SLOVENEC Političen list za slovenski narod. ■ ---..- ---------------- iii Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta" 8 gld., za četrt leta i gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več aa leto. Posamne Številke po 7 kr. 1 ffld. f Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 11Q. V Ljubljani, v soboto 25. maja 1895 'h Letnik XXIII. Šulferajn. Dne 23. t. m. se je zbralo na Dunaju 118 zastopnikov nemškega šulferajna k letošnjemu občnemu zboru. Zastopali so 68.600 udov. Shoda se je udeležilo mnogo liberalne gospode. Vsebina shoda je bila večinoma samo neslano se ponavljajoča sklanja pridevnika .deutsch". Mislij nismo kaj spazili. Zanimivo bi bilo morda samo to-le: 1. Dva govornika sta se kregala, da dunajsko mesto ni poslalo svojega zastopnika pozdravit shod. Dr. Lueger je ob istem času pozdravljal k skupnemu shodu na Dunaj došle mesarje, — može dela, ki pošteno skrbč za obstoj. Bilo je dostojneje in — pametneje! 2. O Dunaju se je zelo velikrat trdilo, da je nemško mesto. Ce bi same besede kaj veljale, bi se bili že samega zatrjevanja dunajskega nemštva, morali vsi Čehi, Poljaki, Slovenci, Lahi, Mažarji itd. na Dunaju izpremeniti v Germane. 3. Glavna stvar, ki se je razvidela pri shodu, je pa ta, da n e m S k i š u 1 f e r a j n h i r a. Liberalizem mu je oče in ker pohajajo očetu zaslužki, tudi sinko nima jesti. Skupnih dohodkov leta 1894 (284.547 gld.) je bilo za 1 0.0 0 0 g 1 d. m a n j, nego leta 189 3. Število šol je bilo leta 1893 — 29 z 69 razredi, leta 1894 pa samo 28 z 67 razredi. Torej je šulferajn za jedno leto precej shujšal. Jetika se ga že prijemlje, dasi ima še blizu pol milijona premoženja. 4. Poleg tega pa še ti nesrečni Slovani zatirajo uboge Nemce in se ustavljajo nemški kulturi. Prvi so seveda imenovani katehetje po nemških šolah, ki slovanijo, da se vse trese. Bridko se je pritoževal proti njim prvomestnikov namestnik dr. Viktor Kraus. Mož v svoji gorečnosti ni slutil, da si je 8 tem dal najgorjo klofuto. Najboljši dokaz, da pohajajo slovanski otroci v nemške šole, je ravno krščanski nauk v slovenskem jeziku. Takega norca mends nima svet, ki bi trdil, da bi katehet v prvem ali drugem razredu v jedni uri tedenskega pouka mogel učiti otroke veronauka in zraven še jih raznarodovati, učiti jih neznanega jim jezika. O Slovencih je izpregovoril imenovani možiček to-le: .Tudi v alpskih krajih moremo reči glede na prodirajoče Slovenstvo: „Das neue dringt herein mit Macht, das Alte, das Wtird'ge scheidet--". — Novi slovenski rod ima korenine svojega upanja in svojih zahtev za slovensko bodočnost v trdni veri na politično skupino daleč preko koroških gora. Maja 1894 je priznalo ministerstvo koroškim slovenskim občinam v zadevah prenešenega delokroga slovenski uradni jezik z deželnimi političnimi go-sposkami. To se je zgodilo proti volji dež. vlade. Štajerski Slovenci so zahtevali, naj se razdeli dež. šolski Bvet in kmetijska družba v dva oddelka, naj se dež. zbor razdeli v dve kuriji, na Kranjskem so zahtevali, naj se zopet otvori kranjska gimnazija. S 1 o vens k i de1 a vci se org ani zujej o v 2 a 1 c u n a narodnem temelju. (Grozno !!) Poleg tega se množi slovensko gibanje v nemških občinah, v Radgoni in kaj še-le na Zidanem mostu. .Južni Stajer se ne potrebuje še-le sloveniti; popolnoma je že slovensk", kliče seveda v prehitrem navdušenju mariborsko slovensko glasilo. Ne brez strahu stopam sedaj k zagrneni podobi v Saisu, k celjskemu vprašanju. To vedo vsi Nemci severno in južno od Dunava, da se tu ne gre več za navadno gimnazijsko vprašanje. Usoda postavi ljudstva in narode tudi pred naloge, ki dozdevno ne segajo pravnikamor.*) Po mojih mislih bo merilo o tem, če smo že narodno trden tilnik popolnoma izgubili ali če imamo še toliko tiste nevzlomnosti, ki ne vodi nikedar k gnjilim deklamacijam, neresničnim, navideznim bojem in polovičarskim korakom, in če je treba k poslednjemu odločilnemu dejanju. Taka godlja se je dopoldne podajala cenjenim šulferajnovskim zborovalcem ; popoldne so pa v pra-terju pili. Privoščimo jim to; res je trebalo dobro zaliti logične paprikaše. *) Kraft-Ebing, zate je nekaj v tem stavku! Stavčeva op. Poslanec Pfeiter o davčni pre-osiiovi. (Konec.) Zemljiški davek je dohodninski davek, ki se preračuni iz povprečnega doneska zadnjih 15 let, koder se odštejeta dve najboljši in dve najslabši leti, toraj služi srednji donesek za podlago pri od-merjevanju davka. Ta zemljiški davek razločuje se od sedanjega dohodninskega in bodočega osebnega dohodninskega davka v tem, da se računa pri poslednjem povprečni dohodek zadnjih treh let, pri prvem pa zadnjih 15 let. Poslednje odmerjevanje je pri poljedelstva popolno opravičeno radi slabih letin izvirajočih iz raznih elementarnih nezgod. Jedno samo slabo leto kmetijstvu veliko škoduje. (Tako je!) Kmetska družina mora živeti, plačevati davke, priklade, obresti, plače poslom in delavcem, skrbeti za obleko in druge potrebščine svojih domačih in tudi tedaj, ako mu polje ničesar ne donaša. Jedno LI STE K Sveča na materin grob. Napočil je mrzel, pa čudokrasen dan — vseh vernih dan. Božja služba je minola in ljudje se drenjajo po ulicah; posebno pri svečarjih jih je vse polno, kajti vsakdo se podviza, da kupi svečo za kakega dragega mu rajnika . . . Skozi to gnječo je stopala resno in hladno mlada ženska. Njej na strani pa je šla njena črno oblečena služabnica. Brez sočutja je gledalo lepo oko mlade gospe po ljudeh. Kar čuti, da jo je prijel nekdo za roko in tedaj začuje mehak otroški glasek: .0 gospa, prosim Vas, dajte mi krajcar!" Nevoljna se obrne k otroku — mali šestletni deklici; trepetala je od mraza v svoji tenki obleki. Ozre se v gospo s svojimi lepimi, modrimi očmi, iz katerih ne sije otroška neskrbnost in veselost, ampak globoka žalost. „Kaj ti bo denar, dete?" „Tako rada bi imela svečico, da bi jo prižgala na grobu svoje mrtve mamice. O ljuba gospa, dajte mi vendar krajcar, pa hočem tudi za Vas meliti očenaš." „Za svečico? Tega ti ne verjamem. Sladkarij bi rada, kaj ne? Pusti me v miru, za beraške otroke nimam ničesar 1" Z rezkim glasom je govorila gospa te besede in je stopala ponosno dalje. Neizmerno bolestno je gledala deklica za njo in dve svetli solzi ji zdrkneta po licih. „0 mamica, mamica, zakaj me niste vzeli seboj?!" Tudi služabnica ponosne gospe je imela solze v očeh . . . Zvezde zasvetijo na visokem nebu. A zakaj tako trepečejo? Kako bi ne trepetale, ko gledajo pod sabo toliko žalosti, toliko gorja! Kako bi ne trepetale, če vidijo skozi okno v malo izbico tam konci mesta. Ubožno je opravljena ta izbica, a vse, kar je, je snažno in na svojem mestu. Stene so gole in pobeljene; na sredi stoji miza in ob nji dva stola; če smo videli tam v kotu še star postelnjak, poznamo vse pohištvo. Nad posteljo visi čudolepo, srebrno sveto razpelo, najbrže ostanek nekdanje sreče in spomin na njo. Na mizi gorita dve sveči, a pred njima kleči stara gnspa. Njeni lasje so srebrnobeli, njen obraz je prijazen, a pozna se mu prestano gorj6. Poleg nje kleči otrok in obe molita s tresočim glasom in sklenjenimi rokami: „0 Bog, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Amen!" Deklica, tista, ki smo jo videli že zjutraj, pravi svoji babici: „0 babica, hvala, hvala vam za sveče! Zdaj so že moja ljuba, ljuba mamica pri Bogu, in prosijo, da tudi midve kmalu tja prideva." .Da, dete, Bog je usmiljen in mene vzame kmalu k sebi; ali tebe, ljubo dete, še ne. In kaj bo s teboj, kadar mene več ne bo in boš ostala sama med trdosrčnimi ljudmi? Ali moliva za-nje, da jim Bog ogreje mrzla srca." „Da, moliva za-nje," odgovori deklica ter pristavi še tiho: .... in za tisto gospo, ki je bila zjutraj tako neprijazna z menoj." Svoji babici pa ni ničesar povedala, ker je vedela, da bi jo zelo užalilo. Ko odmolita, prekriža babica svojo vnukinjo in jo položi v posteljo; sama pa se zamisli v lepše pretekle čase. Kako je bila srečna poleg svojega moža, bogatega trgovca. Mislila je, da bo ravno tako srečna tudi njena ljubljena jedina hči, ki se je poročila z dobrodušnim človekom, mladim trgovcem. Ta je prevzel trgovino svojega tasta, in ko mu je dal Bog še malo, prisrčno deklico, ni si več želel večje sreče. A človek obrača in Bog obrne. Nesrečne špekulacije in sleparije nekaterih hinavskih prijateljev pripravijo ga ob vse premoženje. A še ni izgubil poguma, saj je trebalo napeti vse moči, da preživi družino! Med tem pa ga zgrabi bolezen in malo dnij potem je ležal na mrtvaškem odru. Žena njegova se ni mogla utolažiti in v kratkem času položi jo v mrzli grob poleg moža, ki ga je tako ljubila. Siroto je vzela v skrb babica, kajti ded je umrl, še predno se je zgrnila nesreča nad ubogo družino. Tako je ostala babica s svojo vnukinjo sama, in trebalo ji je iskati pomoči v delu svojih nezmožnih, tresočih rok in v dobrodušnosti nekdanjih prijateljev. A teh je bilo tako malo! — Vse to je premišljevala starka in solze so ji rosile oči. „0 Bog, samo slabo leto požre vse prihranitve prejšnjih let, ako se je namreč kaj moglo prihraniti, kar se pa redkokedaj zgodi. (Tako je!) Kmet si prideluje z roke v usta, od danes do jutri; vsako leto mora pokriti potrebščine prihodnjega leta; ako pa tega dohodka ni, potem vlada revščina in nadloga v hiši in to ne samo do prihodnje žetve, ampak večkrat veliko let. Ta nadloga zadene posebno vinogradnike, katerim toča vse opu-stoši in traja potem leta in leta, dokler vinogradi zopet kaj donašajo, Ako primeroma pozebe letošnja zimska setev ali jo uniči spomladi povodenj, tedaj ni letos ni-kake žetve. To so tri četrtletja; prihodnja žetev bo šele drugo leto, to je toraj v dveh do treh četrtletjih in mora tedaj 5 do 6 četrtletij čakali na prihodnjo žetev. Pomislite, gospoda moja, šest četrtletij stalni stroški in nikaki dohodki! Kmetu je žetev to, kar je uradniku plača. (Prav dobro!) Odtegnite uradniku ali ministru šest četrtletij stalno plačo, tedaj bodeta tudi ta dva državna funkcijonarja spoznala bedo kmetovalca. Uradnikom se mora vsak mesec izplačati njegova plača, kako naj pa gospodari kmet s svojo plačo, žetvijo, tega pa nihče ne pomisli. Ako kmet nima nič prihranjenega za spomlad, tedaj se mora zadolžiti, privzeti si mora kapital, katerega pa mora tudi povrniti. Tega povračila ne zmore pri prvi žetvi, ampak raztegniti je mora na več let; omenjena 3 leta, po katerih bi se določal dohodninski davek, mu ne zadostujejo za to. (Prav dobro!) V tem slučaju dovoljuje § 159, da se odra-čunijo obresti od omenjenega dolga, dolga samega ali amortizacijskih obrokov njegovih se pa nihče ne spominja. Kmet plačuje primeroma na svoj dolg, katerega mu je prouzročila slaba letina, vsako leto 50 gld. od svojega dohodka. Donesek žetve se toraj obdači kakor dohodek, na plačano glavnično svoto se pa nič ne ozira. Dohodninski davek mora plačati toraj od dohodka, katerega v resnici nima, kajti onih 50 gld., katere je plačal na kapital, ni njegovih, ne ostanejo njemu, ampak jih je moral izdati kot povračilo. (Prav dobro!) Vzamimo, da si je izposodil v slabi letini 500 gld., katere plačuje v 10 letih s 50 gld., toraj mora vseh deset let od 50 gld. plačevati davek, ker mu niso odračunjeni kot izdatek. Z drugimi besedami: škoda, ki jo ima v slabi letini, znaša 500 gld., in ta se ravno tako obdači, kakor najboljša letina; toda to ni preračunjeno po povprečnem čistem donesku zadnjih treh let, ampak veliko dalje. V tem ravno obstoji velika krivica, da mora plačati dohodninski davek, akoprav nič ne pridela, in sicer ravno tako svoto, kakor pri najboljši letini. (Prav dobro!) daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti!" * * * Zvezde trepečejo, ko gledajo v tesno izbico polno uboštva, a trepetale bi tudi, ko bi videle v krasno spalnico bogate gospe. Odgrnila je zastor od okna in gleda v lepo, svetlo noč. Veličastno plava po nebu luna, bleda, kakor od skrivne žalosti; zvezde migljajo krog nje in zdi se, da se vednu bolj bližajo črni zemlji . . . Nemirna je gospa nocoj. Iz spomina ji neče deklica, ki jo je davi tako milo prosila malega daru, in nežni glasek ji še vedno doni na uho .... Ne, ne, dete ni legalo! V tem milem obrazku, v teh lepih očeh je bila resnica. „0 da sem bila s siroto tako osorna; zakaj sem jo tako prevzetno zapustila!" Grenka žalost ji napolni srce. Sama je, tako sama! Mož ji je umrl, ko ga je komaj dobro spoznala; roditeljev svojih pa se le še nejasno spominja . . . Tako zapuščena je, tako sama! Zamisli se, a kmalu se utrudi in bridke misli se izpremenijo v nemirne sanje . . . Umrla je . . . Trudna njena duša je zapustila zemske okove in plava skozi zračne višine k Najvišjemu, k Stvarniku, k Sodniku. Že stoji pred njegovim prestolom. Neznana sreča jo napolni, kajti spoznala je Najvišjega v vsem svojem nadnaravnem veličanstvu ... A zdaj je on njen sodnik, njen pravičen sodnik. Ar-hangel ji stoji na strani in poda Gospodu knjigo njenega življenja. Njegov pogled je dobroten — saj Da bi se ognilo krivici in trdoti, moral bi se dolg toliko časa odračuniti od čistega dohodka, dokler ni popolno izplačan. (Odobravanje.) Odvisno je od razvoja debate, kakor tudi od stališča vlade, kako se bo vsprejel moj nasvet, in ali bom predložil ta predlog kakor tudi še druzega glede vsprejetja katastralnega čistega dohodka kot podlago pri cenitvi zemljiškega dohodka. Kot ljudski zastopnik sem storil svojo dolžnost, drugi gospodje naj store tudi jednako. (Živahna pohvala in ploskanje.) Po potresu. Danes zjutraj ob 3. uri in 42 minut čutil se je zopet rahel sunek, kakoršnih smo sedaj že vajeni, ker se ponavljajo skoraj vsaki dan. Komisije so nadalje določile, da se imajo podreti sledeče hiše: hiša in gospodarsko poslopje v Hradeckijevi vasi št. 15 in hiše Margarete Perdan in Marije Eihar, ter gospodarsko poslopje Jos. Muzloviča v Hradeckijevi vasi. Zvonovi pri sv. Jakobu se bodo po dolgem premolku jutri zopet oglasili. Zgradili so provi-zoričen oder poleg znamenja ter ondi obesili štiri manjše zvonove. Pomožnega odbora za Ljubljano in okolico 14. izkaz prispevkov znaša 3141 gld. 98 kr., s prejšnjo izkazano svoto 45.116 gld. 5 kr., znaša skupna svota do današnjega dne 48.258 gld. 3 kr. Komisijsko naknadno pregledovanje se je po mestnem magistratu že odredilo, in bode tekom prihodnjega tedna dovršeno. Vas Hauptmanca šteje sedaj le še malo hiš, in bo treba — vsled poškodeb dve ali tri podreti. Predsedništvu mestnega sveta v Pragi bilo je do 22. t. m. vročeno vkupe 2361 gld. 92 kr. kot prispevek za po potresu oškodovano ljubljansko prebivalstvo. Ker je pa v poslednjih dneh darežljivost nekoliko pojenjala, češki listi iznova občinstvo poziv-ljejo k prispevanju. — List .Čech" je pod zaglav-jem .Nesrečnim Slovencem v Ljubljani" nabral 732 gld. 90 kr. in se je poslalo v Ljubljano 573 gld. 73 kr. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Uredništvo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani, nadaljno zbirko 529 gld. 92 kr.; glasbeno društvo in pevsko društvo .Zvonimir" v Senju 192 gld. 20 kr.; mestni urad v Mladi Bo-leslavi na Češkem 168 gld. 24 kr.; administracija »Edinosti" v Trstu četrto zbirko v znesku 118 gld. 63 kr.; administracija časopisa .Narodni Listy" v Pragi nadaljno zbirko 56 gld. 10 kr.; županstvo je vedno hodila po potu, ki vodi k njemu, izpolnjevala je zapovedi njegove. A zdaj odpre sodnik zadnji list. S črnimi črkami je zapisano na njem, kako neusmiljeno je odgnala otroka, siroto. Od strahu vztrepeče, ko jo pogleda Gospod temno in žalostno in izreka pravično sodbo: .Kar ste storili jednemu teh malih, ste meni storili. Dokler se ne spokoriš za svojo krivico, ni zate prostora v mojem kraljestvu. Pojdi in pokori se!" Neizmerna bolečina polasti se uboge duše. Hipoma vidi, da je v neskončnem, pustem prostoru, kjer trpč poleg nje druge duše in se pokorč; vsi so polni kesanja in hrepenenja po Najvišjem. A vse, kar se godi na zemlji, lahko vidi. Tam leži v rakvi njeno truplo. Nikogar ni, da bi žaloval za njo, da bi potočil le jedno sdmo solzo. Niti jednega pobožnega Očenaša ne moli nikdo za njeno dušo. Skoro obupaje zakliče: .0 Gospod, milost!" ... Poleg nje kleči v širnem prostoru druga duša. Kako znan se ji zdi ta obraz; kajti čeravno brez trupla, obranile so duše obliko nekdanjega telesa. Te poteze je že videla — da, to so poteze one deklice, nad katero je grešila. In zopet pogleda na zemljo. V ubožni izbici kleči otrok in moli: .0 Bog, usmili se moje mrtve mamice 1 Daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti!" — Tedaj razsvetli nebeška svetloba neskončni prostor spokornikov; arhangel priplava k duši materini in ji položi na glavo svetlo krono. .Tvoje dete te je rešilo 1" zašepeče angelj ... In še občine Prezid na Hrvatskem 50 gld.; županstvo v Gorjanskem na Goriškem zbirko 37 gld. 51 kr.; hranilnica in posojilnica v Glinjah na Koroškem 20 gld.; uredništvo časopisa .Neues Wiener Tag-blatt" nadaljno zbirko 20 gld.; občanska beseda v Kourinu zbirko 18 gld. 50 kr.; gosp. Moric Herczka na Dunaju 10 gld.; občanska založna v Horovicah 10 gld.; gasilno društvo v Čazmi 6 gld. 60 kr. Politični pregled. V Ljubljani, 25. maja. Dunajski mestni svet je sklenil na predlog dr. Luegerja, da se dotacija mestnih svetnikov zniža od 3000 gld. na 1500 gld. Ta sklep pa je bil mogoč, ker so pred glasovanjem odšli nekateri liberalni svetniki. Liberalec dr. Lederer je predlagal, naj se dotacija zniža le novoizvoljenim svetnikom, ki so protiliberalci. Ta predlog zopet znači liberalno sebičnost. V delegacijah bode letos Kranjsko zastopal grof Hohenwart; njegov namestnik je poslanec Klun. Na Dunaju je bil v četrtek občni zbor nemškega .šulvereina", ob jednem se je pričel shod mesarjev in poljedelcev. Podžupan dr. Lueger je pozdravil s prisrčnimi besedami shod mesarjev, na-glašujoč, da so nepošteni prekupci živinorejcem spridili vso ceno živine, a na drugi strani podražili meso. Židovski časniki surovo napadajo dr. Luegerja, ker se kot podžupan ni pokazal na šulvereinskem shodu, češ, da je zatajil svoje nemštvo. Lueger pa je zadel pravo, da se ni brigal za nemškožidovske kričače, temveč poživljal delavske stanove na mesarskem shodu k skupnemu delovanju proti oderuhom. Pomenljivo je, da se je tega shoda vdeležil tudi grof Henrik Attems, kot zastopnik kmetijstva. Naglašal je, da bodo poljedelci gotovo šli mesarjem na roko proti velikemu kapitalu , ki kri srka iz naših žil. Treba se je združevati v zadrugah, ter tako zlomiti velemoč prekupovalcem, ki so se vtaborili na dunajskem trgu v škodo mesarjem in živinorejcem. Besede štajerskega veleposestnika, tako upamo, niso bile brez vspeha. Vlada hoče zvišati osebne tarife na državnih železnicah. Po prvotnem načrtu pa bi zvišanje voz-nine zadelo le 3. razred, torej revnejše prebivalstvo. Vsled mnogostranskega pritiska se je vlada udala, in v soboto je v proračunskem odseku dvorni svetnik Liharzik v imenu vlade izjavil, da bodo načrt prenaredili in sicer tako, da zvišanje osebnih tarif zadene v jednaki meri vse tri razrede. V tem oziru so zmagali zastopniki zdravih socijalno - političnih načel. Bolgarija. Poroča se nekda iz zanesljivega vira, da je Stambulov zahteval potni list v inozemstvo, toda notranji minister je to prepovedal. Tudi od sobranja izvoljena komisija, ki ima preiskovati večja je bolečina uboge, za|>u$čene duše. .Milost, milost, Gospod!" . . . .Milostna gospa, kaj Vam je? Vzbudite sel"? Prestrašena se ozre gospa v sočutni obraz svoje služabnice. .Hvala Bogu, bile so samo sanje! še-peče vsa trudna. Nato umiri služabnico in jo pošlje spat, sama pa poklekne pred sveto razpelo in goreče moli. Zahvali se Bogu, da ji je dal še časa za pokoro in zadoščenje in naposled moli še za verne duše. .0 Bog, daj jim mir in pokoj in večna luč naj jim sveti." Zopet leže na posteljo in zaspi trdno in mirno. Ko drugo jutro vstane, je prva njena misel, kako bi popravila, kar je prejšnji dan zagrešila. Neka slutnja jo sili na pokopališče. Počasi se pomika s svojo služabnico mej grobovi. Hipoma obstane. Nad neko gomilo je sklonjeno nežno dete; svetli zlati lasje mu padajo na rame. A poleg njega kliči stara, be-lolasa gospa plemenitega obličja. Gospa pristopi in v tistem trenutku vzdigne otrok lepo glavico in za-rudi. Kako se začudi, ko se skloni mlada gospa k nji, jo pritisne na srce in pravi: .Odpusti mi dete, da sem bila tako trdosrČna s teboj. Jaz ti hočem biti druga mamica, samo nikar več ne plakaj 1" Začudena je gledala stara gospa ta prizor, a takoj je zvedela, kaj je dobrotnica sanjala in kaj misli storiti. Hvaležna je vsprejela babica ponudbo mlade gospe, naj se preseli z'deklico k nji. Poprej pa so še vse tri na grobu pokleknile in molile prav goreče: .Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Amen!" poslovanje bivših ministrov, je od ministerskega predsednika zahtevala, da Stambulovu zabrani potovanje iz dežele. Komisija mora v šestih mesecih sobranja predložiti poročilo o preiskavah, zato pa potrebuje v prvi vrsti pojasnil od Slambulova. Ta pa baje ni bolan, temveč išče le izgovora, da se odtegne preiskavam. Armensko vprašanje napravlja turški vladi mnogo skrbij, kajti tudi trozvezne države so naznanile Turčiji, da izvrši član 61. berolinske pogodbe, ki se tiče vredbe žalostnih razmer armenskih kristijanov. Države zahtevajo odškodovanje armenskim družinam za lanske poškodbe, potrjenje vseh armenski cerkvi pred stoletji dovoljenih pravic, pomi-loščenje političnih vjetnikov in sestavo komisije, ki naj preišče ječe v Armeniji ter izpusti vse zaprte, proti katerim zatožbe nimajo podlage. Turčija na te zahteve še ni odgovorila. P- ii. volilcem ljubljanskim? Pomagati hitro in zdatno našemu po potresu nepričakovano tako silno prizadetemu glavnemu mestu, mora biti poglavitna skrb vsacega slovenskega rojaka. V tem oziru je obilno vsestranskega in nujnega dela: Hišni posestniki morajo prej ko mogoče sezidati ali popraviti svoje porušene hiše. Trgovcem in obrtnikom treba kmalu vre-jenih prodajalnic, delavnic in naročil za trgovino in rokodelstvo, da si preje utrde svoje omajano gmotno stanje. Delavcem treba oskrbeti rednega vsakdanjega zaslužka, da se mesto obvaruje brezposelnega proletarijata. V dosego teh namenov treba bode vzlasti v Ljubljani večletnega neumornega in složnega delovanja vsakega rodoljuba. Zato sta se združili slovenski stranki v Ljubljani za letošnje mestne dopolnilne volitve. Na podlagi teh dogovorov mej strankama se Vam priporočajo možje obeh strank, od katerih smemo pričakovati, da bodo z vsemi silami v mestnem zastopu delovali na to, da se na sedanjih razvalinah našega nesrečnega mesta zgradi nova Ljubljana, dostojno središče našega naroda, ki bo v vsakem oziru Slovencem dika in ponos! Kandidati združenih slovenskih strank so ti - le: Za tretji razred, ki voli v ponedeljek 2 7. maja: Andrej Kalan, stolni vikar; Anton Klein, trgovec in posestnik; Jožef Kozak, posestnik in mesar. Opomba: Imena kandidatov za II. in I. razred se naznanijo po časopisih v pondeljek. V Ljubljani, dne 24. maja 1895. Odbor kat. političnega Zvrševalni društva. odbor narodne stranke. Tedenski koledar. Nedelja 26. maja: 6. povelikon. evang. Jezus govori o pričanju sv. Duha Jan. 15; Filip Neri. Ponedeljek 27. maja: Magdalena Pac. T o r e k 28. maja : Avguštin škof. S r e d a 29. maja: Maksim, šk. 0 e t r t e k 30. maja : Feliks, pap. Četrtek 31. maja: Angela dev. Sobota 1. junija : Juvencij m. — Lunin spremin: Prvi krajec 31. ob 9. uri 46 min. dopol. Solnce izide 1. junija ob 4. uri 19 m. zaide ob 7. uri 38 m. Dan zraste do 21. jun. za 16 minut in se skrči do 3. jun. za 3 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. maja. (Ljubljanske mestne dopolnilne volitve.) Na drugem mestu priobčujemo v današnji številki oklic za bližnje mestne dopolnilne volitve, ki se bodo vršile prihodnji teden. — Z ozirom na grozno kata- strofo, ki je zadela Ljubljano vsled potresa s toliko silo, dogovorili sta se slovenski stranki v Ljubljani, da naj se letošnje volitve v mestni svet vrši brez volilnega boja, ki bi oviral skupno delovanje za povzdigo in preporod mesta in ki bi tudi zunaj slabo vplival na pomožno akcijo. — Ker je v teh dneh bridke poskušnje treba združenih močij, zato se je konservativni narodni stranki, ki do sedaj ni bila zastopana v mestnem zboru, prepustila tretjina mandatov. Stranki sta si pri tem dogovoru pridržali tudi za prihodnje popolno svobodo za svoje stališče in za svoje taktično postopanje. — Zastopniki obeh strank so se dogovorili, da se bodo letos pri volitvah lojalno mej seboj podpirali in skupno nasveto-vanim kandidatom oddali svoje glasove. V tem smislu povabimo naše somišljenike, da naj se prihodnji teden udeleži mestnih dopolnilnih volitev ter oddajo svoje glasove po skupnem dogovoru nasveto-vanim kandidatom. Odbor katol. polit, društva. (Pomoči prosimo) za nesrečno prebivalstvo v mnogih vaseh šentviške župnije na Dolenjskem. Na desni strani žaleznične proge med postajama Št. Vid in Radohova vas Ipži med pogorjem na kraškem svetu več vasij, ki vsako leto trpe vsled rednih povodenj mnogo škode. Mnogi požiralniki, v katere se navadno odteka deževnica in snežnica na pomlad, pa so se tekom let malone zamašili s kamenjem in blatom in letos je že pred Velikonočjo na prostrani medgorski ravnini nastalo pravcato jezero, ki je poplavilo vsa polja in travnike vasij : Pece, Dob, Pod-boršt, Bič, Zagorica, itd. Največ pa trpi še sedaj vas Dobravica, koder voda stoji skoraj do oken. Škode je mnogo tisočev, kajti ljudje ne morejo ne orati, ne sejati in za živino ni potrebne paše. Gotovo bi nekatere posestnike ne zadela tolika nesreča, ko bi pogoreli, kajti poleg polja trpe tudi hiše in gospodarska poslopja veliko škodo. Nekatere hiše so vsled potresa razpokale in voda sedaj razjeda zidovje. V četrtek so ogledali poplavljene vasi dež. inženir gospod I. Hrasky in dež. poslanca dr. Papež in dr. Žitnik. Mi izražamo utemeljeno nade, da politično oblastvo in deželni odbor ne bodeta samo poskrbela, da se poplavljeno ozemlje prej ko mogoče osuši, temveč da ljudje dobi tudi izdatno denarno pomoč iz doneskov za poškodovance po potresu, vsled katerega so najbrže požiralniki se podsuli in zamašili ter je voda stopila na površje kot velikansko jezero. (Darovi.) Uredništvu .Slovenca" so doposlali: .Na čast sv. Florijanu za pogorelce v Toplicah" neimenovan 5 gld. — Iz Jesenic: Zbirka 103 gld. iz jeseniške in križke župnije in sicer: za poškodovane v Ljubljani 35 gld., v ljublj. okolici 33 gld., za cerkve v Ljubljani 25 gld., za pogorelce v Toplicah 10 gld.; č. g. Janez Keršič, župnik na Jesenicah, 60 gld. in sicer: za poškodovane v Ljubljani 15 gld., za cerkve v Ljubljani 15 gld. za cerkve v Dobu 10 gld., za cerkve v Vodicah 10 gld., za pogorelce v Toplicah 10 gld. Bog plačaj stotero blagim dobrotnikom! (Za cerkev presv. Srca Jezusovega v Repnjah) so darovali: Prevzvišeni knezoškof ljubljanski 50 gld., dr. Ivan Križanič, stalni kanonik v Mariboru 30 gld., dr. Ant. Gregorčič, profesor bogoslovja v Gorici 25 gld.. g. Karol Polak, tovarnar v Ljubljani 35 gld., g. Janez Fabijan, trgovec v Ljubljani 4 gld. in g. Simen Carman 10 gld. Tisočkrat Bog plati vsem darilcem. Šolske sestre v Repnjah. (Iz Tržiča.) Prihodnji torek bode — v jednem letu — tretja volitev v tukajšnji občinski odbor. Ta volitev sama je že v drugo razpisana, ker se je prvi razpis razveljavil zastran očitnih nepravilnosti, katere je zagrešilo okrajno glavarstvo v Kranju. Ali kriviČBOsti, ki se nahajajo v volilnih imenikih in ki dajejo upanje do zmage nasprotni stranki, še niso odpravljene. Na taki podlagi bode stopila torej naša domača stranka (.stranka redut) na volišče. Stopila pa bo z zavestjo, da se poteguje za pravico in za red v občini, in z upanjem, da poštenje zmaga prej ali slej. Saj je že to jako žalostno, da se je pokazala nezmožnost sedaj vladajoče stranke, nezmožnost celo ta, da bi občina sama vodila svoje volitve. To pravico so tržiški matadorji zapravili in volitev bode voditi morala — politična oblast. Bode 11 okrajni glavar v tem poslu objektiven, to bomo videli. Naša stranka ne bo spala in ne mirovala. Tudi se ne bode bala še takih zanjk. Kedor ima poštene roke, temu se ni treba nikakor bati. To se je pokazalo te dni, ko sta bila dva vaših izvrstnih mož posajena na zatožno klop vsled — ovadbe župana, ki se je predrznil trditi, da sta moža neko li- stino iz volilnih aktov saboj na dom vzela. Ta trditev se je izkazala pred sodiščem kot popolnem neresnična, in oba naša moža ste bila tako v Tržiču, kakor v Ljubljani sijajno oproščena. Tisti, ki so pravdo napravili ali provzročili, so pa sedaj pred ljudstvom in pred sodniki ponižani. S takimi ovadbami se ne reši nobena čast. in žalostno je, da Se jih naši matadorji posluževati morejo. Nezavisno tr-žanstvo naše se je od njih že obrnilo in le čudo bi bilo, da bi jim še dolgo hoteli dajati potuho pravični gospodje pri vladi in v deželnem odboru. (Generalna kongregacija) frančiškanskega reda se je pričela v Asisu doe 24. t. m. Zbrali so se večinoma vsi provincijali sveta v samostanu poleg bazilike Porcijunkula, kjer je stala zibelka frančiškanskega reda. Kongregaciji predseduje od papeža pooblaščeni kardinal Mauri. Kakor se čuje, sukal se bo razgovor večinoma o fuziji vseh štirih družin reda (reformati, observanti, rekolekti, alkanterini), katero nekda sveti oče prav močno želijo. Družine kot take jenjajo in ustanovi se jedna sama na podlagi svetega vodila in dosedanjih pravil. Unija bodi, kakor se je izrazil kardinal, .vera, realis, sincera ac formalis".— Sveti duh vodi kongregacijo, da sklene, kar je v prospeh reda. (Iz Št. Gotharda) , dne 19. maja. Raznotere nadloge nas letos obiskujejo. Potres se ponavlja. 18. t. m. smo čutili močan sunek, kateri pa ni napravil škode. 14. t. m. je obiskala dve vasi naše fare silno debela toča, tako da si jo lahko čez jedno uro še s periščem grabil. 16. t. m. je padel za veliko ped debel sneg, kateri nam jo naredil veliko škodo. Silno je snežilo, med tem pa je bil vihar z gromom in bliskom. Kar naenkrat je bilo vse za-inedeno, drevje je hrščalo in pokalo, sneg in vihar sta ga veliko polomila. Nekatere drevesa so celo 8 koreninami izruvaue. — Stavbeni materijal od nas ves v Ljubljano roma. Opeke in apna niti za domače potrebe ni dobiti, (Poročil) se je danes v stolni cerkvi g. Franc Podgoršek, mestni policijski komisar v Ljubljani, z gospodično Ido Rebek, hčerjo c. kr. višjega davč. nadzornika Rebeka. (.Abrahama videl") bode prihodnji ponedeljek dne 27. maja vč. g. Anton O s t r o ž n i k , župnik v Pamečah pri Slov. Gradcu. Dal Bog zasluženemu prvoboritelju, ki neumorno deluje za probujo slovenskega ljudstva zlasti kot neutrudni načelnik slo-venjegraške podružnice sv. Cirila in Metoda, še prav mnoga leta, zdrava in srečna! — Dne 15. maja je tudi .videl Abrahama" vč. g. Anton Š I a n d e r, knezoškofijski duhovni svetovalec in župnik v Starem Trgu pri Slov. Gradcu. (Sneg — mraz.) Iz Velike Doline se poroča: Dne 16. t. mes. snežilo je tukaj celi dan prav po zimsko, 17. ležala je gosta megla po okolici, do pedi debel sneg kopnel je le slabo. V noči do 18. t. m. pa se zjasni in mraz pritisne, ki se pozna zlasti na trsju, o tem času toliko nežnim in občutljivim. Veliko škodo so trpeli župnikovi krasni ameriški nasadi, istotako i dr. Namorševi in baroninje Gagern. Sadno drevje smo po dnevu otresali, a poleg tega nas je po noči padli sneg iznenadil se z občutljivo škodo. (Ogenj.) Z Radovice, 23. maja. V četrt ure od tu oddaljeni hrvaški vasi Brašljevica je v torek v jutro pogorel hlev. Zažgal je s žvepljenkami trileten otrok. Ne bi vam poročal o tem neznatnem ognju, ko bi ne bilo zanimivo, dasi žalostno, kako nespametni stariši v svoji slepi ljubezni kvarijo otroke. Malega požigalca sta roditelja zabavala s tem, da sta zažigajoč žvepljenke rekla: .Vidiš sinek, kako to lepo gori; daj, podrsni žvepljenko, bo tudi tebi lepo gorelo." In sinek je poskušal, pa ne samo na mizi, ampak tudi v hlevu, in tudi tu je lepo gorelo. — Naš veliki požar v letu 1890 zakrivili so tudi otroci, zakurivši ob hudi suši na dvorišču polnem listja in stelje, in videč, kako hitro se ogenj širi, zbeži na vse strani. Jeden teče naravnost na svoj dom in že od daleč vpije: .Ate! zakurili smo, pa nam preveč gori." In gorelo je, pa tako, da še naši nasledniki bodo čutili kvar silnega požara. Pozor na deco! (Iz Prage), 19. maja. Trije dnevi so že minuli, od kar je praznoval češki narod svoj praznik: odprtje narodopisne razstave in praznik sv. Janeza Nepomuka, češkega patrona. Na ta dan pride vselej veliko število deželanov v Prago, obiskat grob spo-vednega mučenika. Letos se je pripeljalo več kot 70 tisoč romarjev. Prav je, da se je na ta dau narodopisna razstava odprla. Zgodilo se je to z vso slavo. S petjem in godbo so se vrstili slavnostni pozdravi župana Gregorja in predsednika odboro-vega grofa Lažan.skega. Odbor je povabil na razstavo tudi cesarja, kojega je zanimala cerkev, darovana od nadškofa Kobna. Lepa je bila jubilejna razstava, a še lepša je narodopisna. Vsaka stroka ima tu svoj oddelek, človek skoraj ne vS, kam bi popred pogledal. Sicer pa kratek popis pride tudi na vrsto. — Poslanci Engel, Janda in Vašaty so se pokazali pri mladoč. zboru v Pisku, a strašno so pogoreli. Nihče ni hotel govornikov poslušati, kričalo se je, žvižgalo, s palicami tolklo. Ta krasna izjava zadovoljnosti (!) je provzročila konec zborovanja. — Vodja narodnega gledišča g. Subert je dobil priznanje od večine stalnih obiskovalcev gledišča; na čelu jim stoji g. župan Gregor. Med Šu-bertom in Pospišilovo se je bil pred leti pripetil konflikt, Pospišilova je dala Pragi slovo in zdaj je že zopet član narodnega gledišča. Ta izjava govori bolj jasno kot vsa hvala, ki se zdaj novi igralki od druge strani skazuje. Že vedo zakaj! (Iz Brna). 19. velkega travna. Veliki fiasko je naredil dr. Stritusky v Slapanicah. Plakati so naznanjali, da bode govoril o politični situaciji, in ko se je govornik tja pripeljal, ni imel skoraj nobenih poslušalcev. Nekaj rokodelcem je govoril in se potem takoj v tihoti (kakor je prišel) odpeljal. — Žid Wolf Mandl pri Brnu je zaprl svojo tovarno. Ob delo je kakih 100 delavcev. Ako bi socijalisti z delavci prav mislili, kupili bi tovarno sami. Menda se jim ne bode manjkalo v blagajnicah denarja. Priložnost se jim ponuja, pokazati kako bo enkrat v soc. državi. — V Mor. Ostravi so odkrili socijalisti spomenik svojim tovarišem, ki so bili usmrteni ob stavki 1. maja 1894. (Nesreča.) Zadnji paviljon nove deželne bolnice v Vodmatu tik ceste pričeli so zidarji danes od strehe navzdol ometavati. Nahajali so se trije dopoldne na najvišjem odru, deska se zmakne in vsi strmoglavijo navzdol. Dva sta se srečno vjela v padcu na nekem stebru, tretji je pa tako nesrečno pal na tla med gradivo, da so ga morali prenesti v deželno bolnišnico v Ljubljano ua vrt, kje so bolniki začasno nastanjeni. (Zdravje v Ljubljani) od 12. do 18. t. m.: Novorojencev bilo je 15. Umrlo jih je 18, mej njimi za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 8; mej njimi bilo je tujcev 6, iz zavodov 7. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za ošpicami 1, za vratico 4. (Semnji po Slovenskem od 27. maja do 1. junija.) Na Kranjskem: 27. v Postojni, Zatičini. 28. v Moravčah, pri sv. Križu; 29. v Zerovnici; 30. v Lašičah. — Na Slov. Štajerskem; 27. v Olimji, Rajhenbergu, v Poličanah; 28. pri sv. Trojici; 30. v Artičah. — Na Koroškem: 27. v Ovspergu. (Posojilnica v Framu)je imela v tretjem upravnem letu 1894 den. prometa 90020 gld. 76 kr. Društvenikov je 236, ter imajo deležev 6620 gld. Koncem leta je bilo vlog 48864 gld. 14 kr., posojil 50863 gld. 67 kr. Keservni fond je narastel na 1178 gld. 82 kr., čistega dobička je bilo 775 gld. 36 kr., stroškov za upravo 488 gld. 45 kr. Narodno gospodarstvo. Trtoreja. Pojasnilo. Resnici in pravici na ljubo moramo zabeležiti par vrstic o deželni trtnici ljubljanski z ozirom na ^Narodovo" poročilo o njej (št. 110. z dne 13. maja). Gospod G., kateremu se toliko hvale daje, cepi v isti deželni trtnici na ameriške trte take vrste, kakoršnih bi praktičen gospodar gotovo ne sadil v svoj vinograd. Cepi nekake „gosposke" vrste, katere dajejo sicer najfinejša vina, a v jako majhni meri. Javna tajnost je, da se je od lanskih cepljenih ameriških trt v kleti prisilne delavnice toliko tisoč posušilo čez zimo, da tisti gospodarji, kateri so jih naročili do 1500, dobili le po 200; tisti pa, ki so jih naročili od 200 do 300, niso dobili nič. Pri vsem tem so bile trte jeseni po številu iz trtniee izkopanih dobrih požlahtnitev gospodarjem za trdno obljubljene, torej tukaj ne velja noben izgovor, češ, da dobrih požlahtnenih trt ni bilo na razpolago. Zato zelo dvomimo, da so bili prejemniki „jako zadovoljni ž njimi", kakor piše nekdo v „Narodu"; saj jih gospodarji z večine niti prejeli niso, če prav so jim bile zagotovljene. Prišli so le v veliko zadrego, ker so imeli svet za saditev trt že prekopan, pa mnogi niso imeli trt, da bi jih zasadili. Uprav sedaj sem govoril z nekim kmetom, ki mi je tožil, kako slabe ključe je poslal njemu in njegovim sosedom gospod G. iz deželne zaloge v prisilni delavnici ljubljanski. Cez polovico jih je suhih, tako pravi, in še ti, ki so vsaj rabljivi, imajo marsikdaj le po jedno oko, največkrat pa vsaj po dvoje. Ključem se vidi kar na prvi pogled, da so kar s sekiro iz rezine nasekani, ne pa z nožem pripravljeni. Gospod G. je nastavljen kot potovalni učitelj, da po deželi poučuje ljudi, pa se redkokedaj na deželi kje prikaže v svojem poslu. V zimskem času je napovedal, da pride v Šmihel in Stopiče; ljudje so čakali, da bi jih kaj naučil, pa ga ni bilo. Njegove posle v trtnici poleg prisilne delavnice opravljal bi prav lahko kak dobro izurjen paznik iste delavnice, n. pr. g. Žerjal, ali pa kak izučen bivši učenec vinarske šole. Toliko v pojasnilo, da se resnica prav spozna I Telegrami. Dunaj, 24. maja. V današnji seji poslanske zbornice stavili so posl. Foregger, Morre in tovariši predlog, v katerem žele, da bi se škoda, ki jo je provzročil zadnji sneg na Spodnjem Štajerskem, kolikor možno naglo ocenila, in bi se poškodovancem podelila državna podpora oziroma dovolilo davčno oproščenje za 1. 1895. Dunaj, 24. maja. Podžupan dr. Lueger, interpelovan v mestnem zboru od liberalcev, zakaj ni bilo dunajsko mesto uradno zastopano pri glavni skupščini nemškega »Schul-vereina", je odgovoril, da je on nasprotnik temu društvu, ker je smatra kot organizacijo politične liberalne stranke. Tudi prejšnji župani se niso uradno udeleževali takih shodov. Dunaj, 24. maja. V četrtek se bode blagoslovila kapelica v samostanu v Mayer-lingu, katera je sezidana na cesarjeve troške. Dunaj, 24. maja. Občinski svetnik dr. Gruber je predlagal v današnji seji, da se povodom 501etnega vladanja cesarjevega sezidajo otroška bolnišnica in stanovanja za uradnike in sluge. Troški bi znašali jeden milijon goldinarjev. Trst, 24. maja. Kandidatje za mesto deželnega glavarja imenujejo se dosedanji dr. Campitelli, dr. Eizzi. župan pulski in dr. Canziani, šupan poreški. Največ upanja, imenovan biti, ima zadnji. Poreč, 25. maja. Pri včeranji deželno-zborski volitvi so bili izvoljeni izmed veleposestnikov štirje italijanski kandidatje. Oospodarstveno. Dokazana je resnica, da zelo vpliva na naše domače živali pomladnja hrana, posebno pa prehod od navadne suhe krme na zelenjavo (pašo). Pri tem trpi posebno njihov organizem, najbolj pa bolehajo tedaj teliee, prešiti, ovce, domača perotnina itd. Priporočati je toraj. da se pravočasno preskrbi in rabijo ugodna sredstva zoper te bolezni in med temi je najbolje „Kwizdov korneuburški redilni prašek za živino", „Kwizdov restituvalni fluid", „Kwizdov prašek za prešiče", „Kwizdovo sredstvo zoper grižo pri ovcah", „Kwizdov prašek za perutnino vsake vrste" itd., katera sredstva se že mnogo let uspešno rabijo. (b) Kako naglo pojema delavnost konj prt težkem delu znano je vsakemu, ki ima ž njimi opraviti. Otrpnjenost živcev je le pre mnogokrat slaba posledica prevelike napetosti. Temu se opomore in konji se požurijo k delu s pravilno vpo-rabo „Kwizdovega restitucijskega fluida", c. in kr priv. perilne vode za konje. To sredstvo se izvrstno vporablja pri izpahnenju, izvijanju, otrplosti živcev, slabih udih ter daje moč pri velikih in trajnih delih in po hudem teku. (c) Umrli ho: 24. maja. Ivana Andolšek, paznikova hči, 5 mesecev, Dunajska cesta 46, želodčni in črevesni katar. V bolnišnici: 22. maja. Jožef Božič, gostač, 74 let, ostarelost. Vremensko sporočilo. Cas Stanje opazovanja 24 7. u. zjut. 2. o. pop. 9. «. zveč. zrakoreera t mm toplomera po Celzija 734-5 734 2 7338 16'8 211 161 Veter Vreme si. zapad delToblač, n jasno ■gssi 22 04 dež Srednja temperatura 18 0 , za 2-5° pod normalom. Svarilo! •StftotvsfVrr« Pozor! ______ Varujte sa, da ne bote opeharjeni pri nakupu Hladne kavo. D' bič-kaželjni ljudje še vodno ponarejajo Kathraineijevo kavo, zatone jemljifcedruijih ko bele izvirne zavoje ss napisom „Kathn*eirier". Kathreiner-Kneippova slatina kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. 317 10-2 Najboljša, izredno okusna je župnika kipp-a sladna kava v rudečih štirioglatih JSS4^ iup" 'S 4kilograma za gld 210. v rudečh okroglstih zavitkih. 24-10 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki f boljši prodajalDici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—24 IZno op. skladno za vrte, v starogotiškem slogu za sobe izdeluje in stavbarsk.0 mizarstvo izvršuje po nizki ceni Jakop Žumer 351 (i2-i) (nasl. Zois-Giitzl) v Gorjah pri Bledu. Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki. 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in priznaluih diplom Franc Iv. Kwizda. Varstvena Paziti jc na varKtv. znamko in | zahtevati lo Kwizdov rostitucijski fluid. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. osnaievalna voda za konje. Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških in zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvlnjenju udov, otrp-nelosti kit itd., in usposablja konja za urno tekanje. og P • P* «1 0 1 tt Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 330 2u-l I. Dobiva se v vseh lekarnah in droffuerljsklh prodajal -nloah avstro-og-orsklh I IŠČe se občinski tajnik, ki ima v kratkem nastopiti službo. — Več iz prijaznosti povd vredništvo „Slovencau. 346 3—2 i m m mm irn nn m itt 1» «> a> im t S Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel(5 pro-spežne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljivo in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapedenostl preobloženem želodolz jedili ln pijačami itd. Steklenloa z rabilnim navddom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tnoate samo 4 gld. 80 kr. » \ Priporoča jih 479 37 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. \ 11061285 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji .,Slove no a" blagovolijo uvaževati. mmmmmmmmmmmm mmmmmmmmm mm m Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča so čast. duhovščini in sl. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalog: ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. BO kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld. nepremočljivo haveloke od 7 gld . 50 kr. do 12 gld.. baveloke iz veljblodove dlaki (Kameelhaar) ud 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po mori g; izvršujejo »o točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. rHSH5HSHSHSES^ Uradne Ciin trgovske ooooooooooooooooooooooocoooooc I 0_ ip s Urino priporoča KAT. TISKARNA j v Ljubljani. Josip Tomec usnjar In zaloga usnja v Ljubljani Streliške ulice Š; priporoča preč. duhov- ^ i 0 -2 jj Sčini in slav. občinstvu : 1 A .-2 ! I' trpežno doma strojeno : i Y .2,1 : usnje za vsakovrstno j! Q 'o< ■ porabo, po nizki ceui. ' rt o. ! r i VkoI _ :v.......v.j | oooooooooocooooooooo^ najboljše kakovosti, dobiva se pri HauptBiainiu »-<0 tovarna za flmei v 1 ul >1, j ji ii i. Sv, 1'ctrn centu. Ilustrovani ceniki potrebščin zu obitnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. BV Prodaja na debelo ln drobno. Karol I)ostal t a p e t n i k v Ljubljani. Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkuUntnejše izvrševanje (j| vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor J; modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. itj C o ii o n i z 1< e. • J Valentin Accetto » zidarski mojster ■■■ v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnili ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogmi mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. SIlSEiillffflišiiisi Matija Mor vat f -jj iovljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 $ ® priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu v naročanju raznovrstnega « :.* 2«r obuvsila £ A katera izvršuje cono, pošteno, iz zanesljivega blaga I-ŽS od liajpriprostejšo do najfinejše obliko. K Valentin Šubie podobar ln pozlatar v poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklb del "^Stta z /.agotovilom poštenega in solidnega dola po možno nizki coni. JOSIP ŠUBIC s kipar v Gorenji vasi nad Skofjo Loko priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za izdelovanje $ kipov iz lesa in kamena, 5 oltarjev iz lesa in marmor-cementa J v vsftkoinkmn slogu; dalj« v prenavljanje § starih oltarjev in drugih predmetov zngo-■ % tavljajoi kar na. n.tt.ičnejšo izvršitev in | J nizko, delu primerno ceno. 5 novih « •B . Jttil «» ffl» sa & 9 svečar v Gorioi, Vošfiarna Prodajalnloa Solkanska oesta 9, Oospodska ulica 1 priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb- 1 ništvoiu ter sl. občinstvu garantirane, pristne , čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za i pogrebe m drugo uporabo prav po nizki 1 ceni. V veliki izberi »o tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. A loj zij Zor man trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni' ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- tavlja uljudno postrežbo. a Evvwwavwwva •e O) s 03 <0 1—1 t ta m 0) o J* C ; . VNO S KLAD i STE .1 • tgeijej* Ž ■ " ...--— t llfi I-O ^"fl 1**1 t Tovarn« c«rltvcue oprave. 1'removanu 1873, 1881. Q> <■;f. Vi th n M, cj _ «0 i-«i n. _ f> ctj O is t •5" --^ 5 ______-—rrjčlvtije lužne ..............""" • V ■ I V naj "»še m 1 z ne m ose- pijnčc, 21 preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelooal-niča para.mentov. Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Frane Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši ________obliki. 12 24—9 Cerkveni ]>i 11*0.111011 ti. Henrik Mationi v Giesshiibl Sauerbrunn. §tanoviiiije z eno sobo in stanovanje s kuhinjo in dvema sobama je dobiti v Bohinjski Bistrici. Več izVe se pri falentimi Kos-n, klobučarju v istem kraju, ua katerega naj se vprašanja blagohotno stavijo. Postreže se tudi s fotografijo hiše. Tu pozve se tudi še za druga stanovanja. 349 (2-2) Ustnuovijeno leta 1 X7'O. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke ua debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajce za gospode, beli chifTon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez manšet, 27 vrst jedna od gld. 110 do 2'70 . šest „ „ G'25 ,, 15*— Srajco za dečke, v4 velikostih, sicer kakor gornjo jedna od gld. 1-— do 1'40 šest „ ., 5-75 .. 7-75 Svitloe za gospode, I! vrst jedne SO kr. do gld. 1-10 šest gld. 4 f,0 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-SI0. Dvanajst manšet od gld. 3-30 do 4-60. 12 predlog (Vorbemdcn) . od gld. 3*25 do5"- Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •J. O Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarico. alf Cenike nemško, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 9 Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijonita; krlžev s cveticami iz Miežnobelega mramora ild. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20'— naprej. Priporočil "d polikliniške direkoije. Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih :i< proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček1 Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-50 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Najboljše sredstvo proti stenicam, ijr' bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-IJem, zajedalkam domačih žlvalij. Vjfc? učinkuje čudovito! Usmrti nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen in je tudiraj-bolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'. Pristni ,,Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- sumno društvo, Ivan Pabian, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Anton Ječminek, Jeglič & Leskovic, C. Kannger, J. Kastner, Mihael Kastner, ] J. Klauer, Josip Koidin. Anton Krisper, Peter Lassnik, Mih. Lavriča nasl. Alojzij I.enček, han Pet dan, Karol Planinšek, Jernej lieitz, A. Suharabon, Iv. Ev. VVutscherja na»il.V. Schirter, Jakob Spoljarič, Ivan Luckmann-a nasl. A. Stacul, M. E. Supan, Frane Terdina, Ub. pl.Trnkoezyja lekarna, H L. Wencel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah. Kočevju. Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji. Mokronogu, Koprivniku, Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju. Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmiei. 168 15—6 Edina zaloga: Porfir kot priznano najtrši materijal za hodnik«-, vefce. dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe Smirgelcement-plošče od gld. 2 - Qm naprej. 173 34-10 34 Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe In pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. TfcJS \ Ana Rupnik, izdelovalka umetnih evetlie, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 13, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstnih šopkov za na altarje in sveče, vencev za bandera in druge cerkvene slovesnosti, kakor tudi popolne oprave pri novih masah po primerni ceni. 316 3-3 PATENTE. Muster-und Markenschuti ervvirkt A.v.STERR.ING. W I EN.VI. Mariahilferstrasse 9. Pj z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. i Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnem 8. februvarija V Ljubljani na Bregu St. 20. pleskarsko in lalirarsko obrt. Moje 2oleine izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem .pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. Z velespoštovanjem (296 16-4) Josip Makovec, pleskar lil lakirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. IVVVV Velika zaloga vina. .o 4> (4 A a cft ■n d •O O h 04 Antonija Gosar. F Gorici, Travnik št. 13I. priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 81 (16—16) isr dobro in naravno -ma črno vino Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana! JPokušnja pošilja se prosto. 9» M *J O u< s» B ta p» < to ežiu ^ knjigovez. flrlliVnVflnfl zarac" nleu'h Zdravilnih lastuostij in mnogovrstnih UU.11J\.U V at?lipappe) zavoj (to je 10 Q metrov) odi gld. SO kr. do 2 gld. »7O kr. in nasade za dimnike c£ c£ Widic S &omp. Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda arhitekt, inženerji in stavbinski mojstri. Tehniški biro: Truberjeve ulice štev. 1, pol «rW. •Ts»l£0l>s« lUONllI.. Poslovni Čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezldavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 314 3-3 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Trgovina z železnino ANDR. DRUŠKOVIC v Ljubljani, Glavni trg št. 10 priporoča po zelo znižanih cgnah cement, železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 10-10 St. 68/pr. Razpis. 326 3-3 Pri atavbinskem uradu deželnega odbora kranjskega izpraznjena je služba stavblnskega adjunkta z letno plačo 900 gld., aktivitetno doklado 150 gld. in pravico do dveh v pouojuino vštevnih petletnic po 100 gld. Prosilci za to službo predlože naj svoje z dokazili o starosti, o znanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika, dalje z dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do lO. junija 1895. leta deželnemu odboru kranjskemu, in sicer prosilci, ki so vže v javni službi, potom svoje predpostavljene oblasti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. maja 1895. m i Vi (b vb Vele častiti duhov- ■v v scim usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana. istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cTina <2CofBauer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno I. 1870 gj << <4 1 i s) Ss Prevzetje lekarne v Škofji Loki. Podpisani uljudno naznanja, da je dne 10. maja 1895 prevzel lekarno v Škofji Loki, katero p. n. slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. Vedno si bode prizadeval, da bode postregel z dobrimi in svežimi zdravili, zlasti priporoča izkušena sredstva zoper razne bolezni, kakor tudi homeopatijska zdravila. V lekarni bode imel popolno zalogo vseli zdravil, katera se potrebujejo pri zdravljenji domače živine, na kar opozarja častite gospodarje in kmetovalce. Proseč slavno občinstvo blagonaklonjenosti bilježi z velespoštovanjem Ervin Ihirdjjch, (3-1) 352". lekarnik v Škofji Loki. mm urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejsih švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in nr s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. po zdatno znižani ceni.-^® Eadi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10°/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. A. Vidiš krnimo uro. katera točno in zanesljivo kaže.? Ii. Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in kolHco velja? A. Pri znanem urarju Cudnu v Ljubljani za res čudovito cono. It. Takoj idiva. omislim si tudi jaz podoljno uro. Ceniki se zastonj razpošiljajo. ■•■Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke Iv. Puch v Uraden. 285 8 Stavbeno iiotljetiiistvo ln Inž. B. Borkovec in arhitekt 309 10-6 O. Dvorak v Ljubljani (Hotel ,,pri slonu") biro prevzema vsa prezidavanja, poprave in izvršitev novih stavb zagotavljajoč najtoenejše in solidno delo po nizki nekarteli- rani ceni. Izdeluje tudi vse v inženirsko in arhitektsko stroko spadajoče stavbene načrte v najkrajšem času. Dunajska borza. 101 gld. 30 kr. Dn6 25. maja. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj, 20 mark..... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini jgjT Nakup ln prodaja 1» vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K b I a n t n a izvršitev naročil na borzi. . 101 36 . 123 50 . 101 50 . 123 25 . 99 10 r» . 1078 — . 398 75 . 122 — . 59 60 . 11 92 9 67 . 46 10 5 72 Dne 24. maja. 4 »/o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 °h zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3 % . n južne železnice 5% . „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 162 „ 50 n 199 „ 75 „ 99 . 65 n 148 „ 60 131 „ 50 109 „ 25 n 111 n 25 99 „ 25 n 99 „ 90 n 224 „ — n 170 „ 75 133 „ — n 99 „ — n Menjarnična delniška družba „M B B C U B" Nolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Kreditne srečke, 100 gld........^00 gld. - kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ 50 „ St. Gendis srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 „ 60 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 170 „ 40 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3630 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 556 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 98 „ 75 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 60 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....86 „ 60 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 „ 50 „ Papirnih rubljev 100 ................132 „ 75 „ gUT Pojasnila"£B6 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jjlavnlc. M * . i » M i^f »4M Spoštovanim svojim naročnikom in cenj. odjemalcem uljudno naznanjam^ da sem vsled potresa prisiljen izprazniti prodajalnične prostore v kre-sijskem poslopji v Špitalski ulici. Za svojo manufaGfurno trgovino postavil sem na kongresnem trgu dovelj prostorno leseno poslopje, kjer si bodem uredil prodajalnico in potrebna skladišča; ondi bodem kot doslej posloval do poprave oziroma novozidave kresijskega poslopja. Pričetek poslovanja v novem poslopju ter preselitev svojega Bančnega in menjalnega zavoda it Duajdn cesto (poslopje dr*. JVL o s c li č t a) prijavil bom pravočasno primernim potem. Vsa domnevanja, da sem primoran vsled potresa oziroma da mislim opustiti svojo trgovino in zavod, odnosno da mislim likvidirati, so gole izmišljotine torej neresnična. Zahvaljujem se iskreno za doslej v najobilnejši meri mojim zavodom izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi blagovole isto ohraniti tudi v bodoče; jaz pa se bodem kot doslej trudil, vsestranski popolnoma ustreči. Velespoštovanjem I jubljana* 17. maja 1895. J® C® ffilii 7/ l]ft fl Ufy 335 (3-3) Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.