DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 173
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 26, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Francova armada prodrla na dveh Mah
Nepričakovan izpad Francove armade je dosegel važne strategične postojanke. Vlada se obupno brani v severni Kataloniji.
Hendaye, .Francija, ni izpad Francove armade na dveh frontah obenem, na vzhodni in zapadni, je priboril nacionalistom zelo važne strategične postojanke. Kot najbolj važno zavzetje se šteje osvojitev mesta Castueraj ki šteje nekako 30,000 prebivalcev in ki leži ob portugalski meji v južno zapadni Španiji. To mesto je bilo glavno mesto rdeče vlade v provinci Estre-madura.
Na vzhodni fronti, blizu Sredozemskega morja pa poročajo nacionalisti, da so zavzeli dve li-
Nenad- niji zakopov lojalistov, ki branijo dohod k Segorbi. Kraj leži ob glavni cesti med Teruelom in morjem ter v 'bližini glavne obrežne ceste proti Valenciji.
Vladne rdeče čete so tudi dobro pritiskane v severozapadni Kataloniji, v bližini francoske meje. Nacionalistične čete so koncentrirale napad proti Seo de Urgel in proti Puigcerdi.
Madrid, Španija. — V nedeljo večer so vprizorili nacionalisti hud napad na mesto iz aeropla-nov. Ob osmih zvečer so pričele deževati bombe na mesto. Napad je trajal eno uro in četrt.
Ruska mladina zahteva od Stalina, da jo popelje nad Japonce
Moskva Rusija. — V nedeljo je paradirala ruska mladina pred diktatorjem Stalinom na Rdečem trgu. Ko se je parada pomikala mimo Stalina, je mladina vzklikala, da je pripravljena na povelje, da se "nauči Japonce boljševiške manire."
Mladina, ki zastopa 10,000,-000 mladinskih organizacij, at-- letskih in športnih, fantov in deklet, je spremenila parado v ogromno demonstracijo proti Japonski, ki je poslala svarilo v Moskvo radi ruskih čet na meji države Mančukuo.
Parada je trajala po Rdečem trgu nad sedem ur neprestano. Mladina je živahno pozdravlja-
la diktatorja Stalina in druge sovjetske voditelje, ki so stali na visoki tribuni.
Brigada otrok, ki je paradirala med drugimi, je pela popularno pesem: če napoči jutri vojna .... V povorki je bilo najnovejše moderno orožje ter raz nji proizvodi industrije, poljedelstva in obriti. Parado je zaključila skupina, ki je vlekla za seboj več st<fr metrov dolgo orientalsko preprogo, katero so položili pred Stalinom in jo posuli s cvetjem. Stalin je "dobrohotno" gledal na vso to demonstracijo silne ruske moči in se radcval nad močjo svoje železne roke, ki je dvignjena "pokroviteljsko" nad ruskim narodom.
V Washington prihajajo poročila o podvigu trgovine in industrije
Washington, D. C. — Trgovinski oddelek vlade dobiva od vseh strani dežele razveseljiva poročila o izboljšanju trgovine in industrije. Izboljšanje sicer še ni veliko, vendar pa se čuti okret v stalnem padanju, kot je bilo ves čas prva polovice letošnjega leta.
Produkcija industrije je oči-vidno dosegla dno v mesecu maju in julijska produkcija bo pokazala zvišanje nad junijem. Jeklarska industrija je poslovala zadnji teden 36 odstotkov normalno, dočim je obratovala v ---1
Poroka dr. šeliškarja ml.
V sredo se poroči naš slovenski zdravnik, dr. Jim Seliškar, ml. z gdč. Maryellen Ann Dela-ney. Poroka se vrši v cerkvi sv. Luka v Lakewoodu,kjer je nevesta doma. Mnogo sreče želimo mlademu p|aru. Zakonca bosta stanovala v stanovanju takoj poleg dr. Seliškarjevega urada, na 6129 St. Clair Ave.
Sawyer ni obljubil
Kot se poroča, ni demokratski kandidat za governerja, Charles Sawyer, ničesar obljubil v zameno, ker ga je izvrševalni odbor demokratske stranke v Cupaho-ga okraju odobril in bo deloval zanj v kampanji. Mr. Sawyer bo v Clevelandu v četrtek, potem pa zopet 1., 4. in 5. avgusta, ko bo imel tukaj kampanjske govore. -—o--
V Clinton, Ind. je umrl Matt česnik, star 42 let, doma iz Pal-fV,jega pri št. Petru.
juniju samo 28 odstotkov. To pomeni, da jeklarne dobivajo več naročil.
Dasi normalno ta letni čas ne kaže velike aktivnosti v industriji, pa je letos še precej živahno, kar-kaže, da se res bližajo boljši časi. Kažejo tudi naročila za izdelavo strojnega orodja 5 odstotkov izboljšanje. Kupovanje avtomobilov se je v juliju nekoliko dvignilo. Tudi produkcija premoga se je ta mesec dvignila in elektrarne poročajo, da so prodale več elektrike tovarnam ta mesec kot zadnji mesec.
Na izletu po Kanadi
Mr. in Mrs. Frank Gabrenja, Rev. Edward Gabrenja, M|rs.' Angela Srbel in Miss Adeline Gabrenja pošiljajo lepe pozdrave iz Montreala, Kanada. Obiskali so tudi Quebec in Collan-der, kjer prebivajo slovite kanadske petorke.
Le po naključju so našli 3 ženske v puščavi
Grants, N. M. — V zapad-nem delu New Mexico so se bile v puščavi izgubile tri dekleta. Od torka do sobote so tavale po vročem puščavskem pesku brez hrane in skoro brez vode. Z glavne ceste, so s svojim avtomobilom zavile v puščavo, hoteč preiskati nekaj podzemskih votlin, v katerim je vse leto led. Ko so hotele nazaj do avtomobila, so se izgubile. Tako so blodile štiri dni okrog. S seboj so imele nekaj sendvičev, ki so jih pojedile že prvi dan. Vsako noč je k sreči padal, dež, pa so ležale na hrbtu z odprtimi usti ter lovile dežne kaplje. Tamkajšnja okolica je namreč, sama lava, ki ne drži nobene vode.
Še v torek je neki Martin Craig našel njih avtomobil. Ker je bil avto še v sredo tam, je obvestil tem oblasti. Te so takoj poslale več mož na iskanje. Iskali so jih brez uspeha vse do sobote. V soboto so pa reševalci naenkrat zagledal svetel žarek, ki se je odbijal od bližnjega hriba. Šli so v tisto smer in našli na tleh ležeča dekleta, vsa izčrpana in pripravljena na snlrt. Ena je držala v roki odprto ročno torbico, v kateri je bilo ogledalce. Sonce se je upiralo v to ogledalce in tako se je odbijal svetal pramen ob bližnji hrib, kar je privedlo reševalce na mesto.
-o--
Poravnan štrajk
i
Waukegan, 111. — Delavci pri | Chicago Hardware Foundry Co. j so pristali na znižanje 5 odstot- i kov pri plači in so se vrnili vče- ; raj zopet na delo. Drugi teden j se bo podpisala nova pogodba, ki1 bo določila nadaljno 5 odstotno znižanje mezde, kar stopi v veljavo 1. avgusta. Stavka je trajala od 6. junija. Deset piket-nih stražnikov tekom stavke je bilo obsojenih v ječo, ker so branili drugim delavcem iti na delo.
--o--
Po vsej Kanadi
Družina Joseph Ferra, 444 E. 152nd St. bo menda prepotovala vso Kanado. Odpeljali so se iz Clevelanda čez Niagaro, Toronto, Winnipeg, v Regino, Sask. V Humboldth bodo obiskali ses-trično, ki je tam v bolnici kot redovnica. Dopadejo se jim zlasti farme po planjavah v Mani-tobi.
V bolnico
V Lakeside bolnico se je podala v svrho operacije Rosie Strumbelj, 15618 Huntmere Av. želimo ji, da bi srečno prestala operacijo in se kmalu vrnila domov.
V nedeljo se vrši ogromen piknik fare sv. Vida
Odbor skupnih društev fare sv. Vida, največje slovenske fare v Zed. državah, je pridno na delu, da pripravi vse potrebno za ogromni piknik, ki se bo vršil v nedeljo 31. julija na Pinta-rjevi, farmi. To bo edini piknik, ki se bo priredil y tej sezoni od strani te fare.
Prijazno ste vabljeni, da se udeležite in se razveselite v družbi svojih prijateljev. Obenem boste pa pripomogli k napredku fare. Za ples bo skrbel dobro poznani in priljubljeni Trebarjev orkester. Udeležencem piknika z Oblakovim trukom od St. Clair bo na razpolago prosta vožnja Nottingham kare pa na piknik.
Davki naj bi se dvigali in padali kakor vladajo razmere v deželi
Washington, D. C. — Vladni zakladniški eksperti proučujejo, kako bi se spremenilo način obdavčevanja prebivalstva v Zed. državah. Kot je sistem zdaj; kongres sprejme kake nove davke, ki se pobirajo toliko časa, da jih kongres zopet ne odpokliče, kar se pa navadno ne zgodi. To je silna krivica in breme narodu,
ki mora plačevati take davke, ki so bili naloženi v dobrih časih, tudi preko krize, ko ni nobenih dohodkov.
Zato pa sedaj študirajo, da bi kongres vpeljal nov sistem pobiranja davkov in sicer na ta način, da bi se davki avtomatično zviševali ob času prosperi-tete in zniževali ob slabih časih.
Republikanci se bodo i vso silo borili proti tretjemu terminu predsednika ioosevelta, ker ne marajo diktature
Saratoga Springs, N. Y. — narod Rooseveltu večjo moč, kot Pri banketu, ki je bil prirejen j jo je še kdaj imel kak predsed-
Avtna industrija je na podvigu
Detroit, Mich. — Avtna industrija, ki je bila skoro na mrtvi točki od lanske jeseni, se počasi obrača na boljše. Poroča se celo, da bo v septembru primanjkovalo avtomobilov in da bodo morale avtne 'industrije dobro pljuniti v roke, če bodo hotele zadostiti trgu. To in pa novi modeli, ki bodo prišli na trg, obeta dati dovolj zaposlenosti avtnim delavcem. Trdi se, da bo avtna industrija korakala na čelu procesije boljših časov.
Odvetništvo ni m nežni spol!
Denver, Colo. -
MLAD ŽID JE PLJUNIL V OBRAZ VODJI N AZIJCEV NA ČEŠKEM
Franzenbad, čehoslovaška. — Ko se je peljal po ulicah vodja Nemcev na čehoslovaškem, Konrad Henlein, je pristopil k avtomobilu dr. Bruno Spizer, mlad Žid in mu pljunil v obraz. Takoj je nastala velika rabuka, katero so komaj udušili češki policisti. Henlejev spremljevalec Anton Wollner, ki je vodja Nem-
cev na Čehoslovaškem, je skočil
z avtomobila in prijel Žida ter ga držal toliko časa, da je prišla policija. Pritisnili so drugi žid-je, ki so hoteli oteti svojega pristaša, pa so jih nazijski stražniki vrgli nazaj. Ko je Henlein kmalu zatem obdržaval govor na nekem shodu, je poudarjal, kako potrebno je, da se obdrži na čehoslovaškem "nemška kultura."
m dajo v javnost
Barcelona, Španija. — španska socialistična vlada je podala svoje pogoje, pod katerimi bi se strinjala za evakuacijo tuje-zemskih čet iz Španije pri njeni, kot pri nacionalistični armadi. Ti pogoji pa niso znani in se jih bo objavilo šele, ko pridejo v London, kjer jih bo dobil v roke komitej, ki deluje na tem, da se pcženo iz Španije vsi tuje-zemski vojaki. Vodstvo naciona-iif.cične armade še ni poslalo svojih -pogojev. V Barceloni dvomijo, da bi se iz-vedel ta na-•ertv Izse poroča, da je dospela pretekli teden nova divizija italijanskih vojakov v Španijo, ki je prišla na pomoč nacionalistom. Torej to ne kaže, da bi kdaj prišlo do tega, da se Španija izprazni tuje-zemskega vojaštva.
—-o-
C« L 0. odpre agitacijo
Washington, D. C. — Organizacija CIO je izdala v javnost načrt, pc katerem se bo začelo z organiziranjem v unijo vse one delavce, ki izdelujejo farmarske potrebščine v raznih industrijah. Nov komitej za organiziranje teh delavcev se bo sestal danes v Chicagu, da se ustvarijo podrobni načrti.
--o--
Nič novih davkov
San Francisco, Cal. — Senator Harrison, načelnik vladnega finančnega komiteja se je izjavil, naj se trgovina nikar ne boji novih davkov od prihodnjega zasedanja kongresa. Kolikor je njemu znano, je rekel senator, bo prihodnji kongres v prvi vrsti delal na to, da se odpo-mofe trgovini.
-o---
Važna seja
Jutri večer je važna seja Skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so proše-ni, da se udeleže. Na seji bo treba urediti vse potrebno za piknik, ki se vrši v nedeljo na Pin-tarjevi farmi.
Ne bo vaj Opozarja se članice dekliškega zbora Baraga Jr. Hi, da se danes večer ne bodo vršile vaje, pač pa naj se zbero jutri večer, točno ob sedmih. Bodite navzoče vse!
Zadušnica
Za pok. Anthony Turk se bo brala sv. maša v četrtek ob osmih v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zadušnica
V sredo 27. julija se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pok. Matildo Nosse. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
od Republikanske lige je govoril državni senator Desmond, da je gibanje, ki se je pričelo v deželi za tretji termin predsednika Roosevelta kot jako nevaren demokraciji te dežele. Desmond je jako vpliven človek in ga ne-meravajo kandidirati za gover-
nik Zed. držav. In da bi se dovolilo izvrševati tako oblast več kot osem let, bi to pomenilo korak, ki bi napravil konec narodne vlade in začetek diktatorstva. Senator, je rekel, da bo apeliral na republikansko moč v deželi, da se prepreči tretji termin Roo-
r.erja države New York pri pri- seveltu, ali sploh kdaj kakemu hodnjih volitvah. j predsedniku, pa naj bo že demo-Desmond je rekel, da je dal krat ali republikanec. --o-:-
¥ Italiji se boje naseljevanja Židov iz Avstrije in Hemcije
Rim, Italija.
Italijansko
časopisje zadnje dni piše na dolgo in široko o čiščenju plemen
ter kaže na dogodke, ki so se vr- j le, ko so se židje polastili vlade.
šili topogledno v drugih deželah. Vse to znanči, da se bo napravi lo v Italiji odločne korake proti
- Miss Mary-Florence Lathrop, stara 72 let, prva ženska v Ameriki, ki je članica Ameriške odvetniške zbornice, pravi, da ne svetuje današnjemu nežnemu spolu, da bi se posvetil odvetništvu.
"Ko sem pred 41 leti začela odvetniško prako," pravi Miss Lathrop, "mi je nekaj prijaznih gospodov kolegov prerokovalo, da bom ostala v praksi komaj kakih šest mesecev. Večina jih je pa rekla, da ne bom vztrajala niti tako dolgo. Smatrali so me kot nekako čudo. Toda leta so tekla in jaz sem vztrajala."
"Danes je pa situacija drugačna," nadaljuje odvetnica. "Po-
Giornale d' .Italia. Mussolini-	IP2Š& f,1^0 P-f8"
bije skozi, za žensko je pa težko.
Sicer je pa danes še moških odvetnikov dvakrat preveč, nikar da bi se še ženske posvetile temu poklicu."
-o-
jevo glasilo, na dolgo poroča o posledicah v Rusiji, ki so nasta-
Ruska revolucija, pravi ta ča? sopis, je bila vprizorjena in izvedena samo od židovske manj-
židovskemu plemenu. Ta nena-, šine. Da se po drugih deželah dna gonja po italijanskih časo-| sveta ni izvedlo enakih preobra-
39 ubitih v Palestini
Jeruzalem Palestina. — Tero-
p;sih je namenjena v prvi vrsti | tov, pravi ta list, je pripisovati j rizem je izbruhnli po vsej Pale
v to, da se omaloduši avstrijske in meške Žide proti invaz;ji v Italijo.
dejstvu, da ima narod v teh deželah večjo odporno silo, kot jo je imel v Rusiji.
Ray T. Miller m vodjo
Na demokratskem shodu v 14. vardi je vardni vodja Frank Ratajcak silno udrihal po Gong-werju in Mrs. Pyke ter zahteval, da se postavi za prihodnjega vodjo demokratov v Cuyahoga okraju Ray T. Miller j a, ki je najboljši vodja, kar smo jih i-meli v zadnjih 27 letih.
James R. Devitt, vodja uporniškega gibanja med demokrati, ki je govoril v prid izvolitve Ra-tajcka za precinktnega načelnika, je tudi hvalil Millerja in rekel, da bi bil Ray T. Miller mož, ki bi imel zaupanje od vseh demokratov.
"Mi bomo ostali demokrati," je klical Devitt, "toda ne Gong-werjevi in Pykovi demokratje, ampak pravi demokratje!
Ratajcek, ki je vodja poljskega oddelka klubov za izvoli tev governerja Daveya, je rekel, da Mrs. Pyke ni nikdar marala za Poljake, zato so ji pa tudi ti obrnili hrbet.
Ne bo pouka
V sredo pop. ne bo pouka v SND, ker bodo šli učenci in učenke v Cleveland Museum of Natural History na 2717 Euclid Ave. Bodite na St. Clair in 55. cesti ob 1:30. na Euclid Ave. in 30. cesti pa ob 1:45, ali pa lahko počakate v muzeju, kjer se bo pričelo ogledovanje ob dveh. Tu- —^ di drugo občinstvo je vabljeno, j cvetlice.
Pri Maytagu še štrajk
Newton, la. — V Maytag to-varni, kjer izdelujejo znane pralne stroje, se še vedno vrši štrajk in narodna garda je zadnje dni podvojila patrulje po ulicah. Miličniki so postavili strojno puške na vseh cestah, ki vodijo v to tovarno. Poroča se, da se bo tovarno odprlo, kakor hitro bo narodna garda povsem obvladala situacijo.
-o--
Pozdravi iz Kanade
Iz Hastings, Ont., Kanada, pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in znancem Mr. in Mrs. Christ Mandel ter Josephine in Jack Vidmar. Pravijo, da love ribe in da letos dobro prijemlje-jo.
Pozdravi iz domovine
Mr. in Mrs. Anton Eisenhardt pošiljata lepe pozdrave iz Rakeka in Selščeka. Pridno pomagata pri košnji. Na Rakeku sta bila o priliki tamošnjega žegna-nja in so se dobro imeli. Menda ja!
Sestanek društvenega doma
V sredo 27. julija se vrši sestanek društvenih zastopnikov in posameznikov v korist Društvenega doma v Euclidu. Razmo-trivalo se bo o nadaljnem delu za to narodno podjetje.
Zopet doma
S Frank Zakrajškovo ambu-lanco je bila pripeljana iz bolnice Mrs. Mary Hočevar, 6705 Bonna Ave. Se lepo zahvaljuje za obiske v bolnici, darove in
stini potem, ko je na zelenjad-nem trgu v Haifu eksplodirala mcčna bomba sredi velikega šte- . vila Arabcev. Kot pravijo poročila, je bilo pri tem ubitih 39 Arabcev in 46 jih je bilo težko ranjenih. Vsepovsod po Palestini so se vršili včeraj izgredi, pri katerih je bilo ubitih nadaljnih 60 oseb in več kot 100 ranjenih. V nekaterih krajih so požigali židcm hiše in nekaj (so jih celo kamenjali do smrti.
Kot pravi poročilo, je bila nastavljena bomba v tržišču že tekom noči. Ko so se zjutraj zbrali Arabci, moški, žene in otroci na tržnici, je nenadoma eksplodirala bomba in nastal je strašen prizor, človeški udje, roke, nege, glave, so bile naenkrat pomešane med melonami in drugo zelenjadjo. Nastala je silna panika. Došla angleška policija je odvažala ranjene v zasilno bolnico, ker so bile' druge bolnice kmalu prenapolnjene. Angleška vlada je poklicala na pomoč čete od drugod, ker se je bati, da pride do ponovnega klanja med Arabci in Židi.
-o-
Konvencija odvetnikov
V Clevelandu se je pričela včeraj 61. letna konvencija Ameriške odvetniške zveze. Navzočih je 1,800 odvetnikov. Predsednik zveze, Arthur T. Vanderbilt, je v svojem otvoritvenem govoru včeraj opozarjal ameriško odvetništvo pred nevarnostjo, da se dežela nagiblje k despotizmu.
Od gozdne armade
Tony Pikš, 1176 E. 71st St. pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Nahaja se v CCC kempi v Bozemar, Montana. Se prav dobro počuti, pravi Tony.
v I
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio _ Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 173, Tues, July 26, 1938
Tujezemci niso zločinci
Fanatiki, nativisti, kluksarji in enaki mnogokrat očitajo, di je med tujezemci v Zedinjenih državah primeroma več zločincev kot pa med tu rojenimi ljudmi. Seveda, dokler človek nima proti-dokazov, ne more nasprotovati takim trditvam. Zadnja leta so pa razne socialne in poštene ameriške organizacije bile na delu, da pripravijo tozadevno statistiko, ki naj dožene, kdo ima prav in če so v resnici tujezemci v Zedinjenih državah relativno večji zločinci kot pa tu rojeni ljudje.
Že lansko leto smo poročali o prvi taki statistiki, ki je bila jako častna za tujezemce v Ameriki. Dognala je, da se tujezemci v Zedinjenih državah mnogo boljše in postavno obnašajo kot pa tu rojeni ljudje. In te dni se je oglasila prva in najbolj verodostojna zastopnica ameriške vlade, tajna policija Zedinjenih držav, ki vodi urad Federal Bureau of Investigation. Poročilo te zvezne vladne organizacije potrjuje sijajno, kar je bilo dognano potom drugih študij o količini zločinov med tujerodnim prebivalstvom dežele.
Podatki pokazujejo, da v razmerju s svojim številom tujerodci v Ameriki izvršujejo znatno manjše število zločinov kot pa tukaj rojeni Amerikanci, in da naziranje, ki prevladuje v nekaterih krogih, da so tujezemci odgovorni za visoko razmerje kriminalnosti v Združenih državah, izvira iz predsodkov in krivih informacij, nikakor pa ne iz dejstev.
Povprečno bilo v letu 1937 v Zedinjenih državah aretiranih na vsakih 100,000 prebivalcev 517 oseb, in to za tukaj rojene Amerikance, dočim je povprečno število za tujezemce samo 212. To dokazuje, da tujezemci v Zedinjenih državah izvršijo dvakrat manj zločinov kot pa tu rojeni Amerikanci. V letu 1936 je bilo izmed vsakih 100,000 tu rojenih Amerikancev aretiranih 437 oseb, izmed vsakih 100,000 tu-jezemcev pa samo 199. Z drugimi besedami povedano: v vsakem slučaju je vsaj dvakrat toliko Amerikancev aretiranih radi težkih zločinov, kot je pa tujerodcev. Na to častno število so tujezemci prav lahko ponosni.
Gornje podatke je stavil na razpolago najbolj zanesljivi urad v Zedinjenih državah, Federal Bureau of Investigation, ki obstoji iz takozvanih "G" mož, in katerim je bolj kot komu drugemu poznan splošni moralni in socialni položaj v Ameriki. Da niso potlačili poročila, pač pa ga spravili v javnost, dokazuje, da je urad pošten in da neče ničesar prikrivati, dasi so s svojim poročilom zbodli v oči marsikaterega prenapetega tu rojenega Amerikanca. V čast in zaslugo vseh tujezemcev je, da so dvakrat bolj pošteni kot so tu rojeni Amerikanci in da v obilnejši meri spoštujejo postave, kot pa nativisti. In tu,di boljši državljani postajajo oni, ki se morajo za to truditi kot oni, katerim je državljanstvo pripadlo po rojstvu.
Človek bi mislil, da prevladuje skrajna strpnost med Amerikanci, toda imamo tudi tu fanatike, ki ob vsaki priliki napadajo tujezemce in jih delajo odgovorne za vse ono, kar so sami povzročili, dočim so tujezemci pri vsem tem nedolžni. Ti fanatični nativisti nikdar ne pomislijo, da so tudi njih očetje svoječasno prišli s trebuhom za kruhom v Ameriko, iskat miru, dela, zaslužka in svobode. Kdor je prišel 50 let ali 100 let prej, kot mi, ni prav nič več vreden kot so oni, ki so prišli tekom zadnjih dvajset ali deset let. Zvezni urad nam je izdal izkazilo, da smo po morali in poštenju mnogo boljši kot fanatiki, ki se trkajo na prsa in trdijo ,da so sto-proccntni Amerikanci.
Naš časopis je bil \edno med prvimi, ki se je na sodni-jah, pri državnih postavodajah in drugje postavljal na branik za poštenost in dostojanstvo naših ljudi. To bomo delali tudi v bodoče, ker vemo, da imamo opraviti s poštenim narodom, kateremu se lahko zaupa. Včasih se ta ali oni spozabi, toda pride kmalu zopet do treznosti in pomisli nai staro prislovico, ki pravi: spoštuj samega sebe in tudi drugi te bo-ro radi spoštovali.
Ameriški lelatec Corringan, ki je letel iz New Yorka naravnost za nosom in ko S2 je spusti na zemljo, je videl, da je na Irskem, ko je vendar mislil, da je prišel v Kalifornijo. Zdaj pa dežuje nanj tisoče ženitbenih ponudb, ko se poprej nobena niti zmenila ni zanj. Torej peelarji, ki je ne morete dobiti, naredite si aeroplan in frčite. Ko boste prileteli na zemljo, jih boste dobili na vsak prst deset.
* • *
če imate kaj politične žilice v sebi, nam pomagajte razrešiti politično situacijo v Clevelandu. Mi smo izčrpali svoj pisker zmožnosti. H kontestu so pa vabljeni samo demokratje. Torej: V Clevelandu imamo dve demokratski stranki, ki sta obe edino zveličavni. Ena je pravoverna, ena uporniška. Pravoverni načeljuje Gongwer, uporniški pa kdor ima ravno čas. Gongwerjeva mašina je za Sawyerja, dasi so njegovi precinktni načelniki (nekateri) tudi za Daveya. Uporniški demokratje so za Daveya, dasi so nekateri tudi za Sawyerja. Davey in Sawyer sta demokrata, ravno tako so demokratje v pravoverni in uporniški struji. Koliko je dve in dve? Kar bi potrebovali zdaj bi bila posredovalna stranka.
Slike in romanje
Za Willard in za Lemont
Mesec julij, ki je sredina leta, bo nas prav v kratkem zapustil. Njemu sledi mesec avgust, ki je mesec romanja na božja pota. Kdo se ne spominja domovine v mesecu avgustu, skoro na vseh Marijinih božjih potih se vrše shodi ljudstva, ki prihaja od vseh strani, največ pa seveda še na dan in praznik Marijnega Vnebovzetja 15. avgusta.
To lepo navado smo prinesli seboj Slovenci tudi v Ameriko. Tudi v Ameriki gredo naši ljudje zelo na božja pota, najbolj pa še na zgoraj omenjeni praznik.
V stari domovini bodo na gorenjskih Brezjah od blizu in daleč tiseči in tisoči ljudje zagrnili vse prostore okrog romarske cerkve Marije Pomočnice Kristjanov. Mi imamo tudi naše slovenske Brezje v Ameriki. Te Brezje so rajni blagopokojni škof dr. Bonaventura Jeglič posvetili za slovenske romarje v Ameriki, ki ne morejo romati na priljubljene gorenjske Brezje. Ali ni naša dolžnost, da se poslužimo tudi mi tega romanja? Ali ni to za nas prav tako vredno in potrebno kakor je za naše v stari domovini ! Da, naše Brezje v Lemon-tu so velikega pomena za naš katoliški živelj v Ameriki. Če se mi zavedamo časa in bodočnosti kot katoličani, bi se morali vsaj malo bolj zavedno oprijeti naših Brezij v Lemontu! Brezje v Lemontu nudijo marsikateremu rojaku to, kar se ne da drugače za velik denar kupiti. Marsikateri mladenič bo tukaj lahko našel, po čemer mu hrepeni srce do "oltarja." Marsikateri stari in zmučeni oče ali mati dobita v Lemontu svoje zavetišče in mirno stanovanje za stara leta. Lemont je v splošnem za nas vse kraj, na katerega bi morali obračati svoje oči z velikim ponosom in upanjem! Pri vsem tem, kar je že iz stališča šolanja za mlade študente in za stare onemogle, je pa Lemont tudi prava božjepotna centrala za one, ki mislijo in hočejo dobro v srcu, podobno, kakor to iz dobre volje vrše naši v stari domovini.
Nemarnost je na naši strani, da se za Brezje ne zanimamo! Duhovniki so nas večkrat vabili in nam dajali prilike, mi pa smo le malenkostno upoštevali ta tako imeniten prostor. Kadar imamo, ne znamo ceniti, kadar ne bomo imeli, bomo šele prepozno spoznali, da smo iz lastne nemarnosti podcenjevali to, kar je bilo za nas največje vrednote.
Kaj naj storimo sedaj ? Pridi-mo skupaj v Lemont! Pridimo tje v nedeljo in v pondeljek, na 14. in 15. avgusta. Takole naredimo:
Kdor more naj pride že v soboto popoldan 13. avgusta. Tako gredo na božja pota v domovini, da se malo pripravijo za praznik. Krasno je prebiti večer in noč v prijaznem vse zelenem Lemontu. Kdor ima avto se lahko popelje v Joliet, ki je samo 13 milj oddaljen. Tudi do Chicaga ni daleč za take hitre kolesarje, sicer pa imajo v Lemontu tudi seno v kopicah in na hlevu, kar nam je bilo v stari domovini naj bol ja postelja v letnih vročih večerih. V nedeljo bo tam slovesna služba božja na hribu, kjer ostanemo kar do večera. Saj nimate lepšega kraja za razvedrilo kot je ravno ta kraj. Zvečer pa bomo imeli tam zopet kakor bodo gospodje uredili program. Jaz pa bom tam razpredel moje mreže s slikami. Ta večer bom pokazal na hribu toliko takih slik, ki se bedo ujemale z praznovanjem gorenjskih Brezij. Videli bomo prave Brezje in romarje na Brezjah. Potem bomo pa videli kako so kronali podobo Matere božje rajni knezoškof Jeglič v
Lemontu. Za tem pa bodo sledile slike iz zbirke, kakor boste lahko sledili v programu, ki je pripravljen in sledi tu za Willard, Wise., kjer se bosta vršili dve predstavi in sicer na 6. in 7. avgusta.
Program za Willard
Wilardcanje, pripravite se! Takole sem pripravil program za farmarski Willard: Z mojo prtljago dospem na Willard že enkrat kmalu popoldan v soboto 6. avgusta. Še ta dan hočem posneti nekaj slik ondotnih domov z družinami, ki bodo opravljale kakšno farmarsko delo eno ali drugo pri hiši ali na polju.
V	soboto večer nastopi prva predstava slik. Prvo pokažem njih lastne slike, katere sem posnel zadnjič na Willardu. Zatem pa sledijo slike iz našega slovenskega Clevelanda, kar se je v zadnjih letih dogajalo tu med nami, ko so prihajali k nam gosti iz naše stare domovine na praznovanje. V teh slikah boste lahko občudovali našo drugo ameriško Ljubljano, katera se bo zrcalila v sijajnih paradah, opravljena v sijajne narodne noše in uniforme, kjer bo tisoče in tisoče korakalo v kulturni vrt ali pa na veliko jezersko razstavo. Zagotavljam vas, da boste z začudenjem zrli te slike in niti v treh urah ne morete videti vseh.
Za nedelj o ^e lepo oblecite, ker ?as mislim vse posneti v sliko, ko boste šli iz cerkve. Prav tako bomo šli na okrog popoldan, da posnamemo slike od kar mogoče vseh farmarjev in družin. Za nedeljo večer so vrši druga predstava. Ta bo pa vsa iz stare domovine.
V	treh urah boste videli vse dele naše domovine in videli, kaj ?e je tam zadnja leta velikega in lepega dogajalo. Med važne slike iz domovine spada velik Ev-haristični kongres v Ljubljani. Prav temu podobna je velika ;lavnost osemstoletnice Stiškega samostana. Birma v Žužemberku, procesija v Laščah, Ribničan Urban s suho robo; ta slika je sama dolga več kot eno uro kazanja. Ljubljana v sijajnih narodnih pokretih; sejmi in shodi pri irugih farah; Moravče, v Devi-;i Mariji Polju. Še več drugih krajev, kar pa ne bo mogoče vsega pokazati.
Slikovna predstava bo sprem-Ijena z glasbo. Prvo boste slišali polurni natančno izvajani radio program, ki se je vršil v Clevelandu dne 15. maja, ko je bil oddajan v staro domovine. Na tem programu so govorili senator Bulkley, dr. Adlešič župan iz Ljubljane in druge častne osebe med igranje mnajvečjega orkestra, ki ga rabijo na radio postajah. Pri cerkvenih slavnostih boste pri predstavi slišali zvone-nje velikih, zvonov, kako lepo potrkavajo ali klenkajo, celo zvonove v zvoniku boste videli, na katere fantje živahno udarjajo. 3las naših zvonov je najnjilejši nam vsem, že samo to je dovolj, Ja pridete!
Pri slikah parad bodo svirale koračnice, pri drugih prilikah pa boste slišali peti naše lepe pesmice. Vse to in še več sem pripravil za Willard in za Lemont. Naj nikdo tega ne zamudi videti in slišati. Pridite in vam ne bo žal. Tudi na Brezjah v Lemontu bomo posneli sliko od romanja. To sliko bomo potem, kakor tudi sliko iz Willarda, poslali naši domovini, da jo bodo ob priliki tam lahko pokazali romarjem na gorenjskih Brezjah. Tako se bo vršilo, če Bog da nam srečno dospeti na obe omenjene točke. Kdor ima avtomobil in želi imeti malo kratkih pa vžitnih počitnic, naj se pridruži. Vozili bomo polagoma in ogledovali lepo naravo in vživali prijetnost potovanja. Odhajamo zgodaj v četrtek zjutraj 4. avgusta iz Clevelanda in se vrnemo nazaj v Cleveland 16. zvečer. Sebi in drugim bomo na-
redili veliko kratkočasja. Vljudni pozdrav čitateljem.
Anton Grdina, lastnik slik, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Tudi mladina potrebuje naše pomoči
Upam, da nam je vsem znano, da imamo v Clevelandu več iz-vežbanih krožkov, ali drill teams, obstoječih večina iz deklet, katere nastopajo v svojih lepih uniformah po naših narodnih domovih in po dvoranah. Nikdar ne odrečejo povabilu, ako ga dobijo od ene ali od druge strani.
Pred par meseci so nastopile na eni izmed največjih slavno-sti, kar jih pomni slovenski narod v Ameriki, to je bilo ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta. Lepo jih je bilo videti tam po St. Clair ju, ko so korakale kakor pravi izvežbani vojaki. Videli smo jih tudi na cerkvenem prostoru ob času bazarja skupnih društev fare; sv. Vida. Kakor lansko leto, tako tudi letos so se potrudile z namenom, da bi bil bazar bolj uspešen, in pripravljene so še za naprej se žrtvovati v korist cerkve, kakor tudi za druge namene, najsi gre za kulturo, narod ali vero.
Eden od teh vežbalnih krožkov, to je Marie Prisland Cadet's štev. 50 S. ž. Z. ima svoj večerni izlet, kateri je Spoznan pod imenom wiener roast ,ali pečene klobasice. To bo v soboto zvečer 30. julija na Pintarjevi farmi. Poleg pečenih klobasic bodo imele te naše kadetinje seveda tudi pijačo, pivo in take dobre stvari. Ples bo tudi; Trin-ko trio bo igral. Ves večer boste lahko plesali, plačali pa boste samo 12Vk ali pa 25c za par. Kdor le more in ga veseli v temni noči v šumi, v veseli družbi mladih deklet in žen, naj se pelje soboto večer na Pintarjevo farmo.
Marie Prisland Cadet's pričakujejo za v soboto večer na Pintarjevi farmi precejšno udeležbo, tudi od strani starejših, ker je tudi dolžnost starejših, da podpira mladino, posebno pa naše vežbalne krožke. Torej katerega veseli vživati vse te dobrote in mu čas in razmere dopuščajo, je prošen, da se pripelje na :a njih wiener roast v soboto večer, tam bo gotovo luštno in kratkočasno.
Dekleta oziroma članice tega vežbalnega krožka pa bi prosil, da takoj, ko bodo vse pospravile v kraj, da vzamejo metle in čisto pometejo farmo, da bo čista za drugi dan, to je v nedeljo, ker se vrši piknik skupnih društev naje fare sv. Vida.
Lawrence Bandi. -o---
Važen sestanek
O aktivnosti direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue in Ljubljana Drive se tu pa tam le malo piše v javnosti. Klj'ub temu pa je ves odbor v posebnih odsekih na delu s pripravami in načrti, s katerimi bi se doseglo ugodnejši položaj pri Domu. Pred tedni je bilo razproslano povabilo na vsa društva, ki so včlanjena oziroma lastujejo Dom.
V dotičnih pismih je bilo omenjeno, naj bi vsako društvo izbralo zastopnika. Zastopnikova naloga naj bi bila udeležiti se sej, na katerih se bo razpravljalo o zadevah, kako podjetje izboljšati v splošnem oziru.
Poleg društvenih zastopnikov je važijo, da se udeležijo tudi posamezniki. Pri podjetju, kakor je naš Dom, je važno in potrebno, da se vsi zanimamo in skupno delujemo za boljši napredek in ugodnejši stanje.
Vsled tega je direktorij odločil, da s» skliče posebni sestanek v sredo 27. julija ob pol osmi uri zvečer. Sestanek se vrši v zbo-rovalni dvorani Slovenskega društvenega doma. Direktorij je v nadi, da se bo na omenjeni večer marsikaj koristnega ukre-
nilo. Najvažnejše bo, ko se z medsebojnim posvetovanjem lahko napravi sporazumen načrt, s katerim bomo lahko nadaljevali s smotrenim delom. Prilika bo vsakemu se natančno seznaniti o nujno potrebni stvari. Upoštevan bo vsak nasvet, ki naj bi služil skupnemu namenu v dobrobit Doma.
Enaki sestanki so nujno koristni, ker so podlaga ali temelj za nadaljevanje. Pa tudi to je, da ni potem nepotrebnih oporekanj ali kritike. Kajti le v sporazumnem delovanju smemo pričakovati dosege zaželjenega cilja. Nihče ne ve vsega ,a več oseb v sporazumnem pojmovanju doseže vse ono, za kar se zanima in prične resno delovati.
Vredno je omeniti, da se je nedavno ustanovil ženski odsek pri našem Domu. članice odseka so pridno na delu in s svojim spretnim in ter/friarljivim delom bodo velika opora Domu. želeti je, da bi se krog ženskega odseka pomnožil. Zato direktorij apelira na žene in dekleta, ki še niso včlanjene v odseku, da se pridružijo. Saj je vendar delno razvedrilo poleg zavesti v delu za skupno stvar. In to ne samo kar se tiče gmotnega ozira, marveč tudi moralnega.
Torej ponovno apeliram na vse društvene zastopnike, kakor tudi posameznike, katerim je blagor in ponos naš Dom, da se gotovo udeležijo omenjeni večer skupnega sestanka. Na svidenje!
Za direktorij Slovenskega društvenega doma,
Frank Levar, tajnik.
Kam jadramo?
Res noben ne ve, kam jadramo v teh razburkanih časih, človek se mora smejati tem prerokom, ki se prikažejo in ob-ljubujejo nebesa na zemlji, če jih bomo poslušali. Ko si taki. preroki nagrabijo nekaj dolarjev, pa se zopet vse pozabi.
Zadnje čase so se pojavili ta-kozvani tehirokratje, ki nimajo nobenega izvedljivega programa, ampak samo govorijo, da ni treba denarja ne volitev, ampak da bo vsak imel vse. Ravno tako so učili socialisti in komunisti, pa poglejmo v dežele, kjer vladajo. Tam res ni denarja ne volitev, ampak pravo diktatorstvo. Pa to oni nazivljejo svobodo. Kdor jih pa ne uboga, ga lepo spravijo s pota. To vam je svoboda pri teh ljudeh!
Sedaj pa še poglejmo naše po-litikarje, ki so skoro ravno taki. Sedaj, ko se bližajo primarne volitve, kako se oglašajo in hvali-
jo. če pa pogledamo globlje, vidimo, da delajo le za svojo korist in za koritarje. Davkoplačevalcem pa nakladajo nove davke. Vse gre gladko naprej, dokler davkoplačevalci spijo. Ali kadar se zbudijo, takrat bo račun.
Poglejmo zgodovino. Vse revolucije so se začele zaradi neznosnih davkov. Poglejmo malo našo mestno vlado, kako se tro-ši denar poj nepotrebnem, kako kričijo, da ni denarja. Pa so dali neki ženski $4,000.00 na leto, da bo malo prišla pogledat na ofic. Zakaj niso dali kakemu moškemu, ki mora preživljati družino? Politika!
župan Burton je večim povišal plače. Pa tudi councilmani so ,si zvišali plače od $1,800 na $3,000. Kdo je protestiral? Noben ! Zato ,ker vsi spimo. Sedaj pa ni denarja, pa se mora voda podražiti za 40 procentov. Kdo je protestiral? Skoro noben! Zato,, ker spimo! Ali kadar se zbudimo, takrat bomo napravili račun s politikarji. Pa verjemite mi, da si bodo ravno tisti councilmani upali zopet priti pred ljudi za zopetno izvolitev zato, ker ljudje spimo. Kadar se zbudimo, da bomo znali sami zase misliti in sami zasei delati, takrat bo prava svoboda. Pa ne sedaj,,ko smo sužnji politike. S pozdravom,
Frank Opaškar st.
-o-
V Evropo in nazaj brez pristanka
San Antonio, Texas. — Sem je dospel vojaški aeroplan, ponos armade Zed. držav. Ta aeroplan se smatra, da je največji na svetu in da lahko leti iz Amerike v Evropo in nazaj, ne da bi spotoma kje pristal na zemlji.
-o-
Senator Robert Wagner, za katerega se največ govori, da bo imenovan od, predsednika Roosevelta za člana vrh. sodišča.
V tem prijaznem in prijetno toplem letnem času se vrše po vsem svetu vojaški manevri. Celo v okolici Clevelandu ima vaje narodna garda, ki si je vzela na piko Cleveland. Polovica garde ga brani, polovica ga, pa zaseda, čeprav cenjeno prebivalstvo radi tega prav mirno spi. V predmestjih se ljudje ne strinjajo popolnoma s temi manevri in od zanesljivega vira sem slišal, da so nastavili na Rožniku stalno stražo, ki s palicami čaka vojake, če bi slučajno grozili, da jo udarijo čez fižol in solato.
Torej, ker je zdaj čas manevrov in ker dozorevajo kisle kumare in je pivo glavni faktor za ohranitev te dežele je tudi predsednik Slovenske lovske zveze napovedal manevre tam za Ritt-manom in sicer za nedeljo popoldne 31. julija. Manevrov se udeleže vsi klubi, ki spadajo pod SLZ. Drugo cenjeno občinstvo je pa vabljeno, da se pride zabavat, ko se bodo strelci potili nad sovražnikom v in izven kantine.
Naše fante opozarjam, da pridejo jutri v kar največjem številu na naše strelišče, da si uravnate roko in oko. Naš predsednik Jim je prišel ob vse spanje vsled skrbi, če bodo njegovi
fantje maršberajt, če jih ne bodo čevlji ožulili in če bodo imeli s seboj feldflaše in napolnjene procake.
Zato je pa ukazal, da pridejo jutri vsi na strelišče, kjer se bo vršilo splošno pregledovanje moštva in municije. Točno ob pol petih se bo bral befel in natančen program za nedeljo.
Kakor sem zvedel od strani, če se ne motim je zinil Ferdo Jazbec, da bo v nedeljo prepovedana vsaka pijača. To se reče samo našim fantom in samo toliko časa, da bo tekma končana, potem se bo delilo pa dvojno por-cijo, da se zamujeno nadomesti.
Fantje, fana mora biti naša. To zahteva naša čast in slava našega polka. Odvisno je pa od vas in vaših rok.
Zadnjo sredo smo streljali takole:
.....Zabukovec ........21
Lampe............ 17
Mlakar..........{28
Sepic.............. 15
Dolenc ............21
Jazbec.........- -- 13
Podpadec.......... 15
Pletrič............ 18
Kastelic............ i5
Chas. Lampe, mgr.
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Toda ubogati moram! Al-
lah usliši in Allah odreče —. Ne bom godrnjal zoper njegovo voljo."
Za jahala sva in odjezdili smo dalje.
Dolinica se je razširila v okroglo jaso. Višine so bile poraščene s temnimi smrekovimi gozdovi, na dnu jase pa se je bohotila zelena trata. In tam sem zagledal "hišo" Junaka in ob njej dve hlevu podobni uti. Na desni od hiše so porivale višine na jaso ozek, jeziku podoben odrastek, ploščat in skalnat, obraščen z grmovjem in listnatim drevjem;'
In tam gori na skali odrastka je stala osebnost, ki o njej vkljub svoji duhovitosti nisem mogel reči, ali je moškega ali ženskega spola.
"Kdo je tisto bitje?" sem vprašal konakdžijo.
"Guska je. Jo pokličem?" "Kdo je Guska?" "Junakova žena." "Ne bo je treba poklicati. Opazila nas je."
Videla nas je, morala nas je videti, ker smo jezdili naravnost proti hiši. Pa potuhnila se je, počasi in s sklonjeno glavo je stopila v uto. Še ozrla se ni za nami.
Njeno obnašanje je bilo sumljivo. Pričakovala nas je, pa ne smeli bi vedeti —. Približali smo se hiši. Naslov "hiša" je bila za Junakovo bivališče prav za prav velika hinavščina. S kamenjem je bila res zidana, pa brez malte. Kamenje je bilo enostavno zloženo v steno, razpoke pa zamašene z mahom in s prstjo. Pokrita je bila "hiša" s krepelci, z mahom in suho praprotjo. Vrata so bila ozka in nizka, kot da so narejena za otroke. In okna so bila ravno dovolj velika da bi lahko nos vtaknil skozi
Še mnogo bolj žalostni pa sta bili uti. Da se nista krepko naslanjali na hišo, že zdavnaj bi se bili podrli.
Razjahali smo pred hišo. Vrata so bila zaklenjena. Ko-nakdžija je butal s puškinim kopitom ob nje in klical.
Šele črez dolgo časa so se odprla in Guska se je prikazala.
Cul sem v otroških letih pripovedko o čarovnici ki je stanovala v temnem gozdu in vtaknila v peč vsakega popotnika, ki si je zablodil k njej, ga speklq, in pojedla.
Na tisto čarovnico sem se nehote spomnil, ko sem od blizu zagledal Gusko.
Strašno dolga je bila in strašno mršava. Ko je stopila skozi vrata, se je morala globoko prikloniti, tako globoko, da se ji je telo v kolkih pravokotno prelomilo. Tudi njen obraz je bil dolg, vobče je bilo vse na njej dolgo. Ostri, srpasti nos, koničasta navzgor štrleča brada, široka, brezzoba usta s tenkiki ustnicami, velika, klapasta ušesa, bodeče, majhne, krvavo obrobljene in blizu skupaj ležeče oci brez trepalnic, globoko zarezane gube v obrazu, polne nesnage — vse to je bilo kar moč odurno
in grdo.	.
Razoglava je bila. Redki lasje so ji viseli v razmrščenih, spolstenih šopih črez ušesa m po tilniku. Lasišče se je kar
belilo od prhuta.
Mislite si k vsemu temu se nedopovedljivo umazano srajco in prav tako nesnažne; ob
gležnjih zavezane' turške ženske hlače, dvoje golih, do kosti mršavih nog, ki še nikdar niso prišle v dotiko z vodo, pa mi bodete verjeli, da je'bila Junakova soproga utelešen vzor Furije, grške boginje jeze in maščevalnosti.
In ko sem začul njen glas, sem se kar prestrašil. Prav tako se zadere vrana, če jo kaj ujezi.
"Kaj hočete? Kdo ste? Čemu ste obstali?" je krakala. "Jezdite dalje! Ne maram vas! Nočem vas!"
Mislila je spet vrata zapreti.
Pa naš vodnik ji je brž za-
stopil pot.
"Dalje naj jezdimo? Ne, tega
pa ne! Pri tebi ostanemo!"
"Kaj_? Pri meni mislite ostati? Ne rabim vas! Ne sprejemam tujcev! Ničesar niste tod
izgubili!"
"Jaz ti vendar nisem tuj človek ! Saj me poznaš!" "Pa oni drugi so tujci!" "Moji prijatelji so!" "Moji ne!"
Tako sta se prepirala in prerivala pri vratih. Seveda je bilo vse le narejeno, premotilo bi nas
JOŽi; GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Semkaj so ga vrgli z drugimi vržen Numidijski kralj Jugurta
naj.
In ko jima je bilo prerivanja dovolj, je konakdžija lepo prosil:
"Bodi vendar pametna, Guska! Saj ničesar ne zahtevamo zastonj! Vse ti pošteno plačamo!"
Guska je na videz nekoliko odjenjala od svoje odvratnosti. Pa njeno krokanje je bilo še vedno precej neprijazno, ko je vprašala:
"Plačali bodete? Imate denar?"
"Da!" je povedal konakdžija, kot bi bil našel največji dragulj v vilini jami.
"Taka je seveda druga! Premislila si še bom, ali vas sprej mem ali ne."
"Prav nič ti ni treba premišljevati!" je silil konakdžija. "Streho nam boš dala črez nič in jesti, druga pa nič."
"Ali ni to že dovolj ?"
Tudi meni je bilo dovolj komedije.
"Več ko dovolj je," sem se oglasil. "Mnogo je. In zato ne zahtevamo od tebe ničesar, ne jesti ne piti. Spali pa bomo pod milim nebom, če ni prostora v hiši."
Kar po želodcu se mi je obračalo, prav kakor malo prej Hale-fu, ko, je jedel klobaso z oprstni-kom. Da bi le en sam grižljaj vzel iz tistih njenih krempljev, ki so bili trdi od nesnage —brrr! In da bi spal v "hiši" —. Za nobeno ceno!
Skozi polodprta vrata sem videl v sobo in čisto tako se mi je zdelo, kot da kar mrgoli v njej tistih; .skokonogih, gomaze|;ih, libadljivAh, gladajočih in pika-jcčih živalic, ki jih po Orientu celo v najboljših hišah ne manjka. V Guskinem budoarju pa je skakljalo, lazijo, gomazelo in korakalo gotovo na milijone takih krvoločnih bitij v neštetih četah in polkih.
Popis takegale potovanja po solnčnem, pravljičnem, v dišavah se kopaj očem Orientu se bere gotovo prav lepo in prijetno. Poskusi pa sam globlje prodeti v tajne bajnega Oriental
Dostojnost brani pisatelju, da bi pisal o takih tajnah in značilnostih jutrovskih dežel. Orient je podoben Carigradu, "zornemu licu sveta," od zunaj je lep, bajen, če pa stopiš po njegovih ozkih, smrdljivih ulicah, je izginil čar in je minila bajnost Oriental Orient nudi vse, prav vse, toda občutljiv in nežen ne smeš biti, če misliš potovati po
zločinci vred. In tudi tukaj je prvak apostolov vrgel svoje mreže na lov za ljudmi, da tako dosledno izpolni nalogo, katero mu je dal njegov Učenik na bregu Genezareškega jezera.
V	ječi je spreobrnil 47 jetnikov in oba stražnika, ki sta jih stražila. Pri tem je pa sv. Peter naletel na neprijetnost. Vode, ki je tako nujno potrebna za sv. krst, v ječi ni bilo. Iz te neprijetnosti mu je pomagal njegov Učenik; iz tlaka ječe je privrela voda, ki je kipela kvišku, da je apostol ž njo potem krstil spreobrnjene pogane. Ta čudežni dogodek predočuje vzbočena slika na steni. Sv. Peter je priklenjen z verigo, v desnici drži posodo z vodo, katero vliva na glavo jetnika, ki kleči pred njim, levo roko pa mu polaga na glavo, iz tlaka pa kipi kvišku čudežni vrelec, poleg stoji sv. Pavel, okrog pa drugi jetniki in stražnika. Tako predočuje ta slika delovanje sv. Petra v Marmentinski ječi. Pod to sliko je majhna oltarna miza, katero držita na vsaki strani dva marmornata stebrička. Poleg na levi je z železnimi palicami zavarovan steber, za katerega je bil z verigo privezan sv. Peter. Tu tudi kažejo kraj, kjer je privrel iz zemlje čudežni studenec.
V	Marmentinsko ječo je bil vržen tudi branitelj Jeruzalema, Simon Ben Giora, katerega
je ukazal Tit, vrhovni poveljnik rimske armade, zvezanega privesti v Rim, da je stopal v slavnostnem triumfu premagalca Jeruzalema. Tu v to ječo je bil
ter je tu od gladu in mraza umrl, in tu je bilo nebroj slavnih vojskovodij, knezov in kraljev, ki so tu poginili. Iz te ječe je vodila pot samo na morišče, a mnoge so pa kar tu usmrtili. Iz te ječe so odgnali na morišče sv. Petra.
S zanimanjem in pa z grozo, a obenem pa tudi s spoštovanjem gleda človek to nekdaj strahovito ječo. S zanimanjem ker je stara nad dva tisoč let, ter je v originalu, z grozo ker je tu poginilo toliko ljudi, s spoštovanjem, ker jo je s svojim devetmesečnim jetništvom posvetil sam sv. Peter. Iz tega ozira ima ta ječa tudi dosti obiskovalcev, da počaste ječo sv. Petra.
Od Marmentinske ječe grem mimo glasovite Tarpejske pečine, ter pridem na cesto Capri-no, od tam na cesto Decoll in kmalu sem pri templju boginje Veste. Tempelj te nekdanje rimske boginje ognja in čistosti je prav zanimiva stavba. Ni velik in je okrogel, marmornati stebri, ki so v lepem redu postavljeni krog in krog, nosijo nizko šilasto streho. Tu v tem templju je nekdaj kraljevala boginja Vesta, pred katero je gorel takozvani večni ogenj, katerega je čuvalo šest belo oblečenih devic, ki so se zvale Vestalke. Te poganske device so bile zelo v čislih pri cesarju in so ž njim hodile na razne krvave igre. Možiti se Vestalka ni smela do 30. leta. Gorje Vestalki, ako bi po njeni nerodnosti ugasnil "večni ogenj," zadela jo je najstrožja kazen.
. Hotel sem, da grem v notranjščino templja, te tako čislane rimske boginje, pa ni bilo mogoče. Je ves zaprt, kar je koncem konca najbolj pametno, da se ga na ta način bolj ohrani za razne radovedneže, pred vsem pa za zgodovinarje in arheologe. Zato sem krenil nekoliko dalje pred tempelj boginje Fortune, ki je eden najstarejših templjev starega Rima, ter je narejen povsem drugače kot Vestin. Zidan je v podolgovatem četverokotu in tudi zelo dobro ohranjen. Tudi ta tempelj ima krog in krog lepo izdelano stebrovje, ki je pa pri-zidano k steni, streha je nizka, na enem koncu je široko odprt, prav za prav brez vrat. Po precej nerodnih in zapuščenih stopnicah grem v notranjost templja, ki je pa povsem prazen. Po tleh so ležali kosi kamenja, ometa in pa še, druga navlaka. Hodil sem gor in dol, gledal, razmišljal o nekdanji poganski slavi, ki je minila, ostanki so pa še tu v vsem pričevanju. čudne misli prevevajo človeka, ko hodi po tem prostoru, ki je ves zapuščen, kot bi tu divjala kaka revolucija. Sicer je pa tudi bila, dasi ne z orožjem, ampak z besedo.
Iz Jutrove dežele sta prišla nekega dne dva moža, skoro bo temu 1,900 let. Bila sta brez meča in torbe, ter sta oznanje-vala povsem novo vero. Povedala sta, da je samo en Bog, ki je Stvarnik in Oče vseh in da smo pred Njim vsi enaki, povedala, da ima ubogi suženj prav iste pravice kot pa svobodni rimski mogočnjaki, povedala, da smo vsi odrešeni s krvjo učlovečenega Boga, ki je prine sel na zemljo mir, ter dal Novo zapoved: Da se ljubite med seboj, a sovražnikom pa odpu ščajte iz vsega srca. Njih bese-
de so odmevale po Rimu. Ljudje so poslušali, strmeli in mnogi so se odzvali in jima sledili. Rimski velikaši in pa cesarji so bili pa preošabni za take stvari, ki so se jim zdele neumnost. Pa so pograbili oba oznanjevalca, ter ju vlekli na morišče. Enega, ki so ga smatrali za kolovodjo, so potegnili na križ, češ, bomo pa še s teboj tako napravili kot je naš Poncij Pilat s tvojim Uče-nikom, drugega, ki ni bil radi svoje prepričevalne besede nič manj nevaren, so pa peljali k Ostijski cesti ter mu vzeli glavo. Konec? Ne! Učenci teh dveh mož vstajajo', ponavljajo isto, njih število se množi. Rimska oblast seže po meču, se po-služi ognja, privržence nove vere biča, meče zverinam pod zob, ljudem v zabavo. Boj besni huje in huje. Rimsko cesarstvo, tako mogočno, da se pokori ves svet in vse jih mora brezpogojno ubogati, a proti novi veri je pa brez vsake moči. Pod težo tega nauka, ki sta ga prinesla tujca iz Jutrovega, se zruši rimsko cesarstvo, izpraznijo se templji. Priče tega so tukaj.
Kaj naj grem še gledat? Rimsko volkuljo.. Krenem jo na Kapitol. Ko grem po cesti, že od daleč vidim brlog pod kapi-tolsko pečino, v katerem se za močnim železnim omrežjem sprehaja bajna varovalka Rima volkulja in sicer sta bili to pot kar dve. Cesta ondi je bila zagrajena s kosom debelo pletene žice, kar je znamenje, da je vhod k volčjem brlogu prepovedan. Nekaj časa gledam na več sežnjev oddaljeni brlog, potem pa tebi nič meni nič prekoračim to ograjeno postavo, ter grem prav pred brlog. Volkulji sta me nekaj časa prav zvedavo gledali, češ, kaj pa ti delaš tukaj? Nato sta nadaljevali svojo pot po brlogu. Da ni njima prav nobene sile sem videl na slabo obranem govejem plečetu., kjer je bilo še dosti mesa.
Volkuljo, živi grb glavnega mesta rimske države, imajo v Rimu že sto in stoletja, uvedli so jo v Rimu že nekaj stoletij pred Kristusovim rojstvom, kot spomin na bajeslovni dogodek, da je volkulja dojila Romula in Rema, ter tako s svojim mlekom ohranila pri življenju ustanovitelja Rima. Ni čuda, da je bil Rimljan tako požrešen pa pohlepen po tuji zemlji, obenem pa tako krvoločen, pa prav volčje pogumen in neustrašen, ko je njihov prednik, ustanovitelj Rima, pil volčje mleko ter se je ta njegova kri prelila v žile Rimljana.
(Dalje prihodnjič.)
Marshall George in Afton Lewis, sta se vozila nad San Franciscom, ko je letalo odpovedalo. Zawožila sta na nek prazen lot v mestu, kjer se je letalo razbilo, letalca sta pa ataia nepoškodovana.
njem!
Popotniku v Orientu doživljajev niti iskati ni treba, najde jih povsod in dovolj, vsak dan, vsako uro. Ampak kaki so tisti doživljaji! Niso veliki, junaški čini, neznatna junaštva vsakdanjega življenja ao, ki mora o njih potopisec molčati, da r.e žali rahločutnosti svojih bravcev. In največ takih "tihih junaštev" doživiš v boju z bajno nesnažno-stjo Jutrovcev.
šil — revež —, da jo je ucvrl ven, za njim pa je odhitela iz sobe tudi Mary po vodo, da bi pogasila ogenj. Ko pa se je požar že toliko razširil, da ga dekle samo ni moglo več pogasiti. Poklicala je sosede na pomoč. Medtem pa so ognjeni zublji zajeli že vso sobo, kmalu pa tudi vse poslopje. Gasilci so bili seveda takoj obveščeni, preden pa so prišli na kraj požara, je bila že vsa hiša v plamenih. Le z največjo težavo se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil še na sosednja poslopja. — Ce ne bi bila tedaj, ko je ogenj nastal, domača Mary zraven, bi bili brez dvoma vsi prepričani, da ga je zanetila zlobna roka, ali da je jiastal kako dragače. Gotovo pa ne bi nihče niti pomislil na to, da bi mogel biti požigalec mali ku-žek. To vendar ne bi bilo mogoče, saj lepo počesani pasji gojenec ni imel svojega lepo urejenega doma najbrž nič manj rad, kot sam njegov gospodar.
MALI OGLASI
V najem
se da dvoje stanovanj, eno 4 sobe in kopališče, eno 3 sobe, kopališče in garaža. Vprašajte -ha 6424 Spilker Ave.	(175)
Mesnica v najem
V najem se da dobro idoča mesnica, pripravna za Slovenca ali Hrvata. Vprašajte na 921 E. 185th St. Tel. KEnmore 5127-J.
(175).
V najem
se da stanovanje, 4 sobe spodaj. Vprašajte na 1079 E. 64th St.
(176)
Naprodaj
gasolinska postaja, kjer je tudi beer garden, grocerija in lunč Proda se radi slabega zdravja po jako zmerni ceni. Ali pa se zamenja za malo moderno hišo v lepi okolici. Treba je nekaj malega gotovine. Za podrobnosti pokličite: Kirtland l-l-F-3.
(174)
Odda se soba
za fanta, brez hrane. Vprašajte na 5801 Prosser Ave. (173)
V Chicagu je umrla Marija Kambič, stara 41 let. Doma je bila iz Mokronoga. Tu zapušča moža in sina.
-o--
PSIČEK — POŽIGALEC
Predsednik Roosevelt, govenier države Kentucky Chandler in senator Barkley. Qoror je apeliral na, državljane, da ponovno volijo za Barkleya, proti kateremu kandidira Chandler, ki &e, kot je videti na sliki, prav nič ne drži kislo, čeprav Roosevelt ni zanj.
Ali ste že slišali, da je pes tudi lahko požigalec? Menda res še ne. Pa se je vendar to zgodilo te dni na Angleškem v Salfordu. V hiši nekega Geor-gea Battya je bila doma samo domača hčerka Mary, ki se je v sobi igrala s psičkom. Na stoli* je bil očetov suknjič in v njem škatlica vžigalic. Temu psičku, ki mu ni bila odmerjena skromna koča pred hišo, pač pa mehke preproge in še vse drugo, česar toliko ljudi še sploh nikdar videlo ni, se je zazdelo naenkrat, da sme po sobi nekoliko razmetavati. Prvo, kar mu je prišlo pod zobe, je bil gospodarjev suknjič. Z vso besnostjo ga je popadel slučajno ravno za žep, v katerem so bile vžigalice. Pod pasjimi zobmi so se vžigalice v hipu užgale. Ogenj je hušknil izpod suknjiča ter ga v hipu vsega objel. Kužek se je tega tako silno prestra-
HIšE, FARME, LOTI
Hiša za 2 družini, v bližini La Salle gledišča, 6 sob spodaj, 6 ^gorej, samo 10 let stara. Cena $5800.
Hiša 6 sob, za 1 družino, v bližini New City Hall na 222. cesti, vse moderno, 3 sobe zgo-rej, 3 spodej, garaža, fireplace; potrebuje barvanja. Cena samo $3200.
60 akrov farma, dobra hiša, škriljeva streha, 7 sob, zemlja rodovitna, cena samo $1,-500. Lastnik si lahko napravi življenje, ako se hoče prijeti farme. Farma je v bližini Midvale, Pa.
5 lotov poceni naprodaj. Loti so na Marcella in Rees Rd. Cena od $450 do $650. LA SALLE REALTY CO. • 838 E. 185th Street F. J. Turk, mgr. KEnmore 3153-W
(173)
Naprodaj
prostor, kjer se toči pivo in vino ter daje lunč. Nahaja se na vogalu ter je zelo dober prostor, ki dobro nosi za malo investicijo. Zraven je stanovanje 4 sob, rent $40. Vprašajte na 6802 St. Clair Ave.
(176)
Delo išče
na farmi samski fant. Je vajen takega dela. Vprašajte pri Wm. Sabel, 654 E. 162nd St. Tel. GLenville 5481. Cleveland, O.
(173)
Velike Ledenice
za restavrant ali gostilno, 2 vrata, v dobrem stfanju, jako poceni. Vprašajte pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., Tel. EN-3634.
(Jul. 22, 26X
^^krivnosti ruskega carskega dvorca
ROMAN

—	Tebi je poznan telegraf v okostnjaku. Vprašaj svojo hčerke, kaj se je dogodilo!
Janicki gre k okostnjaku in pritisne na neko mesto okostnjaka. Sedaj se* je pokazalo, da se nahaja v ustih okostnjaka isti klobčič papirja kot pri vseh brzojavih.
—	Kaj nam javlja Tvoja hčerka? — vpraša zopet <Ba-kunjin. Prečitaj nam!
—	V magacin je udri neki mladenič, — prečita Janicki. — Ne da se odgnati. Rekel mi je, da se nahaja tu Bakunjin in hoče z njim govoriti. Mislim, da je špijon. Kaj naj storim?
—	Kaj je treba storiti? — vpraša lekarnar. — Kaj naj odgovorim hčerki?
—	Da bom prišel in govoril z njim, — reče Bakunjin ravnodušno.
Dvigne se, da bi šel k vra-tim. Toda nihilisti mu zasta vijo pot. Zaklinjali so ga, naj se ne izpostavlja nevarnosti.
—	Dovoli, da grem mesto Tebe, Mihajlo! — prosil je
V NAJEM SE ODDAJO
aparati za odstranjevanje stenskega papirja s paro. Jako zanesljivi. Za prvi dan p!ačate $2.50, za naslednje dneve pa po $2.00.
ZAVASKY'S HARDWARE 6011-13 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 5141
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPI.TGE IN MATERE
Matilde Nosse
KI JE ZA VEČNO ZATISNILA SVOJE OČI DNE 26. JULIJA, 1937
Leto dni počivaš v grobu, kjer ni jada ne gorja, mi Te nismo pozabili, radujemo se snidenja.
Žalujoči ostali:
JOSEPH, soprog FRANK, ANTHONY, MAE OHL-RICH, HENRY, MILLIE JOSEPHINE in ALBINA, otroci
Cleveland, Ohio, 26. julija 1938.
VLOGE v tej posojilnic
a »varovane do '$5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washing-s ton, D. C.
4 -- ZJ
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Hugo. — Za mene ni škoda. Toda Ti moraš živeti za zvezo.
Smehljaje mu stisne Bakunjin roko.
—	Hvala Ti za Tvojo dobro voljo, — reče on, — toda če v resnici preti nevarnost, je bolje, da grem sam.
Odločno odide iz sobe. Roko potisne v žep in zgrabi svoj revolver.
Ko je stopil v magacin, je našel tam Izidora.
Ta poskoči, ko ugleda Ba kunjina. Oči mu vzplamte in on vzklikne:
—	Stori z mano, kar hočeš, veliki Bakunjin! Nisem mogel drugače! Odkar sem bil tako srečen, da Ti pomorem in Te rešim, sem sledil!
—	Plazi! si se torej za mano? — vpraša Bakunjin začudeno. — Če pomislim, da si me mogel špijonirati tudi kot policijski špijon — — —
—	Špijon! — ga prekine Izidor prezirljivo. — Policaji so slepi in gluhi. Toda jaz sem vedel, kakšne krinke jemlješ. Videl sem Te, ko si vstopil kot jetični bolnik v to hišo, četudi Te je Ašinov videl!
—	A kaj želiš od mene? — ga vpraša Bakunjin. — Zakaj hodiš za mano?
Izidor se vrže pred Baku-njinom pred noge in proseč vzdigne roke.
—	Služiti Ti hočem, — vzklikne on, — ostati hočem pri Tebi, rešitelj naroda!
—	Rešil si mi življenje — odvrne Bakunjin, pa Ti ne morem odbiti Tvoje prošnje. Pojdi z mano!
Bakunjin ga odvede v sobo, kjer so čakali nihilisti. Ti vstanejo in plašno pogledajo prišleca.
—	Umirite se, prijatelji, — reče Bakunjin. — Ta mladenič mi je zelo vdan, pa nam bo koristil!
Tako položi prisego tudi-Izidor.
Ko je bila ceremonija končana, se obrne Bakunjin zopet k svoiim prijateljem ter reče:
—	Bratje, rekel sem Vam, da se jih je od desetih osem vrnilo. Dva sta postala žrtev naše svete stvari, ker sta z izdajo prišla v roke naših sovražnikov.
—	Enega je neki kmet Vre-šinski izdal policiji. Hlinil je prijateljstvo, — a nato pozval policijo, ki je našega brata zgrabila, odvedla ga v ječo in nato poslala v Sibirijo, kjer sedaj najbrže trpi v kakšnem rudniku.
—	Smrt izdajalcu! — vzkliknejo nihilisti enoglasno.
—	Tudi moje mnenje je, da moramo izdajalca kaznovati. Uredil sem že vše in .ako prista-nete, bo v osmih dneh zgorela njegova hiša. Ako bo hišo ponovno zgradil, mu bo zppet zgorela. Nesreča ga bo preganjala, dokler ne pride na beraško palico!
Nihilisti vstanejo in spregovorijo v koru, zamolklo in strašno:
—	Kmetu Vrešinskemu naj se zgodi tako, kakor je predlagal Bakunjin!
—	A kaj se je zgodilo z našim drugim bratom? — vpraša neki nihilist.
—	Dogodilo se mu je slično, kot prvemu, — reče Bakunjin, samo da ni prišlo do aretacije, temveč se je naš pogumni brat sam ustrelil.
—	A kdo je kriv smrti našega brata? — vpraša neki nihilist.
—	Bogataš Jagodkin! — odgovori Bakunjin.
Med nihilisti nastane nemir.
—	Jagodkin, — nadaljuje poglavar nihilistov, — ima veliko posestvo blizu Moskve, kjer muči kmetovalce na nečuven način. Naš brat je dospel tja in zbral kmete v gozdu, kjer jim je razložil njihov bedni položaj. Toda Jagodkin, ki je bil na posestvu, se je nahajal slučajno v gozdu in vse slišal. Poslal je v Moskvo po policijo. Hišo, v kateri se je nahajal naš tovariš, so obkolili stražniki. Nato je napravil naš tovariš samomor!
—	Jagodkin naj propade! — vzklikne Janicki.
—Z njim moramo drugače postopati, kot bomo s kmetom Vrešinskim. če mu požgemo hišo ali uničimo kakšno tovarno, jo bo zopet zgradil. Ne, mi mu bodemc ugrabili najdragocenejše, kar ima. A to je njegova šestnajstletna hčer Klarisa.
—Devojko bomo umorili? — vpraša Janicki.
—	Umorili? — Ne! Jagodkin bi jo objokoval; toda čas bi zacelil tudi to rano! Toda mi mu bodemc prizadeli rano, ki se ne bo nikdar zacelila! Klarisa naj propade v globini velemesta! Tisočkrat hujše bo za očeta, ako se mu hčerka vda sramoti, nego če umre!
—	Tvoj načrt .je dober, — vzkliknejo nihilisti. — Toda kako bodemo to napravili ?
—	Ne bo n#m težko. — Za to svrhe rabim mladega brata ki bo obenem pokazal, kaj more! — Hugo Palen, pridi bližje!
Mladi baron se zdrzne.
—	Tu sem, Bakunjin! — reče on. — Kaj želiš?
—	Izbral sem Te, da spraviš Klariso Jagodkin v sramoto — reče Bakunjin.
—	Mene si izbral? Ravno mene? — Zapcvej mi, da z oro-j žjem v roki nastopim proti ka- \ teremkoli našem sovražniku, napravil bom to brez premisleka.
Toda da zapeljem nedolžno devojko, to se ne strinja z mojimi načeli!
—	Jaz ti ukazujem, da to storiš, Hugo Palen! — mu reče veliki zarotnik.
—	Moram ubogati, —< reče zamolklo Hugo.
—	Dobro je, da se spominjaš svoje prisege, brate, — odvrne Bakunjin. — V par dneh moraš začeti!
Hugo stopi k njemu in mu za-
šepeče:
—	Ti veš, Bakunjin, da se tu v Petrogradu ne smem pokazati na ulici. Obljubil si mi, da me boš poslal v Nemčijo ali Francijo.
—Lahko ostaneš tu. Prebleči se! Oskrbel te bom z vsem potrebnim: služabniki, kočijo, konji, vilo, da te sprejme bogati gospod za svojega zeta. Jutri boš slišal natančnejše o tem. U-pam, da boš storil vse, da maščuješ našega brata.
Hugo se povrne na svoje mesto. Nenadoma se zdrzne. Slišal je neko ime, ki ga je izgovoril neki nihilist.
To ime je bilo: Fedora Bo-janovska.
—Da, prijatelji, obotožujem Fedoro Bojanovsko izdajte! /—< vzklikne Bakunjin. — Znano vam je, da je bil njen mož svet-
nik Bojanovski naš član. Nekega dne so ga zgrabili in poslali v Sibirijo. Izdala ga je lastna žena. Preteklo je nekaj let, pred-no sem se mogel o tem prepričati. Ta lepa žena je špijon policije. Njena naloga je, spoznati se s sumljivimi ljudmi, izvleči iz njih vse, a nato jih predati policiji.
—	Prosim vas zato, da jo obsodite na smrt. Maščevalec naj se ji po noči približa in ji zabo-de nož v prsa.
Navzoči nihilisti so molčali. Nato začno med sabo šepetati.
Bakunjin udari nestrpno z nogo ob tla.
—	Glasujmo, — mu vzklikne nekdo.
Janicki prinese na Bakunjinov poziv dve posodi, v eni so bile bele, a v drugi črne krogi j ice. Na sredo mize postavi veliko posodo, pokrito s črnim platnom.
Vsaki nihilist vzame po eno belo in črno kroglico.
Bakunjin vrže kot prvi svojo krcgljico v posodo, a tako, da se ni videlo, kako je glasoval. Dru-; gi nadaljujejo. Zadnji je bil Hu-; go.
Iz njegovih oči je odsevalo sovraštvo. Bakunjin ga zadovoljno pogleda. Vedel je, kako je glasoval Hugo.
Po nekaj minutah javi Janicki rezultat.
Fedora Bojanovski je bila obsojena na smrt.
—	A sedaj, prijatelji, moramo izbrati tudi maščevalca — reče Bakunjin in pogleda Izidora.
—	Naša zveza je sprejela dva nava člana. Enemu smo že dali nalogo. Poizkusimo tudi drugega. Predlagam, da imenujemo Izidora za maščevalca!
Ta skoči; oči mu zažare in strastno vzklikne:
Robert Taylor, znani filmski igralec,in igralka Barbara Stanwyck. ■ Ljudje ugibljejo, če sta ta dva poročena ali ne, ker ju vidijo tolikokrat skupaj.
Čeljust prahistorične živali, katero so izkopali v okraju Contra Costa v Kaliforniji. Poglejte samo zobovje tega velikana.
—	Vse bom storil, kar mi ukazuješ !
—	Takega te ljubim, — reče Bakunjin, smehljaje se. V osmih dneh ne sme Fedora Bojanovski več živeti. — Kako bo-deš to storil, je tvoja stvar.
—	Zadovoljen boš z mano, — reče Izidor.
—	Stem zaklučujem današnjo sejo, — reče Bakunjin. Ra-zidite se na vse štiri strani, bratje. Zberite se zopet, ko vas pokličem.
Nihilisti vstanejo in se objame j o. Nato gredo po stopnjicah navzgor, o vodil jih je Janicki.
Za Bakunjinom je šel Hugo, bled in zamišljen. Mogoče je bila sreča za njega, da Bakunjin ni slišal njegovih tihih besed: —Uboga Klarisa Jagodkin!
Careva vražarica
Bilo je nekega večera, ko je šel Bakunjin po Marijini ulici. Bil je zopet preoblečen. Nosil je sivo brado, a oblečen je bil kot
bogat ruski plemič.
Bakunjin vstopi v neko hišo. V prvem nadstropju obstoji pred stanovanjem, na kojega vratih je bil napis:	.
MADAME VALLONI
Čim je Bakunjin potegnil za zvonec, se vrata odpro. Pred njim je stal deček, kakšnih deset let, izvanredno grd, oblečen v rumeno 1 i vre j o.
,— želim govoriti z gospo Val-loni, — reče Bakunjin ukazujoče.
Grdi deček se nasmeje ter reče italijanski:
—	Moja gospdarica je sedaj zaposlena. Razgovarja se z zvezdami.
—	Za vraga, Bepo! — vzklikne Bakunjin. — Ne šali se z mano. Reci takoj svoji gospodarici, da hoče "prijatelj iz planin" govoriti z njo.
(Dalje prihodnjič)
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na eksDresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
1430 Euclid Avenue
Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
[Kranjsko-Slovenska® Katoliška Jednota
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih
Državah Ameriških, je:
m M PIKNIK
SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA
nedeljo 31. julija na Pintarjevi farmi
Vljudno ste vabljeni vsi. Igral bo Trebarjev orkester. Oblakov truk odpelje delavce točno ob desetih od šole sv. Vida. Potem se bo vrnil in odpeljal občinstvo točno ob eni uri od šole naravnost na piknik. Potem bo pa vozil samo od St. Clair-Nottingham kare. Vožnja bo prosta. ODBOR
Ustanovljena 2. aprila 1804. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ZE 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%'
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hoče* zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko 2a $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega
dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S K Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in
pristopi, takoj.	. ...
V	vsak' slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.