257. štev. Velja v Ljubljani in pa pošti: «10 leto ... K 240--jol leta fefri leta . . B « totsec V Ljubljani, torek 26. oktobra 1926. p|ačana v 2°(ovinl* IJL leto. 120 — Za inozemstvo: K 400'— n 200'-100 — 35 — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje ‘-♦•etno. . . 2 doiatla '*»k0 celo leto fO! leta. tetri leta ta mesec poraSsiv,. ^ 1 mm v;so» .. \ iliok oiosto. za cnkra> . K ta veikrai oonnst. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu : štev. 8. Teleion štev. 44. " - Izhaja vsak dan zjutraj, Fcsemezna Številka velja 1 krono. Vprašanjem glede tnserotov i. dr. se naj priloži za odgo-vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc trsn^irato. •— Rokopisi se ne vračajo. m"""" Predstoječa pogajanja za Jadran. Rini 25. okt. (Izvirno poročilo.) jueoslovan.sk o - Italiianska ooeaia-nte se nrlčno pričetkom novembra na Rivieri. Trst 25. okt. (Izvirno poročilo.) Kakor nuroča »1! Picoolo della Sera« iz Rima. se udeleži tudi volni minister Bonomi noeaiani z lucoslovan-skimi delegati za rešitev Jadranskega vnašania. Težave z državnim proračunom. Beocrad. 25. okt. (Izvirno doto-5!lo.) Danes ob pol 1. ie finančni minister Stojanovič oosetii ministrskega predsednika dr. Vesniča in mn naznanil da r>ml» svoin demisilo. in sicer zaradi teca ker se ne more snornzometf s stališčem ministra za promet dr. Korošec ie ko le ministrski svet rnznravlial o tem vnra-Šaniu vonnlnoma socbšal s svoiimi (ovariji ministri in tudi dal svoi pod-Ois. A sedai.. ko bi moral podpisati zakon o Droračunti. le to odklonil Ministrski predsednik te nanrosil ministra Stolanoviča. nal nočaka s svo-lo demisiio ter izrazil unanle. da bo ntetrovo nosredovanle imelo usneha. Zvečer ob šestih te dr. Vesnič oo-zval k sebi ministra Stojanoviča m Korošca. Na oritisk dr. Vesniča in pnersrično zadržavanle Stolanoviča te dr. Korošec izlavil da bo lutri do-ooldne Dodoisal zakon o proračunu. Caristično gibanje na Krimu. LDU. Pariz 25. okt. V poročilu n političnem ooložate v Južni RusiH veli »Matin«. da se neka! časa zlasti na Krimu izvaia nranavanda za vzoo-Btav-tev earskeca orestola. Kot naslednik sr ijneuuie veliki knez Mihael Nikolatevič druci brat bivšeca earla Nikolaia. Predsdenik Krivošefln te delal donlsnlku »Matina«. da le uverten. da se bo lludstvo izreklo za konsritnalno monarhifo. kadar nride Drava ura. Vlada na ne bo ničesar storila da bi ta čas Dre! nanočlt in ne bo volivala na Hndsko mišlienle. Corkški župan Swiney umri. London. 25. okt. (Izvirno ooročl-lo.) Lord maior mesta Čopka le umrl. Mac Swinev te bil 75 dni brez hrane. Samo ako «e ip onesvestil, so mu strežati s silo dalali mesno luho In labolčni sok. Ko te hiJ ori zavesti, te odkonil vsako hrano. StaT te bil komal 36 let. Ootovo bo niecova smrt povzročila nadaltevanle meščanska volne na Irskem. DELO RAZMEJITVENE KOMISIJE. Maribor. 25. okt. (Izvirno porotno.) Radi slabeča vremena razme-Htvcna komisila doslei še ni mocla Drecledati dela. ki ca te dovršilo tehnično osobie na melj nd Košeniaka do Sv. Urbana. Delo komisiie naoredu-le oočasi. Razloči so različni. Zlasti se onaža deistvn da te avstriiska de-lecaciia oostala naibrže nod vnlivom izida koroškeca plebiscita mnoco boli nenoousrliiva in da te predložila celo nove zahteve clede melnp črte. tako n. Dr. med Sv. Urbanom In Sv. Lovrencem. Tudi etede mete od Sv. Duha do Mure so vse avstrijske zahteve z našimi tako nasnrotne. da te bilo vnrašnnte teca obmelnesra odseka predloženo konferenci veleposlanikov v Parizu v odločitev. Jutri v torek se komisifa odnelte v §Dilie. odkoder bo v zmislu člena 30. mirovne novodbe rekoenoscirala tok Mure do Radgone. SHOD NSS V MARIBORU. LDU Maribor. 25. okt. Včerai dopoldne se te vršil v natlačeno oolnf veliki dvorani Narodneva doma shod NSS. ki ga te otvoril predsednik ma-ributske podružnice NSS g. Jarh. Po pozdravnem nagovoru te dal besedo strankinemu kandidatu v kraniskem volilnem okrožiu g. nadrevidentu Deržiču. ki te v obširnem Izvalaniu oolasnil ustanovitev In dlle stranke. Nato te govoril naš bivši mirovni delegat dr. Rvbar kot nosilec strankine kandidatne liste za mariborsko volilno okrožle. V svolem govoru te očrtal politični ootožai ter se bavil tudi s koroškim In iadtanskim vnra-šaniem ter izlavii. da zastopa NSS stališče da te slovenski Korotan, kakor tudi zasedena ozenilla Dretkoslei naša zemlla kter prebiva naš narod In bo stranka obračala vso oažnio dogodkom v zasužnienih ookraiinah Jzvalanla vseh govornikov zlasti dr Rvbara so bila spreleta z živahnim odobravantem. M. Zevaco: Kraljev vitez. .Zgodovinski roman (Dalje.) »Louvienacl« te kriknil Rinaldo. »Dusiivši se v kaloo za eosnodar-tem. »snravl Hudi domov. Tu nimamo več časa iskati!« Za oičle četrt ure sta raziahala Concini in Rinaldo pred dvorcem v rournonski ulici. Ko sta stopila skozi . Vrata in krenila baŠ mimo dva olhf ,,ma r>r,i5,a nasrirotl dva tula Plemiča. Zaeledavši Con- rni.a sta se zdrznila- tf>da bilo te prepozno. Concini iib le bil zacledal In gotovo tudi spozna! zakaf niegov tesni obraz se le umiril no bli_skovo in ustnice mu le zverižil neslišen •meh. »Oosnod de Brain!« le vzkliknil * naislaišim glasom ter ustavil plemiča z mteHaieni roke. »In gospod Je L ux! Čemu se imam zahvaliti za *nl!n nnset ob tei oozni uri?« 'Svetlost.« le odvrnil de Lux. »nterro veličanstvo naiii te noslalo s »Poročilom do cosne mnršalke.« »Prekrasno'« le povzel Concini. **o ie zame kakor nalašč! Tudi jaz KANDIDATI ZA AVSTRIJSKO VLADO. Dunal, 25. oht. (Izvirno poročilo.) Današnji ponedeijskl listi Imc.i.ijejo nekatere krščansko-socijalne kandidate za novo vlado. Za zveznega predscdn.... se Imenujeta baron dr. Vladimir Beck In Wlttek. Predlagajo p« tudi bivšega podkancelarja Jo-doka Plnka. V predsedništvo zbornice bodo krščanski socljalci predlagali dr. Welsklrcb-nerja, socijalnl demokrati pa CldeTscha. Za ministrskega predsednika se Imenujeta dr. Mayr In Mataja. Ministrski predsednik bo obenem zunanji minister. Mataja velja tudi kot kandidat za notranjega ministra. Ministrstvo za vojsko se bo upravljalo •kopno z notranjim ministrstvom. RATIFIKACIJA RUSKO - FINSKEGA MIRU. LDU Moskva. 25. okt. Osrednji Izvrševa pi odbor te dne 23. t. m. ra Milena' mirovno pogodbo s Fjn-sko. ______ NEMIRI V RUSI R LDU Melsingfors. 24. okt Kakor poročalo iz Moskve so v eubernilah Pernu in Jekaterinburgu Izbruhnili resni protibclfševiški upori. Delo in red. TEŽR^Cfc PRI PRORAČUNSKEM in finančnem zakonu. L Dl' Zagreb. 25. okt. »Rlteč« poroča iz beovrada: Dopoldne te ministrski svet sirelel proračun in finančni zakon kakor ga te predloži) finančni minister z izorememhami finančnega odseka; Ministra Kovačevič In rt" Koiošec sta Izlavlla. da nočeta rmdnisail tega zakonskega predloga Vsied tega te nastalo težko stanla v kabinetu. IZVENS1R ANKARSKO OIBAN.1E NA HR> ATSKEM. LDU 7!asreb 25. okt. Tudi v Zagrebu se ie roteviJ lzvenstrrtnkarski nokret. nri kateiem sodeluleto člani bivšega igposio venskega odbora: Bantauin. dr. Mandič. Marjanovič. Pridružil se iim te tudi dr. Politeo. RADIKALNI VODJE PRIDEJO V ZAGREB. LDU Zagreb 25. okt. »Narodno Dtelo« doznava. da bodo gg. Pašič. Prorlč In ministrski predsednik Vesnič med 6. !n 10* novembrom prišli v Zagreb, da se spoznalo r. zastopniki vseh krainih oreanizacll v nože-škl zagrebški, belovarskl. varaždinski. modruško-reški in lisko-kr-bavski župani ii.__ Vlada jo prožil (eden sprejela In odobrila ministra Draškbviča zakon o delo In redu. Zakon obsega široka pooblastila glede po-stopanja vlade proti hajdukom, dezerterjem, navljalcem cen, drž. uradnikom, proti tisku, stavkam, propagandi zoper državo ter Je eden od najbolj nazadnjaških, de ne naravnost najbolj nazadnjaški nestvor vseh zakonov, ki ao zagledali loč dneva v Jugoslaviji. V vseh evropskih državah so notranje krize akutne lo Ceste. Te krize so neizogibna posledica svetovne vojne, ki je na eni strani unlCila pridelke Človeških rok, na dragi strani pa Izpodjedla moralo vseh, zlasti le nižjih družabnih slojev. V sedanjih krizah se CloveCanstvo Cisti, kor boCe Iz gnilobe ven. Vprašanje o dela In redu, ta, menda najaktualnejši problem povojnega časa, rešuje tndl naše ministrstvo. Reči je treba. da z nesrečno roko, a sredstvi, k| so danes najmanj sposobna, da pomirijo In udovolje naš od vojnih šib zblčani narod. Ljudske množice vidijo In čutijo, da se je korupcija razpasla do skrajnosti. Kdor dela pošteno, je slabo plačan In se njegovo delo niti morallčno ne uvažuje. Kdor pa postopa po sveto, prekupčuje in podkupila, sl kopiči muflone. Delo In po-štenje Je danes brez vrednosti In medtem ko se nepoštenje bogato plačuje. Zato vrši slabo plačani uradnik svoje delo malomarno In te naposled pusti podkupiti. Nezadovoljstvo med ljudstvom se liri, število malkontentov nn-'šča, državi In njenemu redu pogubni elementi pa pridobivajo vedno več pristašev. Izmečki človeške družbe, M Jih Jo ro/na v Izgubljanju poštenja Izurila, zametujejo delo in se dražijo v roparske tolpe. Skratkai doreč anstvo se tehta, njegovo ravnotežje |e v nevarnosti, v njem se vrši boj med dvema ekstremoma, med korupcijo in poštenjem. Tem nevzdržnim razmeram jo treba brezpogojno In člmprej . ;.ravltl konec. Njih traja je opasua za države tn človečansko. Zato sl vlade prizadevajo, da zlo Izrodke svetovne vojske zatro. To menda hoče tudi nnša vlada. Vprašanje zatiranja teh slabih ljudskih lastnosti pa ni enostavno, ter zahteva temeljitega proučevanja, bistrega spoznanja In odločnega dejanja. Naša vlada je razmere v naši državi dolgo dovolj proučevala. Ali lib Je pa tudi spoznala, da jlF bo lahko odpravila? Povejmo po pravici, da tega ni storila. Nikoli te ni skušala resno uveljaviti s pozitivnim delom. Najglobljega vira današnjega nezadovoljstva, verlžnlštva In tihotapstva ni omejila, izvedla ni oddaje premoženja tistih krogov, ki so na račun siromakov obogateli; zatirala ni hajduštvs In dezerterstva z uvedbo dobre varnostno službe, uvedla ni tolerance v armadi: poviševala ni produkcije s socljalizacijo >n ni pobijala draginje z ustavljanjem cen. Na koncu ja prišla celo tabo daleč, da jemlje državljanom pravico do kritike, da omejuje svobodo besede In tiska ter daj« na ta način prevratnikom sama potuho hi pogum za njihovo tajno rovarenje. Najslabše Izpričevalo pa sl je vlada Iz. dala z zakonom o delo In. reda, kjer ni poiskala Izhoda iz kaosa, v katerem se nahajata država In narod, temveč je zapleta državo v Se večje težkoče kakor so jo obhajale doslej. Izhoda Iz današnje notranjo krize ne bomo našli z rcakcljonarniml narcdbaml temveč z dobrim) prluiert, z zgledom dela, ki edino pomeni napredek. Strašnih posledic svetovne vojne se človečanstvo ne bo rešilo s vezanimi zakoni, temveč s prostimi dejanji. Kdor ni o tem prepričan, nima bodočnosti SKLICANJE ITALIJANSKE ZBORNICE. LDU Rim, 28. okt. Ministrski svet Je sklenil, da se skliče zbornica za 19. november. BORZNA IN TR2NA POROČILA. Valute In devize. Zagrebi Devize: Berilo 188—197, Italija 515—817, London 450—470, Newjork Ul—132, Pariz «0—860, Praga 160-102. Švica 2000-0, Dunaj 12.28-82.50. Valute Dolarji 128—129, avstrl). krone 34.50—36, češkosL krone 168—170, francoski Iranki 860—8«, napote on d or 440—448, marko 192 196. leji 210—221, lire 505—525. Beograd: Inntl 108—110, dolarji 22—32.50, franc, franki 207—210, lire 128-110, leji 62.80—63.25, levi 41—41.50, čeflte krone 42.78—43„80, marko 48—49 28, av-strij. krone 9.25—9.78, napoleendori 112JO | -115. | C n r I h : Berlin 9, New Jork 634, London 21.91, Pariz 40.90, Milan 23.85« Praga 7.60. Budimpešta 1.55, Dnnaj 2.10, avstrlj. krone 1.60. Dnnaj: Zagreb 300—320, Budimpešta 93—104, Praga 484—508, Varšava 118 138, češke krone 482-506, dinarji 1235— 1275. Po dinarjih veliko povpraševanje. Sklenile so se velike kupčije. Praga: dinarji 245, marke 119.25, Ivic. Iranki 1319.50, lire 309, tranc. Iranki 835.50, luntl 287, dolarji 82, avstrlj. krone 20, poljsko marka 25.35. Efekti. Zagreb t Banka za Primorje 978—» 1080, Eskomptna 1580—1600, Jadranska 2000—2150, Ljubljanska kreditna 1050-1075, Praštcdlonlca 8900—9000, Rlječka pnčka 430—438, bi namreč rad poslal kraliici važno sporočilo. Bodite tako ljubezniva, p^snoda. (n vzemita va kar s seboj.« i- i j n°' ve,,te- ''svetlost.« te rekel de Brajn in se nemirno spogledal s tovariSem. »Dobro, eosooda. Izvolita Dočakati da na niSem pet vrstic.« To rek<| le odorl duri v stražnico ln zeovorno nopledal službuiočetra oficiria. De Lux in de Brain sta se žeMn/* ozrla na ulična vrata: ali orj n«h sta videla Rinalda. ki te sta! malomarno križernrok in Dotuhnieno čakal kal bo. Vstopila sta. In že se te raznostavflo do! tucata mož kakor do naključni ta'ioveduie o tem. kar le bral izprašuiete va iz dr-žavllanskeva nauka iz češkoslovaške 79'^ v»ne pokazati mora svoie znanle iz zemllenisla. Iz ustavnih zakonov republike. Po vsnehu iznita se razdeli novince v tri razrede: v neprimerne .mani izobražene In izobražene. Neorimeml se bodo učili le brati in pisati do berilu, ki va le sestavil odlični nedavov J. Kozi.šek. Za šolo fta določena dva ponoildneva na tele«. Vzvoia bo enotna no dosledno motnem načrtu, da ne bo trpela rsled nrestavliania. Ta noduk traia »rvo leto. Druco leto se irobrazulelo Hakor oni družeča razred?. 1.1. mani kobr*ŽP’ni Mani izobraženi se bodo poučeva-B nrvih šest mesecev tako da doDoJ-■ite vednosti kakor lih dale oetraz-uedna lludska šola. Daial se iim bo •odnk o državUansklh pravicah na-jodnem srosnodnrstvu. htoiteni literaturi. Izobražen eH5i se bodo poučevali Prvih šest meseeav sistematično o češki »rodovini. setnlteolsn republike. o temelinih Dolmlh državoznan-stva. narodnem eosoodarstvu. hiei-tenl in vzeofl. Vidite: to te demokratično tn državi koristna Dr. P—a. Volitye v Avstriji. (Od naševa dunalskecra dopisnika.) Dunal. 22. oktobra. Izid volitev v avstriiski parlament bo ime! naibrže tudi v zunanli politiki republike dalekosežne posledice. V državni urad za zunanie zadeve prihaiaio novi liudle in Ideie dr. Baueria in dr. Renneria se moralo umakniti novim! Krščanski socialci zmacovalci pri volitvah, trde. da bodo nove ideie miroliubne In da bo niih davna tendenca vzpostaviti dobre ndnošaie z vsemi državami, ki so nastale na ozemltu nekdanie mo-narhiie da Da ori tem nikakor ne bo to mirolinbie baziralo le na želii ustvaritve donavske federaciie ali na celo zasledovalo kake imperialistične cilie. Kot prvi usoeh te politike morete zaznamenovati novi vladarli Avstri-ie izbolišanie odnošalev z Madžarsko. Dosedai skralno napeto razpo-lcženie se ie že znatno Izbolišalo In kot konkreten dokaz svolesra nriia-teliskeea mišlien a le poslala Madžarska v Avstrito večle množine kromoiria in pripravite še nove ooši-llatve. Da Madžari niso izoremenili svoieva stališča le radi lenih oči krščanskih socjlalcev. te eotovo. — odorto oa te vprašanje, če bo Dunal tudi tako reaeiral kakor hoče Budimpešta Krščanski socilalci sl prizadevate dalte da izbolišaio svole odooša ie z Juvoslaviio In s Cehoslovaško. Novi krmaril Avstrile uvidevaio. da vežete Jueoslavilo in Avstrlte važni sro-spodarski oziri ki morate slel ali nrel ustvariti zdrave In nrilateJiSke odno-šaie. (V koliko bodo krščanski socilalci uooštevali naš živeli na Koroškem in v koliko bodo dali našim Korošcem tudi pravice, v toliko imate tudi pravico zahtevati da se njihovim besedam o miroliubiu in oriia-teliskih stikih venile. Op. ur.! Kdo bo novi oredsednt« reoubll-Ve. sedal še ni znano, eotovo na te da bo nieeov provram odvovarial corniim ide fant. Krščanski snciialci računate na nomoč velenemcev ker se ne mislite dotakniti vorašania priklonit ve k Nemčili. katero voraša-nie tudi v Nemčili nima uvodnih tal. Gospodarski stiki med Nemčite in Cehoslovaško so dnevno boliši. ker v Berlinu kakor na Dunaiu ne mislite več na sovražnosti do držav ki so nastale iz nekdanie Avstro-Ovr-ske. Želeli bi le. da se te nove nade vsai deloma udeistvlte Ljudska vlada v Rusiji. Anrieška vlada le v parlamentu lzlavila da le oripravltena priznati rusko vlado ki te svobodno izvolle-na od večine ruskeca naroda. Kakor so te besede lene. tako so oa neod-kritosrčne ker le taka lludska vlada v Rušili nemoeoča. In to tako z idel-neva. kakor tudi s praktičnega stališča. Ruski narod ni nikdar Imel parlamentarne vlade zato mu te parlamentarizem tul tn se radi teza ne more zanl ozrevati. Nallepše so to dokazali boliševiki ki so do Keren-sldtevl vladi že Izvolieno ustavo-tvorno skupščino kratkomalo raz-znall ne da bi ruski narod orotl temu nasillu tudi nalmanie protestiral. (Akademični protesti s strani idemih socHalistov revolucilonariev se morete »»natrati le kot izlema. ki ootr-iule pravilo.) Dalle so vse ruske stranke v narodu tako diskreditirane da ne zre noben Rus za nie v boi in to bi storil če bi se odločil, da voli to ali ono stranko. Enako nima danes Rušila osebe, ki bi te priznali vsi in ki bi h zaupal ves narod. V tem oziru ie mo-zfVte samo ekstremna alternativa ali Trocki in Lenin ali na — car. Vsaka od teh na naravno nikdar ne bi bila izraz ruske volte. Da bi se oa moela oživeti lludska vlada, ki ne bi teme-liila na strankah ali na osebah fe pa vsled mirilenia ruskeza naroda, kot tudi vsled velikanske razsežnosti dežele nemozoče. Ali tudi Iz čisto praktičnih ozirov le za enkrat lludska vlada v Rusiii še neizvedliiva. Danes vladalo potom strahovlade boliševiki Kakor hitro da te Iz rok teror le nlih ova smrt zo-tova. Radi teza boliševiki teroria ne morete opustiti dokler niso zlomili popolnoma ves od dot In sisrumo zavladali. Šele ootem morete oolasto- ma popuščati fn nastala M tako nekaka konstituclonalna diktatura oro-letariiata Iz te na le Dot zotovo dalte k ustavni vladi proletariata ki bi imela pravico na naslova »Hudske vlade«. Toda to te šs desetletta daleč. Enako ne more Wrancel. ali kdor-kofi od belih Izročiti svote voiaške diktature. Kakor boliševiki. tako za-izrain svoie karte tudi vsi Droti-boliševiki v hlnu. ko se odrečete te-rorhj in niih nasledniki so zopet edinole boliševiki. Socilalni revolucilo-narli. naiiskreneišl pristaši Hudske vol le ne moreio priti v poštev kot nasledniki belih ali rdečih vlad. ker nimate azresivne sile in kot teoretiki le debatirate in ne delate Radi vse-za teza ne bo Wraneel ne Semionof In ne kdo druži od belih nikdar popustil od diktature in bo pripustil tudi le skromno konsfituciio šele tedal ko le absolutno sizuren svole premoči. Ravno tako ie tudi tu res. da se more porodit* Iz take konstitucionalne monarhiie. vlada ki bo brez laži na-zivala sebe liudsko vlado. AH tudi ta te še desetlctia daleč. I ludska vlada v Rusiii pomeni izvršitev ruskeza preporoda Ne talimo da le dostikrat nreporod mozoč le na revolucionarni Dodlazl. ali zpraditev noveza strola Izvršitev preporoda le mozoča samo do evo-ludfl Sto in stoletia ie poznal ruski narod samo nalsiloviteišl absolutizem in danes živi enako le pod teror-lem Polletna revoluciia ni moela izbrisati stoletno suzestiio In zato bodo šele evolucionistična desetletia dala Rusiii nravo liudsko vlado. Ker ni bil Rim v enem dnevu sezidan in nobena rdefa ne ustvari čez noč družeča naroda. V tem oziru ne oomaca nobena sentimentalnost in anzleška iziava te le neodkritosrčna krinka sočustva ki oa le lažniiva-ker te ruska resnica Aneležera ravno tako dobro znana. Razbit te sen o slovanski Rusiii in bolimo se da se isto ne zzodi z nadami na skoratšnte vstalenie Rušile. ________ Fašisti za izvedbo londonskega pakta. Zazreti. 23. oktobra. Jadranski Zbor lavlia: V zadniih dne razširiate fašisti no zasedenem ozemliu cele kune nrooazandne literature v prvi vrsti zato da oožive in okreoe moralo nri naših Italilanaših. druzič oa zato da s pritiskom in s teroriem izsilite od naših roiakov podnise na neticiie za sorelem lon-donskeca nakta. F.n izvod take oetl-ciie te prišel v roke Jadranskemu Zboru. Jadranski Zbor te dotično oe-ticite noslal zunantemu ministrstvu * prošnlo da varuie naše roiake nred teroriem fašistov, ki hočete Izsiliti nhhove nndnise z namenom, da bi mozli ItatfiatL* še ored nozaianii pokazati da Iniaio v okun. ozemliu mnovo pristašev. Te Deficite moralo na nrltisk in vsled terorte fašistov podpisovati naši roiaki. Tako fr1.,.0*" sane neticiie morate oozneie pošinatl Giolitflte. Sforzi. oar,?»menlu in senatu. lasno te. kal hočete ItalHani s tem in ni težko uvaniti kakšen namen da imate fašisti z Izvahlievanlem podpisov na omeniene nemčite. v orvt vrsti hočeio dokazati zunanipmu svetu da samo prebivalstvo okuniranetra ozemlia zahteva aneksilo Druvtč oa hočete dovesti na?* delevacjo v ne-ueod"« noložai s tem. da oriiavite množico podnjsov. Proti takemu do-stooaniu Jadranski Zbor kar natod-ločnete protestira ker ie to ootvaria-nie nrave volle našeoa živila v zasedenem ozemlhi. Jadranski Zbor naproša vlado, nai zastavi ves svoi vnliv pri vseh mprodalnih evrop faktorjih v to da se nastooi orotl temu nemoralnemu načinu borbe In oo-tvarianiu resnice. Beležke. Popravek. V naš sobotni uvodnik se ie vrinila pomota. V stavku: »••• bomo na robu Karavank, jia Reci. na vrhu Grintovca eledali svoio novo državno meio« — mora stati namesto na vrhu Grintovca — na Stroinl (to ie eora med Mežiško dolino in Pliberško kotlino). Tudi ako se nam ne posreči že sedai rešiti iužneva breča Drave. Grintovec vendarle ne bo naša meina erora. Kaiti definitivno le že naš Jezerski kot. v katerem se le koroška mela srlohoko zaledala na iue. tako da bi tvoril meto vrh Jezerskega prelaza med občino Jezersko in Belo. Vzpričo teea ostane tako Stor-Žičeva skunina kakor Grintovec z vsem srebenom od Kočne do Rinke popolnoma v naif posesti, fn looroSko ozemlle zavzema od vseh kamniškft Alp edinole vorento Belsko dolino, kler se dvltaiteta vsak na svolo stran doline obmeina vrhova Baba (2154 metrov) in Mrzla eora (2208 m). Tn- rlstovska oot iz češke koče čez S*, vinsko sedlo na Okrešeli ostane n* našem ozemliu, edinole onih Dar st* mefr°^hl lih pripada nahrištemu za> četku Belske doline, leži severno n* koroških tleh. Reseot k m prMe ▼ Zagreb. LDU Beograd, 24. olrt. Prihod regenta v Zagreb |e odgoden ea nedoloCen Cas. Slabi Izgledl xa rešitev Jadranskega vprašanja. LDU Beograd, 23. okt »Politika« poroča iz Rima: »Olornale d’ Italia« piše o Jadranskem vprašanju In veli, da ni pričakovati, da bi imela pogajanja kaj uspeha, ker bo Italija po plebiscitu na Koroškem zahtevala, da bodo Julijske Alpe meja med Italijo 1» Jugoslavijo. Na to P« Jugoslovani ne bodo pristali. Prav tako n« bodo sprejeli Italijanskega predloga glede Reke to dalmatinskih otokov. Obtemta-kem pogajanja tudi topot na bodo Imela nobenega uspeha. O jadranskem vprašanju prinaša švicarska »ZUricher Zeitung« daljši članek, ki Je obiektivno In Informativno pisan. Clankar konštatira laški Imperializem ta pretiranostitalijansklh zahtev, ki da morejo povzročiti vojno na Jugu Evrope. Izpraznlevanje Koroške. LDU Dunaj, 24. okt. Kakor doznava »Polltlsche Korrespondenz«, se Izvrši predaja uprave na koroškem plebiscitnem ozemlju na nastopen način: V ponedeljek 25. t m. dospeta avstrijska okrajna glavarja v Velikovec In Borovlje. V sredo dospe ostalo osobie političnih upravnih oblasti. Obenem izroči slušbeue posle jugoslovansko uradništvo, ki se nato povrne v Jugoslavijo. Avstrijsko oroiništvo prevzame od jugoslovanskega orožnlštva varnostno slušbo v sredi novembra. Število avstrijskih varnostnih čet bo znašalo približno 800 do 1000 mož. Mednarodna plebiscitna komisija se razpusti baje v sredi novembra. LDU Pariz, 24. okt. Beograjska vlada le zastopnikom Francije, Italije te Anglije uradno naznanila, da so Jugoslovanske čete dobile nalog, naj se umaknejo Iz Koroške. Proračun za L 1420/21. — sprejet. L.DU Beograd. 24. okt. Na seji nlnbtr skesa sveta so odobrili proraCun sa leto 1920121 z opazkami finančnega odseka. Prestolonaslednik regent Je podpisa) ukaz o fzpremenjenem proračunu. Protldraginjskl zakon. LDU Beograd, 23. okt Projekt zakona proti draginji, o katerem se Je toliko govorilo ta od katerega se Je toliko prt čakovalo. Je prišel menda v svojo zadnjo fazo. Predložili so ga parlamentarnemu Jugoslavija. odborn. Kakor s« trdi v parlamentar :£ krogih, večina poslancev tega odbora od. ločno nasprotuje predlaganim odredbam Povsem se da soditi, da od vsega pr o« Jekta ne bo ostalo nič. Ako tudi Izide, b« pretrpel velike tzpremembe. Odredbe zakonskega predloga proti draginji so paralizirane s predlogom ministra za notranje posle, z zakonom o redu tn delu in spo. štovanju države. Ta zakon, kakor Je zn«, no, predlaga proti brezvestnim trgovce* in špekulantom slične ukrepe, Itakor zakonski predlog za pobijanje o draginji. Volilni odbori. LDU Beograd, 23. okt. Državni od bot Je dovršil svoje delo in določil predsednika volilnih odborov. Sedaj se pišejo dekreti za 6000 oseb, ki bodo vodile volitve v p« edinih volilnih krajih. Poslanske dnevnice ukinjene, LDU Beograd, 24. okt. V parlame«* tamlh krogih trdijo, da se skliče seja na« rodnega predstavništva dne 10. novembra, Predsedmštvo začasnega narodnega predstavništva Je določilo, da se 1. novembra1 t. L poslancem ne Izplačale dnevnice. Hrvatskl težaki za federacijo. Sarajevo, 25. oktobra. (Izvirno poro« čilo.) Hrvatska težačka stranka je Izdala volilni proglas, kjer Izjavlja, da stoji ne stališču federativne ureditve naše države. Protldržavnl letaki v Bosni. LDU Sarajevo, 24. okt. Te dni so bllš razširjeni v Sarajevu letaki, s katerimi se objavlja muslimanom, da se bo njihove vprašanje rešilo Izven mej naše države, na mirovni konferenci v Parizu. Državne oblasti so zasledovale rasšlrjevalce teb letakov, pa so v Mostarju aretirale Meh-med efendlja Spahiča tn Karaziča. Aretacije v zvezi z letaki bodo še sledile. Srbska vojna odškodnina. LDU Beograd, 24. okt. Jutri dospe v Bo« ograd Mate Boškovlč, predsednik naše ro« paracllske komisije v Parizu. Tekom tegd tedna sc bo Ze vedelo, kaj Je s v o* no odškodnino Srbiji. Moratorlf se podaljša? LDU Beograd, 24. okt. »Politika« lar« Ija, da se Je vlada Intenzivno bavila a položajem, ki le nastal vsled tega, da se ut« so vporablle važne odredbe, ki urejujel« odnošale med državljani Ako se v parlamentu te naredbe ne. sprejinelo, bo vlada bržkone podaljšala rok moratorija. Razna poročila. Predsedniški kandidati v Avstriji. Dunaj. 23. oktobra. (Izvirno poročtto.) V parlamentarnih krogih ae poleg dosedanjih kandidatov Imenujejo kot kandidati ca mesto zveznega predsednika državni tajnik dr. Majrr, sekcljskl načelnik Siegmund Ezner ta dr. Kart Orabmajrr. Menijo pa, da kandidaturi zadnjik dveh skoraj ne prideta v poštev, ker Je Ezner že nad 80 let star in ker hoče dr. Orab-mavr stalno zapustiti Avstrijo ta »e naseliti v Južni Tirolski. Sklicanje avstrijskega narodnega Sveta. Dunaj, 23. oktobra. (Izvirno poročilo.) Predsednik narodne skupščine Je sklical narodni svet k prvi seji za sredo 10. novembra dopoldne. Glavni odbor pa se zastane že v petek 29. t, m. Glolittl ostane. LDU Curlh, 23. okt. »Neue ZUricher Zeitung« javlja is Milana: Vladni Ust »Stampa« javlja, da ne bo prišlo do vladne krize. Tudi vest. da Je Glolittl pripravljen odstopiti, ne odgovarja delstvom. Bo| za zmago komunizma v Italiji Milan, 23. oktobra. (Izvirno poročJH lo.) Vodstvo socialno demokratične »trsake objavlja v »Avantiju« proglas, ki le podpisan po anarhistični zvezi, splošni d* lavskl svezl, po zvezi železničarjev Ig mornarjev in po zvezi pristaniških delavcev. Proglas poživijo Italijanski proletariat, na) v strnjenih vrstah prične bo| tf zmago komunizma v Italiji. Občinske volitve v ltalQL LDU Rim, 23. okt. Listi ugotavljat^ da se vrte občinske volitve kljub UuteaM volilnemu boju po vsej Italiji brez Incidentov. Ker le ljudska stranka odklonil^ skleniti s drugimi strankami reda koalicijo, so socijalisti v nekaterih krajih dobiti večino. Stavka angleških železničarjev odgoden« LDU Lcndon, 24. okt Stavka železničarjev se Je odgodlla za nedoločen čas, Železničarji bodo počakali na konec 1» vršečih se pogajanj. Gospodarstvo. Hmeljsk. kupčija. I + Novi avstrijski bankovci »Wiene* * . , u /I , Zeitung« objavlja razglas Avstroogrske Žalec, 22. oktobra. (Izvirno poročBo) z-enuns n v banke, po katerem se bodo od 5. oktobra Prodanih 60 bal hmel a. Zelo živahuo po- D,u ’ vpraševanje. 4500—4600 čeških kron za 50 kg. Žalec, 24. oktobra. (Izvirno poročilo.) Mirna kupčija. 115—130 Krem za 1 kg. */» pridelka Je že prodanega. Producenti, ki še niso vsega prodali, zahtevajo do 150 kron, vsled česar ne pride do znatnih sklepov. Strassburg, 15. oktobra. (Izvirno poročilo.) NalflneJša vrsta po 750—775 frankov, druga vrsta po 720—750 frankov za 60 kg. Zadnje dni Je postala kupčija boi} mirna, cene pa s« vzdržujejo. Nilrnberg, 22. oktobra. (Izvirno poročno.) Mirna kupčija. 2400—3300 mark za 50 kg. + Blagovno prometni urad na Dun»-Ht ho jlkvldlni- 1920 izdajali nežigosanl bankovci samo I označbo: »Izdano po 4. oktobru 1920«. + Zadružna banka v Mariboru. Za« družna Banka v Splitu ustanovi v Mart« boru svojo podružnico. Organizacija vso« ga bančnega poslovanja je poverjena rav« uaicJ.n : Izvršuje Mitroviča, Srem. prvovrsten delavec, zmožen vseh damskih laanih del ter samostojen gledališki masker Išče mesto v Ljubljani, Mariboru ali Zagrebu. Vstop takoj ali I pozneje. Cenjene ponudbe pod .Zanesljiv* na upravo .Jugoslavije*, i Trgovski sotrudnik išče nlužbo kot sotrudnik ali skladiščnik, tzvežban v stroki kuhinjske opreme, železnine, porcelnna stekla in nekoliko špecerije. Zmožen več jezikov. Sprejme službo v mestu kakor tudi na deželi. Gonjene ponudbe na upravnišlvo .Jugoslavije* pod šifro .Pošten*. Popolnoma suha bukova drva vsako množino ae dobavijo. Drva m dostavijo na dom tudi pri naročilu vagonske množine. ~ Akacijeva e. 10, iramvajreka pos’aja: Sv. Petra cerkev st slavnemu občinstva ladelovatelj usnjatih dokolcnic (gamaš) Uifaliana Zg. Silfca it 41 Fran Bricelj, Ljubljana, I Radi izselitve Selenliartcra ni. «, Y nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjkati Moj zverinjak 1439 80 *a^°i p* oda pol ure od Pragerskega dobro idoča gostilna tn trgovina z vro opravo, živino, njivami in travniki. Jos. Stampfl, Strgojnci pri Pragerskem. Trn Al se prvorazredni korespondenta na poznavanjem viže jeztka. Do lični mora, da Je dobro upučen u tehničhn korespoodenciju. Kod večeg podnzeča može nastopiti trajno dobro plačano mjesto. Ako avoj rad na zadovoljstvo dotične tvrdke vrši ima Izgleda na kolektivni ngovor. Ponude neka se šalju us opis života, traženom plačo m 1 referencama na apr. liste pod br. 1823 w« Na cSspStKO. Na debelo. E ČAJ E Jos. Fabiani knjižica našim malim za zabavo In Uuhljene, PreSernova ulica S4 pouk a 45 slikami In k tem j ****P*» B** poit*. Tal. Intar. 848 spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva s« v Ljubljani: v Zvezni knjlgar«*,Marljln Irg 8, t Zrezal tiskani, Stsrl irg 19,1. BSStaSCA^SEa lile se trgovf ki uradnik elektrotehnično itroke k takojšnjem vstopu. Re-flektant naj bo vešč slovenskega in nemškega jezika, poznati mora ves v stroko spadajoči ma-tenjal, obViadati kalkulacijo ter fakturiranje, sposoben mora biti oskrbovanja velike zaloge ter občevanja s strankami. — Ponudbe naj so vposljejo z zahtevano plačo vred na naslov: Mi zaelMo Hi, not. luim nn. 8. Velika zaloga špecerijskega In kolonij, blaga, likerjev, namiznih in desertnih vin . za proizvajanji Zagreb, Preradovifeva ulica štev. 20. Telefon 1774. Prodaje djetehnd. dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka JOS. PUH, LJUBLJANA ajemenje svih vrsti žitarica, Bovrteija i cvileča. Sjeme e knkvoče, prtgojeno i ustavljeno pod stručntm nadzorstvom In valjsnost Jamči se u svakom pogledu: Iluntrovani cijenlci ialjn se na zehtjevo bezptatno. Naručbe se obav-ljaju kretom poftte u tuzemstvu us po-uzeče ili uz plačanja unsprljed. Proda se radi izselitve dobro idoča Knnanki najnoieifi, iastcoroEoi IzSriki. kakor pelerine, hse. mili. itd. so ? zalogi. Moderniziranje vsakovrstno kožuhovine \ najkrajšem času pri; * LUDOVIK ROT, krznar, UVBUANA, Gradišče štev. 7 (nasproti dram. gledališča), | siiiaisuiimiiit n| j|iiiiiiiiiii»iiim J BDIA VI Vkmtiifnii viil ™ aieoov pailii le najboljši. s Pariš-Ljubljana. !T*"—"''T.'.” 1 "Tl'' r^*T~'TO-. Tolefoa »11. GradaikA ul Or za 90 Telefon S13. . • :llll g# M I A a " gosJlna s trgovino siviš Ivi SP ^ Jv - _ — Iz mešanim blagom v neposredni bil- 'ams l stari vinski je pri slabosti vslcd starosti, pri težkočab v Iti dcu in pešanjo moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošilja Iranko u v naprej poslanih K 108-80. I liter sa K 10& Bene« veleposestnik, grad Golid, nri Konjicah, 8lovenlja. 1445 Obrtno hranilno in poso-ilno drufitvo v Kranju priporoča izdelke svojega Sev j jurskega, mizarskega, tapetniškega, odseka, etrugarskega, kitarskega 1826 Špecijalna trgovina angleškega sukna« velika izbira modnih in Iportnih oblek za gospode in dečke, povrinikov, raglanov, zimskih sukenj etc. Ravnokar doili la. desni ptalll za dame In gospode od K 900*- do K 1020*—. Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, lilfli sodo! atelje. Dvorni trg 3. UltBl BOdOl Mt iSBeaccaaMeeeeeiaeieaeeeaeeeaaec* Pnerl ! Pitel li pevska društva! lepa, bela, vsaka » ožina se dobi pri Tieopeldn Gruuield, Ljubljana, Prlso|na nllea. Za svojo tovarno usnja Iščem e si ki razume tudi montago strojev. Oni, ki so v tvornicah usnja le delali imajo prednost Ponudbe sprejema: Franc Novak, tovarna usnja, Zemun. 1820 Knjigovodja z večletno prakso teli vstopiti pri večjem podjetju ali solidni tvrdki mesto knjigovodje ali računavodje. Cenjene ponudbe na upravo „Jugoslavije* Ptuj. ŠTAMPILJK j JY{aIa pc$maricci n ■siki zkir; Upu Miji 11X15 ca Stev. 1. Davtrin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? B 2. Tvor pl. Za/e: Zrinjsko-Frankopanka. a 3. Anton Hajttrlh: Slabo »veča Je brlela. , 4. Anton Hujdrth: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Ha/drih: Jadransko morje. „ 7. Anten Hajdrth: Pri okss sva molče slonela, ▼taka pesem sleme i K( u imodov to K. številke • Is 7 stane p« > kroni, U Izvodov Z0 kron. Dobiva se v Zvezni kn|lg:rnl. Llubiiana, Mstrliln trg itn. 8. n mešanim blagom v neposredni bližini premogokopa Trboveljske premo-hopne družbe v Iio«>et ju. Hiša Ima veliko prostore, čedna stanovanja, kleti, ledenico, verando, kegljišče in lepe hleve, okoli hiše je lep senčnat vrt, araven obširen sadni vrt K hiši spada 40 oralov gozda, polia in travnik. Več ca Izve pri Iv. Nrezse, trgovec v Kočevju. 1801 ~ so dospeli— za rodbinsko rebo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevijarje. JOSIP PETEL1IL UlfiUAm Sv. Petra nasip 7.1432 ■■■■■■nania Tomanigiiititlt8lt4.il. v Račjem odda zastopstvo za prodajo drož a sedeži V Ljubljani in Celju. ■■■■■■sssnss Kdor si želi nabaviti pristnega ta znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloške trgovina s vinom ANTB KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Melonah. Tvrdka Snoj & Urbanči! v Ptuju priporoča zalogo galanterije in čevljarskih potrebščin. MalceneJII nakupi NajceneJII nakup Karbolinej, katran, strešno lepenko, g. lesni renten: (katr. smolo), asi«It, izolirane plošče, g Waiproof (a la Cciesit), ktnkatnre, »|in», ogteko. |iorl« land rcmcBi in vse gradbene potrebščine najhitreje dobavlja Ljubljanska komercialna družba, Lublana. Telefon 408. Bleivvelsiovn centa 18. Telefon 4« H, Jos. Stopar manufakturna trgovina Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5 ŽarniceCosulich-Line (M etn 11 tira b tla m pen) Jjše vrste, (tudi '/* Wstt) za 110, 220 Volt od 16—100 sveČ^ raz-j pošilja po nizkih cenah 'Karol Florjančič, Celje. TRST—AMERIKA, New»Yark - Bu*nos-Ayres-1468 Rio dl Jandro, — Santos — Montevideo. Brezplačna pojasnila In prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole rrl: Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Katalog 'gEAVffČŽfl' ANT. ČERNE" LJUBLJANA TROAj Citajte, razširjajte, priporočajte narodne-socijalistično glasilo |^M,# Eksiort mttoit ii Muh po tmamM irt. * Sl Del Piero Cumar & Debuisio Glavna zaloga __ - - | {■ GORICA, Škofijska ul. 5 (via Arcivescovado) ,NOVa IPI* 9 V CK Sl ■ ^^^as,cPD'k ra Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Slo^^j lUTO MOBIL! in KOLESA niih deli In opreioa ■■PNEVMATIKA saraia In delavnica i. GOREČ Ljubljana Gosposvetska c. 14 Vegova ulica št. 8. e iasoplse, knjige, brof ure, cenike, I® ake, lepake, vabila, viporecte, ratuae b, v |]ublisni, Stari trg 19- — kuverte In pisen.ski papir Karolu. i,tcf,.a ir.i S firmo. Vizitke, nesl©vnlc® V Ljubljeni, Inijtn trg e ter njer.e petfirlnite \ ■.j h,._. #ollft Murlboru, C Is v n t trgi v Celju, Kralja Petra centa Iti itd. Ržiline hltFOi lično In ceno y Ptuju, PreSernova cesta. •*. Odzovornl urednik Anton Pesek. Tiska .Učiteljska tiskarna« y LiubLianL