St. 186 ftMiaMfaia TUMvM antfl urreitir«^« ** JObOto S. avgusta 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L j-ati poodcljeh, ^ ^g^^S^tro: S*» ižfii A«tk«*a ti. 20, L oM^rofit. DoJB^f-ur«te.ic-^tlBUAHA> JuS°Sla pisma se ne spr«iejnajo, 3 — ^^^^^^ PtoL F. Petič. — Lasta* tiskarml ^ j'-l^ Naročnina ^^^^ »aša za »m L 7—, 3 mmc« -* ccl° Ufco L Za iaozemstvo mesečno 5 lic več- JS^fedj^^IniStTa in »prave *t. 11-S7. JINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent« . osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Asiskega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave li-57. ZBSlU$8 ameriških Jusestovenoo za Mtovensko ujedinjenje (Iz brošure «Jakov A. Dragšće^rić na delu za svobodo Jugoslavije») III. Dragićević je preštudiral ameriške sociološke učne knjige, ki z zgodovinskega Ividika razpravljajo ujedinjenje raznih plemen v eno edinstveno ameriško nacijo in v katerih se navajajo vrline in hibe, ki jih je ta vkupnost prejela od vsakega teh plemen. Vsa taka dejstva/ ki bi govorila v prilog Slovanov, je iznašal Dragice vtć pred ameriško javnost, dočim je tiste, ki bi govorile v neprilog Jugoslovenov, pobijal m s pomočjo statistike, iogike in pameti dokazoval njihovo neopravićenost. Slednjič je prišla znamenita Wilsonova poslanica, ki je izjavila, da Amerika podpira stvar oseh slovanskih narodov in ki je vsebovala priznanje opravičenosti jugoslavenskih zahtev po svobodi! Da dokaže ameriškemu narodu prisrčno hvaležnost jugoslovenskega naroda, je Dragićević objavil v ameriških jugoslovenskih listih triumfalne članke v angleškem jeziku, v katerih je opisoval ameriški javnosti jugo-siovenske zasluge za napredek in civilizacijo. Posebno je očrtal položaj, ki bi bil namenjen slovanskim narodom v prenovljenem svetu, in pa koristi, ki bi jih ravno vsled njihovega popravljenega položaja mogla uživati z njih strani napredek in civilizacija. Kadar so ameriški izdajatelji pisali o jugoslovenskih ali sploh slovanskih stvareh, so se navadno sklicevali na Dragićevićeve članke. Tedaj pa je D'Annunzio s članki, ki jih je objavljal v neki ugledni ameriški publikaciji, začel z ostro pro||agando proti Jugoslovenom. Odgovarjat mu je Dragićević v na široko zasnovaneiiu članku pod r*asiovom < The Jugoslaws ' 4 us Italy»-Ta članek so ponatisnili ne ie ameriški Ksti, ampak tudi angleški, francoski, nemški in jugoslovenski listi v Evropi. Z rečeno protijugoslovensko propagando se je hotelo vplivati na ameriški narod proti Wilsonu. No, tudi republikanska stranka, ko je prišla potem na vlado, se ni mogla znatno oddaljiti od Wilsonove politike. Vendar se je doumevalo tedaj, da se ameriška vojna sila in mornarica umakneta iz Jadrana. To pa se ni zgodilo — kakor se je sploh govorilo — vsled vplivanja Dragi-ćevićevega na demokratske voditelje v Kaliforniji. Dragićević je vršil vse to delo brez ozira na svoje lastne stroške na času in denarju. Za svoje delo ni prejemal ne časti, ne nagrad, marveč je deloval le iz čistega domoljubnega navdušenja za deželo in rod svojih očetov. Marsikako leto, ki je sicer za mladega človeka v Ameriki važno, da si zagotovi financijelne uspehe, je žrtvoval Dragićević v patrijotične namene. Pač pa je dobival zahvalna pisma iz jugoslavenskih krogov v vseh delih sveta, pa tudi priznanja od strani avtoritativnih drugorodnih oseb, posebno tudi od vseučiliških profesorjev in predstavnikov industrij al nega in bančnega sveta Amerike. Mladi Dalmatinec si je s silo svojega peresa priboril ugled in vpliv pri velikem narodu svetovne zgodovine. Poprej so bile vse informacije, ki so jih mogla na vprašanja dajati ameriška vseučilišča glede Jugoslovenov, posnete iz neslovanskih in Slovanom nasprotnih listov. Te informacije so bile zlohotne in lažnjive. Zato so bili ameriški in britanski finančni zavodi vedno absolutno nasprotni Slovanom. Dragićević pa je posvetil v to temo neznanja in nepoučenosti. Korist, ki jo bodo imeli od tega Jugosloveni v Kaliforniji, v Ameriki in v drugih delih sveta ter v Jugoslaviji sami, se ne more preceniti. Odslej bo največje vseučilišče sveta širilo po vsem svetu poznavanje jugoslovenskih vrlin, zgodovine in kulturnih dobrin: s prispevki za velike perijodične publikacije, z javnimi predavanji na velikih zborovanjih znanstvenikov in S podavanjem informacij vsem tistim številnim agencijam, ki zahtevajo take informacije od kalifornijskega vseučilišča. Tako razpolaga sedaj jugoslovenski narod takorekoć z veliko silo tega vplivnega zavoda, tega velikega središča znanosti. ~Tako se bodo popravljala kriva naziranja v Ameriki in v drugih delih sveta. Široki svet ne bo več navezan na nemške in madžarske in druge klevete o iugoslovenskem narodu. Ta pouk s popolni zaupanje velikega ameriškega in britanskega trgovskega sveta napram Jugoslove-nom in njihovi domovini. Članki, brošure itd., sploh vsa Dragiče-vićeva književna dela so sprejeta v vse ameriške knjižnice, tudi državne, in se hranijo v njih v stalni evidenci. To je največje priznanje, ki se mu je moglo dati kod piscu. On je sedaj edini pisec tujega pokoljenja in slovanske narodnosti, ki uživa to prednost. Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chicagu je doposlal Dragićeviću pismo, datirano z dne 10. septembra, s prošnjo, naj nadaljuje svoje delo, ki ga visoko cenijo tudi službeni predstavniki j u gos I o venske države in vsi inteligentni sinovi naroda. Na zaključku naglasa brošura, da se ne morejo objaviti pkftia ameriških in svetovnih oseb, ker so večinoma zaupne naravi in ker so oisc« še ori živlieniu ooli- tičnero, trgorvmakem, diplomatskem itd., in ker bi jih svetovna javnost mogla razumeti na kriv način, ne pa v duhu, v katerem so bila pisana in ki je okrasen spomin velikih Hudi na svetovnem pozorišču življenja*. Te posnetke zanimive brošure o delovanju Dragičevića podajamo kot prispevek i za boljše poznavanje in razumevanje dogodkov med svetovno vojno, posebno pa za razumevanje tistih dejstev m einUeljev, ki so več ali manj odločilno vplivali na poK-[ tiko Amerike glede nekaterih najkočljivej-ših evropskih vprašanj. 1 On. Amendola le m okreval J RIM, 7. Včeraj sta ofctakala ranjenega r poslanca Amen doto preiskovalni sodnik i a v v. San ni a in sodni zdravnik, da. ugotovita rane, ki jih je zadobiti on. Amendola pri ' fašistovskem napadu. Sodni zdravnik je ugotovil, da ne bo mogel on, Amendola okrevati v teku 20 dni, kakor je brilo razvidno iz izpričervata zdravnika v Pistoji. 1 Poslanca so obiskali tudi osebni zdravniki, ; ki so ugotovili, da so se rane na glavi, pri 1 levem očesu in na bradi zacelile; ostanejo pa še rane na ustnicah in na levi roki. Ponarejene zuMiiki v Milana MILAN, 7. Poštno ravnateljstvo, kate-L remu je uspelo izslediti ponarejene znam-r ke, je imelo danes skupno s finančnimi organi posvetovanja glede nadaljnjega postopanja. Zglasilo se je prostovo'jno pri [ ravnateljstvu nekaj voditeljev poštnih uradov, ki so izjavili, da so prevzeli pcunare-\ jene znamke v nevednosti od gotovega Ridolfija, ki je sam voditelj nekega poštnega urada. Eksplozija v lirattbničil delavnici - 9 žensk zgorelo RAVENNA, 7. Včeraj ob 17. uri je v delavnici umetnih ognjev v San Martino nastala strašna eksplozija, ki je zahtevala 9 ženskih žrtev; več drugih delavk je težko ranjenih. Ubita je tudi hčerka lastnika tovarne. Eksplozija je nastala na dhro-rišču, kjer so bile zaposlene same ženske, i Ker je eksplozija nasitala na prostem, ni ■ bilo slišati slooro nikakega polka. Radi hu- ■ dega pripekanja solnca se je vžgal s smodnik. _______ 1 Padla z aeroplana 800 m globoko in ostala živa ia zdrava. MJLAN, 7. Včeraj so Milančani prisostvovali nenavadnemu prizoru, ki je za nekoliko minut napolnil z grozo množico, ki £a je opazovala. Bilo je okoli 18, ko se je prikazal nad tvornico Bianchi vojaški aeroplan, ki je vsled svojega vrtoglavega leta vzbudil splošno pozornost. Aeroplan je krožil v drznih zav^h nad mestom in zdelo se je, da sploh nima nobene smeri. Toda kmalu se je pokazalo, kaj je bilo temu vzrok. Presenećena množica je najprej zapazila, kako se je odtrgal od aeroplana, spredaj pri motorju, svetiikast predmet, ki je z veliko silo padel na tla. Kmalu nato .e padel kos repa in istočasno se je aeroplan nevarno nagnil ter začel padati; najprej počasi, nato pa vedno hitreje. Videlo se je, da ie kr-milar izgubil vsako oblast nad aparatom, ki se je tudi v hipu zrušil na dvorišče tvornice Biarachi s silnim tre*ko0i. En sam krik se ie dvignil iz množice, po večini delavcev, ki so se ravno tedaj vračali z dela in so v strahu hiteli na lice mesta, da bi prišli še pravočasno, če bi se dalo kaj pomagati. In res so prišli pravočasno, kajti zgodilo se je nekaj, česar bi ne bil nihče pričakoval: dočkn od aeroplana ni ostal takorekoč kos pri kosu, sta ostala oba, ki sta ga vodila, en major »in en narednik, skoraj popolnoma nepoškodovana. Major je sicer nekoliko težje, toda ne nevarno ranjen, narednik pa jo je odnesel s par praskami po obraza in rokah. In vendar sta padla z 800 metrov višine! — Narednik je takoj po padcu skočil gz motorja in priskočil k majorju, da ga odveže in mu pomaga. Ko je bil major na ■Arnem, je zažgal cigareto in žvižgajoč odšel. Kako bi ne, ko je, takorekoč, od smrti vstal! Gospodarski položni o Rusiji KraAntove izjave novinarjem PARIZ, 7. O svojem junijskem potovanju je izjavil sovjetski poslanik Krasin novinarjem sledeče: Radi bogate žetve bo Rusija' izvozila letos par milijonov ton žita. Poleg tega bo Rusija lahko zvišala uvoz tujih izdelkov, ker je povpraševanje po istih med ruskimi kmeti zelo veliko. Krasin je pripomnil, da je ukrenil vse potrebno, da se naročijo potrebni industrijski izdelki za ruske- poljedelce pri francoskih t'vrdkah. Glede maroškega vprašanja je rekel Krasin, da Zveza SSR nima nikakega interesa, da se vmešava v maroške zadeve. O varnostnem paktu in o vstopu Nemčije v Društvo narodov ie izjavil« da njegcva vlada noče in tudi ne more izvajati nikakega pritiska na nemško odločitev. Pripomnil je, da nameravajo zapadne »velesile z varnostnim paktom popolnoma izolirati sovjete in ustvariti blok evropskih držav proti Zvezi SSR. Ljudstvo in vlada Sovjetskih republik nikakor ne moreta odobravati teh zavezniških načrtov, ki ogrožajo svetovni mir. Krasin je naglasil, da v Rusiji nihče ne misli na vojno. Rusko ljudstvo vseh plasti hoče živeti v prijateljskih odnošajih z vsemi narodi. _________ Uspehi ffmaoodfc leUfoev t Maroka PARIZ, Posebni poročevalec *iMatina» javlja, da so francoski letaloi in artilerija včeraj obstreljevali postojanke pri Gebel Amergoti. ;kjer so se Rifanci močno utrdili. Postojanke so bile na več točkah popolnoma porušene. Vse kaže, da bodo Rifanci v kratkem primorani izprazniti te važne strategićne točite. I ; Bled — poDtKne in diplomatsko tortflte Stjepan Radić dela preglavice vladi Novinarji pri kralju BEOGRAD, 7. (Izv.) V Beograd se je | vrnil leader radikalske stranke Aca Sta-nojević, ki je imel danes sestanek z direk-| torijem radikalne 'stranke. Njegov prihod spravljatjo v zvezo z novimi kombinacijami v vladi, kjer baje ni »vse v redu. Tudi današnje «Vreme», glasilo radikalov,. priznava, da se v vladnih krogih boje, da bi znal Stjepan Radić s svojo zgovornostjo škodov ati sporazumu med 'radikali in ra-dičevci. V ostalem ni v Beogradu ničesar nc ve-ga. , Politično in diplomatsko torišče je postal Bled. Včeraj sta odpotovala' z Bleda ministra Stojadinović in Maksšmovšč; na Bled sc danes prispeli ministri Nisićić, Vukićević, Srskić in Nikić. Kralj jtm je priredil večerjo, nakar je podpisal tiskovni zakon Dr. Nikić se je povrnil v Zagreb, dr. Srskic pa v Sarajevo; dr. Ninčić ostane na Bledu do nedelje. Na Bled so prispeli tudi diplomatski zastopniki, med njimi čehcslcvaški poslanik i Šeba in poljski poslanik g. Okenski. Jutri prispe angleški poslanik Cunard. Inozem-, stvo zanimata sedaj dve vprašanji: prijateljska pogodba z Grčijo m zasedanje Društva narodov. Glede pogodbe z Grčijo , se potrjuje vedt, da so velesile svetovale Grčiji, naj stopi zopet v pogajanja z Jugoslavijo. Za zasedanje Društva narodov vlada še* ni imenovala zastopnikov. To vprašanje je toliko bolj zanimivo, ker bodo med delegati tudi Hrvati. Kralj je danes sprejel zastopnike novinarjev. Razgovarjal se je z njimi o ureditvi poklicnega vprašanja novinarjev, ki so go spodarsko slabo preskrbljeni. Kralj ostane na Bledu še t ves avgust. Smrt radikalne »a poslanca BEOGRAD, 7. V Sarajevu je umrl ra dikaiski poslanec Ogrizović. Na |ijegovo mesto prrde Prokop Šiljak. Boj med Radićem in Trumbićem za Splil SPLIT, 7. V bližnjih dneh se bo izvoje-vala velika odločna bitka med Radićem in Trumbićem, da se končno ugotovi, čigav je Split. V kratkem prispe semkaj Truit*-bić, ob kateri priliki bodo njegovi pristaši priredili velike manifestacije za dr. Trum-bića in proti Radiću. Vladimir Cepič pobegnil ZAGREB, 7. (Izv.) Danes ^je pobegnil iz zakladne bolnice komunist Vladimir Čopič. Sko>čil je preko obzidja, kjer je pustil jetniško obleko. V zadnjem času je Copić obolel in je' bil radi tega prepeljan v bolnico. __ Hrvatski sokoli fe Amerike v Zagrebu ZAGREB, 7. (Izv.) Preko Jesenic in Ljubljane so prispeli danes v Zagreb hrvatski sokoli iz Amerike. V Ljubljani in i Zagrebu so btii zelo lepo sprejeti. Vendar ! je na gledalca na zagrebški postaji zelo '.porazno vplivala okolnost, da so se ined Hrvati nahajali tudi Madžari, ki sto porabili to priliko za povratek v domo vino. Hrvatski sokoK so prišli, da proslavijo 1000-letmco hrvatskega kraljestva. Kongres pravnikov v Beogradu BEOGRAD, 7. Danes dopoldne je poselila posebna deputacija Udruženja pravnikov kraljevine SHS skupščinskega predsednika Marka Trifkovića ter ga zaprosila za dovoljenje, da da skupščinsko predsedstvo zbornico narodne skupščine na razpolago pravnikom povodom njih kongresa, ki traja Štiri dni Za ta kongres vlada v pravniških krogsh veliko zanimanje. Nad 150 delegatov izven Beograda je že prijavljenih. Dnevni red kongresa vsebuje med drugim: 1. Vprašanje porotnih sodišč (referenta unfv. prof. Boža Marko vic, i Beograd in univ. prof. dr. Metod Dolenc, Ljubljana). 2. Svobodna presoja dokazov v civilno-pravdnem postopanju. Referent univ. prof. Arangjelovič m po en referent iz Zagreba in Ljubljane. 3. Izenačenje moškega in ženskega dednega prava. Referent univ. proi dr. Stanko Lapajne, Ljubljana. 4- Nasledstveno pravo. Referent univ. prof. Jovanović. Trgovinski spor wmd Avstrijo in Madžarsko BUDIMPEŠTA, 7. Včeraj dopoldne se je vršilo v trgovinskem miaistrstvtC*posv e-tovanje o znižanju prevoznih tarifov za sadje in zelenjavo madžarskih državnih železnic. S tem se namerava onemogočiti inozemski uvoz, zlasti iz Avstrije, ,s katero so bila trgovinska pogajanja prekinjena. Znižanje tarifov bo znašalo 30 do 40 odst. za nekatero blago pa tudi več. Tozadevna odredba bo jutri predložena v odobritev ministrskemu svetu ter bo** stopila jutri, vsekakor pa ie v soboto v veljavo. Poljaka pravoslavna cerkev BEOGRAD, 7. Danes opoldne je posetil pomočnika zunanjega ministra g. Marko-vića poljski poslanik g. Okenski, ter mu sporočil, da je vrhovni jeruzalemski patrijarh priznal avtokefalno poljsko pravoslavno cerkev, Z ozrom na to velevažno odločitev jeruzalemskega patrijarha se bodo vrtite fls Poljskem meseca septembra velike svećaootott. G. Okenski je povabil na to proslavo tudi tagoslovensko vlado. Odkritja p preprečenem otentoto na Masaryka in kralja Aleksandra DUNAJ, 7. Glasilo čeških komunističnih diskientov poroča, da prispe v kratkem v IVago Zinovjev z nametnuo, da odpravil nesporazumljenja, ki so nastala v zadnjem času med češkimi komunisti Aretacija komunistov Houserja in Stjas-nyja je našla globok odmev v čeških listih. Houser in Stiasny sta obdolžena, da sta nameravala 1. 1922. izvršiti atentat na Masaryka. PRAGA, 7. Vesti o atentatu, ki so ga lata 1922. pripravili boljše^ki proti pred- j sedniku Masaryku še vedno razburjajo čehoslovaško javnost. Preiskava se: vodi z j velike vnemo in je zelo obsežna. Aretirani, dr. Houser je bil 1. 1922. formalno še članj socijalne demokratične stranke, očividno; iz razloga, da tem lažje skrije svoje zločinske namene. Atentat bi moral izvršiti Stjasny, ki je bil tudi aretiran. V avezi s" preiskavami, ki se tičejo dogodkov v 1. 1922. so oblasti razkrile še drugo zaroto. Morilec ministra dr. Rašina Šoupal, ki je bil, kakor znano, svoječasno pomiloščen na 20-letno ječo, je v kaznilnici na Pankracu pri Pragi, ko so tudi njega zaslišali, ali ni bil morda kaj v zvejzi z nameravanim atentatom na Masaryka, iiz-javil, da je bila njemu poleti 1922. poverjena naloga, vda ubije jugoslovenskega j kralja Aleksandra. V avgustu 1922. sta; kralj Aleksander i« kralpca Marija de tj časa bivala v Marijanskih Lažnih. Šoupal je opetovano poskušal, da se s pripr a vijenci bombo približa kralju, toda vsi poskusi ,iSO se izjalovili, ker je varnostna služba čehoslovaške policije bila jako dobro organizirana. Soupal izjavlja, da je. dobil bombe od neznanega človeka, ki ga je tudi na atentat nagovoril. Na podlagi te izpovedi so čehoslovaške oblasti takoj uvedle obsežna poizvedovanja, katerih rezultat je zaenkrat ta, da Šoupalove izjave niso neistinite. Vse kaže, da je bil poleti 1922. zasnovan ve4epotezen načrt za povzročitev usodepolnih zmed v novih slovanskih državah Srednje Evrope. LTpati je, da bo .nadaljna preiskava mogla dognati, kck> so bili Šoupaiovi zaplečnrki m zlasti katerega izvora so bile bombe, s katerimi bi naj bil izvršen umor jugoslovenskega kralja Aleksandra. Nesporno se zdi nadalje, da je poznejši umor ministra dr.ja Rašina v zveizi s celokupno atentatorsko zaroto, katere krvavo pozorišče je imela takrat postati čehoslo-vaška republika. Nenadno znižanje diskontne mere no flaglsšRem LONDON, 7. Včeraj je «Bank of Eng-Iand» javila, da je znižala diskontno mero od 5 na 4V> %. Vest je našla takoj odmevna borzi, kjer je cena industrijskih in trgovinskih papirjev takoj poskočila. Ukrep ravnateljstva emisijske banke je bil sprejet v trgovskih in industrijskih krogih z velikim zadovoljstvom; kajti trgorvci si bodo sedaj lažje nabavili denar po znižani obrestni meri. Na drugi strani pa je omenjeni zavod pokazal, da ima dovolj zlata na razpolago, da lahko krije večje povpraševanje po denarju, ki bo sedai nastalo. Ko je bila uvedena zlata valuta, je nastal v gospodarskih krogih strah, da se bo začelo zlato stekati v druge države in da bo radi tega treba zvišati diskontno mero celo na 6%. Do tega pa ni prišla m danes razpolaga «Bank of EnglarkU z zlatom v znesku 8,651.000 funtov, tako da je lahko mirno znižala diskontno mero. : Odkrito nonorhistično zarota no Kitajskem LONDON, 7. «Daily Expres>» je prejel ie Pekinga: V palači bivšega cei&arja sO b'l<> najdene listine, ki dokazujejo, da ob-i sloji na Kitajskem širokozasnovana zarota za vzpostavitev monarhije. Med zarotni-; škimi voditelji se nahajajo staviti znanstve-; nik Kjang Yu Pei, bivši predsedniki Hou Shta Kjang in Sun Pao Ki, nadalje socijalist Kjang in procesor Sho Hic. Sun Pao | Chi vrši tačas posle kitajskega poslanika v Moskvi. Boli v Sirili Draži poraziti francoske čete in zasedli Saido LONDON, 7. Agencija Reuter je prejela iz Jeruzalema: Glasom vesti iz Arnmana se je vnel med francoskimi četami in dru-škimi uporniki srdit boj. Uporniki so se polastili številnih francoskih topov in so zasedli mesto Saida. Francozi so se umaknili z veHkimr izgubami na Barko. Druži so zajeti tudi ;več' kamel, obloženih s strelivom. Listi javljajo*, da so imeK uporniki tekom operacij francoskih letalcev 22 mrtvih in 70 ranjenih. Francozi izpraznili Hauran LONDON, 7. Agencija Reuter je prejela ; iz Jeruzalema: Francozi so izpraznili južni I del Haurana,- - Francija ia Španija nista sporočili Abd Et Krimu nikakih mirovnih pogojev PARIZ, 7. V uvodnem članku «Abd E1 Krim in mirovni pogoji* piše «Temps-> naslednje: Poročilo zunanjega ministra, da Francija in Španija nista objavili Abd El Krimu nikakih mirovnih pogojev, je javnost sprejela z velikim zadoščenjem. Jasno je, da so mirovni pogoji, ki jih je določila francosko - španska konferenca, povsem različni od onih, ki so jih objavili nekateri list: v zadnjem času. Velika politična zarota na Turškem BEOGRAD, 7. Po vesteh, ki prihajajo iz Carigrada preko Aten, je bilo iz-vršenih v zadnjem času veliko število aretacij, ker je bil odkrit nev komplot kalifovih pristašev proti kemalističnemn režimu DNEVNE VESTI narodne minjsine«JoMavlil Često čitamo v italijanskih listih opise, ki predstavljajo Jugoslavijo kakor nekako Av-stro-Ogirško z mnogimi narodnostmi. Obenem pa prinašajo poročila, kako ljuto da so preganjane narodne manjšine v Jugoslaviji. Namen takih opisovanj je, da bi opravičile postopanje z našo narodno manjšino v tej državi. Kako neresnična so poročila o pretvezno težkem položaju narodnih manjšin v Jugoslaviji, dokazujejo uradni statistični podatki. Nemcev je 259.768 s 14 listi in revijami in 138 Ikulturnžh društev. Madžarov 382.867 s 7 listi in revijami in 86 društev. Romunov 39.160 z 1 listom in 4 udruženji. Italijanov 14.031 z 19 društvi. Vseh narodnih manjšin v Jugoslaviji je torej komaj toliko, kolikor je Jugoslovenov v Italiji. Število listov in revij govori najjasnejše o postopanju Jugoslavije z narodnimi manjšinami. Če uvažujemo še, ka.ko je v Jugoslaviji s šolstvom preskrbljeno za narodne manjšine — kar smo že opetovano ugotovili na podlagi neutailjivih dejstev — lahko rečemo, da v iiobftni drugf državi ne živi'o manjšine tako svobodno in oemrateno v svojem političnem, kuHuraem in pifcsvefoem l&zvtoju, kakor lavno v Jugoslaviji. Če jemljemo še v poštev, da manjšine v Jugoslaviji ne živijo v kompaktnih masah, marveč raztresene po vseh pokrajinah kraljevine, potem se nam nj»ih stanje kaže še povolnejše. Slovani v Italiji pa živijo v kompaktnih masah. 'In vendar: imaj-o-li morda res svoje slovansko šolstvo; ali mor.eo svobodno in neovirano razvijati svoje kulturno in socijalno snovanje, da niti ne govorimo o kakem svobodnem političnem udejstvovanju?! Zato naj bi italijanski tisk že enkrat v svojem lastnem interesu prenehal s svojim opozarjanjem na druge pragove! — «Novice« tretjič zaporedoma zaplenjene. Včeraj so bile «Novice» zopet zaplenjene. S to zaplembo so «Novice» že v tretje zaporedoma zaplenjene. Uredništvo lista ni prejelo o zaplembi nobenega dekreta, pač pa so organi .kvesture zasegili vse izvode -Novic» v tiskarni, po tobakarnah in na pošti. — «Sport Eap«iuto». V našem uredništvu sta se oglasila Q*va Čehoslovaka: gg. Rudolf Moravec in Ladislav Sintak. ki sta pravkar dospela iz Vidma. Namenila sta z biciklji prepotovati ves svet — kakor računata — v teku 4—5 let. Odpotovala sta 14. julija t. 1. iz Liona (Francija) ter potujeta od tu dalje v Ljubljano Zagreb, Budimpešto, Beograd, Sofijo, Stambul itd. V tržaškem esperantskem krožku sta bila zelo gostoljubno sprejeta, ker namen njunega potovanja je propaganda za esperanto. — Pocdravi aašifc vojakov. Novinci let. 1905 io tudi nekai pafttašutarjev od 1904, ki služimo pri 7. oddelku topništva proti aeroplanom f7o. gruppo art. contro aereij v Runu pošilja- mo vsem starišem, bratom, sestram ter prija-teljem in znancem iskrene pozdrave, zatrju-oč, i da tudi tufina in nova služba s svojim vpHvom . nas ne izneverita našemu narodu, i Sinovi turžne Istre, silnega Kvarnerja in to- ■ liko nam dragega Trsta pošiljamo še posebej . vsem rojakom krepki: Bog i Narod! Josip Blokar - Trst. Viktor Vekjet - Trst; ■ Danilo Sušel; - Trst. Svetko Križmančič - Ba-zovica pri Trstu. Josip Slavec - Črnotič v Istri, 1 lvo Mihovilovk: - Pula, Ugon Bertonja - Reka. 1 Iz urađa Pol dr. „Edinost" v Trstu i «Oporoka». V Vašem pismu nam stavite več vprašanj, glede dedščftie po nekem mladeniču, bvo Vam odgovora: j 1) Oporoka je veljavna v vojni dobi, tuoi če je sestavljena brez prič, o veljavnosti druge i oporoke Vam pa ne morem dati odgovora, ker ne vamo, če je podpisana tudi od prič. Po-_ šfrjite nam oporoko in potem bomo Vam točno odgovorili. 2) Nobeden nima pravice do dela premožen,a — pogoj, da je oporoka pravilno sestavljena. i 3) Dedinji , zaročenki ni treba tožiti za ve-i Ijavnost oporoke. j 4) Po zakonu je veljavno, četudi je zapustil zafočenki. 5) Oporoko ie mogoče razveljaviti, todia tre-j ba je zelo močnih dokazov in tehtnih razlogov j Mestni odbor Idrja. Gospod Vidmar Val. ! naj pošlje za vsako osebo po Din 50 za vele-sejmsko legitimacijo, po Din. 20 pa za vizum : potnega lista in L 5 za upravne stroške na naslov zastopnika ljubljanskega velesejma v Tr-stu. A. Čehovin. Viale XX Settembre 65. II S predložitvio velesejmske izkaznice imajo ; obiskovalci sejma 30% popust na italijanskih j železnicah tn 50% na jugoslovenskih. Drugačnega znižanja pa ni doseči, ker je odpravljeno. F. V. vl|J. Btt-kle: Pismo prejeli; bomo po-skrbeIi- _ Tajništvo. OruitvM« vesti -— Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu vabi gg. odbornike (ce) na važno odborovo sejo, ka se vrši danes ob 21. uri v otroškem vrtcu. — TrgorJco izobraževalno društvo v Trsta vabi svoje člane na redni občni zbor. ki 9e bo vršil v nedeljo, 23. avgusta t. 1. ob 10. uri pred-poldne v prostorih Tr^ovsko-obrtn« zadruge v Trstu. Via Pierhiigi di Pale»trina 4 — Odbor. — D. k. N. Tommaseo. Danes ob 18. sesta. nek vsega članstva. — Tažmfk. — Trgovski športni krožek. V nedeljo, točno ob 6. uri zjutraj redna tnenaža prye čete na igrišču S. d. *Adria». — Ob 8. uri pa istotam, vpisovanje vseh tistih trgovskih pomočnikov in vajencev, kateri bi imeli veselje pristopit^ kot Člani v aas krožek. — Predsednik. Iz tržaškega živiiesila — Brexu«g>ešen zhi-ovski a&SKok ua dr* bi^^E*. Predpreteklo noč so neznan* zirkovc viomui v urad podružnice videanske pivoma« Dorzniscii v ulici GisicLo Zanetti it. 12 fcier so se spra v tiri nad dve blagajni, v kateri!] so upali, da bodo našli bogat plen. Najprej sc •kušali «operirati» večjo blaga vno; nav*rtali •o jo na treh straneh, a niso mogli prerezati cnočn« jeklene plošče, menda ker niso imel? C seboj dovolj pripravnega vlomilskega orodja, ttato so svedrovci poskušali srećo na manjši blagajni, ki ni imela, tako močnega oklepa. Odprli so jo na levu strani, a zaman; denarja niso našli, dasi je bil v neki knjigi spravljen znesek 6000 lir v bankovcih. Oči vidno pa zlikovci tega niso zapazili. Po tnudapolnem in nevarnem delu so morali oditi praznih rok. • Ponesrečen zHkovski poskus je bil odkrit včeraj ziutraj m prijavljen kvesturi. — Maščevanj« varanega dekleta. - Prerezala nezvestemu ljrribimcn vrat. Predsi nočnem se je odigrala v ul. Riborgo v starem mestu krvava drama. Mlada ženska je prerezala vrat svojemu Ifubimcu. lei se ji je izneveril in jo zapustil z otrokom vred. Junakinja krvavega dogodka je 20-letna vlagatelj ca Demetria Menozzi, doma ix Padove. Minozziieva se je pred kakimi 5 leti »eznanila v svojem rojstnem mestu s sedaj 24-lctnim železničarjem Humber.tom Paganini, rodom iz Benetk. Kmalu se je med »jima raa-vj'lo 1'trbavno razmerje. Paganini je obljubil deklici večno zvestobo in je sprva tudi držal obfcubo. Lepega dine pa je moral mladenič — bilo mu je tedaj 20 let — k volkom. Čez poldrugo leto se je vrnil, a bil ie močno iz-premenjen; ljubil sicer še Minozzjijevo, toda ne več tako prisrčno kakor nekdaj. Ljubezensko razmerje ni ostalo brez posledic. Nekega dne je Minozzijeva- zaupala ljubimcu, da bo posiaLa mati. Ta novica ie Paganinšja neprijetno iznenadila. Postajal je od dne do dne hladnejši napram deklici in končno ii je krat-komaio povedal, da ne mara več zanio In da bi se res »iznebil deklice, sa je dal premestili službeno v Trst Minozzijeva ie nekaj časa upala, da se bo mladenič sčasoma zopet sp~ I vil z njo. Ko je pa uvidela, da je nfeno upanje zaraan. se ie odločila da ga poide obiskat. Hotela je na vsak način priti na jasno, kaj prav zaprav mladenič misli, še posebno, ker je vedela. da ima Kubavno razmerie z neko drugo j i deklico. Pred par doevi je prišla z otrokom, » ki ga ;e medtem povila, v naše mesto emu življenju 38-letna5 , Vanda Bor&atti, stanujoča v ulici Fortino št. 5. ] Zavžila »4a je le neznatno količino, vendar pa . je morala v bolnišnico. Njeno stanje ni ne- , varno. Borsattijeva je hotela v smrt radi do- j mačih prepirov. Milil z Goriškega -— «Gori?ka Straža» zaplenjena. Pod-pr efekt je odredil zaplembe «Goriške Straže» radi dr. Bitežnikovega uvodnika -Naš iredentizem^. Vsi izvodi so bili zaplenjeni. še predno sc. bili oddani na pošto. — Druga plat zvona. Italijanski listi prinašalo poroolo o aretaciji g. Ivana Lavrenčič, župana v Vrbpoiju, češ da se je upiral in žalil orožnike. Za danes se omejujemo samo na to, da odločno zanikamo poročilo italijanskih listov, ki so ga očiv/'dno posneli po poročilu orožnikov, ki so stranka v sporu. Upamo, dc bo sodnij-slca preiskava, k: bo zaslišala tudi drugo plat zvona, ugotovila, koliko ]e resa ce na dogodku, kakor so ga opisali italijanski listi Ugotavljamo le, da j? župan Lavr?nč č odločno zanika, da je žalil orožnike. Glasom« zdravniškega spričevala je g. La\renčič zado-b-1 na crožniški postaii poškodbe, ozdravljive v 10 dneh — Iz Biljane. V četrtek zjutraj ob eni po polnoči se je pripravljala velika nevihta. Bliskalo je in grmelo. Kožlin Angela, ki je sušila na prostem perilo, se je bala, da bi se ji perilo ne zmočilo, vstala je, pri tem pa je opazila v sosedščrni v hiši gesp. Petra Simonitija v podstrešju nekam čudno s\etIcbo in dim. Zaslutila je, da se je vnel kak tram, poklicala koj ljudi, katerim se je kmalu posrečilo pogasiti ogenj, še preden se je ta razpasel v požar, ki bi v nočnem ča-su napravil gotovo velikansko škodo. — Iz Drnovka (Biljana). V nedeljo dne 2. t. m. je zopet udarila strela v bor na dvorišču g. Antona Juše. K sreči žrtev ni bilo, le drevo je pokvarila. V bližini so stale tri osebe, eno je vrgla strela kakih šest metrov daleč, drugi dve sta padli v j nezavest. Strela nas obišče pri vsaki plohi m nevihti. — Otvoritev tečaja za občinske tajnike. V a dela, ki vzbujajo obilo pozornosti, znani goriški slikar prof. Lojze Spazzapan ter goriški arhitekt g. Gyra. — Zopet požar. V Ozeltamu se je k doslej neznanih vzrokov vnel senik posestnika Aniona Loveršiča. Iz Senika se je ogenj razširil na spodaj ležeči hlev in ske- ' tudi poltsko orodje in približno 30 sto tov j sena. — T »meja članov dramskega društva iz- Gorice. V nedeljo, dne 9. t. m., gostujejo člani dramskega društva pod vodatvons g Cirila Bratuža, pri Sv. Luciji, v. dvorani g. Mikuža, z Bevkovo dramo v treh slikah Smrtna poteza». Delo je coseglo povsod, kier so je igrali, zelo lepe uspehe. Avtor nevci i na publiko je nastal šele po nekaterih pesmih, a ko je nastal, je zrasla takoj samozavest pev-cem in točke so vzbujale čimdalje več radost-«k*> 49 25; Beri.a , od 6V).— do ««0.— ; BakarsM od 13.25 do 14.2&: Prsi?* ad hi .25 do 31.75: Ogrska od U038O do O.Ctt»0; Dunaj ad 9.0385 do 0.0395; Zagreb od 49.30 do 49.80. _ VALUTE: Trst; 7. avgusta. Avstrijske kroae od 0-0335 do 0.0395; dinarji od 49.— do 49.50; dolaiji od 27.40 do 27.60; novci po 20 frankov od 106.— do 110 —; funt ftterling od 133.60 do 133.90. Ziirich, 7. avgusta. Italija 18.70; Londo« 25.01; Pariz 5f4.l75 ; New-York 515: Boognkd 9.1875. _ Benočjjsko obvesnice 72.25. jll MALI OGLASI ||| 17-LETEN mladenič s 3-Ietao prakso v trgovini jest vin, ižče službe. Naslov pri aprav-ni§tvn. _ 1099 3 KLJUČAVNIČARSKE vajence sprejme takoj L. Kretnjec, Tzoovo - IL Bistrica. 1096 ZGUBIL se je lov*ki pes, bele dlake, z lisami po životu in rnd&čkastimi »šesi Na^fitelj je naprosen, da ga pr pelje proti visoki nagradi Miklavcu. Sv. Ana 94. 1096 KUHINJA, rabMena, se prodSa po vsaki oenL Košuta, v-ia Greg orio Maustmi 67, V. 1100 V VELIKEM REPNU ate. na prodaj dve poslopji s poljem. Bole, Opčine 341. 1097 BIKA Švicarske pasme, proda Živič Rudotf, trgovec v Skopem pri Dntovljah, 1090 ZALOGA oglja in premoga v Trstu, Via Zo-venzoni 4, se proda. Kupec naj se zglasi pri lastniku istotam. 1089 VDOVEC srednjih let, uradnik, z otrokom, želi znanja v s vrh o ž eni t ve z inteligentno gospodično ali vdovo od 25—90 let. Samo resne ponudbe s sliko pod «Srečna bodočnosti na upravništvo »Edinostih. Tajnost zajamčena. 1094 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovenafco. Slavec, via GiuHa 29. 64 Muzikalični instrumenti in pnevmatični aparati „EOLOS" Edino zastopništvo za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji. AGENCIJA: o7v> IGNAZIO SLAVICH rrst, Corso Garibaldi št. 6, I. nad- JL DARSV1U 11 velika IzDira, cene nizke i Ivan Bizjak, Postojna -------------- Piazza Pitcola št. 4 (za magistratom) LIKVIDACIJA vsega poletnega blaga Popusti Od 15% dO 30% na označenih cenah. 578 Izrabite priliko? Izrabite priliko! Piazza Plccola it 4 H. Petric v Postojni priporoča za birmo svojo veliko zalogo raznovrstnih wr In ZlatOnina po najnižjih cenah, kakor tudi prave šivalna stroje „Slnger" na obroke. (559) Zaloga domačih i. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. N* debelo in za družine Vlale XX satteni. bro 94 (prej Acqnedoito) na drofimo in tM družine Via Giuliani 32. - Teh*. 24! Priporoča se lastoik (47) FR. ŠTRAKCAR. ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso GarlbaMi 35 (PodruSnica Via ScsiinaU 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, bfjljante in plačuje po najvrž|tti cenah. Razpolaga z veh ko rzbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, billjan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) Ako koarijo mi obraz mozoKkl madeži pege trdnke efelfs bule tvori eesemi in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi^ ki skrrvafo lepoto obraza in šknrH>o rnjdb-kobi kože in ki se portala jo posebiu vi vjiočih mesecih vsled močnega solftca, ^ zdravijo uspešno z antifelicfično vtxkx «Peartinax», ki |e gotovo sredstvo, rabHivd z največjo lahkoto in ki je na pro j iMHEBHBnagasaa— i,i ii ibh—a——i Pravimo Vam samo to: Predno kupite m oglejte sf naluecjo izbero pri N. STEINER Via Geaoa 15 in 17 Via Gouoa 15 is 1J Brlliante, bisera, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Portki di Chlozza it. 1, tretje nadstr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. .,73 LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z. v Ljubljani. Telefon št. 9 Mestni trg štev. 6 obrestuje vloge zelo ugodno in sicer : vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi . . . po 8 */• vloge z enomesečno odpovedjo.....po 10 °/„ vloge z trimesečno oddovedjo.....po 12 vloge s šestmesečno odpovedjo.....po 14 JMtttvma glavnica za vloga znaša io nad 11 milijonov Din. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. _ PODLISTEK_ V. J. KR12ANOVSKA: - <^1 Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruičine prevedel Ivan Vouft. Valerija se je prebudila iz svoje dolgotrajne nezavesti, ko je bil brzi vlak, v katerem se je njen mož peljal, že daleč od prestolnice. S trudnim pogledom je obšla po sobi in Larisa Ark&djevna je bila takoj pri njej. — Ali je odpotoval? — je vprašala Valerija s tihim glasom in na pritrdilni odgovor komtmice je zopet zamižala, toda do novega izbruha obupa ni prišlo. Po precej dolgotrajnem molčanju je Valeiija vprašala po materi, in Jco je zvedela, da ji je zdravnik dal uspavalnih kapljic, je Tekla: — Pojdi, kumica, in lezi Počutim se dobro in hočem spati. Da ji ne ugovarja, je Bakuknka legla na divan in se pretvarjala, da spi. Valerijm mir se ji je zdel sumljiv in bala se je, da ne bi napravila kaj nespametnega. Vendar pa se ni nič zgodilo in ni vedela, če Valerija spi ali ne. Nekaf - dni je prešlo -brez nikake izpremembe. Valerija' ni šla nikamor in ni nikogar sprejemala, vendar pa je bila videti mirna in ni jokala. Če bi ne bila smrtnobleda in če bi ne bila videti tako'mračna in resna, bi človek pomislil, da se ni zgodilo nič posebnega. Ko je zapazila v materinih in botrinah očeh skrito bojazen, je rekla z bridko ravnodušnost jo: — Ne bojte se, nimam nobenih samomorilnih misli. On ni vreden tega. Pustite me, da zberem misli in odločim o svoji usodi Samburava se je umirila in se začela zdraviti, zakaj bolehala je na jetrih, a razburjenja zadnjih časov so ji zelo škodovala. Larisa Arkad jevna se je vrnila v Psvlovek, a Lolo k možu, kar je bilo Valeriji vM: želela m jt hiti sama. Ko jo je Loto črez nekaj Aasa obiskala, je dobila Valerijo, ko je ukladala prtljaga — Kaj je to? Ti pripravljaš prtljago? Čemu? — je vprašala Lolo s skrbjo. — No da, izbiram, kar vzamem s seboj, — je mirno odgovorila Valerija. — Kam pa hočeš iti? Čemu se odpravljaš iz Petrograda? Čudna misel! — Zakaj bi bila čudna? Kako si moreš misliti, da ostanem tu, da bodo s pistom za mano kazali, me sprejemali s hinavskočutnimi pogledi in se mi za hrbtom smejali? Hvala lepa! Za sedaj grem na de-žeta, ▼ moskovsko okolico, potem bom že videla, kaj — Ne delaj tega. Valja. Ostani v svojem prelep« stanovanju in pljuni na Pav»r se vrne in bosta srečna. Pridi rajša k meni v Canko. Povedala ji je baronom željo gM« ustanontve sirotišnice, da bi ona sprejela »oditm — Hvala, Lolo, za tvoj pr^o* ^J^JL^ kakor nočem ukvarjati z dobrodelnimi domislicami Pavlu Borisoviča. Za to Caotao lueato ***** žm^ođdanjaš to plemenito in lepo delo? To bi te raztreslo in ti olajšalo trpljenje locitvc. J* preziraš Pavlikove načrte, on pa te zelo ljubi. 1 ako je tipel celo jokal je, ko je odhajal, — jo je Lolo karajoče zavrnila. M , , _ Jokal je? To je zelo ganljivo. No, hval* Bogu, solze se posuše in on sc potolaži. V njenem glasu je zazvenela jedka, zaničlf^ stnaoa m Lolo jo je začudena pogledala. — Kako zlobna si postala, Valja. Pavlik si jc na vse načine prizadeval ti olajšati čas ločitve v upanja, da boš razumela, če se je v njem zbudila želja pd znanju po veeh strahotah, ki jih je preiivel v MontU gnosu, a ti vse to zasmehuješ... Pet let niso.vendar večnost; sicer pa ti je z radodarno roko zagotovil vue. kar more bogastvo dn^* Vem, da ti je nakazal letni dohodek petdeset tisoč rubljer; torej moreš nadaljevati sedanje življenje. Ali je to tako slabo? Bodi pametna. Valjal Glej na vso zadevo zdravo, a na tako, kalmr ti narekuje srd. — Moj Bog! Baron me hoče naravnout ugonobiti * dokazi svoje ljubezni, — ha, — svojega wliko" duSja m... spoštovanja, — je z odkritim zaničevanjem pripomnila Valerija.