V d r ž a v n i zbornici se je v sredini seji nadaljevala razprava o zakonski prerflogi proračunskega, odseka. ki zahteva, da se izreče graja ti.slim noslancem, ki so Plnni nsflzorovfiluo komisije za .irJavre (lolirove. Zbornica je sprejela predlogo. Vršiln. se je nnto razprava. o takozvanem vojnom ciavku. Poslanska zbornica se je s tem davkom že trikrat i;e5ala in zakon tudi sprejela, toda .aosposka zbornica je zakonsko predlogo, kakbr jo je sklenila državna zboruica, vselej odkloniln, ker noče, da b: bil zakon o vojnem davku veljaven tudi za nazaj za leto 19t6 in prejšnji leti, temveč samo za leto 1917. Druga tofika nesoglasja med obema zbornicama pri tem zakonu je raznoliko obtlafienje posameznih oseb in družb, kajti poslanska zbornica je za to. da plačajo tndi ilružbe takšen in tako velik davek, Kakor posamezniki, in proti temu, da bi se bogatašem naJožil manjši, revnejšim.""~pa večji davek. Ko je o tem predmetu govorilo ve6 poslancev, je bila seja zakljutena in nadaljevanje razprave o tej zakonski predlogi preloženo na četrtkovo sejo. V nagocibenem odseku pod predsedstvom dr. Laginje ,je govoril ministrski i redsednik dr. Seidler in predlagnl, da se naj na stari podlagi pcdaljša nagodba ter se uredijo trgovske razmere medl Avstrijo in Ogrsko, in sicer za dobo dveh Iet. Hrvatski poslanec dr. Dulibifi je zahfeval, da se reši jugoslovansko vprašanje v smislu izjave Jugoslovanskega kluba, podane v drž. zbornici dne 30. maja 1017, in izvajal, da je nagodba med Avstrijo in Ogrsko papirnata cunja, ki ima ravno toliko vredlnosti, kakor nagodba merl Ogrsko in Hrvatsko, in izraža dvom, ali bo še sploh mogoče vzdržnti dualistično državno obliko, ker zahtevajo nemadžarski in nenemški narodi, da se jim zasigura boljSa in srefinejša bodočnost. — V žolezniškem odseku se je vršila razprava o znani jezikovni narp<1hi ^Jede rabe nemščine kot sJužbenega .jczilca r,ri železnicah, v zdravstvenem odseku pa glecle šolarnn, in ztTravlienja bolnih in ranjen(ih vojakjov. — V ,*o!rf>ovi seji ie zbornioa nadnljevala razpravo o %-ojnem dnvku. Zbornica je sprejela zaironsko predlogo in tudi načelo, da se morajo bogate dmžbe ravnotako obdaSiti, kakor posamezne osebe. Zbornica je nato razpravliala o pravosodnih zakonili, ki jih je ludi sprejela. Na razna vprašanja glede vojnških '<*<?¦ pustov je odgovoril rloir.obranski minister, da se tozadlevno ne bo postopnlo ozkosrčno ter da se bodo dovoljevali dopusti v naivefiji meri. — V ¦ petkovi seji je podnl ministr.ski predserlnik izjavo prlerle prcmiria z Rusijo. Ruska vlada ie namrefi stavila avstrooprski vladli ponudbo, da se rriCnejo nemuuoma pogaianja za premirje in za splcšen mir. Na rusko ponudbo je avstro-oarska vlada; odgovorila, da ie pripravljena prif;M: s j)Oga,janji za prem"r.ie, kateremn bi naj sledil m/. 0 tem p^rofiamo na drugem mestu. V zbornici se je nato vršila raznrava o bf><?unskem vpragan.iu. Glavno določilo novega begunslijega zakona je enotnost zneska, namreč 1 Iv na dan, in trdno dolofiena Štfivilka, ki ne sme prckašati svote 500 K za osebo. Pravica do begunske pmipore je tti no vem zakonu razSirjcna, sega namreS za tri meso^e nazaf. Vršila so ie nato razprava o zakonski proilogi crlede nodnoro za obrtništvo. Domobranski m'n:ster je obljubil, da borlo po možnosti oj>ro.§6eni o^l vojaške službe vojaki-obrtniki, ki so stari ve? kakor 48 iet in ki niso sposobni za \oiaSko sliul'0 na. f-i.nli. Zbornica je spre;iela zakorfffko prpdlopo knkor ;'idi predlogo glede odškodnine osebam, ki &o biie po krjvici preganjane in obso.iene. — V pondolikov) ,;p|i se je vršila razprava o nagodbi 7 Oarsko Govm-i".. je več poslanoev, med temi poslanec Spii\fcič, M ie izvajal, da je dualizem velika nesrefia za JugOoLvane in stremi za unifienjem Jugoslovanov. Prito/eval se je o tem, kako se je za časa vojske postopalo z Jugoslovani, ker dualizem na odgovarja pravici samoodloCbe narodov, bodo Jugoslovaa" glasovali proti ¦>i. ji.tj.';tL •- V t.Tfeu i ^'-j. ,»< /.bo-iv^ca \\ut,a j. v. U  razpravo o nagudbt z Ogrsko. Gov^riia sta dva poslanca, eden accialni demokrat in edtn nemški nacicnalec. Ker je bil ob 12. uri opoldne doloCen sprejem avstrijske delegacije pri cesarju, je bila seja prekinjena in preložena na p.poldne V popoldanski seji je govorilo deset poslancev. Izmed Jagoslovanov je govoril poslanec dr. Verstovšek, ki je zabteval, da se odstrani dualizem in da se Avstrija na novo zgradi na temelju svobodaih na rodov. Naglašal je potrebo, da se združi v eao celoto vse ozemlje, na katerem prebivajo Jugoslovani. Stavil je nato veC predlogov, in sicer da se zgradi železnica iz Krapine do štajerske meje ter tako dobi stik z železnico iz Grobelnega, da bi se napravile ugoduejše železniške zveze na progi Ztdanmost—Zagreb itd.; konCno je zahteval, da vlada zastavi vse svoje moCi, da postane promet meil obema državnima polovicama zopet prost, da se rebivalstvo v obeh državnih polovicah oskrbi enakomerno z živili ttr da se tudi enakomerno porazdeliju razne sirovine za tovarniSke namene. Prihodnja seja v sredo dne 5. decembra z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o nagodbi in tdasovanje o nagodbi. Za^edanje dtlegacij. Avstrijska in ogrska delegacija s!a imeli v poadeljek otvoritveai seji. Za. naCelnika avslrijske delegacije je bil izvoljen nemški krščanski socialec prelat Hauser, za podnače!nika p;i Poljak dr Biiinski. Prtlat Haaser se je v toplih besedah spominja! rsjnega cesarja Franca Jožeta in sedajnega cesarja KarJa, ki si aeumo-rno prizadeva celiti rane, kafere seka tagrozna vojska in k) si prizadeva. da bi se Čimpreje skle\ nil trajen in Casten mir. Vlada je predložila delegacijam prcračun za leta 1914, 1915 in 1916. Iz tega ^roračuna posnaraemo, da je avstro-ogrska ironarbija izdala v teh letth na samo vojnih stroških za armado in mornarico čez 43 milijard krcn, za leto 19: 718 bo pa izdala 20 rcilijard K. PosIanci dr. Korošec, Stanek ia PetruszeviC so stavili predlcgo, naj zunaaji iiiintster sporcCi vladarju žeIjo delegacije, da po svojih vladah da iz obeh abornic obeh državnih poovicizvoliti zastopnike zabodoCa mirovna pogajanja, in sicer: 12 Nemcev, 10 Madžarov. .10 Čehov, 7 Jugoslovsnov, 5 Poljakov in Ukrajincev, 3 Ri mane in 1 Italijana. — V torek ob 12. uri opoldne je cesar sprejel avstrijsko delegacijo. V imenu delegacije je imei »agovor nn cesarja predsednik delegacij prelat Haoser. Potem je imel naš cesar prestolni govor, v katerem se je v zaCetku spominjal prednika na prestolu, rajnega cesarja Franca Jožefa, slavnih vspehov naših zmagoslavaih armad in jonaštva naSe mornarice, nadalje velikih napcrov vojaštva na fronti in v zaledju ter požrtvovalno-junaškega naporoega delovanja prebivalstva v zaledjo, ki je vsled dolgotrajne vojske izpostavljcno velikemu, vsestransk*mu pomanjkanju. 2 globoko hvaležnostjo ae je spominjal junakov, ki so za domovinožrtvovali najdražje. svoje življenje. Kar se dostaje miru, je cesar pondarjn), da je naša država slejkoprej pri pravijena skleniti za državo časten mir in ne bo pri sklepanju miru stavila zahtev, ki bi bile r,edosegljive. V topiih besedah se je cesar nato spominjal neumornega prizadevanja sv. Očeta za spravo med državami in narodi. Kar zadeva Rnsijo, je naša želja, da bi Cimpreje zopet prišlo do pri jateljskih raznjer med nami in Rusijo. Meča, ki nam je bil s si'o potisnjen v roke, ne damo poprej iz rok, dokler se naši sovr^žniki ne odrečejo nsčrtom, da bi nas razdelili in uničili. V laslni hiši hočenio ostati sarnostojni gospodarji. KonCno je prestoini govor še kratko omenil naše razmerje do zavezniških in nevtralnih držav. — V torek je imel v odšeku za zunanje zadeve naš zananji ljninister grof Cernin svoj govor. Povedal ni nič rovega ne o poštanku ne o razvoju vojake ne o -vpjem stališCu capram mirovnemu vprašanju. O prhodnji usodi Poljske je izjavil, da bo Poljska i>ama, torej poljsko ljudstvo odločevalo o si;oji državni prihodnjosti. Prijazne bcsede je govoril na naslov sedanje ruske vlade, o staDJu pogajanj z Rusi pa ni povedal nobenih podrobnosti. Mir, ki je grofu Černinu pred oCmi, bodi takšen, da ostane prostost, samcstojnost in ozemlje Avstrije nedotaknjeno.