List 73.
Gospodarske skušnje.
(Z mahom obrašene mocirne senožeti — Wieeen aus Moor- oder Torfboden — sedajozbolj-sati), če se na-DJe potrese prav drobnega peska, najmanj za 2 palca na debelo. Pesek pokonča mah popolnoma in je novi žlahni travi stanoviten gnoj. Najpripravniši čas take senožeti s peskom potresati je pozimi. Večidel ni treba peska od deleč voziti, ker se rad blizo takih zemljiš nahaja.
(Wochenbl. f. L. F. u. H. W.) (Kako sadne peške sejati, da tudi v suhih letinah in v pešeni zemlji ka lijo.) Gosp. K. Fischer, višji vertnar v Frankfurtu, je povedal, kako on to dela, in res gre ta razglas z veliko hvalo od časnika do časnika. Naj ga naznanijo tudi ^Novice" svojim bravcom. Takole Fischer dela in priporoča: „Berž ko je sadje zrelo, se nabere pešk v lonce ali v posode, kakor jih imamo za cvetlice, se shranijo tako, da se vsuje na dno narpoprej nekoliko brodnega peska ali svizca; na-nj se vsuje nekoliko pešk, potem se spet fika in tako naprej, dokler ni lonec poln.
Potem se izkoplje 4 do 5 čevljev globoka jama, kakor je več ali manj loncov s peškami napravljenih, in kadar se je zavoljo miš čez vsak lonec položila dilica ali šipa, se postavijo lonci ali posode ena zraven drage in ena nad drugo; potem ee s perstjo zasujejo in ob hudi zimi še z '. listjem ali gnojem pokrijejo. Tu ostanejo do prihodnje *spo-:   mladi.   Spomladi se za posetev  peška namenjene grede, ki
so bile že v jeseni poprej globoko okopane, še enkrat oko-pijejo, in sedaj se vsejejo že kalijoče peške v razorčke tako redko, da ne stoje preveč na tesnem. Zanesti se moraš, da med 100 peškami jih ne bo 10 zaostalo, ako jih le ob presilni suši perve dni zalivaš. Na to vižo tudi v mehki zimi miši ne pokončajo kalijočih pešk in že pervo poletje zrastejo včasih take močne in velike drevesa, da so za cepljenje pripravne*"
Vredništvo vertnarskega časnika „Monatschrift fttr Pom. u. prakt. Obstbau" v 7. zvezku letošnjega leta hvali in priporoča Fischerjevo ravnanje ter pravi, da je veliko bolje tako ravnati, kakor pa peške v vodi pred namakati; po Fischer je vem svetu —pravi omenjeni časnik — gle-štanih pešk kali najmanj tri četert, — v vodi namakan i h pa le deseti del.
(Kruh iz repe). Po mnogih skušnjah se da tudi iz repe kruh speči, kteri prav dolgo dober ostane. Repa se v ta namen čisto opere in sirova, kakor je, z lupinami vred na ribežnu zriba; potem se režena ali ječmenova moka s polovico ali tretjinko repe v testo zgnjete, in z dro-žami kakor sicer kruh speče. Iz 3 funtov repe in 3 funtov moke se speče 9 funtov kruha, kteri je več meseov mehak,
(Drevesom se rane na skorji zacelijo najhitrejše), ako se zamažejo s salom (svinsko mastjo). Nobeno zdravilo ni tako hitro in dober kup kakor to.