Štev. 30. eamaimla Slewiik» f-SO om ''‘nm» »ivSallfaA«. V Ljubljani, v nedeljo 4. marca Leto I. laas •. , v:; ^ ' ta.T- ' JI 1 NARODNO RADIRAkNI DNEVNIK Vf h Szhaia vsak dan zjutraj, fzvzemšl pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani DSn 10*—, po pošti Din 12* Inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon Št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se te do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem btancarju« ob aleji, ki vodi na KapJ-;e!jski marof. In vendar še ni niti 25 let preteklo, od njegove smrti (26. apr. 1899). Pisatelj pravi, da »nema namera ovom prilikom, da da naročitu literarno-historij-sku ili estetsku studiju o Kete-u, već donosi samo nekoliko podataka o njemu, 1 to ih donosi kao njegov vršnjak, poznanik I Prijatelj.« pismo je bilo prenešeno s privatnim arhivom g. Županiča povodom njegovo emigracije v Srbijo (1907) iz Dunaja v Griblje (v Beli Krajini), kjer ga je po svojem povratku (1920) spet našel Sešek je umrl že leta 1903, njegovo pismo pa je pisatelj priobčil nespremenjeno zajedno s svojo študijo. Ta študija ni važna za nas Slovence samo zato, ker bo služila za podlago vsakemu raziskovalcu Ketteja, ampak tudi, ker uvaja srbskega čitatelja v duševno življenje Slovencev onega časa in radi tega smo piscu še posebej hvaležni Med drugim pravi n. pr.: »Pre osemdeset godina još su Slovenci predstavljali seljački narod: nljhovl sveštenlci u glavnom su bil! pola seljaci a njihova arlstokracila nemač-kog roda I mišljenja. Slovenačka buržoazija Ljubljane i ostalih kranjskih varoši vodi poreklo od »tvrdog kranjskog seljaka; to se poznaje ne samo u prvoj već Još u trećoj generaciji Inde genus durum sumus!« Na 27. straneh svoje študije je pisatelj zbral celo vrsto podatkov iz Kettejevega življenja In ji hpodal v ozki zvezi s takratnim duševnim življenjem malega slovenskega mesta ta vse naslikal v tako živih barvah, da nam morda enkrat v bodočnosti eden naših romanopiscev napiše velik zgodovinski roman Iz naše polpreteklosti ta pri tem uporabi osebnosti, Imenovane v tel Študiji Dr. Pavel V. Brežnlk Omeniti moramo takoj, da ni to samo kup suhih podatkov, ampak Izborna študija. ki nas uvaja v oni posebni, takrat še srednjeveški novomeški mlljč. Iz katerega je pognala kakor čudovita začarana roža Kettejeva poezija; pri tem nam kaže Ketteja kot ubogega srednješolca, ki hodi v teh ozkih krogih svoja daljna zvezdna pota kot človek, ki nikakor ne spada v vsakdanji okvir, ampak je premeril s svojim duhom že globine duše in daljine neba. Kot urednik dunajske slovenske revije »Jug« (l 1901.) je g. Županlč hotel Izdati posebno Kettejevo številko in naprosil Fr. Sešeka, Kettejevega šolskega ta Intimnega prijatelja v poslednjem letu njegovega bivanja v Novem mestu, naj napiše važnejše podatke iz pesnikovega življenja. Sešek je odgovoril s pismom od 17. febr. 1901. Teda Kettejeva številka »Juga« ni izšla. — Koncert Hilde Kramarjeve ta Marcela Sowilskega, se je vršil v petek, dne 2. marca v dvorani filharmonične družbe. Srednji obisk. Na vzporedu so bili večinoma komadi priljubljenih nemških komponistov: Wagner, Schumann, Schubert ta R. Strauss- Utls večera Je stal pod dojmom te glasbe. V več ali manj dobre prevode skrita tuja glasbena literatura. Kar se Izvajanih slovenskih skladb tiče: bilo je pač potrebno, da se da koncerta primerno, a za naše glasbeno produkcijo komaj značilno odšlo. Ostalo je izpolnil: Mascagnl, Halevy, Verdi: Efektne operne arljS. In takö je v vnanjem efekta končal večer. Publika — med njo neobičajno mnogo nemških gostov (kar je prav in komaj potrebno komentarja) Je z neobičajno burnim aplavzom na- Volilno gibanje v Sloveniji. Dr. len. Malnerič: Programi. Programi naših »malih«: »Samostojnih«, »Narodnih sodjaäcev«, šustercijan-cev« itd. so — kakor torte pri peku. Vsa so dobre. Ena je pač pokrita s kmetsko čokolado, druga s sladko peno, tretja je »zašmahana« baš s »sladkim jane-žem«. — Zato je lahko mogoče, da bo dobila ta ali ona strančica res — enega, dva ali celo — tri poslance. Kaj pa potem? Kaj bodo ti jokali po širokem Beogradu, ko izgubljeni piceM? Ce ne bodo hoteli, da Jih zaskoči kakšna muslimanska lisica, se bodo — podrinili pod perje kakšne v ei i k e stranke. Katere? — Možgane v roke in dalo se bo to izračunati, pa še nekaj —; da je bolje iti k spovedi k župniku kot k ministrantu 1 ——r •—< Prekmurje. Kakor povsod se tudi pri nas pričenja volilni boj z vso srditostjo. D očim je pri zadnjih volitvah v narodno skupščino zmagal z veliko absolutno večino klerikalec Klekl, se mu sedaj vedno bolj Izpodmikajo tla Vzrok je ležal glavno v tem, ker se druge stranke sploh niso, ozir. le malo brigale za ta del gosto naseljene Slovenije. Med tem ko agitira kandidat demokratske stranke brezuspešno po »Goričkem« t i sev. vzhodnem delu Prekmurja, pridobiva naša NRS stranka vkljub brezupnim napadom Klekla vedno več pristašev. Klekl se v svojih »Novinah« izgovarja da bi cele dneve klečal pred tabema-klom, pa »nemre«, ker Je »betežen«, a v Beograd pa lahko hodi po dnevnice. Ko se je pred par dnevi pripeljal v vas naš kandidat za Prekmurje g. Benko, so ga ljudje pozdravili z »ž!vijo«-klici, dočim sta bila sprejeta bratonska Kleklova agitatorja čisto hladno. Nad vse je ljudem ugajal nastop g. Benka brez vsakih napdov na druge stranke, ampak je stvarno razložil pomen in delo naše stranke za Prekmurje. Iz Trbo^el}. Neverjetno je, kako je trbovdjsko delavstvo šlo na Tim nekaterim frazerjem in demagogom. Seveda, ustanovila se Je neka stranka v Sloveniji, Id nosi naziv »Stranica Delovnega ljudstva«, ali bolje rečeno: stranka koristolovcev, komunistov in socijalistov. Vse te ljudi je pa pošten© delavstvo že davno zavrglo med staro šaro, danes, ko se pa gre za korita, prihajajo pred revno ljudstvo z raznovrstnimi obljubami. Oni mislijo: delavec in kmet nista izobražena, se bosta že dala nafarbati. Pribiti moramo pa tukaj resnico, da se to revno delavstvo že vzbuja ta je postalo samozavestno. Sliši se godrnjanje, da nas ne bo nihče več farba] ta najsi še tako govori, da je komunist ali pa Tokanov socijalist. Mi vemo, da so vsi ' ti strici veliki materija!isti. Ml hočemo voliti ljudi, o katerih vemo, da so poštenjaki, zato smo se odločili za izvolitev našega prijatelja Miha Korena. Povedati moremo tudi to, da ti ljudje, ki sc sučejo okrog liste in stranke »Delovnega ljudstva« niso marali vzet! na listo pravih delavcev. Svoje plačilo sprejmejo 18. marca, ko bo trbovdjsko delavstvo glasovalo za Mihaela Korena. Ddavec. „ljudske stranke" Slednjič je tuđi »Slovenec« prišel do prepričanja, da majhne krajevne strančice nimajo nobenega smisla. Stranka, ki ima v skupščini samo pol ducata poslancev, ne pomeni ničesar. Narod more imeti koristi samo od velikih strank. Med take stranke šteje »Slovenec«'y prvi vrsti »ljudske stranke«. Te bodo imele po njegovem mnenju v bodoči skupščini v rokah usodo države. V stari skupščini smo imeli sledeče ljudske stranke: 1. slovensko ljudsko stranko — 15 mož j 2. hrvaško ljudsko stranko — 3 može; 3. hercegovinsko ljudsko stranko — 3 može; 4. dalmatinsko ljudsko stranko — 3 može; 5. ljudsko stranko Bünjevcev in Sokcev — 4 može. Vsega skupaj torej 5 strank in 25 mož. — Recimo, da pride v najboljšem slučaju slovenska ljudska stranka zopet s 15 možmi iz volilnega viharja, toda na Hrvaškem ne more nikjer dobiti niti enega poslanca, ker Se pri zadnjih volitvah ni nikjer imela količnika. Ce dobi kaj v v Hercegovini, je še veliko vprašanje. V Dalmaciji ne more niti v najboljšem slučaju dobiti več poslancev, kot jih je imela doslej. A kakšno pot pojdejo Bunjevci, se še ne ve. Predstavite si, kako bo izgleda! ta »Ju-goslovenski klub«, v katerem bo pet strank in okrog 20 poslancev. Take smešnosti ne pozna noben parlament na svetu! A »Slovenec« pravi, da so »ljudske« stranke velike in vplivne stranke! Ce »Slovenec« ne zna biti pameten, zna biti vsaj smešen. Kaj bo opravilo teh petero strank, četudi so združene v enem klubu! Vse, kar te obetajo v svojih programih in proglasih, je sam »švindel«, ker je vsakemu človeku jasno, da ne morejo doseči ničesar. Ce tak poslanec kaj obeta. Je ravno toliko, kakor če bi obetal, da bo iz zvezd koval rumenjake. Radikalna stranka vlada že petdeset let in bo obstojala gotovo še petdeset let Ce bodo zahtevale razmere časa, se bo njim prilagodila. »Ljudske stranke« pa ne bodo mogle storiti ničesar dobrega, pa tudi ne mnogo hudega, ker dvajset mož ne pomeni ničesar. Ce bo poslanec katere izmed »ljudskih« strank hotel kaj doseči za svoje volflee, bo mogel to storiti samo potom radikalne stranke. »Ljudske stranke« bodo v zbornici popolnoma osamljene, ali pa se bodo morale nasloniti na radikalce. Toda kako bodo mogle po vseh teh lažeh, psovkah m obrekovanjih, ki jih sedaj kopičijo v svojem časopisju in po shodili proti radikalcem, potem še iskati njihovega prijateljstva! BOLJŠEVIŠKO GOSPODARSTVO. Neka oseba, k! se je pred kratkem pripeljala iz Rusije, je dala dopisniku lista »Journal des Debats« sledeče zanimive podatke: Evo, koliko sem plačal, da sem smel zapustiti boljševiškl raj. Vsi izdatki znašajo 2 in po! milijona dinarjev. Sovjetski potni list za inozemstvo stane 383 milijonov, nemški vizum 120 milijonov, litvanski vizum 110 milijonov letonskl vizum 40 milijonov. Zdravniško spričevalo letonskih sanitetskih oblasti (brez tega spričevala se mora v dva-dnevno kvaranteno) 25 milijonov, spričevalo zdravnika za potovanje v Nemčijo 5 ameriških dolarjev. Na ta način znašajo Izdatki — Se predno človek odpotuje — 1„468,000.000 rubljev (70 dolarjev). Vozna karta do Rige stane eno milijardo rubljev. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLOVENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA ULICA ŠT. U L NADSTROPJE. Novosti iz Rusije. Boljševiškl konllteor. — Evropski delavci nai bi pomagati sovjetom do denarja! — Francija ta Rusija. — Tretjina Petrograda porušena. — Boljševik! in cerkev. Dopisnik angleškega lista »Clorntag Post« je opisal dogodek, ki je v Moskvi vzbudil veliko senzacije. Dopisnik piše: »16. ■ februarja t. 1. zvečer se je na‘ eni izmed največjih moskovskih ulic ustrelil iz revolverja neki gospod; bil je pri priči mrtev. Pri njem so našli dokumente, ki dokazujejo, da je bil predsednik komunistične Stranke v pokrajinskem mestu. Sodeloval je kot delegat v komisiji, ki je nadzirala »delova-n]e« črezvičajke. Ime mu je bilo Skvarcov. V žepu so našli pismo, naslovljeno na centralni odbor komunistične stranke. V pismu pravi, da je spoznal metodo črezvičajke in zverinstva, ki so jih uganjali sodniki pod vodstvom Uuschllchta z ujetniki, vse to pa v Imenu komunistične doktrine. Zato, da je 8 svojo smrtjo poizkusil poravnati te zločine, ki jih je podpiral nehote kot pripadnik komunistične stranke. Pismo končuje t vzklikom: »Nehajte s tem delom, ki sramoti spomin velikega učitelja Karla Marksa« • Dopisnik lista »Morning Poet« doznava, da Je sestra Trockega, ki je obenem žena Kameneva, odpotovala v posebni komisiji v zapadne države. Šla je po denar, ki na! se dobi na ta način, da profesijonalne organizacije zapadno-evropskih držav razrt* šejo »delavsko posojilo« za sovjetsko Rusijo. Isto tako bi zbirala prostovoljne darov« za giadujoče v Rusiji. Vrniti pa se Je m» rala praznih rok celo iz Berlina, kjer so ffv. )iii za boljševike vedno posebne simpatij«. Sedaj nameravajo sovjeti sklicati Izredno zasedanje Eksekutivnega odbora, da se najdejo novi finančni viri. • Gust. Hervč je napisal v svojem lista »Victoire« članek, ki razpravlja o vprašanju zbllžanja med Francijo ta sovjeti. Hervč piše med dragim tudi tole: »Ce bi naša vlada res gojila takih namenov, potem bi bilo to vsega obžalovanja vredno. Kakšni so tl resni kapitalisti, ki hočejo vršiti trgovske posle v državi, v kateri nadaljujejo voditelji borbo proti kapitalizmu. V državi kjer vlada ne priznava niti dolgov_ bivše vlade, niti privatno lastnino? Zaupnik g. Stinnesa je lansko leto odpotoval v Rusijo, da bi tam Izvedel, če Je za Nemčijo v kakršnemkoli pogledu posla. Vrnil se je z istim rezultatom, kakor g. Urquhart V Rusiji ni mogoč absolutno noben posel. Vsi pa vedo, da imajo samo nemški tovarnarji orožja z Rusijo posla. Francijo tarejo težke skrbi v Po-ruhrju. AH se Francija boji da bi mogla rdeča vojska pod vodstvom Buharina in Trockega napasti Poljsko, podpreti Nemčijo ter tako pomagati pri uničevanju versajske pogodbe? Ali vlada res upa, da bo odstranila to nevarnost s tem, če bo dajala rdečim carjem koncesije za slučaj, da bi se lepo obnašali? To bi bila največja neumnost, ker sovjeti niso bili v stanu organizirati nevarne vojske. Nemški poslanik v Moskvi grof Brockdorff - Rantzan je ob priiikl berünskih posvetovanj (v prvih dnevih ruhrske okupacije) sam Izjavil, da se na pomoč rdeče vojske v nobenem slučaja ne more računati. Rdeča vojska je materijalno v tako slabem stanju, da v tem ne more biti govora. To bi bila naravnost demoralizacija, če bi Francija pod vodstvom narodnega bloka pripravljala mir z režimom, ki so ga zavrgle vse države.« « Iz Helsingforsa poročajo, da je uradni boljševlški referent potrdil dejstvo, da je ena tretjina Petrograda porušena. 2000 hiš je porušenih do temelja. Mnogo je tudi takih, ki so zapuščene od stanovalcev in polagoma propadajo. Sovjeti so predlagali de jim ljudje, ki bi hoteli vzeti te hiše v najem, plačajo 30 odstotkov od cene; za to bi dobili te hiše za 30 let v najem. Toda hiše eo v tako slaben stanju, da se je oglasilo fedva 50 najemnikov. »Zora Istoka.« oficijelni organ sovjetov v Tiflisu, objavlja vest. da si je sovjetska komunistična omladina preuredila sabori» cerkev v - klub in restavracijo. sprehodu; Vida Tauferjeva: Trmoglava popotnica; Zvonimir Kosem: Kata: J. Suchy: Ubogljivi slon; Lazar Lazarevlč-Culkovskl: Narod stotero povrne. Vestnik: Telovadba; Socijalni vestnik; Književnost; Ob sklepu. _ Uredništvo ta uprava »Kresa« se nahajata v Zidovski ulici 1, I. nadstr. Celoletna naročnina drugega letnika znaša Din 50/—► za dijake Din 40/~. Priporočamo. — Slikar Francois Flameng umrl. Pari-ški listi poročajo, da je (v 77. letu svojega življenja) umrl francoski slikar Flamen*. Pokojni je bil najbolj priljubljeni modni portretist mednarodnega ženskega sveta. Svoje najboljše delo je dovršil L 1887, ko je dekoriraj gorenji vestibul v Sorbooni. — Emil Adamič: Pet ženskih dvospevov s klavirjem. Na besedila Cvetka Golarja »Iz bosanskega perivoja« zložil Emil Adamič. Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani Cena partituri 16 Din. Lltografirani glasovi (za sopran ta alti so pri društvu na razpolago. — Zopet nova, prelepa zbirka skladb, edinih te vrste v naši glasbeni literaturi. Id bo v veliko veselje ženskim zborom po naših pevskih društvih. Nekatere so lažje, dve težil pa se za izvedbo trud na vsak načb» izplača. Nelzčrpljiva Adamičovalnvencija, združena z bogato, zanimivo ritmiko, moderno harmoniko ta rahlo odeto kontr*-punktiko bo našla Pri izvajalkah in občinstvu hvaležno polje. Zenrid zbori naj pridno segajo po zbirki in naj pesmi tudi izvajajo! —°— — Mednarodna kulturna revija- Mednarodna liga Prosveto namerava Izdajati veliko revijo, ki naj bi nudila pregled o vseh važnejših dogodkih v svetovnem življenju, ki bi imeli vpliv na mednarodno kulturno življenje. Revija bo imela prilogo za svetovno ekonomijo, industrijo, obrt, denarstvo In razne drage panoge. Revija bo pisana v nemškem, angleškem, francoskem in češkem jeziku; poleg tega tudi v esperantu. Na čelu podjetja stoji centralni uredniški svet. za posamezne priloge pa pocdK ne uredniške komisije. ____^ tajiš kfllip sa Mo mMiaoi Gospod Sowllski Je naš dobri znanec iz opere. Ima blesteč nastop, imponujoč razmah posebno v srednjih tenorskih legah in razpolaga s silno pevsko rutino. Tam, kjer naj bi govorilo čustvo, sicer prevladuje mnogokrat tehnika, toda veledramatičen način njegovega petja (Povest o Oralu iz opere »Löhengrin«) ta zmagovita sila njegovega barltonalnega glasü omamlja po svoji vnanji strani. Iz teh razlogov Je upravlč-Ijlvo pomanjkanje notranjega doživetja, harmonične pevke linije ta diskretne ekonomije izraza. a Hilda Kramer (kot smo Informirani Je gost Iz Varaždina), žal ni mogla pripomoči vnanjemu lesku večera do Izrazitejše umetniška poglobitve. Izborno izšolan glas, ki je žal tekom let privzel mnogo rezkosti in je v pianlscimlh prijeten, oster pa posta! v višini. Ker Je pela le operne arije, Je težko Izreči o pevki zadnjo sodbo- Izmed izvajanih točk ter ngaja! predvsem dramatično slikan ta večno lepi Schubertov »Erlkönig« (v prevodu »Kralj duhov«?), Michlova: »Da jo ljubim« ta Schumannov prelepi, spev: »Ne srdim se« (»Ich grolle nicht«, klasično lepo zapet na koncertu Ade Pollakove). To so stvari, ki sl Jih človek P? dolgem času zopet zaželi: Imajo intimen cer ta mojster-sko melodik). Mesto napovedanega spremljevalca L- Matačlća je opravil svojo stvar pri klavirju g. Ruč: Dobro: *°da samo to» Poleg glavnega: mnogo šopkov, navdušenja in priznanja. Manj nemega ulitka. Ker pa je btio prijetno — zate hvala! — Spored koncerta, M Ka^ priredi koncertna pljanistinja gdč. Mimi, S v a j ga r v pondeliek dne 5. marca ▼ dvorani Filharmonične družbe: 1. Cezar Franck: Preludij, Koral in Fuga. 2. Vit Novak: Balada »Manfred«. 3. Chopin: Sonata op- 58 v h-rnolu, Allegro maestoso, Scherzo, Largo, Finale. 4. Smetana: Češki plesi: Oves, Hulan, Slavnost čeških kmetov. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni — Ljubljanska drama. Gospod Danilo nastopi v nedeljo dne 4- marca v »Ugrabljenih Sabinkah« kot- gledališki ravnatelj Emanuel Striese. Gospod Danilo, ki je svoj čas s svojo gledališko trapo prepotoval v počitnicah skoro vso današnjo Jugoslavijo, LfcLm mifm zanimal, tembolj, ker je na takih umetniških potovanjih neštetokrat delil usodo Striese-jevo. -~ Vsem ljubiteljem gledaliških nmstnl-kov. »Gledališki list« bo odslej redno prinašal kot prilogo na umetniškem papirju zadnje ta najboljše slike naših priljubljenih dramskih in opernih članov. Ker bo naklada teh slik omejena, opozarjamo vse, da si pravočasno preskrbe vsak teden gtfdaliSKi list Prva priloga je slika našega priljubljenega pevca Julija Betetta. — Umetnostna razstava v Mariboru. ^“ povabilo mariborskega umetniškega k.uoa »Grohar«, so ljubljanski slikarji skleniti, «a prirede meseca maja v veliki kazinski avo-fani v Mariboru prvo razstavo ljubljanskih slikarjev in kipariev. , — Angleški kura v .Maribora, V Mariboru se prične s pondeljkom, 5. t. m. angleški konverzacljskl tečai, ki se bo vr^i redno vsak pondeljek ta Četrtek od pol sedmih do pot osmih v držav“J,reaS1vT®fa]A0 vodil rojen Anglež Pannenter, ki biva stalno v Mariboru. — »Zbornik za umetnostno zgodovino«, leto D, štev. 3/4 je ravnokar izšel z na-stopno vsebino; Dr. France M nez Šubic Vojtehu Hynalsu. (Pisma.) — Dr. Evgen Müller Dltenhof: Freska gradu Bo-kalce (Stroblhof) na Kranjskem in njihovi mojstri, posebno Almanach. — L Vrhovnik: Arhivski paberki o nekaterih slikarjih ta kiparjih od 15. do 18. stoletja. — Izidor Cankar: Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva. — Simon Ogrin: Spomini slovenskega slikarja. — Varstvo spomenikov. — Književnost — Bibliografija. — Narodna Galerija. — Umetnostno-zgodovinsko društvo, — Razno. — V prilogi nadaljevanje »Umetnostnih spomenikov Slovenije, dekanija Kamnik« izpod peresa dr. Fr. Steleta. V prihodnji Stevillci se topografija kamniške dekanije konča ta se začne umetnostni popis spomenikov radovljiške dekanije. Uredništvo Zbornika naznanja naročnikom, da znaša naročnina za prihodnje leto 50 Din. — »Kres« štev. 12 je Izšla s sledečo vsebino: T. Seliškar; Pomlad, Paradni marš proletarcev; Ernest Tiran: Matjaževa vojska: Rabindranath Tagore-E. T.: Trije »JITTRANJC NOVOSTI* Dneveie novosti. imel m PlranSG sr. t-- Vsled važnosti dogodkov na Sa-feka ta vsled volilnih priprav je morajo danes izostati mnogo brzojavnih pojoči!. _ Današnja štev. »Jutranjih Novosti stane 1.50 Din. — prihod min. predsednika P a 81Ö a v L J o b 1J a n o. O- min. predsed-eft- Nikola Palić dospe v LinbSjano v soboto 10. t m. popoldne. V nedeljo 11. t. m. bo govoril na javnem zborovanju v Ljubljani. — Minister dr. Zupanič pri kralju. N}, kralj Aleksander je sprejel v petek sr po kronskem svetu v posebni avdi» _ ministra dr. Nika Zupaniča. — Minister dr. Zupanič se je odpeljal Steči iz Beograda v Slovenijo. — Odlikovanje. Na predlog ministra dr. Zupaniča je podpisal kralj Aleksander ukaz, Ä katerim so odlikovani z redom sv. Save IJL stopnje: pesnik Josip S t r f t a r, netter mariborski Slovencev Pavel Tur-®er ta predsednik deželnega sodišča v jLjubljani dr. Oton Papež. Z redom sv. ■Savo IV. stopnje: Karl Rozman v Novam mestu, Janko Puhek v Crnmolju dr. Skril ec v Murski Soboti, M o n Ploj v Mariboru, Ciril Pirc v anju, Herman Tomc na Bledu, Mat. Ca ki v Črnomlju in dr. Janko Drnov-Jek v Mariboru. Z redom sv. Save V. stopnje: Peter Rauh v Podbrezjah, Gabt. Ra v e n v Kočevju Sn Otokar Aleš v Novim mesta. _ Osebna vest * naše univerze. Do zadnjega časa I© bito rojstno mesto rimskega pesnika Propercija neznano. Klasični filologi so domnevali, da je bilo mesto Assist, a gotovlb dokazov «a to also bneE. Univerzitetnemu profesorju klasične tUologfJe dr. Ivanu L o n j a k n pa se je po-trečOo na podlagi starih rokopisov doka-ta«, da ]e bBo mesto Assisi res Propercijev rojstni kraj. Z ozirom na ta znanstveni ttspeh le Italijanska »Academia Propertiana« v Assisi ju Imenovala našega učenjaka za svojega častnega dopisujočega člana- Odličnemu znanstveniku prisrčno čestitamo. Kraljičin dar. Kraljica Marija je daro-yhta Kolu srbskih sester ter Udruženju Zdravnikov za njihovo loterijo 2 garnituri jadEnega orodja iz čistega srebra. — Sestanek NRS za okolico ifesenice, se vrši v nedeljo, dne 4. marca ob 2. uri popoldne v hotela »Triglav«. Na Jesenicah se je ustanovil krajev-at odbor NRS. Tajništvo se nahaja v Iiote-jte »Triglav*. Vsi semimeniki naj se udele-Sa važnega sestanka. — Tajništvo NRS. v Mariboru je v nčBkanski ulici 14,'tel št. 419. Somiš-mariborske oblasti, obračajte se v zadevah na ta nasiovl — Proslava 70 letalce prof. Scheva. Mislimo, da ni niti enega slovenskega ju-ftsta, ki ne bi poznal znanstvenih del dvor-iBega svetnika prof. dr. Josipa Scheya. Dne 16. marca praznuje ta odličen znanstvenik TO-letalco svojega rojstnega dne. Profesorski zbor juridlčne fakultete na Dunaju namerava ob tej priliki izdati na čast jubilar-'jp 'bronasto piaketo, ki jo bo izdela! Josip Malier, profesor na visok! šoli za upodabljajočo umetnost. — Razumemo! Našo včerajšnjo ugotovitev glede »cepljenja narodnih sli« smatra častitljivi »Slov. Narod« za žalilno in meni, J» «no ga hoteli z ugotovitvijo celo smeSi-“• Ouod non, gospodje! Stvar je preresna, da bi žalili in smešili one, ki »zapostavljajo ,Ogebne ta tud! strankarsko interese, kadar *a vrhovno točko vseh državotvornih rivank: ujedinjenje naroda in edinstvena dr-“***• Kako je treba to Udeti ih kako mne-** t0 Narodna radikalna stranka že skoraj petdeset let, bo razumelo uredništvo »Na-tddn« -r- PO izvršenih volitvaii. — Čudno. O naši včerajšnji notici pod tem naslovom je pomotoma izostal kraj, «er se vrSi skupen shod jds in NSS. Ta shod se namreč vrsi danes v Ptnjn. — Lepljenje voHtaih lepakov. Ker stojta» tfle pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani znova na določila § 23. tisk. zak., glasom katerega je nalepljeni« lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastveno ttatašč v ita namen določeni; nedopustno pa jje vsako lepljenje na raznih Javnih, kakor privatnih poslopjih in napravah. — Ker so pri zadnjih občinskih kakor tudi prejšnjih Volitvah posamezne stranke z agitatoričnl-arf napisi ta nalepjjenjem lepakov hudo poškodovala razna poslopja in celo posamezne-volišča. se objavlja, da bo policijsko ravnateljstvo pri predstojećih volitvah vsa-ko poškodbo tuje lastnine, za katero je odgovorna poleg storilca tudi politična stranka,* po katere nalogu, oziroma v katere interesu se Je izvršila, naj strožje zasledovalo. — Poziv reknuov. V vojaško službo so Poklicani v celi vojvodini rekruti roje-nFteta 1901 ta 1902 Med rekrut! se nahaja veliko število Madžarov ta Nemcev, ki so ar vsi točno odzvali. 1. — Brezžični brzojav v Beograda Mi-nmretvo pošte in brzojava namerava t ! tatest! v naši kraljevini brezžično brzojav-jjö',službo. V Beogradu namerava Instalirati HTtaklh postaj in Jih nato predati v Upora-bo sasebnikom, denarnim zavodom in osta-tim ustanovam. — Smrtna kosa. Dne 1. marca 1923 je umri 2- Eduard Rudolf, faktor Zvezne ti-dcarue v Celju v starosti 38 let In gospa JoSptaa Bervar, soproga mestnega organista ta lastnika orgljarske šole v Celju, 53 tet «tara. — Blagovna. Dne 17. februarja je praz-yteal g. nadučitelj Matko Žganjar s svojo *ter°*o Ljubo srebrno poroko. . Tatvina v Zidanem mosta* Sprem-Feter Wolf Iz Novega Vrbasa je hSto Jf vagona 15.000 K vredna svinjo Prodal za 6000 kron. Orožnik gO^ftUacuL japteniu Jvinjo ta ga oddali LT^JÄ strani drugod, ne pa v tem, da skuša pridobiti lepemu Mariboru glas nedosegljive nesnažnostl. — Pisarna Ljudskega odra v Mariboru se je začasno nastanila v prostorih Splošne uradniške menze (poslopje- Nar. gledališča) Za stranke je odprta vsak dan od pol 14. do 15. ure. Istotam se sprejemajo še novi Člani in članice, — Razne tatvine- Na Poljanski cesti 21 je bilo iz podstrešja pokradenega neka} Ženskega perila. — Prokuristu Kamilu Mi-kiču v Ljubljani je nekdo ukradel nekaj perila v vrednosti 2000 K. — Jopica iz ševijota je bila ukradena pomožni uradnici Franči-šld Nadrah iz Ljubljane. — V gostilni Ceš-novar v Kolodvorski ulici je nekdo ukradel livarju Antonu Mustarju nahrbtnik, ki je vseboval nekaj obleke ta par čevljev. — Slugi dobrodelne pisarne na Poljanskem nasipu Arturju Smuču je bila ukradena modra zimska suknja. — Na Turjaškem trgu je nekdo odpeljal koto znamke »Styria«, last sluge Jerneja Novaka. — VionjEčeva smola. Včeraj je okoli polnoči nekdo vlomil v blagajno »Okr. bolniške blagajne v Ljubljani«. Znaki kažejo, da je bil zločinec opremljen z najmodernejšim vlomilskim orodjem. Blagajna je velika in težka čez 1000 kg, vendar pa se je drznemu vlomilcu posrečilo, da je z rezalnim! kleščami in sličnimi pripravami izrezal velik kos Magajnih vrat. Skoraj bi se mu ekspe-rimentacija posrečila, ko ga je doletela smola, da se mu je orodje ob krhkem, jeklu blagajniških vrat zlomito. Zaman' so MU dveumi napori, oditi je moral praznih rok. V blagajni se je nahajalo okoli pol milijona kron. Vlomilec je prišel v prostore bolniško blagajne preko dvorišča. Policiji želimo obilo uspeha. — Izgnan- te naše države je bil Mihael Štrukelj, pristojen v Ka! pri Gorici, ker je hH radi raznih deliktov že 24krat kaznovan. Ustreljen te zasede. Posestnika sin Alojzij Velepič iz Zaboršta pri Kamniku se je vračal dne 2. t. m. zvečer od dela domov. Nekje na samem sta naenkrat počila v nekem grmu dva strela in zadela Vele-piča v roko in nogo. Velepiča so vsled’ težkih ran morali pripeljat! v bolnišnico. — No puščajte otrok samih. Ledinek Marjanca, hči rudarja iz Trbovelj ta njen dveletni bratec Mihael sta bila sama doma, ker so njih starši bili na delu v rudniku, llletna Marjanca je morala opravljati vsa hišna dela. Dne 2. t m- opoldan Je hotela pomivati opoldansko posodo- Zato le nalila krop v nek lonec ter ga hotela vliti v škaf. Pr! tem pa ji je spodrsnilo na mokrih tieh, vsled česar je deklica padla ter polila s kropom svojega dveletnega bratca, kateri je sedel na tleh poleg nje, po vsem životu. Revček je dobil smrtno nevarne opekline in. so ga v svrito zdravljenja oddali v bolnišnico, kjer pa Je malo upanja, da bi okreval. — Nesreča na Donavi. V Bezdanu se je vrši! te dni velik, semenj, ki so ga obiskali mnogi okoliški kmetje in obrtniki. Preko Donave Je plul čoln z 10 apattnskimi obrtniki. Ko je čoln prišel do srede reke, je naenkrat nastal vihar, ki je čoln prevrnil. Vsi potniki so padli v vodo, toda nekateri so se rešili. Utonili pa so trije, ki so se v smrtnem boju prijeli eden za drugega. — Interesantna pravda. Država je tožila sarajevsko mestno občino, ker ji noče pača« povišane najemnine za 7 poslopij, v katerih so nastanjene sarajevske šole. Svojo zahtevo podpira država s tem, da ji jo mestna občina strahovito zvišala pristojbine za električno razsvetljavo v vseh državnih uradih. Za Izid pravde vlada veliko zanimanje. — Prepozno dokazana nedolžnost V pretekli jeseni se je ustrelil v Beogradu upravitelj državnih domen na Topčideru Milan Trpkovlč, ker ga je revizor glavne kontrole obdolžil poneverbe zneska 355.000 Din. Trpkovič je bil suspendiran in odtegnjena mu je bila tudi plača. Ker jo javnost proti takemu postopanju protestirala, so bili šc enkrat vsi računi pregledani in na veliko začudenje vseh, najdeni v najlepšem red«. Sedaj se pečajo z vprašanjem, kaj naj se ukrene z računskim revizorjem. — Osveta radi Izgubljene pravda V Kumanovem sta se pravdala laneta Banevič ta Malarič. Nekega večera se je vračal domov z vozom Malarič, ki je dobil pravdo. V zasedi ga je pa čakal njegov nasprotnik Banevič s sinom in zetom, in ko je prišel voz mimo, Je skočil k njemu, ga vrgel na tla in mu s sekiro odsekal glava Truplo so vrgli v bližnji potok. Po izvršenem zločinu so zločinci celo noč pili. Zjutraj pa so neznano kam pobegnili. — Ker je preveč jedla In pila. Je umrla vdova Stefanovič Iz vasi Petinjce. Bila je namreč povabljena na gostijo k svoji sestri, kjer se je hotela zastonj najesti ta napiti —- Živega zažgala. V departementu Mor-blhan na Francoskem se jo to dni zgodil grozen zločin. Neka ženska je svojega moža, ki se je vrni! domov precej nadelan, polila s petrolejem In ga nato prižgala. Nesrečni mož je v groznih mukah zgorel. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani Breg 20 ta Aleksandrova cesta L Sensk ta trija njo- x** Maribor«*# ali«# so nah», PO «adniem lažnem ta dcievrfeV ’vo. Ati ss teniti rev ac M dalo odpor s te- $©«!!alg&i cestni!!» — Za vojne sirote. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo Iz fonda 5 milijonov dinarjev vsoto 100-000 dinarjev Kohl srbskih sester za zgradbo doma za zaščito vojnih sirot v Šabcu. — Bolniška skrb za invalide. Beograjski »Ratni invalid« priobčuje vest, da so sc Predstavniki jugosiovenskh zdravilišč, sanatorijev in «bolnišnic nedavno zedinili, da rezervirajo gotovo število brezplačnih mest zn naše invalide. ü©!T@gti is Pstesirslt©» Preiskave v naših občinah. Kakor f*?? “e Poročali, je poslal goriški vicepre-!w, ^ komisijo v mirenski, občinski i!uIr^X,i>res’račnne. Doznavamo, da ni Č° preiskavo nered v občinski aP.rjK„. u^P^ i^tedeči: neko italijansko obStaški svet za podporo. Občinski «vetJe. seveda prošnjo zavrni!, nakazal pa je v isti seji podporo domačemu izobraževalnemu društvu. To j© toro} bil pravi povod za pregled občinske uprave. Nič čudnega ne bi pri takta metodah bito. če bi nekega dne prevzeli občinsko upravo V svoje roke fašisti ta si potem po svoji volji razdelili občinsko premoženje. _ p0 J)0. ročilih Iz Goriške bo pregledana tudi občinska ' uprava v Solkanu, mord a tu^ radi tega. Sokolski vestnik. s Seja Statističnega odseka Ljubljanskega Sokola se vrši v ponedeljek dne-5- t m- ob 19. (7. uri zvečer) v odboroyi sobi v Narodnem domu. Vabim tako člane starega odseka kakor tudi druge člane in članice, ki bi hoteli sodelovati v odseku, da se seje udeleže. Predsednik. ■L' glf: _____ ^Ttokovatah Ati se teinu rev no t>l dalo Odpomoči? ker Italijani brezuspešno iščejo 15 italijiŽi: fcae&JBti&JOlnto đ» u atu*»**» teto. Spor! in turistika. — Klub kolesarjev ta motociklistov »IErita«: V Ljubljani Sestanek celokupnega članstva kluba se vrši v soboto dne 10-marca 1.1. ob 8. uri zvečer v malem salonu restavracije pri »Stonu«. / _ — Motoklnb »Slovenija« v Ljubljani. Z ozirom na vedno naraščajoč» motociklistišto šport so s« sestali motociklisti ter sklenili ustanoviti gori imenovani rootoklub z namenom, da organizirajo v tem klubu vse motocikliste Slovenije v svrho intenzivne in smotrene gojitve motociMIstike. Namen kiuba je predvsem preskrbovati svojim članom potrošni materijal po znižanih cenah, združevati tozadevne športnike v raznih prireditvah ta tekmah, urediti razmerje za prekoračenje državnih mej ter stopiti v stik z inozemskimi motoklcbl- Upoštevajoč navedena vabi}© se vsi motociklisti kakor tudi vsi prijatelji motociklistike, da se udeleže ustanovnega občnega, zbora imenovanega kluba, kateri se vrši v petek dne 9. t m. ob 8. url zvečer v klubovi sobi restavracije pri »Slonu*. — Pripravljalni odbor- te društvenega Mjerila. — Odbor zveze bivših salezijanskih gojencev, poslujoč v Mladinskem domu na Kodeljevem, poživlja vse bivše gojence ta oratorijance salezijanskih zavodov, da javijo svoj sedanji naslov v svrho vabila k občnemu zboru dne 2. aprila t L na Rakovniku. üas’©«Iti© zdravstvo. z Za povzdigo zdravstvenega stenja. — Ministrstvo za narodno zdravje ustanovi pri svojem hi si jenskem oddelku Institut za socijalno medicino. Njegova naloga le proučevanje narodnega življenja v vseh smereh, ki se tičejo ljudskega zdravja. Obenem se bo bavil s socijalnomediclnskiml vprašanji ta koraki, ki bi so zdel» potrebni — Institut bo nastanjen v eni Izmed lesenih hiš, ki pridejo iz Nemčije na račun vojnih reparacij. z Zenska ta otroška bolnišnica. Društvo ženskih zdravnic namerava zgraditi’ v Beogradu veliko, moderno bolnišnica v katero bi se sprejemale izključno samo ženske !n otroci. z Za zdrave kmetske hiša v Bosni — Zdravstveni odsek pokrajinske uprave v Sarajevu je razpisal natečaj za načrte kmetskih hiš v Bosni. Izmed mnogih načrtov, ki so dospeli, je izbrala komisija en načrt, po katerem se bodo zidale vse kmetske hiše v Bosni fn Hercegovini Pokrajinska uprava bo Izdala knjigo, kjer bo ras-tolmačen načrt zidave ta pojasnjen pomen zdravih stanovanj. Se neka! h sioiifa polsnih predpisom. Vsaka stranka, ki stanuje v zunanjem dostavnem področja, sme svoje pošiljke odnašati s pošte v torbi, ki mora Imeti dva ključa, od katerta hrani enega pošta, drugega pa stranka. Torba se odpira ta zapira zmeraj vpričo sla, odpravljajo pa se v njej navadne pisemske pošiljke, obvestila o vknjiženih pošiljkah, katere so za stranko prišle, in vse tiste vknjižene pošiljke, za katere je stranka poslala predpisana obvestila. O pošiljkah, ki se pošiljajo v torbi 5« vod! razvidnost v knjižici za sla, ki se vedno odpravlja v torbi ta v katero se vpisuje število ta Vrsta pošiljk In pa znesek poslanega denarja. V tej knjižici potrjujeta pošta ta sel eden drugemu prejem pošiljk oziroma denarja. Za uporabo torbe Se plačuje razen predal cine posebna pristojbina na isti način, kakor za predal. Navadne zasebne pisemske pošiljke, ki so naslovljene na Železniške postaje, pa imajo v naslovu oanačbo »kolodvor« (»postaja«. postajica«, »stanica«), se dostavljajo, ako je poštna pristojbina popolnoma plačana, na ta način, da il poštni uslužbenec, bi posreduje pri izmenjavi pošte, od ambulantne pošte prevzame ta. izroči upravniku postaje ali kakemu drugemu železniškemu uslužbencu ali pa prodajalcu časopisov* kadar pride po časopise. Izroča jih pa vselej tam, kjer se prevzema ta oddaja ambulantna pošta, zato da more prevzete pošiljke nadzorovati Na železniških postajah, na katere ne prihajajo poštni uslužbenci po pošte, izročajo take pošiljke uslužbenci ambulantnih pošt tistemu železniškemu uslužbencu, ki se javi pri vozu ambulantne pošte zaradi prevzema poštnih pošiljk. Uradne pošiljke za železniške postaje, katere leže v ožjem dostavnem področju pošte in za katere železniški uslužbenci ne dvigajo pošiljk na pošti, se dostavljajo po poštnih uslužbencih, bi pošto pri ambulantnih poštah prevzemajo in oddajajo. Take pošiljke se dostavljajo z dostavno knjigo, v kateri se uradno priporočene pošiljke vpisujejo posamič, obvestila o ostalih uradnih vknjiženih pošiljkah pa samo po številu. Ako pride pošiljka, nazaj, mora plačati pošiljatelj vse pristojbine, s katerim! je pošiljka obremenjena, zato pa mu jo vrne pošta šele tedaj, kadar te pristojbine poravna. — če pa noče plačati teh pristojbin, izroči pošta pošiljko krajevni oblasti (županstvu, občini) s posebnim pojasnilnim dopisom, v katerem prosi naj se pošiljka dostavi prisilno ter izterja pristojbina, s katero je pošiljka obremenjena. Pomniti je, da pošiljatelj ne sme odkloniti pošiljke, ki je prišla nazaj in Je s kakršno Pristojbino koli obremenjena. S predajo pošiljke krajevni oblasti (županstvu, občini, policiji) v prisilno dostavo, smatra pošta pošiljko za dostavljeno. Ako pošiljatelj ne poravna Pristojbin, s katerimi je pošiljka obremenjen» v_ 15 dneh od dneva dostave, jih Izterja poštno ravnateljstvo po finančni prokuraturl ki postopa kakor pri terjatvah neposrednin davkov, ako je treba, tudi z Izvršbo. Za dviganje pošiljk v širšem dostavnem področju veljajo tile roki: Odkupne pošiljke (tod! tedaj, če nosijo označbo poste restante)« poštni nalogi, Izplačila poštnih nakaznic, se morajo dvigniti v teku 7 dni, ostale pošiljke v 14 dneh, poste restante po-(iir&z tKwaatiäij srn. v imiTrurii-i i'ii.niiSii JS&asr^ 'f Gospodarstvo. Draglnla In naša država. Sedanja občutna draginja ne tlači samo našega ljudstva, temveč v večji ali manjši meri vse narode, ki so bili zapleteni v svetovno vojno. Pa ne samo te, tudi nevtralne države se niso mogle popolnoma izogniti temu valu, ki se razširja vedno bolj groze-če po vsem svetu. Draginja pa ni povsod enaka; kjer je našla ugodnejša tla, tam se je vgnezdila globokeje. ta hujše tlači prebivalstva drugod pa Jo občutijo samo deloma. y prvi vrsti so prizadete države, v katerih je zapustila vojna najvidnejše sledove. Uničene pokrajine, razredčene vrste delovnih sil, razdrapane finance, nesorazmerje V državnem gospodarstva, pomanjkanje surovin ali industrije, to so glavni faktorji, ki pospešujejo draginjo in omogočajo, da zavzema preteče dimenzije. V Nemčiji je mogel inozem.ee z srednje dobro valuto še pred trem! meseci prav dobro živeti. Decembra meseca še je büo mogoče kupiti v Berlinu dobro zimsko suknjo za — 800 jugoslovanskih kron. Izvrstna mod era obleka Je stala 2000—2400 jgsi- K, In vendar je nemško prebivalstvo tožilo radi draginje, V Avstriji je vladala draginja od konca vojne dalje, v Franciji je narasla zlasti po zasedbi Ftoruhrja. Pr! nas je draginja že znan gost, ki gostuje sedaj izdatnejše, sedaj zopet poniž-nejše. Naša država mora uvažati ogromno inozemskih produktov —■ te je treba plačati z dobro valuto. Izvoz pa še ni dosegel one stopnje, ki bi Jo bito želeti- In ravno od pospešenega ta Izdatnega izvoza naših produktov imamo pričakovati izboljšanja položaja in s tem tudi konca draginje, čim večji je izvoz, tem živahnejše Je povpraševanju po denarju izvozniške države ta vsako živahno povpraševanje vedno potiska cene navzgor- Cim težje bo dobiti naš denar v inozemstvu, tem dražje ga bodo plačevali. Da pa bo mogoče dvigniti izvoz, bo treba predvsem izpopolniti našo poljedelsko produkcijo, ki kljub najugodnejšim razmeram daleč zaostaja za produkcijo naprednih poljedelskih držav, n. pr- Danske aii Nemčije. Poleg tega bo treba skrbeti da se ne bodo izvažali taki poljedelski produkti, ki imajo pomen sirovki, tako pred vsem koruza in otrobi. Kajti nepregledno večjo korist bo imelo naše narodno gospodarstvo, ako se bo izvažala koruza, predelana v svinjsko mast, t j., ako se bo koruzo porabilo za rejo svinj. Itd. Na drugi strani treba pri nas Izboljšati irromet. Tako »Jutro«, kakor tudi »Slovenec« odrekata prometnemu ministru sposobnost, da bo mogel urediti ne" promet M! pa trdimo ravno nasprotno: naš promet Je že na potu izboljšanja, kakor je na potu k izboljšanju naše celokupno gospodarstvo. O Izboljšanem prometu bomo šu spregovorili danes omenjamo samo to, da je velik napredek in znamenje izboljšanja dejstvo, da postajajo naše železnice- k! so v vojni skrajno trpele, vedno aktivnejša Izboljšanje poljedelstva ter produkcije sploh in prometa, to sta glavni nalogi ki ju je treba rešiti ta z njuno rešitvijo bo rešen tudi velik del dragfejskega vprašanja. X Oddaja naprave železne strešne konstrukcije. Dne 15. marca 1923 se bo vršila pri računskem oddelku ministrstva za zgradbe ponovna ponudbena dražba za napravo železne strešne konstrukcije na poslopju Narodnega gledališča v Skoplju. h kateri (licitaciji) se vabijo in smejo vlagat» ponudbe samo naše domače tovarne- Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. INDUSTRIJA. X Nameravano znižanje cen vžigalic na Češkoslovaškem, V prizadetih čsi. ministrstvih se je vršilo te dni posvetovanje glede pocenitve vžigalic- če bi producenti vžigalic ne hoteli znižat! cen na 18 čsi. vinarjev, bi vlada diktirala to ceno kot maksimalna vendar upajo, da se bo dosegel sporazum mirnejšim potom. X Gospodarska kriza na Poljskem. V Varšavi vlada velika nezaposlenost tor so se vršile radi tega dne 26. februarja velike demonstracije nezaposlenega delavstva. Vlada je obljubila skorajšnjo cdpomoč. Stro-m za vzdrževanje so narastu v Varšavi meseca februarja 50». X Ital!jansko-poijska petrolejska pogodba. Italija je sklenila s Poljsko pogodba po kateri bo vodil posebni komite, ki ga bo Imenoval Mussolini, nadzorstvo nad izkoriščanjem vrelcev na onem teritorij« v Poljski M ga je pridobila Italija X Vpliv zasedbe Poruhria oa angleško Industrija O tem vplivu je naš list že poročaj. Tako so dobili premogovniki v Wales iz vseh taaiov' «lasti Iz Nemčije, toliko naročil, da Jih ne bodo mogli izvršiti pred koncem tekočega leta. Kljub temu pa naročila v velikem številu še vedno prihajajo, tako da so bila vodstva premogovnikov prisiljena izjaviti, da ne morejo sprejemati nobenih naročU več. TRGOVINA. , X Konkunj v Italiji teta 1922. Stevflo kenkurzov je znašalo v Italiji 1922. leta 3556. Od tega števila odpade na nove provinc« 203 (5.7%), na severno Italijo 1863 (52.452). PROMET. :X Zvišanje romunske železniške tarfia S K.aprllom se zvišata železniški tarifi za osebnl-ta blagovni promet v Romuniji za 40 odstotkov. X Poljska naročila lokomotiv v BelgUL Poljska je naročila v Belgiji 100 lokomotiv za tovorne vlake. 60 lokomotiv je določeno za prevoz gomješlezkega premoga, 40 pa za proge na desnem bregu Visle. DAVKI, CARINE. X Carinski na dav ek v Nemčiji znaša aa čas od 7. do 13. marca 593.900 odstotkov. X Svetovna carinska konferenca. Generalno tajništvo Društva narodov je povabilo vlade vseh včlanjenih držav, kakor tudi vlado Nemčije, Meksike, Equadorja to Se-veroameraških Združenih držav na konferenco, ki se bo vršila 15. oktobra t. L v Oen-fu. Konferenca bo razpravljala carinske formalnosti In vsa tozadevna vprašanja. X Promcna carinskih prepisov za Izvoz srebra te Bolivije. Bolivijska vlada namerava prenarediti tarife in carine za Izvoz srebrne rude. Objednem se sporoča, da se bo povišala lastnikom rudokopov zakupnina za 6 bolivares za hektar, kar bo zopet delovalo na povišanje cen. DENARSTVO. X Transakcij® v poljskih goldinarjih so po izjavi poljskega finančnega ministrstva principijelno že sedaj dovoljene, četudi vprašanje tečaja še ni definitivno rešena X Ruski dolgovi Angliji. Zastopnik angleškega trgovinskega urada je izjavfi na tozadevno vprašanje v spodnji zbornici, da znašajo dolgovi ruske vlade Angliji brez privatnih terjatev 688 milijonov funtov. X Francoski dolg Angliji. Francija dolguje Angliji sedaj 610 milijonov funtov štentagov, kar znači pri sedanjem tečaju franka 47 milijard frankov. X Amerika ima preveč zlata. Kontrolor denarnega prometa v SeveroameriJklh Združenih državah opozorttje v svojem letnem poročilu na neugodnosti radi velike količine zlata za ameriško narodno gospo* darstvo. Te neprilike Je najbolje opažati v zunanji trgovini. V svojem poročilu’ sicer ne omenja, kako bi se tema odpomogk», vendar menijo, da bo začela Amerika v kratkem izvažati zlato. < Dobava ta montaž« strojev za električne centrala. Dne 13, marca 1928 se vrli v računskem oddelku ministrstva za grad-be II. ponudbena dražba za dobavo ta montažo HI. grupe strojev električne centrale za dvorec v Beogradu ta sicer kot neomejena dražba (za naše domače ta za tuje ponudnike). Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani toteresntora na vpogled- X Vinski pridelek na Primorskem. Kras je pridelal letos okrog 50 tisoč hektov terana tore! za 15 tisoč hektov več kot I. 1914. Vino se seve ne more prodati, ker pllejo Tržačani fabricirana vina, ki so znatno cenejša. — Tudi Vipavska je bogato obrodita ta je bila v krajih, kjer vsebuje vino nad 10 stopinj alkohola kupčjia precej živahna. Cena znaša sedal od 1.75—2 Ure. — »Brica« se prideluje mnogo manj Irot pred vojno. ker Je mnogo vinogradov uničenih. Leta 1922- je znašal pridelek 9000 hektov. Tudi tu se občuti konkurenca fabrlkatov, ki se prodajajo pod firmo »pravi brio. Ako po-nrfsUmo, da *e večina prebivalstva bavi z vinogradništvom, nam je lahko razumljivo, da vlada veliko pomanjkanje denarja. X Naš trgovinski nrazej v Solanu. Naša trgovinsko-tadustrijska zbornica v Solanu je dokončala dela za uvedbo stalne razstave naših proizvodov. Razstava se bo nahajala v prostorih naše trg. in tadustr. zbornice v Solunu. Vsi izvozniki ta Industrije! k? h! želeli razstaviti svoje produkte na te{ izložbi, naj pošljejo vzorce ta dobavne pa goje direktno zbornici. B@rE«a porollla. Curih, 3. marca. Berlin 0-0236, New York 533.25, London 25.10, Pariz 32.35, Milan 25.60, Praga 16.80, Budimpešta 0.17875, Beograd 5.50, Budimpešta 250, Sofija 3.10, Varšava 0.012, Dunaj 0.0074875, avstrijske krone 0.0075. Berlin, 3. marca. Dunaj 31.92, Bu-dimpešta 755, Milan 108.976, Praga 67.331, Pariz 137.405, London 106.73250, New York 22.738.01, Curih 425.433, Beograd 23541, KONZULATI V LJUBLJANI: Češkoslovaški gen. konzulat, Breg štev. 8, L nadstr. Francoski konzulat: »Kreditna ban-' Ita« IV. nadstropje. Avstrijski konzulat. Turjaški trg št 4, H. nadstr. Italijanska delegacija, Zrinjskega cesta štev. 3, L nadstr. X Naša Izvozna in uvozna trgovina. Iz Beograda poročajo: V Četrtek je imel gospodarsko-finančni komite ministrov seta, na kateri je razpravljal o vprašanju izvozna ta uvozne trgovine. Govorili so tudi o znižanju izvozne carine na predmete, glede katerih obstoja možnost, da se bodo dali izvažati v večji množini. Definitivni sklepi so odloženi do prihodnje seje, ker je treba zadevo še temeljito proučiti. Verjetno je, da se zniža izvozna carina za pšenico, koruzo, moko in drage predmete. Glede uvozne carine se je določilo, da izdela ministrstvo za trgovino in industrijo uvozne carinske tarife. O tej stvari se v kratkem skliče posebna konferenca zastopnikov vseh pridobitnih krogov, na kateri se bo o tem predmetu razpravljata ta sklepalo v sporaz-i umu z tateresiraniml pridobitnim! strokami. X Cena poljskega petroleja znaša sedaj za 1 kg surovega olja 800 poljskih mark. X Nemško tekstilno blago se je začelo v zadnjem času uvažati v precejšnjih količinah v našo državo. V Zagrebu se je usfa-I novila ob soudeležbi nemške industrije po-I sebr.a akcijska družba za razpečavanje ! nemškega tekstilnega blaga v naši državi, j Nemško blago je dobre, deloma izvrstne i kvalitete; cene odgovarjajo v glavnem ce-: nam češkoslovaškega tekstilnega blaga, j X Podražitev tiskovnega papirja *■ j Nemčiji. Vsled nazadovanja tečaja doJarja j v Nemčiji so nazadovale skoro vse blagov-j ne cene, podražil pa se jc tiskovni papir od 1 1440 mark na 1550 msrk sa to IZVLEČEK 12 STATUTOV NARODNE RADIKALNE STRANKE. Člen 4. Clan Narodne radikalne stranke more biti vsakdo, ki uživa vse državljansko pravice, ko sprejme program stranke in Izjavi najbližji organizaciji stranke, da se hoče podvreči strankini disciplini ta delovati za razširjenje ta ustvarjenje strankinih načel, ta ko «e terriB njegov sprejem v stranko. Člen 7. Vsi člani stranke imajo enake pravice in dolžnosti. Člen 8. Vsak član stranka je dolžan glasovati pri vseh volitvah za kandidate, ki Jih postavi stranka, in brezpogojno se pokoriti odlokom strankinih organizacij, ki se ustanove na osnovi teh statutov. Člen 9. Vsak član stranke Je moralno odgovoren za svoja dela. Poedtai člam stranke ne morejo ničesar ukreniti v Imenu stranke brez pooblastila strankinih organizacij. v imenu kojih bodo delovali. Člen 10. člani stranke, ki bi delovali proti interesu stranke ali drugače grešili s svojim postopanjem proti disciplini stranke ali škodovali nje ugledu, kaznujejo se s pismenim ukorom ah šzkljačenjem b stranko po predhodnem pismenem zaslišanju. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek Last »Zvežne ,T 1 mim inmptäm mwm> sem* amagiKs tsd Qaböfiau? Ala Stey. fl3. Komasu. Wada! je vanjo.) Enajsto pcslavje. V alici Saint Lazare stojita obe hiši gospodov iaudidier, obeh slovitih bankirjev. Obe hiši, ki sta vzbudili pred leti, ko sta bili dograjeni, glasno občudovanje časopisja, sta zgrajeni vsaka zase, vendar pa tako, da jih je mogoče po potrebi združiti v eno samo celoto. Če sta dala gospoda Jandidier kako slavnost, sta dala odstraniti debele premakljive stene, ki so ločile obe hiši, in njih saloni so fciii potem med najlepšimi v Parizu, Knežje razkošje, združeno s čudovitim razumevanjem udobnosti in vljudne gostoljubnosti je pripomoglo slavnostim, da je vse želelo biti tam Id da so bile tako izborno obiskane. V soboto zvečer je bila cesta Saint Lazare polna vozov, ki so se zapored pripeljali pred obe hiši Ob desetih so se pari 2e vrteli v dveh dvoranah. Bil je to ples v kostumih. Vsi kostumi so bili dragoceni, med njimi mnogi, ki so razodevali aajfinejši, resnično originalni okus. Med njimi Je bil bajaco, čegar obraz je bil kakor ustvarjen za ta značaj, s predrznimi očmi, zasmehijivimi in poželjivimi ustni, rdečimi lici in rdečo brado, ki se je •Vetila pri svitu velikih lestencev. Kostum je bil posnet po stari tradiciji, škornji, zmečkan klobuk Id kratka suknja s čipkami. V levici je drža! zastavo na dolgem drogu, na zastavi osem slik, kakršne je videti na sejmih. V desnici je ime! majhno n palico» s katero je zdaj pa Mal katal slike» ka« ! kor prodajalec» k« hvali svojo robo« Ljudie so se gnetli okrog bajaca, pričakovali j so od njega dovtipov; on pa je ostal trdovratno [ blizu vhoda« Šel® prot! pol enajsti le zapusti! svoje mesto. Ravnokar le bil vstopi! gospod Fauve! s so» I progo in nečakinjo. Gosta skupina se J® zbrala takoj pri vhoda. Deset dni le je bil dal dogodek pr! bankirju v uiici Provence snov za izdaten razgovor in pri-jatelji in sovražniki so se veselili, da morejo gospoda Fauvela osebno pozdraviti; eni, da mu Izrazijo svoje sočustvovanje, drugi, da ga obsujejo z navadnimi frazami pomilovanja, ki samo žalijo. Kot resen mož se gospod Fauve! ni maskiral, edini njegov kostum je bil kratek svilen plašč, ki ga je imel ogrnjen preko ramen. Gospa Fauvel, rojema Valentina dela Verberie, ki je stopala na njegovi strani, se je priklanjala In pozdravljala z vso ljubeznivostjo. Svoj čas je bila izredna krasotica in danes zvečer je pripomogel kostum skupaj s čarobno razsvetljavo, da je bila videti sveža kakor v mladostnih letih. Nemogoče S ji je bilo videti oseminštirideset let, ki jih je že štela. Imela je sijajno obleko iz brokata in svile, brez dem an to v in drugih dragocenosti, kakor je bila fo navada zadnja leta vlade Ludvika XIV. na dvoru. Lasje so bili iišpani in vedla se je tako dostojanstveno, kakor je pristojalo — tako so pravili nekateri — plemenitašinji La Verberie, ki se je ponižala, da je vzela denarnega mogotca. Poglavitno pa je bila Madelajna, ki je vzbujala splošno pozornost. Videti je bila kakor kraljica. Obleka dvornice je postavila njeno postavo v pravo luč. Njena lepota je naravnost cvetela v VUks Vabil® na obrni zbor Mule Mile He JIH" v Dijani ki Se vrši dne 22. marca 1.1. ob 16. V „Srebrni dvorani" Grand hotela »Union" v Ljubljanu DNEVNI RED; 1. « PoroJito upravnega sveta o poslovanju is bilanci ta leto 1922. 2. Poročilo nadzorovalnega sveta, 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Dovolitev nagrade članom nadzorovalnega sveta. 5. Volitev 1 upravnega svetnika. 0. Volitev petih članov nadzorovalnega sveta, 7. Slučajnosti. Delničarji moralo naznanit! evontnelne predlogo vsaf osem dni pred občnim zborom p re ds od niš tv u, da prldelo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvršiti volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v v pisarni Grand hotela „Union“, Miklošičeva cesta štev. 1. od 11, do !2, ure. Ljubljana, dne 27. februarja 1021 Upravni svet. Poslušajte t Naznanja se Vam, da kupite sukno, volno, eoflr, platno, hlače-vino, modrostno ter sploh vso manufakturno robo in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini «a v veletrgovini maMmmm pg H H. SteimBeekl, ceije. M IJustrovanl cenik zastonj. I. JAX & SIM LJUBLJANA, Oosnosvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „ADLER“ Bivalnih strojev za rodbino tn obrt Vosnfli koles Styria - - DCrkopp, Orožno kolo flVaffenrad) Ceniki zastonj in franko. e tnehklfii vonjih dvoran, v svitu sveS, Se nikdar ni I bilo videti njenih las tako črnih» njene po!tl tako lj &e!e» Se nikdar se niso njene oči tako svetile. . Ob roki svoje tete Je stopala Madelajna skozi dvorano» dočim s® je gospod Fauvel izgubil v vrvenju, da izgine v igralno dvorano, kamor so se j navadno umaknili starejši gospodje. Ples je dosegel svoj višek. Dva orkestra pod vodstvom Straussa in enega njegovih kapelnikov ! sla napolnila vse prostore z budećo godbo. Pisana j množica se je prerivala; bila je to čudovita mešanica zlata in baržuna, svile in Čipk. Bliskajoči se demanti so se svetil! iz las in tresli na prsih dam; najbledejša lica so žarela, oči so se svetile, ramena so se svetlikala bolj kakor sneg v prvem žarku pomladnega solnca. Bajaco z njegovo zastavo je slone! pozabljen i v nečkah nekega okna, kamor je bil zbežal. Zdelo se je, kakor da mu je opojna krasota legla na ! živce. Ni pa izgubil izpred oči para, ki je plesal nedaleč od njega. Bila je to Madelajna, v rokah z zlatom obloženega doža, ki ni bil nobeden drugi, kakor Clame-ran. Videti je bil mlajši ter mu je radost odsevala iz oči, zdelo se je. da je imel uspeh pri svojem prizadevanju. V pavzi med kadrilo se je sklonil k svoji plesalki ter ji občudujoč nekaj govoril. Poslušala je, če tudi ne z veseljem, vendar brez jeze, ter zmajala z glavo ali pa se nasmehnila. »Brez dvoma,« si je reke! bajaco, »dvorjani ta plemiški lopov bankirjevi nečakinji, torej sem Imel včeraj prav. Toda, kako pride gospodična Madelajna do tega, da si da tako «dano laskati? Le sreča, da Prosper ja ni tu.« Prekinil se je. Starejši gospod, ki Je z vsem dostojanstvom nosil benečanski plašč, se je ustavil pred njim. »VI veste, gospod.. s Verduret,« ga ja ogova« ril napo! ironično, napol resno, »kaj ste mi oblin« bili?« Bajaco se |e priklonil globoko la špeltljivo,-toda brez podložnosti; »Vem!« »Le nobene neprevidnost!.« »Grof se lahko pomirite, vi imate mojo besedo.* »Dobro, vem, kaj to velja.« Grof je odšel; v tem kratkem Času med raz-' govorom pa je bila kadrilja končana in bajaco ni mogel videti več ne Ciamerana in ne Madeiajneu »Gotovo jih najdem zopet pri gospe Fauvel,* sl je mislil, ter sc preril skozi gnječo, da poiščft bankirjevo soprogo. Vsied vročine, ki je bila dušeča, je bila šla gospa Fauvel, da se ohladi, v veliko galerijo hiša Jandidier. ki jo je bilo zlato za to noč pretvorilo v Čaroben vrt. kjer so cveteli oleandri in zlata jabolka in sc priklanjali cvetni Šopki belega španskega bezga. Bajaco jih je zagledal v lopi, nedaleč od ena izmed jedilnih dvoran. Na desni je sedela Madelajna, na levi je sedel Raoul de Lagors, oblečen kakor eden »mignonov«, kraljevih ljubljencev Z dvora Henrika III. »To moram priznati,* si je mislil bašaeo, ko s8 je izbral ugoden prostor za opazovanzje, »ta mladostni potepuh je izredno lep, da mu ga ni para.« Madelajna je bila žalostna. Na bližnjem grm« Je bila utrgala kamelijo in v prazno zroč, 3 it trgala liste. Raoul in gospa Fauvel sta si sedela nasproti in se razgovariala. Videti sta bila mirna, vendar je bilo sklepati iz njih kretenj, da je bila snov resna in vznemirjajoča. ia Portiand-= cement= dobavlja „GRADIVO“ trsovatko druitvo ZAGREB Bogovičeva ulica 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon 5S5. ing. Mic in drug Ljubljana ilira ilira 211 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča deia. n dimite! „Mm ROUOSTi“ bodo dosegli na i večje uspehe. Upeljali bomo tudi takozvane :: MALE OGLASE :: po kolkor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil. Nov, kratek, črn, prijeten glasovir na prodal. Maribor. Loška ulica 5. ter sraven njiva, v lepem in prometnem trgu na Sp. Štajerskem se zaradi fre-selitve odda takoj v najem. V hiti fe velik trgovski lokal brez inventarja, pripraven za trgovca ati obrtnika, nadalje 2 eol'i. kuhinja. 2 shrambi ter 2 kleti. Kajemniiki pogoji ugodni i Naslov v upravi lista. i Naznanilo. Tvrdka K. Majce fn drug naznanja sl. občinstvu, da [e zopet pričela izvrševat! čevljarsko obrt Začasna delavnica se nahaja v Ljubljani, Celovšk» cesta I Sp. Šiška. Tvrdka izvršuje vsa v to stroka spadajoča dela zlasti pa kot špecijaliteto ortopedlčn« obuvala Vodstvo tvrdke je prevzel g. DraßO Majce, strokovni učitelj. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. K. Maje© fn Crng. Vež časopisnega papirja 8®“ na csrodal. ssr ide, pova yprava 8fsfa. to»,;). y.- g A H?* h Jadranska banka-Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000. rskss» Podružnice: Bled Cavtat Ceije Dubrovnik Ercegnovi Jelša Rezerva; Din 30,000.000. Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Prevalje Sarajevo AMERllfANSK! ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Aflllran! zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija. Wien. Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YU G O SLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofogasta, Puma Arenas, Puerto Natales, Porvenir. Izdaja im Uska »Zvezna tiskarna In knjigarna« v LiubliaaL Priloga „jytranJim tsevosltm** Št. s dna 4. marša 1923. Banski Slovenci. Gospod Radič govori in piše o banskih Hrvatih, dalmatinskih, bosanskih Hrvatih, o banski Hrvatski itd. Tudi mi lunarno pravico in dolžnost, da ižprego« varimo besedo o banskih Slovencih in p banski Sloveniji Kulpa in Sotla tvorita, oziroma ste tvorile od davna politično mejo med Kranjsko in Štajersko na eni in med Hrvatsko na drogi strani. Znano je, da to ni nobena etnografska meja. Znano je, da prebivajo Slovenci daleč preko Sotle, po hrvaškem Zagorju. Slovenska je cela varaždinska, skoraj cela belo-varska in večji del zagrebške županije, iti kraji so bili »hrvatski« vedno samo f Političnem smislu, ker so bili pod »pravo hrvaških banov, a nikdar ne v ffiarodrtem. Ravno tako ie bila na primer Slovaška »madžarska«, Sedmogra-Ska »madžarska«. Češka »avstrijska«, Poananjska pa »pruska« ali »nemška«. Hrvaških kajkavcev ni nikdar noben hrvaških pisateljev prišteval k Hrvatom, ampak vedno le k Slovencem, imeli so celo svojo književnost na »slo-yenskem« jeziku in šele v preteklem «toletju so sprejeli štokavščino kot pismeni jezik. Naši najstarejši slovenski pisatelji — luteranski književniki — razlikujejo zelo dobro med Slovenci in Hrvati in kajkavce štejejo vedno k Slovencem. Oni naštevajo različna plemena južnih Slovenov in pri tem štejejo prebivalstvo vzhodne štajerske In se-verozapadne Hrvaške vedno za eno, od drugih različno pleme. Dejstvo, da so takozvani hrvaški kajkavci čisti Slovenci, plemensko popolnoma isto s sosednjimi Štajerci, je cnanstveno in praktično tako dobro utemeljeno, da ni s tem nobenega dvoma in tudi noben Hrvat tega ne oporeka. Iz tega moramo pa tudi potegniti logične posledice. Govori se o treh plemenih: Srbih, Hrvatih in Slovencih. Ta terminologija je sicer zelo netočna, toda kar se tiče Slovencev, ima nekaj opravičenosti A to samo v slučaju, ako vzamemo vse Slovence skupaj. Tudi hrvaške kajkavce. Kdor zahteva zedinjeno Slovenijo, mora zahtevati, da se ji pridruži tudi Varaždin, Belo var in Zagrebi Ako ho~ temo Slovence zase, Hrvate zase, Srbe zase. moramo k Slovencem prišteti tudi banske Slovence! Med Hrvati in Srbi Je nemogoče potegniti mejo, ker žive preveč pomešani med sabo. Pač pa je lepo mogoče potegniti mejo med Slovenci in Hrvati toda v tem slučaju bi morale skoraj tri hrvaške županije pripasti Sloveniji Od strani naših separatistov se neprestano izražava bojazen, da se ne bi Slovenci posrbili Poudarja se, da se je treba boriti za slovenščino, za našo narodnost, našo kulturo, naše plemenske posebnosti. Toda ravno od te strani se noče niti omeniti, da se velik del Slovencev pokrvatuje jn Izgublja v hrvatstvu, Ako bi bila ljubezen resnična, bi morali začeti borbo ravno na tej strani. »Posrbilo« se je še jako malo Slovencev, toda »pohrvatujejo« se neprestano v velikem številu, ne samo vsi doseljenci, ki prihajajo v Zagreb in v druge hrvaške kraje, nego tudi banski Slovenci Če smo eno, smo eno in potem nam je vseeno, v kakšnih upravnih mejah kdo živi in katerega narečja se poslužuje. Če smo pa troje, potem potegnimo najprej mejo med Slovenci in Hrvati! Banski Slovenci se poslužujejo sedaj v pismenosti ijekavske štokavščine in tega jim slednjič ni treba več jemati in nadomeščati s slovensko kajkavščl-no. Pač pa moramo na drugih poljih zahtevati, da se odtegnejo hrvaškemu npiivu in pridejo pod slovenski upliv. Zlasti pa na političnem in kulturnem polju. Banski Slovenci naj bi dobili slovensko uradništvo, slovenske železničarje itd. a banski Slovenec naj dobi službo, ako hoče med Slovenci tostran Sotle. Najbolje bi bilo, da bi se županije osnovale tako, da bi banski Slovenci z delom štajerskih Slovencev tvorili eno veliko županijo. Če je pa to sedaj morda že prekasno in neizvršljivo, naj se vsaj v vseh stvareh, kjer je pravno in tehnično mogoče, pridružijo osta slovenski zemlji Ako hočejo Hrvati stati na separatističnem stališču, moramo izjaviti, da reklamiramo banske Slovence zase In jih nikakor ne maramo prepustiti, da se pohrvatilo. Potem pa naj Hrvatje gledajo, koliko jih bo ostalo. V interesu države je, da se banski Slovenci pridružijo ostalim Slovencem! Italijansko• francsska sveza? ‘Agenzia Stefani« je s suhim dementnem razblinila vsa upanja, bojazni in •Pekulacije, ki so se vrtele okoli sistematične kampanje, s katero je utiral »Messaggero« pot solidnemu, gospodarskemu kompromisu med Italijo in Francijo. To kampanjo je pričel glavni urednik omenjenega lista za časa svojega bivanja v Parizu. Ker je pariški poslanik baron Romano Avezzana govoril na banketu pariške italijanske trgovske zbornice v istem smislu, je bilo lahko spraviti to okolnost v uzročno zve-*o, zlasti radi tega, ker Mussolinijeva politika takih političnih dedukcij ni iz-Ujučevala. Toda zdi se, da le ni prišel čas za javno diskusijo o podlagi francosko-ita-lijanskega sporazuma. Javno mnenje Italije Še zaenkrat take zveze ne mara. Če je izgubila Nemčija v Italiji mnoge simpatije, se to ni zgodilo v prid Francije. Monopolizacijske skomine francoskih veleindustrijalcev, bojazen pred francosko politično hegemonijo v Ev- ropi ovirajo to zvezo. Razen tega so vzbudile nekatere spletke, izvirajoče iz versajlske pogodbe, v Italiji precejšnje nezaupanje. Dejstvo, da je Mussolini zajezil pisavo italijanskega časopisja, še ne pomenja veliko; to razpoloženje je tu in se ne da odpraviti. Ni še povsem jasno, kakšne gospodarske koristi bi imela Italija od fran-cosko-italijanskega sporazuma. Če je zasedba Poruhrja samo začasna, potem Francija ne more zadovoljiti Italije z dobavami premoga. V zvezi s to okolnost jo pa Italija ne bi bila deležna one bistvene gospodarske koristi, ki jo je omenjal »Messaggero«. Kaj pa v slučaju, če Je okupacija Poruhrja stabilna? Naravno je, da dobi v tem slučaju francoska metalurgična Industrija toliko Premoč, da bi ogroževala eksistenco italijanske železne industrije. Ti eksistenčni pogoji ne bi bili nič manj ugodni od onih, ki so izhajali dosedaj iz nem» ško-francoske konkurence, ire oziraje se na to, da Francija potem ne bi poši- ljala rtihrskegi premoga na račun reparacij, marveč — gratis. Spričo podobnosti med obema produkcijama, francosko in italijansko, je nepojmljivo, kako si zagovorniki te zveze predstavljajo plodonosne izmenjevalne odnoša-je. Italija trpi že sedaj vsled propadanja nemške marke, ker ne more razpečavati na nemških tržiščih svojih agrarnih proizvodov. Tudi popolna propast Nemčije ne bo kompenzirana z večjo sprejemljivostjo francoskih tržišč, če ima katerakoli država nekaj interesa na tem, da se gospodarsko ravnotežje v Evrbpi ne razbije v končno korist Francije, je to gotovo — Italija. S tem, da je Italija moralno podpirala poruhrsko akcijo, se reparacijsko vprašanje ni premaknilo niti za en las. In rimski vladi je šlo v glavnem zato, da se reši reparacijsko vprašanje. Za Italijo seveda ni bogvekako vabljivo, stopiti v službo Francije ter delovati proti lastnim interesom. Takoj, ko je Mussolini prišel do oblasti je spremenil — da bi tako jasno izrazil nasprotje med njegovo in Nittl-jevo zunanjepolitično tezo — prvotni kurz ter se pridružil francoskemu stališču. Njegov program je kratek; akcijska svoboda, pozitivna (ne originelna) zunanja politika, ki ne veže usode Italije na usodo Francije. Kampanja, ki jo je uganjal »Messaggero«, je bila ballon d' essay, katerega so spustili na drugi strani. In vendar tudi ta poizkus ni našel v francoski javnosti pravega odziva. Francoski poslanik v Rimu se je silno trudil, pripisovati inicijativi »Messag-gera« v Parizu velik pomen, toda listi ki jih inspirira Quai d' Qrsay, na to niso prav reagirali Italijanski listi se razen par izjem ne ogrevajo za to zvezo. Vladni listi, kakor »Tribuna«, in opozi-eijonalni »Mondo« se v tem vprašanju popolnoma strinjajo. Italijanska vlada čaka, kako se bodo razvijali dogodki v Poruhrju. Njeno zanimanje se suče okoli dobave premoga, ki ji hoče na vsak način zasiguratl Mussolini se noče vezati na nobeno stran, ker hoče ob priliki definitivne rešitve reparacijskega vprašanja imeti proste roke. Mussolini hoče izreči odločilne besede. V tem je zapopaden zunanjepolitičen program Italije. Svetovno žitno tržišče. Položaj na svetovnem žitnem tržišču je že nekaj časa miren, brez vsakega krepkejšega gibanja. 2itna trgovina skoro počiva; v glavnem je skoro povsod opažati nekako vzdržnost. V naši državi povzročajo to stagnacijo v precejšnji meri slaba pota, ki so jih nedavni snežni zameti napravili skoro nerabne. Zlasti v Srbiji in Crni gori so pota skrajno slaba, celo ob lepem vremenu težko uporabljiva; pa tudi v ostalih južnejših krajih naše države ni dosti bolje. Radi tega je dovoz zelo slab In v nekaterih pokrajinah popolnoma počiva. To pa tem bolj, ker je tudi povpraševanje po blagu prav zmerno, tako da tudi obstoječe cene ne mikajo producentov v preveliki meri, da bi se podajali v velike in pogoste neprilike, ki so zvezane z dovozom. Trgovcem primanjkuje gotovine, vsleđ česar je povpraševanje še slabše. Pa tudi nestalnost dinarja, ki je še nedavno prav občutno mešala in prevračala vse kalkulacije naših trgovcev, je prispevala svoje k tej vzdržnosti. Edino koruzo se je v nekoliko večji meri kupovalo, kar bo najbrže kmalu pognalo cene navzgor, o čemer govore tudi Inozemska poročila. —• Izboljšanje dinarja, ki ga v zadnjem času ocenjujejo za spoznanje više kakor poprej, je pri nas povzroči-lo, da se je kupčevalo na avstrijsko-štajerskih tržiščih, k! leže blizu jugoslovanske meje, veliko bolj z francoskim in italijanskim blagom, kakor pa z našim, ker je vsled izboljšanja dinarja francosko in italijansko blago postalo v Avstriji takoj cenejše od našega. Na Češkoslovaškem se položaj že izboljšuje, dasiravno še vedno ni zadovoljiv. Precej pojačeno je v zadnjih dneh povpraševanje po moki; poleg tega je nakupila Jugoslavija večje količine ječmena za varjenje piva. — V splošnem so bile pri nekaterih žitnih vrstah, zlasti pa pri moki, dosežene nekoliko višje cene, kar je ugodno vplivalo na ponudbo In na oživljenje tržišča sploh. Na Madžarskem je bil promet na žitnem trgu še pred dobrim tednom zelo minima’en. Vzrok je bilo nazadovanje madžarske krone. Zadnje dni pa se je položaj nekoliko izboljšal, promet je postal živahnejši zlasti z moko. Te dni se je izvozilo —- ravno vsled naza- dovanja krone — nekako 500 vagonov v Češkoslovaško. Avstrija je precej dobro založena z francosko, belgijsko, italijansko, madžarsko, ameriško in jugoslovansko moko, zato tudi trgovina sedaj ni prav nič živahna. Ker domače blago ne more konkurirati z cenejšim inozemskim, tudi avstrijski mlini za enkrat ne kupujejo žita, ker se jim produkcija ne renti-ra. Vsled zadostne nasičenosti trga se cene od dneva do dneva polagoma krhajo in malce nazadujejo. V Franclji je tržišče precej stalno in trdno. Ponudb iz inozemstva je zelo malo, zato so cene čvrste. Tudi izvoz moke je precej Živahen, dasiravno je v zadnjem času nekoliko ponehal Nemčija je doživela pred kratkem ogromno naraščanje cen na žitnem tržišču. Cene so hitele v tako vrtoglavo višino, da je bil osupnjen tudi največji pesimist Kakor pa se položaj razvija sedaj, je videti, da so se cene končno vendarle ustalile in so se tudi v precej« šnji meri približale svetovni pariteti Trg je miren, čutiti je nekako vzdržnost in pričakovanje. Cene se ravnajo v prvi vrsti po tečaju inozemskih valut, na drugi strani pa se prav tesno prilagodu-jejo povpraševanju in potrebi konzuma. Oživitev prometa ovira predvsem pomanjkanje denarja, ki je tudi v Nemčiji prav občutno in težave pri dobavi kredita. Razpoloženje na holandskem trgu je postalo zlasti v zadnjih dveh tednih mnogo boljše, kakor pa je bilo poprej. Kupčevanje je bilo zelo živahno, tako da je pšenica poskočila kar za cel holandski goldinar; vendar obseg trgovanja še ni dosegel zadovoljivega nivoja. Epohalna izprememba se nam obeta na svetovnem tržišču vsled prizadevanja Rusije, da stopi zopet v vrsto izvoznih držav. Nedavno smo poročali o prizadevanju Rusije za izboljšanje svojega poljede’stva in o vseh odredbah in pripomočkih, s katerimi hoče sovjetska Rusija pripomoči svojemu poljedelstvu zopet na vrhunec. Pred nekaj dnevi je odplul iz Petrograda prvi ruski parnik z ruskim žitom v inozemstvo. Natovoril je 200.000 pudov. Sicer je dvomljivo, če bo mogla Rusija že v doglednem času resno izvažati žito. kajti razmere so tamkaj še preveč zamotane in neurejene, toda kakor hitro se ji to posreči, bo to odločilno vplivalo na svetovno tržišče, kjer bo Rusija morda zopet zavzela vodilno in odločilno mesto. Na prekomorska Žitna tržišča so v zadnjem času precej vplivale vesti o bodočnosti letošnje žetve. V celi severni Ameriki je vladal doso* daj občuten mraz, vendar se po tamkajšnjih poročilih ne more ugotoviti, če je ta mraz ozimini škodoval. Za Kanado je ta mraz brez pomena, ker producira le izključno letno žito in ne ozimi-ne. V Argentinijl je vladala precejšnja suša, vsled česar je koruza zaostala, vendar se je po najnovejših poročilih položaj sedaj zboljšal ter se bo zamujeno lahko še mnogo popravilo. Poročila iz Indije so zelo ugodna. Gibanje na prekmorskih tržičših je bilo prav živahno, cene so polagoma, deloma pa tudi kar z velikimi koraki lezle navzgor, na kar so vplivale — kakor je to običajno — vesti o sedanjem stanju posetve in pa o izgledih bodoče žetve. Poleg tega je sedanji politični položaj v Evropi zelo poživil žitno trgovino v prekomorskih krajih. Počasno dviganje cen Vi zadovoljilo agrarcev v Severoameriških Združenih državah in v Kanadi, vsled česar so se že dolgo trudili, da z umetnimi sredstvi vplivajo na gibanje žitnih cen. Toda vsi ti posltusi so ostali več ali manj brezuspešni. Pač pa se je posrečilo ka-. nadsklm agrarcem, da so izposlovali pri dveh državicah v Kanadi, kjer se prideluje pretežno pšenica, da so sklenile Izposlovati ustanovitev skupne državne žitne prodajne centrale. Gotovo Imamo vs’ed sedanjega položaja na svetovnem žitnem tržišču pričakovati še Izredno živahno življenje, če ne preje, pa vsaj proti koncu spomladi do bodoče žetve. nu— Mera Franci!s; Preberimo si iz deta Prien La RocfceTfe* M »suro de !a France tale politični izvleček. »Leta 1S14. je Francija štela ZTOOO.OOO duš. Leta 1914 pa ?S,OOO.noo duš. Kal Pomeni srečanje teh številk? Pred sto leti nič več ko 100 leti, je dvajset milijonov naHh prednikov tvorilo najbroine'ših narod, v Evropi. Na vse kripPe si predstavljajte to defstvo s svojimi Čuti. saj tukaj gre za potrebe meso in za pr.trebc duha. Vi tvorijo eno celoto. A!1 se vam bo posrečilo, Francozi. otipat! z očmi in s prsti to strahotno utelešen'«, ki le rdpnvllcno? Ml smo bili takrat sila sredi Evrope kakor danes Nemčija s svo'lml 60 ali *0 milijon! teles. Pri nas le hlio največ mišic in mesa. Danes pa nos ie 38 milijonov živih; naša skupina prihaja četrta, za Nemčko, AngtF.o, Itali'o. tn onostran Evrope, kako se skrčimo med 150 milijoni Rusov in 120 milijoni Amerlkancev. Zakal se vaša misel fešče ne obrne na te razvidnosti- ko bi bi! bolj pozorni na ta znamenja, bi bolj skromno in zanesl lvo pojmovali, da je mogla Francija Ludo vika XIV. In Napoleona I. kl'ubovati neprestanim In vesoljnim koalici'am ter da se je Franclja po 1. 1870. skrbl'ivo začela ozirat! po spreznikih in zaveznikih. Ob tem času io jc Nemči, dotlel slabša oziroma enaka po številu, prekosila. Ta dogodek je bil prav tako usoden kot ustvaritev Reicha; kako plodovit množencc se je ponudil temu mno'Iteiiu. To veliko število, to pretežno število naših očetov ni bila zgoli pisledica, sila sestavljenka, to ie bil čir. činitelj, nravstveno dejstvo. Tl milijoni so pomenili moč, zaupanje, plemenitost. Ne samo krepčini n ihovlh zamislekov, ne samo živahnosti n'Ihovega zagona gre hvala za to, da so Francozi žlahtno zadosti’! svojim visokim ali nizkim strastem nad Evrcpo, temveč za to morajo zahvaliti obilico, veličastnost svojega spolnega živi.enja, dobrodušnost, ki je kraljevala v zakonskih pregradkih !n je metala v svet mnogobrojne sinove mnogobrojnih mater. tl k. Nedin Sterad: Izpoved na cesti. Lačen in tradea sem se vračal s Trsata, kamor sem romal ob lepib je-seoskih večerih, da se poživim daleč od vsega, kar mi je čez dan napolnilo dušo z bridkostjo iß trpkimi spomini. Šel sem po cesti, zamišljen in zaverovan v načrte, ki so še danes tako oddaljeni od uresničenja, kakor so bili 'tisti večer, ko lih je risala moja duša v prepričanju, da se izpolnijo že prvi dan po vojni Na ovinku me ie ustavil mož. Ni-vem ga videl ker je Mo že precej »ti-ačno. , fcrez pozdrava me Je vprašal v ^abI Remščini: ~ Ste bili na Trsatu, gospod? sem. Ravnokar se vračam. — NejanKlstanu?, I Šlufag monM Gori 50 bratje sv. Frančiška, kaj ae? —• So, če se ne motim - Ali so tudi vojaki gori? - Posamezne straže, kakor daj pač povsod. Mož je stopil bliže k meni *em videl na njem ostanke it’aj vojaške obleke. Prvi hip mi želo neprijetno. Nagovoril sem tiianskl Vzradoščen me je \ odkod sem in kaj delam. Oporni ^ utk slabe posledice, , ako bi g; tili izven kraja, določenega za vojne ujetnike. — Ne bojte se, gospod! Slabše se mi ne more goditi! — Pa čemu greste tu gori in celo ponoči? — Kadar morem in ker moram. Verjemite mi, gospod.., oprostite, ne vidim vašega vojaškega značaja... — Nič zato! Navaden vojak sem. — Pošten sem hi krivico trpim. — Vsi trpimo krivico. Vi ste vsaj rešeni ognja in krvi! Stradati moramo Pa itak vsi! Mož se je zasmejal. Njegov smeh ie bil izraz globoko potrte duše. Na cesti izpod ovinka so se čuli koraki in glasna govorica. — Zdi se ml da prihajajo ljudje... — Gospod, vi ste dober človek. Rad b« govoril z vami. — Kdo pa ste pravzaprav? To se Pravi, kaj delate v mirnih Časih? —- Vse vam povem. Pošten človek sem. Stopila sva vstran in šla navkreber me grmičevje. Ko sva sedla za malo skalo, je pričel; * roKd0 sem in kai delam v mirnih časih? — Gospod, na to vprašanje ne bi smel odgovoriti nobenemu. Tudi vam ne. čeprav sem obljubil. Moj sovražnik ste, mogoče ne samo po obleki! Lahko me izdaste. Vaša dolžnost je to! Čudno mi je bilo pri srcu, silno neprijetno in žal mi je bilo prijaznih be_ sedi ki sem jih govoril l njim. — Morda se me celo bojite? Imate orožje? Vstal sem in stopil za korak višje. Nehote sem zagrabil za bodalo ob pasu. — Gospod, to Je premalo! Zakričal sem nad njim v glasu, ki sem ga čul neprenehoma po vojašnicah, v taborišču, pri vajah, povsod, kjer so pripravljali ljudi na slavno smrt za domovino. Toda komaj sem slišal svoj glas me je bilo sram v dno duše. — Vidite, gospod, tako se govori s sovražnikom! In že je držal v roki droben revolver. — Kaj sem vam storil? — Nič, gospod! Tudi jaz ne storim n!5 slabega! Ne bojte se! Se nobenega Človeka nisem umori!, tudi na fronti nc! — Cernu nosite seboj to orožje in kje ste ga dobili? — Vse boste zvedeli. Da se ne boste bali izpraznim revolver. Krogle obdržim .‘am, orožje pa izročim vam, ako mi obljubite, da ga vrnete, ko se prepričate o moji poštenosti. Vzel sem revolver. Mož mi je poda! desnico in molče sem sege! vanjo. —• Verujem v vašo obljubo. — Izpolnim vam željo. In pričel je s tihim glasom: — Človek se boji čioveka, Najne-dolžnejši mu je v mislih lopov* ki komaj čaka na svojo žrtev... Živali snufc levi ki skačejo V cirkusu skozi goreče obroče, ker so preplašeni njih živci od šviganja bičev... Udarcev se niti ne boje, ker so jih navajeni. In verjemite ml da jim je všeč ploskanje podivjanega občinstva, uživajočega trpinčenje zverin za železno mrežo! Zakaj jim je všeč, vedo le oni. Človek se ne zaveda svoje zverinske narave... Njegovo govorjenje me je iznenadilo. Pričakoval sem, da mi s tragično hitrostjo razodene skrivnosti duše, ki £šče* izpovecinika na javni cesti. Njegova nenadna zaupljivost se mi je zdela sumljiva. Meni — tujcu in sovražniku, ki ga je nagovoril morda v bojazni sicer pa kdove s kakšnimi nameni, hoče popolnoma neznan človek, vojni ujetnik, ki je zagrešil to ali ono zločinstvo, odkrivati svojo dušo z nauki o človeški podivjanosti? Nadaljeval je: — Vprašali ste, kdo sem?... človek sem, ki je živel po svoji vesti dokler ga niso našli in ga uvrstili med stroje. Vse so mi vzeli vsega oropali, še voljo so mi ubili. Komaj da se spominjam, kakšno ji bilo življenje... S Tirolskega sem... — Torej ste vojni begunec? • — Ni:em, gospod! — Saj ste vendar vojni ujetniki Gorje vam, čc vas spoznajo! _ Ne bodo me spoznali! Sicer pa nisem nc begunec in ne ujetniki — Nc razumem ... — Vse boste razumeli. Begunce sem, ker sem ujetnik, toda ujci me ni nihče... Bil sem na dopustu. Pomislite, gospod, po šestnajstih mesecih sem bil na dopustu pri materi in — Zaril je obraz v peščeno zemljo in zaklel. V moji duši se je pričela oblikovati njegova slika... Najbrž je umoril svojo ženo, ki jo je našel v objemu drugega... Toda ne! Ali ni slovesno izjavil da ni umoril še nobenega človeka?... Nekaj pa se je moralo le zgoditi, nekaj strašnega in groznega! Zakaj bi drugače zbežal in se skrival v obleki vojnega ujetnika? Komaj sem čakal, da spregovori. — Takrat sem bil zopet človek. Čudežno je oživela moja v stroj spremenje na duša. Čudežno pravim, kajti na fronti sem videl vse kaj hujšega ne-sramnejšega in groznejš:ga, pa se nisem zrrcnii, še zatrepetalo ni v moji duš!, ki je živela v železni zavesti, da Je 1» drobec regimenta številka toliko in toliko in da se razlikuje od drugih ie po zelenih našlvih pod vratom .., Takrat je vse vzkipelo v meni. Pozabil sem na številko in na zelene našive ter — bil je samo trenutek v trenutku— Glas se mu je ustavil, kakor bi bil odrezan. Stisnil je roki, da je pokalo v členih, se prijel za glavo, vzdihnil in zopet zaklel —* Mogoče pa ni bilo tako hudo... — Kaj hudo! Življenje ni zlo, človek živi, kakor sam hoče .., dokler namreč hoče! To vem jaz in kako vem!... Pomislite, gospod, kaj bi storili — ne daj Bog. da bi morali storiti — ako bi joa* Priloga „Jutranjim Novostim" It. 30 » mre 4. marca 1923. Iz kulturnega sveta. Slovenski mesečniki za književnost in prosveto.*) Po svetovni vojni se je pojavila tudi pri nas Slovencih duševna kriza, kateri se niso mogli izogniti slov. umetniki, to pa Iz različnih vzrokov, ki jih ne bomo navajali L. 1920. je sicer nastopilo nekaj mladih elementov s svojimi »novemberskimi umetniškimi dnevi«, bilo je dosti krika in hrupa, prav posebnih vtisov pa ni napravil nastop naši najmlajšilu V teku časa so še ti umolknili, tako da nimamo zaznamovati v literarnem življenju skoro nič novega. Videti je, da muči tudi slov. literate neusmiljeni boj za obstanek, ki jih sili k molku, obenem pa tudi k temeljitemu premišljevanju. Saj je slov. narod doživel v zadnjih letih toliko kakor že dolgo vrsto let ne. Omenjamo n. pr. svetovno vojno, katere pomen uvide-vajo slov. literati šele sedaj, ko je vojna že minula in so pošastni dogodki vojnih let že za nami. Vojne epopeje bomo šele sedaj dobili, kakor je videti. V tem oziru nas je v zadnjem času veselo presenetil Ivan Matičič s svojo knjigo »Na krvavih poljanah«. Pisatelj je sicer neuk, ker pa opisuje življenje, je močan in postaja karakterističen na poseben način. Le mala je peščica slov. literatov, ki se oglaša v naših leposlovnih mesečnikih s svojimi pesmimi, črtami, študijami itd. S tem pa seveda še ni rečeno, da so njihova dela absolutno dobra. Nasprotno, skoro vsa kažejo, da so plod ponesrečenega Iskanja večne lepote. Toda to je najbrže neobhodno potrebno, sicer ne bi bili ljudje. S kulturnega stališča cenimo sploh vse ljudi, ki se kulturno udejstvujejo j kajti vsi so pijonirji narodove kulture. Z ljubeznijo govorimo o njih, seznanjamo jih z ljudstvom, in če je potrebno, Jm dajemo tudi nasvete. V naslednjih vrsticah podajamo pregled prvih številk letošnjih mesečnikov: LJUBLJANSKI ZVON. Dr. Joža Olonar govori v članku »Lepa knjiga« o tiskarski umetnosti, ki temelji na vsem, kar Je s knjigo v ožji ali oddaljenejši zvezi. Zanimivi so refleksi, ki jih meče deloma na avtorje, potem pa na založnike In tiskarje. Morila Kmetova pričenja v črtici »V metežu« opisovati gospo Tino Mlakarjevo, ki jo tare življenje s svojim možem, ki komaj toliko zasluži da more družina shajati. Brez dvoma se bo črtica lepo razvijala. Igo Oroden si žel! v pesmi »Kdo Izmed vas...« da »za hip nad nihanjem človeka, ustavil čas nemirne bi peroti.« Dr. Ivan Prijatelj razpravlja o poeziji »Mlade Poljske« ter razlaga splošno oznako »moderne«, katere filozofski bog Je Nietsche. Alojzij Gradnik vprašuje v pesmi »Vprašanje« »nebeškega Očeta«, čemu ga Je ustvaril iz »Italskega solnca, asiškega berača, Giordana Bruna Itd. Janko Kralj priobčuje pismen razgovor s slikarjem Tratnikom, ki je odpotoval v Florenco, kako je postal umetnik, v kaki meri je delovala nanj domovina in kaj ga je napotilo v Florenco. Ferdo Kozak opisuje v »Bell povesti« ponosno dekle, ki jo je vzljubil nje- • Razven »Kresa« ni preleta naše uredništvo nobene tu omenjenih revij v oceno! gov prijatelj, katerega pa le zapeljala neka igralka. Ob času svetovne vojne je naletel na tisto ponosno dekle, ki se je ravnotako vrgla v vrtinec življenja, kakor skoro vse lahkožive ženske. Rad. Peterlin Petruška priobčuje pesem »Ves dan sneži,« v kateri se spominja nje, ki si »na zid naslanja nežno glavo,« gledajoč skozi okno v daljava Franc Albrecht prav dobro karakterizira v pesmi »Iz groba« današnjo doba Smisel Je v kitici ki se glasi: »Boga ni Bogoskrunska laž je Bog v čustvih zločincev, dragoletnikov... Zdaj tabr-naklji src so brez Boga. En Bog je: bog senzalov in bankirjev, demon krvnikov in našenikov.« Miran Jarc obdeluje v romanu s kričečim naslovom »Cml čarodeji« učitelja Molja, pri katerem zaslutimo, da je on sam tisti, Id se je zapisal k zloglasnim »Allanovcem«, o katerih pa ne vemo še nič natančnega. Dr. Ivan Pregelj priobčuje povest »Bogovec Jernej« v krepkem, zdravem štilu, ki je le malokateremu lasten. Ta pisatelj je eden najboljših sodobnih. Bralce bo zanimalo, da propagira »katoliško umetnost«. Tone Seliškar, ki je priobčeval do-sedaj svoje pesmi večinoma v »Kresu«, se je oglasil v »Domu In Svetu« s pesmijo »Zemlja«, Id kaže vse vrline in napake mladega pesnika. Joža Lovrenčič pravi v pesmi »Klicanje«, da se je vsedel pod šumeče drevo, ter da mu je bilo »čudovito lahko pri srcu«. Narte Velikonja opisuje »Dražbo« na kmetih, ki jo končava na zelo efekten način. Tine Debeljak, dosedaj še neznan pesnik obdeluje v pesmi »Nevesta« sentimentalno žensko, ki se Je do polnoči jokala, boječa se za svojo nedolžnost Jože Pogačnik, ravnotako še neznan pesnik pa priobčuje pesem »Pelikan«, iz katere izvemo, da je njegova »kri kakor voda«. P. S. Finžgar opisuje v odlomku iz romana »Razodetje« kaplana Matevža, kateremu je pisala Francka, da se bo poročila z Oskarjem. Kaplan Matevž se je tega tako prestrašil da se je odločil ustreliti, v poslednjem momentu pa je ustrelil šestkrat v zrak. Ta roman, priobčen v katoliškem »Domu in Svetu« bo brez dvoma naletel na silen odpor pri duhovščini. Dr. Josip Debevc nadaljuje s prestavo Dantejeve »Božanstvene komedije«. Dr. Izidor Cankar pa razpravlja v »Dialogu o snovi in obliki«, kaj je bolj pomembno za umetniško izražanje. KRES. Tone Seliškar priobčuje pesem »Glas izbirčnih duš« in »Pravico«. OH Blas, ki je psevdonim nekega delavca, opisuje historijo brez konca z naslovom »Tisoč in ena noč«. Ernest Tiran povdarja v pesmi »Razbojnik«, da je »razbojnik, priklenjen in ukovan,« ki bi pa hotel biti titan, ki bi se z enim sunkom komolcev osvobodil in zbral vse nepokojnike — brate. Čalkovski, ki je psevdonim nekega drugega delavca, priobčuje pesem »Ples na vulkanu«, ki jo končuje z vzklikom: »Ha, ha, le plešite, obrizgani s škrlatom, zvezani z zlatom, v čast snamonu tiranu svoj ples na vulkanu!« 'MLADIKA Alojzij Benkovič priobčuje prevod romana »Knez Serebrjani«, ki ga je spisal grof Aleksej K. Tolstoi Črtomir ov (psevdomin!) objavlja brezpomembno pesem »Vihar«. F. S. Finžgar pa črtico »Plsama«L Alojzij Remec je zastopan s kmečko žaloigro v treh dejanjih »Užltkarji«, Iti so jo menda že uprizorili v mariborskem gledališču. Af. Elizabeto, redovnica po poklicu, obdeluje v pesmi »Božična noč«, božje dete, ležeče im mrzli slami Janko Samec pa v pesmi »Otroci pri jaslicah« ravnotako božično noč, samo da v večjem obsegu. Ivan Pregelj nas prijetno preseneča s črtico »To je moje ceste pesem«. France Bevk govori o »božičnih zvonovih* v črtici z istim naslovom. Srečko Kosovel, dosedaj še neznan pesnih, opisuje v pesmi »Tam so domovi« morsko obal. Viktor Steska pa podaja »Pregled naše umetnosti«, na katerega opozarja pod črto zlasti vse bralce na deželi 8 tem je filmski pregled, ki smo ga podali popolnoma objektivno končan. Omenjamo, da nismo spregovorili o listku, ki je obširen v vseh omenjenih mesečnikih, to pa zaradi tega, ker je premalo Individualno razvit Na podlagi tega skromnega pregleda, si bo lahko vsak sam ustvaril sodbo, po katerih poteh tavajo slovenski literati, ki smo jih navedli. Ne bo odveč, če še zapišemo, da najboljši slov. literati n. pr. Oton Zupančič in drugi molče ter se dosledno varujejo priobčevati svoja dela v tej ali oni reviji To dejstvo je pomembno, kajti ono dokazuje, da se je njihov avtokritični čut močno razvil Ker pa vemo, da delujejo med štirimi stenami sklepamo, da hočejo nastopiti z deli, pri katerih ne bodo zardevali kakor novopečeni literati Srbske narodne pesmi v slovenskem prev du. Gradnikov prevod srbskih narodnih pesmi ki je pred kratkim časom izšel v založbi »Juga«, ne sme ostati neopažen. Morda bi se dalo razpravljati o vprašanju: Ali je res bilo treba posloveniti srbske narodne pesmi? Mar se ne poznamo že tako daleč, da lih lahko vsak inteligentnejši Slovenec čita v izvirniku, eventudno s slovenskim komentarjem? Vprašanje je boli teoretično kot praktično. Za srbsko izdajo s slovenskim komentarjem bi govorilo več razlogov. Če se ne motimo, smo Slovenci že imeli tako izdajo tam v osemdesetih letih; izdal jo je menda prof. Janko Pajk. Gotovo je tudi, da srbske narodne pesmi izgube v prevodu svoj pravi koloirt in tisti mogočni ton, ki hm ga daje samo srbščina. Navedli bi lahko še kak razlog, n. pr. interes na jezikovnem zbližanju. Praktično pa Je treba slovenski prevod najlepših pesmi srbske Junaške epike toplo pozdraviti. Praktično nam je potrebno medsebojno spoznavanje. Slovenska narodna duša je bila stoletja in stoletja brez vsakega stika s srbsko. Obe sta dali svetu dve različni Individualnosti, dve kulturi. Sedaj, ko nas je zgodovinski razvoj združil in ujedinil, je naša naloga, da pronikamo drug v drugega, da se zbližujemo in proučujemo tudi na onih najfinejših področjih, ki spadajo pod pojem: duhovna kultu- ra. Srbske narodne pesmi so globok izraz srbske individualnosti. To je priznal sam Goethe v razgovoru z Eckerman-nom. V njih se zrcali duša srbskega plemena, njegov boj za svobodo in za pravico. Srbska narodna epika ie ogromnega pomena za vso srbsko in hrvatsko kulturo, saj je bila in je Še danes neizčrpen vrelec literarnega ustvarjanja. Kdor hoče spoznati srbsko dušo in razumeti srbsko zgodovino, mora čitati narodno epika Praktični moment spoznavanja zahteva, da računamo z obojestransko psihologija Povprečni Srb — kakorkoli je sicer prijatelj Slovencev in pristaš jedinstva —• bo Cankarja rajši čital v srbščini nego v slovenščini, zlasti če ne živi na Slovenskem. Slovenec — in tu zopet mislimo širše sloje — bo rajši vzel v roke slovenski prevod srbskih narodnih pesmi nego izvirnik. Četudi s slovenskim komentarjem. Literarna dela nude najvičji užitek le tedaj, če vplivajo neposredno. Koliko večji užitek imamo nad dobrim srbskim prevodom Homerjeve Odiseje kakor smo ga imeli v Šoli nad originalom, boreč se z izrazi z gramatiko in s — profesorji Res je, da prevod odjemlje svežost in dovršenost izvirnika, vendar pa ima prevod daleko večji upliv kakor slabo razume-vani original. Mutatis mutandis velja to tudi za srbske narodne pesmi; vsaj danes še. Če hočemo, da bodo pesmi šle med naše ljudstva jih moramo podajati v obliki ki je zanj primerna. Gradnikova zbirka ni namenjena šolani marveč širokemu občinstvu. Slovenski prevod srbskih narodnih pesmi ima tudi to prednost, da ga je pripravil pesnik. Je tedaj vseskozi literarno delo, namenjeno neposrednemu pesniškemu užitku. Preverjeni smo, da se bo knjiga razširila med ljudstvom in pripomogla k ožjemu spoznavanju srbske in slovenske historične individualitete. Prevajalcu moramo priznati, da se je trudil podati kar najpopolnejši prevod in je v splošnem res tudi uspel Njegov prevod se naslanja tesno na original vendar pa ne na račun slovenskega izraza. Knjiga nosi pečat Gradnikovega prevajalske spretnosti. Povsem umljivo pa je, da slovenski prevod ne dosega monumentalnosti izvirnika. Tam so besede, ki so zorele in se kresale stoletja. Nekaterih narodnih rekov sploh ni mogoče prenesti v drugi Jezik, ne da bi izgubili svojo samoraslo In krepko Izklesano figuro. N. pr. Ko narod vzklikne v začetku pesmi o materi Jugovičev »Mili Bože, čuda velikoga!« tedaj je to vzklik, ki ga uprav čutiš privreti Iz širokih, junaških prsi vzklik, ki prihaja ljudstvu še danes, če ugleda prizor ali pojav, ki ga osupne po svoji grandi-joznosti. Nihče pa ne bo vzkliknil: »Milost božja, preveliko čudol« — kot se to glasi v slovenskem prevodu. Srbski vzklik je naraven, slovenski pa iskan, izumetničen. To krepko figurativnost v srbščini je moral prevajalec nadomestiti z besedami, analogijami ki pa nimajo naravne sočnosti Ne bomo se spuščali v podrobno analizo Gradnikovega prevoda. Naj Še pristavimo, da je njegova izbira Iz Vodnikove Izdaje dobra; izbral Je pesmi ki Imajo nevenljlvo estetično svežino, obenem pa so značilne za vso srbso junaško epiko. To so pesmi ki so silno oplodile srbsko in hrvatsko literaturo. Iz njih so črpali pobudo in emocije dubrovniški pesniki, na nje se je naslanjal menih — buditelj Kačič - Miošič v »Razgovore ugodnem«, one so navduševale Ilirske pesnike, ž njimi je živel in polagal temelje umetnemu pesništvu Branko Radičevič, v njihovem duhu se je razvijala srbska literatura minulega stoletja in prav posebno še srbska drama. Še danes so neizčrpen vir pesniških in dramtskih motivov (Ivo Vojnovič, Ogrizovič itd.) Koliko klasične lepote leži ravno v teh biserih narodne epike! In te divne pesmi niso nastale v Arkadiji pod večno modrim nebom, v lovorova gajih. Njih so rodila trda, nerodovitna polja, izsušeni planinski pašniki, temne Šume in uboge vasi V primitivni sredini v bom za kruh, za varnost imetja in življenja, v ustvarjanju In razpadanju državne organizacije, v boju za zemeljsko pravdo in za ono višjo, car Lazarjevo pravda v boju proti turškemu nasilju so se razvijali estetski tragični, moralni In pravni čuti srbskega ljudstva. In ko je popolnoma potemnelo vse, kar so ustvarili junaški predniki, ko so se suženjske verige zajedale globoko v mesa ie narodna duša med zvoki slepčevfli gosli In slečpevega grla drhtela v velikem upu, da bo po vsem trpljenju vendar le zgrajen narodni Skadar — grad, t J. da bo narod svoboden in zedinjen. Zato so srbske narodne pesmi Genesis v veliki jugosl bibliji ki še ni napisana. t, a Ljubezen do knjis- Ta ljubezen se ne sme zamenjavat! z veseljem do branja. Nekateri ljudje noč in dan žro knjige, pa ne hranijo nobene doma, Lžon Pčlissjer opredeljuje svoje knji-goljubstvo tako-le: »Za pristnega bibliofila je knjiga hkratu dokument preteklosti, orodje za umstveno radost in umetnina.« Nekateri menijo, da je ljubav do knjige materijalna. Avgust Laugel pobija ta nazor v Revue Alsacienne: »To ni ljubezen do zlata nit! do lepega papirja niti do ličnih vezav, pri katerih Je delovala domišljija velikih bukvovezov, niti ljubezen do tega, kar imenujemo izvor, t l do slavnih Imen bivših lastnikov, kraljev, knezov, proslnlfh bibliofilov.,.: v ljubavi do knjige je vsakega nekoliko, pa še nekaj drugega — Spoštovanje do človeškega razuma v najplemenitejših izrazih, kar jih je mogel najti, obenem pa je v tem hvaležnost napraOI onim, ki so pred nami čutili tako spoštovanje ter ga dokazali s tem. ker so tolikanj Skrbno ohraniti, razmnožili najlepša dela človekova-« ___________ Kubizem ni poslednja beseda umetnosti. Poslednja beseda! Kaka nespamet! Zadnje besede nL m Nič hujšega se ne more očitati dadaizma nego to, da njegovo zanikanje ne more biti niti predrzno tn da prihaja jako pozno. * Kako sl !e pomagal Rabelais v zadregi, O. Rabelais-u ki je bil velik francoski satirik, pripovedujejo sledečo zgodbteot Na svojem potovanju je prišel v Lyon. Zmanjkala so mu vsa denarna sredstva ta*-ko, da ni mogel plačati niti hotelskega računa, niti ni imel denarja za povratek v Pariz. V svoji zadregi se Je oprijel sledeče rešilne misli. Obrnil se Je na lyonske zdravnike !n se jim predstavil za stanov* skega tovariša Z njimi se je spustil v najrazličnejša zdravniška razmotrivanja, dokler jim ni končno pod pečatom največje molčečnosti zaupal, da nosi s seboj strup, ki si ga je nabavil v Italiji in s katerim namerava .zastrupiti franc, kralja Franca in vso njegovo družino. Zdravnike so njegovi nameni iznenadili. Vsakdo si je hotel pridobiti kraljevo naklonjenost s tem, da mu reši življenie. V kratkem času je dobila varnostna oblast celo vrsto tajnih ovadb proti zločinskemu zdravniku. Bij je takoj areti-Tzu in odveden v Pariz, kjer je bil takoj pripeljan pred kralja, da bi dobil zasluženo kazen. Krati pa je bil njegov častilec In prav prisrčno se je smejal, ko mu je Rabelais pripovedoval o svoji pustolovščini ŠH svoje najsvetejše v blata?,..* Kaj bi storili? Obšla me Je groza. Molčal sem. Molčite? Blagor vam, ker vaš molk ml je priča, da niste še mislili na tol Imate ljubico? Nevesto? — Sem oženjen! — In ste mirni? — Popolnoma! — Ste blH na dopusta? — Večkrat! — In ste mirni? *- Seveda temi — Vidite, jaz nimam ne ljubice, ne neveste in tuifi oženjen nlseml — Od takrat mogoče? — Ne, gospod! Od nekdaj! ■**- Ne razumem vasi — N! težko razumeti!... Tu gori, ste rekli in tudi sam vem, živijo bratje sv. Frančiška. Oni niso oženjeni in tudi gubic nimajo! — Oženjeni niso, če so pa vsi svetniki .,, — N| trebia^ da Je zato kdo svetniki delte. Jaz nisem bil nikdar in tudi ne toml -** Joda.», torej..* kaj se Je zgo- dila« Vprašali ste me, kaj delam v mirnih časih? In Jaz vas vprašam, kaj delajo tn god v mirnih in nemirnih časih? rt- Kdo« Menfid?. *r Bratje sv. Frančiška! — Molijo, postijo se in tako dalje ... — In tako dalje... Res Jel vidite, sih. V mirnih? Za dušo ni mirnih časov, dokler ne najde miru v sebi! — VI ste menih? —• Bil sem brat sv. Frančiška, sedaj nisem več! Takrat namreč... — Torej, kaj Je bilo takrat? *—■ Bog mi odpustil — Saj ste rekli da niste umorili še nobenega! — Nisem in vendar sem morilec! — Bog se vas usmili! Kaj ste storili? Vzdihnil Je globoko, se obrnil z obrazom v tla in je govoril s pritajenim glasom: ______Kaj sem storil? Kaj sem storil?... Umoril sem dušo, svojo lastno dušo!... Sklonil sem se k njemu in nestrpno poslušal — v mladosti sem ljubil dekle, lepo, nedolžno in bogato- Ah, Lora, odpusti mi zločin!... Tudi ona me je ljubila. šla je v samostan. Zakaj, nisem zvedel nikdar. Brez nje nisem mogel več živeti. Bil sem dober in pobožen. Moj oče je bil predsednik bratovščine sv. Frančiška. Tudi jaz sem šel v samostan. Bil sem vrtnar. Gojil sem rože in krasil ž njimi Madono, ki ie bila tako čisto podobna moji Lori Verjemite mi, da sem bil srečen... — Verujem... — In potem je prišla vojna. Kot zdrav in močen brat lajik sem moral tudi Jaz v vojsko. Posurovel sem med živino. Edino misel na stan, ki sem sl ga izvolil iz ljubezni do nje, me je obvarovala poživinjenja. Šestnajst mese-.g|y4 sem služil x boinižnlcaji f» jgrsß# ta drugod.,. In pomislite! Odkar sem šel v samostan, ni bilo v mojem srcu nobene želje po domu. Tovarišl-vojuki so mi prigovarjali naj grem na dopusl ker imam pravico nanj in b’ biJo škoda, če ne grem. Tedaj se je rodilo v moji duši silno hrepenenje po doma po materi, po kraju moje prve ^ edine ljubezni In šel sem. V razgovoru z materjo sem zvedel da Bora id več v samostanu, že dolgo ne, in da }o snubi moj sorodnik, učitelj v domačem kraju. Še tisti večer som šel k • • • Nepopisna strast s« Je vnela v mojih žilah, ko sem jo zagledal veliko, zdravo ta bohotno. Pomilovala me Je, ker so me vzeli k vojakom ta riti brez ovinkov govorila o svoji poroki. Spomnil sem jo na najino ljubezen h1 $ zatrdil, da se ne vrnem več v samostan, ako to hoče ona, ki sem Ji ostal zvest od prvega trenutka. Obžalovala je ta se smejala. Jaz pa sem Jo Uubil bolj nego vse dni do tistega večera.., Kmalu sem uvidel da Je vse zaman. In sklenil sem maščevanje- Ovadil sem učitelja, da Je sovražnik države In da je v tajnih zvezah z Italijani onstran meje. Nje nisem videl več. Odšel sem in kmalu potem sem dobil od nje pisma kjer me zaklinja v lmenu najine nekdanje, svete In resnične Uubeznl naj izjavim pred svojimi predstojniki da Je moj sorodnik, ki so ga zaprli kot vohuna, nedolžen In da ga poznam kot zvestega državljana. Isto naj stori gvardijan mojega samostana... Torej, gospod, .to Je moj zločin! In potem... — In potem? sem vprašal presenečen. — Tiste dni je odšla nova kompanija na fronto. Vedel sem, da zame ni rešitve, ako me izsledijo. Pozabil sem na vse tudi na Boga, samo njo nisem in ne bom pozabil nikoli!... Pomešal sem se med kompanijo, ko je bila že v vlaku. Peljali smo se skozi Ljubljano in se ustavili na Reki Govorilo se J0 med nami, da nas peljejo čez Hrvatsko na fronto. Tu sem se izgubil Tim ker me niso imeli v Imeniku. Toda, kaj bi pripovedovali — Le povejte vsel Mogoče . • • _ — Zamenjal sem z italijanskim ujetnikom obleka Bogve, kal se Je godilo s tem revežem I Bil sem prepričan, da me ne najdejo več. Po vojni, sem mislü, grem z drugimi v Italijo in s tujim imenom stopim v najstrožji samostan, da izbrišem kri s svoje nesrečne duše. In res je kri, prava, človeška, lastna kri!... Zaječal Je s tako bolestnim, obupanim glasom, da me 3e pretreslo. —- Vidite, gospod, tu Je moj zločin in moja obsodba I V mraku nisem videl kaj mi kaže, toda šum zmečkanega papirja sem čul med njegovimi groznimi besedami tako natanko, da se mi }e zdelo, kakor bi slišal vse neizpovedane misli v njegovi duši 0 ^ ___Kaj imate?... Pomirite se. ■. — Gospod, zame ni več miru! Vidite, tu Je časopis, ki sem ga dobil slučajno... slučajno? Ne, ne! Poslala mi ga je usoda... Tu poročajo, da se je izvršila obsodba nad izdajalcem domovino... Vse, pišejo, da so mu doka-zafi.,. to gorje meai! Pišeio. đa te bila njegova ljubezen z bogato hčerjo v — le rafinirana pretveza za vohunsko službo proti državi! Zaprli so tudi njo, mojo Loro... O Bog!... Končal sem! Izpolnite svojo obljubo, gospod! Nehote sem segel po shranjenem revolverju in ga previdno vrgel od tebe. — Gospod, vi niste mož! Skočil je v smeri kamor sem vrgel njegovo orožje. — Dvomite o moji poštenosti? Da, zločinec sem, toda ne po svoji volji! Vstal sem In molčal. Našel Je revolver in vzkliknil: _ Rešen sem! — Ne govorite tako! — Zame ni druge rešitve! — Če se ne motim, ste bih namenjeni v cerkev... Slišal sem, kako Je vtaknil naboja S cevko. — Grem, takoj grem... Ste me obsodili tudi vi? __Ne obsojam... ne morem..* Toda cerkev ie zaprtal — Pokličem brate.., __In potem? Približal se je plaho in rekel s trg- t** sočim glasom: — Spravim se s svojim Bogom.*« Odpustite, če morete! Bili ste človek. «* Lahko noč! Niti besedice nisem mogel spregovoriti. Stal sem trd in gledal za njiin. Res je šel na cesto ta po cesti navzgor k cerkvi Njegovi koraki so bili odločni in prožni... Prilega „lisimnllte HöwsHM“ St» 3& s Uwe- «* m.mm HHS; 1 ................ ....... .... ....1 "n »•nmmmninmimjfiuummmmmmmimuimm* ii.,.. im m 'i i M MHrtv@ äm«st@“. Georges Rodenbach nam $Uka v tem rumanu* (ki ima v francoskem izvirniku naslov Bruges-ia-Morte in je izšel t 1892.) mehko žalost in enolično otr-jplost, ki Jo izdihavajo gotova flamska mesta. Iz Braga je napravil glavno osebnost svojega romana in je izborno predočii čitatelju zaspanost tega moi-iSečega in resnega mesta, ki spi svoje stoletno spanje kot mumija, zavito v Stjsoče trakov turobnih kanalov. Simbolist Rodenbach, melanholični ljubimec Bruga, je pisal prozo, kot poležijo, v polsencah. Rad poje o mistični Žalosti, kamor je moral njegov oče z vso svojo rodbino vsied turških grozovitosti pobegniti — tsr je nato v KragHjevcU5 v srcu one velike in večne šumadije, VoSn dovršU osnovno šolo in aimnazi-Jo. L. 1899 je vstopil v vojno akademijo ▼ Beogradu in »ostal 1. 1901 pešadijski Podporočnik. _ Ali brezskrbno življenje mladega jetnika je vžival Vojin samo 3 leta. Ze, kta 1904 se je odrekel mladosti, od-r*?* Je vsem prijetnostim, ki bi jih Mi iahk0 našel v življenju, v spoštova-^.^toiskem koru srbskem. Odšel je ▼ takratno 2emlio ^ „ v Macedonija V grobi tukneni četniški obleki, z nožem in bombo v roki je prekoračil Vo 2? ?*i!?wtakratB« kraljevine Srbije m pri5w •. navaden četaš boi 2 vokov** nim tiranom in zatiralcem svojega naroda, jjrioei J» borbo s Turki » M Mladi poročnik Vojm eden iZIned najöoJj dis_ dpliniranili vojakov slavnega vojvode Spase Garde. Njegov stari roditelj mu ie dal pred odhodom tnal, dvorezen nož s srebrnimi platnicami rekoč: »Naj ti, s’“ko, pomore!« Stari in izkušeni bori- odhodu v borbo za svobodo svojega na roda. Kakor navaden četaš se je Vojk udeležil bojev na Kozjaku, Petraljie Stracinu, Četircih, Celopeku itd- ii vsied njegove neustrašenosti in neoma jane hrabrosti so mu tovariši dali pri imek »Vuk«. Tovariši so izbrali Vojina, kot naj hrabrejšega in najsposobnejšega, za voj vodo. In ime vojvode Vuka je zasloveli hitro na vsem levem bregu Vardarja kot gospodarja gora cele Preševske Kumanovske in Palanaške Kaze. Pozneje je vojvoda Vuk postal še gorskega štaba, t. j. glavni poveljnik ce le četniške organizacije. Kot organizatos ie vojvoda Vuk pokazal briljantne spo sobnostl Organiziral je naše ljudstvi v Macedoniji, ki mu je popolnoma za upalo. Za vsa medsebojne prepire ii splošno vse posle, ki bi jih bila morali Pristojno reševati turška sodišča, so si ljudje obračali na Vojina in na tiste ob lasti, ki jih je postavil Vojin. Vojin je bi za čas turškega režima v resnici prav »gorski car« Macedonije. Napoved vojne Turčiji ga je zatoki« na ozemlju, kjer je še pred napovedje organiziral ves srbski živelj za boj, to ko, da Je v bitki pri Kumanovera ime 18 s četaši. In že a tej bitki ie vojvoda Vuk igraj vidno ulo go, braneč, oziroma varujoč skrajno levo krilo I. armade in je zgubil v tei hitir 6 vojvod in 300 četašev. Po kumanovski bitki je bil s svojini: četami ves čas kot izvidnica L armad* fa ae is .Vttefcfearsl mvt m V« Mukošu, pred Prilepom in na Bukar-nem Gumnu ter Bitolju, kjer ie s svojimi četaši prebil nekoliko ur v vodi Po zavzetju Bitolja se je napotil preko Resna, Ohrida, Struge in Džukusa prav do Elbašana, prihajajoč povsod! pred regularnimi četami. Vojvoda Vuk je s svojimi četaši vkorakal vedno prvi v omenjena mesta. V srbsko-bolgarski vojni je poveljeval 5-tim dobrovoljskini bataljonom, ki so se borili na stari srbsko-turško-bol-garski meji, kjer so bili boji na Dukatu. Tudi v Albanskem uporu je vojvoda Vuk igral vidno ulogo, teptajoč upor v okolici Bitolja, Resna, Ohrida in Struge. Za čas evropske vojne je poveljeval »jadranskemu četaškemu odredu«, ki se je pozneje spremenil v »dobroveljski odred« s formacijo polka. Imel je 4 bataljone, vsak po štiri čete in več kot 2.500 boriteljev. V začetku svetovne vojne ie imel vojvoda Vuk nalogo, da brani Avstrijcem prehod preko Drine. Krvave so bile znane borbe na Ložnici, Lešnici, Sanu-roviča Adi, Jarku, Cmi barvi in Črno-barsketn Salašu, na Vidojevid itd. V borbi pri Ložnici j© bil lahko ranjen, pa Vuk niti ni pomisli! na to, da bi se vsied tega umaknil Iz boja in zapustil poziv. Pozneje to bil pit Lešnici težko ranjen v trebuh in morali so ga prenesti V bolnico v Valjevo in potem v Aieksi-nac. Ko je pa slišal, da se bo kmalu pričela ofenziva, to Vuk z nezadostno zaceljeno rano zapustil bolnišnico, prevzel •OBftt poveljstvo tar v ofenzivi prednja- čil ostalim četam pri vkorakanju v Beograd. Nato je odšel v Požarevac En nato v Macedonijo —- v Strumnico in Kočane, kjer je stražil mejo proti Bolgarski. Potem je odšel na Vlasico, kjer ga ie zatekel nenadni napad Bolgarov. Pred navalom velike premoči neprijateljske vojske, se je moral umakniti Prvikrat v svojem življenju se je moral vojvoda Vuk umakniti. Ali za čas umikanja je bil vedno kot stalno kritje naše vojske, umikajoč se preko Leskovca, Lebana, Prištine, Peči in Andrlleviee, Skadra Sv. Ivana in Drača. On, ki je bil pri nar padanju vedno prvi, je bil pri umikanju vedno zadnji. Vojvoda Vuk je bil vedno tam, kjer je bila največja nevarnost — prvi pred sovražnikom. Pri Dečanih je bil obkoljen od Ar-navtov, a s svojo hladnokrvnostjo in uvidevnostjo ie izpeljal ne samo svoj poziv brez izgube, ampak je rešil tudi ostale srbske ujetnike iz dečanskega samostana. Na Krf je pripeljal okoli 2.000 borilcev. Na solunsko fronto je Ml s svojim pozivom uvrščen prvi, braneč dolgo linijo Lerin—Pisoder—Korča. In tukaj je bü zopet na mrtvi straži vojvoda Vuk — na pragu zasužnjene domovine — prav do prihoda ostalih čet Nato sf ie udeležil bojev' na Kajmak-čaianu. Njegov poziv je jurišal prvi na pozicije in zaplenil 6 topov. Drugi đan po zavzetju Kajmakealana j» neutrudljivi vojvoda Vuk naskočil Si- , vo Steno in pozneje tudi Grupišče, kjer ie — padel — 16. novembra 1916. Najprvo je Ml na čelu svojih četašev s samokresom v roki, ranjen od bolgarske bombe v roko. In šele. ko je od neprijateljske bombe zmečkana roka klonila — je popustila roka vojvode Vidca. Njegove poslednje besede so bile: »Ne pustite me Bolgarom!« Prenešen je bÜ iz boja in pokopan v Solunu. »Padel je vojvoda Vuk, in zopet je ugasnila ena zvezda, zopet je zlomljena ena sablja«, tako so objavile vsemu svetu službene »Srpske Novine« na Krfu, da je junaški vojvoda padel, žalost je bila velika, splošna. Nesreča vojvode Vuka je dimila vsa srca, vsa srbska vojska je v bolesti vpognila glave, ker padel je največh Junak, junak silen kot najsilnejši grom, ki je kedaj oral vrhove Kozjak Manine, padel je vitez, svetel kakor zor novega dne. Padel je največji vitez velike dobe, padel je podpolkovnik Volin Popovič. Da li so se tokrat zatresla Stradn- ska brda in Vukova klasična KozJak-planina, da li je žalostno zaŠumela zasužnjena Pčinia, Kriva Reka in Vardar, tega mi ne vemo — mi smo bili izgnanci — daleč od domovine. Ali, da je tam na obalah Jonskega ta Beiega morja ob glasu smrti vojvode Vuka plakala legendarna armada, — to vemo. Plakala je srbska armada, kar ie dogorelo življenje zmaja te amiäde — življenje neustrašenega, vojvode VuJa, O vodnih silah In hidroeiektrHnih napravah v kraUavitd SHS, i Splošno je znano, kako je naša država oblagodarjena s prirodnim! silami, premogom, vodo in rudami. Vendar pa skoraj lahko rečemo, da so v inozemstvu bolj informirani o našem bogastvu kakor mi, to pa zato, ker se tam merodajni krogi boli za to zanimajo. Kajti velika napaka je, da se ne izdaja in razširja med narodom ati prav nič aii pa zelo malo statističnih podatkov, da se noben strokovnjak ne potrudi, da bi zbral potrebni materijal in ga objavi!. Radi tega pa ne dobe pojasnila tudi smi, ki se za to zanimajo. Sicer moramo priznati, da se je že mnogo storilo, vendar pa še vedno premalo. Tudi širši krogi našega gospodarstva bi morali posvečati večjo pozornost virom, ki bi lahko donašali ogromne vsote narodu in državi, Govoriti hočem nekoliko o vodnih silah vobče in njih Izrabi v svrho pridobivanja elektriškega toka. Naša država ima precej vodnih sil. Po sedanjih raziskovanjih cenimo vodne sile ob nizkem vodnem stanju na okroglo 3,507.709 HP. Pri srednje visoki vodi, ki traja približno 9 mesecev, se to število podvoji. Od teh sii je izrabljenih danes le okoli 160.000 HP. Omeniti pa meram, da so razni podatki o dolžini rek, padavini, množini vode in padcu ie približni, in radi tega tudi le približna prej navedena števila, ki se opirajo na omenjene okolnosti. Natančnejše in zanesljive podatke imamo le o rekah v Siovenij, posebno o Dravi, Muri in gornjem teku Save, katere je objavil dunajski centralni hidro-gratični urad. Za ostale reke ali sploh nimamo podatkov, ali pa so le približni in nezanesljivi. Tega tudi naša generalna direkcija voda ne bo mogla popraviti in izpolniti v doglednem času, ker je za take statistike treba dolgoletnih teoretičnih in empiričnih meteoroloških opazovanj. Kot pregled, naj služi sledeča raz-predelba: las« rak® Skupna j »Ha v HP j Ime reke Skupna | sila v HPjj Ime reke j Skupna tsila v Hl Murs Sä. 800 . Drina 283.140 i Neretva 93.460 Dr» v« 325.890 i Vrbas 90,180 S Cetina 89.170 Donava 1,478.800 i Bosna 186.250 1 Krka (Data) 17.900 ! Ž.630 { 7.380 Sava 265.350 V. Morav» 133.240 1 Zrmanja B. Bistrtsa 7.500 j NI šava 30 520 S Spreč* Kokra 3.790 BregaSnie» 30.430 I Lins 85.050 K. Bistcte» 5.420 ! Drim 137.540 I Sana 22 210 Krka 5.480 1 Crni Drim 62 630 i Korana 14.080 Kupa 46.280 Vardar 1C6.350 I Glina < 3.530 Uoa 92.010 Morača 22 510 1 Pek j 10 860 Skupaj j 2,318.320 1 Skupaj 988.810 Skupaj j 296.370 Skupaj torej 3 603 500 PH. To število pove sile pri srednje ugodnih vodnih razmerah. Gotovo je skoraj, da celokupna vodna moč ne bo mnogo prekoračila tega števila. Lahko pač rečemo, da imaoo v naši državi okoli 4 mil. HP pri ugodnih vodnih razmerah in sicer stalno. Projekti, kako te söe izrabiti rastejo od dne do dne. Navesti hočem tu le neka jo projektov, ki so že več ali manj zapadli pozabljenju, ki pa so vredni, da jih merodajni krogi prouče in prerodijo glede možnosti izrešitve. Tako sem našel v »Electrotechnische Zeitschrift«, glasilu nemškega elektrotehničnega društva, čigar predpisi glede inštalacij el. naprav veljajo tudi za našo državo, od leta 1912, št 26, da je projektirana zgradba vodne centrale ob Savi med Trbovljami in Hrastnikom in da se kranjski deželni odbor, ki se je pečal s tem načrtom pogaja s Trboveljsko prc-mogokopno družbo radi dobave toka. Ravnotako je omenjen v ETZ 1912 projekt, po katerem je dalo namestništvo v Gradcu družbi »Petovia« v Ptuju pravico za izrabo Vodne sile Drave od Ptuja do Ormoža (30 km) za dobo 90 let. Vodno silo bi izrabili v dveh elektrarnah. V eni 39.400 HP, v drugi 25.600 HP. Kakor pravi nadalje dopisnik omenjenega lista, gre tu za preskrbovanie Štajerske In industrijski okrajev Nižje Avstrije s tokom, čigar napetost naj.bi znašala 110.000 V. Stroški naj bi znašali 20 milijonov kron. Kolikor je meni znano do danes, ta načrt ni izveden. Seveda moramo upoštevati, da je te načrte prekrižala vojna, preobrat in ne malo tudi povojne razmere. Toda naša skrb naj bo, da te in slične načrte kmalu izvršimo. Koliko sto-tisoČ konjskih sil, katere danes pridobivamo le potom premoga, bi lahko tako dobili brez večjih stroškov. Koliko bi lahko prihranili premoga na železnicah, ki bi se seveda elektrificirale. Povdariti hočem ravno glede prednosti električnega železniškega obrata nekaj točk: ko vlak ali stroj stoji, ne potrebuje toka, medtem, ko je treba parne stroje vedno kuriti, dim, saje in s tem mnogo nesnage odpade, vsled cene pridobitve gonilne sile se prevozni tarifi znižajo, brzina in zaporednost vlakov se lahko znatno pomnoži. Vidimo torej, kake ugodnosti nudi elektrika, ki se lahko pridobiva poceni potom »belega premoga«. Da se tudi mi vzdignemo iz povojev in začetkov izrabljanja vodnih sil, je naloga našega inženerskega naraščaja. Vzgledov ima dovolj na Švedskem, Francoskem, v Nemčiji in Avstriji. Zato pa tudi pričakujemo, da bo te nade v polni meri izpolnil. Umiranja v celici s smrtonosnim plinom. V srednjem veka so liudi sodnijsko ubijali na ta način, da so Jih žive sežigali na grmadah, devali jih iz kože, obešali, vlivali jim v grlo raztopljen, razbel'en svinec, sekali jim glave itd. V prosvitljenem 21. stoletju pa. smo že zelo napredovali. Amerika, dežela zlata nosi v tem oziru vsekakor zastavo. Izumila je smrtno celiso z električnim stolom, v katero vstepi na smrt obsojeni ter se vsede na stol. Obsojenec je ta- koj mrtev, kakor hitro spuste električni tok. Kakor poročajo dopisniki duna’skim časopisom, pa ie država Nevada iznašla nov način eksekucije. Obsojenec vstopi namreč v posebno celico, ki jo obdajajo debele šipe. V celico- spuste nato smrtonosen plin, nakar prične počasno umiranie. Ouna:ski časopisi pristavljajo, da bi bilo bro, če bi kak sloveč umetnik napravi! s ito umirajočega obsojenca kot simbol našega civiliziranega stoletja. Prosta volja, (Is knjige Aslas, RelativltO Ima ii človek svobodno voljo ali «e? To vprašanje se je it toiikrat pretresalo, ne da bä se bilo posrečilo približati se rešitvi tega zagatnega problema; veliki filozofi so pisali, kakor znano, cele zvezke o tem predmeta, pa se niso za las prlmeknOl k razvozlanju, če si prečita! eno takih knjig, ostaneš prav tako poučen kot poprej. Sicer pa je ii potrebno zavedati se, kaj ie svobodna volja, to znati, da se izvaja v vsej poinotl svoje prostosti? Menda ne; gotovo lahko srečno živiš, pa da nisi niti za fce-nek razglabljal o tem vprašanju. Obravnavajmo tudi mi stvar na povsem relativen način, to je v tem slučaju, govorimo čim manj o tem, ker drugače bi utegnili še bolj zaplesti ta zamotani predmet razmišljanja. Možno ie namreč, da zblazniš, ako preveč misliš na to zadevo. Po moji sodbi je treba nekoliko vzeti, nekoliko pa pustiti; včasih Imamo svojo svobodno vo-ijo, včasih pa ne. Trdno je to, da je norec nima. Težavno je določiti, kje sc začenja in kje se neha blaznost; ker se pa vsakdo malce neumen rodi na svet In postaja $ starostjo bolj In boli nespameten, ie treba skoro preiskovati svobodno voljo kot funkcijo starosti, t. j. življenske dobe, v kateri smo baŠ tedaj. Petnajstleten otrok ali obnemogel osemdesetleten sivček prav lahko delata brez razsodnosti, kar se pravi z drugimi besedami, da nimata kaj izrazite svobodne volje pri izvrševanju kakega čina. Kadar kdo počenja to. kar nazivamo zločin ali umor, t j. uničevanje človeške eksistence po volji tretje osebe, ni gotovo, da ima dotični svobodno voljo. Nekatere osebe, ki jih često po krivem uvrščamo med ubijalce in ki lih morda abog tega giljotina spravi s sveta, so ravnale morebiti brez svoje svobodne volje. Notranji glas jih je gnal, da so napravile čin. imenovan hudodelstvo; niso se mogle upirati temu glasu, temu nagibu; potemtakem so opravičljive. In tako je treba v prvi vrsti pre-motriti duševno stanje slednjega dozdevnega ali priznanega zločinca. Celo v priznanju ie mogoče biti brez svobodne volje; primerilo se je že, da so posamezniki priznali zlodeistvo, katerega niso zakrivili, katero je obstajalo celo zgolj v njih domišljiji in čigar žrtve ni bilo možno najti. Nekateri lopovi ravnajo tudi, ne da bi imel! prosto voljo. Na žalost, oni, ki služijo svoj kruh s tem, da sodijo druge. In ki zastopajo zakon, se nezadostno spuščajo v psihološko proučevanje sojencev in ne vedö nič točnega o stopnji njihove razsodnosti. Kdor bi znašel arbitremeter, t. j. pripravo za merjenje razsodka, bi izkazal veliko uslugo družbi Sicer so Iznašli amperometre In voltometre, pa elektrika ni nič boli vidna nego svobodna voija; Iznajdba, ki sl jo želim, je torej mogoča. Brez premisleka lahko razpišete kar milijardo nagrade najditelju tega merskega orodja, saj je zelo možno, da ga odkrijejo šele v tisoč stoletjih, in lahko se preračuna, koliko bo v oni daljni dobi vreden 1 frank, naložen na obrestne obresti: zatrdno več od milijarde! Kdor stalno razglablja, kaj bo storil, nima nič več svobodne volje — ako bi io bilo mogoče odmerjati — nego tisti, ki dela nagonoma In sledi vseiei svojemu prvemu domisleku ali pa ravnä docela r.e-preudarno. Cesto je prijetno, da ni treba napenjati premišljevanskega živca, kajti razmišljanje vsekdar nekoliko utrudi glavo. Nekaterim osebam to povzroča migreno, aii pa le trdijo, da jfm Jo povzroča, kar pa je navsezadnje eno In Isto za one, ki morajo prenašati njih nepreudarnosti. Ko bi bil jaz zadosti razumen, da bi mogel izreči lastno sodbo o takem vprašanju, kakor je to, bi dejal: svobodna volja je tolikanj odnosna, tolikanj relativna, da je vse docela relativno, kar se je že in kar se še bo reklo o nji. In ni sl treba gnati k srcu, če kdo pripoveduje o tem predmetu budalosti ali pa če jih čl ta, kar je očividno vseeno. Velikost kraljevino Jugoslavija, Jugoslavija meri okoli 270.000 kvadratnih kilometrov ter šteje nad 13 millj. prebivalcev. Avstrijska republika meri le 70 tisoč kvadratnih kilometrov, ie torej skoro štirikrat man'ša od Jugoslavije. Zanimivo je, da meri Madžarska le 87.000 kvadratnih kilometrov, da je torej skoro trikrat manjša Od Jugoslavi'e. Italija je samo za 17.003 kvadratnih kilometrov večja od Jugoslavije, prebivalstva pa šteje 39 milijonov. s Kinoprolehcile. Kakšen |e učinek Japonske glasbe? Kakor vse države na daljnem Vzhodu, kakor Indija, Kitajska In ostale države, tako je tudi Japonska strastna oboževalka glasbe. Toda Evropejec ali pa Amerikance, ki bi poslušal japonski orkester, bi se komaj ž njo zadovoljil. Najboljše evropske skladbe kakor so Beethovnove, Mozartove ta druge, so namreč Japoncu najslabša godba. Cisto prav ima dr. Müller, ko govori v svojem poročilu »Društvu za raziskovanje na daljnem Vzhodu«, da Imponiraju na Japonskem skladbe evropskih klasičnih glasbenikov samo kulljem ta ženskam. laponska glasba je namreč plod stoletne vzgoje in občutkov, pa je vplivna med ljudstvom posebno vsled tradicb, temperamenta, izvrševanja dela, podnebja itd. Vendar pa imajo sedaj Japonci že dva sistema godbe, svojega in evropskega, ki dominira v armadi. Ena teh godb »imperial guard« Ima orkester pod vodstvom Mr. Le-rouxa, kapelnika francoskih vojaških zborov, ki je uglasbil japonsko narodno himno »Kimigajo*. Japonski sistem se le vedno drži svoje glasbe s skalo petih in osmih not, njenimi karakterističnimi ritmi in oktavo. Sicer pa je pri japonski glasbi Isti učinek kakor pri vseh na svetu — »glasba namreč povzročalo, da se nebo priseli za nedoločen čas na zemljo«, kakor je dejal neki kitajski filozof, MilUosarjev le bila kot gob po dežja. Fz nekega francoskega znanstvenega časopisa posnemamo, da je bila vlada ameriških Zedinjenih držav najslabša pod — VVilsonovo administracijo. Vlada je n. pr. potrošila za gradnjo letal 1,051.000 dolarjev, od katerih pa ni niti eno dospelo v Evropo. Za topove je Izdala 1.191,000.000 dolarjev, in od teh je prišlo samo 133 na fronto. Vojni departement je Imel v armadi 391.000 konj In mul na razpolago, vendar pa je naročila vlada kar 945.000 sedel, nad 1.000. 000 konisklh vpreg, 2,000.000 nagob-čnih jedilnih vreč, 2,850.000 vajet! ter 1 milijon 637.191 krtač za snaženje konj. Za havblčne vozove je dala 18,582,428 dolarjev. Wilsonova vlada je delala kot »pijan mornar«, pravi poročevalec, in tako se je tudi zgodilo, da je prodala ob času premirja Franciji živila, obleke In avtomobile v vrednosti 2.000,000.000 dolarjev za borih 400.000. 000 frankov In te celo — na dolge obroke. Ob premirju je bila tedni ameriška državna blagajna prazna in še 25.000,000.000 je bilo vojnega dolga, medtem ko je bilo v Združenih državah nad 20.000 novih milijonarjev. Edisonov aparat za depeše Iz sveta duhov. Opravičeno lahko trdimo, da ni na svetu Izobraženega človeka, ki ne bi že slišal govoriti o Edisonu, svetovnoznanemu izumitelju, ki ima patente za skoro 1000 iznajdb. »Kinoprojekcije« smo krsti!! naš Članek — kino je njegov izum, pa fonograf tudi, električna luč, električna baterija in Še nešteto drugih aparatov. V zadnjem času se je spravil Edison na izum aparata, s katerim bo možno govoriti z mrtvimi, ali z Edisonovimi besedami »loviti brezžične depeše Iz sveta duhov«. Edison namreč pravi: »Prepričal sem se, da sestoji človeško telo kakor sploh vsako organsko bftie Iz brezštcvila majhnih živih bitli ali celic, ki jih ne opazimo niti z najboljšim mikroskopom. Naša telesa so velike organizacije teh malih bitij, ki delujejo v rojih in v celih armadah — 95 odstotkov njih opravlja gotovo' delo, medtem ko daje 5 odstotkov direktive za izvrševanje dotlčnega dela. V teh 5 odstotkih je Iskati osebnost človeka, nahajajo pa se v onem delu možganov, ki je znan pod imenom »polje Broce«. 01) človekovi smrti se vsa bitja razkrope in delujejo v drugih oblikah. Sedaj pa nastaja vprašanje, kaj se zgodi z onimi 5 odstotki Inteligentnih bitij — če sl poišče novo delo onih 95 odstotkov, le jasno, da se napoti z ostalimi roji v nov svet tudi ostalih 5 odstotkov. Vprašanje, na katerega Iščem tedaj odgovor s svojim aparatom, se glasi: AH ostane onih 5 odstotkov skupaj, ali se razkrope In iščejo novih funkcli kot fndl-vlduH In ne kot kolektivna skupina.« Ce se ta bitja razkrope, potem se bojim, da bo mole delo zastonj, ker bi to pomenilo, da je naše osebnosti konec po smrti. Če pa ostanejo v enoti, potem je mogoče, da obdrže v sebi elemente, ki tvorijo v človeku aparat spomina, to je, vtise iz življenja.« Zamorski običaji. Amerika sicer slovi po raznoterosti svojega prebivalstva, vendar pa ni ta raznoterost nikjer tako pestra kot v holandski koloniji Guyana. Tu so pomešani vsi narodi in vsa plemena, ki so se tekom tisočlejtij razvila iz pradedov človeštva, Indijanci, Portugalci, Judi ta Japonci, Kitajci in Španci ter zastopniki drugih vrst ljudi so se tokom stoletij naselili v tej južnoameriški deželi Raznovrstnosti plemen in narodov; pa odgovarja tudi mnogobrojnost običajev; is tradicij, leda kljub pestri siliti živijo vat v mira to se medsebojno podpirajo. Posebno zanimiva so opazovanja na po-, iju praznoverstva. Tu najdemo predvsem: »Treef«, ki ima judovsk»%ne to afrikansko' vsebino. Kdor ie zadet od Treeia sme uživati k gotove jedi in piti le določene pN-jače. Sicer pa je obseg in predmet te prepovedi odvisen od osebnosti in položaja» ki ga dotični zavzema. Judovski vpliv se najde tudi v tem, da se vsak izobražen Surini an brani rib brez luskin ta jih zaničeval*; to naziva ribe zamorcev, predsodek, ki £& najdemo tudi pri Judih naprara jegulji. Še mnogo bolj pa vplivajo na vsakdanje življenje pagansk! običaji. Ti so takoi vkorcninjeni, da jih ne bodo mogli docela iztrebiti niti katoliški niti protestantovski misijonarji Prisostvovati moreš plesom, ki so očividnega paganskega značaja, katerih pa se z isto vnemo udeležujejo katoliški, protestantovski :n zamorci raznih drugih veroizpovedi. Kako bomo misijonarji vpeljali monogamijo mi je velika uganka, piš* neki Anglež, spomnim pa se, da mi ie indl-i lanski glavar, ki je v svoji vasi sezidal kato»! iiško cerkev, predstavil svojo najmiaiio ženo- Tako nežnih navad se ni mogoče kap tako na lepem iznebiti. Se teže gre z verskimi obredi, ki so se tekom stoletij vkora« ninill v narodu ta katerih nikakor nečeki opustiti v krivi veri, da bi se s tem zamerili bogovom, ki so toliko stoletij ščitili njihove prednike in ki jih bodo eventuelno tudi oni še potrebovali Kdo pa ve, kako j* na onem svetu! Posebno karakterističen je misijonski pogreb v Paramaribu, kraju, kjer krščanska vera najbolj cvete. Udeleženci žalostnega sprevoda so nekoliko temne poiti, njihova eleganca pa ie evropejska, sicer, da se razumemo, ne tako evropejska kot je pri nas v Evropi. Služabnik v suknji In visokim klobukom koraka pred sprevodom. Sledijo mu nosilci trupla v belih oblekah, la ravnotako visokimi klobuki. Sprevod zaključijo žalostni ostali, vsi v belih oblekah? žalna barva je namreč bela. Ko pridejo do prvega vogala se zgodi nekaj čudnega; sicer pa to vidimo tudi pri evropskih vojakih ali telovadnih društvih, tam je samo ntothe drugi. Žalostna družba nekoliko časa markira korak, ne da bi prišla niti ped naprej. Kar naenkrat pa se s truplom vred spustijo v trap in jo urnih krač zavijejo za vogal. Toda vse to na svetu ali vsaj večinoma človeških dejani ima gotov namen, torej ga mora imeti tudi ta pogrebna ceremonija. Njen praktični cilj pa izhaja iz vere, da spremljajo sprevod hudobni duhovi, In sicer jim je ljudska vera odkazaia prostor pred sprevodom, toda v neposrednem stiku. Duhovi korakajo v istem tempu z ostalimi pogrebci. Ko pride družba do vogala, koraka sicer navidezno naprej, v resnici p* ostane na mestu, medtem pa korakajo duhovi, ki niso bili na to sleparilo pripravljeni, naprej. Končno pa gre za to. da se hitro zavije v drugo ulico, predrto duhovi spoznajo, da so bili nafarbani. Poleg tega verujeta zamorci na cek> čredo duhov, ki se love po hostah, vodah in poljih. Najbolj pa se bojita senc svojih pradedov, ki so gotovo jezni nad tern, da so njihovi potomci ne držijo njihove vere. Mi se sicer temu smejemo, ali le počasi. Kdo si upa trditi, da ne živi tudi med našim narodom mnogo pobožnih duš, ki verujejo v še boli smešne stvari Jako hvaležno delo bi napravil oni, ki bi to gradivo zbral in ga poleg črnih »bukev«, ki |ih Imajo duhovniki, da lahko napravijo točo aii sušo. predal našim potomcem, da si bodo t prostih urah kratili nazarensko dolgčas» O sežiganju mrličev v EvropL Na Angleškem so sežgal! v preteklem letu 2530 trupei. na Francoskem /93, od teh samo v Parizu 695, v Nemčiif 18./09, v švicl pa 2700. Francoski časopisi z obžalovanjem ugotavljajo, da se sežiganje mr-Hčev ne more udomačiti na Francoskem, čeprav so vztrajno na delu svobodomiselci, ki pridigajo o estetičnih, higijenskih In slednjič tudi etičnih prednostih sežiganja. Verske predsodke vzdržuje namreč duhovščfc' na, ker se boji za svojo eksistenco. Maksim Gorki: Bol tel’© sa srslo. Največja katastrofa izmed svetovnih katastrof je zdrobila življenje tistega ljudstva v Evropi, katerega moralna energija je z vso silo poskušala osvoboditi človekovo osebnost od mračne dedščine orijcntalskega misticizma. Razpoloženje in čustva igrajo pri Orijentalcu večjo vlogo kakor pa razum in umevanje. Špekulacijo ima rajši kakor natančno analizo, metafično dogmo rajši kakor znanstveno hipotezo. Orijentalcc je bil stvarnik večine in ustanovitelj najbolj nejasnih metafizik. Orijentalcc se približuje naravi čustveno in abstraktno. Iz nje dela boga. Prostovoljno se Ji podvrača in ji služi. Zapadni Evropejec ostaja svoboden in ker ga odlikuje natančno znanje, postaja gospodar naravnih sil. Naloga evropske znanosti je, preiskovati iu proučevati sile narave, ter jih potem upreči, da služijo ljudem, tako da je petem posameznik rešen dogme, praznoverja, predsodka in prisiljenega dela, da se njegove telesne cner- * Bralce tega članka opozarjamo, da so v zadnjem času kažejo glavni vplivi ruske revolucije prav posebno pri ndijcih, pri katerih se je pričel zmagonosno uveljavljati Ghandk vodja indijskih nacijonalistov. Po dosedanjih znamenjih se je torej orijental-sko mišljenje precej spremenilo, če se je pa za trajno, bo seveda pokazala bodočnost. Maksim Gorki priznava, da so azijski narodi aktivni na svoj način, ve..dar pa dvo-ZBŽ, da bi popustili od špekulacije. gije po osvobojcnju lahko izpremene v duševno moč. Šele koncem preteklega stoletja je nekaj dalekovidnih Azijcev pričelo uporabljati velike znanstvene Izkušnje, uporabljati silo misli, in pa živečo eksperimentalno aktivnost Evrope. Da bi omejili meseno poželjenje so Orijentalci izumili puščavništvo, samostansko življenje, ločeno bivanje, in druge vrste odpovedi, da bi tako ubežali izkušnjavam minljivega sveta. Opij in drugi priljubljeni omamljajoči strupi, katerih namen je, podžigati in omamlja-t, prihajajo iz Orijenta. Izčrpani in istočasno občutljivi ljudje orijentalskih dežel smatrajo bivanje na zemlji za nekako stanje iluzije, ki je povsem brezčutno. Trdno prepričanje, da jh čaka druga eksistenca, življenje po smrti, jih v tem življenju navaja k fiiozofičncmu pripravljanju na mir v Paradižu. Evropejec se pa trudi doseči srečo na zemlji. Cilj evropske kulture je, doseč popolno zemeljsko civilizacijo, v kateri bi bilo združeno vse človeštvo. Geslo Evrope je: svoboda in enakost, ki temeljita na znanju in delu. Soddie, svefovnoznani raziskovalec na polju radio-aktivnosti, ceni stanje se-I danje evropske znanosti na sledeči način: »Preizkušeno pravico imamo verjeti, da bo človek nekoč dosegel, voditi svoje lastne namene elementarne sile, katere narava še vedno tako ljubosumno varuje. Zaradi velikega napredka znanosti v fizjüki, se gibljemo na točki, odko- der vodi -gibanje civilizacije navzgor. Napravljamo prvi korak na poti kvišku. Čeprav ni bodočnost še vidna, vendar vodi, po našem mnenju, k fizični kontroli narave. V tem poletu je mnogo zunanjih mej misli puščenih zunaj, in sanje smrtnikov, vtelešene v filozofičnih sistemih-padajo na tla. Razodevajo se možnosti novega reda stvari pod naravnimi pogoji, ki bo boljši kot more človek prerokovati. Toda nobene tolažbe ne najdemo, ki bi se nanašala na kakšno drugo eksistenco. Te možnosti se izvršijo tukaj, na tej zemlji. Boriti se moramo, da jih iztrgamo iz rok ljubosumne narave.* Kitajec Lao-Tse je učil: »Edina stvar, katere se moramo bati, je aktivno ali delavno bitje. Mi vsi moramo biti brez akcije ali dela. Brezdelje je bolj zaželjiva stvar kakor vse drugo na zemlji ali v nebesih. Še e tedaj, ko bodo ljudje prenehali delati, bo j zavladal na zemlji blAŽeB ks popoln mir.* Glejte, v tem se glasijo klici mrtvega protislovja, Samo ta posebnost, porojena iz obupa, iz orijenta’skc misli, je eden prvih vzrokov neizpremcnjcnega stanja azijskih držav. Rodi tega so Kitajci danes prav tam, kjer so bili pred tisoč leti. S tem degradiranjem osebnosti, s tem strahom prod razumom in voljo, s tem nezaupanjem do svojih lastnih moči, s tem je pojasnjena temna zmeda v političnem in gospodarskem , življenju Orijenu, Seveda tudi Orijent je aktiven na svoj način, toda ta aktivnost Je le prisiljena, to aktivnost prinaša na dan le oster bič potrebe. Orijentalcc ne pozna veselja, ki ga prinaša delo. On nima posluha za poezijo dela. Ko napravljam ta kotrast med Evropo in Azijo, nimam v mislih metafizične razlike ali plemenske posebnosti Ne, moja vera v moč raziskovanja je premočna, da bi mi dovoljevala z^rn^“ njati nekaj začasnega za večno. Celo Židje so n. pr. orijentalsko ljudstvo, toda kdo bo poskušal trditi, da nis.0 sodelovali pri gradnji evropske kulture? Kdo more dvomiti v njihove ustvarjajoče zmožnosti in v njihovo veselje do aktivnosti? Napravljam razliko med dvema načinoma svetovnega čustvovanja, med dvema načinoma mišljenja med dvema dušama. Njun končni namen ie isti. Je boj za srečo, boj za lepo otuko eksistence, za duševno svobodo. Toda zaradi posledice komplicirnih vzrokov večina človeštva še ni osvobodila starega strahu pred skrivnostmi narave. Človek se še n! dvignil dovolj visoko, da bi verjel samo v silo svoje volje. Ne počuti se še gospodarja planeta, na katerem živi. Ni še zapopadel bistvene vrednosti življenske aktivnosti, ki je začetek vsakega začetka. Škod vse 19. sloietje se le videlo, da slikarstvo zakesneva za deset, včasih za dvajset let za tam, kar ie v slovstvu že imelo živilensko silo* Zanimivosti. • Interesantna poravnava. Dunajski tržeč Karencsik je vložil pri sodišču v dimpeštl tožbo proti tamošnji plesalki Iti Berber, ker ga je osleparila za 60 ml» nov. Njeni prijatelji in čestital so se o trudili, da bi se mučna afera spravila •Mm potom s sveta. Končno se !« tr-/ec zadovoljil s tem, da bo Anita pl*-a tri plese v Evini oblek! pred tratom budimpeštanske tovarn« tumov, ljučno razpečavo filmov pa bi prevzei tajski trgovec. Anita se ie s tem zado-15!a. nakar ie trgovec umaknii tožbo m ® GoIJuHfa aa ladji Med zafntrkom te prišel na ladji »fberla«, ki je baš odplula I» Livorna, v Jedilnico elegantno oblečen gospod, ki se ie predstavil kot policijski komisar In zahteval od potnikov, da ma pokažejo potne liste. Toda noben potni list mu ni bi! pravilen ta vsakega 1« kaznoval z globo 200 frankov. Nekateri so mu vsoto plačali, drugi pa so plačilo odklonili !n Izjavili, da se obrnejo na konzula v BasttiL Obrnili so se obenem na kapitana, ki lih je opozoril, da gre za goljufijo. Brzojavil Je na policijo v Bastijl In ko se je ladja tam vsidrala, je bli goljuf aretiran. Posrečilo pa se mu le zbežati do sKupine delavcev, ki jih je pozval na pomoč g vzklikom: »R®* šlte me, fašisti me hočejo ubiti.« Delavci so temu verjel! ta s« postavili v bran. Le z veliko težavo »o ‘Ih obv'adall In goljufa zaprli. Aretiranec je po poklicu šofer In J* tajnik komunistične stranke v Livornu. • čudno postopanje parlamentarca. Poslanec varšavskega sejma Josip Wal-czak )e gotovo račuml na to. da ne bo nikdar več izvoljen. Rad! tega le hote! svoj mandat Izkoristit! ali pa le hotel imeti kak spomin na svoie poslansko delo. Nai bo kakor hoče, delstvo 'e. da ie pokradel v po-slariškem buffet ’ nnogo jedilnega orodja ta da je bil raci ;a obsojen na 3 milijon* poljskih mark aii n» mesec dol zapora.