PRIMORoKI DNEVNIK Abb postale*! gniPS,toviIli - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 248 (8650) TRST, torek, 23. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pi Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO 16 DNEH SRDITIH SPOPADOV EGIPT, JORDANIJA IN IZRAEL PRENEHALI SOVRAŽNOSTI Varnostni svet OZN odobril sovjetsko-ameriško resolucijo o ustavitvi ognja na Bližnjem vzhodu Preobrat na Bližnjem vzhodu Iraška vlada zavrnila resolucijo, ki predvideva prenehanje sovražnosti na pozicijah, ki jih nasprotujoče si čete trenutno zasedajo - Premirje je vzdolž Sueškega prekopa stopilo v veljavo ob 17.50 - Izvajanje resolucije OZN iz leta 1967 osnova za sleherno mirovno pogajanje Na Bližnjem vzhodu so po 16 dneh utihnili topovi. Za razliko od vojne pred šestimi leti, to ni posledica vojne zmage ene ali druge strani, pač pa je premirje nastalo po volji in odločitvi velikih sil. še nikoli v zgodovini združenih narodov ni kakšno njeno telo, še posebej pa varnostni svet, sprejelo kakšnega sklepa — kaj šele tako pomembnega, kot je sklep o ustavitvi ognja na Bližnjem vzhodu — po tako hitrem postopku, kot je to bil primer v včerajšnjih zgodnjih urah. Verjetno uro pred začetkom seje večina članov varnostnega sveta niti ni vedela, da seja sploh bo, kaj šele, kaj bo vsebina te seje. Ameriški in sovjetski delegat sta prišla z že izdelanim predlogom resolucije in vse delegacije, ki sestavljajo varnostni svet, so ga sprejele takšnega, kakršen je bil predložen, popravili ali premaknili niso niti vejice. To je razumeti kot dokaz, kako težkp in nevarno breme je za ves svet pomenila sedanja vojna na Bližnjem vzhodu, kot dokaz želje, da se ta vojna konča, ker je nosila v sebi dejansko klice neposredne nevarnosti, da zajame dosti širši obseg, če je ne bodo ustavili. Hkrati pa je bila resolucija sprejeta spričo snemanja, kako sta veliki sili nenosredno vpleteni v razreševanje spora na Bližnjem vzhodu in da je zato od njiju odvisen razplet vojne. Ameriško - sovjetska odločitev, ki je bila sad tajnih pogajanj med voditelji obeh velesil, da neposredno in v taki obliki posežeta v razplet vojne, pa dokazuje po drugi strani njuno bojazen, da ne bi nadaljevanje te vojne, katere izhod je bil povsem negotov, še posebej pa nien konec, ogrozila niune politike ponuščania in sodelovanja, za katero sta se veliki sili odločili na dvojnih pogovorih med Nixonom in Brežnievom. Značilno ie. da je sedanja vojna na Bližnjem vzhodu nrva voina po ameriš-fco - saviet'kih dogovorih o novih odnosih in o skupni noli-tiki nopuščania. Prav verjetno se niso za rešitev krize, se nravi 25 let traiaiočega izraelsko-arabskeca snora, domenili v nekajovnih nogovorih. ki lih je imel K issin ver v Moskvi, nač pa je verietno, da sta veh ki rili že nrei. se nravi m°d obi-skpm Brpžnieva ori Nixonu, napvavili točen snoràmm o u-reditvi razmer na Bhžniem vzhodu, tako kot ustreza koristim, ki iih imata veliki sili na tem območju. Ce je torej resolucija tu in če je torej prva njena zahteva — ustavitev sovražnosti — uresničena, pa bo pot do dokončnega miru še zelo dolga in težavna. Res se ameriško -sovjetska zahteva o ustavitvi ognja sklicuje na resolucijo varnostnega sveta iz leta 1967 in jo jemlje kot podlago za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu, pa je ob tem vrsta nedorečendh in nepojasnjenih zgdev. Prvič: znano resolucijo iz leta 1967 različne dežele različno tolmačijo. Izraelci jo na primer tolmačijo tako, da morajo Arabci prej skleniti mirovni sDorazum. šele nato bi se -izraelska voiska umaknila. Toda umaknila bi se na varne, priznane ih dogovorjene meje. Kje pa so take meie? Ali tako tolmačenje ne vsebuie zahteve po ponravi meja izpred leta 1967? Egtočani in vse arabske države in z n timi velika večina sveta to1 maéiio resolucijo iz leta 1967 tajso, da se morato izraelske četo nemudoma umakniti na meie, kakršne so bile dan ored izraelsko volno proti arabskim deželam leta 1967. Sotoh je očitno, da vsako reševanie snora temelji na popolnem in takoišnjem umiku izra“tokih sil. Drutoč: snor-no vprašanje, ki skriva polno nejasnosti, le vprašanje palestinskih Arabcev. Kako vrniti, narodu brez domovine n.iegovo domovino, ko pa je bil leta 1948 izgnan iz Palestine? Dokler pa ne bo rešeno palestinsko vprašanje, ne moremo govoriti o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. Ta kriza spet lahko čez šest let izbruhne v obliki oboroženega spora. Torej kljub veselju nad koncem ognja, je še obilo neznank, ki vzbujajo skrb in bojazen glede prihodnjega razvoja krize. Skrb vzbuja tudi vprašanje, kdo bo poglavitni razsodnik v sporu, kdo bo delil in rezal pravico na Bližnjem vzhodu. Ali bosta to izključno velesili, ali pa bodo združeni narodi tisti, ki bodo ob enakopravnem sodelovanju vseh dežel sveta — ker je mir na Bližnjem vzhodu stvar vsega sveta, ne samo velikih sil — iskali dokončno rešitev. Ta pa ne bo mogla mimo načela, da nima nihče pravice osvajati tujo zemljo, kakor tudi ne bo mogla mimo načela, da ima vsak narod, v tem primeru palestinski Arabci, pravico do svobodnega in neodvisnega življenja. Zato pa premirje na Bližnjem vzhodu, kolikor je dragoceno in spodbudno, še ne pomeni dokončne ustalitve resničnega miru. DRAGO KOŠMRLJ Vzhodnon«mška tehnična delegacija v Rimu RIM, 22. — Semkaj je danes prispela delegacija Vzhodne Nemčije, ki pripada italijansko - vzhodnonemški delovni skupini za sodelovanje elektrotehnične in elektronske industrije. Gostje bodo ostali v Italiji šest dni. Pogovarjali se bodo s funkcionarji italijanskega ministrstva za industrijo in za zunanjo trgovino ter bodo obiskali nekaj industrijskih podjetij. Po 16 dneh krvavih spopadov ob Sueškem prekopu ter na Golanskem višavju, je varnostni svet Organizacije združenih narodov odobril resolucijo, ki so jo predstavile Sovjetska zveza in Združene države Amerike in ki predvideva ustavitev sovražnosti, spoštovanje resolucije svetovne organizacije iz leta 1967 ter takojšnji začetek pogajanj za sklenitev trajnega in pravičnega miru na tem področju. Varnostni svet je resolucijo izglasoval soglasno, vzdržal se je samo predstavnik Ljudske republike Kitajske. Vlade Izraela, Egipta in Jordanije so resolucijo varnostnega sveta takoj sprejele in premirje se je na področju Sueškega prekopa začelo nekaj časa po določenem roku. Bolj zapleten je položaj na sirskem bojišču, kjer se borbe nadaljujejo, ker Sirija do sedaj še ni sporočila, če sprejema resolucijo ali ne. V nasprotju s stališčema Jordanije in Egipta, pa je Irak sporoči), da resolucijo zavrača in da bodo njegove oborožene sile nadaljevale borbo. Prav tako so se izrekle palestinske organizacije. Odmevi ob zadnji resoluciji so bili v glavnem pozitivni. Vsi se pa strinjajo, da mora biti osnova za vsako pravično m trajno rešitev spora na Bližnjem vzhodu izvajanje resolucije varnostnega sveta št. 242 iz leta 1967, ki zahteva umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj. Obenem je treba zagotoviti pravico do obstoja izraelski državi ter spoštovanje zakoni-tib' pravic palestinskega ljudstva. Zadeva Watergate je prerasla v ustavno krizo. Z odločitvijo, da odslovi javnega tožilca Coxa, ki je vodil sodno preiskavo o vohunski aferi Watergate, je predsednik Nixon sprožil v ZDA tako ustavno krizo, ki je država ni poznala od svoje ustanovitve do danes. Kongres bo verjetno že na današnji seji začel razpravljati o možnosti postopka za odstavitev predsednika, za kar so se Izrekli vidni republikanski in demokratski predstavniki. NEW YORK, 22. — Varnostni svet OZN je odobril resolucijo, ki so jo predstavile Združene države Amerike in Sovjetska zveza in ki predvideva ustavitev sovražnosti na Bližnjem vzhodu na pozicijah, ki jih nasprotujoče si čete trenutno zasedajo. Ustavitev naj bi stopila v veljavo 12 ur po glasovanju v varnostnem svetu, takoj zatem pa bi se morala začeti pogajanja med stranmi za sklenitev trajnega in pravičnega miru na tem področju. Takoj po ustavitvi ognja naj bi vse države vpletene v sedanji spopad, začele izvajati in spoštovati resolucijo varnostnega sveta št. 242 iz leta 1967. Ustavitev ognja bi morala stopiti v veljavo danes ob 17.50 po italijanskem času. Poročajo, da sta Izrael in Egipt, ki sta takoj sprejela sedanjo resolucijo OZN, malo po predvidenem roku začela spoštovati ustavitev sovražnosti. Spopadi, oz. manjše praske, se nadaljujejo na sirski fronti, ker Sirija do sedaj ni izrazila nobenega stališča do resolucije, ki pa jo je sprejela jordanska vlada. Iraška tiskovna agencija je objavila sporočilo, v katerem pravi, da Irak zavrača resolucijo Leonid Brežnjev Henry Kissinger svetovne organizacije in trdi, da se bodo njegove čete nadaljevale boriti. Potovanje zunanjega ministra ZDA Kissingerja v Sovjetsko zvezo je torej prispevalo k rešitvi sedanjega spora in je morda pospešilo dokončno rešitev tragedije, ki se odigrava na Bližnjem vzhodu že 25 let. Brežnjev in Kissinger sta v imenu obeh velesil vsilila za sedaj delno rešitev, ki pa se utegne razviti, če bo Izrael pokazal več dobre volje kot jo je v preteklosti, v trajen mir. Kissinger je po pogovorih s tajnikom KP SZ odpotoval na krajši obisk v Izrael, kjer se je sestal z ministrsko predsednico Goldo Meirovo, z zunanjim ministrom Abo Ebanom, z obrambnim ministrom Dajanom ter z vrsto drugih vojaških in političnih osebnosti. Obisk je trajal sicer le nekaj ur in Kissinger ni dal pred odhodom nobene izjave, po vsej verjetnosti pa je skušal prepričati izraelske voditelje, naj bodo bolj popustljivi, saj gre morda tokrat za zadnjo priložnost, da se doseže trajen in pravičen mir na Bližnjem vzhodu. Iz Izraela je državni tajnik ZDA odpotoval v London. Za sovjetsko - ameriško resolucijo je glasovalo 14 članov varnostnega sveta, proti ni glasoval nihče, vzdržala se je samo Kitajska, ki ugotavlja, da gre za resolucijo, ki v bistvu ne bo rešila nič. Tudi indijski delegat je dejal, da je njegova država vedno nekoliko skeptična ob rešitvah, ki jih vsiljujejo velesile, vendar bo glasoval za resolucijo tudi spričo dejstva, da sta z njo sporazumne tudi nekatere države, ki so neposredno zapletene v vojno. Istočasno z odhodom ameriškega zunanjega tajnika Kissingerja iz SZ, so začele krožiti govorice o domnevnem potovanju sovjetskega ministrskega predsednika Kosigina v Bagdad ali v Damask. Vesti o tem so sporočile tudi nekatere a-rabske tiskovne agencije. Če je to res, je namen njegovega potovanja na dlani. Sovjetska zveza skuša prepričati tudi Irak in Sirijo, ki resolucijo še nista sprejeli, naj to storita čimprej. Glasovi o Kosigi-novem potovanju v države Bližnjega vzhoda so začeli krožiti, ker se ni udeležil pogovorov med Brežnje-vom in Kissingerjem, čeprav je bil komaj obiskal Egipt, kjer je po vsej verjetnosti, čeprav ni uradnega sporočila o tem, razpravljal s predsednikom Sadatom o premirju. Na podlagi njegovih pogovorov z arabskimi predstavniki je bil po vsej verjetnosti izdelan tudi osnutek resolucije varnostnega sveta, ki so ga odobrili danes ponoči. Položaj na bojiščih se je umiril nekaj časa po določenem roku. E-gipčani in Izraelci so prenehali streljati vzdolž vsega Sueškega prekopa, razen obrobnih prask, do katerih je prišlo tu in tam. Bolj zapleten je položaj na sirski fronti, kjer še ni prišlo do uradne ustavitve ognja. Se danes so bile v teku ostre borbe na gori Hermon, v višini kakih 2 tisoč metrov, kjer so Izraelci izkrcali svoje padalce, da bi osvojili zadnje ki so še bile v sirskih postojanke, rokah. Resolucijo varnostnega sveta so zavrnile tudi palestinske organizacije, ki zahtevajo, v nasprotju s stališčem predsednika Sadata, ki zagotavlja Izraelu pravico do obstoja, razveljavljenje resolucije OZN, s katero je leta 1948 nastala izraelska država ter povrnitev ozemlja zakonitim lastnikom. ki so Palestinci. V Italiji so zadnjo resolucijo varnostnega sveta sprejeli v glavnem z zadovoljstvom. Zunanji minister Moro je izjavil, da Italija sprejema resolucijo v upanju, da predstavlja prvi korak k začetku mirovnih pogajanj. Moro je poudaril, da mora sleherna rešitev temeljiti na izvajanju resolucije št. 242 iz novembra 1967, ki je osnova za vsako pravično rešitev. Tajnik KPI Berlinguer je izjavil, da predstavlja resolucija varnostnega sveta OZN edino modro rešitev, ki omogoča upanje na pravičen in trajen mir, ki mora zagotoviti pravice vseh držav na tistem področju, vključno Izraela, ter pravice palestinskega ljudstva. Tudi tajnik PSI De Martino je izrazil svoje zadovoljstvo spričo resolucije in dodal, da bo mir dosežen takrat, ko bodo spoštovana tri načela: varnost Izraela ter zagotovitev njegove pravice do obstoja, povrnitev zasedenega arabskega ozemlja, razen nujnih popravkov ter pravica palestinskega ljudstva do obstoja kot samostojna nacionalna skupnost. Varnostni svet OZN med glasovanjem, s katerim so odobrili sovjetsko - ameriško resolucijo o ustavitvi ognja na Bližnjem vzhodu ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllilllllHlllllllllltllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ZADEVA WflTERCflTE PRERAŠČA V USTAVNO KRIZO Danes v kongresu začetek razprave o odstavitvi predsednika Nixona Pravosodni minister in njegov namestnik odstopila zaradi odstavitve javnega tožilca Coxa WASHINGTON, 22. — Čeprav je danes v ZDA državni praznik, se zaradi tega ni polegla ostra polemika, ki jo je sprožil sam predsednik Nixon z odločitvijo, da odstavi Archi-balda Ooxa, posebnega javnega tožilca, ki je vodil sodno preiskavo o zadevi Watergate. Sredi plamtenja krize na Bližnjem vzhodu je Nixon pahnil ZDA v najhujšo ustavno krizo. Vest, da je Nixon odstavil Coxa in da sta zaradi tega od- stopila pravosodni minister El-liot Richardson in njegov namestnik William Ruckelshaus je v nedeljo udarila kot strela z jasnega. Po imenovanju Forda za podpredsednika, kar so politični komentatorji tolmačili kot poskus Bele hiše, da se pobota s kongresom, ni nihče pričakoval, da bo šel predsednik v spopad na nož z zakonodajno in sodno oblastjo. Dejstvo pa je, da se je Nixon bal razsodbe vrhovnega sodišča o magnetofonskih posnetkih — po nekaterih časnikarjih, naj bi bili v teh posnetkih dokazi, da je Nixon grobo kršil ustavna določila — ker milili................................................. JUGOSLOVANSKO-ČEŠKOSLOVAŠKI ODNOSI Husak pride danes v Jugoslavijo Imel bo pogovore s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Na vabilo predsednika Tita bo jutri prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo glavni tajnik CK KP češkoslovaške Gustav Husak. Med o-biskom se bo Husak razgovarjal s predsednikom Titom in bo poleg Beograda obiskal Skopje in neke druge kraje Makedonije. Obisk Husaka je v okviru tradicionalnega prijateljstva in želje narodov in vlad dveh socialističnih držav, da se nadaljuje vsestranski razvoj medsebojnega sodelovanja na načelih medsebojnega razumev. nja in spoštovanja. V intervjuju beograjski televiziji je Husak prikazal glavne smernice razvoja češkoslovaške njeno mednarodno politiko in odgovoril na vprašanje o odnosih z Jugoslavijo. Glavni tajnik CK KP Češkoslovaške je poudaril, da je češkoslovaška globoko zainteresirana za mir v Evropi, da podpira zamisel o sodelovanju med evropskimi državami, s ♦ zavzema ža ureditev odnosov z Zahodno Nemčijo, Avstrijo, ZDA in drugimi državami, s katerimi vsi odnosi še niso urejeni, kljub njeni dobri volji. Husak je poudaril, da bi med državami moralo vladati načelo enakopravnosti, priznanje suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Češkoslovaška, po besedah Husaka, podpira razvoj novoosvobojenih držav ne le s političnimi deklaracijami, temveč tudi gospodarsko. To vprašanje je bilo, je poudaril Husak, posebno močno podčrtano na konferenci neuvrščenih v Alžiru, kjer sta zelo pozitivno delovala jugoslovanska delegacija in tovariš T ‘ Glede češkoslovaško - jugoslovanskih odnosov je Husak dejal, da bi se ti mogli, zlasti na gospodarskem področju, občutno izboljšati. Na kraju intervjuja je Husak izrazil željo, naj bi bil njegov obisk novi temelni kamen za višjo stopnjo medsebojnih odnosov, za kar so dani vsi pogoji. * » » Predsedstvo Zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na današnji seji o- cenilo, da je bila doba od julija do danes izpolnjena s široko in intenzivno družbeno politično dejavnostjo in razpravami o .osnutkih zvezne in republiških ustav. Poleg ocenitve javne razprave, so na seji razpravljali o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja socialistične zveze. Glavni tajnik zvezne konference Ali Šukrija je v svojem poročilu ugotovil, da so osnovni idejno - politični smotri, bistvo in značaj ustavnih sprememb v razpravi dobili splošno ljudsko podporo, kljub pripombam, da neke formulacije ustave niso dovolj razumljive in točne. Na razpravi so soglasno podprli ustavno določilo in izrazili splošno zahtevo vseh delavnih ljudi, narodov in narodnosti, da se Tito izvoli za dosmrtnega predsednika SFRJ. B. B. RIM, 22. — Minister za zunanje zadeve Moro je danes na Farnesi-ni sprejel pooblaščenega predstavnika Severnega Vietnama, ki mu je izročil poverilna pisma. se je javno obvezal, da bo razsodbo spoštoval in je zato predlagal preiskovalni komisiji ameriškega senata kompromis in obljube: «pripravil bom izvleček vsebine magnetofonskih trakov za katerega bo jamčil demokratski senator Stennis in vam ga bom izročil». Predsednik komisije Sam Ervin je bil pripravljen sprejeti kompromis, Cox pa ga je odločno zavrnil, ker bi zanj kompromis pomenil konec sodne preiskave. Nixon ni okleval. Odslovil je Coxa, nato pa še Richardsona in Ruckelshausa, ker nista hotela podpisati zadevnega ukrepa proti javnemu tožilcu. Za pravosodnega ministra je imenoval Roberta Borka. Takoj po tem ukrepu so v tožilčev urad vdrli agenti zvezne policije FBI, ki so zaplenili vse dokumente o zadevi Watergate. Ob vsem tem ni mogoče mimo vprašanja, kaj je pripravilo Nixo-na do tako ostre odločitve. Je šlo za točno preračunano tveganje, ali pa za skok v prazno, politični harakiri, kot je neki republikanski predstavnik označil predsednikovo potezo. Težko je odgovoriti ha to vprašanje. Dejstvo pa je, da je Bela hiša računala na «podporo» biižnjevzhodne krize. V trenutku ko ZDA sporazumno s SZ rešujejo to zapleteno mednarodno krizo, ki lahko privede svet na rob propada — si je mislil Nixon — si kongres ne bo upal odstaviti predsednika in s tem odvzeti vsakršno verodostojnost posegu ameriške diplomacije. Se je morda Nixon pri svojem računu uštel? Odgovor še ni mogoč. Gotovo pa je, da si je Nixon zapravil še tisto malo ugleda, ki ga je užival v kongresu in pri ameriški javnosti. Vidni republikanski in demokratski pred-stavniki so zelo strogo ocenili predsednikovo potezo. Republikanski poslanec John Anderson je na primer izjavil, da bo predstavniški dom v teku enega tedna razpravljal o postopku za «impeachment» (odstavitev) predsednika. Poudaril je, da je Nixon ravnal neodgovorno in pahnil državo v ustavno krizo. «Nimamo izbire — je pribil republikanski senator Clifford Case — ker predsednikov ukrep terja odločen odgovor kongresa. Še ostrejši so bili demo- kratski predstavniki. Senator Edward Kennedy je izjavil, da je odslovitev Coxa poteza obupanega predsednika, ki se boji vrhovnega sodišča, ki ne spoštuje zakona, ki ne spoštuje vestnih ljudi. Jutri, ko se bo kongres redno sestal, se bo začela razprava o postopku za «impeachment». Napovedujejo, da je vsaj 12 senatorjev za postopek proti predsedniku; v pravosodni komisiji predstavniškega doma pa se je 17 demokratov in pet ali šest republikancev že izreklo za odstavitev. Stališče kongresa bo tudi v veliki meri odvisno od izjav Richardsona in Ruckishausa. Dejstvo je, da je ameriški kongres na razpotju: ali najde sredstva, da zajamči spoštovanje ustavnih določil, ali pa bodo ZDA prepuščene na milost in nemilost človeku, ki bo sede) v Beli hiši. Čeprav državljani sami volijo predsednika in je zato šef Bele hiše predstavnik vsega a-meriškega naroda, kot je razsodilo zvezno prizivno sodišče, je predsednik kljub temu dolžan spoštovati ustavo in zakone. Bistvo ustavne krize v ZDA je prav v konfrontaciji med izvršno in zakonodajno oblastjo; ameriška demokracija je na pragu odločilnega preokreta. Sedaj pričakujejo kako bo reagirala na Nixonov ukrep republikanska stranka in kaj bo uV milo sodstvo. Politični komentatorji menijo, da ni iz trte izvita domneva, da bi republikanci lahko zahtevali od Nixona, naj odstopi. Po drugi strani pa se širijo govorice, da sodnik John Sirica namerava prijaviti šefa Bele hiše sodišču zaradi žalitve sodnega sveta. Dejstvo je tudi, da je Nixon vse manj popularen. Po anketi zavoda Gallup je le 30 odstotkov A-meričanov prepričanih, da predsednik ravna pravilo, 57 odstotkov pa odločno nasprotuje njegovi politiki. Z zadnjim ukrepom (anketa je bila izvedena v začetku oktobra) Nixon ni nagnil tehtnice na svojo stran. V zbornici odložena razprava o povišanju cene bencina Senat pa razpravlja o gradnji enajstih termo in hidroelektrarn RIM, 22. — Poslanska zbornica je danes odložila razpravo o zakonskih odlokih o podražitvi petrolejskih proizvodov. Komunistična skupina je predlagala, naj v zbornici poroča minister za industrijo De Mita o načinu. kako je vlada prišla do te odločitve. Ker ministra De Mite ni bilo v avli, so se dogovorili, da odložijo razpravo na jutri. V senatu pa so začeli s splošno razpravo o zakonskem odloku za gradnjo enajstih novih elektrarn. To vprašanje je na dnevnem redu v Italiji že dlje časa in so nekatere krajevne uprave, na območju katerih naj bi gradili nove termoelektrarne, zavrnile načrte, češ da bi te naprave onesnažile okolje. RIM, 22. — Tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL se je danes sestalo s predstavniki sindikatov poljskih delav-vec in kmetov treh konfederacij. Skupno so proučili položaj italijanskega kmetijstva, zlasti pa še težave kmetijstva na Jugu. Vse to so povezali z nedavnim sporazumom med vlado in sindikati o povišanju pokojnin in s pogovori, ki jih bodo imeli sindikati v bližnji prihodnosti z vlado o nadzorovanju cen, naložbah v kmetijstvu. Jugu in socialnih reformah. Na sestanku so se dogovorili o osnovni platformi zahtev in pobud, ki zanimajo vse prizadete delavce in se nanašajo na kmetijstvo, cene, naložbe, uveljavitev predpisov EGS, kmetijskih najemnih pogodb, spokmnarstvo, kolonstvo, itd. BEOGRAD, 22. — Osem mrtvih in 17 ranjenih je žalosten obračun prometne nesreče, ki se je pripetila danes ob dveh ponoči na cesti Zagreb — Beograd pri vasi Ježevo. Avtobus beograjskega podjetja Fasta, ki vozi na progi Beograd — Trst je ob povratku iz Trsta v polni hitrosti trčil v prikolico, ki jo je vlekel traktor, ko je prehiteval neki tovornjak, ki se je ustavil ob robu ceste zaradi okvare. Trčenje je bi- S SEJE DEVINSKO ■ NABREŽINSKECA OBČINSKEGA SVETA S SEJE KONZULTE ZA VZHODNI KRAS OBČINSKA UPRAVA NE VE NIČESAR Zahteva po občinskem odborništvu Razstave 0 GRADNJI «COLLEGEA» V SESLJANU Zopet nesoglasja v levosredinski večini ■ Razpust tehničnega konzorcija • Razpisan natečaj za prevajalca Včeraj se je v Nabrežini sestal občinski svet, ki je obravnaval nekaj zelo pomembnih vprašanj. Med drugimi je svetovalec Brezigar (SSL) vprašal, ali je bila občin-•ka uprava obveščena o tem, da namerava neka mednarodna ustanova zgraditi v Sesljanu «college», ali mednarodno višjo srednjo šolo. Brezigar je izrazil začudenje, da »e je tak načrt pojavil nekaj dni potem, ko je občinski svet izglasoval zaporo gradenj na tistem delu občine. V svojem odgovoru je župan dr. Legiša dejal, da občina uradno o tem ni bila obveščena, kot pa je tudi sam izvedel v zadnjih dneh, namerava zavod finansirati deželna uprava. Občina ni doslej prejela še nobenega gradbenega načrta, prav tako pa je ni nihče laprosil za mnenje. Nato je občinski svet soglasno izglasoval zahtevo po razpustitvi medobčinskega tehničnega, zdravniškega in živinozdravniškega konzorcija, ki je preobremenjen. Na predlog odbornika Terčona (SSL) je občinski svet odobril več natečajev, med katerimi je tudi natečaj za načelnika urada za stike z javnostjo, ki bo obenem tudi uradni prevajalec. Nekaj se je zataknilo prav pri glasovanju za zadnji natečaj. Gre za natečaj za prosto mesto mestnega redarja. Odbornik Terčon je predlagal, naj bo to javni natečaj, kot predvideva občinski pravilnik. Svetovalec Macchione (KD) pa je postavil preju-dicialni predlog z zahtevo, naj se za mestnega redarja naredi notranji natečaj med sedanjimi občinskimi uslužbenci. Svetovalec Markovič (KPI) je dejal, da mu je zadeva nejasna in napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala. Brezigar (SSL) je podprl Terčonov predlog s trditvijo, da se je občinska uprava obvezala, da bo izvedla čimveč javnih natečajev, obenem pa poudaril, da mora redar opravljati tudi druge važnejše naloge. Svetovalca Zanevra (PSDI) in Pa-rentin (KD) sta se strinjala z Mac-chionijevim predlogom. Svetovalec Colja (PSI) pa je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala, ker se mu, po eni strani, zdi pravilno, da se razpisujejo javni natečaji, po drugi pa bi bilo primerno, da se občinskim uslužbencem najprej nudi možnost, da sami konkurirajo za boljše mesto. Župan Legiša je dal predlog na glasovanje. Glasovanje je bilo tajno in je dalo naslednji izid: za notranji natečaj 7, za javni natečaj 3 in vzdržanih 7 (3 svetovalci so manjkali). Po tem je prišlo do nesporazuma pri tolmačenju, ali je bil s tem odobren Macchionijev popravek, ali ne, ker pač ni prejel absolutne večine. Ta pravni pomislek bo občinski tajnik razčistil do prihodnje seje, dejstvo pa je, da je prišlo zopet do nesporazuma v okviru levosredinske večine. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ŠOLE Odbor sindikata slovenske šole v Trstu vabi člane na 19. redni občni zbor, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Dnevni red: otvoritev, volitve delovnega predsedstva, branje lanskega zapisnika, poročila: tajnika, referentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica odboru, volitve novega odbora, predlogi in razno. Priporočamo točnost in številno u-deležbo. ODBOR za reševanje kraškega kmetijstva Predlogi konzulte za reševanje problema jusarskih zemljišč ukvarjajo z oblikovanjem predlogov za izdelavo občinskega petletnega načrta. Problemov je veliko. Vsako mestno ali predmestno področje se srečuje z novo stvarnostjo, ki zahteva korenite ukrepe, veliko pa je tudi še problemov, ki so bili že večkrat na dnevnem redu in za reševanje katerih so se občinske oblasti že večkrat zavzele, a je zal vse ostalo le pri besedah. Tudi rajonska kcn/ulta za vzhodni Kras je svojo zadnjo sejo, v petek 19. oktobra, posvetit pripravi predlogov za občinsko načrtovanje. V prvi vrsti je obravnavala nekatera pereča gospodarska vprašanja, ki zadevajo prebivalstvo področja od Bazovice do Opčin. O teh vprašanjih je posebej že razpravljala komisija «iiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuintiniii,attn,n,im,uniniiiiuuHmmniuiMuujHmmmmnmimuMmmmuumuimimnuiuuHimmnmaMUaN USPEŠNO NADZORSTVO JUGOSLOVANSKIH MEJNIH ORGANOV Pri Fernetičih aretirani trije tihotapci črne delovne sile Skušali so pretihotapiti v Italijo in nato v Francijo 9 črncev iz Malija Zadeva s tihotapljenjem «črnih renzo La Rocca in 26-letni Frances-sužnjev 20. stoletja» skozi naše kra- i co Facciola iz Ventimiglie. Italijan-je se razpleta. V noči med soboto ! ski preiskovalci pa so zasačili pri in nedeljo so jugoslovanski mejni organi aretirali pri Fernetičih tri italijanske državljane, ki so skušali pretihotapiti čez mejo skupino devetih črncev iz Malija. Včeraj pa so italijanski preiskovalci zasačili na svoji strani meje še enega domnevnega člana tolpe. V prihodnjih urah zna priti do novih odkritij, zlasti z jugoslovanske strani, kjer so baje že identificirali vsaj enega člana tolpe, ki je v Zagrebu usmerjal črnce do italijanske meje. Priprti italijanski državljani so 27-letni Giancarlo Pittavino iz Turina, ki pa že dalj časa živi v Franciji — ta naj bi bil posrednik, ki je držal stike s francoskimi izkoriščevalci, ki so zaposlovali za boren zaslužek črne delavce, 25-letni Lo- •iiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii,Hlinili,iiiiiiiiiiiiiiiuiiiinuufiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumui ZA ZAJEZITEV INFLACIJE Tesnejše sodelovanje med zbornicami in deželo Predsedniki trgovinskih zbornic pri Stopperju Deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper se je te dni sestal s predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Stopper je povabil predstavnike gospodarskih organizacij na razgovor, da bi z njimi pregledal glavna vprašanja s področja njihove pristojnosti. Načeli so predvsem vprašanje gospodarskega re-klamiziranja doma in v tujini, vprašanje urbanističnega načrtovanja v luči gospodarskih in zlasti trgovinskih interesov vprašanje delovne pogodbe in poslovnega urnika v trgovini ter vprašanje javne podpore za razvoj male in srednje industrije Na sestanku so vzeli v razpravo tudi posebno pereče vprašanje, ki ga predstavlja skorajšnja odprava vladne blokade pri cenah 21 vrst baga za široko potrošnjo. Kakor zrano, je vlada julija letos zamrzni, a cene (po stanju na dan 16. ju ja), da bi se tako na otipljiv način zoperstavila prekomernemu naraščanju življenjskih stroškov in s tem nadaljnjemu napredovanju inflacije, ki je v zadnjem letu dosegla . Italiji najvišjo raven v Evropi. Zdaj, ko se vlada, gospoda: st. eniki, sindikalisti in potrošniki pripravljajo na odmrznjenje cen, naj bi se deželna uprava in javne gospodarske ustanove globlje vključile v splošna prizadevanja za za-jez.tev inflacije, pri tem pa naj bi zlasti trgovinske zbornice skrbele za natančno preučevanje sprotne konjunkture in za prinravo instrumentov, ki naj omogočajo redno odvijanje poslov in primerno usmerjanje proizvodnje in razpečevanja raznega blaga. Predsedniki trgovinskih zbornic so izrazili svojo pripravljenost na tesnejše sodelovanje z deželno u-pravo. Dežela ima precej obsežne prštoj' i na področju industrije in trgovine, obstoječa zakonodaja pa ji poleg drugega nalaga tudi nadzorstvo nad delovanjem trgovinskih zbornic. V tem primeru — je na sestanku naglasil Stopper — pa dežela nima toliko v mislih nadzorovanje podrejenih gospodarskih ustanov, kot vzpostavitev novih o-blik sodelovanja za razvoj skupnih prizadevanj v borbi proti inflaciji. Da bi se to sodelovanje lahko razvilo na čim boljši osnovi, je Stopper predlagal, naj bi se trgovinske zbornice sporazumele o ustanovitvi skupnega organa, ki naj bi pred-stavljal nekakšen trait-d union med samimi zbornicami in deželno upravo. Ukradli so krzno pri Sv. Jakobu Neznani tatovi so si izbrali za cilj prodajalno krznenih plaščev v Ul. S. Giacomo in Monte 22 na vogalu t Ul. Caprin. V noči med soboto in nedeljo so vdrli v prodajalno in izpraznili velike omare: izginili so s plenom: 17 krznenih plaščev in 40 ovratnikov iz dragocenega nerca. Skupna vrednost ukradenega blaga presega 5 milijonov lir. Tatvino je prijavil? lastnica prodajalne Amalia Balbi por. Cervo iz Drevoreda XX. septembra 16. Agenti letečega oddelka in znanstvene policije so uvedli preiskavo. • Ravnatelj urada za pristaniško delo v Trstu je razpisal natečaj za vpis priložnostnih delavcev v seznam nestalno zaposlenih pri pristaniških družbah. Za vse ostale podrobnosti se zainteresirani lahko obrnejo na pristaniško družbo, kateri pripadajo, ali pa v uradu za pristaniško delo, ki ima svoj sedež v Starem pristanišču - Fernetičih 25-letnega Carmela Facciole — brata Francesca Facciole — ki je čakal v rdečem tovornjaku fiat 238 ostale člane tolpe in črnce, ki bi jih moral verjetno prepeljati do francoske meje. Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, ki vodi preiskavo, ga zaslišuje kot nri-čo ker mu do sedaj še niso mogli naprtiti nobene stvarne in dokazane odgovornosti. Dr. Coassin nam je sinoči med drugim dejal, da je sploh italijanski kazenski zakonik pomanjkljiv s tega vidika, saj je sko-ro nemogoče prijaviti člane tolp tihotapcev delovne sile, ker ni ustreznih členov zakonika. V Jugoslaviji pa bodo v kratkem sodili trem aretiranim italijanskim državljanom na podlagi člena 303 kazenskega zakonika o prepovedanem prehodu meje. Sodnik za prekrške iz Sežane jih utegne obsoditi do 5 let strogega zapora. Kaže, da so italijanski tihotapci skušali pobegniti miličnikom, ki so jih zasačili na mejni črti; zaradi tega so stražniki tudi večkrat streljali v zrak, na kar se je skupinica vdala. Skupina črncev je prispela pred desetimi dnevi z letalom iz Malija preko Alžira in Rima v Dubrovnik. Kaže, da jih je bilo 20: devet so jih zasačili pri Fernetičih, eden se je javil že pred dnevi na goriški kvesturi, zato vneto iščejo preostalih 10 črncev, ki so verjetno v Jugoslaviji. Danes seja deželnega sveta Danes dopoldne ob 9.30 se ponovno sestane deželni svet. Prvi del seje bo namenjem razpravi o nekaterih vprašanjih, ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci, v drugem delu pa bo posebna razprava o resoluciji, ki jo je predložila svetovalska skupina KPI o «gospodarsko-družbe-nem položaju v Furlaniji-Julijski krajini po novih povečanjih živ- Rajonske konzulte se v teh dneh konzulte. Predloge, ki jih je izde- ----.--j----i_i:i---;--------ji---- lala, so na petkovi seji še dopolnili in izpopolnili. Iz poročila, ki ga je prebral predsednik komisije Pado-van in ki je v dobršni meri tudi rezultat živih stikov nekaterih socialističnih in komunističnih svetovalcev s prebivalstvom vasi, je razvidno, da je med gospodarskimi dejavnostmi na tem področju najbolj občutena kriza, ki jo doživlja kmetijstvo zaradi cele vrste za kmetovalca neugod nih dejavnikov. Gospodarski razvoj mesta neobhodno vpliva tudi na vrtoglavo spreminjanje podeželja ter povzroča s tem propad njegovega tradicionalnega gospodarstva. Zaradi vsega tega so krajevne oblasti dolžne zajeziti ta proces, ki je za Kraševca uničevalen. Rajonska kon-zulta za vzhodni Kras zato predlaga ustanovitev posebnega občinskega odbomištva za kmetijstvo, ali pa vsaj posebnega občinskega urada, ki bi ob sodelovanju s kmetijskim nadzomištvom v Trstu reševal najbolj občutena vprašanja. Med vsemi je na tem področju najbolj občuteno vprašanje živinoreje. Za izhod iz krize, ki je zajela to kmetijsko panogo v zadnjih letih, bi bila potrebna cela vrsta posegov, kakor je na petkovi seji dejal svetovalec Miro Križmančič. Občinsko odborni-štvo, oziroma urad bi moral posredovati predvsem za znižanje cene krme. Obenem bi bilo treba znižati ceno vode za kmetijske potrebe. Od-borništvo ali urad bi nato lahko posredoval za zgraditev zadružne mlekarne in zadružnih hlevov, poskrbel bi lahko za zgraditev podvozov na glavnih cestah za varstvo živine, ki gre na pašo ter za ureditev raznih poljskih cest. Pomembno je v tem pogledu tudi vprašanje izplačila, ki ga večkrat zaman zahtevajo kmetovalci za škodo, ki jo povzročajo po njivah in poljih divjačina in lovci, ter škodo, ki jo povzroča suša. Med zahtevami kraških kmetovalcev je treba (meniti zahtevo za odpravo vojaških služnosti na tem področju, ki posebno oškodujejo prebivalstvo Trebč in Padrič. V najslabšem primeru, če bi namreč ne dosegli dokočne odprave vojaških služnosti, naj se vojaške oblasti vsaj obvežejo, da bodo pravično poravnale škodo, ki jo povzročajo vojaki in težka oklopna vozila pri orožnih vajah. Ijenjskih stroškov». Na dnevnem redu je nadalje razprava o dopolnilih in spremembah, ki naj bi jih deželni svet vnesel v zakon, ki urejuje poslovanje deželnega solidarnostnega sklada. Krati s tem bo svet obravnaval zakonski predlog komunističnih svetovalcev, po katerem naj bi dežela namenila nova finančna sredstva za povrnitev škode, ki so jo v kmetijstvu povzročile zadnje vremenske neprilike. Solidarnostni sklad naj bi okrepili tako, da bi bila kmetijstvu na razpolago vsota 5 milijard lir za izdajanje posojil po ugodni obrestni meri (1 do 2%). Poleg tega naj bi dežela prevzela nase 20% stroškov za delovno silo in za obnovo obratnih sredstev na posestvih, ki jih vodijo neposredni obdelovalci, koloni, spolovinarji in kmetijske zadruge. Deželna pomoč naj bi se priznavala predvsem za tista posestva, ki se ne ukvarjajo z gojenjem plemenitih kultur in za katera torej ni predvidena ustrezna pomoč iz državnih blagajn. Kolikor se je dalo zvedeti, bodo pristojni deželni odborniki na današnji seji odgovarjali na naslednja vprašanja: življenjski stroški in položaj v deželi (predsednik odbora Comelli), nove vojaške služnosti v nekaterih deželnih občinah in preo-snova ustreznih omejitev (odbornik Cocianni), odprava avtobusne proge za Mačkolje in Prebeneg (Cocianni), naročila miljske ladjedelnice v Jugoslaviji (odbornik Stopper), predviden povišek luških tarif v Trstu (Stopper), davčne olajšave na Tržaškem (Stopper), SEJA ODBORA SINDIKATA SLOV. SOLE Jutri, 24. oktobra 1973 bo ob 17. uri odborova seja. Vabimo na sejo vse odbornike glavnega in ostalih odborov, ker je zadnja seja pred občnim zborom. Na dnevnem redu bo: občni zbor. TAJNIŠTVO Eden od problemov, ki zahtevajo takojšnjo rešitev in o katerem je konzulta na zadnji seji tudi razpravljala, je vprašanje jusarskih zemljišč. Konzulta zahteva od občine, da dodeli ta zemljišča zakonitim lastnikom, v nobenem primeru pa jih ne sme dajati v najem ali celo prodajati, kar se je v zadnjih letih marsikje dogodilo. Uprava mora torej čimprej urediti vprašanje lastninske pravice, ki jo nekateri kmetovalci uživajo na parcelah, ki so jih podedovali, ogradili in obdelovali in za katere, kar je navažnejše, plačujejo davke. Med predlogi, ki jih je Konzuiti posredovala druga komisija, je tudi predlog za zgraditev ustreznega občinskega krajevnega središča na Opčinah, ki naj bi poleg sejne dvorane obsegal tudi telovadnico ter knjižnico s slovenskimi in italijanskimi knjigami. To zahtevo je konzulta predložila občinski upravi že v prejš nji mandatni dobi, vendar se od takrat ni še nič premaknilo z mrtve ga tira. Konzulta je na petkovi seji razpravljala še o vprašanju čiščenja greznic. Glede tega predlaga zgraditev grezničnega zbiralnika z vsemi čistilnimi napravami na področju vzhodnega Krasa, v najslabšem primeru pa zahteva, da občinska u-prava poskrbi za izpraznjevanje greznic, kar je bilo doslej prepuščeno nekaterim zasebnikom, katerim so morali lastniki greznic seveda drago plačati. Ravno tako bi morala občinska uprava poskrbeti za čiščenje kraških kalov, ki so trenutno v izredno slabem stanju. • Danes ob 17.30 bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò 5 sindikalna federacija priredila zasedanje o temi «Politika proizvodnje, dobavljanja in cen». Predsedoval bo dr. Carlo Fabricci, razpravo bo vodil Ruggero Battellini, zaključne misli pa bo podal Livio Saranz. Sodelovali bodo predstavniki zadružnih in kmečkih organizacij. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinuniiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuu ZA JAMSTVO TRGOVSKIH POSOJIL Včeraj podpisana listina o ustanovitvi konzorcija V novi organizaciji tudi slovenski trgovci Včeraj dopoldne so na tržaški trgovinski zbornici podpisali ustanovno listino za «Konzorcij za jamstvo kreditov med malimi trgovskimi podjetji, konzumnimi zadrugami in prostovoljnimi nabavnimi skupinami, ki delujejo na področju tržaške pokrajine.» Konzorcij ima nalogo omogočiti včlanjenim trgovcem večjo hitrost in ugodnejše pogoje pri najemanju kreditov in se bo zato sporazumel z določenimi bančnimi zavodi, ki bodo na to pristali. Operacije, ki pridejo v poštev pri delovanju tega konzorcija, so naslednje: nabava blaga: vzdrževanje, popravila in obnova prodajnih prostorov: nabava in obnova opreme; plačan je odprav- skladišče št. 4. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiuiiaiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nova ureditev prometa v mestnem središču Z jutrišnjim dnem začne veljati nov prometni ustroj na nekaterih ulicah mestnega središča, občinska uprava bo namreč vzpostavila novo enosmerno hitro cesto od nabrežij pa do Ul. Martiri della Libertà. Smernica bo vodila od Nabrežja Mandracchio po Ul. Mercato vecchio, Ul. delTOrologio, Trgu Squero, Largu Pittori, Ul. Punta del Forno, Ul. Teatro romano, Trgu Riborgo, Ul. S. Spiridione, Trgu sv. Antona, Ul. Filzi, Trgu Dalmazia, in Ul. Martiri della Libertà. Vse te ceste bodo enosmerne v zgoraj navedeni smeri, z izjemo Ul. Martiri della Libertà, kjer pa bo v nasprotni smeri vozil le o-penski tramvaj. Prav tako bo dovoljena le enosmerna vožnja po Ul. Udine od Ul. Martiri della Libertà do Ul. Rittmeyer. Od tega križišča pa do Ul. Ghega bo Ul. Rittmeyer enosmerna navzdol. To je morda najzanimivejša sprememba, saj bodo morali vozniki, ki prihajajo v mesto z Opčin in s Krasa ubrati drugačno smer kot doslej. Kdor je privozil po Ul. Martiri della Libertà in je po njej zavil v mesto, bo moral to storiti malo prej in zaviti torej v Ul. Rittmeyer. nato v desno po Ul. Ghega in v levo po Ul. Roma. Pomembne so tudi spremembe v Ul. 30. oktobra, kjer bo mogoče priti le do Ul. Valdirivo, ki je ne bo mogoče prečkati in zaviti v Ul. Milano, prav tako pa bo odpravljen izhod in prečkanje Ul. Carducci v višini Trga Oberdan. Kar se tiče parkirnih prostorov je treba poudariti, da bo odslej prepovedano parkiranje in ustavljanje po vsej Ul. Filzi in po Ul. S. Spiridione, medtem ko bo parkiranje še vedno dovoljeno v Ul. Teatro Romano. Dovoljeno bo tudi poševno parkiranje v začetnem delu Ul. Udine do križišča z Ul. Rittmeyer na strani sodih števil. Na novi hitri prometni žili bodo 4 semaforska križišča. Gre za pro- metni vozel na Trgu Riborgo, križišči z Ul. Valdirivo in Ul. Milano ter velik semaforski kompleks na Trgu Dalmazia. 7. jutrišnjim dnem bosta -edno delovala le prvi in zadnji, medtem ko bo treba na vmesnih križiščih zelo paziti, dokler ne bodo občinski tehniki vključili tudi teh dveh naprav v semafor- sko omrežje. Prav tako bodo z jutrišnjim dnem nekoliko spremenili semafor na križišču Ul. Mercato vecchio z Nabrežjem, da bodo imela tudi vozila, ki bodo prihajala po Nabrežju v smeri od postaje proti novemu pristanišču nekaj časa osto pot, da zavijejo v levo. To so torej najvažnejše novosti, ki stopijo v veljavo z današnjim dnem. Nobenega dvoma ni, da bo nekaj časa prihajalo do zastojev, dokler se avtomobilisti ne privadi jo na novost, vendar pa bo to tra jalo le nekaj dni, saj so Tržačani že v prejšnjih primerih dokazali, da se kaj kmalu sprijaznijo z novostmi. nin, dodatnih plač, taks in socialnih dajatev: nabava vseh tistih dodatnih potrebščin, ki so nujne za učinkovito vodenje podjetja. Mož nosti so torej zelo široke in bodo nudile včlanjenim trgovcem priliko, da se zares učinkovito poslu-žijo tega novega organa. Ta je nastal tudi ob privoljenju in sodelovanju deželne uprave, ki je izglasovala poseben zakon in s tem nakazala začetno vsoto za poseben sklad, ki bo osnova za jamstvo vseh kreditov. H konzorciju lahko pristopijo vsa tista trgovska podjetja, ki imajo manj kot 20 uslužbencev. Pri vstopu mora vsak novi član vplačati 50.000 lir, ki bodo povečale prej omenjeni fond in ki ne bodo povrnjene, v slučaju izstopa. Konzorcij ima precejšnjo važnost za male trgovske operaterje in to je bilo tudi potrjeno od velikega števila trgovcev, ki so ustanovni akt tudi podpisali. Naj omenimo, da so med temi tudi številni slovenski trgovci, člani Slovenskega gospodarskega združenja, ter da je SGZ sodelovalo pri pripravah na včerajšnjo ustanovitev. V kratkem bo že prvi občni zbor, na katerem bodo izvolili po statutu predvidene organe, nakar bo konzorcij začel s svojim pravim delovanjem. Vpisovanje se je že začelo in vsi trgovci, ki so za to zainteresirani, se lahko obrnejo na tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja, ki jim je na razpolago za vsa potrebna pojasnila. K. J. Fotoamaterski odsek kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori CRAL Ente Porto) razstavlja v Pristaniški postaji slike članov novogoriškega Foto kino kluba. Razstava bo odprta sleherni dan do 27. oktobra in sicer z urnikom od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih. V Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra. V galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra. V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški likovnik Vittorio Cossutta. Razstava bo trajala do 25. t. m. V galeriji «La Lanterna» je odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra. V umetnosti dvorani «Cesare Sofia- nopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 razstavljata nagrajenca mednarodnega slikarskega natečaja «Italia 2000» Alfa Carati iz Bologne in Michele Buduli iz Milana. Razstava bo odprta do 30. oktobra in sicer ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure. Razna obvestila Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cah, ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk». KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje do 10. 11. 73 pri Norci (SPZ), Ul. Geppa 9. Cena tečaja za člane 10.000, za nečlane 12.000 Ur. Tržaški partizanski pevski zbor obvešča pevce, da bo vaja v petek, 26. t. m. Nove cene goriv za ogrevanje Na podlagi medministrskega odbora za cene (CIP) je pokrajinski odbor za nadzorstvo nad cenami določil nove cene goriv za ogrevanje. Po sklepu odbora je tako cena ke-rozena v posodah za dvajset litrov 890 lir pri prodajalcu. Cena se zviša za 200 lir, če pripeljejo gorivo na dom. Kar zadeva plinsko olje, je po novih določilih njegova cena 810 lir za posodo dvajsetih litrov, 950 lir pa za prodajo na domu. Za nakup do 4.000 1 plinskega olja je njegova cena 3.815 na stot oziroma 3.205 lir na hi. Za nakupe nad 4.000 1 je cena 3.708 lir na stot, ali 3.115 na hi. Plinsko olje stane 3.602 lir na stot, ali 3.026 na hi, če gorivo pripeljejo s ci-ster..o. Cena tekočega olja je 2.664 na stot, ali 2.438 na hi če nakup ne presega 4.000 l, cena je 2.565 na stot, ali 2.347 na hi če presega 4.000 1, cena je 2.468 na stot ali 2.258 hi, če ga pripeljejo s cisterno. Za poltekoče olje je cena 2.179 lir na stot. V vseh teh cenah je vštet tudi davek na dodatno vrednost IVA. Miljo Gombač 50-Ietnik Miljo Gombač se danes srečuje z Abrahamom. Ob tem življenjskem jubileju mu izreka športno združenje Bor iskrene čestitke in najboljše želje ter da bi še dolgo tako nesebično delil svojo naklonjenost in izkušenje naši mladini, kot je to opravljal v preteklih desetletjih. Čestitkam se pridružuje tudi u-redništvo Primorskega dnevnika. GLASBENA MATICA - TRST Otvoritveni koncert abonmajske koncertne sezone 1973-74 V četrtek, 25. oktobra 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu PEVSKI ZBOR IVO LOLA RIBAR iz Beograda Dirigept: IVO DRAŽINIČ Solisti: Dušica Obradovič, sopran Predrag Matič, tenor Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE gostuje danes, 23. t.m. ob 19.30 v Mariboru (Borštnikovo srečanje), jutri, 24. t. m. ob 19.30 in v četrtek, 25. t. m. ob 17. uri v Ptuju s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt». KULTURNI DOM — V četrtek, 25. t. m. ob 21. uri prvi abonmajski koncert Glasbene matice — gostovanje pevskega zbora «Ivo Lola Ribar» iz Beograda. V petek, 26. L m., ob 16. uri za abonma red H — mladinski: A. P. Čehov «Češnjev vrt». Kino V soboto, 27. t. m. m I 1 na nogometnem igrišču v Velikem Repnu: VITKJ proti SUHIM IVMi oglasi Iščemo zares vešče šivilje za ročno šivanje krzen. Najvišja plača. Javiti se v trgovini za krzno ZILIOTTO — Ul. Milano 16-1. nadstr. 100.000 LIR daje hišni pomočnici družina z Opčin; od 7.30 do 16.00. Telefonirati 30109. Včeraj-danes Danes, TOREK, 23. oktobra SEVERIN Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 10.34 — Luna vzide ob 3.33 in zatone ob 15.28 Jutri, SREDA, 24. oktobra RAFAEL, ELKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,3 stopinje, najnižja 11,8, ob 19. uri 15 stopinj, zračni pritisk 1021,2 mb, rahlo narašča, veter 18 km na uro, s sunki 38 km na uro, severovzhodni, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. oktobra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: sedem dni star David Pobega, 87-letni Cesare Busetto, 64-letni Giuseppe Pangher, 76-letni Bruno Mahla, 62-letna Valeria Pisani por. Augustini, 77-letni Guido Facci, 76-letni Antonio Colace, 81-letna Giulia Cattarinich vd. Piccini, 76-letna Maria Erzeg, 79-letna Domenica Cova-cevich, 96-letna Giovanna Godina, 44-letna Silvana Crevatin por. Mendiz-za, 59-letna Alice Grassi por. Sale-sia, 78-letni Enrico Pipolo, 86-letna Cermela Slabagna vd. Bregant, en dan star Stefano Maschietto, 85-letni Ottavio Piccini in 72-letna Giuseppina De Cleva por. Pizzarello. DNEVNA 'MižBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44: Miani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM - Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. Sàiga! BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 mu 38-101, 38 045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 596,25 Funt šterling 1.455,— Švicarski frank 198,— Francoski frank 139,75 Nemška marka 248— Avstrijski šiling 33,34 Dinar: debeli 39— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut Nazionale 17.00—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Bryqper, Anne Baxter, Yvonne De Carlo. Debra Paget, John Derek. Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furto». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Contratto carnale — contact». George Hilton, E. M. Salerno in Franco Gionelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film. Eden 16.00 «Cinque matti allo stadio». Igrajo Charlots. Barvni film. Ritz 16.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno, G. Ferzetti in S. Berger. Barvni film. Aurora 16.30 «L’emigrante». Barvni film z Adrianom Celentanom. Capito! 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Il grande valzer». Barvni film za vsakogar. Impero 16.00 «L’erede». V glavni vlogi Jean Paul Beimondo. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Violenze erotiche in un carcere femminile». Den-nis Price in Genevieve Deloir. Barvni film. Prepovedano mladini ood 18. letom. . . Moderno 16.00 «Il Padrino». Igra Marion Brando. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Marisa Mei in Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Zlo Tom». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Krakatoa, Est di Gia-va», Maximilian Schell, Diane Baxter in Brian Keith. Barvni film. Astra 16.30 «La morte accarezza n mezzanotte», Susan Scott. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «X 21 spionaggio atomico», Stephen Muray, June Turbourn. čmobeli film. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1974. Potrebne informacije da-ie ravnateljstvo. Prosveta Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA priredi letos ob 20. obletnici obstoja redni občni zbor, ki bo v Gorici v nedeljo, 28. oktobra ob 9. uri v dvorani SPZ v Ul. Verdi 13. Vabljeni bivši in sedanji člani ter starši. Odhod iz Trsta z vlakom ob 7.18. Taborniški srečno. G2£H!mm V počastitev spomina drage kole- gice dr. Pie Germani daruje profesorski zbor srednje šole Sv. Cirila in Metoda 20.000 lir v dobrodelna namene. V počastitev spomina pok. ravnate- lja inž. Viktorja Sosiča daruje profesorski zbor srednje šole Sv. Cirila in Metoda 20.000 lir v dobrodelne namene. Namesto cvetja na grob Josipa Terčona daruje Majda Čeme z družino 5.000 lir za Dijaško matico. SOŽALJA Miloš, ob smrti predrage mame H izrekamo iskreno sožalje Sošolci 5. znanstvenega liceja ŠD Polet izraža svojem« mlademu odborniku Milošu Jugoviču globoko sožalje ob Izgubi drage mame. Košarkarji in trener Poleta izražajo soigralcu Milošu Jugoviču iskreno sožalje ob prerani izgubi matere. GORIŠKI DNEVNIK VZAJEMNA BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA KMETOVALCE Tudi proračun za leto 1974 bremenijo neustrezne postavke Blagajna zaposlila funkcionarja, ki obvlada tudi slovenski jezik Odpraviti «posredno» lekarniško oskrbo - Poročilo predsednika Kakor smo pred kratkim že zabeležili v našem listu, je pred dnevi pokrajinski odbor kmečke bolniške blagajne med drugim odobril proračun za poslovno leto 1974. kj ga je prisotnim podrobneje razčlenil predsednik Dušan Kodrič. Predsednik je ob tej oriliki pojasnil tudi glavne smernice, po katerih se odvija poslovanje vzajemne bolniške blagajne v zadnjem času ter se pomudil ob možnostih za vnašanje novih prijemov, v okviru manevrskega prostora, ki ga na tem področju dovoljujejo ustrezni zakoni, za nadaljnjo pospešitev [»slova-nja v korist včlanjenih kmetovalcev in splošnega napredka naše družbe. Vodstvo vzajemne bolniške blaga i-ne se namreč zaveda, da sedanje poslovanje organizacije še zdaleč ne ustreza dejanskim potrebam prizadetega kmečkega življa. Odprtih je še cela vrsta problemov, ki jih je prejšnja uprava zanemarila bodisi zaradi pomanjkanja primerne politične volje, bodisi zaradi togosti, ki je značilna za katerokoli birokratsko vodenje javnih ustanov. Kar zadeva proračun za poslovno leto 1974, je govornik omenil, da se tudi ta zaključuje s primanjkljajem. Stroški, ki jih mora kriti organizacija, so namreč znatno večji od dohodkov, in sicer predvsem zaradi stalnega naraščanja števila posegov v korist včlanjenih kmetovalcev, pa tudi zaradi vzporednega naraščania izdatkov za posamezne posege. V tej zvezi velja pripomniti, da predstavljajo največjo postavko v proračunu izdatki za kritje bolnišniških stroškov: na to postavko odpade kar 70 odst. vseh letnih izdatkov vzajemne blagajne. Položaj s tega vidika bo prihodnje leto toliko slabši, ker bo zmanjkal — popolnoma nepredvideno in ne da bi zato imeli kakršno koli opravičilo — dohodek v višini 16,537.000 lir, ki ga je za krit- je stroškov pri upokojencih doslej nakazoval zavod INPS po zakonu štev. 369 iz leta 1967. Tako bodo proračunski dohodki blagajne prihodnje leto znatno manjši od letošnjih, stroški pa se bodo nasprotno znatno povečali. Med navajanjem posameznih postavk iz poslovnega proračuna je govornik nato naglasil pomen prispevka, ki ga deželna uprava priznava blagajni na podlagi deželnih zakonov štev. 11 in 46 iz letošnjega leta, Gre za postavko, ki omogoča priznanje lekarniške in dopolnilne o-skrbe upokojenim kmetovalcem, od 1. julija letos pa tudi aktivnim kmetovalcem, njihovim družinskim članom in kmečkim materam. Nova pomoč, ki je bila priznana kmetom, je sad njihove skupne borbe za dosego boljših pogojev in večje demo-Kratičnosti v odnosih med državlia-ni in javno upravo. Pri vsem tem pa kažeta tudi omenjena deželna zakona določeno vrzel, da mora namreč kmetovalec ali njegov družinski član odšteti za vsako zdravilo pavšalni znesek 200 lir, ne glede na vi- vil vplačati ustrezno ceno, nato pa se morajo lotiti zapletenega postopka za povrnitev stroškov in čakati na ustrezno nakazilo do naslednjega leta. Ta nevšečnost je toliko večja, ker takega načina plačevanja zdravil ne predvidevata niti deželni zakonodajalec, niti sporazum med pokrajinskimi bolniškimi blagajnami in deželno upravo. Bolniška blagajna naj bi zato od 1. januarja 1974 odpravila omenjeno nevšečnost in prešla na neposredno izplačevanje stroškov za nabavo predpisanih zdravil. S tem bi občutno šli na roke prizadetim kmetom, hkrati pa bi uresničili tudi priporočilo, ki ga obsega člen štev. 5 o-menjenega sporazuma in ki pravi, naj bi vzajemne bolniške blagajne uvedle v svoje poslovanje «najenostavnejše birokratske postopke» Govornik je nato prešel na posamezne postavke v proračunu in pri predvidenem dohodku v višini 1,204.000 lir naglasil, da gre za dodaten prispevek 1000 lir na glavo, s pomočjo katerega naj bi blagajna šino cene posameznega predpisane- | vračala prizadetim oskrbovancem ga zdravi'a. Mimo tega. da je denar-1 celotno ceno predpisanih zdravil. De-ja po ustrezni proračunski postavki . želna uprava krije namreč omenje- dovolj za kritje tudi teh 200 lir, se namreč rrarsikdai dogaja, da omenjeni pavšalni znesek krije kar celotno ceno predpisanega zijraviia G-poštevati bi bilo treba, da se kmetovalci z našega področja nikakor ne uvrščajo med zapravljivce javnega denarja. Iz dosedanjih podal kov je namreč razvidno, da so znašali lanski stroški za lekarniško oskrbo poprečno po 3.102 liri na osebo, medtem ko znaša državno poprečje nad 14.000 lir. S tem v zvezi bi bilo treba odpraviti še eno nevšečnost, in sicčr ne stroške le v razmerju 90 odst. Proračun vzajemne blagajne močno obremenjuje izdatek 7,181.000 lir za kritje obresti na posojila, ki jih je združenje Federmutue najelo v prejšnjih poslovnih letih, ko je blagajno vodil komisar. Govornik je na koncu omenil še vprašanje, ki ga predstavlja narodnostna sestava oskrbovancev. Prejšnja uprava je povsem zanemarila to vprašanje, sedanja pa je kot prvo poskrbela za zaposlitev funkcionarja, ki obvlada tako italijanski tako imenovano «posrednost» lekar- i kakor tudi slovenski jezik Funkcio- niške oskrbe. Kmetovalci morajo namreč ob nabavi predpisanih zdra- 4 2 o s s> , ■ ^ ; v Na ženskem odbojkarskem turnirju v Gorici je osvojil prvo mesto Casafrande iz Sacileja. 2. je bil Libertas Brescia, 3. OMA Trst in 4. AGI Gorica. * * * Tržaški CUS bo razširil svoje delovanje tudi na žensko odbojko. PLANINSTVO OD JULIJA DO SEPTEMBRA Delovanje SPD Trst v poletnih mesecih Vrsta izletov in vzponov na številne gore Delovanje SPDT je bilo v letošnjih poletnih mesecih zelo razgibano ker se je odražalo ne samo v aktivnosti društva kot takega, marveč je bilo opaziti povečano planinsko prizadevnost tudi med posameznimi člani društva. Naj navedemo nekaj najvažnejših izletov in tur, ki so jih tako društvo, kakor njegovi posamezni člani opravili v poletnem trimesečju. Ob 70-letnici PD Jesenice se je naše društvo 1. julija udeležilo na Slemenu pod Mojstrovko proslave, ki je bila ob tej priložnosti. Ena od točk programa proslave je bil prikaz reševanja v gorah, nakar so se člani društva po želji povzpeli na Mojstrovko. 15. julija je društvo organiziralo izlet v Viševo skupino, od koder naj bi se povzpeli čez severovzhodni greben na vrh Viša. Vendar so se udeleženci zaradi slabega vremena povzpeli samo na sedlo Na-bois. 5. avgusta je bil vzpon na Mangart. Septembra meseca in sicer 9. je bil dan planincev Slovenije v Bovcu, 16. i. m. pa avtobusni izlet na Ratitovec in 30. vzpon na Nanos, ob priložnosti dneva tržaških planincev. Med posamezniki se je julija meseca Peter Suhadolc povzpel na vrsto alpskih vrhov: \ Sloveniji na Jalovec, Škrlatico in Mojstrovko, v Italiji na Marmolado, Montaž in na Rocchetto Alto, kjer je opravil svojo prvo plezalno smer. V Avstriji se je povzpel na Veliki Klek in še na tri druge vrhove. Avgusta je bil na Mont Blancu in Gran Para-disu. Od 4. do 8. avgusta so trije starejši planinci, na čelu z dr. Ma-šerovo, obiskali skupino Brente. Tu so se povzpeli na vrh Cima Brenta; po znani zavarovani, a ne lahki poti «via delle Bocchette» so naslednjega dne dosegli planinsko zavetišče Tosa, kjer so prenočili, da bi naslednji dan dosegli vrh Tosa, kateremu pa so se morali zaradi slabega vremena odpovedati. Zelo dobro je delovala skupina Pina Rudeža, ki je od julija do septembra opravila več tridnevnih skupinskih izletov, med temi julija na Triglav in čez Triglavska jezera na Bohinj/ avgusta na Razor in Stenar (Vršič - Mlinarica - Razor-Pogačnikov dom - Stenar - Luknja-Dolič - Vrata) in septembra po slovenski zamejski vertikali (Višarje-Lovci - koča Pellarini - Viš - koča Corsi - sedlo Scalinis - Nevejsko sedlo - koča Gilberti - Kanin.) Alpinistični odsek se je potepal malo povsod. Od Julijskih Alp do Dolomitov pa tja do Zahodnih Alp v skupini Monte Rosa in Brighthor-na, kjer je preplezal več štiritisoča-kov kot Due gemelli, Polux, Rocce Nere, Brighthorn in Castore. f. j. liiiiiiiiiiiintiiiifiiiiiiiiiiHiiiiliiMiiiiiiHHiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii KOLESARSTVO NA MEDDRUŠTVENI DIRKI Skupinski sprint odločal o zmagi Maver si je med veterani zagotovil prvo mesto Na nedeljski meddruštveni kolesarski dirki v Dolini so kolesarji lenjerskega kluba Adria dosegli razmeroma dober uspeh, če upoštevamo, da so se morali boriti proti a-materjem. Maver si je s četrtim mestom na skupni lestvici zagotovil tudi prvo mesto med veterani, potem ko je glavna teža bega slonela na njegovih ramah. Tri kroge pred koncem tekmovanja je skušal uiti skupno z drugima dvema tovarišema, vendar mu je poskus spodletel, tako da so bili tekmovalci v zadnjem krogu spet strnjeni. Dva kilometra pred ciljem pa je silovito potegnil Vižintin, ki si je nabral dobrih sto metrov prednosti in jih obdržal vse do ciljne ravnine pred občinsko palačo v Dolini. Tu pa je nenadoma popustil (kasneje je izjavil, da so ga prijeli želodčni krči) in petdeset metrov pred ciljem ga je prehitela vsa kolona zasledovalcev. V kratkem sprintu se je uveljavil mladi Vremec, ki dirka za ekipo Barlali Rcvis, pred drugim amaterjem Felizzolo (SC AT) ter pred Bevilacquo in Ma-verjem. Dirka je bila zelo hitra od začetka do konca, poživljali pa so jo v glavnem lonjerski kolesarji, ki so skušali odločiti tekmovanje v svojo korist dosti pred koncem, vendar jim to ni uspelo. Maver je sam priznal, da je zgrešil, ker je ušel prehitro, Vižintin pa se je uštel zaradi nenadne utrujenosti. Od Macarola nismo mogli, kljub njegovemu dobremu trinajstemu mestu, pričakovati več. ker je že pred dobrim mesecem opustil treninge in je nastopil brez velikih ambicij. Bonanno pa je tudi ostal v glavnini, ki je složna prispela na cilj. Vrstni red na cilju 52 km dolge dirke: 1. Alessio Vremec (Bartali) v 1.21’ s poprečno hitrostjo 38,519 km na uro 2. Romano Pelizzola (SCAT) 3 Emilio Bevilacqua (Hausbrandt) 4 Nino Maver (Adria) 5. Silvano Boscolo (Cottur). Radi Zaroto proti Kennedyju (Nadaljevanje s 4. strani) pa igra vlogo tistega človeka, ki je vso zadevo idejno spletel in vodil, vlogo človeka, ki si je praktično atentat zamislil. Ameriški filmski producent Ga-ry Horowitz je v zvezi s tem še povedal : «Nismo uporabljali za predsednika Kennedyja dvojnika. V tistih kadrih, kjer vidimo bivšega predsednika v veliki bližini, smo uporabili stare filme iz raznih priložnosti, za tiste kadre, kjer sledi gledalec dogajanju na večji razdalji, pa smo uporabili statista. Našli smo napr. igralca, ki je popolnoma podoben Jacku Ru-byju. (Jack Ruby je lastnik nekega ameriškega nočnega lokala v Dallasu. ki mu je uspelo po neverjetnih zvezah priti na sedež policije prav v trenutku, ko so Osvvalda peljali na sodišče, in ga s samokresom potolči, tako, da je tožilec izgubil glavnega obtoženca, seveda v ameriški verziji atentata, da je namreč le. Lee Harvey Osvvald umoril predsednika Kennedyja na lastno pobudo in brez kakršne koli zveze s kako zaroto). Našli smo tudi človeka. ki je lahko brez vsakršnega «popravka» mogel igrati vlogo Oswalda». Sedaj, ko bo s filmom prišla zadeva Kennedy ponovno v ospredje, so Horovvitza vprašali, ali ne računa morda, da bi njegov film mogel zadevo ponovno obuditi. Horowitz meni, da to ni možno, kajti sodna preiskava v zvezi s tem zločinom je že zdavnaj mimo, vse kaj drugega pa je zanimanje za zadevo pri javnosti in v tem primeru bo film, ki ga je pripravil, imel pozitivno vlogo. Film bodo začeli predvajati, kot smo že rekli, v začetku novembra, 22. novembra pa bo 10 let od dne, ko so sredi Dallasa odjeknili morilski streli.