4. stev.
Novo mesto, 25. februarja 1912.
Letnik. XXVI1J.
NOVIC

Izhajajo 10. in 25, vsacega meseca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Keračijo, Bofino in drage evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
■ tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu.
Gospodarstvo.
Kako pomladiš tvoj travnik?
Naii travniki so v primeri s travniki po drugih krajiti mnogo slabai. Poraščeni bo z mahom — tudi v legah, ki niso mokre in močvirne. Polni so tudi malovrednih zeliač, slabih trav in različnega plevela- Koanje, ki jih dobivamo 8 takih travnikov, so v obče slabe in manj vredne. V zgodnji spomladi, ko skopni sneg, so kar rujavi. Vidi se jim, da trpe pomanjkanje in da je to glavni vzrok, ako BO taki slabi in malorodovitni.
Marsikateri travnik je tako opešan, da je vsa ruša slaba. Take travnike moramo pomladiti in izboljšati.
Največ bomo dosegli, če jih bomo začeli dobro gnojiti, Gnoj dela čudeže na travniku. Ce travnik prav gnojimo, se ne povzdigne samo košnja ampak spremeni se tudi ruša ; namesto pustih trav in slabili zelišč se pokažejo pitane trave, ki dajejo vse bolj okusno in tečno krmo. Da se ruša hitreje popravi, je prarv pametno, Če se po takem travniku raztrosi tudi kaj dobrega travnega in de-teljnega semena aH pa dobrega sempirja, ki ga je pa bolj Da gosto raztrositi. Seveda mora biti tudi vse gnojenje dobro in pravilno. Po naših krajih nam vzamejo njive ves hlevski gnoj, zato si moramo pomagati z umetnimi gnojili. Z umetnimi gnojili pa treba prav gnojiti, da bo dosti vspeha!
Ce je pa travniška ruša tako slaba, da ne obeta gnojenje nobenega pravega vspeba, potem naj se pa ruša prenovi. Tak travnik naj se preorje — če je lega za to pripravna — in naj se obseje z dobro travo in deteljo. Pa ne precej, ampak še le čez dve leti, ko se je med tem časom prejšnja slaba ruša zatrla, zemlja pa dobro vgnojila in zadostno zrahljala. Na ta način lahko dobimo v nekaterih letih najboljši travnik. Precej prvo leto pa ni sejati trave na take prostore, ker bi bila zemlja premalo obdelana za tako setev. Za travnik je treba dobro vgno-jeae in sploh dobro pripravljene zemlje. Zato naj se pa jeseni preoran travnik obseje prvo leto z ovsem, drugo leto pa s kako okopavino (peso, krompirjem), kateri je treba dobro pognojiti. Pri nas se da tuđi v enem letu pripraviti tak prostor za travnik, če se seje bolj zgodnji oves, po ovsu pa strniščno repo, kateri se mora dobro pognojiti. Ka ta način sejemo lahko že drugo leto pripravno mešanico trav in detelj.	—r—
Dve veliki napaki pri naši prašičjireji.
Ako se prasičjareja ne sponaša povsod z dobrim vspeliom, sta temu krivi dve napaki, ki jih opazujemo še Sem in tja po naših krajih. Prva in velika napaka je ta, da se vodijo mlade svinje prezgodaj po plemenu, druga ta, da se vodijo samo enkrat po plemenu, potem
pa opitajo in zakoljejo. Pri takem ravnanju mora reja pešati I
Če se svinja prezgodaj pripušča, potem ni prav nič čudnega, če nimamo sreče pri prasetih. Take svinje nam dajejo slabotna praseta. Ce svinja sama ni dosti razvita, nam tudi močnih in lepih praset ne more dajati. Taka gnezda se razvijajo zanikerno. Pogostoma se zgodi, da gredo praseta po zlu, ena prej druga poznej, tako da pridemo ob celo gnezdo. Vsemu temu je kriva negodnost mladih svinj. Prezgodaj vojene živali se pa tudi v rasti zatro. Take živali nam zastanejo in veliko prej opešajo v svoji rodovitosti in plemenski sposobnosti kakor živali, ki jih pripuščamo v pravi starosti. V naših razmerah naj se plemenijo mlade svinje, ki so stare 10 do 12 mesecev.
Druga velika napaka je pa to, da se rabijo svinje se sem in tja samo po enkrat za pleme. Na ta načia mora reja pešati 1 S tako rejo ne pridemo nikamor naprej in Če se v takih svinjakih nič pametnega ne doseže, je čisto naravno. S takim ravnanjem zatiramo rejo, namesto da bi jo zboljšavali ! Svinja postane najbolj rodovitna še le s tretjim gnezdom. Takrat nam daje najlepša praseta in največ mleka. Takrat nam njena reja največ nese ! Zato je pa treba dobre plemene svinje po več let pustiti za rejo, dokler so dobre za praseta. Izkušnja uči, da so za pleme mladiči najbolj sposobni iz drugega gnezda in iz poznejših gnezd. Neporabni pa so mladiči iz prvega gnezda. Pri teh manjka rodovitosti in drugih dobrih lastnosti,
(3e hočemo imeti pri svinjereji boljše Vspebe, je treba tedaj, da pustimo svinje po dalje časa za, pleme, tako kakor delajo sploh dobri svinjerejci po Dolenjskem, dalje da od-biramo za pleme praseta iz drugega gnezda ali pa iz poznejših gnezd in slednjič, da ne vodimo premladih svinj prezgodaj po plemenu,	—r—
Trgovina in obrt.
Naša prašičja trgovina.
Trgovina s prašiči je pri nas na Dolenjskem ze)o razvita. To pričajo obilni sejmovi, pričajo pa tudi nračlne številke, ki jih imamo o izvozu prašičev. Prav tej živahni trgovini je pripisati, da jo prasičjaroja po n&Ših krajih tako močna.
Najboij živahna je trgovina z mladimi praseti. Cola spodnja stran Doleiflsko so peča s to rejo. Živahna je pa tudi trgovina z rcjenimi prašiči, posebno v novomeškem, trebanjskem in žužem-borSkem okraju, pa tudi po drugih doleiqskih okrajih. Novomesto stoji v središču te trgovine.
Rojeni prašiči so izvažajo posebno na Tjrol.sko in na Češko, pa tudi v druge dožele. Največ se izvozi živih prašičev, izvažajo so pa tudi zaklani iirasiči, seveda le o zimskem Času.
Kako živahna jo trgovina z rojenimi prašiči v novomeškem glavarstvu kažejo nam sledeči podatki. Na novomeški postaji se je naložilo od 1. 1906 do 1. 1911 sledeče množine prašičev, in sicer po vrati 4562, 4791, 5945, 6941, 5916 in zadiçe loto 1911.
7536 prašičev. Na trebanjski poataji se je naložilo v teh šestih letih po vrsti 4453, 3746, 4207, 4197, 5595 in lansko leto 6643 prašičev, in na postaji v Veliki Loki se je izvozilo v tem času in sicer 1, 1906 5035 in potem po vrsti 4575, 5517, 5722, 6600 in přetečeno leto 5515 prašičev.
Ako seštejemo te Številke, vidimo da se je iz novomeškega političnega okraja izvozilo v druge dežele po naši železnici 1. 1906 14.050 prašičev, potem pa po vrsti 12.112, 15.669, 18.760, 18,111 in přetečeno leto 19.694 prašičev. Te številke nam kažejo, da se je v teku zadnjih šest let izvoz močno povzdignil in da je naraste! od 14.050 prašičev I. 1906 na 19.694 prašičev 1. 1911, toraj za celih 5644 prašičev. Te številke nam pa tudi kažejo, da se je reja v tem času povzdignila. Gotovo je, da se bo dala ta trgovina še povzdigniti. V prvi vrsti pa moramo povzdigniti pridelek prašičje fclaje, kajti zadostna krma je glavni pogoj za razširjenje prašičje reje.
Volitve v trgovsko-obrtno zbornico so se končale tako, da imajo liberalci vliupno 12 svetnikov, S. L. S. 8 in Nemci 4. Liberalci torej nimajo absolutne večine. Iz malega trgovinskega oddelka je izvoren tudi naš kandidat g. Urban Horvat,
Tužna Hrvatska!
na
Tako lahko uskliknemo vočigled najnovejšim dogodkom Hrvatskem. Ta nekdaj slavna nazvana „trojedna kra^evina-* je postala Se več kot „turška drajna", nekak pašalik Magyarorszaga. Hrvatski narod, ki je radi svojega jnnaštva in obrambe svoje domovine ter vse severozahodne Evrope proti poplavu turškega polumeseca zaslužil častni naslov „antemurale christianitis — pred-zidje krščanstva", je padci v verige druzega naroda, ki se imenuje „viteški", a svojemu imen« nečast dela, ko neusmiljeno tlači narode, kateri so več ali maq v zgodovinski zvezi z ogrsko kraljevino.
Ako pogledamo novejše zemljevide naše monarhije, nam posebno v oči pade okolnost, da se Ogrska šopiri kot ponosna država, ki noče poznati svojih državnih zaveznic. Ko v Cislajtaniji razločujemo večje in maqše kronovine, oholi Madjar ne pripušča, da bi se poznala starodavna kraljevina Hrvatska. Tu vidiš le posamezne županije liki komitatom ogrskim. In tem žnpanijara ne privošči niti pristnih hrvatskih imen, ampak jim daje madjarske naslove, katerih narod niti ne ume, A to se godi vkljub nagodbi, ki Se priča o neki avtonomiji Hrvatske,
Da je ta^ko daleč dospelo, ni samo krivda Madjarov, nego tudi Hrvatov. Žal, da niso bili vsegdar dosti čuječi v hrambi pravic svoje domovine. Našle so se pa tudi osebe, ki so vedoma ali ne-vedoma podale roke v zasužqenje lastne domovine. — Tu mislimo v prvi vrsti na one može, ki zasedajo staroslavno stolico hrvatskih banov. Nekdaj so hrvatski bani bili zaščita in stali na braniku hrvatskega prava in državnega zakona. Zadnji bani skoro tekmujejo, kako bi pogazili zakon in zaščitili one, ki ga kršijo.
Ban je bil nekdaj resnični namestnik previšiqega kralja — sedaj je marijoneta v rokah ogrskega ministrstva. Ban se ne čuti več kot resnični namestnik in zaupnik hrvatskega kralja in kot sitt hrvatske domovine, nogo le kot eksponent madjarske vlade v sedaj še hrvatskih komitatih.
V tem pogledu se nam razjasnijo zadnji dogodki. Tekom par let so bile na Hrvatskem že štirikrat volitve v sabor. Koncem lanskega leta je hrvatsko ljudstvo zopet pokazalo, da ga nobena sila ne more potlačiti. Da-si razcepljeno v razno stranke, je vendar pri volitvah glasno odgovorilo, da ne mara madjaronske vlade. Ban Tomašič — mcmogrcde povedano: verski odpadnik — je z vsemi silami hotel doseči sebi, to je niadjarski v adi, udano veČino, a je s to nakano sijajno pogorel. Posledica i^jegov odstop. Novi ban Cnvaj se prikaže na obzorju — in prvi igegov korak je — kršeige vefavnega zakona.
Sabor je bil pravilno sklican na 7. februvarija. A novi ban je dosegel kraljevsk reskript dne 27. januvarija, s katerim se Se nekonstituirani zbor razpušča in odrejujejo nove volitve.
Ni čuda, da jo zašumělo po vsej hrvatski domovini. Kajti taka nezakonitost se od nagodbe 1. 1868 do sedaj še ni pripetila; drugi bani so skušali vstreči vsaj mrtvemu paragrafu, da se je varovala — se ve navidezna ustavnost. A zdaj niti to ne več.
Vse kaže, da se bode zoper ubogo hrvatsko ^ndstvo porabilo vse mažarsko nasilje. Morda hočejo vladni organi namenoma izzvati hrvatski odpor. Obče meneče je, da je novi ban, ki po izveščaju hrvatskih časnikov nima niti akademičnih študij, za tako postepai^e sposoben, kateri je ^ mažarskih nazorih „ban železne roke in novi krotitelj Hrvatske".
Mej tem se je izvedelo, kaj so ukrenili poslanci stranke prava iz vseh dežel, koder bivajo Hrvatje. Ti so se zbrali v Zagrebu in poleg druzega sklenili, da se izroči Nj. Veličanstvu cesarju in kralju spomenica, katera živo slika v lapidarnih potezah krivice in bede, ki v zadnjem stoletju zadevajo zvesti narod hrvatski. Prosijo kralja, naj v zmislu državnih pogodb pod svojim žezlom zjedini vse dežele, koder prebivajo Hrvatje, Ta spomenica v Zagrebu dne 12, januvarija 1912, podpisana od 58 poslancev stranke prava iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Istre je tako važna listina, da bo v sedangih zmedah kot plamenica posvetila na zgoraj in spodaj. Vredna je, da bi jo hrvatski rodoljubi svojemu ljudstvu razlagali do zadnje koče od visoke Učke do kršnega Kotora, od vinorodnega Zagorja do ravne Posavine, povsod koder odmeva prekrasna himna „Liepa naša domovino!" —
V	tej spomenici najdejo obris svojega programa lahko vse resnično domoljubne stranke na Hrvatskem. In če se bodo s temi načeli podale v boj proti svojim trinogom, ni dvoma, da bo_zma-gala hrvatska misel.
Razni pojavi kažejo, da se mora Avstrija prenoviti ne samo na podlagi zgodovinskih, ampak tudi narodnih zahtev. Nam manjšim narodom naj da, česar potrebujemo za svoj gospodarski, narodni in kulturni razvoj, pa bomo še bolj kot doslej iqena trdna zaslomba ob siigem morju, katero jej odpira pot v .širni svet,
Slovenci spremljamo z bratskimi čutili svoje mile sosede v novi borbi vedoč, da je hrvatsko Çudstvo s pragmatično sankcijo leta 1712 preneslo „pravice svojega kraljestva na tisto žensko vejo prejasne avstrijske krvi, ki bo imela v posesti Štajersko, Koroško in Kranjsko". Z njimi vred se zavedamo: Vsaka sila do vremena! Naj se obistini obema:
liCIiii je po prroniii dun, Bolj Ka tfliiio Holnce žari.
Pod svobodnim soincem.
V	znamenju napredka in svobode so se izvršile v Novem mestu zadnje občinske volitve. Ko začuje človek besedi napredek in svoboda, mu je tako sladko in prijetno okolu srca, kakor mladenki, ko začuje prvič iz ust svojega častilca: „Jaz te ljubim," A kakor ta mladenka premnogokrat prav kmalu okusi grenkobo te ljubezni, ko ae ji izneveri njen ljubimec, tako se je zgodilo i Novomeščanom, ki sta jih omamili besedi napredek in svoboda. Zlati gradovi so se jim obetali od strani razširjevalcev napredka in svobode za časa volitev: „Prost boš vsakih doklad, pod svobodnim soincem se boš lahko svobodno razvijal, mi pa te bomo v svoji nesebičnosti in požrtvovalnosti dvignili na ono stopnjo omike in izobrazbe, ki jo vživajo doslej le največji narodi, ako voliš nas, ne pa črnih, sred^eveško-nazadnjaških klerikalcev", s takimi obljubami so hodili liberalci okoli volilcev po noči in po dnevn. In liberalna trdnjava je bila rešena.
Ta zmaga ae jo praznovala po naprednih gostilnah na naj-slovesnejši način kar samoobsebi umevno, le enemu izmed sla-viteljev se je pripetila ta mala nezgodica, da mu je, omamljenemu od slavlja, predrzni uzmovifi s svojim nepoklicanim posetom malo zagrenil čašo liberalnega zmagoslavlja. Pa naj bo potolažen, saj ni sam tako nesrečen, zakaj bojda ravno v onem času so ulomilci odnesli tndi iz pošte lep denar.
Dolenjska metropola je bila torej srečno v varnem naprednem pristanišču. Sledila je volitev župana. Stari bojevnik jo je prav zvito izvojil, Županska že dolgo zaželjena čast mu je padla kot zrelo jabolko v naročje. Da, zares ginljivo je bilo videti, kako prijateljsko so si segli v roke stari smrtni sovražniki. Solze so sililo človeku v oči, ko je čul o tej lepi krščanski spravi. Za enkrat je prevzel župansko breme oni, ki je po cgihovem mnenju najsposobnejši; ta naj potem druzega, saj v tej stroki še neveščega someščana uvede v težavne županske posle, seveda ko se sam skoplje do boljšega korita. Vsaj je tako splošno znano, da je na.š sedanji začasni župan le uradnik, ki naj pripravi pot stalnemu odboru pod novim vojskovodjem, kateri že tlela nove tehnične načrte za nasipe proti v mesto prodirajočemu sovražniku — klerikalnemu zmaju.
Začelo se je delovanje novega odbora. G. županu se ni zdela nobena zadeva nujnejša kakor takoj zvišati sebi in svojim oprodam plače. Pri tem se je takoj videlo, da si je novi župan izbral v odbor same kimavce, zakaj niti enemu izmed njih ni prišlo na misel, da bi bil dvignil svoj glas proti tej nezaslišani obremenitvi mestnega proračuna, ki kaže itak velik deficit, z nepotrebnim zvišanjem plač. Poleg župana prišel je tu v poštev seveda najprej
vižji žopan — blagajnik, ki ima pri tako velikanskem prometu tako težavno delo, da bi to delo lahko opravil tudi tajnik, ne da bi pri tem mestna blaj^ajna trpela kako škodo. Nagraditi jo pač bilo treba vse, ki so pripomogli k sijajni zmagi pri volitvab. Že 88 je skrivnostno namigavalo pred volitvami, da si g. blagajnik povezujejo svojo culico za odhod iz Novega mesta, ker jim je bodoči g, župan preveč gorak, toda gordijski vozel je bil hitro razvozlan. G. blagajnik je za enkrat opustil jahanje sodrugovc kobile ter se je za nekaj rasa posvetil agitaciji za bodočega župana in, kolikor je ta dopuščala, tudi svojim napornim uradnim Uram. Saj je bilo to vendar bolj častno kakor da bi vsled kruho-borstva bil zopet prisilen preleviti se sedaj iz sokola v orla.
Za javni red vam skrbe v Novem mestu kar štirje varnostni organi, ki stičejo po hiSah, ima 11 vsak pes marko ali ne, poleg teh pa Se jako vestni sluga, katerega naporno delo bi pač lahko opravjijal tudi kak stražnik kakor v drugih občinah. Za 2400 ljudi imamo torej kar 8 ljudi, ki skrbe za njihov časni blagor; v občinah z 9000 ^judi pa opravka isto delo samo troje iudi. AJi ni to vzorno gospodarstvo?
Podali smo Vam za enkrat nekaj žarkov izpod svobodnega solnca. Kdor jih nekoliko prevdari, ga morajo zapeći v dno doie. Kovoraeščani, prašamo vas, so 11 res to pravi prijate^i ^udstva? Ali je treba tudi pri nss posnemati velikomestnc običaje? Ne gorkota, ki prihaja od svobodnega solnca, ni prava gorkota, ampak le strup, ki zastruplja Çudsko dušo.
Politični pregled.
Deželni zhor liraiij.ski zelo marljivo deluje. Rešil je že veliko predmetov. Imenujemo le nekatere. Sprejet jo izfiremenjen Kakon o šolskem nadzorstvu. V proračunski razpravi so poslanci Hladnik, Jare in dr. Pegan primerno osvetlili postopanje Dekterih orožnikov nasproti ljudstvu ob raznih prilikah, zlasti l'a, ako gro za politično prepričanje in pripadnost k S. L, S. J)eželni predsednik je zagovarjal nastop orožnikov, a poslanec Hladnik, ki je na.4tel posamne slučaje iz svojega volivnega okraja, mu je odgovoril: ali hoče našteti tndi imena dotičnih orožnikov v javni seji, ali pa jih izročiti g. predsedniku?
Proračun izkazuje potrebščine 6,601.326 K in pokritja 2,594.512 K. Priniankljaj se pokrije s 407odokJado na direktne davke in užitniuo ter deželno naklado na pivo skupaj 2,430.000. Končni preračunani primank^jaj znaša 1,676,814 K. — V seji 14. febr. se je za kmetijsko šolo na Grm« namesto dosedanjih štipendij ustanovilo 60 pro.stih mest za kmečke učence.
S))rejet je nekoliko predelan lovski zakon in zakon o varstvu jitic. Že letošnjo jesen se ustanovi v Ijjubljani „Gospodarska šola" za kmečke mladeniče, ki bo trajala od 1. nov, do 31. marca in nudila fantom po izvršeni ljudski šoli daljno izobrazbo za praktično življeiyc. — K trgovski šoli pa se doda še oddelek za ženske uslužbenice. — Poslanec Matjasic je stavil predlog kakor o zgradbi mostu pri Grib^ah tudi o zgradbi mostu čez Kolpo pri Luščicah, ki je potreben za promet na bodoči kolodvor v Črnomelj. V daljavi 60 kilometrov od Viniçe do Luščic ni nobenega mostu. Dež. odbor naj stopi v dogovor s hrv. vlado. — Sklene se zakon o pravnih sredstvih proti določbam in odredbam občinskih in drugih avtonomnih obiastev. — Ker so v Ijjiibliani nekateri trgovci osnovali sladkorni podkartel ter podražili sladkor v škodo ljudstva, a v svoj nepravičen dobiček, dež. zbor poživlja vlado, naj se čem prej izda kartelni zakon, s katerim se ujieljo stroga državna kontrola, da ne bodo karteli dražili živil.
Več prošenj za ločitev obstoječih občin in osnovo novih samostojnih občin se usliši. Med temi je Gorenje Polje pri Toplicah in Uvorska vas.
Itržjivni zbor je sklican na 5. marca.
Skupili iiiiiiister zuiianjili zadev grof Aehrenthal jel7,febr. na Dunaju umrl. Njegova največja zasluga je mirna priklopitcv Bosne-Hercegovine k naši monarhiji. Znal je s previdnostjo takrat odvrniti pretečo vojsko. — Za naslednika itiu je cesar imenoval grofa Berchtold, ki je bil svoj čas veleposlanik v Peterburgu; nadejajo se, da sprijazni Avstrijo z Kusijo. — Skupni finančni minister baron Burian je tudi odstopil. Bil je zagrizen Mažar, Na njegovo mesto je imenovan Poljak vitez Bilinski, ki utegne bili jiravičniši Jugoslovanom.
Na Hi-vatskcni jo vse ogorčeno na novega bana. Razni ehodi se izjavljajo proti njegovemu vladanju. Vse opozicijonalne stranke nastojiijo skuimo proti vladnim kandidatom.
V Sarajevem je prišlo do rahukc, pri kateri je bil ustreljen en mohamedanski dijak. Množica je zažgala mažarsko zastavo.
Neiuški cesar je odklonil sprejem novoizvoljenega predsedstva državnega zbora. Prvič je bil izvoljen dr. Spahn, pristaš „centruma", a se je odpovedal. Centrum je bil pripravljen glasovati za socijaldemokratskega predsednika pod pogojem, da se gre vsled običaja poklonit cesarju z obema jiod pred sedni kom a. Ker se to ni spr,ejelo, bil je izvoljen predsednik dr. Kilmpfe in še drugi podpredsednik Dove od svobodomiselcev. A vsi vkup ne morejo zvariti stalne večine. Od tod nezadovoljnost cesarjeva. Govori se o razpustu državnega zbora.
Zabavi in pouku.
Tihotapci.
PoTGBt — S]lÍMl! (.IgnjonlBV.
iDalje.)
„Po tem hudem izbruhu kesanja in žalosti jame premiS^e-vati sedanji čudni svoj položaj. Tolaži sam sebe, da to tihotapstvo ne more biti tako huda stvar, stori pa tudi trden sklep, kakor hitro mogoče zapustiti to čudno družbo, pridno delati in varčevati, potem pa oditi s Katarino in sinčkom v Ameriko.
Utrujen zaspi, in sele večerni hlad ga prebudi. Urnih korakov se napoti proti glavni cesti, da če ga kdo sreča, da mu lehko pove, da jo bil v mestn. Ko pa pride v vas, zavije jo pri zadnjih vratih v Potokarjevo gostilno. Gre v kuhiiqo ter prosi slabotno Potokarico, naj pokliče gospodarja. Začuden ga pogleda gostilničar in vpraša: „Anton, kaj pa tukaj v kubici, li ne greš v pivsko sobo?" „Oče, prosit sem vas prišel, da mi prodate sinočini prstan nazaj, tu imate denar, Katarina bode vesela, da ji vrnem rajne matere spomin. Hvaležen vam bodem za to." — Potokar ne ])remišlja, gre v spalnico, prinese (»rstan, vzame od Antona denar, pa pristavi nekam čudnim naglasom:
„Drugemu bi ga ne dal nazaj, tebi pa, ker smo prijatelji, naj bode, morda pride čas, da mi tudi ti kedaj v kakšni sili priskočiš na pomoč." Ne da bi ga Se silil v pivsko sobo, mu reče: „Anton, le idi nocoj domov, pridno delaj, vidimo se pa žešeopriliki."
Zami.^^en stopa Anton proti domu. Kaj je neki premenilo skopega Potokarja? Morda je tudi on te družbe, najbrže, drugače bi mu prstana ne bil kar tako vrnil brez odškodnine.
Katarina je še čula, ko iiride Anton do koče, pri.šla mu je naproti, ko je čula korake ter ga radovedno ogledovala.
„LjuTja žena, tu imaš prstan materin nazaj! Dobil sem zaslužek pri Podlipniku. Žal mi je, da sem se kedaj hudoval nad njim, dober človek je, dal mi je še nekaj denarja na roko, zato mi ni bilo potreba prodati tebi tako ljubega spominka na rajno mater."
„I kje si pa ostal celi dan?"
Anton če prav je zelo zabredel, lažnik ni bil nikoli, in poznalo se mu je, da je bil v vidni zadregi.
„Šel sem vse eno v mesto, da se prepričam, če bi tam kako službo dobil, raje bi ostal tam kakor doma, pa v mestu tudi ne ponujajo služb kar na ulici."
„Sedi Anton", mu pravi Katarina vsa srečna, da se je tako na bolje obrnilo. „Glej, Podlipnik je bil zjutraj tu, tudi meni je dal nekaj goldinarjev na račun, naročil je pa tudi, da ti ne bode potreba pri njem kot pomočnik vstopiti, dal ti bode delo na dom, da ne bodo ljudje jezikov brusili in se ti rogali."
„Sram me je, nisem od Fodlipnika vreden te prijaznosti, ;ia hvaležen se mu hočem ekazovati ves čas, dokler bova skupaj delala".
Žena prinese malo večerjo, katero mirno použijeta in se vležeta k počitku. Katarina zadovoljna in vsa srečna, da ima zopet moža doma, Anton pa potrt in težkega srca, pa še težjih mi.-ili.
(Dalje sledi.)
Francozi v Šent Rupertu.
SjíÍBal IvBn Stckliisii.
(Dalje.)
Na drugi knjigi je opis od zunaj enak prvi. V knjigi se nahaja pojiis rojenih od 1. januarja do zadnjega decembra tisoč osem sto trinajst. Od znotraj je samo kolek od 75 centimov. V tej knjigi jo podpisan drugi predsednik tribonala v Ljubljani neki Vogon. Protokol ima 24 listov, popisanih je as. Protokol jo prezentiran 26. avgusta 1813, Sklep se glasi: „S tem je dokončano urauo-vaige vseh od 1. januarja do zadnjega decembra vnešenih zapisov. Županija Sent Rupert petega januarja osem sto štirnajat, Mair šentruperški: Jakob Schuller. Vseh deklaracij je 91;'med temi tudi Ivana Feichtingerja, učitelja in tajnika županijskoga za sinu Josipa, Ohranili sta se od vsakega leta po dve knjigi.
V župnijskem arhivu se nahajajo tudi Štiri poročne krqige in sicer po dva komada za 1. 1812 in 1813. Knjifje bo urejene kakor krstne. V kujigi za I. 1812. so navedena do 1. septembra samo imena poročenih, prenesena iz dotadat^jih župnijskih matic, kar je spodaj ometqeno, kakor pri krstnih knjigah. Do 1. sept. 1812 je bilo vencanih 10 parov. Od tega časa pa je zapisoval župan sam v županijsko poročno knjigo vsak par posebej s takim le oklicem: „L, 1812. prvo nedelo meseca septembra sem jaz Jakob Schuiler, uradnik za izkaz osobja občine Seat Rupert, v departmentu (okraju) Šent Rupert, okrožju in poglavarstvu Novo mesto, ko sem se bil postavil pred vežna vrata občinskega urada, občinstvu prvikrat oklical, da ae je sklenil ženitbeni dogovor med Josipom Krmeljcm 50 let starim udovcem iz Bringa in med Marijo Zore, polnoletno hčerjo Ivana Zorca iz Škovca. Ta oklic je bil glasno prebran in precej potem javno pribit na vrata občinskega urada. O tem jc sestavljena te ta dokazna listina. Ravno tak oglas se je izdal v drugič.	(Dalje sledi.)
Dopisi.
iiirrna vas. Naš kraj je le malo znan. A zdaj, ko se prične graditi železnica, so bo vedelo i za našo vas. Ljudstvo je treba dramiti iz zaspanosti in ga vnemati za umnejše gospodarstvo. In s tem smo začeli. — Dne 28. prosinca namreč nas je obiskal g. Evgeu Jarc, naš državni poslanec. Imeli smo torej v Birčni vasi za vso to okolico shod. Na shod je prišlo veliko mož. Shod je bil pri gostilničarju Josipu Žagarju. Vsi njegovi prostori so bili polni. Gospod poslanec nam je povedal marsikako gospodarsko stvar. Posebno nas je zanimala stvar o skupnih pašnikih, kateri bi bili potrebni posebno pri nas, da bi se živinoreja povzdignila na višjo stopinjo. Za povzdigo živinoreje je prav posebno priporočal g. poslanec tako imenovano moderno uredbo hleva, Češ, da jih imajo na Goreqskem že več. Ko je g. poslanec končal svoj govor, smo mu prav glasno pritrjevali. Nazadiqe smo ga prosili raznih pomoči, Izposloval naj bi, da bi se kmalu rešila zadeva glede ceste Stranska vas-Pogance. Prosili smo ga zlasti, da naj bi nam šel na roko o času gradbe nove železniške proge Novo-mesto-Metlika, Da bi ostalo delo kolikor možno v domačih rokah, da bi tu ostal denar, ne pa, da bi razni tujci odnesli od tod polne žepe. — G. poslanec, verjemite nam, da smo bili prav veseli, ko ste nas obiskali. Želimo, da bi Ic še večkrat priš i k nam, da bi še bolj spoznali našo težkoče in našo bedo. Prav toplo se Vam zahvaljujemo in Vam kličemo — na sviderje! (Hvala za poročilo, oglasite se večkrat. Uredn.)
Iz Sent Jerneja. V naši „Društveni Dvorani" je bila v nedeljo, dne 18. febr. t. 1, ob 3. uri popoldne veselica sledečega sporeda: 1. Ne kliči vraga, igra. á. Tamburanje, dekliški tambur, zbor. 3. Kmet in fotograf, smešen prizor, in še kot nameček je v prvič nastopila naša godba na pihala z lepim maršem, Čudili çmo se, da je v tako kratkem času zamogel naš vrli g. Jakob Cadež, kot kapelnik in organist, te igravce na tamburice in onih 25 godbenih igravcev na godala že tako dobro izuriti; gotovo zasluži vse priznaiye. Kar je pridobil pri vojaški godbi, mu zdaj izborao služi. Lo želeti je, da bi se tudi primerni komadi dobivali tiskani za take godbenike. Dostavek; Poprašajte o tem knjigarne,, ki bodo rade postregle.
Iz Šent Jerneja. Na sv. Valentina dan, v sredo 14. svečana 1.1, je ob 6. uri zvečer v Gospodu zaspala žena deželnega dacarja tukaj gospa Neža Kalan. Pogreb je bil v petek popoldne ob 4. uri na tukajšiýc pokopališče, kamor jo je spremila obilna množica, Kajnca je bila rojena v Gorergi Dobravi, fara Trata nad Škofjo Loko. Da o njej poročamo, je vzrok njena vzglednost kot krščanska zona, vrla gospodiqja in zavedna Slovenka. — Potuhnena bolezen, ti si jo je že pred več leti nakopala, je ni odvrnila od Imenih gospodinjskih in niatcrnih opravil. V njeni družini se je opravljala redna skupna molitev. — V živtjoiyn in v bolezni je bila zelo krotka in potrpežljiva, tako da so rekli: K tej osebi naj bi se Sli potrpežljivosti učit in jo posnemat. Slovenske časnike in knjige, pisane v krščanskem duhu, je kaj rada Čitala in priporočala. Svoje otroke je posebno lepo vzgojevala. Naj bi jo posnemale tudi druge žene, — Vsa udana zaspala. Bodi časten spomin vrli ženi slovenski!
Iz Adlešič 15. febr. V zadnjem dopisu sem omenil o divjem prascu, ki se klati že nekaj let po Beli Krajini, pa se še do zdaj ni posrečilo ga ustreliti. Naj danes naznanim pa o drugi zverini, ki je dandanes tudi žc redka na Kranjskem in je biJa ustreljena v začetku min. decembra v naši fari, in sicer o divjem mačku. Neki pastir ga je zapazil na gabru v GuŠčiku. Maček je začel
e mirno v Gospodu
puhati proti pastirju, kakor da ga če napasti. K sreči pa je bil blizo domači pes, katerega je pastir poklical. Maček je najprvo skočil na psa, potem pa zbežal v neko jazbino. O tem je pa zvedel Tribuski cerkovnik Jož. Kaferle in je šol a puško nanj. Ker ni ' hotel maček iz jazbine, zapalil je pred uhodom žveplo, Žveplen dim ia smrad sta ga prisilila, da je prišel iz jame, nakar ga je Kaferle ustrelil. Bil jo izredno velik in lep, dolg je bil dober meter, tehtal pa je čez 12 kg. Škoda, da nismo zvedeli prej o iqem, to bi bila lepa pridobitev za dež. muzej. — 29. jan. pa je videl nek Triboški , posestnik divjega mačka tudi v hosti v Stubici.
Iz Šniihel-stopiške ohčiiie se nam poroča: Volitve so trajale od 16, do vštevsi 19, januvarija. Izvožene odbornike so Novice že zadnjič objavile. O raznih pojavih pri teh volitvah za danes ne govorimo. Naznatyamo vam le, da se je vložil zoper nje ugovor. Pa kaj mislite, da so to volilci sami stuhtali? . . . Vrnil se je pred nedavnim v našo občino znani časnikar Pire, i kateri je odpadel od naše vere in prestopil v pravoalavje. Ta je ' misijonaril okrog proti Podgori ob cesarski cesti, svoj evangelij je razlagat v par znanih gostilnah, ki so na dobrem glasu . . . Uspeh njegovega truda je bil, da je baje spravil vkup 13 podpisov za rekurz. Pa ne, da bi bila to nesrečna številka za pri-zivnike!? Kolikor je podgorski opazovalcc dozdaj izvedel, bo najbrž takó ... in tedaj se zopet oglasi.
Suhor. Dolgo časa je bivši žnpan Tomec zavlačeval občinske volitve in občinsko poslovaiqo sploh. Ko je nered prispel do vrhunca, segla je vmes višja oblast. Ker vsled odstopa skoro vseh odbornikov občinskega zastopa več ni bilo, je vlada imenovala gerenta ali upravitelja. Dne 21. januvarija je moral oddati bivši župan občinske posle v roko geronta J. Kíemenčiča, posestnika iz Sel. Za svetovalca sta mu postav^ena posestnika Jelenič iz Dola in Marko ňuklje iz Bušiiqcvasi. To upraviteljstvo ima vse potrebno urediti za bodoče občinske volitve. — Naši možje zdaj vidijo, kam se pride, ako se posluša liberalne hujskače, ki povsod sojejo le prepir in nemir. Par zaslop^encev povzroča tak polom. Naši možje bodo zanaprej bo|j previdni in ne bodo šli — pod vlaško komando.
DomaČe in ptuje novice«
Našim naroéníkoni. Z današnjo številko smo ustavili dopoSiljatev lista vsem onim, ki še dolgujejo na nai-i)<;nini zn nazaj.
Iz davčne službe. Na Dolenjskem so prestavljeni gg. davčni oficijali: Valentin Kompare iz Novega mesta v Logatec, Viljem Ledenig iz Mokronoga v Novo mesto, davčni asistent Jožef Kraker iz Mokronoga v Kočevje, davčni praktikant Franc Železnik od davčnega referata v Novem mestu k davkariji istotam, davčni praktikant J. Jereb iz Novega mesta v Mokronog in davčni praktikant Egon Gregorič od davkarije Ljubljana okolica v Mokronog,
Si>reiuemi)e v finančni sluibi. Na novo so sprejeti pazniki: Jožef Cešnik za Kočevje in Alojzij Orepinko za Novo mesto. — Paznik Jožef Beguš je postal nadpaznik ter je prestavljen iz Novega mesta v Ljubljaiio.
Poroka. Andrej Oset, posestnik Totatovrške slatine, Micka Oset roj. Urbane, poročena. Tolsti vrh. Lehen na Poh., dne 10. februarja 1912.
Odlike. Znáni slovenski zgodovinar, c. kr. profesor dr. Fran Kos jo ob svojem upokojenju dobil naslov .šolskega svetnika. — G. Adolf Rohrman, c. kr. okr. tajnik v Kranju, dolenjski rojak, je povodom svojega umirovljena dobil zlati zaslužni križec.
Na tukajši^i gimnaziji je profesor Anton Lovše definitivno potrjen.
IJmlsko Šolstvo na Dolenjskem, Imenovani so: Marija Pipan, Javorje; Frančiška Kosec-Milavec, Bučka; Olga Jonke in Ana Ganselmayer, Kočevje; Ivan Muha, Ajdovec; Stanko Vrbovec,„Hit^e; Anton Urbančič, Igavas; Bog, Račič, nadučitelj. Kal pri St. Janžu; Roza Gospodaric, Kresnice; Neža K|jun, Kužolj; Marija Einapieler, Loški potok; Irena Pečnik, HmarjeU; ,Jožef Krker, Grčarice; Frančiška Lavrič, Dolenja vas pri Ribnici; Ivan Pirnat, nadučitctj, Ribnica; Marija Likar, Mokronog; Ivan Pe-tschauer, Stalcerji; Jožefina Simončič, Tržišče; Franc Langer in M. Stimpfl, ČermoSnjice; Bog. Sador, Št. Vid pri Zatičini; Ale-ksandrina Kordiš, Vinica; Franc Hočevar, nadučiteij, Birčna vas; Roza Petrič, Dvor; Frančiška Sever, Mima peč; Adela Turk, Novo mesto Ivana Mohar, Šmarje pri Ljubljani. — Upokojena: Erneatina C arici.
Zdravstveni zastoji t Novem mestn razpisuje do 15. marca službo sekundarija v cesarice Elizabete ženaki bolnici. — Deželni
odbor pa službe okrožnih zdravnikov v Fari pri Kočevju, na 9ro-aupíjem, y Kostanjevici, na Raki in v Toplicah. Slovenski ine-iiicinci imajo priliko iti med Ijuiii.
V	Pničini se je dosedaiyí župan g. Franc Vintar odpovedal županstvu. Občinski odbor je požrtvovalnemu in zaslužnemu možu izrekel priznai^je in zaupnico. S tem je tudi pisarjeige liberalnih listov povodom zadiiiih volitev obsojeno.
Občinski «dbor na Mirni ima vsled dopolnilne volitve večino somíšíjenikov S. L, S.
Volitev v Beliki-ajini. Shod zaupnikov S. L. S. je 19. febr. v Črnomiju sklenil izjavo, da stoji neomajno na stališču popolnega zaupaqja do vodstva S. L. S. in da zavrača vsako utikanje liberalnega časopisja v zadeve S. L, S, — Določitev kandidature je prepustil (jubljanskemn vodstvu, čegar izvršilni odbor je dne 21. febr, proglasil kandidaturo prof. Karol Dermastija. Somišljeniki S. L. S. naj se jednodiiSno drže tega kandidata; s tem bodo tudi ustregli želji odstopivšega poslanca pl, Šuk^'eta, katero izraža v poslovilnem pismu do belokrartjskih rojakov rekoč: „Belokrajina ostani zvesta S. L. S. in njenim načelom! ... Za svojo osebo videl bodem priznanje uže v dejstvu, ako pri dopolnilni volitvi sijajno prodere kandidat S. L. S."
Sliodi v lii^likrajini. Dne 11. febr. je priredila Kmečka zveza dobro obiskana shoda. Dopoldne v Metliki, kjer se je zbralo nad 400 mož; govoril je poslanec Jarc o delovanju državnega zbora, prof. Dermastia o organizaciji vinske trgovine, dr. Krek Ja o napredku naše dežele pod vodstvom S, L. S. — V Črnom^u ;c bilo popoldne nad .'iOO mož zbranih. Govorili so isti gg. o sličnih predmetih. — V pondeljek je bil poučni kmečkopolitični tečaj; v Metliki ga je vodil poslanec Jarc, v Črnomlju dr, Krek. Kako se kmetje zanimajo, so kazala njih vpraSaiga in poseganje v razpravo. Naprej za izobrazbo naSega ljudstva!
Poštni ui'H(l v Kandiji dobi brzojavni oddelek,
Marijin Dcnn v Trstu je last slovenske Marijine družbo, y nedeljo 18, febr. je bila prenovljena hiša slovesno otvorjena. Skof dr. Andrej Karlin jo je blagoslovil. Tako so dobilo slovensko žene in dekleta, ki prihajajo v Trst slnžit svoj kruh, varno zavetje v gmotnem in izobraževalnem obziru.
V	kiioz Auerspergovih lovili na Kočevskem ao se medvedi zakotili že v 8. rodbinah. Ker niso dovolj zagrajeni, so se razširili po raznih gozdih naokrog in prizadevajo strah ondotnim prebivalcem.
Kdor želi +(M).0(M) frankov zaileti, ta naj čita današnji inscrat „Srečke v korist Slovenski Straži".
Uboj. Dne 10. febr. zvečer se je zbralo nekaj fantov in je grede proti Šempetru pri Novem mestu prepevalo. Vrnivše se proti Otoškemu gozdu srečata dva odrasla fanta Tratnikova. Ta dva sta hotela one mlajše fante ostrasiti, da bi no ponočevali. Trije so pred rgima res zbežali, Alojzij Bovec iz Kija pa ni hotel. Eu Tratnik se mu približa, pa ga udari na glavo, a tako usode-polno, da se Bovec nezavesten zgrudi. Prepevali so ga v kan-dijsko bolnico, kjer je v nedeljo popoludne umrl, odkoder je bil prepeljan in pokopan na domače pokopališče. Tratnikov fant se je aam javil sodišču. Ves potrt je Bevčevo mater in svojo stariie prosil za odpuščanje, ker kaj tacega ni nameraval, saj sta si družini v sva.itvu in fantje so živeli v prijateljstvu.
Porotne «Iji-avnav« pri tukajšnjem okroKiieni sodišču, febr, 1912. Miha Papež, rojen leta 1886, posestnikov sin iz Lopate, jo obtožen radi hudodelstva uboja, ker jo v sovražnem namena Franceta Žnidaršiča iz Malega Liplja s kolom po glavi tako udaril, da je ta vsled tega umri. Obtoženec priznava. Kazen: ^Vî leta težka ječa, z enim postom in enim trdim ležiščem vsak ^'etji mesec in tcmnico vsako leto na dan »boja, t. j. Î4. jan, — France Tratnik, roj, 13, sept. 1891, posestnikov sin v Lutrškem selu, je tožen hudodelstva uboja po § 140 in prestopka zoper plesno varnost [»o § 411 k, zak., ker je dne 10, febr. 1912 v St. Petru Alojzija Bevca tako poškodoval, da je ta umri; Juriju Virantu pa prizadjal lahke telesne poškodbe z vidnimi znaki in nasledki. Obtoženi dejanje ])riznava in se ga kesa. Kazen: V/^ leta težke ječe z enim postom in enim trdim ležiščem vsako četrtletje. — 20. febr. Franco Meke, rojen 12. dec. 1884 na Gorici, oženjen delavec na Gorici okraj Krško, bil je 26. dec. 1911 ob 4. uri zjutraj v podružní cerkvi na Gorici pri sv. maši. Med mašo nastal je med njim in_ Francetom Žlarnom prepir, ki so jo končal 8 tem, da je Meko Zarna težko telesno poškodoval. Radi tega stavila sta Janez in Anton Žarn, brata poškodovanega Franceta I^arn, Meketa na odgovor, pri kateri priliki je rabil Meke nož ter oba !)rata tako poškodoval, da sta vsled tega umrla. Zagovarja se 8 silobranom. Kazen: 6 let težke ječe z enim no.stom na vsake 3
mesece, na 25. dec. vsakega leta pa temnica, — 21. febr. Pr. Juršič, roj. 29. marca 1877 na Dolžu, oženjen usnjar v Kandiji, qegov tast Janez PlaninŠek, posestnik na Kogjjem ter svak oziroma sin Vid Planinšek, posestnikov sin iz Kogljega, so toženi hudodelstva goljufije po 197, 199f 200 in 203 k. z., prvotoženi tudi pre-greška po § 486 k. z., ker je France Juršič v konkurzu, ne da bi zamogel izkazati, da so ga same nesreče brez njegove krivce pripravilo v nezmožnost svojim upnikom zadovoljiti in da je spre-vrgel pravi stan sklade z naznanjenjem izmišljenega upnika: Janez in Vid Planinšek pa, da sta k izpeljanju tega kaznjivega dejanja pripomogla. Na podlagi izreka porotnikov dobil je France Juršič 4 mesece ječe z enim postom mesečno, oba Planinška pa sta oproščena, — 22. febr. Janez Mramor, roj. 26, febr, 1874, oženjen pos. na Grubljah, tožen hudodelstva po § 127 k. z,, — Jožef Strojin, rojen 4. marca 1895, posestn ka sin v Grubljah, tožen hudodelstva po § 127 k, z. — oproščena.
Gospodarske drobtine.
—	Kletarski iii vinarski tečaj na Grmn. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi od 4. do 6. marca kletarski tečaj, dno 7. in 8. marca pa vinarski tečaj. Vspored tečajev bo sledeči:
V	pondeljek, dne 4. marca popoludne od 2, do 4, ure: Rav-naige z vinom. Vpliv trgatve in kipenje na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 5, do 6, ure: Preiskovanje vina. — V torek, dne 6. marca dopoludne od 8. do 10. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo, Oviqjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti, Popoludne od 2, do 4, ure: Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4. do 6. ure: Praktične vajo v vinski kleti. V sredo, dne 6. marca dopolndne od 8. do 10. ure: Lastnosti dobre vinsko kleti. Oprava vinske kleti. Napake vina. Od 10. do 12. ure; Praktične vaje v vinski kleti, Popoludne od 2, do 4. «re: Napake in bolezni vina. —
V	četrtek, dne 7. marca od 8, do 10, ure: Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehah in drugih prostorih, i^zkazovanje s cepljenkami v trtnici. Od 10, do 12. ure: Razkazovaige silnice in cepilnih strojev. Vaje v cepljenju. Popoludne od 2. do 4. nre: Saditev novih vinogradov. Ravnanje z mladimi trtami v vinogradu. Od 4. do 6, vaje v cepljenju trt, V petek, dne 8. marca od 8, do 11, ure: Pomladanska dela v vinogradu. Zgoja in obrezovanje trt. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoludne od 2. do 6. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. Ker je udeležba osobito pri kletarskem tečaju omejena, je dovoljen pristop le tistim, katere ravnateljstvo izrecno sprejme. Priglasila se sprejemajo (po dopisnici)do 26. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija ]>ri Novem mestu. Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom jwvrne ravnateljstvo potne stroške d o Novega mesta in tudi podpore 2 K na dan za prehrano. Za to podporo e treba v priglasilu izrecno prositi.
—	Občni zbor kmetijsko pndrninice v Norem mentu bo v pondeljek dne 4, marca 1912 ob polu 2 popoludne v društvenem prostoru. Na sporedu je; Poročilo o dolovánu podružnice, poročilo o računih, predlogi za občni zbor v Ljubljani in slučajnosti. Nazadnje je razgovor o letošnjem zatiranju hrošča. Če ob zgoraj določenem času ne" pride zadosti udov, se bo občni zbor vršil pol nre pozneje z istim sporedom, ne glede na število navzočih. Po-zivljemo naše p, n. člane, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora,
—	Kmetijski tečaji. Deželni odbor priredi v dnevih 25., 26. in 27. februarja 1.1. kmetijski tečaj v Dobrničah in sicer v prostorih stare šole, dne 25. februarja in 3, marca pa na Čatežu pri Zaplazu in pri Sv. Križu nad Litijo. Vabimo k obilni udeležbi!
—	Oddiya modre palice. Kmetijska podružnica se je obrnila na vsa županstva v njenem okolišu s prošnjo, da nabirajo naročila na modro galico kakor v pretočenih lotih. Vsak, kdor naroči galico, naj se zgiasi pri žu janstvu in naj tam galico tudi zaara. Modra galica se bo oddajala pri podružnici le v celih vrečah po 50 kg, zato naj jo manjši posestniki skupno naročajo tako kakor v zadnjih letih. Vsako naročitev je zaarati, — Naše gospodarje in vinogradnike pa pozivljemo, da se nemudoma pri-glase a svojimi naročili. Podružnica bo dajala galico svojim članom nekoliko ceneje, zato pa opozarjamo vse vinogradnike, da naj pristopajo k podružnici za člane.
—	Oddaja iilemenib ju asièev. Iz deželne postaje za re o plemenih prašičev na Grmu se bodo oddajali plemene svinjice n mrjaščeki dolgouhega nemškega plemena. Praseta se bodo oddajala
30.
DOLENJSKE NOVICE.
v starosti 10 do 12 tednov. Kdor jih žeii dobiti po znižani ceni iz Grma, se mora b prošnjo obrniti na c, kr. kmetijsko dražbo in tam prositi, da bg ran dajo praseta iz grmske postaje. Pripo-mirjamo pri tej priliki, da se reja nemških prašičev na Grmu prav dobro sponaža. Ako ni od povsod ujrodnih poročil o teb prašičih, ni temu krivo pleme, ampak neugodne razmere reje same. Na Grmu se pleme prav dobro razvija in tudi poročila od drugod o reji živali, ki so jih dobili iz Grma, so večidel ugodna. To se nam zdi potrebno poudarjati pri tej priliki, ker se dela marsikje krivica nera.škemu plemenu.
— Oddaja cepljenih trt po znižani ceni. Vinogradniki, ki želijo cepljenih trt po znižani ceni, naj se nemudoma priglasijo pri kmetijski podružnici v Movemmestu, ki hoče na podlagi došlih prošenj izprositi potrebno podporo za cep^ene trte.
Raznoterosti.
t
Migljaj našim bralcem naj bi bilo naslednje pismo, katero je pisal Njega Visokost Josip princ Rohan v Schottwienu : „Presenetljiv učinek „Elzaflnida" prekosi istinito vsa pričakovai^a in smelo razglasite, da sta meni in mojim znancem Feller-jev Elzafluid in Elzapile pri večini bolezni, kakor; glavo- in zoboboln, bodeigu, trgaqu, bolečinam v križn, nahodu, bolečinam v želodcu, slabosti itd. izvrstno učinkovala, posebno okrepi Elzafluid oslabele oči, vsied česar jih kot neobhodno potrebno domače zdravilo v vsaki hiši najtopleje priporočam." Naši bralci, kateri želé poskusiti to zdravilo, zamorejo dobiti Fellerjev fluid z znamko „Elza" za ô kron poštnine prosto, ako pišejo naravnost dvornemu lekarnarju E, V. Feller v Stu bici, Elzaplatz .št. 287 (Hrvatsko).
Loterijske številke. TRST, 10. februarja 38 66 71 30 8 GRADEC. 17. februarja 16 71 60 11 69
Izjava.
Podpisani Jernej Tomažin iz Brezovega, občina Studenec, izjavljam, da je to, kar je g. Frane Možina iz Novega mesta začetkom januarja t. 1. v kavarni „Central" govoril o plačilu neko avote o.skrbniku ženske bolnice v Novem mestu, neresnično, ker se je sukal govor le o moški bolnici v Xandiji.
Novo mesto, dne 13. febr. 1912. Jernej Toniajiin
, r.
K
X
Zahvala.
51
OJA STARA
38-24-2
flku^aja jo in ohUdc, da je za odstraailev jiêg, kakor tudi v dose^ itt ohranitev nežne in mehke koie tet bele jwlti najboljše sredstva Bvetovno-znano milo „Stackenpferd-Lilianmilchseifs" znamke Stecken-pferd tvrdke Borgmann & Co., Tetscheu a/E. Komad po 80 h se dobi T vseh iekrtinah, drožerijah, prodajalnah parfumov in vseh v to stroko eiiadajoťih trgovinah, ~ Istotako se priporoĚa Berginannova lilijina krema „Manara" kot izborno sredetvo isa ohranitev nežnih, belih, ZBUskih rok; loniek po 70 li 90 dobi v vseh trgovinah.
Za obile dokaze ariincga sočutja o bolezni iu smrti na.iega IjubljeneR» BoinoRa in oieta, gospoda
Janeza Otoničar-ja
C, kr. okrajnega straimojstra v pok.,
kateri jo dne ISi. februarja Í9l2v bolnifi Uwmiljcnih bratov v Kaudtji, po dnljSi muini bolezni, previden s kv. zakramenti za umirajočo, 65 lot star, mirno v Gonpodo zaspal, izrekava tem potom najprisrÉnejo zahvalo osobito preí. duhovščini, ÍČ. Usmiljeuim bratom za ves njib trud in npremstvo, prei. 00. fraoiiikanotn, řjiBtiti sestri piedniei /a poslane učenke k sprevodu, kK- c, kr. okr. stražniojstru iti njogo-veniii tovariKii, vsem tistim, ki ho ga obiskovali v njegovi muěni bolezni v bolnici, vsem prijateljem in znancem in vsem ostalim «premljovalcem dražega naui pokojnika k njegu zadnjemu poiiitkii dne 21. februarja, liog povrni!
Raka, dne 22. februarja
FranCiSka OtoniCar, poštna ravnateljicanajKaki, soproga.;— Josip Otonifar, po.štni mojster v ('Jrnomlju, sin.

Dražbeiii oklic.
E 1174/11 6 .
Dne. 13, marca 1912 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. 8 v Rudolfovem dražba zemljiši vi. èt. 4» in 51 k. 0. ttolo-binjek, obstoječih iz stavbišča z zidano hiio, 2 gozdnih parcel, 4 njiv, enega pa.iuika, enega vrta in onega vinograda, ki so cenjena na 306fi K.
Kajmànjài ponuiiek znaàa 2057 K 34 h, pod tem zneskom se ne prodaje.
Dražbenc pogoje in listine, tičoie se nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznameujeni sodniji v izbi št. 5 med opravilnimi urami.
C. kr. olťrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek II.,
dne 29. januarja 1912.
49
A
12
Fnostovoljnii sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Žiiiemberku so jm) zaumrlem Josipu pl. I'okafalv« na prodaj po javni dražbi sledeče neiiremiSnine:
Hiša v Žužemberku št, »il z dvema hlevoma in svinjakom, vrt, 4 njive, 3 travniki, 3 gozdi in drugo.
Prodajalo so bode skupno ali posamezno; izklicna cena znaša 34,000 K, pod katero se ne bodo prodajalo.
Dražba se bo vrilla dne 4. marca 1912 dopoldne ob 9. url v Žužemberku prt sodiSiiu soba St. 6.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihovo zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno iikupilo je položiti tretjino v 14. dneh po odobritvi, ostanek tekom 3 mesecev pri sodišču.
Dražbeno pogoje je mogočo vpogledati pri podpisanem sodišču soba st. 4 med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče Žužemberk, oddelek
dne «. februarja 1012.
42
Posestvo
43
OcjUoAKX/ iioAHnjO^ y|xi^a£cv
VÀgjùçJçuowjj kxjjùijj.
^leMiičeiv >riaxlcnruAteLiiJCU>e/!
IQúimainjzn^eÁya/
..jtnuifloo/jmčor/iriUáo'.
obstoječe s hi.íe, gospodarskega poslopja, do 16 oralov zemljišča, njiv in travnikov, vse v dobrom stanu, tik na novo se gradečega kolodvora na Uršnih flolih, se da v najem.
Več pove Jurij Klemenčlč, posestnik aa Vršnih selih St. 7,
IX
Tu Vam nudimo izvrstni Follorjov rast-liti«ki fluid takoiinunovBDÍ „Elza fluid", o katerem smo propriňani, da ublftžujo boločine, kre|ii in 7-đraTi kita, žile in ude ter preganja vnetje. Isto učinkuje iwmirujoíe proti revmi, nervozDOBti, bodenju, Rlavobolu in sioboholu, |iroti loIeSinain t vratu, v križu in jo h-vrttno sredatvo proti migreni; okrepiujo Bfi — uploh zavaruje proti posledicam pi«-hlajonja, kakor kaielju, hripavosti, n&hodu itd. ~ Pristno le z imenom „Foller" na Htcklenici. 12 malib, ali 6 volikib, ali 2 m-riftlnih Bteklenic franko K 6'—, 24 malih, ali 12 velikib, ali 4 specialnih K BfiO, in 46 tnalih ali 24 velikih ali 8 speciatnih K Itc— poitnine prosto.
Končino naznanjamo, da se poslužuje tisoče ljudi z uspehom Fellorjevih od-vajajoiih rabarbara — in „Eliapil" proti boleiiuani v želodcu, kriu, in proti pomanjkanju teka, gorečici, bruhanju, sla-boHtim, kokanju, napetosti, zabasanosti ter proti motenju probavanja. uost âkat-Ijie K 4'— franko. Varujte se ponarojanja! Kdor žoli pravi Fellerjev fluid in prave pile, naj naslovi svoje naročilo na
C.V.FE]ler,duĐrni lettarnaruStubici
Elsaplatï šl. 287 (Hrvaško).
44-lM
: Edino pristno domoče žganje! :
SHyouha. Brinjeuec, EreniSica. Planinski
-	- liker. VišnjBvec ter dolira znani - -
„Carski hruSkovec"
SB dobi v trgovini J. Seidl nasi."
BRATA KOBE
-	tfjer prodajajo tudi u usalii množini -
^ jajbolj zanesljivo semena" ^
Itakor: krmilno peso. repo, korenje, raznovrstne trave, Uebulcek. ter zanesljivo
-	- „kranjsko in nemliko deteljo". - -
Prijazna hiša
Sreihe v horist „Slovensiti Straž
II


NUISOL"
38-10-1
tvrdkc Herijmann & Co., Tetschen a/B. je In ostane, slej ko prej, ne-(loseKljiv v presenetljivo naravnem barvanju las in brado, — Dobi se v barvah : blond, rujavo in irno, i» steklenica 2 50 K v vseh lekarnah, drožorijah, prodajalnah parfumov in brivnicah.
poljem V Sraihelu pri Rudolfovem _ .T	y bližini na novo 8C gradeče žcieznice,
je iz proste roke na pi-odaj. Več pove KimUru, tapetnik ravnotaro.
OskrbniStvo graScine Ruperëyrli
naznanja vsem interesovanim kmečkim voznikom, da se je odvažanje blaga od graščinske žage v Gornjem Suhadolu, na postajo Rudolfovo, vže pričelo.
IVa/nanilo.
23-8-2
Na novi žajfi g^oap. It. Kunstl-iia poleff koJodvora v Brft^inu prodajajo se lirastoru drva iia iiietre^ kakor tudi liraHtori od* padki od cirkularno žaffe, katerih ni potreba već žagati. Ravno tam dobi se tudi hrastovo žai^anje iii žagani hrastovi koli za trto. Za mizarje so na prodaj od I cm in več debele hrastove deske, llukova drva ae na tej cirkularni žag-i lahko takoj razža-gajo. ii^tojcči ali pa vže jiosekaiii hrasti se na tej žagi v vsaki množini kupujejo ter za gosjtodarsko potrebo hlodji ali rklji seiagajo.
Posestvo v Rovišah
obstoječe iji hiše in vsega gospodarskega poslopja, prav pri okrajni cesti, zraven sadni vrt in dve njivi
je iz prostih rok na prodaj.
Cena se izve pri «.Paiicu na Studencu". Še pristavi se, da je prav pri živinskem BejmiĚčii za gostilno prav primemo.
Milijoni
zdravijo
Kašalj
Glavni dobitek tnrSkih sreèk pri zrebaiyu dne 1. aprila IWUMM) frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjSi dobitek zna.Ha 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 krone 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 mi^ona kron vsako leto na niosečne obroke po 6 kron 25 vin. Pojasniia dajo in naročila sprejema g. Valentin I rbaiičié, Ljubljana, Kongresni trg 19.	47-3-1
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj
S Haiserjevimi prsnimi }^mm\m\ „s tremi smreltami".
notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - vňtnih oseb dokazuje gotov uspeh. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. Paket 20 iu 40 vinarjev, »vojček vinarjev, tse dobiva pri lekarnarjih:	1-20-»
Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.
Parna opekarna
v Zalogu - Breitenau
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
zarezana
Novomeška podružnica prvega ljubljanskega gospodarskega društva v likvidaciji razprodaja manufakturno blago kakor: srajce, ovratnike, klobuke itd. po znatno znižanih cenah tudi nečlanom. Dokler traja likvidacija, se prodaja nečlanom tudi špecerijsko hlafro.	02
in stavbena opeka
v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. íbo-i
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Haniiiio in Dhoiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo]
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, ce je qCD nđ ali ne, ter obrestuje po
na leto brez odbitka rentnega davka, katereg-a sama iz svojega plačuje.
Za hTanilue vloge kakor za vse poaojilniino obvcznoeti — jamf'i poleg leKcrvnega zaklada in deležev riez 3200 zadružnikov ï vtietn STojim piemoženjem. Iz tega se razvidi, da malokateri dcDanii Eavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska hranilnica.
Vino
v gl'Î
izvrstno, belo in riideČe, se prodaja po ugodni ceni, ter se odda y vsaki množini Bajnof pri Riidolfovem.
55 arov hoste
ležeče v bližini bodočega kolodvora na Rnprčvrhu, se proda iin :ïOh kvadratni uieter. — Naslov prodajalca se izve pri uprav-niStvu Dol, Novic.	23-^-2
Najnovejši in najboljši
Šivalni stroji
po najnižjih ccnab dobivajo se vedno v zalogi pri
Josip Ogoreutz — Novomesto
Ugodni plačilni pogoji,	40-0-2
Pozor Kmetovalci!
Priporoča se Vam v Novem mestu na glavnem trgu zraven Božiča
nova trgovina
kjer dobite specerijsko blago, kakor tudi železnino ter prve vrste čeških : strojev, slamoreznice, mlatilnice, : gepeljne, čistilnike, pumpe za vodo, kakor tudi vse drugo blago po najnižjih cenah.
Pirnat & drug.
35-3-9
trgovina sukna, platna, modnega in manufakturnega blaga v Novem mestu	^B-o-a
prijioroča svojo vflUko zalogo vsakovrstiiťiíii oblačilnega lilagn. za moške in ženske. Najnižje cene. Solidna in točna postrežba.
Na proda] je hiša ^t. 3 z vrtom in hlevom
v Kandiji pri Novem mestu
ležeča ob Krki pri izlivu Težke vode, ne daleč od bodočega kandijakega kolodvora belokranjske železnico. Cena po dogovoru. Del kupnine se lahko vkqjiži.
Naslov se izve pri upravništvu tega lista,	2tí-3-2
2 krepka učenca
poštenih starišev, vsprejme Ivan Zurc, trgovec mešanega blaga v Semiču. 19-0^3
Hiša v dva konca
a8-2-a
z vsem gospodarski III poslopjem, njivami in gozdom, 7 miniit o(i bodoče železnične postaje v Jami pri Stranski vasi, tie da v iiaji^iii ali pa tndi produ. — Več pove
Franc Vindišman v Jurni vasi št. 16. Proda se iz proste roke
prav lep vinograd v Tršhi gori.
Zraven spada zidanica in vsa oprava. Vse je v najboljšem staiqu. Več se izve pri
Jožef Koračinu v Novem mestu št. 120.
Ugodna prilika!!
35-6-2
SO iz proste roke prodno pri Novem mestu poleg na novo gradeče se belokranjske železnice. Prva sestoji iz prodajalne^ treh sob, kuhinje, kleti in sadnega vrta. Druga maigsa iz velikega sadnega vrta (pripravnega za stavbišča) in lyîve ter delom gozda.
Izve se pri .I«sip KoSir-ju, krojaču in trgovcu, Novomesto.
Izdajate!} in zaloinik Urban Harvtt.
Odgovorni nrednik Anton Zlogar.
Tisk 1. Krajec nisi.