(,0100200 PRI ) 5 ^ OSREDNJA KNJUNICA P.H.U6 (,6001 KUPLR SKI DNEVNIK poštnina plačana » gotovini *bb. postale I grupo« Cena 200 lir Lelo XXXIII. Šl. 209 (9817) TRST, petek. 9. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je coini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OPOZORILO SEN. COSSUTTE NA SEJI VODSTVA KPI Jesenske upravne volitve ne smejo zaustaviti izvajanja sporazumov Ostri toni v Gallonijevem poročilu na shodu KD v Saint Vincentu F. De Martino kritizira statičnost KD in rahločutnost komunistov RIM — Medtem ko je Armando ; jPSutta razlagal članom komuni-j '.'"hega vodstva smernice skorajš-Je volilne kampanje so v Saint | "'centu razdelili časnikarjem belilo poročila, ki ga je na zboro-iat'ju demokrščanske «levice» pre-podtajnik KD Giovanni Galioni. 2* sto kilometrov proti jugu, v r!8ssafri (pokrajina Taranto) pa je j!vši tajnik PSI Francesco De ;’8rtino ostro polemiziral z demo-fščansko statičnostjo, pri čemer J štedil s kritičnimi pripombami J" račun občutljivosti, s katero "'"Unisti sprejemajo vsako sociali-jjjfio spodbujanje k akciji. Mekina med strankami za vpliv * javno mnenje pred jesenskimi javnimi volitvami, ko bo svoje jetično mnenje izreklo skoraj 8 Jijon volivcev, se je torej pri-?*• Vsi bodo, seveda, skušali o-^iti podporo, ki so jo uživali še ^ nedavnim, vsekakor pa škusa '8"ka stranka volilno kampanjo "Soditi strateškim in taktičnim *u,"5vuiu siraiesKJiii ni icmuv. ^bam politične perspektive, ijj" komuniste je številčno mno v"" podpora važna, vendar to i(Vezu.iejo z nadaljevanjem politi-U "Odelovapja in odklanjajo vsa-vn« možnot, da bi volilna kam-Zavrla »strogo izVajanje u->Vs, Zato Cossutta opozarja, ,j( RPi odločno nasprotuje ohro-vlade in parlamenta v jesen-mesecih. Komunistična partija ■ "e misli na volilno kampanjo. Meri naj bi stranka govorila, k, ,ci pa poslušali njen glas. Na-tj>o je tokrat potrebno, da KPI k7°lj tenkočutno prisluhne mnenju s2vcev in državljanov na splošno, “"cm pa se ne sme razpršiti ,, ,vPliv v zgolj propagandističnih :‘yh. Kajti glavno vprašanje, a.tinenju Cossutte, kako «spodbu-v Kd in jo prisiliti, da bo pre-2"la v sebi odpor do nove polisi:*’ kajti prej ali slej se bodo mo- [s, demokristjani zavesti, da »brez j* mogoče vladati, ne v Rimu, ^"anj pa v periferiji*. ^svojem dolgem poročilu na sre- pirajo Zaccagninijevo tajništvo je Galioni, kateremu sedaj pripisujejo ambicijo, da bi prihodnje leto postal novi strankin tajnik, razvil predvsem tezo, da je mogoče in primerno, če se v sistemu vladanja ne spremeni nič. Nasprotno, Galioni je bil kritičen do socialistov, katerim očita, da so krivi, če se I-talija nahaja sedaj v tako atipičnem položaju, ko dejansko ni prave vladne večine, niti jasno začrtane meje do opozicije. Galloniju so še posebej ploskali, ko je potrdil, da njegova polemika proti »dvoličnosti* politike KPI ni nekaj «slučajnega», pač pa spada v okvir politike konstruktivnega soočenja . Po Gallonijevem mnenju Italija preživlja od trenutka, ko se je razdrla koalicija leve sredine pravo obdobje »demokratičnega tveganja*. Zato KPI napreduje in uživa čedalje rastočo podporo, tembolj zato, ker nekateri (očitno socialisti) mislijo celo na nekakšno »alternativo* in torej na čelen spopad z demokristjani. Prav tako »zločesta* se Galloniju zdi zamisel o »vladi za krizno obdobje*, v kateri naj bi sodelovale vse stranke, češ da bi taka vlada predstavljala začetek kom ca pluralizma. Skratka, to, kar se sedaj dogaja je «največ, kar lahko KD nudi*, čeprav upa, da bo prej ali slej mogoče obnoviti sodelovanje z demokratičnimi in laičnimi strankami v neke vrste »privilegiranem odnosu* s socialisti. Slednje Galioni poziva, naj »izprežejo iz komunističnega voza*, češ da PSI v takem objemu tvega izginotje. Resnici na ljubo socialisti ne ka žejo prav nobenega posluha za taka vabila in dajejo jasno razumeti, da na take limanice ne bodo šli več. De Martino zato govori o tem, da so socialisti »resno zaskrbljeni* in kot primer navaja potrtost »mladine, ki se je vpisala v liste upanja*, medtem ko sta KD in KPI razpravljala svoj čas v jalovih ideoloških polemikah. Res je, trdi De Martino, da »tvegamo, da se bo kdo okoristil s potrpežljivostjo levice in zasledoval politiko konzervativnega obnavljanja starega reda*. «Avanti» pa komentira Galionijevo poročilo in trdi, da «vzbuja resne pomisleke*, saj samo »hvali statičnost* in po nepotrebnem očita socialistom, da »opravljajo funkcijo, ki jim je lastna*. Skratka, Galloniju ni po godu, če so člani PSI zares socialisti in se kot taki obnašajo. CANDIDA CURZI Danes v Bologni demonstracija avtonomistov* BOLOGNA — Bliža se 23. september,’ ko se bodo v glavnem me- _____ stu Emilije zbrali pristaši «avtonom- predstavnlkov struj, ki pod- nih proletarskih krožkov*, kot se u- radno imenuje najbolj ekstremistično in skrajno krilo študentskega gibanja oziroma, kot jih že mnogi i-menujejo, pristaši «stranke P 38». Pravijo, da jih bo nad deset tisoč in da hočejo v najbolj rdečem mestu Italije protestirati, ker jih »režim zgodovinskega kompromisa* preganja. Resnici na ljubo je bolonjska občinska uprava ponudila »avtonomistom* veliko športno palačo, kjer se lahko zbere tudi 15 tisoč ljudi, a so jo zavrnili. Objavili so svoje zahteve naj jim občina da na razpolago celotno zgradbo univerze in glavni mestni trg. Poleg tega pa zahtevajo od lastnikov javnih loka lov, naj jim dokler traja zborovanje nudijo hrano in pijačo po »politični ceni*, se pravi skoraj zastonj. V znak protesta, ker njihove zahteve doslej niso naletele na odobravanje, so bolonjski avtonomisti napovedali za danes popoldne demonstracijo v mestnem centru. OSKRUNJENO OBELEŽJE NA KAMENICI ČEDAD — Neznanci so oskrunili spominsko obeležje na Kamenici, kjer prirejajo beneški Slovenci že več let prijateljsko srečanje sosednih narodov. Obeležje so premazali z rdečo barvo in z napisi kot «Qui siamo soitanlo italiani«, «Qui siatno italiani e basta* itd. V času, ko se je prav v Beneški Sloveniji in v Furlaniji tako prepričljivo manifestirala mednarodna solidarnost z žrtvami potresa, negle-de na njihovo narodnost, .je tako šovinistično dejanje vredno še toliko večje obsodbe demokratične javnosti. Jutri na 10 straneh Ob Jutrišnjih praznovanjih občinskega praznika v Novi Gorici bo Primorski dnevnik izšel s prilogo na štirih straneh, posvečeno tridesetletnemu razvoju tega najmlajšega slovenskega mesta in velikim gospodarskim ter družbenim uspehom delavskega socialističnega samoupravljanja. V pisani in slikovni dokumentaciji bo podan prikaz rasli «orjaka oli Soči* — giganta cementne industrije v Anhovem, novim elektrarnam na Soči, razvoju bank, gradbenih in drugih podjetij, šolstva, kulture itd. V BEOGRADU SO MU PRIREDILI VELIČASTEN^ SPREJEM Po uspešnem 24-dnevnem potovanju se je Tito včeraj vrnil v domovino Jugoslovanski predsednik zelo zadovoljen s potekom in rezultati obiskov v Sovjetski zvezi, Severni Koreji in Kitajski (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Predsednik Tito se je včeraj vrnil v domovino s 24-dnevnega državniškega potovanja, med katerim je obiskal Sovjetsko zvezo. Ljudsko demokratično Korejo in Ljudsko republiko Kitajsko. Beograjčani so mu priredili veličasten sprejem, ki se je začel že na letališču in se nadaljeval vzdolž celotne poti do rezidence na Dedi n ju. Titovo posebno letalo boeing 72?, je pristalo na beograjskem letališču nekaj minut preti 15.30 po jugoslovanskem času. Skupaj s Titom so prispeli člani delegacije: tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc, predsednik predsedstva Črne gore Veljko Milato-vič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, tajnik v partijskem izvršnem komiteju Aleksan dar Grličkov in zvezni tajnik za zunanjo trgovino Emil Ludviger. Na letališču so med odmevanjem častnik topovskih salv Tita najprej pozdravili podpredsednik predsed stva Jugoslavije Stevan Doronjski, član predsedstva Jugoslavije Kd vard Kardelj, predsednik jugoslovanske skuščine Kiro Gligorov in predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Potem ko je vojaška godba zaigrala državno himno, je Tito pregledal častni bataljon gardistov "in se pozdravil še z drugimi jugoslovanskimi osebnostmi in s člani diplomatskega zbo ra. Medtem je tisoč obok v pionirskih uniformah in narodnih nošah s ploskanjem, vzklikanjem in petjem pozdravljalo predsednika Tita. V izjavi na beograjskem letališču je Tito najprej podčrtal, da je zelo zadovoljen z rezultati obiskov v Moskvi, Pjongjanju in Pekingu, kjer je imel vrsto »izčrpnih in zelo odkritih* pogovorov z gostitelji. V ................................iiiiimiiiiinmiinmiiii.......................n.mllliliiiiilllliiimiiiu.. ŽIVČNA NAPETOST V VSEJ ZAHODNI NEMČIJI PO NOVI TERORISTIČNI AKCIJI Še vedno brez rezultatov mrzlična pogajanja z ugrabitelji predsednika zveze industrijcev Bonska vlada k ni odgov orila na zahteve teroristov - Schleyer je še živ - Oblasti odredile zaporo nad informacijami šef protiteroristične policije Gcrha rd Boedcn kaže časnikarjem strelko, kakršno so uporabili teroristi za pokol v Kohlu hrzo- ^gR JE NAČELNIK DRŽAVNEGA PRAVPNIŠTVA DR. DRIGANI ŠE NA DOPUSTU Zamberlettija ta teden ne bo v Videm Udi dobava pečic na rešetu sodnika Tosela?-Drevi v Vidmu srečanje deželnih županov I h kf'ov, v včerajšnjih številkah !{/edovali prihod "bivšega izred-L^adnega komisarja in bivšega ([inika za notranje zadeve Giu-ij: Zamberlettija, je iz Rima W. nepričakovana vest, da lom-1 iškega poslanca ta teden ne 'j l? prizadeto območje. Prišel Vr Prihodnji teden, morda že v Vrije k, vendar pa gre samo za 'iltjc'6 in domneve, ne vemo v C' Jheri osnovane. dni po svojem odstopu je '■o^letti osebno napovedal svoj Wšnji prihod na prizadeto ob-Itjjj' Sprva je kazalo, da se bo to 'Hj 0 ^e v začetku tedna, nato je \^tajnik odložil potovanje na ' žedna. ker da mora počakati .kfit uradno sprejme ostavko. J 'ku se .ie zdelo, da bo nek-’ vJ^edni komisar na razpolago Pojasnila tako sodstvu kot \ "rjem, pozneje se je govorilo V? njegovem razgovoru s pre-in le bežnem stiku z novi-nčno pa je bilo potovanje Zakaj ta divji ples potrditi £a?ernantijey, ki je v nasprot-Xk-L vo javnega mnenja in.le-% ^n strank, naj Zamberletti besedo na dan in. naj s s ^(. Pričevanjem pomaga začrta-sc0 jasnejši okvir afere, v katero zaenkrat lahko trdi-w ba je okužila tudi orjaško vt "'Vilne zaščite v Furlaniji, b pa niti približno, kakšen CTw.° Pnjasnilo pravi, da naj bi irtVhi^čti želel govoriti osebno z o I • Ut, S&1 Pravdnikom dr. Mariom ki pa je trenutno na dopustu. Sodnik naj bi se vsekakor predčasno vrnil in v nedeljo naj bi bil že v Vidmu. Vendar je to res pravi vzrok odložitve Zamberletti jevega prihoda? Marsikdo se sprašuje, če ne namerava bivši komisar odlašati še dlje in počakati, da se vznemirjenje, ki ga je povzročil škandal, nekoliko poleže. Težko je presoditi, do kakšne mere je ta domneva pravilna in namestnik državnega pravdnika Giam-paolo Tosel, ki vodi predhodno preiskavo o dobavah montažnih barak prizadetemu območju, s svojo včerajšnjo hermetično izjavo, ni prispeval veliko k razjasnitvi. «Ne vem — je poudaril- — s kom bi se rad srečal poslanec Zamberletti, ne kdaj namerava priti v Videm.* Prav tako skop in odrezav je bil sodnik v zvezi s preiskavo: ni hotel ne potrditi ne demantirati govoric, da je stalno v stiku s savonskim kolegom Acquarbnejem, kot ni hotel izjaviti ničesar v zvezi z novo smerjo, ki naj bi jo ubral pri svojem delu: nakupa na tisoče pečic za montažne barake, ki naj bi jih pristojni organi plačali po prekomerni ceni. «Nobena plat preiskave ni prav nova. pš tudi ne stara,* je izjavil časnikarjem, ki so silili vanj, da bi zvedeli za morebitne novosti. Zelo nejasno mesto ima v sodni preiskavi tudi Salvatore Fuda, skrivnostni mešetar kalabrijskega porekla, ki je prvi "ponudb deželi in vladnemu komisariatu nakup montažnih barak kanadske tovarne ATCO. Sodeč po uradnih izjavah je bdi Fuda dokaj grobo odrinjen, ker naj bi komisariat želel neposredna pogajanja z vodstvom kanadske družbe. Marsikdo pa kljub temu meni, da je me- šetar za kulisami vseeno spredal svoje mreže, kot naj bi potrjevalo dejstvo, da je bil v Furlaniji v dneh, ko so podpisali pogodbo za nakup tako opevanih montažnih barak, ki so popustile ob prvem neurju. Te govorice se vztrajneje širijo, odkar je družba uradno, potrdila, da je imel Fuda v zakupu ddbavo neka terih delov teh barak. Vsekakor pa kaže, da se sodstvo ni začelo še zanimati za tega mešetarja, pa čeprav je stopil v stik s Carozzom in mu ponudil hišice po polovični ceni. Zastor molka, ki ovija preiskovalno delo, postaja vse bolj neprozoren, medtem ko javno mnenje in politične sile vse glasneje zahtevajo jasnosti, odločnosti in hitrega ukrepanja. Ta zahteva je prevevata snočnje zborovanje na središčnem Trgu Venerio v Viidmu, ki ga je priredila komunistična partija. Govornika Antonino Cuffaro in Renzo Pascolat sta odločno poudarila, da jo treba krivce razkriti in kaznovati, v isti sapi pa sta polemizirala s krščansko demokracije (»V senci njenega 30-letnega vladanja se je razrasel plevel korupcije*), ki skuša prikazati celotno afero kot izmišljotino časnikarjev. Oba sta tudi izrazila bojazen, da ne bi oblak prahu, ki ga je dvignila afera, prikril odgovornosti dejanskih krivcev. Če prisotnosti časnikarjev vseh vsedržavnih listov na priza detem območju dokazujejo, kolikšno odmevnost ima škandal v vsedr žavnem merilu, je pa snočna mani festacija pokazala, da se Furlani in Videmčani še posebej vsaj na zunaj kažejo dokaj neprizadete. Proti pričakovanju se je na Trgu zbralo sorazmerno malo ljudi,, ki so dokaj napazljivo poslušali govornika. Tisti, ki se spričo govoric in domnev, osnovanih ali ne. čutijo na zatožni klopi, pa so medtem prešli v odločno protiofenzivo. Včeraj opoldne je vodstvo konzorcija za obnovo Furlanije COR1F odločno zavrnilo obtožbe, da se je okoristilo s pripravljanjem infrastruktur za deželne montažne barake, drevi pa bo pričakovano srečanje deželnih županov, ki bodo razpravljali o položaju na prizadetem območju po izbruhu škandala. Medtem ko v Furlaniji vlada zaenkrat še zatišje, savonski sodnik Ac-tiuarone vztrajno nadaljuje s svojim delom. Včeraj je znova zaslišal Bal-bp in Bandero, ki sta obtožena izsiljevanja. Slednjega naj bi sodnik na osnovi Carozzovega pričevanja obdolžil, da je skušal izsiliti podjetniku sto milijonov lir podkupnine s posredovanjem bivšega predsednika bolnišnice v Savoni odv. Romea Pnstren-ga. Bandera naj bi sicer priznal, da pozna odvetnika, kot med prejšnjimi zasliševanji pa naj bi odločno zavrnil vsakršno obtožbo. Demokrščanski veljak se je nadalje uradno odpovedal mestu župana v Maianu in občinski odbor je skladno z nedavnim sklepom občinskega sveta sprejel odstop. VOJ MIR TAVČAR I MAPUTO — Vodstvi ljudske afriške zveze Zimbabveja («ZAPU») in narodne afriške zveze Zimbabveja («ZANU») sta se danes sestali v mozambiškem mestu Maputo, da bi se. zedinili o enotnem vojaškem vodstvu odporniškega gibanja za svobodni Zimbabve. . . (Od dopisuika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Tudi tretji dan, ki .je potekel od ponedeljkove ugrabitve industrijca Hansa Martina Schleyer-ja in pokola v Kdlnu, ni prinesel nobene odločitve o usodi ujetnika zahodnonemških teroristov. Bonska vlada je uvedla popolno zapore informacij o poteku pogajanj, ki jih zvezni kriminalistični urad v Wies-badnu vodi z ugrabitelji. V kanclerjevi palači, ki je obkrožena s kordonom pobrije, okob nje pa se v počasni vožnji pozibavajo oklopni avtomobili in jezdijo policisti na ko njih, je bilo ves dan mogoče zaznati mrzlično dejavnost. 62-letni Schle-yer je slej kot prej v rokah ugra biteljev, verjetno v enem izmed več desetin ali celo stotin najetih stanovanj, ki jih teroristi plačujejo z denarjem, ki si ga priskrbijo z bančnimi ropi. Vlada si prizadeva pridobiti na času, policija pa poskuša dragocene ure in minute izkoristiti j za to, da bi teroriste presenetila ’ in na ta način mogoče vendarle izsilila razplet, še predan bi morala pred izsiljevanjem in nasiljem podpisati predajo. Bonski «krizni štab* je ugrabiteljem dal vedeti, da se pri pogajanjih v bodoče ne namerava več posluževati radia in televizije. Pozval jih je, naj imenujejo svojega zaup nika, ki bo z drugo stranjo navezal neposreden stik. Ugrabitelji so medtem očitno posredovali dovolj prepričljive dokaze o tem, da je indu-strijec še živ. Razen njegove fotografije so v \Viesbadnu prejeli tudi posnetek na video-reeorderju, ki baje prav tako kaže Schleyerja, hkrati pa vsebuje tudi določeno politično sporočilo javnosti, s katerim teroristi pojasnjujejo svoje dejanje. Vlada ni sprejela zahteve, naj bi ta, posnetek predvajali v informativnih oddajah zahodnonemške televizije z izgovorom, da ima posnetek tehnično napako. Prav tako kancler Helmut Schmidt in njegov «krizni štab* nista sprejela ultimata ugrabiteljev, ki so si predstavljali, da bo zamenjava Sch!eyerja s skupino enajstih vodilnih predstavnikov skupine Ba-ader - Meinhof zaključena že v sredo opoldne. Oblasti očitno poskušajo storiti vse, da bi pridobile na času in da bi teroristom ugodili samo y toliko, da ne bi izvajali njihove protireak-cije in postavili življenje ugrabljenega industrijca na kocko. Popolna neznanka, o kateri tudi v tukajšnjem tisku niti ne poskušajo ugibati, je, katero državo so si ugrabitelji zamislili kot končni cilj potovanja izpuščenih zapornikov? Ni dvoma, da je bonska diplomacija v minulih treh dneh napravila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi to izvedela in da bi pritisnila na vlado te države, naj teroriste ne sprejme oziroma naj jih takoj, ko prispejo, ponovno izročijo zahod-nonemškim oblastem. Na zahtevo teroristov je vlada dovolila objavo pisma z njihovimi pogoji. Objavili so tudi imena enajstih zaprtih pri nad ni kov skupine Baader-Meinhof, ki naj bi jih izpustili. Med njimi so najbolj znani Andreas Baader, Gudrun Ensslin, Karl Heinz Raspe, Guenther Sonnenberg in Ve-rena Becker, ki pripadajo tako imenovanemu »trdemu jedru* organizacije, ki se imenuje »frakcija rdeče armade* in ki jo sestavljajo različne udarne skupine, poimenovane po umrlih in ustreljenih somišljenikih. Zapornikom so prepovedali kakršnekoli stike, onemogočili so . jim pa tudi poslušanje radia in televizije. Pred trenutkom odločitve, ki je blizu, napetost raste od trenutka do trenutka: šele ko bo akciiski del drame zaključen, je pričakovati globljih političnih razprav in analiz vzrokov terorizma in možnosti za njegovo zatrtje. Bonska demokr-ščanska opozicija se je tudi v tem skrajno resjem in dramatičnem o-zračju postavila s politično rtezrelo in neokusno akcijo. Kljub negodovanju vlade bodo danes aktivisti CDU preplavili ulice z letaki, ki zahtevajo »totalno v6jno» proti terorizmu in pa posebno zakonodajo, ki naj bi v deželo prinesla mir. IVO VAJGL «Av(onomni» železničarji kritizirajo sporazum RIM — Vse kaže, da «avtonomni» sindikat železničarjev FISAFS ni povsem zadovoljen z določili sporazuma med vlado in predstavniki federacije železničarjev CGIL - CISL -UIL. Vsekakor pa bo o možnosti novega vala stavk (prejšnjih se je udeleževalo vsega 6 do 7 odstotkov osebja, vendar so bile posledice večje in občutne) sklepal na današnji seji glavni odbor sindikata. okviru časovnih možnosti se je — kot je dejal — seznanil tudi s dosežki delovnih ljudi v deželah, ki jili je obiskal. «Obisk v Sovjetski zvezi — je pou daril Tito — smo obojestransko izkoristili za spodbudo nadaljnjemu razvoju našega plodnega sodelovanja med državama in partijama. Na široko smo izmenjali mnenja o mnogih aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja.* Pogovori in skupno sporočilo so p Titovih besedah potrdili vso veljavo znanih načel medsebojnih odnosov, ki so določena v številnih skupmih dokumentih od beograjske deklaracije leta 1955 in moskovske deklaracije leta 1965 naprej. »Tudi tokrat smo soglašali, da sta uporaba in spoštovanje teh načel nenadomestljiva podlaga za razvoj vsestranskega sodelovanja med državama in partijama in za poglabljanje prijateljstva med našimi narodi, prav tako pa določene razlike v pogledih na posamezna vprašanja niso ovira za takšen razvoj odnosov. Prepričan sem, da je takšno sodelovanje med socialistični in neuvrščeno Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v najglobljem interesu ne samo naših dveh držav, temveč napredka v svetu sploh.* V zvezi s pogovori, ki jih je imel v Pjongjangu s korejskim predsednikom Kim II Sungom. je Tito med drugim dejal, da so pokazali, da obstajajo precej širše možnosti za sodelovanje med obema socialističnima in neuvrščenima državama in partijama. Pokazala se je tudi visoka stopnja skladnosti stališč do ak tualnih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja in naprednih tokov v svetu. Za pogovore v Pekingu je Tito dejal: «Bili smo enodušni glede tega, da morajo odnesi med Jugoslavijo in Kitajsko temeljiti na popolnem vzajemnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti, načel ne vmešavanja, enakopravnosti in upoštevanja političnih pati in oblik raz«' voja V obeli državah. Na podlagi te* ga smo uskladili svoje poglede in svoja prizadevanja moramo usmeriti v prihodnost, da bi bolj intenzivno izboljšali sodelovanje na gospodarskem, znanstveno - tehničnem in dragih področjih ter da izmenjujemo mnenja o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov.* V pekinških pogovorih so se, kot je Diudaril Tito. popolnoma strinjali tudi glede tega, da določene razlike v stališčih do nekaterih vprašanj niso in ne, smejo bi1 i ovira za vsestransko sodelovanje. Tito je posebej poudaril, da so se med ločenimi obiski v treh socialističnih državah, ki trredo po različnih poteh razvoja, močno u-veljavile nenadomestljive vrednosti jugoslovanskega položaja in uuliti ke, kar so vsi partner ji ustrezno upoštevali. »Izhajali smo tudi iz trdnega stališča, je nadaljeval Ti to, da je neodtujiva pravica delavskega razreda in delovnih ljudi v vsaki državi, da gradijo socializem tako. kot so se sami odločili, in da so sami najbolj poklicani, da sodijo o pozitivnih rezultatih. Neuvrščena Jugoslavija se ravna do enakih načelih v odnosih s tremi in tudi z vsemi drugimi državami, neglede na podobnosti ali razlike v pristopih ali politiki*. Jugoslovanski predsednik je pohvalno spregovoril o sprejemih, ki so mu jih priredili v vseh treh državah, ki jih je obiskal, in dejal, da so presegli vsa pričakovanja. Nato je povedal, da se je med poletom iz Kitajske v domovino za krajši čas ustavil v Teheranu, kjer je imel »zelo koristno izmenjavo mnenj* i iranskim suverenom Pahlavijem. »Ob tej priložnosti sva potrdila obojestransko pripravljenost za nadaljnji napredek sodelovanja na raznih področjih v duhu obstoječih prijateljskih odnosov med državama*. Ob koncu izjave se je Tito najtopleje zahvalil sovjetskim, korejskim in kitajskim voditeljem, za izreden sprejem, gostoljubje in prijateljsko pozornost, ki so mu jo izkazali v teh državah. Tito se je z letališča odpeljal v svojo rezidenco na Dedinju. Vzdolž poti. dolge približno 20 kilometrov, je doživel sprejem, kakršnega v Beogradu ne pomnijo. Na mestnih ulicah se je zbralo več kot pol milijona ljudi, ki so navdušeno pozdravljali Tita. Ob poti. po kateri se je peljal predsednik, so vihrale številne partijske in državne zastave, postavljeni so bili panoji in transparenti z gesli o Titovi revolucionarni in državniški ustvarjalnosti, ulice so bile okrašene s cvetjem, med množicami pa so nastooale številne kulturno - umetniške skupine. Skoraj 70 jih je bilo. v njih pa 30C0 izvajalcev. Beograd je včeraj res veličastno sprejel in pozdravil predsednika Tita. VLADO BARABA* Waldh(‘imova pesimistična ocena Ida 1977 NEW YORK - Južna Afrika. Ciper, predvsem pa Bližnji vzhod, so najnevarnejša žarišča napetosti v svetu. Ce sprte strani na Bližnjem vzhodu ne bodo znale pokazati določene u-merjenosti in realizma ter stopiti na pot pogajanj, bi v razmeroma kratkem času utegnila izbruhniti mednarodna kriza najširšega obsega. Ta pesimistična predvidevanja vsebuje letno poročilo generalnega tajnika OZN. ki so ga objavili sinoči v New Yorku. Waldheim v njem med drugim ugotavlja, da se je leto 1977 začelo v znamenju upanja, je pa postalo leto velike zaskrbljenosti in resnih groženj za svetovni mir. Generalni tajnik Združenih narodov izraža svojo zaskrbljenost tudi zaradi drugih kriznih situacij v Afriki, ki jih izrecno ne omenja — očitno pa .je. da misli na «ojno med Somalijo in Etiopijo POUDARJEN POMEN DELA VLADNEGA KOMISARIATA V FURLANIJI Ministrski svet z obžalovanjem potrdil Zamberletti jev odstop Forlani o vstopu Španije v EGS in nujnosti dogovora o ^sredozemski kmetijski politiki» - Rok za razdelitev imovine zakoncev podaljšan za tri mesece - Novi ukrepi za davčne «samoplačnike» RIM — Na svoji redni seji je vlada «z obžalovanjem* sprejela odstop podtajnika v notranjem ministrstvu Zamberlettija. V uradnem sporočilu o seji ministrski svet poudarja, da «je Zamberletti vztrajal pri svojem sklepu*, kar je vlada «o-cenila kot dokaz občutljivosti* in obenem poudarja, da «morebitne negativne epizode — ki jih bo sodna oblast razčistila — ne morejo zmanjšati pomena učinkovitega dela vlad nega komisariata v korist furlanskih potresencev, kar so vsi priznali tudi v parlamentu*. Po razpravi o Zamberlettijevem odstopu je zunanji minister Forlani poročal o razgovorih s španskim premierom Suarezom, kateremu je zagotovil, da Italija podpira v$top Španije v EGS. V svojem poročilu je Forlani poudaril, kako skoraj gotova vključitev Španije v EGS narekuje spremembo »sredozemske kmetijske politike* evropske skupnosti, posebno še, če pomislimo, da bo v EGS prej ali slej vstopila tudi Grčija. Italija bo zato svojim sredozemskim partnerjem predlagala posebne oblike sodelovanja na področju kmetijstva in v odnosih do dragih evropskih držav, ki kupujejo na jugu celine kmetijske pridelke. Vlada je nato odobrila več sklepov, med katerimi, je omembe vredno podaljšanje veljavnosti obstoječega-italiA jansko - jugoslovanskega dogovora o jadranskem ribolovu. Na Forlanijev predlog je bil tudi imenovan novi načelnik uradov v Farnesind po odstopu dosedanjega glavnega tajnika zunanjega ministrstva Manzinija. Na njegovo mesto bo stopil dosedanji veleposlanik v Parizu. Malfatti. V nadaljevanju seje je ministrski svet med drugim odobril sklep, da se za tri mesece podaljša rok, v katerem se lahko zakonci izrečejo za razdelitev imovine. Rok, ki bi sicer zapadel 20. septembra, velja do 15. januarja 1978. Poleg tega je vlada edobrila osnutek dekreta, ki v bistvu potrjuje sinočnji sindikalni dogovor o zahtevah železničarjev. Na predlog ministra za finance Pandolfija je vlada spremenila dosedanji sistem «samoobdavčevanja» in sicer tisti del. ki zadeva »predujme* na »bodoče dohodke*. Gre, za to, a se število davkoplačevalcev, ki so se morali »predhodno* obdavčevati (letošnjo jesen na račun dohodkov prihodnjega leta) skrči od sedanjih 6 na 2 milijona. Kdor bi namreč moral plačati 250 tisoč lir «davčnega predujma* bo tega vnaprejšnjega plačevanja oproščen, kakor tudi tisti davkoplačevalci, ki zatrdno predvidevajo, da se jim bodo dohdki prihodnje leto krepko zni- žali. Da bi se izognili morebitnim prevaram je minister predlagal, naj bi morebitne lažne prijave v tem smislu strožje kaznovali. V takem primeru bo moral davkoplačevalec zaračunati tudi mastne zamudne obresti. Minister Guliotti pa je orisal zakon, ki naj bi spodbujal gradnjo «kon-vencioniranih* stanovanj, (st.s.) V Rimu svečanosti ' ob obletnici premirja in prve iskre upora RIM — Italija se je včeraj spomnila 34-letnicc dne, ko je 8. septembra bilo razglašeno premirje in je v Rimu kresnila prva iskra ljudskega u-pora proti nemškim okupatorjem. V italijanskem glavnem mestu so predstavniki krajevnih oblasti in parlamenta povezali spomin na začetek odpora italijanskega ljudstva proti fašizmu in nacizmu z ogorčenim spoznanjem, da je Herbert Kappler. čim vek. ki je tako globoko prizadel rimsko mesto, spet svoboden. Zato so se 1 množice zgrnile k Ardea tinski m jamam, kjer so govorniki poudarili, da »Rim ne bo nikoli pozabil svojih žrtev*. . i , TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Ministru sporočili zahteve glede vrtcev bivše ONAIRC Kako je z ustanovitvijo slovenskega šolskega okraja? Naglo se bliža novo Šolsko leto, ki se bo letos začelo 20. septembra, toda do sedaj nič ne kaže, da se bo tega dne ali vsaj dan dva kasneje začel reden pouk na vseh Šolah. Taka zaskrbljenost prihaja vse bolj do izraza po vsej Italiji, pa tudi pri nas, kot smo poročali v včerajšnji šteilki našega dnevnika. Težave imajo na srednjih šolah pri nameščanju profesorjev, za osnovne šole niso bila še objavljena imenovanja učiteljev in določitev razredov. še večja negotovost velja za otroške vrtce, ki jih je upravljala razpuščena ustanova ONAIRC. Didaktični ravnatelji, kot smo včeraj izvedeli, niso še prejeli nobenega navodila in pojasnila. Na slovenski šolski okraj so položili tančico, da bi šel v pozabo? Po poletnih počitnicah, ko je tudi delovanje deželne uprave nekako zamrlo, bi zdaj slovenska javnost rada izvedela od odbornika Mizzaua, ali je deželni odbor že sporočil v Rim, in podprl, zahtevo po ustanovitvi avtonomnega slovenskega okraja. O vseh teh vprašanjih je sinoči razpravljal tudi odbor Sindikata slovenske šole, ki je predvsem ugotovil, da ni še prejel odgovora na svojo resolucijo, poslano predsedniku in odboru dežele ter tajništvom raznih strank, s protestom, ker v deželnem predlogu ni predviden slovenski šolski okraj. Odbor sindikata meni, da je potrebna temeljita razprava o tem, kako bomo nastopali, ko bodo volitve v šolske okraje, in predlaga, da se nihče ne udeleži teh volitev, če ne bo prej u-godno sprejeta zahteva po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja. Glede novega predmetnega urnika za srednje šole je odbor sindikata sklenil odposlati protestno pismo ministru za javno vzgojo, ker sploh ni vprašal za mnenje pred-»tavnikov slovenske šole. Odbor Sindikata slovenske šole je na sinočnji seji razpravljal tudi o perečem problemu otroških vrtcev bivše ustanove ONAIRC in je ministru za javno vzgojo sporočil zah teve glede ureditve otroških vrtcev s slovenskim učnim jezikom. Sindikat slovenske šole zahteva predvsem, da se ohranijo otroški vrtci s slovenskim učnim jezikom, da se v videmski pokrajini, v občinah s slovenskim prebivalstvom, ustanovijo pri otroških vrtcih bivše ONAIRC sekcije s slovenskim učnim jezikom. V vsaki pokrajini (Trst, Gorica, Videm) naj se ustanovi nadzorstvo za slovenske otroške vrtce in sekcije. Za slovenske otroške vrtce in sekcije naj se ustanovijo slovenska didaktična ravnateljstva.. Ne glede na število učencev naj se za vsak letnik ustanovi sekcija. Osebje bivše ustanove ONAIRC i naj pride v državni stalež. Za nadzornike in di daktične ravnatelje naj se ustanovi stalež v deželnem okviru, za vzgojiteljice in asistentke pa v pokrajinskem okviru. Za asistentke in tajnice v ravnateljstvih naj se organizirajo tečaji v slovenščini. Vsakoletni tečaj za izpopolnjevanje vzgojiteljic naj bo v slovenskem jeziku. Prof. Samo Pahor je na seji poročal tudi o seji vsedržavnega šolskega sveta, ki je bila v sredo v Rimu. Praznik komunističnega tiska Sekcija KPI »Marij Matjašič - Milan* v Barkovljah priredi v dneh 9., 10. in 11. septembra festival komunističnega tiska v Ul. Bonafata št. 6. Za tridnevno praznovanje pripravljajo organizatorji izredno pester kultumo-zabavni program: da nes, 9. septembra, bo ob 19 uri nastopila barkovljanska godba na | pihala, uro kasneie pa bo srečanje z Barkovljani o krajevnih vpraša njih. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo spominska svečanost ob priliki 47. obletnice ustrelitve bazoviških junakov pri spomenika na bivšem strelišču v Bazovici v nedeljo, 11. septembra, ob 16. uri. Proslava se bo začela s položitvijo venca ob spomenik padlih, nato pa bosta govodila predsednik ZSŠDI Vojko Kocman ter predstavnik vsedržavnega zdru-ženja ANPI. Nastopil bo tudi bazoviški zbor Zarja. Komunisti za razpust fašističnih sadežev Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je pozvala predsednika deželnega odbora, naj posreduje pri vladi z zahtevo, da razpustijo fašistične sedeže v Trstu, kaznujejo fašistične nasilneže, ki se »proslavljajo* z raznimi napadi in izgredi ter da sprejmejo vse tiste preventivne ukrepe, ki bodo preprečili izzivaške izgrede in ustvarjanje ___________________________________ vzdušja napetosti. iMifHiimitiHMiitiiiiMiiiMiiilliiiiiiiiiiHiiiifirminmiMitiiiiimiiHiniiimiitiiiiiimiiiiifiitiiiiiiniiimiiiiiii NA POKRAJINI , , Številni sestanki s šolniki za rešitev perečih problemov Razpravljali bodo tudi o specifičnih zadevah slovenske šole V torek je bilo na odborništvu za šolstvo pri tržaški provinci drugo srečanje, ki je zadevalo problem razpustitve ustanove ONAIRC. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh občin pokrajine, sindikalnih organizacij in sen. Jelka Gerbec. Na sestanku so izrazili zaskrbljenost nad zamudami pri izvajanju zakonskih odlokov, saj nihče ne ve, kdo bo prevzel v svoje roke problem šolstva, novo šolsko leto pa že trka na vrata. Po razpravi so udeleženci srečanja poslali pismo na ministrstvo za šolstvo in zahtevajo, da se čimprej objavijo normativi. Poleg tega so obnovili željo, da se čimprej srečajo s tržaškim skrbnikom in z njim predisku-tirajo problem šolskega osebja. V ponedeljek, 5. septembra, pa so se nadaljevala srečanja med odbornikom za šolstvo Spadarom in ravnatelji višjih srednjih šol, ki so pod upravo pokrajine. Razpravljali so o tem, kaj se je poleti naredilo na področju šolske gradnje in kaj bi bilo treba storiti v naslednjem letu. V ta namen so sklenili, naj zavodni sveti sporočijo svoje želje in predloge. Naslednji sestanek med pokrajinskim odbornikom za šolstvo in ravnatelji je določen za 19. septembra Za 12. september pa je sklicano srečanje, ki ga bo imel prof. Spa-daro s predstavniki zavodnih sve tov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, na katerem bodo diskutirali o specifičnih problemih slovenske šole. ogrlice in prstane, zlate prstane, dežnike, jopice, čevlje, krila, kavbojke, knjige, keramične krožnike, kolo in rdeče-beli pano. • Tržaška občina sporoča, da bodo prekopali grobove na pokopališču, pri Sv. Ani. Prekopali bodo kripto št. XIX, kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih med 16. oktobrom 1976 in 8. novembrom 1967. Kdor bi rad ohranil posmrtne ostanke, svojcev ali Jih prekopal v drug kraj, naj se zglasi na ustreznih uradih pri pokopališču ali v Pasaži Costanzi št. j do 14. novembra 1977. JUTRI OTVORITEV 106. DUNAJSKEGA VELESEJMA Srečanja predstavnikov FJK z avstrijskimi osebnostmi Razgovori o gonp oda rt kem sodelovanju, o predoru pod prelazom Monle Croce Carnico, o premogovodu Kalotvice - Trst in o tržaškem lesnem pristanišču Jutri bo na Dunaju otvoritev 106. mednarodnega velesejma. Delegacijo naše dežele bo vodil deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ostali člani bodo predsedniki trgovinskih zbornic, tržaške dr. Caidassi, videmske posl. Ma-rangone in pordenonske dr. Musol la, predsednik avtonomne pristaniške ustanove dr. Zanetti ter generalni direktor inž. Colautti, predstavniki turističnih organizacij ter podjetniki, ki razstavljajo na velesejmu. Deželni predstavniki bodo imeli na Dunaju bogat program srečanj, sprejeli jih bodo avstrijski ministri Moser, Staribacher in Lausecker, državni tajnik dr. Weselsky, direktor železnic Pycha, direktor avstrijske ustanove za ogljikovodike dr. Bauer in predsednik zvezne trgovinske zbornice dr. Sallinger. Na srečanjih bodo razpravljali o ne dogovore sta sklenila minister Ossola in tajnik poljske združene delavske partije Gierek, o sodelovanju med proizvajalci poddobav naše dežele z avstrijskimi industrij-ci, o cestnih in železniških povezavah (avtocesta Videm-Trbiž in podvojitev pontebske železnice), o predoru pod prelazom Monte Croce Carnico, o červinjanski ranži-rani železniški postaji in o olajšavah za cestne prevoznike. Velik poudarek bodo dali tržaškemu lesnemu pristanišču, ki bo v kratkem dobil sušilnico, zgradil skladišča za polizdelke in bo povečal svoj prostor za nadaljnjih 100.000 kv. m. < Odbornik Stopper bo imel 12. septembra tiskovno konferenco v paviljonu naše dežele o deželnem medpristaniškem sistemu in o možnostih industrijskega ter turističnega sodelovanja med Avstrijo in našo deželo. Z URADNIM OBVESTILOM LASTNIKOM ZEMLJIŠČ Občina začela razlastitev za novo opensko pokopališče Prva faza del na površini 8.000 k v. m - Večje odškodnine za neposredne obdelovalce in družine z manjšimi dohodki Te dni so nekateri prebivalcT z Opčin, ki so lastniki zemljišč, na katerih hoče občina graditi novo pokopališče, prejeli od občinskih u-radov sporočilo, da mislijo ta zemljišča zaseči. Pozivajo jih tudi, naj si priskrbijo dokumentacijo, da so neposredni obdelovalci ali da imajo dohodke manjše od 5 milijonov lir letno, da bodo prejeli nekaj višje odškodnine. Kot je znano predvideva državna zakonodaja pri razlastitvah cenitev odškodnin po kmetijski vrednosti, torej nekaj sto lir za kvadratni meter zemljišča, dopolnilna deželna zakonodaja pa priznava kmetom in razlaščancem z manjšimi dohodki odškodnino, ki ustreza nekako polovici tržne vrednosti. Prav tako je znano, saj je tudi naš dnevnik že večkrat pisal o tem. da si tržaška občina že nekaj let prizadeva urediti na Opčinah novo pokopališče, saj je staro res prepolno. Za ta namen je izbrala občin ska uprava področje, ki ga domačini poznajo z nazivom «Stare ograde* premogovodu Katowice-Trst (ustrez niiiiiiiiiniiiimiiHiiiMiiiiHiiiiniiiHiMiiiininiiMiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiifiiiiiiiiHiniiiniiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiii DOLOČEN PROGRAM TEATRA STABILE ZA SEZONO 1977/78 Gledališče hoče biti posredovalec srednjeevropske kulture v Italiji V abonmaju deset predstav, od katerih tri v izvedbi domačega gledališča Gostovanje Narodnega gledališča iz Beograda in nekaterih italijanskih gledaliških hiš - Poziv politikom, naj se zavzamejo za finansiranje stalnih gledališč Razstava grafik v Trstu V ponedeljek. 12. septembra, bodo v občinski galeriji v Palači Costanzi odprli «X. deželno razstaVo grafike*, ki jo organizirata avtonomni sindikat slikarjev in kiparjev iz Trsta in krožek za kulturo in umetnost. Razstavljenih bo približno 80 grafik, posebna žirija ,v kateri je tudi naš umetnik Franko Vecchiet, pa bo zbrala in nagradila najboljše izdelke. Ob razstavi, ki odpira tržaško razstavno sezono, se bodo vrstila predavanja, okrogle mize in konkretne ponazoritve metod najmodernejšega gra fičnega izražanja. • Tržaška občina sporoča, da so v mesecu avgustu našli nekaj izgubljenih predmetov, ki jih lahko lastniki dvignejo vsak dan od 9. do 12. ure. Našli so italijansko in tujo valuto, listnice, moške in ženske tor-bice, biserno ogrlico, ure, srebrne Včeraj je bila v -»Časnikarskem krožku* v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine predstavili program za sezono 1977-78. Predsednik upravnega sveta gledališča Guido Botteri je v svojem nagovoru orisal pomen in funkcijo, ki jo ima Stalno gledališče v naši deželi in na širšem zemljepisnem. območju. Botteri je dejal, da je Stalno gledališke nosilen kulturni element v deželi, saj stimulira tudi drugačne kulturne iniciative. To dokazuje tudi obisk občinstva, ki je v zadnjih desetih letih izredno naraslo in danes obiskuje predstave gledališča že okrog 175.000 ljudi. Zato se vodstvo gledališča zavzema, da predstavi svoji publiki najboljše, kar lahko nudi italijanski gledališki ambient, vendar obstajajo tu objektivne težave, ki so predvsem finančnega zniCaja. 'saj 'je treba znane igralce in gledališke skupine drago plačevati' Kljub: temu so vstopnice za posamezne predstave, je dejal Botteri, zelo poceni, verjetno najcenejše v državi. Drugi element, ki ga je Botteri poudaril, je pluralistični glčdališki predlog, ki ga prinaša Stalno gledališče FJK. To se pravi, da se gledališče ne naslanja samo na domačo umetniško silo, ampak raz širja svoj prostor. Predsednik upravnega sveta Stalnega gledališča je nato orisal program bodoče sezone. Omejil se je predvsem na dela, ki jih bo uprizorilo domače gledališče in dejal, da so se pri sestavi pro grama obrnili predvsem na nemški kulturni prostor, ki je nam tako zgodovinsko kot geografsko zelo blizu. V ta namen so izbrali dva zelo reprezentativna predstavnika avstrijskega in nemškega gledališča, in sicer Odona von Horvatha in Hein-richa von Kleista. Odon von Hor vath je sicer rojen na Sušaku pri Reki in predstavlja problematiko kriznega političnega in zgodovinskega obdobja, ki je zajelo Evropo po prvi svetovni vojni. Njegovo delo TRAGIČNA NESREČA NA DELU -- - \ ELEKTRIČNI TOK UBIL DELAVCA V VILI NA OPČINAH Ponesrečenec, 29-lelni Walter BeHo, je bil po poklicu vratar psihialriene bolnišnice.in je vča. sih pomagal svaku pri elektrikarskih poslih Električni tok je včeraj ubil mladega delavca, medtem ko je spajal žarnice v neki vili na Opčinah. Žrtev nesreče -je 29-letni Walter Bello iz Ul. D’Alviano 68, poročen in brez otrok. Po poklicu je bil Bello vratar v psihiatrični bolnišnici, a je včasih rad priskočil na pomoč svojemu svaku Enniu Fedelu, ki ima istoimensko električarsko trgovino in delavnico v Ul. Mazzini 14. Včeraj je Bello, skupaj s Fede-lovim uslužbencem, 22-letnim Ser-giom Škerljem iz Ul. Ginnastica 25, delal v vili 24-letne Sonie Miraz VValter Bello v Sabotinski ulici 14 na Opčinah, to je v eni izmed novejših vil 'tik pod Trbiško cesto, nasproti električne centrale. Nesreča se je pripetila okrog 18. ure. Bello je bil tedaj zaposlen v spalni sobi, kjer je spajal neke žarnice. Sicer pa je težko reči, kaj je mladenič pravzaprav delal. Njegov delovni tovariš je bil namreč zaposlen v sosedni sobi in ni videl, kako je prišlo do nesreče. Zaslišal je le presunljivi krik par korakov, in nato votel padec in ko je pritekel v spalno sobo je zagledal Bella, ki je smrtno bled in spačen v obraz v zadnjih' zdihljajih stegoval roko proti oknu, kot bi ga nekaj dušilo v prsih in bi zato hotel priti do svežega zraka. Pretreseni Škerlj je takoj pohitel k telefonu in poklical osebje Rdečega križa, vendar je bila njihova pomoč zamah. Zdravnik dr. Auber je ob sodelovanju bolničarjev Dragonija, Ri-gottija in Rapagne skušal ponesrečencu pomagati z umetnim dihanjem ter mu dal tudi injekcijo, toda vse to ni več pomagalo. Na kraj nesreče so prispeli tudi agenti openskega komisariata javne varnosti pod vod stvom polk. Vivanteja, ki so uvedli preiskavo. Podrobnosti nesreče, ki je bila za Bella usodna, niso še povsem ugotovljene. Po običajnih formalnostih so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer bodo najbrž izvedli ob dukcijo. «Zgodbe iz dunajskega gozda* bo-režiral Franco Enriquez, v glavnih vlogah bosta nastopila Valeria Mo-riconi in Corrado Pani. Heinrich von Kleist spada že v klasiko nemškega romantičnega gledališča in je med najboljšimi komediografi sploh. Njegovo delo «Der zerbrochene Krug* (Razbiti vrč) bo režiral Giorgio Pressburger. Tretji avtor, ki ga bo uprizorilo domače gledališče, je Car-lo Goldoni. Z uprizoritvijo dela »Ljubosumne ženske* zaključuje Stalno gledališče proces revalorizacije velikega komediografa. Z Goldonijem je tudi dana možnost spoznavanja in vrednotenja beneškega jezika, ki je zasidran tudi v Trstu. Delo bo režiral Francesco Mace-donio. S tem izborom skuša Stalno gledališče postati res most med sred nje^vropskp in italijansko kulturo ter zadostiti svojemu poslanstvu posredovalca kulturnih dobrin. . p°!®«'ltreh; zgoraj omenjenih.'.'Hel je v abonmaju Stalnega gledališča predvidenih še sedem predstav, in sicer »Dnevnik Ane Frank* (napisala Goodrich in Hacket), «Kakor vam drago* (Shakespeare), «Balada in smrt Pulcinelle* (DelTOrto), «La fantesca* (Della Porta), «Vol-pone* (Ben Jonson), »Moč teme* (Tolstoj), »Proti Damasku* (Strindberg). Te predstave bodo v izvedbi raznih italijanskih gledališč in skupin. Izven abonmaja je predvidenih več predstav, saj bodo prišli na gostovanje znani italijanski igralci s svojimi skupinami, kot npr. Gino Bramieri, Alberto Lupo, Lilla Bri-gnone, Salvo Randone. Aroldo Tieri, Carla Gravina itd. Posebno važnost zavzema v tem kontekstu gostovanje Narodnega gledališča iz Beograda, s katerim skuša Stalno gledališče navezati najtesnejše stike. Vzgib za to sodelovanje je bilo lanskoletno gostovanje našega deželnega gledališča v Beogradu z «Idealistom». Beograjski gledališčniki se bodo tržaškemu občinstvu predstavili z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe*. Znan je tudi program gostovanj, ki jih bo imelo italijansko gledališče našega mesta v sezoni 1977-78. Gledališče bo gostovalo na Dunaju, v Dubrovniku, Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Gradcu, Salzburgu in v večjih središčih Istre in ob Kvarnem, kjer živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti. Poleg tega bodo gledališčniki gostovali tudi po vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini in po raznih italijanskih mestih. Delo Odona von Horvatha, ki je za Italijo novost, in Heinricha von Kleista bo snemala tudi italijanska televizija, tako da bo vrhunskima predstavama lahko sledilo tudi širše italijansko občinstvo. Kot vidimo, je program Stalnega gledališča zelo zanimiv in pester in upati je, da bo izpolnil pričakovanja številnih ljubiteljev in obiskovalcev gledaliških dvoran. Na koncu naj še omenimo, da je na tiskovni konferenci spregovoril tudi umetniški vodja Stalnega gledališča Messina, ki se je polemično obregnil ob vlado; ki ni še uredila in sprejela ustreznega zakona o subvencioniranju stalnih gledališč. Zato je pozval politike, naj se zavze majo za ustrezno rešitev, saj se lahko le s finančno podporo zagotovi rast vseh gledališč in s tem bi gledališča bolje opravljala svoje nadvse važno poslanstvo. njeno na isti izlet. Skupina se> bo vrnila v Trst v sredo. Pri Gradežu utonil univerzitetni docent prof. Aldo Fradiani Smrtna kosa je spet segla v vrste tržaškega univerzitetnega kadra. Včeraj je tržaško javnost presunila vest, da je v Gradežu utonil 55-letnl profesor Aldo Fradiani, docent pomursksga inženirstva na tržaški univerzi. Njegovo truplo so včeraj odkrili na plaži «Costa Az-zurra* pri Gradežu. Sklepajo, da je profesorja med kopanjem obšla slabost. in leži za bivšo kolonijo in sedanjo šolo s celodnevnim poukom pri Banih, ob stari cesti med Bani in Sežano. V ta namen je tudi vinkuli-rala z varianto o javnih storitvah tržaškega regulacijskega načrta obsežno področje proti Opčinam, Trebčam in meji, ki meri okrog 11 hektarov, okrog njega pa še približno 18 ha stometrskega zaščitnega pasu. Občinski odbor je torej trmasto vztrajal na svoji izbiri, kljub nasprotovanju domačinov in posredovanjem rajonske konzulte ter o-pozici.jskih strank, ki so predlagali drugačno lokacijo na jusarskih zemljiščih. Pred poletnim odmorom je občinska uprava odobrila sklep o izvršitvi prve faze del na približno 8 tisoč kvadratnih metrih zemljišča, za kar je tudi najela potrebno posojilo 600 milijonov lir, od katerih je bilo predvidenih 50 milijonov za odškodnine. Ne zdi se torej, da bi bilo z razlastitvijo v tem trenutku prizadetih veliko število lastnikov, vsekakor se nam zdi primemo svetovati, da si poiščejo pravno pomoč in nasvet, ki jim ga morejo nuditi tudi strokovne organizacije. Predvsem je namreč vredno ugotoviti, ali je upravičena omejitev 5 milijonov letnega družinskega dohodka,; ki jo omenjajo občinski uradi za pravico do večje odškodnine, saj je bil deželni zakon, na katerega se sklicujejo, odobren pred dvema letoma in je ravno upoštevajoč inflacijo predvideval, da se bo ta do hodkovna meja vsako leto zvišala vzporedno z naraščanjem življenj skih stroškov. Šolske vesti šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za javno šolstvo brzojavno sporočilo, da je v zvezi z ministrsko uredbo z dne 15. marca 1977 spremenilo datum izpitov v šolah za vzgojiteljice otroških vrtcev in sicer bo danes, 9. t.m. slovenščina. Jesenski rok izpitov bo trajal do 14. septembra. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. Manna 29, telef. 418-605, vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Bazovici bo danes, 9. septembra, od 17. do 19. ure, v Bazoviškem domu. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Nabrežini bo 12. t.m., od 17. do 19. ure v šolskih prostorih. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Dolini bo 13. t.m., od 17. do 19. ure v Kulturnem domu v Boljuncu. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice na Proseku bo 13. t.m., od 17. do 19. ure v Soščevi hiši. Kino V Slovenski dijaški dom «SREČKO KOSOVEL« TRST, UL. GINNASTICA 72 Vpisujemo do 10. septembra od 8.3U do 13. ure. Za morebitne informacije telefonirajte na našo številko 793-167. Gledališča TEATKO STABILE: dramska sezona 1977/78, Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju na prodaj od 12. septembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Dežela bo kupila hotel «Regina» da bo ga pre- Dežela je končno sklenila, odkupila hotel «Regina» in medila v univerzitetni študentski dom. V včerajšnji številki smo pisali o zapletljajih ob tej pobudi, sedaj pa se je zadeva razjasnila, saj se je deželno finančno odborništvo odločilo za naktjp. Sedaj je v pripravi poseben zakonski osnutek, ki naj omogoči deželi nakup delnic 1 te nepremičnine in s tem lastništvo. Ta rešitev razveseljuje univerzitetno podporno ustanovo in študente, saj bo omogočila sprejem 180 študentov in, kar je morda še najvažnejše, študentje bodo v samem mestnem središču v neposrednem stiku z mestno stvarnostjo. Povratek izletnikov iz Sovjetske zveze Sinoči se je vrnila iz Sovjetske zveze skupina izletnikov Primorskega dnevnika, ki so si v organizaciji potovalnega urada Aurora med večdnevnim potovanjem ogledali Moskvo, Leningrad in Kijev. Izletniki so se vrnili povsem zadovoljni, saj so si v ZSSR ogledali marsikaj zanimivega, pa tudi vreme jim je bilo ves čas naklonjeno. Na letališču so se srečali z drugo skupino, name- Ob eni od tolikih smrti... Vsakikrat. ko obravnavamo problematiko Trsta, trčimo ob ugotovitve, da je Trst eno izmed redkih, če ne edinih mest, kjer število prebivalstva konstantno upada; da je mesto, ki ,se stara in ki ima najvišji odstotek upokojencev. Te ugotovitve so seveda zaskrbljujoče in neprestano se vprašujemo, če bodo zdrave družbeno politične sile Trsta znale ali zmogle premagati tiste, ki bi nemara radi ohranili sedanji položaj, in znale zagotoviti ugodnejšo prihodnost. Ob teh problemih se zamislimo, kadar, denimo, pobrskamo po časopisni rubriki »rojstva - smrti* ter vsakokrat znova preberemo, da je tega in tega dne v Trstu umi lo znatno več oseb, kot se jih je rodilo. In zamislimo se, kadar brskamo med poročili črne kronike ter skoraj z vsakodnevno frekvenco razberemo, da je umrl ta in ta u-pokojenec in da so njegovo truplo odkrili toliko in toliko ur ali dni po smrti. To nam razkriva neko kruto stvarnost: številni starčki u-inirajo v popolni osamljenosti, po polnoma pozabljeni od ljudi. Nanje se spomnijo morda le tedaj, ko iz njihovega stanovanja zaudari po razpadajočem truplu. Natanko to se je pripetilo včeraj v poslopju s hišno številko 13 v Ul. Fabio Severo. V enem od stanovanj je živela 74-Ietna upokojenka Letizia Weudlenner. Živela je sama in v Trstu ni imela sorodnikov, le neko prijateljico, ki je hranila tudi ključe njenega stanovanja. Poleg starosti jo je mučila sladkorna bolezen in se je zato dolgo zdravila v bolnišnici. Pred kratkim se je vrnila domov. Toda prišla je le umret. Več dni je ni nihče vidci. Stanovalce je začelo skrbeti šele včeraj, ker je iz njenega stanovanja začelo zaudarjati. Zato so poklicali policijo, ki je nato izsledila njeno prijateljico s ključi. Tako so prišli v stanovanje ter odkrili truplo. Zdravnik Rdečega križa je dejal, da je najbrž umrla že pred štirimi ali petimi dnevi. Takšnih dogodkov je v Trstu veliko in ob njih se vsakikrat znova vprašujemo, kaj je doslej tržaška skupnost in kaj so njene ustanove naredile, da bi ne bilo treba nekaterim- ljudem umirati kot umi rajo potepuški psi. • Tržaški arheolog prof. Doro Levi, ki vodi italijansko arheološko šolo v Atenah je podaril občinski knjižnici štiri lepo opremljene knjige, ki prinašajo njegovo študijo »Festds in mi-noična civilizacija*. Knjige je izročila sestra znanstvenika Tina Janni, občina pa je uglednemu someščanu prisrčno zahvaljuje. V hlevu je padla Na ortopedskem oddelku splošne tržaške bolnišnice so včeraj okrog 14. ure sprejeli na zdravljenje 69-letno Angelo Gruden vd. Milič iz nerodno padla v hlevu, kjer je krmila živino. Ker ji je levo zapestje vedno bolj otekalo, se je včeraj odpravila v bolnišnico. Verjetno gre za zlom zapestja, menijo zdravniki, ki so se lotili izvidov in zapisali enomesečno prognozo. Dve nenavadni - nesreči na delu V tovarni Grandi Motori pri Boljuncu se je včeraj popoldne lažje ponesrečil 38-letni varilec Andrea Raico iz UL Sinigaglia 13. Med de lom je namreč z glavo udaril ob kavelj žerjava. Delovni tovariši so ga pospremili v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral pet dni. Podobna nesreča se je pripetila tudi v tržaški ladjedelnici, kjer je 39-letnemu skladiščniku Benedettu Devechiu iz Ul. Verga 16 padel na glavo manometer. Zaradi udarca in rane na čelu so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč. Včeraj-danes Danes, PETEK, 9. septembra PETER Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.29 — Dolžina dneva 12.53 — Luna vzide ob 2.24 in zatone ob 17.04. Jutri SOBOTA, 10. septembra NIKITA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,1 stopinje, najnižja 19,5, ob 13. uri 25 stopinj, zračni tlak 1019,5 mb rahlo pada, vlaga 67-odstotna, nebo jasno z mračino, veter jugozahodnik 6 km na uro, morje mimo, temperatura morja 23.4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. septembra 1977 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 ljudi. UMRLI SO: 94-letna Elisabetta Slivar vd. Scaramangš, 86-letna Maria Pregare vd. Ciacchi, 73-letna Antonia Lando vd. Lipout, 81-letna Emraa Stoka vd. Valentincich, 70-letni Giuseppe Vessel, 68-letni Salvatore Mo-relli, 56-letni Riccardo Camber, 19-letni Stefano Monti, 84-letna Vittoria Minca vd. Riosa, Hl-letna Giulia Mag-gi por. Soldano ,75-letni Cesiro Nardi, 79-letna Maria Foraus por. Strain, 83-letni Ernesto Nicolin. Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita je do 11. t.m. odprta razstava slikarskih in scenskih del tržaškega umetnika J. Cesarja. V umetnostni galeriji «11 Mandrac-chio* v Miljah je razstava najnovejših del slikarja Sava Sovreta. V galeriji «SaIa d’arte moderna* v Pasaži Rossoni bosta od 11. do 20. septembra razstavljala svoja dela slikarja Aldo Bressanutti in Giovanni Duiz. V Pokrajinskem muzeju v Kopru bodo danes, 9. septembra, odprli razstavo z naslovom »Plastika s pleteninasto ornamentiko v Sloveniji*. Razstava bo odprta do 30. septembra. Urnik: od 9. do 13. in od 18. do 20. ure. V ponedeljek, 12. septembra, ob 19. uri bono na Gradu sv. Justa odprli razstavo o »predzgodovini Caput Adriae*, ki jo pripravljajo občinski muzeji za zgodovino in u-metnost. .. MIRAMARSKl PARK: «Luči in zvoki* Predstavi: ob 20 30 «11 sogno inipo" riale di Miramare* (v italijanščini); ob 21.45 «Der Kaisertraum von Mi-ramar* (v nemščini). Prevoz z motornim čolnom ; od pomola Audac® do grljanskega .portiča (ob 19.20 in 20.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston 21.30 »Tre donne*. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «1 due superpi®-di quasi piatti*. Terence Hill. Bud Spencer. Barvni film. Nazionale 16.30 »Paperino e C. W vdeanza*. Wa)t Disneyeva risank*-Po risanki še «11 levriero picchi®' tello*. Grattacieio 17.00—22.00 »La notte d®1 falebi*. Barvni film. ■ Excelsior 16.30 «Roulette russa*. G-Segal, G. Jackson. Barvni film- , plenice 16.30 «Super vixens». Shali Eubank, Charles Napier,- Sharo® Kelly. Prepovedan mladini pod 1 ’ letom. Barvni film. ‘ji Eden 16.00 «Padre padrone*. Omer° Antonutti. Marcella Micbclaflge?' Stanko Molnar, Severio Marconi. Barvni film. Ritz 16.00 »La spia che mi aniav^ Roger Moore, Barbara Bach, GO1* Jurgens. Barvni film. , Cristallo 16.00 «Psyco». Režija Hitchcock. Prepovedan mladini P00 16. letom. Barvni film. Aurora 17.00 «Mister miliardo*. Tr renoe Hill. Barvni film. Capitol 16.00 »Paolo il caldo*. Gl*®; carlo Giannini. Barvni film. PreP® vedan mladini pod 14. letom-Moderno 16.30 «Due sporche carogn® Alain Delon in Charles Bronso*' Barvni film. : Eilodrammatico 16.00— 22.00 »Bel " impero del sesso*. Prepovedan 0“ dini pod 18. letom. Barvni film’ Ideale 16.30 «11 maestro di violin0*-Domenico Modugno. Barvni film-Impero 17.00 »Atti impuri all’italian« ■ Isabella Biagini, Maurizio Are® ■ Prepovedan mladini pod 18. 1®*° ‘ Vittnrio Veneto 16.30 «Un sussl,r . nel buio*. Natalie Delon. BarVI" film. . r. Astra 16.30-22.00 «Ben Hur*. cna les Heston. Barvni film. ... Volta (Milje) 17.00 «American gr®1 ti*. Richard Drpvfin«. Rarvtii h Razna obvestila Pevski zbor Vasilij Mirk s Eros® ^ Kontovela obvešča svoje člane, d® bodo 12. septembra, ob 20.30 za redne pevske vaje. Vabimo vse ® zbora k polni udeležbi. ©db<®' Š2 BOR jj, obvešča starše dečkov od 7. d« leta starosti, da so odprta vpi./ n ja za MINIBASKET za sezono pojasnila po telefonski (Bradassi), po 20. uri. 421$ V počastitev Kraljice miru (38. obletnica) bo v nedeljo, 11. septembra, na Katinari sv. maša ob 10. uri. EŠSH® BANCA Dl CREDITO Dl TRI E STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. TRST - ULICA l MO - ‘S? B1-AAB DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaurall. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 8. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli 877.— drobni 857.— Funt šterling 1537’.— Švicarski frank 360.— Francoski frank 178-— Belgijski frank 24,10 Nemška marka 377.— Avstrijski šiling 53,— Kanadski dolar 780.— Holandski florint 350.— Danska krona 135.— švedska krona 173.— Norveška krona 152.— Drahma: debeli 19.50 drobni 19,50 Dinar: debeli 41,50 drobni 41,50 MENJALNICA vseh tujih valut Izleti SPDT prireja v nedeljo, 18-tembra, avtobusni izlet na Grint® Vzpon gre mimo koče na K°kr9_ .. sedlu. Za neplanince je možnošt |*G, na z žičnico na Veliko planino, sovanje na sedežu ZSŠDI v H*-Frančiška 20 (tel. 76304). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLiJ**J Nočna služba za zavarovance IJVj. in EN PAS od 22. do 7. ure* 1 št. 732-627. POPRAVEK V osmrtnici pokojne LOR UMARI roj. GERIM Je bil lujočimi po ERKOLE. edaN® pomoti izpuščen Rektor, Akademski senat, v svet, Administrativni direktor jUje sebje tržaške univerze se pri**111 jo žalovanju ob izgubi . prof. odv. RICCARDA CAMBeB f ki je bil dolga leta cenjen Povili prava o civilnem postopku na P fakulteti. - Mali oglasi ZARADI selitve prodajam še novo zakonsko spalnico. Tel. 748042 ob uri kosila. Pogreb drage Eme Štoka por. Valentinčič ■ iz bo danes, 9. t.m., ob 12. un 1 j vašnice glavne bolnišnice nar® v cerkev na Kontovelu. žalujoča družina A1® Kontovel, 9. septembra 1977 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel ■'26-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: .tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje; tel. 213-137: Zgonika 27. Ženska je večer prej I Milje: teL 171-124. Sporočamo žalostno vest, d® naS je za vedno zapustila naša prisr#18 ti m, mati, nona in prababica MARIJA FORAUS por. ŠTRAJN Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 10. septembra, ob iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v 13. uf* Dolih*' Žalujoče družine štrajn in Mazzo®* Dolina, Modena, 9. septembra 1977 GORIŠKI DNEVNIK 9. septembra 1977 Pomembna pridobitev v Bol juncu POD POKROVITELJSTVOM POKRAJINSKEGA ODBORA ANPI- VIPl Številne prireditve v Selcah pri Doberdobu v počastitev obletnice Goriške fronte Sinoči je govoril senator Silvano Baciechi * Srečanja pobratenih krajev ■ Kulturni program - Zaključek proslav 25. sept. z odkritjem partizanskega spomenika v Dolu V OKVIRU PRIJATELJSKIH STIKOV Obisk delegacije iz Nove Gorice v Valdobbiadenu in Coneglianu Sprejela sta jo tamkajšnja župana - V novo-goriški delegaeiji precej vinogradnikov iz Brd V Selcah, kraju, kjer se zaključuje Furlanska nižina in se začenjajo prvi kraški obronki, so sinoči pričeli s prireditvami v spomin na 34 obletnico Goriške fronte. Prireditve nejše informacije o občini, hkrati pa da oceni 30 letno obdobje v vseh važnejših panogah družbe. Zbornik je izdala občinska konferenca 3ZDL Nova Gorica, natis- Šempetra pri Novi Gorici in sicer v nakladi 3000 izvodov. Cena knjige je 450 dinarjev. i^ted časom smo že pisali o otroš-/t' vrtcu, ki ga gradijo v Boljuncu ob občinskem gledališču »Fran-£ Prešeren*. Danes objavljamo fo-'pgrafijo nastajajoče stavbe, ki jo Indijo po najnovejših metodah. Nov ^oškj vrtec bo razpolagal ,s tremi Junicami, vsaka učilnica pa bo tudi poseben kotiček za raz-j6 hobije, veliko vežo, kjer se bo-J0 otroci lahko igrali v primeru , šbega vremena, pa še druge pogone služnosti. i ^troski vrtec v Boljuncu je vse-*k°r velika pridobitev za vso do-;*lk temelj bodočega intelektualne-r življenja, ob dobri vzgojiteljici £_yzljubi delo, ki mu postane negodno potrebno pri uveljavljanju 5 formiranju osebnosti. Otroški vrt-stimulirajo tudi otrokove naravne Mspozicije do raznovrstnih de-L^osti in mu nakažejo pot, po ka bo bržkone v življenju krenil. lat*'* vrtci P°staiaj° dandanes ne-,’Kšna vsesplošna šola za najmlaj-J6 in vsak novi objekt, ki bo služil J? namen, pozdravljamo z velikim dovoljstvom, prav posebno pa te-k v. Boljuncu, ki ga zelo pospešeno Hodijo in bo predan svojemu na-e,,U že prihodnje leto. Prihodnji ponedeljek dvcurna stavka v CEM ,?rejšnji torek so se nameščenci jjjdd.cnja CEM (Centro di Educa-motoria) sestali s predstavni- lllllllllllll (■•111111111111111II IM lli’|M 111111111111111111111111141*1 “volili so delegacijo, ki se je Franca bil v prvih vrstah kata- \ šla pogajat z vlado, sestavili pa Ionskih politikov, ima za Kalalou- j so- ,že v začetku letošnjega .julija, ce velikanski pomen. Katalonci sc, tudi delegacijo, ki je šla v Fran skupno z Baski in Galežani, borijo CU° k r&rradcllasu. v pofrankističrti Španiji za obno Pogajanja katalonskih parlamen-vitev dežehvh avtonomij in po ; tarccv s starim predsednikom de vratek v letu 1939 izgnanega prva ; Čelne vlade so bila dolga. Mož ka, jim daje še več moči v priza j to praviloma doumel pomen sve devanjih za dosego ta avtonomije. 1 čanega poimtota v domovino, av-Jose Tarradellas je bi) v. deželni j lonomistične stranke pa -so s svo vladi Kata Ioni je,;‘4 jjafic^ufrli- Ne stsoni* »raj- t«ko doumele po ke zelo čislan človek. Ki tulonci i men. ki £a irfla la avtonomistična so namreč leta 1931, po volilni j prizadevanja _ njegova umestitev v zmagi avtonomističnih sil v njih deželi, proglasili samostojnost. U-makniJi so kmalu nato to svojo zahtevo in dobili široko avtonomijo v sklopu španske republiške u-reditve. Dobili so svojo vlado — Generali tat in smotrno upravljali to svojo avtonomijo do poslednjih dni španske svobode, dokler niso nacionalisti s silo strli republikanskih čet. Josep Tarradellas, pristaš takratne republikanske levice, «Esquerra repubblicana cata-lana», je bil nekaj časa predsednik Generalitata. večkrat pa minister v njej, tudi v letih vojne proti nacionalistom. Ko so ti zasedli Barcelono in tudi preostali del Katalonije, se je Generalitat, ki ji je takrat načeloval Luis Companys, umaknila v Francijo. Companysov podpredsednik je bil takrat Tarradellas. Francoski maršal Petain je leta 1940 Luisa Companysa izročil diktatorju Francu, ta ga je dal u-smrtiti v sami Barceloni. Predsednik Generalitata je tako, upoštevajoč katalonske zakone, postal spet Josep Tarradellas in na tem mestu je ostal do današnjih dni. Ker je bila njegova družina premožna. si je lahko kupil kmetijsko posestvo v srednji Franciji, v kraju Saint Martin Le Beau. Tu je z ženo Antonio spremenil delno opuščeno kmetijo v velik vinograd, ki mu daje letno 60.000 litrov vina. Kot ve povedati dopisnik barcelonskega lista «La vanguardia espa-nola», je posestvo dejansko vodi- isti palači, kjer je v letih republike bila nastanjena Generalitat. Pogajanja so bila tudi v Perpi-gnanu, glavnem mestu Katalonije, ki jc v sklopu francoske države, nedaleč od državne meje med Francijo in Španijo. Katalonski časopisi so sicer v letošnjem juliju precej pisali o nesoglasjih in tudi sporih med parlamentarcih raznih strank v Ka taloniji. Nekdanja Tarradellasova stranka, t.j. Esquerra, je nam reč na letošnjih volitvah dobila le enega poslanca. Ta stranka nima pravega mesta v današnji katalonski realnosti in sc dejansko opira le na mitični spomin republikanskih lel. Očividno gleda danes tudi katalonsko prebival stvo bolj realistično na današnji čas. Socialistična volilna koalicija (Španska delavska socialistična partija PSOE Felipa Gorzalesa in socialistična partija Katalonije PSR) je dobila petnajst poslancev. Na drugo mesto se je postavila avtonomistična manjšinska stranka »Pacte dcmocratic de Cata lunya» z enajstimi poslanci. Tretji so bili z devetimi poslanci Suare zovi eentristi, ki so tu občutili, kako se z njimi maščuje večinski volilni zakon, ki jih je precej «ob-davoval* v ostalih /pokrajinah Španije. Na četrtem mestu so z osmi mi posladci komunisti, * kj »s»a(v Kataloniji, samostojni .od centru i: njih partija se tu imenuje «Partyt socialista unificat de Catalunya». Čeprav so tu šele na četrtem me stu, je treba vedeti, da so komunisti v vsej Španiji dobili dvajset poslancev, med katere je treba prišteti osem izvoljenih v Kataloniji. Dva nadaljnja poslanca so dobili še krščanski demokrati, enega Esquerra de Catalunya in samo enega frankisti Frage Iri-barna. Prikaz položaja je nujen, da se razume zakaj socialisti, avtonomisti in komunisti podpirajo Josepa Tarradellasa, ki ima med današnjimi poslanci samo enega pristaša. Gre pač za uradno priznanje zakonite katalonske vlade m za prizadevanja za nadaljnjo dosego deželne avtonomije. S palače Generalitata že dva meseca visi katalonska zastava. E-naka zastava visi z balkona nasprotne palače na istem trgu. t.j. s palače Ajuntamienta županstva. Brez dvoma se bodo čez nekaj dni zgrnili v Barcelono stoti,soči iz štirih katalonskih provinc, t.j. iz Barcelone, Gerone, Tarragone in Leride, pa tudi prebivalci tistih provinc, ki so nekdaj spadale pod katalonsko državo, t.j. iz Balearskih otokov, pa iz provinc Valencie in Castellona kjer se katalonskimi spet uveljavlja, čspfcftV.' ne brez odpora Kaštil1tja(icdy. Geslo «Volem rEstat^i -jdrlo-, čemo ustavo*, k! ga danes vidimo na nalepkah na barcelonskih avtomobilih in v izložbah trgovip, t.j. željo po ponovni uvedbi katalonske ustave iz leta 1931, bo s povratkom predsednika Generalitata dobil še večji zagon. MARKO VVALTRITSCH ..............................................ifilimiiiiiiliiliniliilimiltlwiinlllillllliHilllniiiilllllllliiiHllinHlllllll1lllllluliMlillllflllllMHlii» PO DVEH MESECIH ROJA Z GORSKIMI VELIKANI Uspešen zaključek slovenske alpinistične odprave «Hindukuš 77» Nov slovenski ženski rekord: vzpon na 7350 m visok vrh LJUBLJANA — Seznam pomembnejših alpinističnih dosežkov je letos iz tedna v teden daljši in še nič ne kaže, da bi bil lahko kmalu sklenjen. Sezona vzponov v evropskih gorah je sicer res že več ali manj končana, v domačih stenah pa še ne, čeprav je tudi res, da ni več take zagnanosti, kot je bila na začetku. Zato pa je poleg odprave »Hindukuš 77», ki se je vrnila včeraj, na poti po perzijskih gorah še radovljiška, odprava v Kenijo pa niti še ni odšla na pot. Na pot je odprava «Hindukuš 77» odšla 7. julija popoldan, iz Kabula proti goram pa 25. julija. V Quazi Dehu so najeli 68 nosačev in L avgusta je na višini 4560 m žc stal bazni tabor. Takoj naslednji dan so postavili tabor I (5350 m), tri dni kasneje tabor II (0300 m) in tabor III (6900 m) 8. avgusta, še istega dne je trojica štartala proti vrhu. Zoran Bešlin je dosegel glavni vrh Nošaka (7492 m). Danilo Cedilnik in Viki Grošelj pa sta sc ustavila na srednjem (7400 m). Dva dni za njimi sta bila na glavnem vrhu še Martin Gričar in Franc Šuštaršič, Peter Janežič pa je dosegel zahodni vrh (7350 m). Naslednji dan so Med Jadranskim in Črnim morjem Na Razpotju nad Spodnjo Idrijo ob cesti, ki pelje v Žiri, stojn hiša v streho, ki je tako obrnjena, da po eni strani deževnica odteka v Jadransko, po drugi pa v'Črno morje. bili na glavnem vrhu Andrej Grasselli, zdravnik Damijan Meško in Slave Švagelj. 13. avgusui so spet začeli z vrsto vzponov. Marjan Brišar in Janez Marinčič sta tega dne dosegla srednji vrh. Šuštaršič pa naslednjega sam Kharpoštc Jakhi (5698 m). 15. avgusta so opravili tudi prvi prvenstveni vzpon. Bešlin, Cedilnik in Grošelj so v enem zamahu (13 ur) preplezali ozebnik v južni ‘steni Gumba-e-Safedu (0800 m), ki vodi na sam vrh. Za »slovensko smer* pa so zapisali naslednje podatke: 2000 m visoka stena, spodaj skala, potem peni-tentriost, naklon pa od 45 do 55 stopinj. Naveza Grasselli - Gričar -Švagelj pa je tega in naslednjega dne preplezala ozebnik' (1300 m, 45 do 50 stopinj) desno od nove smeri, ki vodi na greben (prvi so ga prelazili leta 1974 alpinisti iz ČSSR) ter prečila Gumbaz-e-Sa-fed, na katerega se je po zahodnem grebenu (16. avgusta) sam povzpel še Šuštaršič. Naslednji dan je bil Slavko Hambergar na srednjem vrhu Nošaka, Slava Mre-žar, Meško (že drugič v teli višinah) in Matevž Suhač pa na nekoliko nižjem zahodnem vrhu (ob tem moramo omeniti, da je Mre-žarjeva s to višino — 7350 m — porušila slovenski ženski višinski rekord, ki ga je imela od avgusta 1967 Barbka Lipovšek - Ščetinin z vzponom na Pik Lenina, 7134 m). 19. in 20. avgusta so Bešlin, Brišar in Marinčič preplezali še »jugoslovansko smer* v jugozahodni steni Nošaka (1800 m, 50 stopinj, II-III), Cedilnik in Grošelj pa 19. avgusta »matica rsko smer* v Asp-e-Safed) — 800 m. 45 do 50 stopinj — potem pa sta prečila še celoten greben tega vrha, sestopila do tabora na 5200 m in se naslednjega dne povzpela še na Asp-e-Safed. Tega dne sta se na ta vrh povzpela še Cedilnik in Grošelj, Janežič in Šuštaršič pa sta opravila vzpon na Kharpoštc Jakhi. Po 20 dneh se je 20. avgusta vreme pokvarilo in dva dni kasneje so se začeli vračati. Za .tvojo novo razstavo, ki je bila to pot odprta prejšnjo sobo to v občinski galeriji, je Jože Cesar izbral gotovo najboljša dela, olja, nekaj malih risb v črno belem in pa dober ducat barvanih zasnov za odrske scene iz dobe, ko je bil še scenograf našega gledališča. Le-te nas le ob vstopu, z vsebujočimi slovenski mi vpisi opozarjajo prvič, da je razstavljavec Slovenec, drugič pa nam bolje odkrivajo skrite vžgi be Cesarjevega likovnega upodabljanja, kajti v njih prihaja njegov značaj v zreduciranosti vulkansko razgibanih scenskih e-lementov najbolj do izraza. Tako se ob njih lahko spominjamo mnogih odličnih predstav od Cankarjevega Idealista do Rdeče, kapice Razstava priča o neusahljivi in krepki, moči ustvarjanja, tega na šega slikarja, ki. se bliža že svoii 70-letnici. So to pokrajine obalna mesteca, kompozicije in nor treti naslikani z znano eruptivni>-st;jo barv. ki jih slikar poustvarja svojemu značaju primerna Tonsko nasičene in zelo žareče barve v svetlobah in žametno žaga.šene v teminah se zlivajo v stalno vznemirjenost, ki utripa tudi v sicer vsebinsko umirjene j šili podobah širokih razaledov, vidno loči Cesarja oa drugih naših zamejskih slikarjev. Ogled razstave pa je kot sprehod po naši zemlji in med našimi boli ali mani znanimi ljudmi ki jih tu podaja od mladega violinista do lastnega , portreta. Različno la dl urno,-vplivno območie Trsta prav . gotovo ni pogojevalo Ce sarjevega ustvarjanja. Ono ie raslo in se razvijalo iz njeaa samega, skladno S-SHi-ho klenim značdjein, id ute* mz+i, ’ kot vsi , vemo laskanja. Tn “"RKižamo no sebtio v portretih žena. kar Hm pa daje kihih t.emd. poseben čar pristnega i zgleda. Če sta tu Kras in morje, oa tokrat pogrešamo veličastnih razgledov slovenskih gora. ki rili slikar, vnet alpinist, tako občuduje in pa kak razaled po Trstu, kjer se je Jože Cesar rodil, živi in uspešno ustvarja ter tako potrjuje prisotnost naše kul turne dejavnosti v mestu, ki letos daje našemu slikarstvu že davno zasluženo priznanje z velikimi razstavami Černigoja in Spacala. Na sliki ob odprtju razstave. M. BAMBIČ PETEK, 9. SEPTEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Za TV zaslo- nom 13.30 DNEVNIK 14.00 Otvoritev 41. »Fiere del Le-vante* 17.00 Chiavari: Plavanje 18.15 Kdo je na vrsti I GATTI Dl VICOLO MI-RACOLI 18.40 Superstar: Benny Goodman 19.20 Zorro: ZORRO IN BELA ZASTAVA 20.00 DNEVNIK 20.40 ČLOVEK, KI SE VRAČA OD DALEČ, 4. nadalj. Jacques de ia Bossiere prizna svoji ženi, da je ubil Andreja in da je to storil •zaradi nje. Žena ne pomišlja ter se pridruži možu, da bi skupno kljubovala nevarnosti, ki jima grozi. Potem se skrivnostni dogodki vrstijo drug za drugim. Marta reši pred zastrupitvijo s plinom Francoisa. Sain Jacques pa je hudo ranjen s strelom v srce. 21.35 Pina pong Soočenje z aktualnimi dogodki in problemi 22.10 Ponovno na sporedu: Teatru 10 Glasbena oddaja Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 18.15 Program za mladino Teiva. film in Quaqquao, risanka 18.45 DNEVNIK 2 - športne vesti 19.00 Zadnjo minuto Scala reale 19r45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 P ETROLINI JEV O GLEDA LIŠČE: GASTONE V prvem dejanju Gastone Durville prepriča naivno in preprosto Lucio da zapusti svoj dom in zaročenca. V drugem dejanju na nam avtor prikaže tipično vzdušje penziona za »umetnike*, iz katerega pa se bo Lucia rešila. No in potem se Ga stene znajde v zaooi-u zaradi tatvine in uživanja mamil. Gre za rezko dokumentacijo sveta, v katerem je Petrolini živel toliko let in iz katerega je povzel najbolj značilne poteze svojega dela. 21.55 Roberto Vecchionl v Audi-torio A 23.00 PARTITA A DUE - prvo nadalj. Celih deset tednov bo vsak petek na sporedu anketa o zasebnem življenju ljudi, •ki- so jareer znani javnosti %rrm .političnega^ družbe nega, ” uThčtniškega in drugega delovanja, toda nihče ne ve, kc’o je njihov zakonski drug. Serijo te ankete odpre danes časnikarka An-na Maria Mori, ki je inier-vjujala zakonski par Ania-si - Cresta. Aniasi je Furlan stal 56 let ter je bil milanski župan od leta 1967 do 1976 ter je socialistični po-s|anec Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.28 Morda vas zanima: Marjet ka Falk 19.00 OBZORNIK 19.15 Jazz na ekranu: KVARTET STAN GETZ Ameriški saksofonist Stan Getz zgodovinsko in slogovno sodi med najbolj vidne predstavnike ccol jazza, ki se je okrog leta 1950 pojavil kot obdobje po be-bopu-Njegovi začetniki in kasneje tudi glavni predstavniki so bili Lennie Tristano. Lee Konitz (nastopil je na festivalu leta 1968 v hali Tivoli), Warn Marsh in Gerry Mulligan. 19.43 Mozaik 19.45 ŽIVLJENJE V VAŠD1 KAH, serija Sodobna medicina Dve oddaji z naslovom »življenje v 'vaših rokah* govore o prevenciji raka na dojki. Prva oddaja je tujega izvora —• prejeli smo J® s posredovanjem Društva z* boj proti raku. Drugo dajo pa smo posneli v Ljubljani na Onkološkem in®U' tutu. Gledanje obeh oddal priporočamo vsem ženskam — mladostnicam, mladim materam in ženam v zrelm letih, saj je, s pravočasne preventivo mogoče dosee| zavidljive uspehe in tu®1 morebitni rak jc ozdravljiv- 20.05 CESTA IN MI Oddaje «Cesta in mi* 50 pravzaprav kratke prometne razglednice, v katera1 bomo spoznali nevarne t°f' ke na slovenskih cestah ’*! se seznanili z zakonitostmi sodobnega prometa. V PrV oddaji bo spregovoril m špektor Franc Štiherl iz Ija, mikrofon pa smo dan tudi vzdrževalcu ceste N* Dergancu in inšpektorju u° žetu Grzetiču iz Kopra. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Notranjepolitični komentar 21.00 Proslava ob 35-letnici J11**' slovanske vojne mornaric** 22.10 D. Guardamagna: KRl*Tur KOLUMB, nadalj. 23.25 POLICIJSKE ZGODBE. se rijski film 00.15 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 KORZIŠKA OS V ETA, f'1* 22.55 Umetnost Bližnjega in Sre njega vzhoda: Dežela izpod piramid . 23.55 Glasbeni nokturno: Lud'V" van Beethoven - Simfun1'" štev. 1 v C-duru Zaareb 20.30 DNEVNIK 21.00 Proslava ob 35-letnici J11^ slovanske vojne mornar10 22.00 SERPICO. serijski fibn 23.05 Portreti: Claude Debussy ŠVICA 19.30 Poletni programi za mla dino 20.30 DNEVNIK 20.40 Parki v Veliki Britaniji 21.45 DNEVNIK 22.20 /1 concorso. nanizanka 23.30 Ljudje in avtomobili TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 16.00. 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05,9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Pred-poldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: 14.30 Glasba na našem valu: 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Mednarodno pevsko tekmovanje »C. A. Seghiz-zi» v Gorici; 18.30 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30. 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Orkester Robert Denver; 12.05 Glasba po željah; 12.40 Izletnik; 14.00 Družba in kultura; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz. . .; 14.40 Mini ju-ke-box; 15.00 Popoldanski koncert; Crash;, 21.00 Glasovi in zvoki; 15.30 Italijanski zbori; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Mi in naši o-troci; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.4») Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne: 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Tops-pops; 19.35 Naši zbori pojo; 20.30 21.35 Rock party; 21.55 Kako se (»čutiš?; 22.35 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00. 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Ko- mu zvoni. . .; 11.00 Holly\vood ned mitom in realnosUo; 11.30 Glas ni program; 12.10 Drugi fv' | 13.30 Glasbeni program z Ant®1 lo Lualdi; 14.05 Vzgojna o®® ,.o 14.30 «H tempo dej Trifidi*. 0. dijska igra: 15.05 Glasbeni y .5 gram; 15.30 Glasbeni grehi: 1 L. E. . .state con noi; 18.35 nje z VIP; 19.20 Večerni Pr°g j. mi; 20.10 Čudovit dan, radijsjl?q5 gra; 20.30 Diskoteka «OFF*: ~’0i Sodnikove sodbe; 21.35 GDS zapiski; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA „0 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, > 00 1-1 oa um '6 00, 6.15 D0-- 1,2.00. 20.00, 13.00, 14.00, 16.00, 23.00 Poročila: za vas; 7.20 Rekreacija; f.jO n8 bro jutro, otroci!; 8.20 Beseda današnji dan; 9.08 Glasbena neja; 10,05 Radijska šola. „. Iz glasbene tradicije jugoSiP skih narodov; 11.40 Turistični ’ h' Po Talijinih P^jO Je «Smoky» utegnil povzročiti levkemijo? ATLANTA — V Združenih državah so naredili spisek 2.235 ljudi, ki so prisostvovali atomskemu poskusu, imenovanemu «Smoky». Ta poskus je bil opravljen pred dvajsetimi leti zato, da bi zdravniki lahko na tistih, ki so bili poicg, pozneje ugotovili, ali takšno žar-čenje vpliva na nastanek levke-mije- Seznam ljudi, ki so bili prisotni pri »Smokyju», je dobil v roke center za kontrolo bolezni v A-tlanti, ki bo zdaj poskušal najti vse te ljudi, da bi jih zdravniki pregledali. Akcijo je sprožila 'levica, da sta dve osebi s tega seznama dobili levkemijo in obtožili vlado, da je njuna bolezen posledica atomskega žarčenja, ki sta mu bili izp.ostavl.jeni. MACKAY. — Avstralski znanstveniki so ugotovili, da sladkorni trs bolje raste, če polja mesec dni pred saditvijo vsaj enkrat v štirih ali petih letih posujejo z navadnim gradbenim cementom. Agronomi iz eksperimentalne postaje v Mackayu so izračunali, da po takšnem gnojenju pridelajo na enehi hektaru zemlje za 44 odstotkov več sladkornega trša kot sicer. Za svoja polja potrebujejo štiri tone navadnega ali portlandskega cementa na hektar. Predpostavljajo, da plodnost izboljšujeta magnezij in železo. ................................................................................................. ., .......” ---------------------------------- STRELEC (od 23.11. do ^Ltfl potki; 12.03 ____ 13.10 Z orkestri in solisti. .nC Kmetijski nasveti; 13.40 1 ® v(1a godbe vam igrajo; 14.20 Z a® . glasba; 14.30 Priporočajo va ,5,05 14.50 Človek in zdravje; . Glasbena pravljica; 15.20 N8^.30 metniki mladim poslušalcem' ^1 Glasba po željah: 16.30 jj^r-za turiste; 16.35 Glasbeni mezzo; 16.45 Naš gost; 17.00 ^30 ljak»; 19.05 Mesta prijatelj': Zabavna glasba; 20.35 Lahk® |0lli otroci!; 20.45 Minute z ansam ,p5 Borisa Kovačiča; 21.00 StoP1 vpo 20; 22.15 Oddaja o morju pomorščakih ; 23.20 Besede 'n , jte ki i/, logov domačih; 0.05 a rarni nokturno; 0.15 Ja** sl®" polnočjo; 1.05 Ples; 2.03 lz venske komornoglasbene l*tc re; 2.30 Nočni znanci. rad1' OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugoden dan za dosego ciljev, ki so vam pri srcu. Ne odkrivajte svojih misli. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte z najbolj ustreznimi sredstvi braniti svoje interese. Bodite objektivni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Razčistite čimprej zapleteno situacijo, ki ni v skladu z vašimi ambicijami. Razumevanje z ljubljeno osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) S svojo širokosrčnostjo boste še bolj utrdili poslovne zveze. V čustvenem pogledu se bo vse najbolje razvijalo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Proučite Horoskop kritično svoj finančni položaj. Glede nekega razmerja ne bodite preveč optimistični. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) O-bljube, ki so vam bile dane, bodo izpolnjene. Ne skušajte vplivati na odločitev drugih. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prejeli boste zagotovila, ki bodo zelo koristna za vašo poslovno organizacijo. Deležni boste ugleda. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Nekateri obiski in srečanja se bodo pokazali za izredno koristne. Odpovejte se nekoristnim razgovorom. oincjiiav ura zn. ii. - i-eiie11 Sledite svojim zamislim, °tveg«' pa ne potiskajte drugih v ob' ne podvige. Nadzorujte sv°J čutljivost. , 20-id KOZOROG (od 21.12. do' ^ Dan je primeren za ll,tele vpr*' dejavnosti. Glede čustvenega sanja lahko upate na naj00 ^.l VODNAR (od 21.1. d® nd»r Vzdušje bo precej napeto. z*' v poslovnem pogledu vam J^jt« gotovljen uspeh. V družin' previdni. . „ , niln b® RIBI (od 20.2. do 20.3.) priželo razgiban in bogat z mv videnimi dogodki. Sledite sV°TLnafti* sli in se ne ozirajte na drugih. PRIMORSKI DNEVNIK 5 NOGOMET ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. septembra 1977 PUNTARJEV MEMORIAL DREVI NA PROSEKU MALI FINALE MED BREGOM IN POLISPORTIVO Med polfinalno tekmo Primorec - Breg je sodnik Orsini ponovno neupravičeno oviral pri delu našega fotoreporterja Drevi, s pričetkom ob 20. uri, bo-0 na Proseku odigrali mali finale f* 3. mesto Puntarjevega memoria-^ fned Pol. Opicino in Bregom. . Obe ekipi sta v polfinalnem sre-taoju nekoliko odpovedali. Pol Opi-[Jna je podlegla Portualeju s 4:1, “teiani pa Primorcu s 4:0. Zato je ^umljivo, da obe enajsterici žuli-p ta poraza in se hočeta maščevati p se oddolžiti svojim navijačem, pfcrim morajo dokazati, da so bili ^Spodrsljaji le slučajnost. Glede "stav moštev bo Opicina po vsej Jtejetnosti igrala brez Pestrina in ^Hvileggia (bil je izključen proti "aji in zato ne more več nastopati 2 tem turnirju). Enaka usoda jo J°teteln W. Kermca, ki je bil izklju proti Primorcu. Če bo za Kerm trener Brega Potasso našel reši- tev, je bolj kočljivo vprašanje nadomestitve pri Opicini za strelca Pri-vileggia, posebno pa za režiserja Pestrina. Danes bomo torej videli kako bosta trenerja rešila te težave, saj navijači obeh ekip čakajo takojšnjo rehabilitacijo, kar pomeni, da se danes na Proseku obeta zanimiv in izenačen dvoboj. * * » Primorec — Breg 4:0 PRIMOREC: Pavatich, V. Milko-vich, Vergan (v 57. min. Štoka), Ciuk, Sosič (v 80. min. E. Kralj), W. Milkovich, M. Kralj I., Denich, B. Kralj, P. Kralj (v 25. min. Marko Kralj), M. Kralj II. BREG: Ghersinich (v 62. min. L. Kermac), Bonazza, Krevatin, Dagri, Jež, Melon, Križman, Cadenaro, Sa- ''llnilMIHIIIIIIIHIIMIHIMHHIIIIIIIIIIIMimMIIItllllHIIItlinHIHIHflimtlllllllllllltmilllMIIIinilllMIIMlIll košarka V tržaški športni palači Reprezentanca Italije danes s Hurlinghamom Med «azzurri» bosta igrala tudi Tržačana lellini in Vecchiato Drevi bo gostovala v tržaški športni, Palači italijanska košarkarska re-^tentanca, ki zaključuje priprave ? ER, ki se bo pričelo 15. septem-Ij* v Belgiji. Njen nasprotnik bo „Urbngham, ki bo nocoj prvič na-SMI v novi sezoni pred domačo ljubko. Ljubitelji košarke bodo ime-u*®ko lepo priložnost, da vidijo od Jjjjj nekatere košarkarje, ki gotovo ^ajo med najboljše v Evropi. L%limo predvsem na Marzoratija Meneghina, ki že vrsto let redno (P°pata v izbrani evropski selek-C Poleg njiju bosta branila itali barve še Tržačana lellini in K^hiato, ki sta že v mladih letih Spustila Trst in odpotovala v Milan, P* sta se dokončno uveljavila. Jtet je znano je italijanska repre-!?tenca v torek igrala proti gori-Pagnossinu in ga gladko predala, v soboto pa se bo srečala tretjim prvoligašem iz naše i Mobianom iz Vidma. *udi za Tržačane bo drevišnja tek-^ telo važna, številni navijači, ki .oh prvenstvenih tekmah vedno J Polnili športno palačo, od ekipe sezoni mnogo pričakujejo. Tre-^ko mesto je letos prevzel Petaz-je zamenjal Lombardija, vrste Jeanov pa sta okrepila še Ame-•«n Paterno in Zorzenon. v^krrm bo v športni palač' v Čarih se bo pričela ob 21. uri. katerega se bodo udeležili poleg najboljših italijanskih atletov, z Men-neo in Simeonijevo na čelu, še številni atleti iz drugih držav/ Med drugimi je svoj nastop že najavil evropski rekorder v skoku v daljino Nenad Stekič; tekmovala bosta tudi Poljaka Wzsola in Koza-kieviez. Z S S D I obvešča, da je nova telefonska številka 767304. mez (v 46. min. Brzan), Klun (v 25. min. W. Krmec), Strnad. STRELCI: v 1. min. M Kralj I., v 25. min. M. Kralj I. iz 11-metrov-ke, v 34. min. Marko Kralj, v 51. min. M. Kralj II. SODNIK: Orsini iz Trsta.’ GLEDALCEV: 550. Z visoko zmago nad Bregom si je Primorec priboril pot v finale Puntarjevega memoriala. Srečanje se je začelo dokaj uspešno za Trebence, saj je že preden je potekla prva minuta igre M. Kralj I. presenetil Ghersinicha. To je seveda takoj spremenilo vse taktične razporeditve obeh trenerjev, predvsem pa presenetilo Brežane, ki se niso znašli. Postopoma so se vsekakor predstavniki dolinske občine organizirali in izgledalo je, da si bodo tudi opomogli. Vendar je zaradi prekrška v kazenskem prostoru nad M. Kraljem II. sodnik zadal drugi udarec Bregu, ko je dosodil 11-metrov ko. Streljal je M. Kralj I. in Ghersinich je bil spet brez moči. Brežani se vsekakor niso vdali, toda devet minut kasneje so se znašli že s tremi goli v mreži. Praktično je bilo tu vsega upanja »plavih* konec. Igra je zato postala nekojiko živčna in je sodnik tik pred koncem polčasa izključil Denicha ter W. Krmca. V nadaljevanju je premoč Primorca prišla še bolj do izraza, posebno po četrtem golu, ki ga je dosegel M. Kralj II. S prednostjo štirih golov so Trebenci lahko zaigrali bolj mimo in obenem bolj organizirano. Ob koncu, seveda, ne moremer mimo neljubega dogodka, ki se je pripetil pred koncem prvega polčasa. Sodnik Orsini iz Trsta je namreč poslal z igrišča našega fotoreporterja M. Magajno, ki je kot po navadi slikal razne akcije na igrišču. Sodnik Orsini sicer ni novinec pri takih ukrepih, saj je že enkrat izgnal z igrišča našega fotoreporterja, kateremu pa je takrat izreklo vso solidarnost društvo Kras in pozvalo Magajno naj ne zapusti igrišče. Zaradi tega dogodka je bil takrat sod- nik Orsini precej strog v svojem poročilu, saj je disciplinska nogometna zveza dosodila Krasu zgubljeno tekmo z 2:0. Je morda bilo tokrat vmes spet-osebno maščevanje tega svojevrstnega sodnika ali pa ima Orsini pravilnik zase? M. Magajna vsako nedeljo prekroži po pet ali šest igrišč in svobodno slika le v primeru da ne sreča . .. sodnika Orsinija. S tem v zvezi pa bi želeli imeti jasno pojasnilo odgovornih, to je nogometne zveze in zveze sodnikov. Obenem pa mislimo, da tudi organizatorji turnirja, katerim bi se seveda morale pridružiti vse naše ekipe, bi morali posredovati pri odgovornih, da se taki dogodki več ne ponovijo. B. R. Iztok Grgič je član Gajine nogomet- ATLETIKA PRED DVOBOJEM ITALIJA - MADŽARSKA Včeraj objavljena imena članov obeh reprezentanc Srečanje bo 13. in 14. septembra na «Grezarjn» v Trstu RIM — Italijanska atletska zveza je včeraj objavila seznam tekmovalcev, ki se bodo 13. in 14. septembra v Trstu spoprijeli z Madžarsko. Tekmovali bodo: 100 m, 200 m, 4x100 m: Caravani. Mennea, Čurini, Farina, Rasori in Grazioli; 400 m, 4x400 m: Borghi, Tozzi, Za-nini, Di Guida in Bianchi; 800 m: Di Guida in Ferrero: 1.500 m, 5.000 m, 10.000 m: Fava. Ortis, "P. Selvaggio, Zarcone, Ma-gnani in Iacona: 110 m ovire: Buttari in Liani; 400 m ovire: Brigante in Zorn; 3.000 m zapreke: Volpi in Scartez-zini: ne enajsterice, pred kratkim pa je | Skok v višino: Bruni in Da Vito: zmagal na Padričah tudi v nočnem Skok v daljino: Siega in Veglia; teku v okviru tamkajšnjega šport- Troskok: Piapan in Mazzuccato, nega tedna | Skok s palico: Dionisi in D'Alisera; .........................«..............ni.tiimiiimmimt..................................... V SOBOTO V GRADIŠČU iimniiiimHHMiiimiHMHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMtiiiiiiiHitiiiiimiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitmmmMiM* ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI BOR NUDIL BI JEKI ZACBIZEN ODPOR Naši fantje so kljub porazu s svojo igro zadovoljili - Ob koncu meseca povratno srečanje v Trstu ^UEST H1LLS — Na teniškem Jfhstvu ZDA so včeraj odigrali U.^ja četrtfinalnega kola. Med ™Kimi je Vilas premagal Tanner-3:0, v polfinalu pa se bo sre-v 2 zmagovalcem dvoboja Solo-v* ' Stockton. Zmagal je tudi Ba-j*Qtli, ki je ravno tako s 3:0 od-!w(v'l Gottfrieda. Italijan se bo v y' lrialu srečal z zmagovalcem dvo a Con nor s -' Orantes MEDNARODNEM MITINGU ^udi Stekič v Roveretu ^DVEreto — Dne 17. septembra %.v tem kraju mednarodni atletski l(18 »Palio citta della Quercia», Rijeka — Bor 5:0 (9, 5. 9, 9, 12) RIJEKA: Brožič, Vučkovič, Live-rič, Crnkovič, Sršen, Berlot, Delač, Račeta, Milin in Perič. BOR: Neubauer, Plesničar, Špacapan, Zadnik, Kodrič, Požar in Pečenko. SODNIK: Kaič; zapisnikar: Sti-pančev. Odbojkarji Bora so v sredo zvečer odigrali na Reki letošnjo prvo prijateljsko tekmo. Kljub Temu, da so z Rijeko izgubili vseh pet setov niso razočarali. Tekmo so igrali po sedmih treningih ih še posebej sta bili utrudljivi vadbi v ponedeljek in ■Urek. Polee tega so morali na i-grišče z močno okrnjeno postavo in za nameček so igrali še na odprtem. Pod silo razmer je bilo potrebno .igrati sistem 5:1 in že tradicionalno slab sprejem je borovcem tudi to oot delal veliko preglavic. Po drugi strani pa je Rijeka že veliko bolje pripravljena, saj so pričeli z vadbo že 15, avgusta. Po enoletni odsot- STRELJANJE Zelo uspelo mednarodno tekmovanje v organizaciji doberdobskih lovcev Prireditev se je odvijala ekipno in posamezno - Šestdeset udeležencev V soboto je bilo v Gradišču ob Soči mednarodno strelsko tekmovanje lovcev iz treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Tekmovanje je potekalo posamezno in ekipno ter je zabeležilo izredno lep uspeh, saj se ga je udeležilo res lepo število članov zelene bratovščine iz vsčh treh dežel. Med posamezniki v streljanju na glinaste golobe (25 ploščic) so najboljša mesta zasedli tile tekmovalci: 1. Benko - M. Sobota 25 2. Grgar - M. Sobota 24 3. Bebaldo - Gradišče 24 4. Zanuttini - Gradišče 24 5. Leban - Nova Gorica 1 24 6. Trevisan - Gradišče 23 7. Šinigoj - Nova Gorica 1 23 8. Marinčič - Ljubljana 23 9. Ferluga - Doberdob 22 10. Trček - Ljubljana 22 11. Saksida - Nova Gorica 2 22 12. Bertok - Koper 22 13. Lecchi - Gradišče 22 14. Balaben - Gradišče 2 21 15. ,Krjyec - Nov? Gorica 2 21 Skupno je med posamezniki nastopilo kar 60 strelcev, ki so prišli še iz Trsta, Postojne, Kranja, Gorice, Bele krajine itd Zanimivo je bilo tudi ekipno tekmovanje, kjer so v vsakem moštvu nastopali po štirje strelci. To tek movanje pa je dalo tak rezultat: nosti je spet igral visoki Vučkovič, ki skupaj z izkušenim Brožičem sestavlja odličen tandem in to predvsem na mreži. Po ne preveč spodbudnem začetku so borovci uredili svoje vrste in zaigrali dokaj zanesljivo, toda seta ni bilo mogoče osvojiti, kljub temu da so se približali na 11:9. Nekoliko slabši odpor so nudili razigranim domačinom v drugem nizu, ko so se mo-ali zadovoljiti s pe timi točkami. V tretjem delu igre so spet obtičali pri devetici. Ne glede na utrujenost pa so Tržačani igrali najboljše v zadnjih dveh in samo smoli lahko pripišemo, da jim ni uspelo izbojevati niza. Sama tekma je več kot očitno po kazala, katerim igralnim prijemom bo potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost. Povratna tekma med tema ekipama bo 28. t.m. v Trstu. Slovenski odbojkarji so bili tudi to pot deležni lepega sprejema, pač tistega, ki ga zna.Pe-šič vedno dobro in tovariško pripraviti. G. F. 1. Gradišče 1 71 2. Murska Sobota 70 3. Nova Gorica l 66 4. LZS Ljubljana 66 5. Koper 61 6. Gradišče 2 61 7. Nova Gorica 2 60 8. dostojna 1 57 9. Federcaccia Gorica 57 KO 10. Bela krajina 06 11. Postojna 2 50 12. Gorica 1 45 13. Trst 4? 14 Gorica 2 42 15. Doberdob 38 16, Kranj - Šenčur 37 17. Veliki Gaber 14 boljšal evropski rekord na 100 m prosto. Progo je preplaval v 51' '25 in tako za šest stotink izboljšal prejšnji rekord, ki je bil last % No-ckeja (ZRN). Plavalke pa so izboljšale dva državna rekorda. Najprej je Cinzia Savi Scarponi preplaval 100 m prosto v 59”97. Prejšnji rekord na tej progi je pripadal isti plavalki z 1'00"47, ki ga je dosegla v jutranjih urah v predtekmovanju. Drugi rekord je izboljšala Tiziana Bertolani, ki je 200 m hrbtno preplavala v 2'23"07. Prejšnji rekord je pripadal Roncellijevi s časom 2’23”45 NOGOMET V šestnajstim finale jugoslovanskega nogometnega pokala so dosegli naslednje izide: Sarajevo - Budučnost Rijeka - Partizan Velež - Čelik Leotar - Hajduk Borac (BI.) - Željezničar Bačka - Zagreb..... Trepča-'Napredak c Dihamo (V.) - Tekstilac Sutjeska - Sloboda Bor • Slaven Dinamo - Radnički Crvena zvezda - Solin 0'inir»i’a Maribor atletinj je taka, da Jugoslovanke proti njim nimajo kaj iskati. Ker so obenem Grkinje in domačinke mnogo slabše od »plavih*, imajo tako Jugoslovanke tretje mesto de jansko že zagotovljeno. Med posamezniki imajo največ možnosti da poseže io po zlatih kolajnah Stekič, Savič in Alebič, pri dekletih pa bi se lahko polastile kolajn le Pavličičeva, Lorencijeva in štafeta, glede na to, da je ekipa odšla na pot dokaj oslabljena, brez Hrepevnikove, Pergarjeve in Tome-cičeve. Nekaj možnosti imata tudi Lovšetova in Šverceva. Met krogle: Montelatici, Zecchi in Gropelli. Met diska: Simeon in De Vincentis; Met kladiva: Urlando in Bianchini; Met kopja: Marchetti in Ghesini. Madžarska reprezentanca pa bo nastopila z naslednjo postavo: 100 m, 200 m. 4x100 m: Cresa (10"31. Leopold (10 "3, 21"52), Lukas (10''4. 21 "60). Nagy (10 5). Baaby (10 "5, 21"46); 400 m, 4x400 m: Hornyacks (47”3), Deak <47"3), Paroczai (48 "0), Ger-gely (47"8); 800 m, 1.500 m: Zemen (1'47”4, 3 36"3), Otvos (1'49"2, 3'42'T), Hre-nek <1'48"3, 3'39"5); 5.000 m: Mochacsi (13'45"8), Kispal (13'47”8); 10.000 m: Kekekjarto (28'26 "4), Fran-csali (28'33"4); 110 m ovire: Bognar (14"0), Bobo 14”5), Bartha (14"2); 400 m ovire: Arva (51"3), Arati (51”7); 3.000 m zapreke: Mester (8'35"0). Kocsis (8'37”0); Skok v višino: Kelemen (2,23 m). Jambor (2,14 m); Skok v daljino: Kovesi (7,80 m), Kandar (7,62 m); Skok s palico: Veisz (5,21 m), Mako (4,70 m); Troskok: Bakosi (16,04 m), Kiss (15,51 m); Met krogle: Farago (19,17 m), Szabo 18,03 m); Met diska: Tegla (64,12 m), Segletej (60,84 m); Met kladiva: Encsi (70,16 m), Tarnaš (69,02 m); Met kopja,: Faragi (90,40 m), Erde-ly (85.48 m). nogomet V TRADICIONALNI TEKMI Stari proti mladim v nedeljo na Proseku Tudi letos, kot vsako leto, bo v nedeljo, 11. septembra s pričetkom ob 17. uri na proseškem igrišču, »Velika rouna» tradicionalna nogo- metna tekma med starimi in mladimi, to se pravi med poročenimi in neporočenimi. Tekma vzbuja tudi letos veliko zanimanje, saj se na Proseku že teden dni ne govori n-č drugega, kot o tradicionalnem dvoboju. Mladi pravijo, da bodo starim nasuli mnogo golov, poročeni pa so bolj previdni in pravijo, da se bo t:> videlo šele na igrišču v nedeljo. Na remi upa seveda proseška godba, ki bo tudi letos, kot prejšnja leta, spremljala nogometaše eno uro pred tekmo s Proseka na »Veliko rouno*. Po tradiciji, če se tekma konča z neodločenim izidom, je godba tista, ki stopi na voz, nogometaši obeh ekip pa ga morajo porivati od igrišča do vasi. Lansko leto so zmagali stari, mladi pa so porivali voz. Kdo bo letos zmagal pa bomo videli v nedeljo na igrišču «Velika rouna*. Postavi obeh ekip še nista znanL Po vsej verjetnosti ju bosta trenerja moštev objavila šele v nedeljo. Zabave, šal in smeha prav gotovo ne bo manjkalo na igrišču, zato bodo gotovo mnogi prišli v nedeljo na »Veliko rouno* gledat naj-zailhvnejšo nogometno tekmo med starimi in mladimi, ali pa po domače med »rogarji* in »žagarji*. Po tekmi bo na vrtu za športnim sedežem Primorja večerja za obe ekipi. Zmagovalci si bodo lahko privoščili pečene piščance, poraženci pa, kot je že dolgoletna tradicija, fižol. Seveda ne bo manjkalo niti dobre kapljice. H. V. PLAVANJE LONDON — Devetnajstletna kanadska plavalka Cindy Nicholas je včeraj postavila nov svetovni rekord, ko je v 19.55’ preplavala Rokavski preliv v obeh smereh. Odplavala je iz Dovra in po 8.58’ dosegla francosko obalo, nakar je brez vsakegr počitka odplavala proti angleški o-bali, ki jo je dosegla po 10.57’ Prejšnji rekord je bil višji za celih deset ur. lltinHIlIMlilHIIHMinMIIMtnillltlHIIIIIMIIIIIMMIIIIIimMlimilHHHHMIIMMHIIMIMIIIIIIMIIIIinilllltHMIIIHM KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI 4-n Učinkovita igra . «[>lavih» v Subotici Visoko so premagali Partizana, čeprav so igrali brez Čosiča in Delibasiča ATLETIKA >* NA BAUvVv.MvIH IGRAH Bo Jugoslavija dvakrat tretja? Tekmovanje je zelo uspešno izpeljalo Društvo slovenskih lovcev Juli i»Vp krciin® iz PLAVANJE NA ITALIJAN -iv«,M DP Guarducci 51”25 CHIAVARI — V prvem dnevu i-talijanskega državnega prvenstva v plavanju je Marcello Guarducci iz- BEOGRAb - Včeraj je jugoslovanska atletska reprezentanca odpotovala v Ankaro, kjer bo od danes do nedelje na sporedu 36. balkansko atletsko prvenstvo. «Plavi» so odšli pri moških na pot s precej pomlajeno reprezentanco, katere možnosti za dobro uvrstitev niso povsem jasne. Prvo mesto v tej konkurenci je že oddano Romuniji, medtem ko bo v boju za 2. mesto huda gneča: Bolgarija, Grčija in Jugoslavija startajo z dokaj izenačenih položajev in tako bi blo verjetno najbolj realno, če bi »plavi* osvojili 3. mesto. Turki bodo skoraj gotovo zadnji. Pri dekletih je položaj jasnejši. Kakovost romunskih In bolgarskih SUBOTICA — Jugoslovanska državna reprezentanca je v Subotici odigrala prijateljsko trening tekmo preti beograjskemu Partizanu. Pred 4 500 gledalci ga je premagala s 103:81, kar pa je najvažnejše, pokazala je boljšo in učinkovitejšo i-gro, kot na dosedanjih nastopih, čeprav ie nastopila brez čosiča in Delibasiča. črisič je še vedno precej izčrpan, tako da ga trener Nikolič sploh ni poslal na igrišče, Delibasič pa se je pred dnevi lažje poškodoval. Najboljši v vrstah reprezentance ŠD PRIMORJE prireja jutri, 10. in v nedeljo, 11. t.m. na vrtu za društven m sedežem ZABAVNI VEČER Igral bo ansambel The Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski ’ jedačo in domačo kapljico. so bili Kičanovič (35 točk), Jelovac (16) in Jerkov (18), poleg njih pa še Dalipagič, ki je sicer odigral en polčas v Partizanovem dresu NOGOMET VOLGOGRAD — V prijateljski nogometni tekmi je SZ premagala Poljsko s 4:1. Tekmi je prisostvovalo 40 tisoč gledalcev. « • • BRATISLAVA - V prijateljski no-grmetni tekmi je ČSSR premagala Turčijo z 1:0. • • • GLASGOVV — V tekmi za evropsko prvenstvo UEFA, za nogometaše pod 21. letom starosti, je v Glas-gowu Škotska premagala Švico z rezultatom 3:1. « » • VZHODNI BERLIN - V prijateljski nogometni tekmi, ki so jo odigrali v vzhodnem Berlinu, je NDR premagala Škotsko z 1:0. OBVESTILA ZAČETNIŠKI TEČAJ ZA UMETNOSTNO KOTALKANJE V ponedeljek, 12. septembra, ae bo ob 10. uri začel tečaj za umetnostno kotalkanje. Prijavijo se lahko otroci obeh spolov od sedmega leta starosti. Vpis eno uro pred začetkom tečaja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Dosedan je udeležence začetniškega tečaja obveščam:), da se bo drugi del tečaja začel prav tako v ponedeljek, 12. t.m., ob 9. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. • • • SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da bo jesenska društvena regata v nedeljo, 18. septembra, v Sesljanskem zalivu. Start ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure pri vpisni mizi, na društvenem prostoru v Sesljanu. • * * AO Bora in AK Levstik obveščata, da se morajo za deželno prvenstvo v troboju, ki bo v Goriči, zbrati za odhod: DEKLICE - v soboto do 12.45 pri vbodu na glavno železniško postajo in DEČKI - v nedeljo do 6.45 prav tako pri vhodu na glavno železniško postajo v Trstu. ŠD SOKOL obvešča, da se treningi za košarkarje letnikov 1965-1970 pričnejo v ponedeljek ob 17. uri, na odprtem igrišču v Nabrežini. Obenem obvešča vse dečke teh letnikov, k' bi radi gojili košarko, da se javijo ob isti uri na igrišču, ali pa telefonsko na št. 200-186 (Savo Ušaj). r H.'"’ 12.) ,ei” € o* ).!•> }lne prš- ie- J.2.> id*1 ti' Kli‘« t* kNI' '< enJ* l a 3 u O O m Kitajski dnevnik SL L. 1. MAREC sna je ta dežela, ki deklarira najnaprednejše, najvišje 'deje in ideale, podpira pa Pinochetovo hunto? k končno zares potujemo. Kitaici so nam ponudili 3. ,],rec kot najprimernejši datum. Mi smo ga seveda spre-'■ Bilo mi je kar nekam neprijetno, ko sem ljudem prikoval o načrtovanem potovanju. Zdelo se mi je, da CNam zavist. In tudi tedaj, ko je bila iskreno prija JV sem imel čuden občutek, kot bi storil nekaj nevernega, kot bi me zalotili pri nečem nelepem, kar se 0 &li drugače ne spodobi. Potoval sem že v marsikatero deželo, a se nikoli ni-,/t Počutil tako. Pa tudi moja okolica ni nikoli reagirala l(l tftk način. Kitajska je še vedno nekaj skrivnostnega k števiinim knjigam, novinarskim zapisom, kljub že ijj °bilmm informacijam o ljudeli in dogodkih v tej de-l(J,08romnih razsežnosti in neslutenih možnosti, ohranja reska še zmerom mik neznanega, skoraj prepovedanega. L Odločil sem se, da bom pisal dnevnik. Tudi pred poljem v Združene države Amerike sem ga nameraval pisati. Po potovanju, pa že tudi med njim, sem se tej misli odpovedal. Ko sem bdhajal v Ameriko, sem imel vtis, da veliko vem o njej, vsaj prebral sem veliko o njej. Med potovanjem sem si nabral kopico vtisov, tudi zares doživetih. Prepričal sem se o marsičem. Toda, Jcako naj gradim globlje ocene na vtisih, sem se spraševal. Koga pravzaprav moji vtisi zanimajo? In tako nisem napisal niti vrstice. Se mi bo tokrat zgodilo ravno tako? Kaj pravzaprav vem o Ljudski republiki Kitajski? Malo, zelo malo. Bral sem Edgara Snowa, knjigo Han Suyin o Mao Ce-tun-gu; bral sem tudi Pearl Buckovo. Že dolgo se strastno trudim razumeti, kaj je sodobna Kitajska. Zdi se mi, da zunanje manifestacije različnih dogajanj kar dobro poznam. Poznam pomembnejše govore, važnejše deklaracije. Bo kitajska realnost to moje poznavanje potrdila? Bom kitajsko realnost sploh doživel, oziroma bo to, kar bom doživel tudi zares realnost? Lani v jeseni sem bil na frankfurtskem sejmu knjig. Na tej ogromni razstavi, ki mora navdušiti, obenem pa do skrajnosti fizično in celo duhovno utruditi še tako utrjene ljubitelje tiskanega papirja vseh oblik in zvrsti, sem srečaval množice »evropskih Kitajcev«. Bili so to mladi, dolgolasi, neurejeni fantje ‘n nekoliko zanemarjena dekleta bistrih izrazov, inteligentne zunanjosti, ki so prodajali, reklamirali, navduševali ljudi za edini pravi, najboljši komunizem, za kitajski komunizem, seveda. Gledal sem jih in poslušal. Z žarom, ki ga lahko da samo mladost s svojo očarljivo nerazsodnostjo in neizkušenostjo, ki sprošča duha in daje poleta mislim, so opozarjali na socializem tako rekoč popolne enakosti in popolne svobode. Bilo je že na prvi pogled utopično. Ne smešno, smešno se mi ni zdelo. Toda za moj miselni svet je bilo vendarle vse skupaj tako iskreno naivno, da je delovalo celo privlačno. Enakost, Kitajska, Mao Ce-tnug. sem pa tja še Albanija. Želja zbuditi pozornost, pa ne narejena. Z neke vrste dostojanstvom so se predstavljali ti mladi ljudje, ki očitno verujejo v deželo sanj. kjer so vsi delavci, vsi delavci enaki, vsi enako svobodni in vsi enako srečni. Je to Kitajska, tista prava Kitajska? Vem, da ni. Vem, da ne more biti. Toda to moram doživeti sam, neposredno. Preveč je stvari, ki jih ne razumem. Kakšna je ta dežela, ki deklarira najnaprednejše, najvišje ideje in ideale, podpira pa Pinochetovo hunto? Kakšna je ta dežela, ki vabi v goste Straussa, tega gromovnika evropske reakcionarnosti, obenem pa pomaga antikapitalistič-nim revolucionarjem vsega sveta? Kakšna logika sili velesilo Kitajsko, da nenehno napada Netovo Angolo, hkrati pa se v Afriki obnaša daleč najbolj altruistično in prijateljsko, Je spor s Sovjetsko zvezo tako zelo močan argument, da lahko zaradi njega postavlja na glavo vso logiko politične doslednosti in razumljivosti? Verjetno. Toda, ali je to . tudi resnično v skladu z idejami marksizma in leninizma, na katerih sloni ali naj bi slonela kitajska doktrina in praksa? Socializem in komunizem se danes v svetu gradita v različnih oblikah in na različne načine. Mi, Jugoslovani, imamo dovolj razlogov, da o tem ne dvomimo in da z vso gorečnostjo tudi branimo pravico vsakega do lastne zamisli in lastne poti v socializem. Vendar si ne morem kaj, da me ne bi ves čas sprerryljala misel, koliko bom kitajski socializem tudi zares razumel, ker očitno ne gre le preprosto za intrepretacijo Marxa in Lenina. Gre tudi za to, koliko je v vsem tem kitajskega, tistega, čemur bi lahko rekli kitajski način življenja in mišljenja; gre tudi za to, koliko kitajski temperament, zgodovina, življenjske razmere in življenjska filozofija objektivno nujno vplivajo na značaj kitajske komunistične izkušnje. In o tem vem resnično zelo malo. Poznam celo vrsto klišejev, ki smo si jih Evropejci izoblikovali v svoji egocentričnosti in bolestni samoljubnosti, ki nas silijo, da vse in vsakogar gledamo in razumemo le skozi svoje ustaljeno predstave o življenju in ljudeh, kot da bi se ves svet začel in končal le z nami. 2. MAREC Konflikti z dogmami so bili neogibni. Toda ali jih niso zamenjale nove dogme? Sestali smfl se na razgovor o Kitajski. Bilo je zanimivo in koristno. Očitno je, da smo vsi skupaj močno zainteresirani za čimboijši razvoj odnosov med našima državama. Naš obisk seveda nima državniškega pomena. Toda nesporno smo delček mozaika. Ta se razumljivo gradi počasi, postopno. Vendar nastaja; in tudi od oblike, velikosti m barve kamenčka, ki ga predstavljamo mi,* bo odvisna celotna slika. Vznemirljiva odgovornost! Popoldne sem bral kitajsko zgodovino, misli Mao Ce-tunga. Zanimivo in prijetno branje, če kaj, potem ml je čedalje bolj jasno, da je bil veliki Mao predvsem kitajski kmet. Ves njegov miselni svet, vsa njegova politična filozofija, vsa taktika revolucije, vse je prežeto s položajem, miselnostjo in perspektivo kitajskega kmeta. Tudi spor s Stalinom, oziroma s kominterno nosi v sebi to resnico. Mao revolucije ni začel in z njo ni zmagal med kitajskim delavstvom velikih mest. Revolucija je bila dejanje kmečkih množic. Ko so te med krvavim pohodom, na primer, prišle pred Šanghaj in bi ga z lahkoto tudi zavzele, je Mao ustavi! svojo vojsko. -Šanghaj ima 7 milijonov prebivalcev,* je tedaj dejal, »kako naj jih nahranimo, ko jih bomo osvobodili?* Kmečke množice so izbojevale proletarsko revolucijo Mao Ce-tunga takrat, ko je Stalin še vehementno trdil — in za njim, se razume mnogi drugi — da revolucijo lahko izbojujejo le delavci, to je industrijski proletariat. Ves poznejši razvoj Kitajske je šel v tej smeri. Konflikti z dogmami so bili neogibni. Toda, ali jih niso zamenjale nove dogme? Un-dniUvo, uprava, oglasni oddalak, TRST. Ul. Montacchi 6 PP 5S9 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačane celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letpo 470,00 din Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 9. septembra 1977 0elgovoro, Gorald VtMl Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljan* Gradišče 10/tl nad. telefon 22207 Trgovski 1 mod ul us (širina 1 stolpec, višina 43 min) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško jn goriško pokrajino se naročaje pri oglasnam oddelku ali upravi Iz vseh drug' pokrajin Italije pri SPI. i j Član italijanske J ^^ZTT zvaza časopisnih [| Izdajaj in tiska J založnikov FIEG NAPOVEDAN ZA PRIHODNJI TEDEN SESTANEK PREDSTAVNIKOV KPF IN PS Francoski komunisti in socialisti bodo poskusili uskladiti stališča Po zadnjih anketah naj bi ostrina medsebojnih polemik ne vplivala na bodoče volilne izide - Garaudy proti «liniji Marchais» metra, prestopila bregova in poplavila ulice. Omeniti velja, da teče reka skozi zgodovinsko središče mesta, kjer se nahaja velikansko arhitektonsko in umetniško premoženje. Žrtev ni bilo. gmotna škoda pa je seveda dokajšnja. Gre za 253. povodenj od nastanka mesia l. 1703 z imenom Petrograd (ustanovitelj je Peter V.). Med najhujšimi ujmami treba omeniti tisto iz leta 1725, v kateri je bil ob življenje Peter Veliki. Bo Maria A. Macdocchi pri jela izkaznico KPI? PARIZ — Prihodnjo sredo, 14. septembra, bo v Parizu »vrh levice», se pravi srečanje med najvišjimi predstavniki francoske komunistične in socialistične stranke, na katerem bodo skušali odpraviti sedanja nesoglasja ali vsaj omiliti ostrino po lemike, ki šest mesecev pred volitvami pretresa odnose med KPF in PS. Sporočilo prihaja iz socialističnih krogov, kjer so tudi poudarili, da pred »vrhom* ne bo nobenega pripravljalnega srečanja, kot so zahtevali komunisti. Dejansko je polemika med obema levičarskima strankama dosegla tako ostrino, da se politični opazovalci sprašujejo, ali ima še kaj smisla govoriti o «združeni» levici, še posebno pa, ali se bodo čez šest ... , . mesecev uresničila predvidevanja. , RIM - Nedavno polemiko skupine da bo livica premočno zmagala nad francoskih izobražencev, ki so pod- sredinsko koalicijo. “ I pisah SaTr,tl'10V. ma"lfest prot! «z£*!: Za seda-j kaže, da ni polemika še v Italiji* katerega naj bi bil vplivala na bodoče volilne rezultate: knv «r.ezim ^devinskega kompro-prav včeraj je nanveč ugledni «Fi- mlsa» Je ponovno pogrela pisatelji; garo» objavil .zslcdke raziskava jav- ca Mana Antometta Macciocchi, ki nega mnenja, po katerih bo levica | Je. rimsko sekcijo, kateri je des ej kljub notranjim sporom dosegla 53 PMP0da1a (čeprav živi že nekaj let odstotkov glasov, sedanja vladna ve- y . Parizu) vprašala, naj ji obnovi čina pa 47. Po drugi strani pa jc I lzkaznic° KPI. Macciocchi jeva je e-zanirtiiv tudi podatek o naraščajo- na ,zmed Podpisnlc Sartrovega ma-čemu pesimizmu levičarskih volivcev, ki ne verjamejo v možnost zmage. Na prejšnji anketi, ki so jo izvedli pred tremi meseci, je 47 odstotkov anketiranih izrazilo prepričanje, da bo zmagala levica, samo 27 odstotkov pa je Verjelo v zmago sedanje večine. Nova anketa je pokazala, da se je to razmerje o-brnilo: 36 odstotkov verjame, da bo sedanja vladna koalicija ohranila večino glasov, medlem ko je le 32 odstotkov vprašanih izrazilo mnenje, da bo levica vendarle prevladala. Pač pa se niso spremenili podatki o odstotkih glasov, ki bi jih prejela vsaka posamezna stranka. Kot je pokazala že prejšnja anketa, bi komunistom pripadlo 20 odstotkov CALTANISSETTA - Higiensko glasov, socialisti bi skupaj z evl' | zdravstvene razmere na italijanskem ca 'skimi radikala prejeb 31 odseot-, jugu M od dneva do dneva sIa5ša. kov dva odstotaa pa bi zbrali PSU, jQ v brk za«0t0vilom določenih kra-m skrajna levica. V sredinskem ta-1 jevnjb oblasti, da jim je uspelo za-boru naj bi si gohsticna stranka jezjtj endemične bolezni, kakor Inf bivšega prennera Chiraca zagotovi-1 patitis (vnetje jeter)i tifus in sal. la 23 odstotkov, republikanska stran- moneiozo Razloge tega gre iskati ka predsednika Giscarda D Hjstain-, v birokratskih zapletljajih, ki zavi-ga 19. pet odstotkov pa naj bi slo|raj0 uresničevanje tudi najnujnej-centristom in radikalcem Servana posegov za preprečitev nadalj-Schreibera. I njega širjenja okužb," "sičeF'pa' V Bivši ideolog francoske komuni- širšem smislu kronični zaostalosti nifesta* in trdi, da se ne strinja s politiko KPI, hoče pa preveriti, ali so komunisti »zreli za pluralizem*. Na drugi strani komunisti poudarjajo, da je KPI «enotna politična sila*, ki se zavzema za pluralizem, vendar tako, da si lahko vsak izbere svojo stranko, ne misli pa na obstoj struj v lastni stranki. Zato je rimska sekcija KPI povabila Mac-eiocchijevo na članski sestanek, na katerem bodo obravnavali njen primer. Slednja je vabilo nekako sprejela, čeprav postavlja pogoj, naj bo članski sestanek javen ob prisotnosti časnikarjev, češ da hoče «postaviti KPI na zatožno klop*. DAMASK — V zadnjih 24 urah so v Siriji zaznamovati 40 novih primerov kolere, s čimer se je njihovo skupno število po junijskem izbruhu epidemije dvignilo na 1S37. Bolezni jc podleglo vsega 61 oseb. V Jordaniji in Libanonu so našteli 60 oziroma 4 primere. ANCONA — V kraju Torrette di Ahcona je našel grozno smrt 41-letni delavec Arduino Maggiori, ki ga je zmečkal kopalni stroj. GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE NEPRIČAKOVAN SKLEP VOJAŠKIH PREISKOVALNIH SODNIKOV_ Še dva karabinjerja aretirana KAKO REŠITI zaradi bega zločineaKapplerja KRIZO Z MESOM? Gre za stotnika Capozzella, ki /e poveljeval stotniji Celio, in karabinjerja Giovagnonija - Zupani odlikovanih mest zahtevajo jasnost RIM — Še dva karabinjerja sta od včeraj v zaporu pod obtožbo, da sta vsaj delno odgovorna za pobeg nacističnega krvnika Herberta Kap-plerja iz rimske vojaške bolnišnice Celio. Vojaški sodniki, ki vodijo preiskavo o begu. so ukazali aretirati še stotnika Norberta Canozzella, ki je poveljeval stotniji Celio in je bil odgovoren za zastražen,;e vojaške bolnišnice, po Kapplerjevem begu pa je bil premeščen v Neapelj, ter karabinjerja Giuseppeja Gio-vagndnija; ki je skupaj z že aretiranima Falsom in Pavonejem imel nalogo, da straži hodnik, .kjer je. bila soba krvnika Ardeatinskih jam. Stotnik Capozzella je obtožen kršitve ukazov, ker da je v nasprotju z navodili, ki jih je prejel od nadrejenih, sljlenil ukiniti nekatere izmene stražnikov, prgdvsem pa je ukinil stražo na dvorišču pred bolnišnico. Karabinjerja Giovagnonija pa vojaški sodniki dolžijo istih kaznivih dejanj, katerih sta bila obtožena karabinjerja Falso in Pavo-ne: 'namreč nespoštovanja navodil in oddaljitve od službenčga mesta. Capozzella je star 37 let ter je prevzel vodstvo stotnije Celio • šele pred enim letom. Kot kaže. mu o-1 ....................... Nit’ KOLIK« JETRNIH IN ČREVESNIH VNETIJ OD APULIJE DO SICILIJE Nezadržen pohod kužnih bolezni na jugu države f , Položaj jc zlasti težak v CaltanissettU Več primerov salmonelozc tudi v Bergamu stične partije (iz katere pa je bil izktjučen leta 1970) Roger Garaudy prizadetih območij. Siromaštvo prinaša vsakovrstne je včeraj v intervjuju izjavi, da bo bolezni .kajti družine so nagnetene »Marchaisova linija pokopala KPF*.1 v nekaj kvadratnih metrih stanovale francoska partija ni več najmoč- i nja če ga lahko sploh tako imenu-ne ša francoska stranka, niti ne naj-1 jemo, primanjkujejo jim najosnov-večja opozicijska stranka, je to za-: nejše higienskosanitarne naprave. radi stališč, ki jih je vsilil Mar-; _____________________ chais, je polemično dodal filozof.; Krepitev PS — je še dejal — je nujna in zaželjena, toda KPF bi lahko zabeležila še večjo okrepitev, ko se ne bi kar tako znebila svojih načel ter bi se držala treznili | stališč, (ten) | Švicarski zdravniki zahtevajo ponoven pregled Petre Krause NEAPELJ — Sodišče je ugodilo zahtevi švicarskih oblasti, da se i-talijansko - nemška anarhistka Pe- j tra Krause pred procesom dne 18. j t.m, v Wintherlhuru podvrže posebnemu zdravniškemu pregledu v Švici. Sodni medicinski izvedenec naj bi ugotovil, ali Petrino zdravstveno j stanje dovoljuje ženski potovanje j oz. prisostvovanje obravnavi. Krausejeva je bila, kot znano, zaprla 28 mesecev v samici švicarske jetnišnice, nedavno pa so jo končno -izročili Italiji. Iz kaznilnice v Poz-zuoliju, kamor so jo vtaknili takoj po prihodu, so jo sprejeli v bolnišnico, potem ko so ji dovolili 25. avgusta začasno na svobodo. Sedaj je morala v drugo bolnico v Neaplju, ker se ji zdravstveno stanje ni kaj prida popravilo. Lov na čarovnice RIM — Avstralska konservativna vlada je na pobudo ministra za vprašanja priseljencev Michaela Mackel-larja izgnala Italijana Ignazia Sale-mija, češ da je zganjal pokomunistično propagando. Prizadeti je bival na celini štiri leta, vendar z začasnim vizumom; vsakič, ko ga je moral podaljšati, so mu ustvarjale oblasti namenoma hude težave, tako da se je za problem moralo zanimati tudi rimsko zunanje ministrstvo, sicer predvsem pod pritiskom odgovornega za zunanjepolitične zadeve v KPI Sergia Segreja. Salemi.je vodil avstralski odsek i-talijanske zveze izseljenih delavcev in njihovih družin FILEP, ki združuje predvsem komunistično, socialistično in neodvisno levo usmerjene) emigrante, ' 253. povodenj zaradi ciklona v Leningradu MOSKVA — Agencija Tass sporo ča, da je predsinočnjim razsajal v Leningradu ciklon. Pridivjal je iz zahodne Evrope z brzino 100 km na uro in dobesedno preokrenil tok Neve, ki je zaradi tega narastla dva Rodezija zavrnila vojaški del mirovnega načrta SALISBURY - Britansko a-meriški načrt za mirno rešitev rodezijskega vprašanja je osem dni po uradni objavi dobil prvi odločen in uraden negativni odgovor. Zavrnitev se sicer nanaša na del dokumenta, in sicer ravno na točko, ki je že od vsega začetka doživela največ nasprotovanj in ki ureja sestavo bodoče vojske svobodnega Zimbabveja. Rodezijski rasistični premier Smith je predlog, da bi večino rodezijskih vojaških sil sestavljali pripadniki osvobodilnega gibanja žn ob obisku britanske-ka zunanjega ministra Owena in ameriškega predstavnika pri OZN Younga v Salisburyju o-značil za »blaznost*, vendar je z uradno zavrnitvijo počakal več dni in jo prepustil obrambnemu ministru Partridgeu. V imenu rasističnega režima je o-brambni minister še enkrat zagotovil beli manjšini ,da Salis-bury nikakor ne namerava razpustiti svoje vojske in sestaviti novo s »teroristi*. Skoraj neprekinjeno pa se ob mejah Rodezije z Bocvano in z Zambijo vrstijo manjši spopadi, o katerih pa so poročila precej skopa in popolnoma protislovna. Salisbury je odločno zanikala, da bi rodezijske sile napadle bocvansko vas Pandama-tenga, obenem pa obtožila bocvansko, zambijska in še mo-zambiško vlado, da «zelo aktivno* podpira »teroristične bande* Nkoma in Mugabeja. Še nekoliko dlje pa je šel časopis »Rhcdesia Herald*, ki zatrjuje, da Zimbabvejevo osvobodilno vojsko, ki naj bi v Zambiji štela okoli 3.000 mož nedaleč od Lusake vežba približno 250 kubanskih vojaških sve-< tovalcev. Ob tem dodaja, da so to prve novice (prišle pa naj bi v Salisbury iz zelo zanesljivih virov) o, prisotnosti Kuban- ■ cev v Zambiji, medtem ko naj bi bila njihova prisotnost v Mozambiku «nikakršna novost*. . (bp) otroci pa po končanem šolskem letu (kolikor se sploh morejo šolati) prebijejo dan za dnem v zasmrajeni in pomazani uličici ali pa se i-grajo na smetiščih v družbi podgan in sorodne golazni. Z druge strani se nesrečniki nalezejo, denimo, tifusa z okuženo vodo pa tudi s kopelmi v onesnaženih morskih vod ali. Tedaj ne ležejo na bolniško posteljo le siromaki, temveč lahko vsakdo. Krivdo za to pa gre iskati v pristojnih oblasteh, ki ne skrbijo za ureditev vodovodov ter odstranjevanje nesnage z morske gladine oziroma napeljujejo mestoma odtočne kanale kar v neposredno bli i i v ijs 1 M H l j>f i IH | (6-1 11 zrno plaz. Kužne bolezni razsajajo od Apulije do Sicilije, zlasti kočliiv je položaj v Caltanissetti na otoku. Tu so včeraj sprejeli v bolnico nova bolnika, sicer 59-letno žensko zaradi jetrnega vnetja in 19-letnega fanta zaradi trebušnega tifusa, ki ga po vzrpča baccillus typhi. Mladi biva v ljudski četrti Santa Flavia sredi mesta, kjer so doslej zaznamovali že številne kužne primere, ženska pa v novem mestnem predelu, kjer se do včerajšnjega dne bolezen še ni noja vile. Policija je medtem predložila namestniku državnega pravdnika prvo poročilo o higienskosanitarnem po-• ložaju, iz katerega naj bi bilo raz- j vidno, da ni »posebnih odgovornosti* | za razvoj okužb, temveč gre te pripisati »naključnemu sosledju- mno- j golerih povzročite!jsldh dejavnikov*. ! Dokaj zapletene besede, ki nekam j sumljivo zvenijo, če upoštevamo, da , sovpada poročilo z izbruhom afere okoli smrti komaj štiri dni starega Rosaria Mantioneja dne 22. julija. Prav tedaj se je začela epidemija, pri čemer se porajajo zanimiva vprašanja. Čemu so pristojni dejavniki opozorili občinsko upravo na nevarnost okužb šele 10. avgusta: čemu so se prvi pregledi vode iz z iztrebki onesnaženega vodovoda pričeli šele teden pozneje, itd. Na dlani je, da je bilo izgubljenega precej dragocenega časa, še več pa ga bo izgubljenega, ker po dveh mesecih od izbruha kužnih bolezni še vedno niso bili uresničeni obljubljeni ukrepi — razkuženje najbolj prizadetih mestnih predelov, odortje nove bolnišnice SanfElia (zdajšnja je prenatrpana, tako da ni v njej prostora niti za najresnejše primere), preureditev greznic in odtočnih cevovodov idr. Pri pregledu otročičkovega blata, ki ga ’e opravil neki zaseben zavod, so odkrili prisotnost salmonel, to ie skupine bacilov TPE, se pravi ti; fusa, paratifusa in enteritisov, ki so povzročitelji črevesnih vnetij: dete je dejansko podleglo salmonelozi, kar je zavod že avgusta sporočil vodstvu bolnice, vendar zaman. Komunističtii predstavniki so od sicilske deželne uprave zahtevali v posebni resoluciji, da v sodelovanju z državno oblastjo poskrbi za ustreznejše družbene infrastrukture, za razkuženje zgodovinskega mestnega središča in za čimprejšnje odprtje nove bolnice — zdajšnja bolnišnica je pravzaprav postala že »nosilka okuženj*. Nič boljši ni položaj drugod na O; toku, kot npr. v Agrigentu, Ragusi in Portu Empedocle. Hepatitis in tifus sta se poiavila, kakor rečeno, tudi v Apuliji, tako so v pokrajini Foggia našteli od začetka leta do konca avgusta 416 primerov vnetja jeter, 7 paratifusa in 115 tifusa. Poprej omenjena salmoneloza se ne pojavlja le v južnih krajih, temveč so v poslednjih treh dneh za; znamovali 23 okuženj tudi v pokra! jini Bergamo. Zdravstvena dejavniki še niso mogli ugotoviti, če gre za tifusno obliko, prevladuje pa mnenje, da. Bolezen naj bi se raz- čitajo predvsem, da je «napačno tolmačil* ukaze, ki jih ie dal poveljnik karabinjerjev gen. Mino na osnovi navodil ministra Lattanzia. Naloga stražarjev naj bi bila namreč dvojna: po eni strani preprečiti morebitne atentate proti nacističnemu zločincu, po drugi pa onemogočiti njegov beg. Vojaški sodniki naj bi prišli do zaključka, da si je častnik vzel zelo k srcu prvo nalogo, prezrl pa je drugo, morda v prepričanju, da je Kappler preveč bolan, da bi lahko poskusil zbežati. Branilec dveh karabinjerjev, ki so jih najprej aretirali, odv. Trova-to, je medtem včeraj spet zahteval izpustitev na začasno svobodo karabinjerja Pavoneja, katerega zdravstveno stanje naj bi se v zaporu tako poslabšalo, da je mož shujšal ža celih 12 kilogramov. Pavone je bil že za nekaj dni sprejet v vojaško bolnišnico Celio, toda kmalu so ga odslovili ter se je moral vrniti v vojaški zapor v Forte Boccea. Zanimiva pa je tudi druga zahteva odv. Trovata, namreč zahteva po zaplembi zapisnika zasliševanja karabinjerja Falsa, ki sta ga opravili dve še neidentificirani osebi ob navzočnosti obrambnega ministra Lattanzia. Do tega dokaj čudnega zasliševanja je prišlo kmalu po Kapplerjevem begu in še pred aretacijo obeh karabinjerjev. Država mora dati jasen in odločen odgovor na vsa vprašanja, ki jih je odprl Kapplerjev beg, To zahtevo so včeraj orisali predsedniku vlade Andreottiju župani mest, -odlikovanih zaradi vojaških zaslug, ki j jih je ministrski predsednik sprejel j v palači Chigi., Delegacija županov j je nato obiskala Montecitorio, kjer jo je sprejel predsednik poslanske zbornice Ingrao, ter palačo Mada-ma, kjer se je sestala s podpredsednico senata Tullio Carettoni. Tu-neurjih; v njej so namreč odkrili j di predstavnikoma parlamenta so baeterium coli. \ župani izrazili upanje, da bo sko- Omenili smo, da napadajo vse, te iajAnja razprava v poslanski zboi ni-bolezni v prvi vrsti najrevnejše P (uspevala k osvetlitvi se nejasnih sloje in statistika je pokazala, da okoliščin pobega nacističnega zlo odpade nanje v resnici najmanj.clnca- 80 od sto ugotovljenih primerov. O- V zvezi z zasedanjem poslanske kužbe se od leta do leta nppresta- zbornice, na katerem bo sam An-no ib ’ zaskrbijivo' množijo; k'ar je ' dreotti odgovoril na razhfLpbšIflnSka razvidno že iz ustreznih podatkov za vprašanja o »aferi Kapplera^imora-samo Caltanissetto, ki ponazarjajo mo še zabeležiti, da se danes se-stopnjevanie tifusnih obolenj v zad stane konferenca načelnikov parla-njih petih letih: 1973 20 primerov; mentnrnih skupin, da bi odločala o 1974 — 34; 1975 — 112; 1976 — 64 poteku razprave. Z več Stranj so ter 1977 — 102. od teh 35 med ja- izrazili željo, da bi ne bilo nika- nuarjem in junijem in 67 od začet- kršnih časovnih omejitev, tako da ka julija do danes (s 15 primeri he bi diskusija lahko opozorila na. prav patitisa vred), (dg) |vse aspekte zapletene afere, (trn) širila z onesnaženo vodo po zadnjih Svečana proslava prve obletnice Maocetungovc smrti PEKING — Na tisoče Kitajcev se je na predvečer prve obletnice smrti velikega voditelja Maocetun-ga oddolžila njegovemu spominu s šopi pisanega cvetja, ki so jih polagali na spomenik narodnim herojem sredi prostranega trga Tjen-anmen. Za današnji dan pa je predvidena izredno slovesna komemoracija, na katero pa niso povabili nobenega tujega diplomatskega predstavnika, vendar pa jo bosta oddajala tako radio kot. televizija. Ob tej priložnosti bodo na trgu Tjenanmen odprli tudj mavzolej, kjer bodo izpostavili Maocetungovo truplo. GENOVA — Na avtocesti Genova Savona se je smrtno ponesrečil 26-letni .trgovski potnik iz Codroi-pa v videmski pokrajini Paolo Pasetti. LJUBLJANA — Zviševanje življenjskega standarda prebivalstva pomeni hkrati tudi spremembe v strukturi prehrane. Že sedaj lah ko trdimo, da obstaja določena no-vezanost med višino osebnega dohodka, izobrazbo in s tem poznavanje biološke vrednosti hrane in samo prehrano. Značilno za skupine, ki so v vrhu lestvice dohodkov, je manjša potrošnja masti, ogljikovih hidratov na račun večje porabe mesa in nasploh proteinov. Vendar pa se ta premik v strukturi prehrane ne opaža le pri teh slojih prebivalstva, ampak je ta tendenca očitna nasploh. Slovenija se v zadnjem razdobju stalno srečuje s t.i. mesnimi krizami, ki pa niso posledica nezmožnosti naših kmetijskih proizvajalcev. temveč le odgovor na takšne ali drugačne cene. Začarani krog se vrti venomer od odkupnih do prodajnih cen, od tega, da so kmetijski proizvajalci zaradi nizkih odkupnih cen in hkrati previsokih cen krmil nestimulirani, do tega. da klavnice po njihovih izjavah poslujejo z izgubami. Cene pa so administrativno dogovorjene in se ne spreminjajo po ekonomskih načelih, zaradi prepotrebne jgščitc potrošnikov. Komu verjeti pri stalnem nihanju cen je večkrat vprašljivo, še zlasti pa če vemo, da nimiiiiniitiiiiimHimiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiMiinaMiuiiHiiiiHiiiiiiiitiiiuiiiiHiiiiiimiMiiiMMiiNiniiiiiiiHiii PROTI IZVAJANJU NOVE AGRARNE REFORME Vrsta bombnih napadov na južnem Portugalskem Eksplozije so sedežem za agrarno reformo prizadejale veliko materialno škodo, v Evori in Santaremu pa so ranile pet oseb LIZBONA — Po enotedenskem premirju je južne predele Portugalske z glavnim mestom vred ponovno pretresel val bombnih aten tatov proti osrednjemu in krajevnim sedežem za izvajanje nove a-grarne reforme. Venda’- pa so bile včerajšnje eksplozije, bilo jih je 6, veliko silovitejše od vseh dosedanjih. ob precejšnji ..materialni škodi so namreč tudi ranile .nekaj oseb. Vzrok' negodovanja gre iskati v »zakonu Barreto*. ime je povzel po ministru za poljedelstvo, izglasovali pa so g n socialistični in socialdemokratski parlamentarci, ki predpisuje. da morajo kmetje, ki so po aprilskem demokratičnem preokre-tu leta 1975 dobili v zakup dejansko iiiiMiiHiHiiiiiiiniiiiMiiUMiiiiiiiioiiiiMMiiiiiiiiiMiiniiiiiiiHHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmmiifiiiiiiiiiHmHiiiiimiiiiiiiiiumfiiiimimiiHiii Tito ob povratku v Beograd vso obdelano zemljo, del tega zemljišča vrniti bivšim veleposestnikom. Ukrep vlade socialističnega premiera Soaresa je doživel nešteto kritik, tako z desničarsko - centri-stičnih krogov kot tudi s komunistične strani. Obe stranki sta pred približno mesecem pa pol glasovale proti predlogu, čeprav iz diametralno nasprotnih razlogov: po mnenju desnice bi morali veleposestnikom namreč vrniti celotno njihovo bivšo posest. Nasprotstva pa je seve to »vračanje bivšim gospodarjem* vzbudilo predvsem med kmetovalci, ki so se v večini primerov združili v zadruge in katerim grozi, da se jim bodo ob veliki škodi, ki bi jo utrpeli, tudi zrušili upi na boljšo prihodnost. Najbolj bodo prizadeti prebivalci južnih pokrajin kot je Alentejo in okoliških predelov Lizbone, kjer so bila v glavnem do aprila 1975 osredotočena najbogatejša veleposestva1. Bombni atentati, večino so izvedli v zgodnjih jutranjih urah, v Lizboni, v Setubalu, v Beji, ,v Alcaceru do Sal, v Evori in v Santaremu, v zadnjih dveh krajih so ranili skup no pet oseb, padejo v obdobje, ko vlada v portugalskem političnem življenju še mrtvilo in zato še ni drugačnih, mnogo bolj demokratično izraženih protestov proti vladnemu ukrepu. Sicer pa se mora o njegovi veljavnosti, oziroma o njegovem soglasju z ustavnimi predpisi, še izreči ustavna komisija. Novi napadi, tako hudih Portugalska zadnje leto ni doživela, pa nedvomno hočejo izvajati pritisk na člane u-stavne komisije, ki so v teh dneh začeli s pregledovanjem oporeče-nega »zakona Barreto* ter ustvariti ozračje napetosti ob vprašanju, ki je za poljedelsko Portugalsko in njeno mlado demokracijo ključnega pomena, (bp) kmetijski proizvajalci glede na <*' ne preusmerjajo proizvodnjo mesa in tako s staležem živine vnaprej odločajo o položaju cene mesa-e* trgu. Podobna je situacija pri klavnicah, ki zaradi nizkih prodajma cen, mesa ne prodajo ampak 8* predelajo v suhomesnate proizvod® in konzerve, kjer so cene ugodnejše, ali pa ga za ustrezno 0“' dobje spravijo v hladilnice. Mesn* krize se delno rešujejo z intervencijskimi uvozi iz tujine, zlasti i* vzhodnih držav, delno pa z uV#' zom živine iz drugih republik. Takšen je kratek, nekoliko poen9" stavljen opis stanja na našem mesnem trgu. Tudi v letošnjem letu s* namreč srečujemo s podobno situaei; jo, saj se večkrat dogaja, da nl svinjskega mesa niti za zdravil0' tudi sedaj, ko je bila opravljen® »korekcija* cen. Eden od elementov-ki kažejo vstop mesa, je nedvomno zakol živine v klavnici, saj le ta P1'1 nizkih odkupnih conah močno pad8, V drugem četrtletju letošnjega 1®' ta smo zaklali 10890 ton goved. o° tega 2.548 ton baby beef, 8.838 prašičev in 10.129 ton perutnine-Nasproti enakemu obdobju lani je tako živa teža zaklanih goV*0 zmanjšala za 3 odstotke, živa ‘®' ža zaklanih prašičev se je zvec®1® za 16 odst., perutnine pa za 15 odst-Sodeč po teh številkah bi mor®1 biti situacija v mesnicah kar godna za potrošnika vsaj po i če že ne po cenah. Če dodamo. 0 smo v obdobju april - junij iz dr^ gih republik uvozili še 1.08B ton t" ved in 4.885 ton prašičev in da J bil istočasno ustavljen ves izv^ svinjskega mesa, ob poizkusih l0' tervencijskega uvoza svinjine iz tul ne, pa bi morali ugotoviti, da j« n!1 situacija še kar »prašičje* rožn*1 • Vendar le ta do mesnic ni prihajal zaželenih količinah. Ob zvišanih ^ nah so se pulti sicer nacolnik mesom vendar ne v pričakovan® obsegu in potrošniki, ki so že naV jeni teh iger z mesom, pričakuje! dodatne zahteve po korekciiah ce ' ki jih bodo seveda sami najbolj 0 čutili. ' Kakšen bo položaj na mesnem gu v naslednjih mesecih je te7, predvideti, čeprav lahko ugotovimo. da ne bo ugoden, na podl®^ predvidene oddaje pitane živin« tretjem četrtletju. ■, Kmetijske družbene organizaetF predvidevajo občuteno zmanjša oddajo vse živine, goved (za 23 od-J manj), prašičev (28 odst. manj) A celo za 7 odst. manj perutnine. kup iz proizvodnega sodelovanj® i------nP. individualnimi koonerhnti sc n« -zmanjšal po predvidevanjih v tak meri, z izjemo prašičev. ^ Ob tako črnogledih napovedih n® ostaja, da pokrijemo potrebe P° “L, su. ki so čedalje večje, kakor ® opisali v začetku, le s perutn'n ali pa z ostalimi proteini. Nekaj F je nesporno: v času dohodkoime,^ povezovanja postaja nedopustno.^ so možna takšna nihanja in P1"1..1,,*) na cene mesa. Ob tem ko go,v'°rlen., o urejeni preskrbi potrošniških c trov — zlasti živilskih trgov j« ^ dvomno nujno potrebno govori1' dogovoriti stalno preskrbo z rneS°L’-ki ni luksuz, temveč vsakdartj® F’ treba delovnega človeka, ^ Na tisoče Beograjčanov je včeraj popoldne pozdravilo predsednika SFRJ maršala Tita, potovanju, na katerem je uradno obiskal ZSSR, LDR Korejo in LR Kitajsko, vrnil v priliodu na beograjsko letališče je Tito (na sliki) podal krajši obračun svojih obiskov, oceni izredno pozitiven ki se je po dolgem domovino. Takoj ob ki je po njegovi VENTIMIGLIA - Na italijansko-francoskem mejnem prehodu so finančni stražniki aretirali 34-let-nega zavarovalca Edueja Magnana i/. Roburenta pri Cuneu, lastnika zavarovalne družbe Assicurazioni r.s.l. Magnano. V avtomobilu so našli večje število menic za 111 milijonov lir, ki jih je hotel nezakonito prepeljati čez mejo. Zaprli so ga v sanremske zapore in mu bodo sodili po hitrem postopku. POLEG USTANOVITELJA PREVRATNIŠKEM GIBANJA MAR BO NA ZATOŽNI KLOPI ŠE 56 FAŠISTOV V ponedeljek nadaljevanje procesa proti Fumagalliju BRESCIA — V ponedeljek se bo na lukajšnji poroti nadaljevala sodna obravnava proti ustanovitelju zloglasnega skrajnodesničarskega »revolucionarnega akcijskega gibanja* MAR Carlu Fumagalliju in pajdašem. Na začetku procesa 21. februarja je bilo vseh fašističnih obtožencev 59, pozneje sta pa dva odpadla: Salva-tore Vivirito, ker je bil ubit med poskusom ropa v Milanu, Giovanni Battista Rovida, ki mu bodo sodili sicer pozneje, pa zaradi poškodb, ki jih je zadobil, ko je dan po začetku procesa bil žrtev fizičnega obračunavanja. Novofašisti so med drugim obtoženi političnega zarotništva, napada na republiško ustavo, netenja državljanske vojne, vrste bombnih atentatov, poskusov umora, posesti in nošnje vojnega orožja in razstreliva, ustanavljanja oboroženih tolp, združevanja v zločinske namene ter ugrabitve milanskega arhitekta Al-da Cannavaleja, za katerega je družina plačala 450 milijonov Or odkupnine. Med prvim delom sodne razprave, ki je bila zaradi počitnic prekinjena (sicer predčasno) julija, si je Fumagalli nakopal še novo obtožbo, ker je grobo reagiral na izvajanja javnega tožilca Trovata. Med obtoženci, ki so začasno na prostosti, gre omeniti državnega pravdnika iz Lanciana (Chieti) dr. Maria D’Ovidia zaradi,odkrivanja uradnih tajnosti, neizpolnjevanja službenih dolžnosti in dajanja potuhe enemu od obtožencev, nadalje voditelje žalostno znane škvadristične »avan- guardia nazionale* in Albo, sestro I cijami od Borghesejeve »fronte na-nacifašista Giamiija Nardija, ki ve- zionale* in «rosa dei venti* do »I-lja za morilca policijskega komisar-1 talia unita*. ja Calabresija in ki se je zatekel | V ponedeljek se bo nadaljevalo na varno v Španijo, kjer je izgubil i zasliševanje prič, med temi senator- življenje v nejasnih okoliščinah (u radno pri prometni nesreči). »Najpomembnejša* obtoženca sta vsekakor Fumagalli ter odv. Adamo Degli Occhi. Prvi je 1. 1970 ustanovil MAR z namenom, da bi se «z vsakim sredstvom od zunaj borili proti sistemu*. L. 1972 je bil na zatožni klopi zaradi atentatov na območju Versilie, toda sodišče v Luc-ci ga je oprostilo, češ da ni zakrivil deiania. Degli Occhi, nekdanji milanski voditelj nacionalne monarhistične stranke, se je družil z vsemi mogočimi skrajnodesničarskimi organiza- ja Pisanoja, številnih časnikarjev, genovske «superpriče» Giannija Mai-fredija (čigar izjave so prisilile pred meseci bivšega notranjega ministra Tavianija, da se je osebno javil na poroti in zanikal, da bi kdaj koli poznal možakarja, ki naj bi sicer bil svoj čas njegov šofer) ter bivših vodij vojaške obveščevalne službe generalov Malettija in Micelija ter kap. La Brune. Dokazni postopek bo trajal še ves oktober, šele nato naj bi spregovorili zastopniki prizadetih strank (tudi PSI in občinske uprave v Brescii), (dg) Veronico Carlier so našli mrtvo VALENCIA - španska policij*^ včeraj popoldne odkrila trup«'?® ke) maj štiriletne hčerke (posvoje^L,0. belgijskega konzula Carliera, v niče, ki je izginila v ponedeljek čer. Zakopano je bilo slabo pod zemljo in nadevano s katitenJ,^ in listjem, sicer v neposredni 0 ^ ni konzulove vile. Po neuradnih -t. mnevah naj bi otrok izgubil žl' nje istega večera, ko se je 28 n“ izgubila sled. . Preiskovalci tavajo za sedaj * mi. Z ene strani se je P° .| n>j da so bila sporočila, po katerih L. bi Veronico ugrabili člani *re' jrlt cionarne protifašistične fronte* ,jS. AP oz. »revolucionarnih Ph^AjpO-tičnih skupin I. oktober* ^ ai»-lažna, z druge pa kljub temu h® e, kpučujejo vsaj poskusa uS1"® bučjl ki naj bi se takoj tragično za»‘J iz neznanih razlogov; -jt«! Možno je tudi, da je otrok Prf jj žrtev moža, ki naj bi pobrito y bližnje psihiatrične bolnišnic^ jl), resnici so agenti aretirali s*aek° nega moškega, iščejo pa še . s« bradato osebo. Nazadnje ostaj možnost nesreče. msk*^ Spopadi med policij0 in južnimi Molučani ASSEN (Nizozemska) - preldoV noč je prišlo do silovitih sP?FT ier in tudi streljanja med pol'?1-^; s° južnomoluškimd demonstranti. kjer hoteli vdreti v sodno dvorano. je v toku proces proti sedn^L£, K* liovim kolegom. Gre za g''erll_ p' so maja, kot znano, ugrabili držali kot talce otroke neke ne šole in potnike vlaka. . ^ i Med izgredi je bil s strt? trebuh ranjen agent, čigaf stveno stanje se je po k'ra posegu znatno izboljšalo. Vft- v assnu na nizoze: strantje so požgali dva otro^ ca in sekcijo Rdečega kriza,. j,jcn pa streljali na gasilce. Ti so M zatrli ogenj šele po petih urrt,’,ji