mm
mmmm* m i sGmmmmmmmmmmmammmmam
Spominu
BORISA KIDRIČA
Izdaja Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje J Urejuje in odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 94) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo.
štev. 16
Leto X.
Trbovlje, 13. aprila 1957
VEČJA UPORABA UMETNIH GNOJIL — VEČJI NAPREDEK
Razveseljiv napredek
Spomladansko delo je v polnem razmahu. Vsak vrtičkar kakor tudi kmet skuša čimbolj izkoristiti svojo zemljo. Da bi bili pridelki večji, uporabljajo različna gnojila.
Vrtičkarji se pošteno pritožujejo, ker mnogokrat ne morejo dobiti niti voza hlevskega gnoja. Večina kmetov se brani ustreči vrtičkarju, da bi mu odstopil predragocen hlevski gnoj, pa čeprav je z njim še tako v dobrih odnosih. Na srečo so na razpolago še umetna gnojila, a pomočjo 'katerih lahko v veliki meri nadomestimo hlevski gnoj.
Za zvečanje množine humusa ee že zlasti vinogradniki in sadjarji poslužujejo zelenega gnojenja, ker nimajo na razpolago dovolj hlevskega gnoja. Ta način gnojenja se izplača, saj na primer oljna repica, ki pravkar cvete in privablja na tisoče čebel, daje po enem hektaru kar 200 do 300 q zelene gmote. Za zeleno gnojenje uporabljajo napredni vinogradniki ,in sadjarji tudi rdečo deteljo, lupino, face-lijo, grašico itd. Za nameček dodajajo Se razna umetna gnojila.
Pred dobrim letom, ko je bil odpravljen regres na umetna gnojila, so bile predvsem po
DO KONCA MESECA MARCA SO PRODALI VEČ UMETNIH GNOJIL KOT LANI V CELEM LETU — KMETOVALCI SO KONČNO V CELOTI SPOZNALI POMEMBNOST UMETNIH GNOJIL — NAJVEČ UMETNIH GNOJIL PRODA TRGOVINA ZA OSKRBO KMETIJSTVA V BREŽICAH
vaseh zelo burne razprave, češ da se ne izplača kmetu uporabljati več umetnih gnojil. Trdili so, da se ne bi s pomočjo umetnih gnojil pridelek zvišal v toliko, kot bi stala uporabljena umetna gnojila. To mišljenje se je tako zakoreninilo, da nekaj časa umetnih gnojil skoraj našo uporabljali. Prenekatera kmetijska zadruga je imela v zalogi precej umetnih gnojil, za katera so bili v stalnem strahu, da se bodo pokvarila. Zadrugam torej ni preostalo drugega, kot da so same po svojih močeh znižale cen0 umetnih gnojil.
In kako je danes?
Marsikdo misli, da so prodajne cene umetnih gnojil takšne, kot jih določi producent. V resnici se daje še danes precejšnji regres na umetna gnojila. Tako znaša n. pr. pri nitrom-onkalu regres 15.60, apnenem dušiku 26, nitro foskalu 17 din za kilogram itd. Toda kljub temu so še cene umetnih gnojil visoks,
še večja pa je v zadnjih mesecih njih uporaba.
Prodajalna, ki proda največ umetnih gnojil, je trgovina za oskrbo kmetijstva v Brežicah, ki oskrbuje kmetovalce z umetnimi gnojili, semeni, raznimi
Vse to dokazuje, da so kmetovalci v celoti spoznali prednost umetnih gnojil. Pri njihovi uporabi pa so že zelo kritični. Kmetijski strokovnjaki, pri katerih iščejo razna pojasnila o uporabi umetnih gnojil, morajo
ZASAVJE NA SPOMLADANSKEM VELESEJMU V ZAGREBU
Potem, ko so se zaprla vrata 2. sejma mode in usnjarstva na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je v Za-
Afriko, Bližnji vzhod in še v nekatere druge države, pa razstavljajo na 30 kvadr. metrih površine razne že znane, še več
V novem oblačilu
Ze zdavnaj smo želeli tiskati naše zasavsko glasilo v kaki ljubljanski tiskarni in dati slovo oddaljenemu Mariboru. Predvsem zaradi tega, ker je tiskanje v Mariboru večalo stroške tiska, pa tudi pot je bila sila dolga in nam je jemala precej dragocenega časa.
Kot vidite, je tale številka tiskana pri Casopisno-založ-niškem podjetju »Slovenski poročevalec« v Ljubljani in upamo, da boste z novo — večjo obliko bolj zadovoljni kot doslej. Predvsem nam je s tem omogočeno enkrat za vselej odpraviti razne nevšečnosti pri sprejemanju lista. Saj vam je znano, da nekateri naročniki časnika niso pravočasno sprejeli, ker ni prišel z istim vlakom kot ostali časniki. Zdaj bo .ta nevšečnost „ odstranjena in prepričani smo, da vam bodo pismonoše redneje dostavljali časnik na dom.
In še nekatere prednosti! Verjetno vam je bilo znano, da smo metirali tednik v Mariboru že v četrtek popoldan in delno še v petek dopoldan. Večkrat bi morali marsikatero krajšo ali daljšo vest ali poročilo priobčiti še v isti številki, kar pa ni bilo mogoče. Zdaj bomo lahko torej objavili še vsa morebitna četrtkova in petkova dogajanja v'sobotni številki, ker borno sestavljali strani časnika šele v petek dopoldan. Res Je. da bomo tiskali časnik trikrat mesečno le na šestih straneh in enkrat na osmih. To pa ne pomeni, da boste, dragi bralci, kakorkoli prikrajšani, ker bomo na sedanje šest strani lahko natisnili celo nekaj strani več" gradiva kot na prejšnjih osmih. In ker so nekateri bralci v pismih uredništvu želeli, da bi Imeli nekoVko večje naslove, jim bomo rade volje sedaj ustregli. Kajpak pa bo tudi v bo-doče vsak naročnik sprejemal dvakrat mesečno prilogo Uradni vestnik, ki postaja Ee zvest spremljevalec mnogih naših bralcev.
Prepričani smo, da boste zadovoljni z novo obliko našega časnika, da boste nanj opozorili tudi vaše znance in prijatelje ln tako pripomogli, da bo časopis prišel v vsako zasavsko hišo. Mi pa se bomo še bolj pot rud Ni urediti časnik, tako da bo dobrodošel vsakemu bralcu. Sprejmite torej vaš časnik v novi obliki in ostanite mu zvesti prMatel ti.
Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«
Zasavski železničarji za 15. april
Kot vsako leto, tako bodo tudi letos slovenski železničarji proslavili 15. april —svoj največji praznik. Znova bodo obudili spomin na tragične dogodke z Zaloške ceste, ko so padle prve 'žrtve iz njihovih vrst. Obenem pa pregledali prehojeno pot- in velikanske uspehe, dosežene po vojni, zlasti pa v zadnjih letih. *
Res, da bodo skromne njihove proslave, kajti služba ne tnpi nikakega oddiha, in tisočeri bodo ta dan, kot vedno, na postajah ali vlakih in drugod opravljali svoje odgovorne dolžnosti.
Službe prosti tovariši pa se bodo ta dan ali na predvečer zbrali v svojih tesnih sandikal-nih domovih in pomenili se bodo o preteklem in bodočem delu.
V Zidanem mositu — največ-jem zasavskem kolodvoru — pripravljajo v Domu »Svobode« celodnevno prireditev ,— mnogi železničarji se bodo pomerili v ’6ahu inčportnih srečanjih, na slavnostni akademiji pa bodo sodelovali tudi železniški godbeniki
Pa tudi na ostalih železniških postajah pripravlj ajo skromne priredetve, po prireditvah pa tovariške pomenke.
Mi jim želimo veselo praznovanje njihovega praznika ln nadaljnjih uspehov v njihovi resnično težki in odgovorni službi.
(v)
mmrn4.

l .	' J
mmm
KO JE PRED NEPOPOLNIMI TREMI TEDNI TOVARIŠ TITO NA SPOMINSKI SEJI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA GOVORIL O LIKU NENADNO PREMINULEGA MOŠE PIJADA, JE MED DRUGIM DEJAL:
»TOVARIŠI, V KRATKEM ČASU SMO RAZEN MNOGIH DRUGIH TOVARIŠEV, IZGUBILI DVA NASA VELIKA REVOLUCIONARJA. TUDI ONKRAT- KO SMO SPREMILI POKOJNEGA TOVARIŠA KIDRIČA K NJEGOVEMU VEČNEMU POČITKU, SMO GOVORILI, DA MORAMO BOLJ PAZITI NA NAŠE TOVARIŠE, NA NAŠE KADRE, NA ZDRAVJE NAŠIH TOVARIŠEV.«
RES, TUDI TOVARIŠ KIDRIČ CIGAR ČETRTE OBLETNICE SMRTI 11. APRILA NISMO POZABILI, NI NIKDAR MISLIL NASE. RAZDAJAL SE JE, KOT DA BI VEDEL, DA MU JE USOJENO KRATKO ŽIVLJENJE IN DA MORA V TEM ČASU RAZDATI VSE SVOJE SILE IN MOČI, VEDELI SMO, DA GA HUDO TARE ZAVRATNA BOLEZEN, IN PRIČAKOVALI SMO. DA JO BO S SVOJO UPORNO NARAVO PREMAGAL ZAL SE JE ZGODILO NAJHUJE, ODŠEL JE IZ NASE SREDINE, KO JE ZE VIDEL CVETETI PRVE SADOVE SVOJEGA VELIKANSKEGA DELA.
SPOMIN NAŠEGA BORISA KIDRIČA NE BO NIKDAR ZBLEDEL. SMELO NADALJUJEMO NJEGOVO ZAPOCETO DELO IN PREPRIČANI SMO, DA SE MU BOMO NAJLEPŠE ODDOLŽILI, CE BOMO NA TEJ POTI VZTRAJALI. CE BOMO URESNIČEVALI TISTO. ZA KAR JE MORAL TAKO MLAD UMRETI.
SPET SE PRIPRAVLJAJO NA SPREJEM IZSELJENCEV
Letos pride še več rojakov
Tile stroji so izdelek izkušenih trboveljskih kovinarjev iz Strojne tovarne
trebit slovesno začel tradicionalni spomladanski velesejlam a mednarodno udeležbo.
Na razstavi, ki je v novih eejmskih paviljonih na desnem bregu Save, sodeluje poleg vsega gospodarstva Jugoslavije Še deset tujih držav.
Dan na dan sl na tisoče ljud’ iz vseh krajev naše domovine ogleduje največji asortiment domačega in tujega blaga za široko potrošnjo, najmodernejše stroje in opremo za grafično Industrijo, zanimive in pisane izdelke jugoslovanskega obrtništva, domače in umetne obrti, razstavne prostore ljudske tehnike, ribičev, lovcev »td.
Izredno zanimanje pa vzbuja na tej prireditvi tudi velika modna revija, ki je prirejena vsak dan v Sovjeitskem paviljonu.
Kot vedno, sodelujejo tudi letos na »Spomladanskem za-grebškem velesejmu« nekatera Večja zasavska podjetja, med njimi tovarna, rudarskih in drugih strojev ta Trbovelj in Steklarna te Hrastnika.
STT se predstavlja po večini 1 svojimi standardnimi, znanimi ■ izdelki, medtem ko pripravlja za jesenski velesejem tudi nekaj novosti.
Tako smo med razstavljenimi Predmeti opazili enoverižnl str-galnl transporter, dvoje udarnih drobilcev, trtietažno malo vibracijsko sito, cestni rijdC in bnežni plug, ki sta se na vel mestih že zelo dobro uveljavila, icklene jamske stojke, stropnike in naprav« za itvpanje jamskih stojk ter Se nekatere druge »troje in naprave.
HrasilmlSki steklarji, ki izvajajo svoje priznane kvalitetne koelke tudi v Anglijo, Švico,
pa novih steklenih izdelkov. Med zadnjimi vzbuja še posebno pozornost krasna vaza izdelana iz opalnega stekla, pepelnik -riba in nekateri novi servisi.
-jak
kmetijskimi stroji in drugim. V njej so v zadnjih treh- mesecih prodal; skupno 277 ton raznih umetnih gnojil. Na ta prodana gnojila je bil dan regres v znesku 2.425.525 din. Umetna gnojila pa prodajajo tudi vse kmetijske zadruge, in to povsod v večj; meri kot v lanskem letu. Vzemimo samo primer kmetijske zadruge Sevnica, ki je lani prodala 60 ton umetnih gnojil, letos pa do sredine marca okrog 200 ton.
dajati natančna pojasnila in napotke, kajti s formalnimi odgovori se kmetje več ne zadovoljijo.
Trgovina za oskrbo kmetijstva v Brežicah ima v tej trgovini stalno nastavljenega agronoma, ki daje nakupovalcem-kmetom brezplačna navodila o uporabi umetnih gnojil. To je trenutno edina tovrstna trgovina v Sloveniji, ki ima stalno zaposlenega kmetijskega strokovnjaka v trgovini. —a
Pred dnevi je imel pododbor Izseljenske matice v Zagorju svoj prvi letošnji sestanek. Beseda je bila o letošnjem sprejemu izseljencev in o prireditvah, ki jih nameravajo prirediti v tistem času.
Letos pričakujemo znatno več rojakov kot lani. Prišl; bodo iz vseh kontinentov sveta, največ pa iz severne Francije, Zahodne Nemčije, Holandske, Belgije in ZDA.
V	»Rodni grudi« — glasilu na-
»ŠTAFETA MLADOSTI« BO SLA TUDI SKOZI ZASAVJE
Zvedeli smo, da bo šla pot »Štafete mladosti« tudi skozi naš okraj. Njena pot bo šla Iz Celja preko Zidanega mosta, Hrastnika, Trbovelj in Litije proti Ljubljani, od tam preko Vrhnike, Postojne, Sežane ln Kopra v Buje v Istri, kjer jo bodo predstavniki naše republike predali Ljudski republiki Hrvatski. Čeprav poseben odbor za pripravo praznika mladosti še ni Izdelal podrobnega plana, je že znano, da bo šla štafeta skozi nas okraj v ponedeljek, dne 6. maja.
V	vseh večjih krajih bodo ma-
nifestacije, na katerih bodo delovni ljudje Izrazili svojo ljubezen do velikega sina naših narodov tovariša Tita.	—ne
8ih Izseljencev smo brali o nedavnih občnih zborih, ki so jih imela jugoslovanska združenja v severni Franclji ln drugod. Na zborih so precej govorili, o letošnjem odhodu v domovino, še več pa So o tem razpravljali na nedavnih sestankih in se že temeljito domenili, kako in v kolikih izmenah bodo organizirali obiske v stare kraje. Priglasilo se je največ rudarskih družin, zavoljo tega lahko računamo, da bomo v rudarskih centrih lahko letos pozdravili stare znance v mnogo večjem številu.
Čeprav bo letošnja osrednja
prireditev — že tradicionalni Izseljenski teden v LR Makedoniji — v Ohridu, kjer pripravljajo celotedenske bogate kulturne in druge prireditve, na katerih bodo nastopale naše najbpljše kulturno - prosvetne skupine, bodo tudi naši pododbori dostojno poskrbeli za tiste, ki se tega tedna v Ohridu ne bodo udeležili.
Prav je, da se za ta sprejem temeljito pripravimo in jim izpolnimo pričakovanja. Kakor vsa leta, tako bodo tudi letos odnesi; nazaj v svoje dežele lepe spomine na staro domovino.
(v)
BODOČI SPOMENIK PADLIM BORCEM V SEVNICI
Maketa bodočega spomenika padlim borcem v Sevnici, ena Izmed poslednjih, po zatrjevanju funkcionarjev Zveze borcev v Sevnici pa sploh poslednja umetnina pokojnega mojstra Plečnika, Izdelana skupaj z akademskim slikarjem Božom Pengovom.
Spomenik, skupaj z grobnico narodnih herojev, v katero bo-
v
^c^inovo včetaj, danes in jutti
»Nad usodo stoletja mučnega in zatiranega slovenskega naroda, ki je trpel v zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen in nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini.«
»Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je slovenski narod sam — neoborožen in nesposoben za obrambo.«
(Iz manifesta ustanovnega kongresa KPS)
¥ * ¥
Minilo je dvejset let. Minila je stara Jugoslavija, nemška mogočnost in vojna, ostal pa je človek — stoletja zatiran in zaničevan, ostala je Komunistična partija Slovenije, ki se je porodila prav v tistih mračnih dneh in ostalo je posolpje na Čebinovem — njena rojstna hiša.
Skrit kotiček pod Partizanskim vrhom nad Trbovljami danes ni več tako skrit. Vse pogosteje prihajajo sedaj semkaj mladi in stari. Postajalo pred skromno kmečko hišo in spominsko ploščo in si govore: »Tu so se zbrali naši najboljši tovariši.«
Na Čebinovem igra danes radio in sveti elektrika. Nova cesta pa bo kmalu povezala s svetom. Tam v šoli pod Partizanskim vrhom pa se fantje in dekleta od tod pozimi či-
sto zbero k vajam ?a gledališke in druge prireditve.
¥ * *
Tudi zadnjo nedeljo je bila Barli-čeva domačija na Čebinovem zgodaj pokonci. Mala posvojenka Inka se je podila po vsem dvorišču za pišfcami, pomagali pa so ji sosedovi otroci.
V hiši so bili zbrani vsi — gospodinja Pavla Barlič, oba sinova, le očeta Antona ni bilo. Ze skoro tri
tedne je v bolnišnici v Trbovljah. Zadnje čase ga bolezen vse pogosteje daje. Vsem je hudo.
Potem se zazremo v zgodovinsko sobo v Hill: v njej je domala še vse tako kot takrat pred dvajsetimi leti, ko so se v noči 18. aprila 1937 sešli v tej gorski samoti najzavednejši Slovenci na ustanovni kongres KPS. * * *
Takrat »o prihajali tovariši na Cebinovo od vseh strani. Prvi že v
Zgodovinska BarUčeva domačija na Čebinovem
zgodnjem mraku, drugi precej pozno. Končno je prispel tudi tovariš Edvard Kardelj, ki se je tisto zimo vrnil iz Sovjetske Rusije. S spremljevalcem sta ponoči v zaraščeni poti močno zašla. Ko sta prišla, so vsi prisluhnili izčrpnemu poročilu tovariša "Edvarda Kardelja o neznosnem političnem položaju doma in po svetu, nato pa so sprejeli manifest ustanovnega kongresa KPS, ki mu je bilo geslo Prešernova Zdravljica: »Žive naj vsi narodi/« Manifest je med drugim odločno poudaril, da je treba prenehati s po-litikanstvom im medsebojnimi prepiri v demokratičnih vrstah; združiti se morajo vse sile, ki jim je usoda slovenskega naroda res pri srcu.
Krvava vojna zato Slovencev ni našla nepripravljenih. V njej pa je dalo svoje življenje za svobodo mimo tisočev in tisočev drugih tud i pet udeležencev tega kongresa: tovariši Hohkraut, Salamon, Farčnik, Kovačič, Žagar in Marentič.
* * *
»Pri nas so bili sestanki večkrat. Zato si seveda nisem mogla misliti, da bi bila tistikrat v tej hiši tako pomembna stvar,« zaključuje svoje pripovedovanje gospodinja s Čebi-novega. »Sedaj bomo to sobo preuredili v muzej, hišo samo pa popravili in dvignili še za eno nadstropje. Potem bo nekoliko več prostora.«
•A* rt
do prenesli posmrtne ostanke padlih narodnih herojev Alojza KOLMANA-Maroka In Franca VRESKA-Gustlja, bo stal pred novo železniško postajo v Sevnici, slovesno odkritje spomenika pa bo ob letošnjem občinskem prazniku 12. novembra, te je na dan, ko je Dušan Kveder v letu 1941 osvobodil zapornike Iz sevniških zaporov, med njimi 6 predvojnih komunistov. Spomenik bo visok 7 metrov ln pol, figure lz brona, ki predstavljajo zmago, pa bodo v naravni velikosti.
Trud okoli tega spomenika, ki je zdaj že skoraj zgotovljen ln ki bo nedvomno v največji okras hitro razvijajoči se Sevnici, traja že skoraj celih deset
let. Sele letos, ko je občinska organizacija Zveze borcev NOV v roke, pa bo končno ta precej smela zamisel vendarle uresnl-v Sevnici krepkeje prijela stvar čena. Spomenik bo stal okoli t milijona dinarjev in so sredstva zanj večinoma že i>||>
novice oz
ZAGORJE
Pogled na Hrastnik
Iz Zagorja in okolice
Minulo nedeljo je "bil v rudniški čitalnici v Zagorju sestanek otrok padlih borcev in njihovih mater oziroma rednikov, ki ga je sklicala občinska ZB. Govorili so o življenju teh otrok, največ pa o njihovem šolanju. Matere otrok so povsem odkrito obravnavale vse pereče zadeve njihove vzgoje in se z zastopniki ZB temeljito pogovorile o šolskih uspehih. Sklenili so, da bodo v bližnji prihodnosti sklicali poseben sestanek • šolniki, na katerem se bodo pogovorili o šolanju otrok.
Občni zbor KZ Zagorje. Nedavno tega je bil v Zagorju občni abor KZ, katerega so se udeležili tudi tajnik OZZ tov. Pajnič, predsednik občine tov. Lukač in drugi. Občni zbor je temeljito obravnavaj stanje zadruge .njeno poslovanje in kmetijstvo zagorske občine. V razpravi so sprejeli več konkretnih sklepov za izboljšanje poslovanja Kmetijske zadruge.
Nizkodebelna sadna drevesca za vrtičkarje. — Prejšnji teden je svet za kmetijstvo pri občini Zagorje podaril nad sto nizko-debelnih sadnih drevesc nekaterim vrtičkarjem. Zanimanje za drevesca, ki so iz drevesnice Boštanja. je veliko. Jabolka teh drevesc so najboljše vrste in rodijo že po dveh, treh letih.
Zasedanje delavskega sveta rudnika Zagorje. — Pred dnevi je zasedal delavski svet rudnika Zagorje. Upravljavci so govorili o pripravah za bližnje volitve temeljito razpravljali o delu
Gradnja daljnovoda, Z deli na daljnovodu iz Vidma - Krškega na Zdole so te dni pričeli. Daljnovod v dolžini 4.5 km bo dovajal električno energijo v transformatorsko postajo Zdole. Delo ‘je prevzel DES v Vidmu-Krškem, pri delih pa pomagajo vsi domačini in vaščani okoliških vasi. Elektrifikacljski odbor Zdole se trudi, da bi delo opravil s čim-manjštmi stroški. Tako so v nekaj dneh izkopali preko 66 Jam za drogove, izdelali in očistili so vse drogove, prav tako so jih z vprežno živino razvozili po terenu. V kratkem pa bodo ljudje pomagali pri postavljanju drogov in napeljavi žice.	-nko
sedanjega delavskega sveta in sploh o razvoju ter slabostih delavskega samoupravljanja. Izbrali bodo nadalje najboljše rudarje v nov organ samoupravljanja.
novega delavskega sveta in sklenili, da bodo v vseh obratih Čedalje več bralcev v zagorski knjižnici. — Zagorska knjižnica ima menda zadnje čase od tedna do tedna več bralcev. Zlasti pridno zahaja v knjižnične prostore zagorska mladina, ki sega največ po domačih avtorjih. Vse bolj pa postaja očitno, da sedanji prostori ne ustrezajo, ker so občutno premajhni. V obeh dneh tedna, ko je' knjižnica odprta, je tolikšen naval, da ni moč v miru izbrati knjige, da pa bi se bralec lahko usedel za mizo in se morda nekoliko pogovoril z bralci, pa sploh ni mogoče. Prav tako pa
Gradnja avtomatske telefonske centrale. Lepo spomladansko vreme omogoča, da dela pri gradnji avtomatske telefonske centrale v Zagorju hitro napredujejo. Temelji so že zabetonirani, prav tako Je priključek stavbe pozidan do plošče. Tako je upati, da bo že letošnjo jesen Zagorje rešeno tegob pri telefonskih pogovorih. V Zagorju zadnje čase ni bilo mogoče več napraviti novih telefonskih priključkov. Zato je gradnja te centrale vsekakor upravičena.
Park urejujejo. Površina parkovnih naprav se v mestu Zagorje iz leta v leto veča. Tako sedaj delavci komunalne uprave preurejujejo zemljišče med železniško progo ln Cesto zmage na spodnjem delu v park.
Kaj Je s parkom na Cankarjevem trgu? Svoj čas so v Zagorju na Cankarjevem trgu uredili lep park. Vsako leto na spomlad so park očistili in uredili, letos pa park še čaka na ta dela. Kaže, da so s parkom težave, ker Je v bližini osnovna šola, glasbena šola, vajenska šola in otroški vrtec in šolarji skačejo po travi in lomijo okrasno grmičevje. Park pa je le lepa pridobitev kraja, posebej še Cankarjevega trga. Morda bi bilo dobro
namestiti ob ograji lesene kole z bodečo žico, ki bi verjetno precej zmanjšala divjanje otro-čadi po travi. Pa tudi vzgojitelji bodo morali biti bolj budni in paziti na šolarje.
Slovenija v barvah. Znani ljubljanski alpinist Miro Kambič je v okviru Ljudske univerze v Zagorju predaval prejšnji petek v dvorani »Svobode« v Lokah - Kisovcu o lepotah Slovenije. Poslušalci, ki so do kraja napolnili dvorano, so bili nad izvajanjem tov. Kambiča navdušeni. — Podobno predavanje bo jeseni tudi v Zagorju.
»Vesna« v Zagorju. Mestna organizacija ZVVI Zagorje je prejšnji petek v kinu »Triglav« predvajala film »Vesna«.
Gostovanje »Svobode I.« Dramska družina DPD »Svobode I.« iz Zagorja je v nedeljo gostovala v Domu »Svobode« v Lokah -Kisovcu z Wernerjevim »Komedijantom Hermelinom«.
Vajenci so igrali. V okviru DPD »Svobode I.« v Zagorju so pred kratkim zagorski vajenci uprizorili Moličrovega »Namišljenega • bolnika«, ki ga je zrežiral France Klun. Delo je uspelo in doživelo pri Zagorjanih topel sprejem.
HRASTNIK
Volitve v delavske svete. Pisali smo že o volitvah v delavski svet v Tovarni za kemične izdelke. Volitve so zelo lepo uspele, saj je od vseh upravičencev izostal samo en volivec. Izvolili so 19-članski delavski svet. Želimo vsem obilo uspehov v proizvodnji!
Težave knjižnice »Svobode II.«
V	Hrastniku sta dve knjižnici, ki dobro poslujeta, vendar ima največ težav knjižnica »Svobode II.« v Spod. Hrastniku. Knjižnica že dlje časa ni kupila novih l?njig, tako da starejši bralci že nimajo izbire pri knjigah. Knjižnica je dobila šele pred kratkim 15.000 din od občinskega LO za lansko leto, od »Svobode« pa niti dinarja. — Knjižnica ima sedaj 240 bralcev, med njimi največ mladine.
Prešernova družba. Knjige Prešernove družbe so vsekakor pomemben činitelj vzgoje nas vseh.
V	Hrastniku se pa opaža, da članstvo Prešernove družbe nazaduje. Tako je bilo lansko leto v Spod. Hrastniku nad 300 članov, letos pa se je naročilo na knjige Prešernove družbe do sedaj le 286 ljudi. - Zamudniki, pohitite! Se je čas za naročitev lepih in cenenih knjig Prešernove družbe.
Zavarovanje pri DOZ. V hrast-niškt Steklarni zelo skrbijo za zavarovanje članov kolektiva pri DOZ. Tako je od 1200 zaposlenih delavcev in uslužbencev zavarovano pri DOZ 702 člana:	R. V.
Zadovoljiv razvoj Valvasorjeve tiskarne v Krškem
V Krškem je bila že dolga desetletja pred vojno tiskarna m knjigoveznica. Obstajala je tudi med drugo svetovno vojno. Okupator jo je pustil neokrnjeno, da bi tako zadovoljil preseljene Kočevarje.
Po vojni so vse tiskarske stroje prepeljali iz Krškega v Ljubljano, češ da tiskarna v spodnjem Posavju ni potrebna in ustanove ter uradi so morali zaradi tega vse potrebne tiskovine naročati v drugih tiskarnah in še na te je bilo treba dalj časa čakati.
Začetek tiskarne je bil skromen. Dve delovni moči sta obvladali vsa naročila. Nato je tiskarna najela še stroje za knjigovezništvo in si ob povečanih naročilih pomagala s honorarnimi močmi. Ze prvo leto je tiskarna imela nad 2 milijona- dinarjev premeta in zadovoljiv čisti dobiček. Da bi povečal obrat, se je delovni kolektiv odpovedal delitvi dobička in je iz lastnih sredstev kupil še drugi tiskarski stroj. Ta nakup je omogočil, da je promet tiskarne v letu 1956 narasel že nad 4 in pol milijona dinarjev. Vsekakor lep uspeh za Skromen začetek.
Delovni kolektiv tiskarne ima še vedno mnogo težav. Predvsem so prostori popolnoma neprimerni. Strokovna komisija je dovolila uporabo teh prostorov le začasno. V enem prostoru namreč dela več ljudi s tistimi, k; imajo opravka s svincem, ki je zdravju škodljiv. V tako slabih in higiensko neprimernih prostorih tiskarna ne bo mogla
ostati. Tudi skladišče za papir je po požarnovarnostnih predpisih neprimerno. Kolektiv pa pričakuje v kratkem pošiljko 2 novih tiskarskih strojev iz Češke, ki jih je naročil do ene tretjine iz svojih sredstev, drugi dve tretjini pa bo prispeval občinski LO Videm-Kršfco, ki kaže veliko zanimanje za razvoj tiskarne. Vse to pa nalaga stanovanjski komisiji oz. občinskemu ljudskemu odboru samemu, da reši vprašanje poslovnih prostorov za tiskamo čimprej.
Pohvalno moramo omeniti še delovni kolektiv tiskarne, ki v nujnih primerih zadosti naročilom tako, da dela ponoči.
Dosedanji razvoj kaže, da je tiskarna v Posavju nujno potreba. Za tem stremijo podjetja, ustanove in društva. Ker je v Vidmu-Krškem potreben tudi tisikarniški in knjigoveški kader je upati, da pristojni čini-telji ne bodo prezrli težav mladega tiskamiškega podjetja in mu bodo v vsem pomagali.
-an
Zaradi nepazljivosti voznika vprege nesreče
skoro prišlo do
Požari in nesreče
bo treba knjižnici več sredstev, kajti bralci ne bodo mogli brati starih knjig.
Na Izlakah nad Zagorjem so
pred dnevi ustanovili podružnico društva Prijateljev mladine. Sestanek je bil v Keramični tovarni, udeležilo pa se ga je malone sto ljudi. Kaže, da bo društvo postalo zelo aktivno, ker je bilo med prisotnimi veliko zanimanja za to inštitucijo.
(v)
V začetku leta 1955 je bivši megtni ljudski odbor Videm-Krško ustanovil kot obrtno podjetje »Valvasorjevo tiskamo« v Krškem. Tiskarni je bil dodeljen manjši tiskarski stroj starejšega tipa, ki je ležal demo-liran v nekem skladišču v Ljubljani in je bil v nerabnem stanju. Takratna mestna občina Videm-Krško je omogočila popravilo in prevoz tega stroja v Krško.
Dne 7. aprila je začelo goreti poslopje last Stefana Sošterja v Sednju pni Senovem. Pogorelo je poslopje, v katerem je bil hlev za živino, svinje in vinski hiram. Požar so lokalizirali gasilci, poslopje pa je bilo zavarovano za 800.000 din.
Dne 7. aprila se je na Bizeljskem pripetila huda prometna nesreča. Na ovinku ceste pod Sokolom je kolesar Božič Ivan vozil precej hitro, in ko je zagledal tovorni avto. tako močno zavrl, da ga je vrglo v avto. Do-
bil je hude poškodbe.
V nedeljo so se vračali izletniki STT z Jesenic/ kjer so biti na strokovnem ogledu. Pri povratku je šofer nekje pri Kra-šni zavozil pod cesto. Organi TNŽ so kmalu ugotovili, da je bil vozač Bizjak močno vinjen. Skoda na vozilu je precejšnja. Zanimivo pa je to, da je vozač baje v vodstvu trboveljskega društva šoferjev tn mehanikov to kot tak večkrat opozarjal na treznost za volanom. Broz komentarja...	(v)
ABNOVITEV v VINOGRADOV
V POSAVJU
* '>	-tv.
Meseca februarja so dah občinski ljudski odbori v Brežicah, Krškem In na Senovem za obnovo sadovnjakov in vinogradov v letu 1957 ln 1958 na državnem ln privatnem sektorju na razpolago skupno 10 milijonov dinarjev. Za ta razpis so ljudje hitro zvedeli ln se sedaj o obnovi veliko govori; Zanimanje za obnovo se Je s tem v zvezi povečalo, vendar pa so se pojavile tudi nekatere nejasnosti, ki Jih hočem v tem članku obrazložiti.
Iz razpisa teh sredstev Je povzeti, da se navedeni občinski ljudski odbori dobro zavedajo važnosti vinogradništva v našem okraju. Saj je na področju teh treh občin ali Kmetijske proizvajalne zveze v Brežicah 2301 ha vinogradov ali 7o% vseh vinogradov v trboveljskem okraju oziroma skoraj 10% vse obdelovalne površine. V kvalitetnih vinorodnih področjih Plšec, Bizeljskega, okoli Krškega itd. Je večina ljudi odvisna skoraj Izključno od dohodkov lz vinogradov.
Toda večina teh vinogradov, nekako 70%, Je starih in Izčrpanih, ki zahtevajo visoke stroške oskrbe, dajejo pa iz leta v leto manjše pridelke (18—20 hi na ha) ln so zato vedno manj rentabilni. Zato Je nujno potrebno stare vinograde obnoviti ln napraviti mlade nasade, kjer bo mogoča vprežna ali strojna obdelava ln ki bodo dajali veliko večje pridelke pri cenejši obdelavi.
Kako obnoviti vinograde?
Obnova vinogradov Je draga etvar, saj se vsaka pri obnovi storjena napaka vleče in maščuje 40—50 let. Zato Je treba res dobro preudariti, kako začeti z obnovo vinogradov ln kako jo Izvesti.
Pri obnovi vinogradov nas morajo voditi tri glavna načela;
1. saditi res samo na kvalitetnih legah; 2. saditi samo kvalitetne in to čimveč namizne sorte; 3. napraviti nasade tako, da bo obnova in oskrba vinogradov čtmeenejša in praktična
motiko naj zamenja plug, žično opora pa naj zamenja kol.
Pri obnovi vinogradov ln sadovnjakov pa Je poleg denarne potrebna tudi strokovna pomoč (strokovna navodila ln nasveti). Za to Ima Kmetijska proizvajalna zveza ,v Brežicah potrebno strokovno službo.
Za večje vinogradniške komplekse, preko 53 m 100 ha, bo strokovna služba poskrbela za perspektivne načrte celotnega kompleksa,- kakor so na primer Janeževa gorca, Kupce, Žalce Itd., kjer bodo predvidene vse potrebne komunikacije — ceste in poti, preskrba z vodo, smeri vrst itd. Ni pa nujno, da se celoten kompleks obnovi naenkrat; lahko se v tem kompleksu obnavlja tudi posamezen vinograd ali dva, trije vinogradi skupaj, ki pa se morajo seveda obnavljati po določilih tega večjega načrta ali programa, da pozneje pri širši obnovi ne bi nastale ovire.
Ako pa Je kompleks (zaokrožen hrib ali podobno) manjšega obsega (2—5 ha), kmetijska'strokovna služba pri KPZ napravi načrt za cel hrib, posameznik pa lahko obnavlja svoj del, vendar tako, kot je najbolje In najprimerneje za cel kompleks ali hrib. x
Najbolje in najceneje Je, da dva, trije, štirje ali več vinogradnikov skupno ln naenkrat obnovijo svoje vinograde. Pri večjih površinah Je strojno rigolanje cenejše ln tudi laže izvedljivo. Umni vinogradniki — gospodarji se lahko domenijo, da bodo nasad po obnovi tudi skupno obdelovali, t. j. z vprego okopavali ln orali, pa tudi škropili, ker Je to pač mnogo ceneje in laže, kakor če to ciela vsak zase. Na primer: če dva lastnika or-Jeta nasad počez, od obeh naenkrat, je manj obračanja, pa tudi manj površine odpade na obračalne poti, ker Imata vsak na enem koncu samo eno obračalno pot.
Lasftilnski odnosi ostanejo pri tem neokrnjeni; vsak je lastnik svoje zemlje, kot Je bil, obdelava pa se na ta način znatno poceni, L j. pri vsakem litru so
pridelovalni stroekl precej cenejši.
V tem pogledu so šli v sosednih državah že pred leti mnogo dalje. Tam imajo vinograde s skupno obdelavo velike tudi po 30 do 50 ha. Izurjeni fantje pod strokovnim vodstvom okopavajo s stroji. Tudi škropljenje opravijo s stroji ln pravočasno, kar Je zelo važno. Vinogradnik — kmet ali kdo drugi dobi za opravljeno delo za svojo površino račun, ki je minimalen. Delo Je izvršeno dobro, on sam pa Je ta čas delal kaj drugega, nujnejšega na polju ali drugje.
Tudi pri nas. Je treba poceniti stroške oskrbe in obdelave, da se bodo naši vinogradniki lahko bolj uspešno borili proti vsem neprilikam, tudi proti umetnemu vinu, ker ga Je možno naravno pridelati ceneje in v boljši kvaliteti.
Vinogradniki! Obnove se lotite pripravljeni! To pomeni, da zemljo že nekaj let prej na to nrl-pravljate. Ce je na parceli, določeni za obnovo, živela trta, je dobro, če vsaj tn leta pred novo zasaditvijo posejeta deteljo — lucerno, Vsaj leto ali dve pred rigolanjem Je treba stare trse Izsekati. Zemljo dajte v analizo v laboratorij Kmetijske proizvajalne zveze v Brežicah, da boste natanko vedeli, katerih snovi primanjkuje zemlji in kakšn- JI Je treba dodati. Na osnovi analize zemlje se tudi laže določi, na kateri podlagi naj bodo cepljenke. da bodo najbolje uspevale. Pri najemu kredita Je pogoj. da mora biti elaboratu priložen tudi Izvid analize zemlje.
DA BO JESENI DOVOLJ PŠENICE, KORUZE, KORENJA...
Kaj pa gnojenje?
Poleg navedenega pa tudi nekaj let prej pripravljajte za sajenje potreben kompost In dobro zrel hlevski gnoj, da bodo trte res najbolje posajene. Računajte, da je treba za 1 ha najmanj 50.000 kg gnoja ln 30.000 kg komposta
Priporočljivo Je, da na parceli eno leto pred rigolanjem sejete rastline za zeleno gnojenje, n. pr lupino, grašlco ali rdečo deteljo,
ln to dvakrat Prvo zrast zaor-
Jete ali podkopljete ln sejete še
drugič. Ko v Jeseni drugič zraste, naslpljete na to umetnega gnoja, kakor priporoča Izvid analize zemlje, in pustite, da traktor vse to zarigola. To Je tako Imenovano »gnojenje na zalogo«, ki ae je povsod dobro obneslo.
Ko ste pripravili zemljišče ln dovolj komposta ln gnoja, nameravano obnovo priglasite preko svoje kmetijske zadruge Kmetijski proizvajalni zvezi. Njeni strokovnjaki bodo po priglasitvi pregledali zemljišče ln izdelali potreben načrt ln predračun, to je elaborat. Na podlagi tega elaborata nato vaša kmetijska zadruga zaprosi za vas za kredit Iz spredaj omenjenih občinskih sredstev.
Tudi Zveza
zadružnih hranilnic bo pomagala
V začetku meseca marca Je Izšel že drug razpia sredstev za obnovo sadovnjakov ln vinogradov. Zveza zadružnih hranilnic Je razpisala znatna sredstva za obnovo (za okraj Trbovlje 16 milijonov) pod pogojem, da obnavljajo vinograde skupaj najmanj trije lastniki, najmanj 2 ha. Površina je lahko Izjemoma manjša od 2 ha, lahko se obnavlja tudi 1 ha v kompleksu, ki bo končno velik preko 2 ha S tem pogojem se hoče poceniti obnovitev, ki je na večjih površinah cenejša, ln tudi to. da bo omogočena cenejša skupna obdelava, kakor smo opisali.
Iz republiškega sklada za po-
speševanje kmetijstva Je na tako skupinsko obnovo razpisana celo dotacija, to je nagrada. Ce obnavljajo najmanj 3 vinogradniki skupaj 1 ha sort namiznega grozdja, so upravičeni prejeti nagrado v znesku 200.000 din na 1 ha.
Kredit lz obeh razpisanih sredstev se daje za rigolanje, cepljenke, žico za oporo in v Izrednih primerih tudi za stebre. Kompost. gnoj, količke, vsa druga dela, stebre ln drugo pa prispeva lastnik sam. Da bi vinogradniki, ki so Jim vinogradi glavni ln edini vir dohodkov, obnavljali večje površine, ne samo del vinograda, Je omogočeno, da dobijo razen ostalega tudi kredit za oskrbo tega novega nasada za dobo 4 let, ko še ne rodi.
Obrestna mera kredita Je 2%.\ Posojilo se začne vračati šele 5. ali 6. leto po saditvi, ko pride nov nasad že v rodnost, ln ga Je treba vrniti do 12» ali 15. leta po saditvi. Od začetka so zneski, ki se vračajo, manjši, pozneje večji, sorazmerno kakor raste tudi količina pridelka v novem nasadu po letih.
Za obnovljeno parcelo Je vinogradnik po uredbi tudi prost davka za dobo 4 let, ko na novo zasajen nasad ne prinaša še nobenih dohodkov.
Vinogradniki — pogoji za obnovo so ugodni I Pripravite zemljo ln se obnove vinogradov pogum- J no lotite! Star. Izčrpan vinograd , vam prinaša čisto izgubo!
Konrad Kozole 1
TO JE RAČ VREDNO KRITIH E
Odprt je novi Delavski dom v Trbovljah. V njem se je zvrstila vrsta prireditev, manj domačih kot tujih, izšle so kritične pripombe o njihovi kvalitetnosti v naših publikacijah, nečesa pa ni. Česa? Da bi se nekdd dotaknil izrazitih pomanjkljiix>sti, da ne rečemo netaktnosti, ki jih zagrešijo odgovorni organi proti gostom.
Razumeti moramo, da se domači med seboj poznajo in si ne zamerijo, če je ta ali ona stvar narobe. To se pozabi. Drugače pa je z gosti; ti so občutljivejši in ne poznajo trdega delovnega prizadevanja ustvarjati v prvi vrsti svoj standard in šele nato pomisliti na kulturne potrebe. Te pa so po zgraditvi Delavskega doma in zaradi njegove upravičenosti dokaj zahtevne. Domače »Svoboden niso in ne bodo v tej obliki še dolgo kos zahtevam in materialnim potrebam Delavskega doma, zato je razumljivo, da vabi Uprava Delavskega doma v Trbovljah kulturne skupine iz Slovenije, ki naj izpolnijo vrzeli, ki jih domači ne prebredejo.
Morda je zanimivo, da se niz gostovanj izvrši prav okoli prvega in petnajstega v mesecu — takrat namreč, ko so v Trbovljah ljudje materialno nekoliko bolj podprti kot v razdobju med tema dvema datumoma. Nekaj pa nas je začudilo tisto soboto, ko je bil najavljen koncert Pavla Šivica in Silve Hra-šovčeve z dvema klavirjema.
Res ima trboveljsko občinstvo svoj okus; rado obiskuje dramske predstave, zlasti spevoigre in komedije, tudi vokalni in godbeni koncerti ga še v neki meri privlačijo, morda v toliko, kolikor imajo pevci in godbeniki znance, ki jih zaktivizirajo za obisk — za solistične prireditve pa ni zanimanja. To nam je dokazal sobotni koncert omenjenih koncertantov. Kljub pravočasni in dokaj učinkoviti reklami se je zbralo na koncertu 64 poslušalcev — dvorana pa ima 460 sedežev!
Koncertanta sta odlično izvedla svoj spored. To je mnenje vseh 64 navzočih. Zato se ob tej ugotovitvi ne bomo zadrževali, kvečjemu da jima zagotavljamo, da si ju še želimo, čeprav dvomimo, da bi po vsem tem še imela voljo priti v kulturne Trbovlje.
Preidimo na dejstva. Doslej je bilo v navadi, da je bila vsaka gostujoča skupina v novem Delavskem domu skromno počaščena s pozdravom in dobrodošlico upravnih funkcionarjev ali vsaj funkcionarjev »Svo-bode-Center« iz Trbovelj. To pa je tokrat izostalo. Vzrok?
Ob teh priložnostih je bilo do sedaj v navadi, da so skupine, ki so prvič nastopale na novem, odru, dobivale darila v obliki šopkov ali česar koli — na tem koncertu pa vsega tega ni bilo. Ali sta koncertanta to zaslužila?
Pa to ni tolikšne važnosti.
Oglejmo si organizacijsko plat tega koncerta, ki je doživel tolikšen umetniški višek, a tolikšen materialni poraz. Glasbena šola v Trbovljah, ki je povabila oba koncertanta, je sodila za zadostno, da obesi plakate, zaktivizira one svoje gojence, ki se ukvarjajo na šoli s tovrstno glasbo (saj sta bili izmed 64 poslušalcev dve tretjini gojencev glasbene šole), to pa naj bi bilo dovolj po njihovem, da bo obisk zagotovljen. No, zgodilo se je pač drugače. »Po toči je prepozno zvoniti« — pravijo naši kmečki modrijani.
Zmotno pa bi bilo, če bi vse tq obesili na Glasbeno šolo v Trbovljah. Kje so tisti, ki bi morali tolmačiti po podjetjih in ustanovah, pa še posebej pri funkcionarjih, v prvi vrsti poklicanih, da se udeležujejo tovrstnih prireditev (vsaj zaradi vzgleda) — Mio pa niti enega! — akoravno terja že olika proti gostoma, da jima zagotovimo kolikor toliko dober obisk in pazljivost, zlasti še, ker tokrat ni bilo v ospredju materialnega vprašanja — saj je bil istočasno kino ob zelo povprečnem filmu poln! Res, ta dogodek je vreden vse kritike, opravičujemo se gostoma in zelo nerodno nam je!	—a—
J
Iz Brežic in okolice
Oh — ta elektrika! Tako in še huje pravi marsikdo, ki si hoče pogreti ali pa skuhati kavo, pa toka ni, ali ko odpre radio, pa ta molči, ali če naj tl žena zlika hlače, pa Jih ne more, ker pač ni elektrike. Čakaš uro, dve, toda toka’ ni, čakaš nanj tudi po ves dan zaman. Takšna smola te najraje doleti na nedeljo. Marsikatera gospodinja odloži likanje perila na nedeljo, posebno jo Izrabi za to delo takrat, če ni primerna za sprehod v naravo. A tudi radijske postaje dajejo prav ob nedeljah bolj izbran spored, in kakor zakleto — prav takrat toka ni! Jeziš se in robantiš, a vse zaman. Tolažiš se z večerom in še takrat te včasih opehari, ker je tok prešibek.
To nesrečno elestriko kritiziramo pri nas in se jezijo nad njo na Hrvatskem prav tako kot v Irbijl. Ta kritika je postala že kronična povsod. Zboljšanje se Je sicer pokazalo z dograditvijo daljnovoda Jajce — Zagreb, vendar položaj še zdaleč ni zadovoljiv. Precej je tega nezadovoljstva krivo tudi naše razdelilno omeržje ln za naš brežiški kot podjetje »Elektro Videm -Krško«. Ob ustavitvah električnega toka kak določen dan ali uro to podjetje ne sodi za potrebno, da bi to poprej sporočilo svojim potrošnikom. S takšnim čaenišklm sporočilom bi podjetje prihranilo ljudem mnogo nevolje in jeze. Povsod je takšna navada, zakaj se te navade ne bi oprijelo tudi podjetje »Elektro Videm-Krško«? Saj bi nas lahko o tem obvestilo v »Zasavskem tedniku«! Ce so na električnem omrežju potrebna kakšna popravila in druga dela, podjetje to
Podjetje za popravilo železni-gotovo ve vsaj teden dni poprej, kar je dovolj časa za obvestilo v lokalnem listu ln jeze med ljudmi bi bilo dosti manj. šklh vozov v Dobovi. Šesto zasedanje delavskega sveta tega podletje je ugotovilo, da se je položaj od zadnjega zasedanja znatno popravil. Tako Je bil podjetju plan za popravilo vozov povečan za 140 vagonov, tako da bo podjetje z naročili do konca leta še kar nekako shajalo, vendar je tudi povečan delovni plan v primerjavi z letom 1956 kar za 14.000 delovnih ur manjši. Zaradi tega bo treba stalež zaposlenih znižati za 20 ljudi. Vsem tem delavcem Je podjetje preskrbelo zaposlitev drugje, samo trije niso dobili službene premestitve ln Jih bodo morali odpustiti.
Ze večkrat so na sestankih govorili o kooperaciji oziroma o preusmeritvi dela. To pa zahteva sredstev ln časa, tega pa ni. Tudi na tem zasedanju so razpravljali o znižanju proizvodnih stroškov, vendar konkretnih korakov za sedaj še niso storili.
Ker bodo po novem tarifnem pravilniku nekateri delavci Imeli manjšo plačo, je bilo sklenjeno, da Jim doslej Izplačanih denarnih razlik ne bo treba vrniti, ker se bodo te krile 1» plačnega sklada. Delavski svet Je sprejel tudi sklep, da morajo vsi pomožni delavci, ki so doslej opravljali delo polkvallflclranth delavcev, napraviti Izpit za polkvallflcira-nega delavca. Nadalje Imajo v svojih prostorih nastanjene pri-
vatne stranke, te prostore pa sami nujno potrebovali. Ce j11? ne bo uspela preselitev t®? strank, bodo morali nadaljnj10 šest delavcev odpustiti.	.
Končno so izvolili komisijo Izvedbo volitev v novi delavs”1 svet. Te bodo 15. aprila t. 1-	.
Trgovina s sadjem ln zelenja', v Brežicah kar dobro dela, s". Je vedno polna nakupovalk. TV" s pridelki je dobro založena še po dokaj zmernih cenah. UP” mo, da bo ostalo tako tudi v naprej.
Nova trgovina z železnico. govsko podjetje »Ljudska potres' n j a« v Brežicah preureja svoj dosedanje pisarniške prostore trgovino z železnino ln z av<” mobilskimi potrebščina. Trg o?* na bo moderno urejena in L imela lepa izložbena okna. P®" tako bo podjetje preuredilo trg”, vino z mešanim blagom, nam®* poslovalnico št. 1.	o
V	Globokem so odpovedali (J delavka. Rudnik in gllnokop Globokem Je zaposloval pri čiS®*. nju gline 35 delavk. Delavke * to glino ročno čistile s pose” nimi noži za potrebe Cinka®" v Celju. Konec meseca marca ijj Je celjska Cinkarna odpoved”1,, pogodbo o pošiljanju čiščene g1,, ne. zaradi česar Je rudnik PL siljen odpovedati službo vs®” delavkam, ' zaposlenim pri 1 delu. - To Je hud udarec za delavke, zlasti še, ker so po L čini odvisne od tega zasluZ* Baje bo celjska Cinkarna dobno glino sedaj uvažala Poljske. Doslej Je naša glina 1L, polnoma ustrezala potrebam <'n» karne ln čudno Je, da Je Š''\\ sedaj naenkrat zanič. Kaj n® bilo mogoče z glino potrpeti, j Je za nekaj odstotkov slabša uvožena, s , tem pa bi PrlhL, i» doma dragocene devize In 61 delavke Imele svo) kruh?
ZDOLE ,
Ujeli >o divjega mačka. kratkim sta lovca S. P ln lz Zdol ujela v past velik*”,, pet let starega divjega m a® ;fi ki Je bil že dlje časa stran j, trepet kurjih družin. Tako uničil v kratkem pri več k m® » kokoši s tpščancl. Slednjič P® V prišel le pri nekem kmet'ir|. past. Bil Je še vedno Živ m P j« pravljen pobegniti, vendar Mu u, lovec pravočasno podkuril f J 4 Sko. — Ustreljenega mačka 6° jfi ogledali skoraj vsi vaščan' „< otroci, zadovoljni, da ilm,*"-<.<• bo več moril kokoši ln plščs"
STARA VAS ar(
Aktiv LMS stara vas Je f *fci
»Trije svetniki« dne 31. rn«1„|) gostoval v Kapelah. Obisk kar zadovoljiv ln je prir®0’ dobro uspela.
V	nedeljo, 7. aprila pa so jLj-
d Inči gostovali z Igro v Zac« f nem domu na Bizeljskem 1 vt1 dltev Je nadvse dobro uspel"’ Igralci so dali od sebe vse, m so mogli, obisk pa je bil -»j slab, saj Je bila dvorana prazna. Kaj Je temu vzrok. ' g) ni znano. Cudl nas to, k® bili ljudje z lepaki o postov” n» obveščeni In tudi oklicana '® o" tj pi .-edlter. - Upajmo, J13*, drugič tww»	**•

LANI 30.000 KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE V ZASAVJ'"
Še so možnosti
PREŠERNOVA ZBIRKA NAJ NAJDE SVOJ DOM V SLEHERNI ZAVEDNI SLOVENSKI DRUŽINI • LANSKO LETO JE BILO V ZASAVJU 5.517 ČLANOV • TUDI MED DELAVCI IN KMETI JE VEDNO VEČ PRIJATELJEV PREŠERNOVE KNJIGE e LEVJI DELEŽ MNOGIH POVERJENIKOV S TREBA JE VEČ ZANIMANJA S STRANI POLITIČNIH ORGANIZACIJ
Prešernova družba je s svo-T-rai knjižnimi zbirkami nad-Vse pomemben činitelj pri širjenju napredne miselnosti med Mimi delovnimi ljudmi. V JjnSem okraju je imela lani ,517 članov, ki so prejeli okrog 30.000 knjig. C e računajo, da so vsako knjižno zbirko prebrali vsaj štirje ljudje, jOototiimo, da imamo v okraju v ai 20.000 zvestih bralcev skromne, a dobre in nadvse slovenske knjige. To oejstvo govori samo po sebi. Te Po obliki skromne knjižice >o naiie pot tudi v najbolj zadale hribovske vasice. Mar-sikdo, ki še pred leti ni znal ceniti dobre slovenske knjige, ,e sedaj ob nedeljah sklanja knjigo Prešernove družbe, k‘ bogati , njegovo razgleda-nost. Tudi med delavci in
Jože Knavs iz Radeč je pridobil 150 naročnikov in je po svoji prizadevnosti eden izmed najboljših poverjenikov v okraju. Uspešni so bili tudi poverjeniki: Franc Kebe, Ivan Vizjak, Alojz Janežič, Minka Zalokar, Vida Bobera, Karel Malovrh, Marta Blatnik, Lojzka Vipotnik, Bojan Pajk, Franc Pfajfar in drugi. Njim ni dolžna priznanja samo Prešernova družba, ampak celotna družba, kajti s svojim nesebičnim delom pri zbiranju naročnikov dobre slovenske knjige so mnogo prispevali k širjenju omike naših delovnih ljudi.
Ker je letošnje leto stanje nekoliko slabše kot lani, je prav, da se pogovorimo o nekaterih stvareh, ki ovirajo še uspešnejše delo v zvezi s pri-
im, -----’	dobiuanjem članov Prešernove
Kmeti je vedno več prijateljev družbe. O tem, da je imela Prešernove knjige. Za'to gre Usluga predvsem nesebične-rnv’ delu več kot 150 poverjenikov, ki so v pravem pomenu besede aktivisti dobre slo-nunske knjige. Uspeh tovariša Zupančiča iz Artič, ki je lani *bral 200 naročnikov, je na ul-~ez skromen, a je vendarle l*redno velik. Stanko Cvelbar ‘z Hrastnika je zbral 220 naočnikov Prešernove knjige,’
zadnja zbirka nekatere pomanjkljivosti, so govorili ob raznih priložnostih, zaradi tega teh stvari sedaj ne bi ponavljali. Te pomanjkljivosti bo skušala Prešernova družba pri naslednji zbirki odpraviti. Važnejša je druga ugotovitev, namreč to, da so politične organizacije nudile premalo pomoči poverjenikom. Treba je vedeti, da je za večji uspeh akcije za pridobivanje članov Prešernove družbe izredno pomembna tudi propaganda. Res je, da je dobra knjiga že sama najboljša propaganda, ki pa ni zadostna, saj le-ta učinkuje šele takrat, ko človeka pripravimo do tega, da bo vzel v roke dobro slovensko knjigo. Medim, da bi morala vsaka organizacija SZDL in sindikalna podružnica voditi skrb o delu poverjenikov in jim nuditi vso
Beležka
Finančna zmogljivost kulturno-prosvet. društev kljub vsemu čedalje bolj pada. Dotacije so vse manjše, v letošnjih občinskih proračunih pa jih celo ni več. Vse to sili ta društva od varčevanja k še večjemu varčevanju, ponekod Pa morda tudi k životarjenju.
(Kultura je pač stvar, ki ni in ne bo Pri svojem delu nikoli ustvarjala denarnih dobičkov. nasprotno Se potrebuje vse več denarja.)
Prosvetarji se bodo ob tolikanj skromnih denarnih . zmogljivostih sedaj .prav gotovo skušali otresti vseh tistih stvari, za katere bodo sodili, da jih ne bodo vsa j naj občutneje pogrešali. Ali Pa se bo moč nekaterim skupinam odreči kostumom za gledališke uprizoritve, katerih izposojnina pomeni za večino njihovih blagajn zelo visoko postavko? To v večini primerov prav gotovo ne. Pač pa je vreden presoje in razmišljanj predlog, ki •o ga na eni zadnjih sej občinskega Sveta »Svobod« in prosvetnih društev prinesli trboveljski kulturniki, ° ustanovitvi izposojevalnice v Trbovljah, ki naj bi služila za vse Zasavje, seveda ob ugodnejših finančnih pogojih od drugih, To še tembolj zato, ker nekatera naša društva že razpoznajo s temi ali ont-*i oblačili, ki bi jih lahko dala v uporabo tej izposojevalnici. Nekaj tega blaga bi se Prav gotovo dalo nabrati tudi pri nekaterih ljudeh, z denarjem, ki bi ga pa na-menila za izposojnino, Pa bi si lahko piipra-vHa nova oblačila.
-jak
1
v_
Okvare ni več!
IZ ŠOLSKIH MLEČNIH KUHINJ
Neprimerni prostori
Prav gotovo bi bile odveč besede o t e m, ali so šolske mlečne kuhinje potrebne ali ne, saj so le-te v letih, odkar obstajajo, pokazale toliko pozitivnih strani, zlasti na podeželju, kjer je ponekod hranjenost otrok še vedno precej nizka. S tem pa seveda ni rečeno, da smo lahko z dosedanjo obliko in delom teh kuhinj tudi z drugih, predvsem higienskih stališč, povsem zadovoljni.
V trboveljskem okraju jq po zadnjih podatkih nekaj nad 70 šolskih, mlečnih kuhinj, ki jih preskrbuje s hrano RK, precejšnjo pomoč pa jim nudi tudi okrajni zavod za socialno
DOBRO JE, DA VESTE!
Po navodilu 1» uredbi o plačanem letnem dopustu mora podjetje alli ustanova osebi, kateri odpove službo, med odpovednim rokom omogočiti, da izkoristi redni letni dopust. Ce tega ne stori, mora potem ob prenehanju delovnega razmerja izplačati taki osebi odškodnino za neizkoriščeni dopust v znesku, ki ustreza plačilu za 14-dnevni dopust (Uradni list FLRJ štev. 58-47).
Taka oseba v tekočem letu ne more več uveljaviti pravice do letnega dopusta.
zavarovanje. V vseh teh prejema toplo malico 10.858 otrok. Torej kar lepo število. Hrana za vso to številno mladež pa se največkrat še vedno pripravlja v zelo slabih, neprimernih prostorih, ki pogosto tudi najosnovnejšim higienskim zahtevam niso kos. Tako na primer na neki šoli, ki so jo pred časom povsem prenovili, ta obrok hrane kuhajo in pripravljajo v skrajno tesnem kotičku, medtem ko je zbornična soba prevelika in neizrabljena. Spet drugod so malice enolične, tako da so se jih otroci malodane naveličali, itd.
. Težave pa so tudi tam, kjer za pripravljanje teh malic nimajo posebnih moči in so za to zadolženi učitelji sami. Ti morajo zg. kuhanje mleka, (a-ju. ali kave pogosto uporabljati lastno posodo, ker druge nimajo.
Vsekakor je žalostna ugotovitev, da je pomoč nekaterih občinskih ljudskih odborov šolskim mlečnim kuhinjam, dasiravno so tudi ti dolžni skrbeti zanje, zelo pomanjkljiva, In menda imajo v nekaterih krajih kar prav, ko pravijo, da bi se ob večjem razumevanju ljudskih odborov dati že marsikje uredili sodobnejši prostori v te namene. , -jak
potrebno pomoč. Še več: zdi s- mi, da bi moral biti v vsaki organizaciji SZDL in v sindikalni podružnici poverjenik Prešernove družbe, ki bi pridobival vedno nove in nove člane, dokler ne bi uspeli, da bi v vsaki zavedni slovenski hiši domovala knjiga Prešernove družbe. To se pravi, da je mreža poverjenikov prešibka in da je tudi v, tem vzrok, da Prešernova knjiga ni še bolj razširjena med našimi delovnimi ljudmi. Nekatere politične organizacije se najbrž niti ne zavedajo vzgojne vrednosti dobre knjige. Res je. da včasih knjiga lahko doseže tisto, kar ne 'bi dosegli tudi z več sestanki.
Potrebno je, da se politične organizacije začnejo bolj zanimati za akcijo v zvezi s pridobivanjem članov Prešernove družbe. Res je, da smo letos že precej zamudili, toda še vedno ni prepozno. Do konca aprila imamo še vedno čas, da ne samo, dosežemo lanskoletno število naročnikov, ampak da ga še presežemo. Če bo to odvisno samo od poverjenikov, bomo to težko dosegli, a s pomočjo Socialistične zveze in sindikalnih podružnic bo šlo. Res pa je, da bi tudi številni poverjeniki lahko dali še več od sebe za večji uspeh. Ce bodo opravljali svoje delo s tako ljubeznijo do lepe slovenske knjige kot na primer Zupančič, Knavs. Cvelbar, Pajk, Malovrh in še drugi, bodo tudi oni lahko dosegli zavidljive uspehe.
Gostovanje ljubljanske Opere v Trbovljah
»Štirje grobijani« v Delavskem domu
Za prvo gostovanje ljubljanske Opere v Trbovljah prejšnji četrtek so se ljudje zelo zanimali kljub relativno visokim cenam vstopnic. V novem Delavskem domu so se Trboveljčanom predstavili operni pevci Lado Korošec, Janez Lipušček, Danilo Merlak, Franc Lupša, Vilma Bukovčeva in še drugi v komični operi Wolfa-Ferraria »Štirje grobijani*. V nabito polni gledališki dvorani je bilo prav prijetno ozračje. Operni orkester pod vodstvom dr. Danila Švare je pridobil simpatije domačinovi prav tako pa tudi vsi pevci-igralci. Najbolj je seveda ugajal Lado Korošec v vlogi trgovca s starinami. Vso izvajanje je bilo na umetniški vi-lavno — vsi zado-
V pomladnem soncu
PRIPRAVE NA REFORMO ŠOLSTVA
V Vidmu-Krškem štiri popolne osemletne šole
Kakor po drugih občinah, tako se tudi v Vidmu-Krškem pripravljajo na reformo šolstva, ki bo delno prišla do izraza že v prihodnjem šolskem letu.
Nova reforma šolstva predvideva osemletne šole, Nižje gimnazije bodo sčasoma odpadle. Kjerkoli bo dovolj otrok za popolno osemletno šolo, seveda če bodo dani materialni pogoji, bodo le-te ustanovili. Zato pa so potrebne vsaj štiri učilnice in dovolj učnega kadra.
V občini Videm-Krško nameravajo ustanoviti skupno štiri popolne osemletne šole in to: v Vidmu-Krškem levi in desni breg, v Leskovcu in na Raki. Vse ostale šole
bodo podružnične in navezane na omenjene osrednje šole. S tem pa ni rečeno, da bi morale imeti podružnične šo-l„ le'štiri razrede. Ponekod bodo pet- ali celo šestrazred-ne, drugje pa štiri razredne. Če pa bo zadostni dotok otrok, se bodo lahko razvile v popolne osemletne šole.
Reforma šolstva naj bi v prihodnjem šolskem letu iz-gledala nekako takole: ustanovljeni bi bili peti razredi osnovnih šol, kjer so pač za to dani pogoji, medtem ko se bodo prm razredi nižjih gimnazij (v Krškem in v Leskovcu) opustili. Tako bo postopoma nižja gimnazija odmrla.
Kljub temu, da je kot n. pr. v Velikem Podlogu, Velikem
PIONIRSKO PRVENSTVO V ŠAHU NA TRR0VEUSKI GIMNAZIJI
e glavne odhajali
šini in — kar je poslušalci so voljni domov.
Takih prireditev veljčani še žele.
si Trbo-
Prejšnjl petek so odigrali finalno prvenstvo v šahu na gimnaziji v Trbovljah. V predtekmovanju, to je na razrednih prvenstvih, je tekmovalo nad 150 pionirjev in pionirk. V finalnih tekmah se je pomerilo 7 pionirk, 12 starejših pionirjev in kar 21 mlajših pionirjev.
Med pionirkami je bila najboljša Mira Sribarjeva, ki je zmagala v vseh partijah. Resneje jo je ogrožala Berta Breznikar, vendar je v odločilni partiji spregledala mat. Tretje mesto je zasedla Manija Rugel.
Pri starejših pionirjih je zasluženo zmagal Vukovič z 10 točkami pred Kuretom (9 točk). Odločitev je padla v zadnjem kolu, ko je Kuret v dobljeni partiji napravil nekaj napak in
izgubil. Glava; favorit Pintarič je bil z 8 točkami šele tretji, četrti pa Vovk s 7 točkami.
Najbolj živahni in glasni so bili pionirji iz prvih in drugih razredov gimnazije. Tu je zmagal Rudi Kreže, pol točke pred Ervinom Jarcem. Tretji je bil Vinko Kmet. Vsekakor bodo morali pionirji še bolj pridno šahirati, da se bodo dobro uvrstili na pionirskem prvenstvu občine in okraja.	(n)
Trnu in rta Zdolah v višfh razredih malo otrok, tako da iihajo zaradi tega kombiniran pouk, sedaj ti razredi še ne bodo odpravljeni. Ti uč.e-nct bodo dokončali šolsko obveznost na matični šoli. ker se ne bodo mogli prešolati v tako imenovane osrednje šole, ki imajo trenutno še nredmetni pouk, (nižje gimnazije).
Zasedaj so to le še predlogi. l^olikor pa bodo osvojeni, bo prišla reforma šolstva v občini Videm-Krško v celoti do izraza šele po štirih letih, ko bodo delovale štiri osrednje šole s petimi podružničnimi.
Po tej reformi šolstva bo nastal, kakor vsepovsod, tudi v tej občini problem zaradi oddaljenosti osrednjih šol od - krajev, kje ’ prebivajo učenci. Zato bo že sedaj treba misliti na prevozna sredstva, ki bi zlasti najoddaljenejšim učencem omogočila nemoten obisk v šoli. Toda z dobro voljo in razumevanjem staršev se bodo dale tudi te ovire premostiti, kajti zavedati se je treba da se bodo učenci v teh osrednjih šolah lahko naučili še več, ker bo v njih zbran ves učni kader z višjo izobrazbo. Poleg tega pa bodo te šole tudi bolje opremljene z učnimi pripomočki, s pomočjo katerih bo pouk nadvse nazoren.	-a i
Radio v lem tednu
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 14. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev uganke, ki smo jo prinesli v 14. številki našega lista za pionirje, se glasi: detelja.
Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev uganke Jožku SKRABETU, učencu 3. razr. osnov, šole, pošta Izlake-Medija, Orehovica št. 10. — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Kristina ZUPANČIČ, učenka 1. c razreda gimnazije, pošta Leskovec pri Krškem.
Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Ker je med našimi pionirji in pionirkami dosti takih, ki radi računajo, prinašamo danes 2 računski nalogi, za katerih rešitev bomo podelili po odločitvi žreba dve lepi knjižni nagradi.
Prva naloga: koliko kvadratnih milimetrov ima 1 kvadratni meter?
Druga naloga: koliko kubičnih milimetrov je v 1 kubičnem metru?
Rešitev obeh računskih nalog nam prinesite alt pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 21. aprila opoldne.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
VRAGI NA FUATINU
JACK LONDON
RIŠE: BERNARD EMERIK
5j
^l>ctii|ll*!Ii| ^ "* *ot,u In za- in nekaj krogel je udarilo v hto^ Maurlrlju: »Zakliči Nau- skalovje. Van Asveld Se Je lz-t>r0t|	mu Iztrga In steče zlvalno zasmejal In Maurlrl Je
Sj, »trrnl-	zaklical deklici dol| na krogu
tllt j- ‘Sattlerja«, ki je Plul nekaj besed v jeziku otočanov. *'aletto«, »o potile puške 69. Ko je bil* ladja tik P od
njima, je Grlcf videl, da se	je.	boril	se	je z njo. Maurlrl je
mlada žena Iztrgala onemu	Iz	meril	s	puško nanj In čakal,
rok. Skočil je na kraj' skale in kdaj bo lahko ustrelil.
Izpustil dinamit.	81. Ves sveženj dinamita Je
60. Van Asveldu se Je med-	padel	na	krov, tam odskočil ln
tem posrečilo deklico ujeti	ln	se zatrkljal v odtočno odprtino
na levi strani krova. Van Asveld je to videl In je deklico Izpustil; nato sta oba stekla proti krmi, da bi bila na varnem.
Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05,	7.00,	13.00,	15.00,	17.00
in 19.30 radijski dnevnik ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« oh delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od
14.00	do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« Vsak delavnik ob 7.20. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 14. APRILA 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro — 8.30 Otroška predstava —' .Th.ii Malik, prir. Emil Smasek: Žogica - nogica« — 9.45 Se pomnite, tovariši ... Janez Vltkovič: Država v državi — 10.15 Pokaži, kaj znaš!
—	11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 16.00 Silvo Matelič: Črni bori v soncu in senci (reportaža) — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Radij. Igra
—	Mlchener: Mostovi pri Toko-Rlu (ponovitev) — 18.26 Melodija za dobro voljo — 20.00 Malo od tu ln malo od tam (zabavna glasbena oddaja).
PONEDELJEK, 15. APRILA
11.00 Uvodni takti — 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo -Niko Kuret:	Zima prikima —
zima beži — 11.35 Nekaj pesmi in plesov iz raznih krajev Jugoslavije — 13.15 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe — 14.05 Radijska Sola za višjo stopnjo — Zvone Kržišnik:	Izlet na prekmurska naftna polja —	15.40
Utrinki iz literature — Stefan Zwelg: Zapečateni vagon — 16.0» V svetu opernih melodij — 17.10 Iz naših kolektivov — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.15 25 minut Avsenikovih melodij in priredb narodnih pesmi — 18.40 Mladinska oddaja.
TOREK, 16. APRILA
8.40 Igrajo mali zabavni ansambli — 9,20 Glasbena panorama
—	10.00 Napoved časa in poročila — 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene
—	12.00 Slovenske narodne poje Planinski oktet, vmes igrajo Veseli planšarji — 13.15 Igra trlo Dorka Skoberneta — 13.30 Pester spored opernih melodij — ^4.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz zakladnice Jugoslov. samospevov — 18.50 Domače aktualnosti — 20.30 Radijska Igra — Eisenrctch: Tako živimo In takb umiramo — 21.30 Igrata velika zabavna orkestra Morton Gould in David Rose.
SREDA, 17. APRILA
11.00	V narodnem tonu za prijetno predpoldne — 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Zvone Kržišnik: Izlet na prekmurska naftna polja — 12.40 V tričetrtinskem taktu —
13.15	V veselem tonu — 13.30 Srbske narodne v priredbi Djordja Karaklajtča — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) -Niko Kuret: Zima prikima —
zima beži — 15.40 Utrinki lz literature — H. Laxness: Pesem srčnoljubljeni — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.10 Umetne in narodne pesmi pojo ženski vokalni kvartet — 18.45 Radijska univerza — dr. Valter Krušič: Kaj morajo vedeti starši o otroški zobni gnilobi —	20.00
Odlomki iz opere »Boris Godunov« Modesta Musorgskega — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 Igrajo domači kulturni ansambli.
ČETRTEK, 10. APRILA
8.05 Zborovske skladbe lz »Ci-talnlške dobe« — 8.30 Od pred-klasike do impresionizma — 9.20 Glasbeni rentiez - vous z znanimi zabavnimi ansambli in solisti —
11.00	Pesmi za nase male — 11.15 Cicibanom — dober dan! (Vojko Novak: Anklca) — 12.00 Šopek zabavnih popevk —	12.40 Veseli
godci igrajo domače poskočnice
13.15	Igra Tamhuraškl orkester p. v. Matka Sijakoviča — 14.20 Pionirski kotiček — 15.40 Utrinki lz literature — Resad Nurl: Poljub v senci — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku
—	18.00 Družinski pogovori — 18.10 Odlomki iz sodobnih oper — 18.50 Tedenski notranje-politični pregled — 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 19. APRILA
11.00	Za dom In žene — 12.00 Nekaj narodnih ln poskočnih melodij V- 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Polde Suhodolčan: Bell in črni labodi — 15.40 Utrinki lz literature — Poljski pesnik Tadeuš Rozewivz — 17.10 Športniki, pozor! — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Radijska univerza
—	prof. Karel Dobovišek: Nekaj o določevanju starosti zemlje —
18.15	Slovenske narod, pesmi pojeta Mariborski moški ln žen«kl komorni zbor p. v. Rajka 81-koška — 18.45 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.00 Reportaža — 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 20. APRILA
8.05 Operetne melodije Johanna Straussa — 8.40 Zadovoljni Kranjci pojo ln igrajo — 9.00 Radijska Igra za nižjo stopnjo (ponovitev)
—	Polde Suhadolčan: Bell ln črni labodi — 10.10 Tisoč pisanih zvokov — 11.15 Dober dan, otrocll (Janko Messner: Moškovka) - 11.30 Domače napeve Izvajajo mariborski ansambli — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.40 Šopek zabavnih melodij — 13.15 Štirje fantje v veselem ritmu — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.4o Novi filmi — I6.00 Glasbene uganke — 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Okno v svet — 18.15 Pojeta ženski zbor Fr. Prešeren Iz Kranja p. v. Petra Liparja in mešani zbor I. gimn. Iz Celja p. v. Egona Kuneja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer
—	21.00 Melodije za razvedrilo.
»KAiRAVtoKl
■ „-A a. ____i .r„
Sedem dni po svetu vVidmuKršk;ra,Sc;u,nopotrebna OB JAVE IN OGLASI
Naš prispevek za razorožitev
Nedavno so Ožjemu odboru za razorožitev komisije OZN izročili obrazložitev jugoslovanskega predloga o razorožitvi. Naši bralca se gotovo še spominjajo, da je Jugoslavija svoj predlog o razorožitvi dala že lanskega junija, ki obsega predvsem dve točki. Najvažnejše je to, da je bilo v teh predlogih rečeno med drugim, naj se nadaljujejo vsa prizadevanja za sporazum o spošni razorožitvi. Tudi obrazložitev tega predloga, kV ga je Jugoslavija dala na poziv generalnega sekretarja OZN, ustreza tem predlogom.
i
Pogajanja 9 Suezu nekoliko
zastala
Čeprav je ameriški predsednik Eisenhovver na nedavnem sestanku novinarjem povedal, oziroma izrazil upanje, da bodo neposredna pogajanja o Suezu privedla do zadovoljive rešitve tega vprašanja, je videti, da so pogajanja spet zastala. Sišali so se celo glasovi, da bi o Suezu spet razpravljal Varnostni svet. V Kairu pa sodijo, da je neuspeh razgovorov povzročila ameriška zahteva, da mora Združenje koristnikov dobiti kontrolo nad prekopom. Jasno je, da egiptovska vlada v to nikdar ne bo privolila, kot je nedavno obrazložil predsedniki Naser. Iz Kaira pa prihajajo vesti, da je ameriški veleposlanik v Egiptu dobil iz Washingtona nova navodila, M jih je baje že predložil egiptovskemu zunanjemu ministru. Egiptovski tisk sodi, da tiči za vsem tem Anglija, ki je, čeprav se ni uradno vmešala v zadnje razgovore, pravzaprav prepovedala svojim ladjam . prevoz skozi prekop. Oči vidno bo Anglija še nekaj časa zavlačevala z jasno besedo, čeprav pomeni taka taktika zanjo precejšnjo gospodarsko škodo.
Makiarios hoče razgovore na
CIPRU
Pred dnevi je nadškof Maka ri os na Madagaskarju povedal, da se bo z angleškimi predstavniki razgovarjal le na
Cipru. S tem je ponovno jasno povedal svoje odločno stališče do tega važnega vprašanja. Gelde turške manjšine na Cipru je Makarios izjavil, da bodo Turki na Cipru deležni vseh manjšinjskih pravic, ne more pa biti govora, da bi se razgovorov udeleževali kot enakopravni partnerji. Makarios je še izjavil, da bi po morebitnem neuspehu pogajanj moral ciprski spor ponovno predložiti OZN.
Anglija se ne bo OZIRALA na JAPONSKI PROTEST
Znano je, da namerava Anglija preizkusiti svoja' nuklearna orožja, predvsem napraviti posku=e z jedrsko energijo na Božičnih otokih. Japonska, ki je poslala že več protestov Angliji, do nedavna sploh ni dobila odgovora. Pred dnevi pa je angleški ministrski predsednik sprejel posebnega laponskega odposlanca in mu izročil svoj odgovor. Baje negativen. .
Pretekli teden je odbor društva »Žena in dom« podal obračun svojega dela. Predsednica tov. Ivanka Tomažič je podala obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da so žene iz Vidma-Krškega posvetile vso skrb množičnemu sestajanju žena. V društvu je 96 žena, od katerih se je vseh sestankov udeležilo kar 30 odstotkov. Pripravile so predavanja o sodobnem gospodinjstvu, vrtnarstvu, kokoš ere ji in predšolski vzgoji otrok. Sodelovanje so pri organizaciji izvedbe novoletne jelke in otroške maškarade. S pomočjo SZDL so žene pripravile zelo uspelo proslavo za praznik žena 8. marec.
Po zaslugi društva »Žena in dom-i je bil v Vdmu-Krškem v oktobru organiziran trimesečni »Singer« krojni in šivalni tečaj. Začetni tečaj je obiskovalo preko 40 tečajnic. Danes ima le-ta že 6 razredov in to 4 začetne, katere obiskuje R4 žena in deklet, in 2 nadaljevalna razreda z 31 obiskovalkami.
Razpravljale so o delovanju gospodinjskega centra in o potrebi pralnice. Da bi si oblačile delo, predvsem zaposlene gospodinje, je nujno potrebno v Vidmu-Krškem čimprej ustanoviti pralnico. Najprej morajo zagotoviti primerne prostore, potem pa bodo skušale dobiti sredstva za nakup praktika. Poleg pralnice bi bila sčasoma tudi krpalnica, kjer bi Lahko zaposlili žene, ki nimajo primerne zaposlitve-
BREŽICE
Slovensko-hrvatskl festival v Brežicah. — Svet »Svobod« in prosvetnih društev v Brežicah je dal pobudo, da bi letos obnovili tradicionalno slovensko-hrvatsko sodelovanje na kultu rnoprosvet-nem in fizkultumem področju. Kakor je znano, je bilo v prejšnjih letih to sodelovanje, zelo razvito, a so ga zadnja leta opustili. Pobuda, da bi letos spet organizirali Slovensko-hrvatski festival, je vsekakor zelo pametna in jo kaže uresničiti. Ker bo ta prireditev presegala okvir brežiške občine, je prav, da to pobudo osvojijo tudi ostale občine in se vključijo v priprave za festival.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C«
Trboveljski tednik
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah b0 predvajal do ponedeljka franc, barvni film »Lukre-ctia Borgia«; naslednji teden od torka do četrtka »Velika ura«.
Kino »Svoboda Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški film »Maščevalci«.
Kino »Svoboda — Dobrna«;
od 12. do 15. aprila amer. barv. film »Zadnji Apač«; — 18. do 22. aprila Italijan, barvni film »Ulica«.
Kino Brežice: 13. aprila ital. film »Slepa iz Sorente«; 14. aprila amer. film »Dama s kamelijami«. (V glavnih vlogah; Greta Garbo in Robert Taylor.)
Kino Sevnica; 13. in 14. aprila nemški film »Še ni prepozno«; 20. in 21. aprila amer. barvni film »Do poslednjega«.
Kino Brestanica:	13. in 14.
aprila avtobiografija »Fridrich Chopen«; 17. in 18. aprila amer. film — drama »Plašč«; 20. in 21. aprila amer. barvni film »Dvigni zaveso«.
Kino »Svoboda-Zasavje«, Trbovlje: od 13. do 15. aprila ob 17. in 19.15 mehiška drama »En dan življenja«. Mladinska predstava v nedeljo ob 15. po znižani ceni. Od 19. -do 22. aprila ital. barv. film Dekle z reke«.
#	V Trbovljah nič novega! Ne verjemite povsem Trboveljčanu ali Trboveljčanki. Res, kaj posebnega se v teh aprilskih dneh ni pripetilo, zato pa spet ni moč trditi, da ni nič novega. Kar dovolj je tega in starega seveda tudi.
JAVNO STRANIŠČE, KJE SI?
•	Zakaj bi torej enkrat ne začeli našega tednika s tistim zadnjim. Stara, prav stara je resnica, da mesto vse od postaje pri Savi pa do zgornjega dela v Gabrskem nima niti enega javnega stranišča!
To nič kat svetlo trboveljsko stran odkrivajo volivci (ali bolje upokojenci) na svojih zborih že menda kar lep 'čas. Pred kratkim so bili spet sestanki volivcev in spet smo slišali besedo, dve o tem.
Cisto upravičeno-
BOJAN IN NJEGOVI
FANTJE SO NAVDUŠILI
% V petek pride v Trbovlje Adamičev veliki plesni or-
kester! Novica se je prejšnji teden kot strel raznesla po vsej dolini. Še posebno v polno pa je zadela med mladino, ki Adamiča zelo dobro pozna iz Radia.
Naša pričakovanja so se uresničila. Obe predstavi sta bili rekordno obiskani in kar je glavno: Trboveljčani šobili zadovoljni.
KISLA NEDELJA IN — SNEG
• Zjutraj je kazalo, da bo tudi zadnja nedelja lepa, sončna. Mnogi so zato pohiteli v bližnjo in daljno okolico in se že veselili prijetnega nedeljskega izleta.
Toda kmalu po poldnevu so jasno nebo zakrili temni oblaki in ulila se Je prava ploha.
Ljudje so prihajali v mesto mokri do kože.
V središčnih kinematografih so vrteli ameriška filma »Ne kot tujec« in »Weekend v Wal-dorfu«. Obisk je bil zadovoljiv.
Nemalo so bili presenečeni
naslednji dan mnogi Trboveljčani, ko so uzrli Mrzlico, Kum in druge 'hribe v snegu.
Se zima še ni poslovila?
v
Šport v preteklem tednu
MARIBORSKO - VARAŽDINSKA NOGOMETNA LIGA
DRAGOCENA TOČKA IZ KRAPINE
Rudar : Zagorac (Krapina) 1:1 <0:u)
2e drugič s tujega igrišča po eno točko. Moštvo trboveljskega •dudarja« Je v nedeljo gostovalo v Krapini proti »Zagorcu« in doseglo neodločen rezultat. Po priložnostih, ki so se jim nudile, bi gostje zaslužili zmago, toda končen uspeh je bil samo 1:1, kar Je tudi dobro, saj bo ta točka prišla moštvu prav ob zaključku tekmovanja.
V nedeljo, dne 11. aprila bo v Trbovljah zasavski derby Proletarec. : Rudar.
edini gol v prvem polčasu po prodoru Kumlanca.
V	drugem polčasu so gostje za-streljalt enajstmetrovko. Domači so imeli nekaj lepih priložnosti, toda bili so premalo povezani, da bi znali izkoristiti prednost domačega igrišča. Teren za igro Je bil spolzek in Je dež oviral potek igre. — Kakor rečeno, igra je bila zanimiva in hitra, končni efekt pa je bil, da je hrastniško »Bratstvo« pobralo obe točki.
V	predtekmi so pa mladinci »Svobode« slavili zmago nad mladinci »Bratstva« z 2:1.
OSTALE TEKME
Rudar (Trbovlje) 1 Rudar (Hrastnik) 7:1 (1:1);
Sloga (Trbovlje) : Internat Rudarske šole 3:1 (2:1).
V ZAGORJU SPET PORAZ d VE TOČKI ZA BREŽICE
Sloboda (Varaždin) i Proletarec 1:0 (1:0)
To je že tretji zaporedni poraz zagorskega »Proletarca«, ki se v spomladanskem prvenstvu nikakor ne more znajti. V nedeljo bomo to moštvo videli v Trbovljah. Obeta se zanimivo srečanje, vendar bi gledalcem, enim kot drugim, priporočali, da spodobno bodrijo svoje ljubljence.
MARIBORSKO - CELJSKA NOGOMETNA LIGA
BRATSTVO PREMAGALO SVOBODO z 1:0
Ves čas tekme je deževalo, na priložnosti za dosego gola, toda tekma je bila ves čas napeta in hitra. Obe moštvi sta imeli lepe priložnsti za dosego gola, toda neodločni napadi so se končali v rokah vratarjev ali pa so šil mimo gola. »Bratstvo« Je doseglo
V 3. kolu spomladanskega dela prvenstva so Brežičani imeli v gosteh mlade nogometaše »Kovinarja« iz Štor in Jih odpravili z rezultatom 5:0 (4:0), s čimer so sl osvojili 2 točki in dragoceno razliko v golih.
Tekmo so odigrali pred nekaj sto igralci v dežju. Na terenu so prevladovali domači. Mladi igralci »Kovinarja« so pokazali smisel za tehnično igro, vendar Je njihov napad odpovedal ob izvrstni obrambi domačega moštva. Strelci za domače so bili Nešič (3) in Sliškovič in Prokič po 1 gol. Lepo Je igrala domača obramba, pri gostih pa vratar Ramšek in branilca Golob in Petrič, ki so v veliki meri rešili svoje moštvo še večjega poraza.
Pred to tekmo sta se pomerili enajsterici mladincev NK »Brežice« in trgovske šole, ki se je končala z 1:0 za goste. — Tudi v malem rokometu so domači
igralci podlegli ekipi garnizije iz Cerkelj z rezultatom 28 : 17.
M. T.
LETALSKI ŠPORT V ZAGORJU
Zagorski letalci, včlanjeni v Aeroklubu »Stane Kamnikar« iz Zagorja gradijo na stadionu »Proletarca« vzletišče. Do sedaj so opravili že precej prostovoljnih ur in izkopali 85 kub. metrov zemlje.
Prav tako gradi na tem stadionu domače športno društvo novo košarkarsko igrišče. - To igrišče bo betonsko.
TURNIR ŠD »RUDAR«
Na prvenstvu brezkateeorntkov šahovske sekcije SD »Rudarja« v tobovljah za leto 1957 Je sodelovalo 16' igralcev. Vsi igralci so bili zelo mladi, saj so povprečno stari 17 let. S 14 točkami Je zasluženo zmagal Miran Gala. Izgubil Je samo partijo z Emilom Kmetom, v ostalih srečanjih pa Je zmagal. Drugo mesto je zasedel Kmet, vendar Je igral pre-naglb in tako zapravil prvo mesto. Presenetila sta Urek in Gričar, medtem ko smo od Osolnika pričakovali več. To leto so vidno napredovali Zlbret, Gradišek in Majcen. Četrto kategorijo so osvojili Se Bola, Štern in Arnšek. Prva dva Je spremljala sreča. Lu-dovik Skaza Je lepo začel, kasneje pa je popustil in četrta kategorija je šla po vodi.
Končno stanie: 1. Miran Gala 14 točk; 2. Emil Kmet 12,5; 3. Ciril Urek 11; 4. Anton Gričar 10; 5.-8. Jože Osolnik in Viriko 21-bret 9.5; 7. — 8. Mirko Gradišek in Hinko Bola 8: 9. — 11. Janez Majcen, Jože Arnšek in Ivan Štern 7,5;	12. Ludovlk Skaza 8
točk Itd.	(n)
SKUPŠČINA
NAJSTAREJSIH
® V torek dopoldne so domala vso veliko dvorano kina Delavski dom zasedli trboveljski upokojenci in upokojenke. Imeli so občni zbor. Poročila, ki so jih podali razni funkcionarji' so pokazala, da je bilo delo podružnice tudi v minulem letu zadovoljivo.
CESTA NA ČERINOVO
•	Dela na novi cesti s Kleka proti Cebinovemu počasi, toda vztrajno napredujejo. To nedeljo smo videli tamkaj na dolžnosti troje delavcev — upokojencev, ki so pripravljali strelne luknje za zrušitev skalnatih pobočij, id Jih bodo podminirali v teh dneh.
PRAV JE, DA VESTE
® Ali že veste, da se v Trbovljah izprs-znujejo pisemski nabiralniki ob glavni cesti pred odipravo pošte, to je med 16. in 17. uro, dn sicer: na Vodenski cesti 1, v Ulici 1, junija (pri Dežmanu), v LAah 6 (pri Dimniku), na Trjm Franca Fakina 12 in seveda na železniški postaji in na obeh poštah v mestu.
Alj že veste, da lahko predajate pisemsko pošto in kupujete znamke tudi med 13. in 18. oziroma 17. uro na pošti Trbovlje 3 in op-avljate telefonske pogovore :n predajate telegrame v tem času na obeh poštah.
NA KRATKO
•	Pred kratkim je izšla druga številka glasila gimnazijske mladine v Trbovljah »Ml mladi«, ki Jo Je uredil dijak M. Flajšman. Drugič kaj več o tem.
Zadnje čase se Je v Trbovljah precej povečalo število lahkih motornih koles — »Moped«, ki so izdelek tovarne motorjev »Tomos« iz Kopra. Kolesa je dostavilo trgovsko podjetje »Železnina«.
Podjetje »Elektro — Trbovlje« s e je preselilo iz tesnih prostorov na Trgu Svobode v novo upravno poslopje na Trgu Franca Fakina v Zg. Trbovljah. Novo stavbo Je gradilo gradbeno podjetje »Zasavje«.
To nedeljo so bile izvedene nadomestne volitve v občinski ljudski odbor v štirih volilnih enotah.
Zadnja trboveljska sobota Je minila brez porok...
MALI OGLAS
4. t. m. zvečer je utekel pes volčjak, star 6 mesecev. Kdor bi kaj vedel o psu, naj sporoči Jožetu Zidarju, Mali Kamen 24, p. Senovo.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku za uspešno izvedeno operacijo. Obenem se zahvaljujem tudi strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje. — Ana Komlanc, Trbovlje.
MALI OGLAS
Rudarji, ljubitelji sadjarstva!
Zaradi starosti prodam po < ugodni cen; delno ali celotno posestevce v izmeri enega ali dveh hektarov. Zaradi sončne lege je primerno za sadjarstvo. V bližini je premogofcop Novi Dol. — Stana Gnus, Mamo, p. Dol pri Hrastniku.
PREKLIC
Preklicujem za neresnično, kar sem govoril o Karlu in G4-zeli Majdič iz Trbovelj, Golovec 7. — Jože Kozmus, Trbovlje.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam stati ob stran; ob prebridki izgubi našega dobrega očeta
ivana Sivca
se s tem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo sm0 dolž.ni organizacijam ZK in SZDL terena Boben — Čeče za veliko'in vsestransko pomoč ob slovesu, kakor tudi ZB in Društvu upokojencev Hrastnika ter govornikom za tople poslovilne besede, nadalje godbi in pevskemu zboru DPD »Svoboda I«, Hrastnik za ganljive žalostinke in končno vsem. ki ste nam izkazali globoke izraze sožalja, ter darovalcem vencev In cvetja in vsem. ki ste ga pospremiti na njegovi zadnji poti.
Globoko žalujoči sin Lojze, hčerke Marija, Irma, Berta, Jožica in Ivica z družinami in vsem ostalim sorodstvom.
Šah na Dobrni
V nedeljo, 7. aprila so Imeli na Dobrni v Trbovljah brzoturnir šahovske sekcije DPD »Svobode-Dobrna« za mesec april, na katerem je sodelovalo 16 šahistov.
Jože Frece je v tem turnirju dosegel 14 točk, Valentin Hvala 11,5 točke. Miloš Vodišek 11 točk, četrto, peto in šesto mesto pa so si delili Srečko Zupan, Silvo Rupnik in Rudolf Frece, katerim »lede ostati.
F. R.
Zadružna hranilnica in posojlnica z. n. j. Brežice
razpisuje eno delovno mesto za posle v kreditnem sektorju
POGOJI: popolna srednja šolska izobrazba (ekonomski tehnikum) alj nepopolna srednja šolska izobrazba .z nekaj leti bančne prakse ali prakse v knjigovodstvu. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača se določi Po strokovni sposobnosti. Pismeno .prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom oz. s kratkim opisom dosedanjega službovanja je dostaviti upravi hranilnice in posojilnice do 25. 4. 1957. Nastop službe takoj oz- po dogovoru.
OBVESTILO.
Obveščamo vse gospodinje v Trbovljah, da bo po sklepu ObLO Trbovlje od 15. aprila dalje prodaja na tržnem prostoru vsak dan, razen nedelj in praznikov.
Trg bo založen z živilskimi potrebščinami ter sadjem in zelenjavo.
Ze-lim-o, da gospodinja nakup na trgu uporablja v kar največji meri.	Uprava tržnice.
OBVESTILO
Okrajna zadružna zveza Trbovlje organizira skupno z Okrajno zadružno zvezo Celje tečaj za knjigovodje kmetijskih zadrug.
Tečaj bo v Celju predvidoma od 1. junija do 30. avgusta 1957.
Pogoji za sprejem; najmanj 4. razrede gimnazije, dovršene vsaj s prav dobrim uspehom, dopolnjeno 16. leto starosti ter veselje do finančne službe v zadružnem sektorju. Zaželena je praksa pri delu KZ.
Priglasitve z življenjepisom in dokazilom opravljene šole je poslati na OZZ Trbovlje najkasneje do 25. aprila 1957.
Okrajna zadružna zveza Trbovlje.
SPOROČILO
Pivovarna Laško z založno kletjo na veliko, sedež v Trbovljah, sporoča potrošnikom piva, da je založna klet za izdajanje piva odprta vsak dan od 6. do 14., ure pri Počivavšku. V zalogi so vse vrste piva.
S 1. aprilom so se četne piva znatno znižale.
Za obilen obisk se priporoča
Zaloga piva Pivovarne Laško v Trbovljah.
RAZGLAS
Oddelek za zdravstvo in soc. skrbstvo občinskega LO Trbovlje sporoča staršem predšolskih otrok, dojenčkov ln tistih otrok, ki so stopiti v 1. razred osnovne šole v letu 1956, ter otrok, ki se Iz kakršnih koli vzrokov niso preteklo leto zglasiti za cepljenje, da bo obvezno, cepljenje otrok proti davlcl ln kozam po sledečem razporedu:
Dne 15. aprila 1957 ob 8. url v šolski ambulanti za osnovno šolo Trbovlje II.
Dne 16. aprila 1957 ob 8. uri v šolski ambulanti za osnovno šolo Trbovlje-Vode.
Dne 15. aprila in 16. aprila 1957 od 14. ure dalje v šolski ambulanti Trbovlje za sledeča naselja: Kešetova ulica, Rudarska cesta, Ulica 1. junija, Globušak, Trg svobode, Pod Ostrim vrhom, Klek, Trg revolucije, Vodenska cesta. Opekarna, Ribnik, Šuštarjeva kolonija, Dobrna. Ulica 1. maja. Neža, Pod gozdom. Novi dom in Partizanska cesta.
Dne 17. aprila 1957 ob 9. uri v šoli Dobovec za sledeča naselja: Ključevea. Dobovec. Škofja riža in Zupa.
Dne 18. aprila 1957 ob 9. uri v poslopju osnovne šole Čeče za naselja, ki so na območju šolskega okoliša Čeče.
Dne 19. aprila 1957 ob 9. uri. v Sektorski ambulanti Bevško za sledeča naselja: Nasipi, Bevško, Kolodvorska cesta. Zasavska cesta, Ob železnici in Prapreče.
Dne 20 aprila 1957 ob 9. uri v poslopju Izolirnica Trbovlje za sledeča naselja: Loke, Dom in vrt. Okrajni trg. Gimnazijska cesta, Ojstro, Majcnova cesta. Vreskovo, Obrtniška cesta, Golovec. Trg Franca Fakina, Savinjska cesta. Cesta Tončke Čečeve in Keršičev hrib.
Dne 22. aprila 1957 ob 14. uri v poslopju posestnika Malgaja v Gabrskem za sledeča naselja: Gabrsko, Knezdol. Partizanski vrh, Lenart in Čebine.
Vsak otrok bo prejel poziv. Kdor se cepljenja ne bo udeležil -ali kdor ne bo privedel na cepljenje svojih otrok, bo kaznovan.
Trbovlje, 9. aprila 1957,
Oddelek za zdravstvo ln soc. skrbstvo prt ObLO Trbovlje
Registracija motornih vozil
Zadnjo soboto smo objavili v našem listu obvestilo TNZ okraja Trbovlje o rednih letnih pregledih motornih vozil. K temu dodajamo le datum pregleda v RADEČAH, ki bo 20. aprila pred hotelom »Jadran« za vsa motorna vozila s področja občine Radeče, sedmi odstavek zadnje objave pa se pravilno g'asi:
Dne, 19. aprila v Hrastniku pred domom »Partizana« za vsa motorna vozila s področja občine Hrastnik (in ne Radeč kot je bilo pomotoma navedeno).
E. E. L.
SKRIVNOST SANATORIJA
©
kaj vendar mislite?« je vprašala Martina, ko Jd je postalo po mnenju Hombyja vsekakor za nekaj drugega kot za
»Tol. kaj — jasno, da gre tu navadno smrt.
»Nisem si še povsem na čistem,« jd je odgovoril inženir z zamišljenim obrazom, »toda nekaj pri celi stvari ni v redu. Kaj ni v redu, naj dožene kriminalna policija. Seveda je vse skupaj samo sumničenje, toda stavil bi glavo, da nisem v zmoti.«
»Strašna bo za profesorja misel, da pride v njegov sanatorij kriminalna policije,« je rekla Martina čez nekaj časa. »Toda seveda, če mislite ...«
»Prepričan sem, da moje teta ni umrla za kapjo. Preveč okoliščin je, ki kažejo, da je imel nekdo interes na tem, da teta utihne za vedno, preden pridem jaz semkaj. Seveda boste razumeli to šele potem, ko vam bom vse povedal.g
Martina je razmišljala ln si roko, kd se jd je tresla, pritisnila k srcu. Ko pa je opazila, kaj je napravila, je roko sipet povesila. .Kakor kakšna slaba komedijantka na odru!1 si je mislila nevoljno, potem pa rekla glasno:
»Pa vendar ne mislite, da je kdo iz hiše s tem v zvezi?«
Harald Homby je stopil nekoliko globlje v parku podoben vrt, ki je cfbknožal sanatorijsko poslopje. Martina je šla molče za njim ln polastil se je je čuden nemir.
»Kaj mislite o vseh teh ljudeh tu?« Jo Je zraven njega. »Mudite se že precej časa tukaj gotovo nadpovprečen dar opazovanja.«
Martin« je skomignila z rameni.
»Ne, nisem še dolgo tu. — In bolniki oziroma gostje sanatorija? Tl so pravzaprav nekakšna zbirka namišljenih in pravih bolnikov, in ni je prismojenosti, ki Je ne bi našli tukaj! V sanatoriju sem prvikrat ln mlatim, da n ajdi* tudi zadnjikrat.«
Homnbyju Je zaigral okrog ustnik sarkastičen nasmeh, toda Martine ga
H»mby vprašal, ko Je stala in kot pisateljica imate prav
ni opazila, ker se je medtem že pcpolnoma stemnilo.
»Vedno sem bila mnenja, da so sanatoriji neke vrsto ustanove, v katere se zatečeš, če želiš na spodoben način umreti,« je rekel inženir nato. »Seveda pri tem nisem mislil na umori«
Ta pripomba jo je zadela kakor udarec e kladivom. Hladno in grozeče je visela za trenutek skoraj telesno pred njo v znaku.
»Umor!« je zašepetala z bledimi ustnicami, čeprav bi morala biti pripravljena tudi na to. Inženir je stopil za korak bliže k njej.
»Kako naj rečem temu drugače, če nekoga ubijejo samo zaradi dobička?«
Martina je nekaj sekund slonela z zaprtimi očmi »b deblu nekega starega javorja. V ušesih ji je burno šumelo jn kakor iz daljave je snsala inženirjev glas, ko jo je vprašal:	1
»Kaj pravite, kdo bd bil po vašem mnenju tako inteligenten in tudi odločen, da za razkošno življenje nekaj tvega?«
Martina je le « težavo odprla oča in strmela v temi tja, kjer je slutila njegove oči.
»Kaj mislite, kakšen naj bi bil vzrok za takšen korak?«
Trd smeh ji je odgovoril na njeno vprašanje.
»Strast in maščevanje pri visoki starosti moje tete ne bosta pri51 a v poštev. Kaže, da je vzrok za to bolj enostaven: pohlep po oogastvul Moja teta je bila namreč zelo bogata ženska. Kaj niste vedeti tega?«
«
»Toda gospod Hornby, vi tega vendar ne mislite resno? Pomislite vendar, kakšno nepopravljivo škodo bd trpel moj sanatorij, če pokličete semkaj kriminalno policijo!«
Profesor Lo-rrnssen je nejevoljno zmajeval » svojo ozftjo glavo učenjaka. »In poleg tega se lahko popolnoma mirno zanesete na moj zdravniški izvid. Povsem jasno je, da je gospa Petersen umrla za srčno kapjo. Ker sem vašo
gospe teto4* meta*) tat zdswwtl to jo vsa*, dan videl, pač 04»..«
Inženir Hornby ga je s kretnjo roke ustavil.
»Niti malo na dvomim v pravilnost vaše diagnoze, gospod profeS(,r' Vendar sem navzlic temu trdno prepričan, da tiči za vsem neka skrivnost nekaj, kar je povzročilo nenadno smrt moje tete. Tu seveda ne mislil11 0 posledice njene dolgoletne bolezni.«
Profes-o-r Lo-rrnssen se je komaj vzdržal, da ni napravil jezne priPoinl,e nad tako neverjetno trmo gospoda Hornbyja.
»Tudi doktor Wairren se je seveda prepričal o naravni smrti vaše lo5!5 tete. Tukaj n-i ničesar, absolutno ničesar, kar bi bilo nejasno ali sumlji|V0> ,j »Verjamem vam, gospod profesor, vse vam verjamem,« je odgDv,°r], Hormby nekoliko razdražen, »Oba govoriva drug mimo drugega in v1"6* bova, kdo od naju ima prav. Kriminalno policijo sem že obvestili Cez kak»°° uro bo policijski uradnik že tu, da napravi prve ugotovitve.«
Lo-rrnssen je sedel še kak trenutek popolnoma mirno. Enkrat, dvskt® le šel z roko preko evoljh las. Požrl je oster odgovor, nato pa je m’*" odgovoril: »Vsekakor bi bil pričakoval, da me boste poprej obvestili, pi'°d' napravite tako usoden korak!« Zatem pa je naenkrat vstal. »To P^ljf ji vodim že več kot petnajst let, vendar takšne svojeglavosti še nisem nlk° doživeli« Njegiov pogled je bil leden, ko je odhajal iz sobe.
Proti poldnevu se je komisar Fuchs oglasil pri Lormssenu. strežnica ga je peljala v delovno sobo profesorja. Lorrnssen, ki je sede1 svojo pisalno mizo, je tedaj vstal in vljudno pozdravil kriminalnega uradn’- ' »Najbolje bo, gospod komisar, če se usedete tjakaj h kadilni m;z^ Tamkaj boste imeli bliže do cigar,« se j<» smejal profesor in Fuchs je ^ mimo pisalne mize. Napravil je majhen lok in pokazal na bel človeški s** ki je stal v kotu sobe.	.
»No, posebno prijetna družba to ravno ni, gospod profesor!« je d-eja1-»Človeka v$aj ne moti pri delu,« je odgovoril Lorrnssen dobre »Poleg tega pa se človeh navadi na to. Midva kar dobro shajava.«	>
»Fuchs je mimogrede potipal režečo mrtvaško glavo, ki se je P61*7 počasi zamajala sem in tja.	gt
»To je stvar okusa, ni pa ravno za rahle živce,« se je nasmejal 1 usedel udobno v globok stol. »Kaj je pravzaprav s to stvarjo, ki mi i° ' kako se že piše? — gospod Homby pripovedoval po telefonu?«	.
(Dalje prihodnji