Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman volja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol lota S gld., za četrt leta
4 gld.. za en inesoe 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt lota 3 gld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljali velja 1 gld. 20 kr. več na leto,
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulico št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: S kr., čo .•« '. :Lrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primenio zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodoljo in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
ev

OO.
V Ljubljani, v ponedeljek 12. septembra 1887.
T ^etsiilk

Shod nemških katolikov v Treviru.
Nemški državnik, knez Bismarck, je z železno vstrajnostjo dolgo vrsto let nadaljeval kulturni boj proti katoliškim sodržavljanom. Zatreti je hotel v Prusiji katoliško vero in protestantizem proglasiti kot državno cerkev v Nemčiji. Nad 13 let so se katoliki bojevali proti državi za cerkveno prostost. Knez Bismarck je že leta 1SS0 sprevidel, da ue bo zatrl verskih čutil, pač pa razburil dobro tretjino katoliških prebivalcev. Odnehal je in v mnogem oziru olajšal krute proticerkveue postave.
V ognji se čisto zlato, v duševnem boji bistri se um. vtrjuje vstrajnost, kaže značaj. To so pokazali tudi nemški katoliki, kterim je versko prepričanje dajalo moč in pogum v boji za verske pravice. Že 11. septembra 1879 je govoril znani dr. Windthorst, voditelj nemških katolikov v državnem zboru: ..Boj nevere proti veri je pevsod hud. Večkrat se uam zdi, kakor bi se prikazovala znamenja poslednje sodbe. Upamo pa, da nismo še tako daleč, in Bog bo človeštvu še pustil časa, da ljudje zapuste pot pogube, po kteri jih toliko hodi. Da se to zgodi, priboriti si moramo prostost in neodvisnost cerkveno, kjer je nimamo, in varovati jo moramo, kjer je. Na to moramo delati s združenimi močmi, navdušenjem in vstrajnostjo." Z opravičeno samozavestjo in jasnim spoznanjem so se katoliki v Nemčiji potegovali za svoje državljanske pravice. Na shodih so učeni možje odkrivali svetu svoje želje in namene, pojasnjevali vzroke, vsled kterih propada človeštvo, priporočali zdravila, ki celijo rane v socijalnem življenji.
28. avgusta zbralo se jo v Treviru nad 5000 katolikov iz nemških pokrajin, med njimi možje, kterih imena so dobro znana izven Nemčije, kot: dr. Windthorst, A. Reichensperger, dr. Monfang, škof Haffner in drugi. „Germania" je pisala povodom tega shoda :
„Trevir, staro slavno mesto že v prvih krščanskih časih, je svet in zgodoviusk kraj, kjer so se zbrali nemški katoliki. V Treviru so večkrat stanovali stari rimski cesarji, tii je bil sedež najvišjih državnih upravnikov, tii je tekla kri mučencev za
krščansko vero. Starodavno zidovje je priča mnogoštevilnega shoda, kterega se v duhu vdeležujojo milijoni katoliških src.
Sloga, ljubezen, navdušenje — so znamenja mnogoletnih shodov, ki pričajo o katoliškem življenji v Nemčiji. Eno srce in ena duša navdaja skupščino pri resnem delu in ob urah oddihljeja. Dva škofa sta osebno navzoča, drugi so naznanili svoje sočutno priznanje."
Okrajni odbor je poslal sv. očetu pismo, v kterem razlože sedanji cerkveno-političui položaj. Leon XIII. jim je poslal nastopno pisanje:
„Na vzvišenem stolu vidimo vsak dau velikanske boje za pravice cerkvene. Z vsemi svojimi močmi in božjo pomočjo so trudimo, da odvrnemo krute napade. Veseli Nas, da vidimo v tem boji pogumne voditelje, ki so Nam zvesto vdani, veseli tembolj, ker se z voditelji bojujejo srčni vojaki v mnogem številu.
Nov dokaz vzajemnosti med lajiki in duhovščino prineslo nam je Vaše pismo, v kterem mi z otroško vdanostjo razložite namene in sklepe Vašega shoda. Take namene hvalimo in podpiramo in upamo, da se ta shod v slavnem mestu more meriti z drugimi, v tem letu, ko Nam verniki povodom Naše petdesetletnice mašništva izkazujejo svojo ljubezen in vdanost.
Vsemogočnega Boga prosimo potrebne milosti, da se shod srečno izvrši cerkvi na blagor. V to svrho podelimo vsem vrlim možem, ki se vdeležujejo posvetovanj in sklepov, veselim srcem apostolsk blagoslov."
Preobširno bi bilo poročilo o pomenljivem shodu, ko bi navedli vse govore. Znamenit pa je govor o socijalnem vprašanji, kterega je govoril znani socijolog, državni poslanec dr. Ilitze. Mnogo se je pisalo in govorilo o socijalnem vprašanji. So ljudje, ki trdijo, da je vprašanje socijalno le vpra-šauje milosrčnosti. Toda potrebe časa in raziskavanja socijalnih politikov so dokazala, da je delavsko ob enem tudi pravno vprašanje. Postavodajalci imajo toraj dolžnost, da s pravičnimi postavami omeje oblast brezsrčnim kapitalistom in delavcu zagotove človeške pravice.	(Dalje prih.)
vencev
limsgngHcrjevii slnvuost.
(Daljo)
88. Mozirje. Slava izbornemu voditelju Slo-
čita t n i ca Mozirska.
89.	Novomesto. Zadržana po poslih združujeva so duhom z Einspieler-jevimi častilci, kličoč mu-Bog živi prvoboritolja Koroških Slovencev ter blagoslovi delo njegovo I
Dr. Ferjančič, prof. Sukljc.
90.	Novo m os t o. Dragemu prijatelju slovenske šolo, nevtrudljivemu boritolju za blagor svojih rojakov, iz srca čestita
Podružnica sv. Cirila v Rudolf oveni.
91.	Novomesto. Nevstrašenemu in vzorno vstrajnemu boritolju za pravice koroških rojakov, zlatomašniku Einspielerju mnogaja leta!
Dr. Pomik
92.	Novomesto. Slovencem v čast, nasprotnikom v strah ohrani Te Bog nevtrudnega, neomali-ljivega zaščitnika narodnih pravic!
Čitalnica in dolenjska pevska družba.
93.	Novomesto. Diki našega narodnega duhov-ništva in novpogljivemu starosti bratov nam koroških Slovencev, kliče hvaležnega srca: Na zdravje!
Dolenjski „ Sokol". Rudolf.
94.	Ormož. Zlatomašniku Einspielerju:
Bog čuvaj To šo tolko lot, Da srečen zreš slovenski svet, Da sročno. slavno in edino Preniilo vidiš domovino 1 Ormoška Čitalnica. „Sloga". Podružnica sv. Cirila in Metoda.
95.	Paziti. Slavnemu prvoboritelju Koroških Slovencev kliče iz tužno posestrine Istre k zlati njegovi maši mnoga šo leta
Josip Grašič, Pican.
96.	Pod u a rt. P. n. gosp. Andreju Einspielerju zlatomašniku, prvaku pisatoljov in boriteljov za blagor Slovencev so najspoštljiveje poklanjajo v smislu slavnosti
Kamnogoriški rodoljubi.
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
XI.
20. avgusta 1886.
Predragi, premili prijatelj!
Sinoči sem bil tako srečen, da sem v družbi nekojih druzih romarjev srečal g. Lasserre-ja; ker je že njegova zunanjost vabljiva in vljudna, nam je bilo lahko malo postati in ž njim govoriti. Ni ti treba veliko govoriti o tem v Lurdski zgodovini tako imenitnem moži. Kot razumen pravnik stal je na vrhunci moderne omike. Ko jo na očeh bolehal, da ni mogel več opravljati svojega posla, ko človeška pomoč ni nič zdala, rabil jo, opozorjen od svojega prijatelja, protestanta, Lurdsko vodo. Po tej čudežno ozdravljen, posvetil je življenje in moči Mariji Lurdski. Prišedši v Lurd se je tii naselil. Prod vsem spisal jo zgodovino Lurdskih prikazni in čudežov, ki
je do zdaj dočakala na stotine izdaj; preložena je malo da ne ua vse evropske jezike. Poleg te knjige je zložil tudi životopis mlade Beruardete, kteri se je Mati Božja blagovolila prikazati; enako je spisal in še piše drugo knjige, ki so več ali mauj nanašajo na Lurdsko čudežuo zgodovino. Mož je krepke postave, visokega čela, jasnega pogleda; mir in neprisiljena veselost so razodevata iz govora in kre-tanja. Mislil sem si: ta bi veudar marsikomu znal povedati, ali mimo fizičnih in kemičnih moči bivajo v devetnajstem veku še drugo in — ali so čudeži res le gola domišljava vnetih katolikov!
Da, čudež, ali je zgodovinsk?! Gloj moža, kterega življenje, kterega cela zgodovina, kterega delovanje ti odgovarja na to vprašanje. Ali je zgodoviusk? To vprašanje, akoprav teoretično tudi za-me že zdavno rešeno, stopa vendar ravno zdaj vedno bliže mene. Ker glej, komaj je zora napočila, že me zbudi iz spanja premilo petje pobožnih romarjev. Pogledam skoz okno; po ulicah pomikajo so nepregledne čote Marijinih častilcev. Duhovni, moški, ženske, vsake starosti, vseh stanov, vendar večinoma gospoda in
premožniši meščanje, dohajajo z vsega Francoskega: pričenja se glasovito narodno romanje v Lurd. Prijatelj , tu bo novih prizorov! In pa bolniki? Danes se imajo pripeljati s posebnim vlakom!
Vendar počakajmo. Naj se to gibanje malo poleže. Danes šo nekaj o čudeži. Je-li katoliški čudež zgodovinsko spričan in verjeten? Samo o sebi se razume, da govorimo le o takem čudoži. Lahko je namreč človeški domišljiji čudeže izmišljati si, a drugo je zgodovinska lakta preiskavati in znanstveno razmotravati. Čudež v katoliški cerkvi nima se bati javnosti, uiti kritike učenjakov. Spričan je od največjih veleumov vseh vekov, potrjen celo od najhujših nasprotnikov katoliške cerkve.
Da molčimo o čudežih evaugeljskih, ktorih resničnost nam svedočijo štirje evangelisti, kakor tudi židjo sami v svojem talmudu; preidimo na naslednja stoletja. V drugem stoletji najdemo sv. Ironeja, ki očitno prod vsem svetom proti heretikom piše: Ne morejo (heretiki) slepim podeliti vida itd. . . . kakor je Gospod mrtve obudil v življenje, kakor so apo-/e^v^
(mi
m
97. P od 11 a rt. Novstrašoneinu zagovorniku na-rodnili pravic, vstrajnomu zastopniku slovensko vzajemnosti, probuditelju koroških bratov kličejo: Mnogaja leta!
Podbrežani.
08. Postojina. Bog živi našega veločastitoga gospoda strica!
Ema.
99.	Postojina. Slava vzornemu voditelju koroških Slovencev Andreju Einspielerju! Ivo so z današnjim dnevom zbirajo krvni bratje iz vse Slovenije pred svetim oltarjem, nastopi naj za koroško Slovence nova, srečnejša doba, naj jih vodi še mnogaja lota naš slavljenec! Bog in narod!
Postojinska čitalnica.
100.	Praga. Veledostujnemu prolbsoru Andreju Einspielerovi k dnešnimu dni provslava: Slava! imenem vyboni vvletniku českyich!
Dr. Schmaus, Pitrdle.
101.	Praga. I)a-si nenavzoč, vdoležujem se duhom slavne svečanosti! Vsemogočni podeli jubilantu, iskrenemu prijatelju, ncvtrudjjivemu delavcu premilo zdravje in blagoslov! Zivio mnogaja leta!
Dr. Jancžič.
102.	Ptuj. Vsled velike oddaljenosti in neugodne žoleznične zveze ne moremo biti navzoči jutri pri Einspielerjevi slavnosti; kličemo tedaj iz daljino očetu Einspielerju: Bog ga živi še mnoga lota! Slava njegovim častilcem!
Slovcnci Ptujski iu ie okraja.
14)3. Ptuj. Očetu koroških Slovencev, branitelju slovenskih pravic, buditolju narodne zavesti, jubilarjn Einspielerju kliče urnebeski: Zivio!
Auguštin, provincijal horvatskih kapucinov.
104. Ptuj. Diki in prvoboritolju koroških Slovencev, neopešanemu branitelju tužnega Korotana, monsignoru Einspielerju pcva danes slavo!
Slovensko pevsko društvo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. septembra. Notranje debele.
Dne 9. t. bil je izvoljen državnim poslancem v Praškem Starem mestu mladočeški kandidat profesor D laže k, z 820 glasovi proti staro-ieškemn kandidatu, odvetniku Eyseltu, kterega je predlagal Rieger in ki jo dobil 708 glasov. Staročeška stranka je zelo presenečena zaradi te zgube.
Poljska »Reforma" razpravlja volitve v Galiciji za državni zbor, pri tem pa trdi, da Taaffejevo ministerstvo ni izpolnilo onih nad, ktere je stavila vanj Galicija. Volilni odbor Jasko-Krovno postavil je kandidatom dr. Avgusta Le\vakowskega, brata državnega poslanca. — Uprava Karola Ludovikove železnice predložila je trgovinskemu ministerstvu načrt za nadaljevanje proge Jaroslav-Sokal do ruske meje. Minister rekel je v svoji oceni tega načrta, da je praktičen in izvršljiv.
Avstrijska vlada poslala je pred nekterimi dnevi ogerskemu ministerstvu spis, v kterem naznanja, da najodločnejše graja boj nekterih čeških krogov zoper ogerske pridelke. Avstrijska vlada smatrala bo obdačeuje pridelkov iz druge polovice
avstrijske monarhije kot rušenje carinske iu trgo-viuske zveze. Vlada dala je zaradi tega namestnikoma za češko iu Moravsko strogo povelje, da delujeta z vsemi močmi zoper take sklepe.
VMaaije države.
Turški odposlanik naznanil je Srbiji, da je Turčija pripravljena pričeti zgradbo zvezne železnice Vranja-Ueskiib v Solun ter da bo sultan v kratkem podpisal dotično pogodbo. — Člani komisije, kteri nalog je izdelati načrt nove ustave, zbrali se bodo dno 19. t. m. Ministerski predsednik otvoril bo sam sejo z nagovorom, v kterem bo povdarjal potrebo, da se ustava predela v duhu novega časa. — Radikalni srbski list „Odjek" odgovarja „N. Fr. Pr." in sploh vsem onim avstrijskim listom, ki mislijo, da bodo najbolj koristili Avstriji s tem, ako ščuvajo iu psujejo na vse, kar jo srbski, bodisi borna koča, bodisi kraljevski prestoi. „Odjek" naglasa, da želi Srbija avstrijskega prijateljstva, vendar pa .je to mogoče lo na podlagi pravičnosti. Ako mislijo pa ti listi, da Avstriji bolj koristijo z žuganjem, svobodno jim, s tem pa bodo ravno to povzročili, kar hočejo zaprečiti. Za ta zadnji slučaj pa se „Odjek" zavaruje proti očitanju, da je Srbija kriva, ako postane prijateljstvo med državama nemogoče. — Kralj in kraljica sta popolnoma ločena. Kraljica je hotela večkrat samovoljno zapustiti svojega moža, ko bi ji bil kraljevi soprog prepustil prestolonaslednika, kterega ljubi iz polnega materinega srca. Po posredovanji avstrijskega cesarja in miuisterskega predsednika Rističa pa so je cela ta kočljiva zadeva mirno raz-motala. Kraljevič bival bo v počitnicah pri svojem očetu v Belemgradu.
Bolgarski knez Ferdinand ne bo potoval po Evropi, kakor se je prej govorilo, ter tudi ne bo j zapustil Bolgarije. Tako poroča „Havasovo izvestje". — V Sofiji ustanovili bodo vojaško pisarno, v ktero j bodo med drugimi poklicali tudi nekdanjega voj-I nega ministra, majorja Petrova. — Obsedno stanje j je prenehalo, vendar pa je vse mirno. Le necega i francoskega popotnika so pred nekterimi dnevi napadli ter ga oropali. Oblastnije so hitro ukrenile potrebno, da zasačijo hudodelnika. — Vzlic tem ugodnim poročilom je pa več ko gotovo, da ruska stranka iu skrivne zaveze ne mirujejo. Kdo ve, ali ni ta mir v Bolgariji le tišina pred nevihto?
Ruski „Novoje Vremja" razpravlja zadnji Bolgarom sovražni članek „W. A. Z." ter trdi, da Koburžana ni poslal v Sofijo Orleaus, marveč vlada na Dunaji. Z ueopravičonim sumničeujem orleanske stranke hotelo je storiti Bismarckovo glasilo le neko uslugo svoji zaveznici Avstriji, da bi tako ogoljufala in na led spravila Rusijo.
Dne 9. t. m. objavljeni potni vspored nemškega vladarja čisto nič ne omenja sestanka z ruskim carjem. Nekteri listi pa veudar trdijo, da se bodeta cesarja sešla v Stettinu. „N. Fr. Pr." poroča cel6 iz Stettina, da so dali v cesarskem gradu vrata uekaterih sob pobarvati modro-rudeče-belo. Druga vest pa se zopet glasi, da nemški dvoeiii uradniki ne vedo o tem ničesa. Vsa ta nasprotujoča si poročila pa dokazujejo, kako skeli Bisinarckove poveliče-valce poraz nemške politike v tej zadevi. — Cesar Viljem je skoraj popolnoma okreval.
Francoski vojni minister Ferrou napil je pri banketu vojaškega društva v Castelnandary-ji 17. vojnemu oddelku in njegovim poveljnikom. Rekel je med drugim: Pri poskusnem oboroženji se je pokazalo, da smemo v slučaji silo zahtevati vse od goreče skrbi civilnih oblastnij in vdanosti celega naroda. Ta skušnja prognala je dvojbo, ki je tlačila narod, ter je dala parlamentu in deželi ono samozavest in zaupanje, kojih prej nista imela. — Francija odpoklicala je svojega zastopnika iz Ruščuka, ker so zmešnjave v deželi postalo neznosne.
Angleška spodnja zbornica sprejela jeltnančno postavo ter dovolila, da so ustauovi na Škotskem tehnična šola. Gerst je naznanil, da je proračun za Indijo postal zelo neugoden, ker je postala potrebščina za zgornjo Birmo tolika, da bo znašal poman-
kljaj za I. 1887/8S nad 5 milijonov rupij. Izrazil pa je upanje, da bo ta dežela v prihodnje pokrila sama svoje stroško. — Zgornja zbornica sprejela jo postavo, da bodo smeli kmetje prilastiti si majhna zemljiška posestva, to pa samo na Angleškem, iu ne tudi na Irskem in Škotskem. — Filadellijski odbor, ki dela velikanske priprave za svečanost o priliki stoletnega obstanka američanske ustave, povabil jo Gladstone-a kot zastopnika Anglije, da se vdeleži slovesnosti, pri kteri bo navzoč tudi predsednik Zjedinjenih držav. Gladstone odklonil je to vabilo navajajoč med drugim v dotičnem pismu sledečo: »Kolikor morem soditi, posvetiti moram svojo majhno politično delavnost veliki nalogi. Irsko vprašanje smatram kot najskrajnejšo nujnost in prepričan sem, da bo imela rešitev njegova najboljše nasledke za mojo domovino , . . Zasledoval pa bom z velikim zanimanjem Vašo slovesnost, pri kteri so bote ozirali na minulo stoletje polno narodnega napredka, kakoršnega sicer ue pozna zgodoviua.
lz Michelstovvua ua Irskem poroča se v dopolnilo sobotnemu telegramu: Poslanca O' Briena povabil je sodnik k sodniji, da bi se zagovarjal, ker je najemnike ščuval k uporu. O' Brien ni prišel, sodnik pa je dal jioliciji povelje, da ga zgrabi in odvede v zapor. Vsled tega uastala je velika razburjenost med narodom. Sešlo se je več tisočev ljudstva k zborovanju, kjer se je izrekla nevolja in graja takemu vladnemu postopanju. Navzoči so bili tudi stenografje, ki so pisali govore, krog njih pa je bilo več stražnikov, da bi jih varovali pred ljudstvom. Vzlic opominjevanju mirnejših mož, naj odgovarja ljudstvo odurnemu postopanju policije s zaničevalnim molčanjem, nastal je prepir, policija pa se je morala umakniti v vojašnico. Kmalo pa se je povrnila na prostor v večjem številu in s poveljem od predstojnika, uaj rabi orožje, ako se ljudstvo ne razide. V istini začele so pokati puške, in dvojica zgrudila se je mrtva na tla.
Turški vladni krogi ue vedo ničesa o novi turški okrožnici, ktero bi bila razposlala velevlastim. Isto tako je v Carjemgradu čisto neznano, da je dala Turčija svojemu Petrogradskemu zastopniku nalog, naj poprosi Rusijo za nove nasvete, ker se je razbila Ernrothova misija. Predno ne bo končano diplomatično pogajanje z Berolinom, potezala so ne bo Turčija z nobeno drugo vlado v bolgarskem vprašanji. Sultan drži se strogo načela, da ediuo le daue mu nasvete objavlja drugim velesilam, sam pa ue stori nič samostojnega. — Bismarck odgovoril je Turčiji na njeno prošnjo, da bi posredoval pri Angliji Avstriji in Italiji. Pripravljen je to storiti, ako se izreče Turčija, da je predlog Rusije o bolgarskem komisarji ob enem tudi samostojen predlog Turčije.
Ejuba kana prognali so iz Afganistana v Perzijo, kakor smo to že zadnjič poročali. Dodati nam je temu poročilu le še to, da je emirova vojna obkolila zbrane pristaše Ejuba kana.
Izvirni dopisi.
Iz Cirknice, S. sept. (Raznoterosti.) Sušo imamo, gospod vrednik, sušo. Sicer toliko ne, kakor tam na Krasu kje. Hvala Bogu! enekrati, ko je bila sila že velika, napojil nam je dobrodejen dež ze-vajočo rušo. če bo taka, dobimo lotos močuo vinsko kapljico, tako, kakor 34. leta. No, Vi pa se o suši nimate kaj pritoževati. Mrtve sezone — naroden naš kovač bi morda dejal: »pasjih dni" letos ne pozuate. Veduo imate kaj. Zdaj ste šli na rusko na pogrebščino Aksakovo, zdaj ste kot vešč zemljemerec mejnike stavili tam daleč nekje še za goro Ararat, kjer je Noetova barka obtičala, med Angleži in Rusi. Uni dan opazovali ste raz visokostaznega
steljni z molitvijo, in kakor se je večkrat v cerkvi.. . vrnila duša v mrtveca, da bi kristijani verovali na vstajenje mrtvih. Isto tako govore Tertulijan, Ci-prijan, Atanazij, Evzebij, Hijeronim, pred vsemi pa veliki Avguštin, ki nam popisuje čudeže, kterim je bil sam priča. Tolikim možem, kdo bi ne verjel? Gibbon sam, angleški zgodovinopisec, katoliški cerkvi ne posebno naklonjen, pripoveduje nam v svoji zgodovini o propadu rimskega cesarstva, da je v Tipasi za časa vandalskega preganjanja več kristijanov, ko jim je bil jezik izdrt, Bogu hvalo prepevalo; to smatra Gibbon sam kot čeznaraven dogodjaj.
Tako se nadaljuje tradicija o katoliških čudežih skoz vsa stoletja do današnjega dne. In kako zgodovinsko poverjeno je, kar nam stari cerkveni očetje in pisatelji o čudežih pripovedujejo, razvidimo iz naslednjega dogodka: Ko se jo v projšnjem stoletji angleški učenjak Middleton predrznil cerkvenim očetom prvih stoletij verovnost odrekati ter tako dvojiti o zgodovinski resničnosti čudežev, so je cela učena Anglija, na čelu vseučilišče Oksfordsko, vzdignila proti njemu, zagovarjajo sveto očete.
Res sicer, da je lahkoverna množica večkrat čisto naravne dogodke, ker si jih ni znala razlagati, razglasila za čudeže, res, da je domišljija marsikaj čudežnega zasnovala, kar je pred lučjo trezne pameti zginilo, a zarad tega ne smemo še vseh čudežev brez razločka zavreči, to nam le priča, da se dii vse, tudi najsvetejše, zlorabiti; to nam le nalaga dolžnost, čudežne dogodjaje vestno iu natančno preiskovati, a ne ljudski govorici lahko verjoti. To dobro ve tudi katoliška cerkev, in ravno v tem se katoličani ločimo od vseh druzih. O čudežih govorili so že stari pagaui, nekaj nam jih navede Livij; toda vpraša se, ali jo njih zgodovinska verovnost dognana. Tudi muhamedanci pripovedujejo o nebeških prikaznih in čudežnih činih svojega preroka Muhameda, toda vsakdo ve, kako bujna je arabska domišljija. Tudi Luter je preživo čutil potrebo čudežev v potrditev nove vere, a zastonj se je po njih oziral. Nova anglikanska corkev hotela se je s tom overoviti, da se je slišal iz stene glas, zahtevajoč, naj se maša kot malikovua odpravi. Janzenisti hoteli so se sklicevati na Čudeže, ki so se po njih
trditvi vršili v Parizu na grobu nekega njih privržencev ; a čudež jo zbežal, kakor brž so mu posvetili z lučjo kritičnega preiskavanja. Slednjič imajo svoje čudežo, svoje svetnike tudi razkolniki. Toda predobro ve celi svet, da ti-le se rode in rasto le v temi nevednega popstva in vražatega ljudstva, a pred lučjo resnice izginejo, kakor pouočni strahovi pred jutranjim solncem.
A katoliška cerkev? Ona dobro ve, da ui nič lažje, kakor čudeže si domišljati. A prav zarad tega ne prizmi ona nobenega dogodka za čudež, ako ni obstal stroge znanstvene preskušnje. Ni nam treba priznavati druzih čudežev, nego le tiste, ki so potrjeni od rimsko stolice. Dovolj nam je to. A tu morajo vedeti naši uasprotuiki, da ravno tisti Rim, ki čudeže preiskuje in potrjuje, je bil in je še središče no le vere, ampak tudi vod, da toraj v tem Rimu solnce naravnega spoznanja in filozofije najčistejše sije. Vemo pa posobno, s kako strogostjo in natančnostjo se v Rimu čudeži preiskujejo. Ze več stoletij stoji tu posebno sodišče uajodličniših učenjakov, kteremu jo od papežev naložeuo, nenavadne
Balkana utrdbo in pozicijo bolgarskih regentov iu ministrov; — včeraj šteli ste na prste medeno tedne neustraSljivemu Ferdinandu I. „z levovim srcem". Se ve, Bismarcku ponudili sto tabaka tudi iz svoje „tobakere", 110 ravno radi tega, ker je 1. aprila 15. leta rojen, marveč to veleva politična uljudnost. Šnaebela ste spremili do Pariza. V London ste bili povabljeni na petdesetletnico. V svetem mestu imeli ste veliko važnega posla; mimogrede stopili sto tudi na Depretisov grob; — še z Židi ste se lasali radi rimskega vprašanja in izvoljene dežele. — Saj pravim, z delom založeni bili ste črez in črez. In kaj pa še le doma! Povsod Vas je trebalo. S Preširnom smel bi Vam zaklicali: „Ni bilo svatov-ščine, semnja, da bi tje no bili vabili ga." V pot dežel razkosana je mila naša domovina, ali vse te prehodili ste to poluletje. Na Koroško ste hiteli v Svečo se veselit in mir oznanovat. Na Goriškem mirodvoru položili sto žalni venec neumrljivemu možu na prerani grob. V Idriji ogledali ste si ob Wolfovi slavnosti slavnoznaui rudnik. Na zeleni štajarski zemlji poklonili ste so našemu Davorinu.
In kaj šo le, ko so bili bratje naši vrli Cehi med nami! Koliko šopkov, koliko navdušenih na-pitnic in prisrčnih pozdravov in poljubov ste jim prav Vi izročili, spremljajoč jih do Jadranskega morja! Še v Rudolfovo ste morali na dijaško veselico! Vidite, povsod ste bili, prav povsod. Dan ua dan imeli ste to poluletje mnogo posla. Le k nam Vas ni! Ne zamerite, danes sem Vas pa resnično pričakoval. Gledam, se oziram, poprašujem, pa o Vas ue duha ne sluha. Škoda! Glejte, bobe imamo danes. Mali Šmaren je in mi vsi smo prav veseli. Zvonovi slovesno pritrkavajo, možnarji grme, trg naš v zastavah, mi pa svatovski oblečeni; — še zlato soluce se tako ljubo ozira na nas. Škoda, da Vas ni! O ko bi se nekoliko vsaj napili mehkega zraku notranjskega! duh in telo bi se Vam pomladilo. In kaj pa še le, ko bi tako za okroglo mizo sedeli in se mastili „mit šiinen raken" ter našimi ribami? Prijatelj, rak, to Vam je imenitna stvar. Res, do slave ran je poraogel pokojni Franc Erjavec. Večui mir in slava mu! Sicer mu mi ne bomo pretipavali čudno ustvarjenega koša — ne šteli mu nog in nožic ter pregledovali drobovja in zob — to pristoji strokovnjakom. Hvala vsem. Ali revež jo pa vendar-le, usmiljenja vreden revež! Zapuščen je od celega sveta. Sovražnica srdita, v skrivnostni plašč „rakovske kuge" zavita, preti uničiti ves raški rod. In ni ga, da bi se ga usmilil. Kje je tisti doktor, kteri bi priskočil v tej hudi sili rakom na pomoč? Sava, Ljubljanica in Krka poslale bi mu diplome. Krakovčani imenovali častnim meščanom. Ali ni ga in ga ni! Kaj pa šo le naš nežni spol? V vodi ne iu ne v koprivah rakov videti ne more. Ha, to je veselje, ko jih pritrese spretna kuharica kakih petindvajset kot »pokrito rihto" gostu na mizo, rudečih kakor peruhi Velikonočni 1 Toda mesec september je in jaz sem skoraj pozabil, da ni »mensibus eratis, cancros ue edatis" — v mesecih na ere, rak naj se ne dere. Dandanes dobil se bo rak le še v dveh krajih, namreč v knjižici »Krški raki" iu pa pri nas v narodni Cirk-nici. Ali tudi pri nas bilo je letos prevroče rakom.
(Konec prili.)
>mace novice.
(Presvitli Česar) podaril je po toči poškodovanima občinama T r e b 11 jo in Velik a L o k a po 500 gld., skupaj 1000 gld.
uri po-
(Velikošolski shod.) V soboto ob
poludno začel se je v gostilni »Pri Zvezdi" banket. Vdeležilo se ga jo nad 40 velikošoleev in več povabljenih gostov. Kakor običajno, vrstile so se mnoge napitnice. Predsednik med. drd. Marolt napije slovanski vzajemnosti, pravnik Keržišnik častnima članoma »Slovenije" in »Triglava", dr. Vošnjaku iu prot'. dr. G. Kreku, dr. Vošnjak društvu »Sloveniji", ki spominja na prve čase narodnega prebujenja, dr. G. Krek slovanski vzajemnosti na slovstvenem polji. Slovanski narodi, pravi govornik, smejo biti ponosni na svoje narodne pesmi, kakor noben drug narod. Iz lastne moči lahko se dvignemo kvišku, treba je lo spoznati in oživiti se z duhom, ki vejo iz narodnih pesmi slovanskih narodov. Tu je neizcrpljiva moč, ktera nam more pomagati na višek prave prosvete. Stud. jur. G ostrin napije državnim poslancem, osobito dr. Ferjančiču, med. drd. Dereani slovenskemu ženstvu, za ktero napitnico se je prelepo zahvalila gospa Tavčarjeva. Prof. drd. Gor še k napije zjediujeni Jugosloveniji ua slovstvenem polji, abiturijent Debevec slovenskemu časnikarstvu, dr. Ferjančič slovenski mladini, ki naj vzbuja in izobražuje svoj narod po starem našem geslu. Dr. Tavčar napije slovenski trobojnici iu izrazi željo, naj bode mladina značajna in marljiva, da nam zašije čisto soluce boljše bodočnosti. Slišali smo še razne govore in napitnice, vmes pa so se razlegale slovenske pesmi. — Zvečer ob 8. uri bila je prosta zabava v Čitalnici. Navzoč bil je med drugimi narodnimi odličnjaki tudi mestni župan Ljubljanski, g. Peter Grasselli, kojega je pozdravil med. drd. Marolt. Gosp. župan so je zahvalil naglašujoč, da se jo vršil letošnji shod na čast vsemu narodnemu dijaštvu. Zabava je bila v obče živahna. Pri pevskih točkah odlikoval se je v raznih čveterospevih znani tenorist Štefanaič, učitelj v Kamniku, ki je pri tej priliki sodeloval iz posebne prijaznosti.
(»Glasbena Matica") otvori glasbeno šolo dne 19. septembra t. 1. Vpisavanje učencev vršilo se bode dne 15. in 10. septembra t. 1. od 2. do 4. ure popoludne v šolskih prostorih (\ irantova hiša na Št. Jakobskem trgu, II. nadstropje). Dne 17. septembra popoludne razvrstili se bodo učenci v do-tične oddelke, in 19. septembra prične se redni pouk. Poučevali bodo sledeči gospodje učitelji: 1. Gerbič Franc, artistični vodja šole v igri na klavirji, v solo-petji, harmoniji in v zbornem petji.
2.	Jan Rlaha, absolviran konservatorist, v igri na goslih, klavirji in na raznih drugih godalih.
3.	pl. O h m - J a 11 u š o v s k y v igri na klavirji. V glasbeno šolo vsprejcmajo se samo otroci udov »Glasbene Matice". Učnina znašala bodo za pouk v dveh predmetih 1 gld., za pouk v treh ali več predmetih 1 gold. 50 kr. na mesec. Udnina znaša za celo 2 gold. Učnina za en mesec in udnina za celo leto vplačati je takoj pri vpisavanji.
Odbor »Glasbene Matice".
(Na c. kr. državni gimnaziji v Kranji) prične se šolsko leto 18S7/88 ponedeljek 19. septembra s slovesno mašo. Ponavljalne skušnje vršilo se bodo
IG. in 17. septembra. Ker je njegovo Veličanstvo z Najvišjim sklepom z dne 29. julija t. 1. dovolilo, da se c. kr. gimnazija v Kranji polagoma razpusti, se letos prvi razred ne bode več otvoril. Repetentom tega razreda in tistim učencem, ki so meseca julija vsprejemno skušnje že prebili, obrniti so jo toraj do drugih zavodov. Plačano vsprejemuino in prispevke za učila vračalo bodo šolsko ravnateljstvo v sredo 14. septembra dopoludne. Bivši učenci drugih razredov oglasiti se morajo 10. septembra 1SS7 v gimnazijski pisarni s zadnjim šolskim spričevalom ter plačati 1 goldinar prispevka za učila.
(Na c. kr. gimnaziji v Rmlolfovem) vsprejemali se bodo učenci v prvi razred dne 15. septembra od 8. do 12. ure, v ostale druge razrede pa dna 10. eventualno tudi 17. septembra.
(G. prof. M. Pleteršilik), ki vreduje slovensko-nemški slovar, 'dobil je od ministerstva odpust tudi za prihodnje šolsko leto in bo poučeval na teden le po pet ur. Slovar je vrejen do črke V.
(Čitalnica v Škof j i Loki) praznovala je včeraj svo jo p e t i n d v a j s e 11 e 111 i c o. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno.
(Iz Škofje Loke): Med šolskimi otroci se zelo širi vročinska bolezen. Skoraj gotovo se bo morala zapreti šola. — Pri »materi fari" dobil je cerkvenik dva tatu, ki sta z limanicami jemala denar iz pušic. Hitro poslal je po orožnike, ki so ju dobili pod Kamnitnikom.
(Utonil je) v S o r i 8. t. 111. sedemdesetletni berač Gregor S raj. Zvezal si je noge in se vrgel v vodo; 9. t. m. so ga našli mrtvega v Dolenji vas i.
(Topuičarsko strelišče) se je letos, kakor znauo, premestilo s Ptuja na Krško ob Savi, kjer si je vojni erar za to preskrbe! potrebno zemljo potom odškodnine. Ker seje pa pri letošnjem streljanji pokazalo, da je prav veliko projektilov padlo mnogo dalje, kakor pa se je komisija uadjala iu svet zavarovala, pričel je vojni erar na to delati, da si k dosedanjemu strelišču še toliko sveta pridobi, da drugo leto ne pade noben projekti! več preko določenih meja. Kmetje se na vso tnoč branijo, odstopiti potrebni svet. Stvar se ne bo dala drugače vravnati, kakor potom eksproprijacije.
(Za prednico č. šolskih sester v Mariboru) izvoljena je bila pri današnji volitvi č. s. Angelina Križa nič, sestra znanega slovenskega pisatelja iu Mariborskega kanonika dr. Ivana Križaniča.
(Konkurzu) za razširjanje Tržaške luke potekla je te dni določena doba. Oglasilo se je petero podjetnikov, ki žele povodne zgradbe ondi prevzeti, iu sicer: SI o r p u r g o & P a r e n t e, P o u g r a t z, neka zadruga inženirjev, Geiringer & Oecconi (zgraditelja Arlberške železnice) in pa neka Reška družba.
(Javno zdravstvo) želela je koroška deželna vlada v deželi povzdigniti s tem, da bi bila nastavila več zdravnikov in tistim plače povišala. Zato bi bili morali pa zdravniki večkrat po deželi popotovati in nedostatnosti v zdravstvenem oziru odpravljati. Deželni odbor je deželni vladi na to odgovoril, da je to vse vrlo hvalevredno, ali — dežela sedaj no more niti več zdravnikov nastaviti niti jim plače po-vikšati, ker nima denarja. Bolj obremeniti občin ne sme, kakor so žo, druzih dohodkov pa nima. Kedar se bodo pa okoliščine zboljšale, potem se bo pa že kaj ukrenilo.
dogodjaje iz življenja onih osob premotrovati, ktere se misli oklicati za zveličauee ali svetnike. To preiskovanje godi se pred vsem svetom, vsakemu je prosto v imenu znanstva ali napredka ugovarjati; noben dogodek ne prizmi se kot resničen, ako ni od več stranij, ako mogočo od samovidcev spričan iu s prisego potrjen. Preiskava vršiti se mora po postavnih določilih, in najmanjša, le formalna pomota more vse razveljaviti.	(Daljo prili.)
Odlični Kranjci.
Harinan Gašpar, roj. v Ljubljani 2. janu-varija 1777, jo deloval v vinogradu Gospodovem od 20. sept. 1801 do 1. nov. 1804 kot kapelan v Selnici, kjer jo bil tudi nekaj časa provizor; potom jo bil kot pomočnik pet tednov v Slov. fari v Mariboru, od 0. docembra 1804 do 1. novembra 1805 kapelan pri sv. Petru blizo Maribora in od toga časa do 1. avgusta 1817 kapelan v mestni farni cerkvi v
Mariboru, ob enem katehet na glavni c. k. šoli in slednjič vikarij pri isti cerkvi. Vsled dokreta od dno 21. julija 1817 mu jo bila podeljena fara sv. Petra niže Maribora, ktero jo 1. avgusta i. 1. nastopil. Pozneje jo bil imenovan častnim korarjem ter jo umrl pri sv. Petru 19. januvarija J 834. V svojem testamentu od 13. januvarija 1834 jo sporočil 450 gld. na 3 sv. mašo, siromašni zavod pri sv. Petru pa je dobil po njem 14.099 gold. 498/, kr.')
11 ar man ali Herman In dok, roj. v Ljubljani, 1744 je stopil v frančiškanski led. L. 1780 so ga imenovali prvega kurata v Bučah, kjer jo postavil farno cerkev in farovž. 19. jan. 1792 jo šol župnikovat v Pišeco ter jo tudi tukaj ljudi nagovoril, da so postavili novo cerkev in nov farovž. L. 1797 jo odšel h Kapeli pri Brežicah, kjer jo župnikoval do 1803 iu postavil novo cerkev. Potem so jo vrnil nazaj v samostan in jo 1. 1804 in 1805 opravljal v Brežicah službo gvardijana. A na josen 1. 1805 jo stopil zopet v dušno pastirstvo kot kapelan v Monsborgu, kjor
je bil nekaj časa tudi provizor. Dne 4. marca 1807 je pa začel oskrbovati župnijo sv. Ksaverja na Stražah, ktero jo 23. jul. i. I. tudi dobil. Oez tri leta (16. nov. 1810) preselil sc jo od ondot v Slivnico blizo Smarija, od tod pa jo leta 1818 šel za boneficijata v Jurjev kloštor. Ondi jo na god sv. Mavricija 1. 1819 obhajal zlato sv. mašo in umrl dne 3. julija 1822.2)
Hren Karol Jožef, Ljubljančan, jedo 1750 kapelanoval v Kranji, potom do 1700 na Sori. 3)
Hrust Jakob, Ljubljančan, v mašnika posvečen 1049. Od leta 1051 do 1054 jo bil župnik v Gorenjem gradu, potem pa do svoje smrti vikarij pri sv. Petru pri Ljubljani. Umrl jo ondi 23. junija 1702. Na njegovem grobu je sledeč napis: »Hic reipiiescit A. R. D. Jacobus Hrust, natus anno 1022, denatus 23. Junii 1702, 48 annis loci vicarius, qui in liao ecclesia anno sacerdotii 50. magno populi concursu raissam jubilaea contavit."4)	(Daljo joriU.)
») 1. Orožon, 11., b., 11:! in VI., 143.
3) A. Koblar, L, 87.
') J. Orožen, IL, b., 45.
(Na sv. ViSarje) prinesla jo zapeljana deklina pred tremi tedni v cekarji svojega mrtvega otroka in ga je položila na velikem altarji pred podobo Matere Božje, naj ga ji zopet oživi. Ker se pa to ni zgodilo, gre deklina v Žabuice, kakor „Klag. Ztg." piše, k gosp. dekanu in ga prosi, da naj bi otroka pokopali. G. dekan pravi, da brez mrtvaškega lista ne, ter pošlje deklino v Trbiž po list. Trbiški zdravnik otroka pregleda iu spozmi, da je zadušen. Dekle prizmi, da je otroka v spanji zadušila. Otroka vzela je na to mati zemlja v svoje naročje, nezakonsko mater pa sodnija v preiskavo.
(Kosarski obrtniji) po naših krajih, prav posebno pa po Koroškem in Štajarskem, preti hud vdarec iz Rusije. Do sedaj se je tega izdelka iz koroških in štajarskih kovačnic silno veliko prodalo v Rusijo. V novejšem času ustauovlja pa Rusija sama kosarsko obrtnijo, s ktero bo avstrijski veliko škodo delala. Štajarske in koroške kose so imenitne. Ljudje jih poznajo po raznih znamkah, vanje vse-kauili. Tuje kose našim glede kakovosti niti niso podobne. Da bi jih pa vnanji tovarnarji vendar tako dobro prodajali, kakor cenjene naše izdelke, jeli so jim vsekavati znamke avstrijskih tovarnih izdelkov. Proti temu postopanji obrnili ste se pa štajarska in koroška trgovinska zboruica. Štajarska storila je prvi korak, ker je sklenila na to delati, da avstrijska vlada povrne carino na jeklo, kar ga morajo kosarji iz tijine naročevati. Tista carina jeklo zdatno po-dražuje, ker .je silno velika. Čo bi se carina pri izvozu kosii povrnila, bi se naše kose v inostranstvu lahko ceneje prodajale, in bi s tem vspešuo pobijale tujo konkurenco. Dalje naj vlada po konzularnem potu varuje izdelke proti ponarejanji, ker se tujim izdelkom v inostraustvu vsekavajo varstvene znamko naših kosa. Koroška trgovinska zbornica se je tej resoluciji pridružila in jo bo razven prvo točke, tikajoče se povračila carine, po svoji moči podpirala.
Razne reči.
—	Blažje je dati. kakor vzeti. Neki učitelj, ki je bil prav ljubeznjivega srca do vseh ljudi, sosebno pa še do svoje šolske mladine, šel se je necega dne sprehajat z enim svojih učencev. Ta jo bi! sicer dobrega srca, toda poln mladeniško živosti iu dijaške porednosti. Celo v učiteljevi navzočnosti se ni mogel zdržati, da bi ktere ne naredil, če so mu je priložnost le ponudila. Pred mestom na polji je delal boren mož. Svojo obnošeno sukujo in na pol razdejane čevlje je bil odložil na druzem konci njive, ravno, kjer sta memo šla naša sprehajalca. Kakor bi pogledal, pobral je porednež suknjo in črevlje ter ju skril zagrni. »Kaj pa počenjate, ljubi moj?" ga vpraša učitelj. — „Malo pošalim se! Stopiva malo na stran, bova videla, kako bo gledal, ko obleke ne bo." — „Z reve/.i se ne sme uikdo šaliti", pravi resno človekoljub. »Če pa že hočete ktero dijaško vbrati, napravite tako, ki je plemenita. Donite ubozemu možu v vsak črevelj en srebmjak, in potem glejte, kako se bo čudil nad denarjem, ko ga najde v črevlju." — Učenec bil je bogat in ne lakomen. Svet mu jo všeč. Nese obleko nazaj in dene srebr-njak v vsak črevelj. Z učiteljem se skrijeta za grm, da vidita, kako se bo izšlo. Siromak se vrne, hoče se obuti in najde srebrujak. Gleda okoli in okoli, pa ne vidi nikogar. Najde v druzem čevlju drug srebrnjak. Radosti trese se mu roka. Ker nikogar ne vidi na daleč okoli, si misli, da je to naravnost dar z nebes. Pade na kolena in moli: „Tako je tedaj resnica, o ljubi Bog, da svojih ne zapustiš! Kako hudo mi je bilo pri srci, ko sem šel na delo, doma pa pustil ženo bolno, otroke lačne! Saj si nisem že skoraj upal vrniti se domu; prosili bi me kruha — jaz ga pa nimam! Zdaj pa, o Gospod, si Ti pomagal. Sto in stokrat bodi zahvaljen I" — Globoko je ganil dijaka ta prizor. S solznimi očmi stisne učitelju desnico in se mu zahvali za lepi svet, ki mu ga je bil dal. Kadarkoli je pozneje še kako dijaška ugnal, storil je tiiko, da je koga osrečil. Okusil je, da jo blažje dati, ko vzeti; plemenitoje koga osrečiti, kakor potreti.
—	Neki zdravnik se je prav lepo od-križal več nepovabljenih gostov. Kakor hitro spozmi, da se mislijo pri njem delj časa muditi, pozdravi jih prav prisrčno: »Dobro, dobrodošli!" ter zakliče slugi: »Hej, Tone, vina in zajutrka za moje pre-častue goste!" — ter se poslovi. Gosti začudeno barajo: »Gospod doktor, pa nas saj no boste zapustili?" — Doktor: »Le za nekoliko časa, za nekoliko minut, kliče me dolžnost, ljubi moji prijatelji, kmalu se vrnem, grem k nekemu siromaku, ima hude koze, precej tam le zraven — kterega sem že danes zjutraj enkrat obiskal." — Ni preteklo pet minut in soba bila je prazna. Vsi so jo popihali.
Narodno gospodarstvo.
Pouk krajnim komisijam v zadevah trtne ušice.*)
§ 1. Krajna komisija v zadevah trtne ušiee ima namen, da neprenehoma pazi na vinograde, trtna sadišča in druge trtne sadike, nahajajoče so v vitih in rastliuaricah, na brajdah in špalirjih, potem na kupčijo in promet s trsjem, grozdjem, vinsko droz-galico in vso pri viuoreji potrebne reči, da ubrani zanos trtne ušico v krajno občino, oziroma da so škodljivka, kadar so jo vgnjozdila, po znamenjih, ki se vsled bolezni prikažejo na ušivih trtah, kakor hitro mogoče najde in nevarnost okužbe, dokler jo še moči pomagati, odpravi.
§ 2. H krajui komisiji, ki razteza svoj delokrog na ves okoliš krajne občine, privzemati jo enega v vinorejstvu zvedenega uda občinskega predstojništva in k večemu štiri (po obširuosti vinoreje) v vinorejstvu zvedene občane; vse to ude imenuje politično okrajno oblastvo.
Ravno tako zaznamnja politično oblastvo izmed komisijskih udov načelnika. Mesto uda krajne komisije je zaupna služba brez plačila in za nedoločen čas.
§ 3. Krajna komisija je neposredno pod političnim oblastvom, tedaj ima razun nalogo, spadajoče v svoj delokrog, še tudi izpolnovati vsa dotična naročila okrajnega oblastva in ž njim potom načelnika naravnost ustmeno in pismeno občevati.
§ 4. Krajna komisija ima v svojem dolokrogu te-le naloge:
a)	da neprenehoma pazi, ali rastejo in so zdravo vse trtne sadike v okoliši krajne občine, posebno, da jih večkrat ogleduje v času od začetka junija do konec septembra;
b)	da gleda na to, da ljudstvo spolnuje postavne in z ozirom na trtuo ušico obstoječe propise in jih uporablja tako, kakor dotično naredbo in ukazi velevajo;
c)	da pazi, od kod so vse ua novo v občino do-nešeue trte, trtni kosi, kolje, sadna drevesa iu druge stvari, ktere raznašajo trtno ušico, dalje ima gledati na kupčijo z grozdjem, na prevažanje vinske drozgalice iu vsako opravilo, vsled kterega bi se žuželka zanosila; posledujič na potovanje delavcev v kraje in iz krajev, o kterih se ve, da so že okuženi;
d)	da poučeva ljudstvo, kako hudo pustoši trtna ušica in kako hitro se razširja; da mu razjasni dobrohotne namene vlade, mereče le na ohranitev vinoreje in razloži naredbe, po kterih se ima ravnati po zakonu od 3. aprila 1875 (Drž. zak. št. 61) pri zatiranji trtne ušice, da spodbuja vinogradske posestnike k varnosti, zadevajoči njihovo korist in k spoluovauji obstoječih pro-pisov. Razjasnila obstoječih in dalje izhajajočih postavnih določil iu oblastvenih ukazov, ktero naznanja politično okrajuo oblastvo krajnim komisijam, daje, kakor potreba nanese, aii to oblastvo samo, ali pa od njega zaznamovani udje okrajne komisijo.
§ 5. Kakor hitro se zapazijo prikazi, iz kterih se da sklepati, da se drži trtna ušica na vinski trti, ali kadar so moro vsled drugih razmer izreči zanos škodljivke, mora načelnik to takoj naznaniti okrajnemu oblastvu in v tem in drugih slučajih, v kojih je treba naznanila, poslužiti se vprašalnih listov, za to mu izročenih, od kterih jo en iztisek temu pouku priložen. Natančneje preiskovati okužbe sumljivo saditve ali druge dozdevne nositelje trtne ušice, naj komisija opusti. Marveč je jako strogo prepovedano, razkopati prst, izrovati trte s koreninami vred iu jih preiskavati; posebno pa je prepovedano zaradi preiskave razpošiljati sumljive sadike, korenine in enake stvari.
Komisija naj si temveč po dokončanem ogledu dotične stvari zarad veče varnosti čisto osnaži obleko, posebno obutalo, palice in sploh vse, kar je prišlo ua sumljivem mestu s prstjo v dotiko, da ne bi se po teh rečeh žuželka razširila v vinogradu.
§ 6. Tehnična preiskava bolezni sumljivih stvari pridržuje se posebnim strokovnjakom, o čemur se dobo natančnejša določila v službeuem pouku za strokovnjake v zadevah trtno ušice.
Krajna komisija ima le nalogo, da podpira strokovnjaka, ako zahteva, pri njegovem delovauji iu da mu pomaga stvar preiskavati.
§ 7. Pri preiskavi naj gleda krajna komisija kolikor mogoče na to, da no oškoduje sadik. Tudi so želi, da se posestniki vdeležujejo prehoda svojih posestev; zategadelj naj se jim prehod potom občinskega urada o pravem času naznaui, da morejo sami komisijo opozoriti na sumljive prikaze.
§ 8. Ko bi se posestniki, uajemniki ali vžitniki vinskih sadik preiskavi ustavljali, ki se napravi njim na korist, ali ko bi komisiji ua kakoršon koli način oviro dolali, treba jih jo, z lepo pomiriti s poukom o določilih zakona od 3.-aprila 1875 (drž. zak. št. 61) in o kaznih za upor odločenih. Ko bi to nič ne pomagalo, ima se takoj okrajnemu oblastvu naznaniti. To se ima tudi v vseh tistih slučajih zgoditi, kadar krajna komisija poizv<5, da se je ravnalo proti pro-pisu, izdanem v zadevah trtne ušice.
o a	1
g Cas	Stanje i	S £
--Veter Vreme J2 1
onazovanh »"k"'"0'« toi>loiu,»	o in -
opazovanja v mm |10 ,	S g
17. u. ?jut.I	747-34	+16 0	si. svzli. oblaeno T . „„
10. 2. u. pop.	737 36	+10 S	si. vzh. „ V™
9. u. zvee.	736 48	+15 4 _ lloz
7. u. zjut.	735-80	+14-5	si. sovor oblaeno
11.2. u. pop.	733-96	+20-8	si. vzh. dol. jasno 0 50
9. u. zvee.	733-55	+14-2	si. vzh. jasno
§ 5). O delavnosti krajne komisije sploh in brez škode za nomudua naznanila, navedena v t? 5 in 8 ima poročati njen načelnik, ki izpolni vprašalni list iu ga redno zadnji dan vsacega meseca odpravi ua c. k. okraino glavarstvo.
Telegrami.
Tokerterebes, 12. septembra. Pri dvomom obedu ,so vsi gostjo, ki so odlikovani z ruskimi rodi. imeli iste pripete; ruski vojaški attaohe liil jo v veliki gali. Med obedom napil jo cesar ruskemu carju povodom njegovega godnega dne. Vojaška godba zaigrala jo rusko himno.
Sofija, 12. septombra, Vsled zadnjega shoda pri Karavolovu združili so so Kara-volova in Cankova pristaši.
Dublin, 12. septembra. O'B r i e n a prijeli so v Kingstovvnu.
Pariz, 12. septembra. „Journ. d. Dob." poroča: V Bukareštu so prijeli Radoslavova zaradi veleizdaje. Tudi nekaj bolgarskih častnikov so prijeli; vzrok je neki vojaška zarota.
Bilbav, 12. septembra. Kraljico so na potovanji v Bilbav navdušeno pozdravljali.
Umrli m« :
V b'o 1 n i š n i e i!
0. septembra. Liza Vidic, delavka, 32 let, epiloptiino otrpljenjc.
Vrrmri&sko sporočilo.
Dne 10. čoz dan oblačno, večkrat dež. Dne 11. dopoludne obločno, popoludno so jo zjasnilo. Jasna noč. Srednja temperatura HM" in 16-3° C., za 1-3" in 1-8° nad normalom.
B>5Sifjrajska burna.
(Telescratično poročilo.) 12. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka)	81	gl. 35	kr.
Sroborna .. 5% „ 100 ., (s \G"/„ davka)	82	„ 75	„
4% avstr. zlata ronta, davka prosta . . .	112	„ 75	„
Pap:rna renta, davka prosta......96	„ 40	„
Akcijo avstr.-ogersko lian ko ............884	„ —	„
Kreditno akcijo ....................283	„ 40	„
London.............125	„ 05	„
Srebro .........................._	,, _	n
Praneoski napoloond....................9	„ 95	„
Cesarski cekini......................5	„ 91	„
Nemško marko...........61	,, 52'/s„
T
rzne cene
duo 10. soptembra t. I.
gl.|kr.	gl. kr.
Pšenica, liktl.	...	o| 17	Špeli povojen, kgr. .	— 64
Rež, n	•	41 22	Surovo našlo, „ .	—lllOil
Ječmon, „	...	3 25	Jajoo, jedno „ .	— i
Oves............2 60	Mleko, liter. ...	— 81
Ajda, „	...	3 74	Govejo meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	4 06	Telečjo „ ., .	— 50
Koruza, „	...	4 55	Svinjsko „ „ .	— 60
Krompir, „	...	241	Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	...	12 — Pišanoe.....— 40'
Grah, „	...	13 — Golob .....- 20
Fižol, „	...	11 —	Sono, 100 kgr. . . 2 051
Maslo,	kgr. .	1 —	Slama, „ „ . . 1 OOj
Mast,	., .	— 60	Drva trda, 4 □ mtr. 0 30
Špeli svož,	„ •	— 60	„ mehka, „ „ 4 10:
x: z. x x. x. X. x x z. x x i i x x x
*) Ta »pouk" j« o svojom času izdalo o. k. namestništvo Štajersko. Toda isti jo znan večinoma lo posamoznim članom krajno komisijo. Zanimal bi pa sieer tudi ostalo občinstvo.
Pošiljatelj.
Po znižaiicj eeui.
Kmetom v pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cenit Kii,jiii'i sKuižana od 25 kr. na lir., |■<> pošti 5 kr. več; kdor jih vzamo dosot skupaj, dobi jodnajsto li r o z p 1 a č n o. — Knjiga obsega 9 pGl v osmerki.
„ Katoliška tiskarna,"
v IJuMjanl
Valvatoijeo trij štev. 5.