Posamezna številka stane 1 dinar.
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. laven Jugoslavije: Celo leto IGO din. Insertiti ati oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. tiiruvnUtvo sprejema naročnino, inserate
She dui seti jet o liiičen list % a s imens'ko ijüdsitto
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.

in reklamacije,
1Ö2 ä.mviIk...*	àlABiBOft. 23 i kteferà 1925	luriuk
Boćarsko pismo Radiću
Poslanik nekdanje bolgarske zemljo-r-a draške vlade in prijatelj umorjenega bolgarskega ze-mljoradni-škega voditelja Stambolijskega Rosta Todorov je v beograjski »Politiki« napfeal Stjepanu Radiču sledeče pismo v imenu bolgarskih kmetov, katere je Radič nekdaj toliko proslavljal:
»Cela 'bolgarska, emigracija je z najrvečjim veseljem in navdušenjem pozdravljala sporazum Srbov s Hrvati, da bi napravil konec težki politični krizi in dal upati na lepo bodočnost. Mislili smo tudi, da bo s tem nekako likvidirano vprašanje odnošajev -bolgarskega ze-mljoiradniš-kega saveza in njegovih predstavnikov napram Vam in Vaši politiki v tem smislu, da bi končno uvideli, da je politika, kojo smo mi vodili in jo še vodimo, edina pozitivna in slovanska politika. 'Ne zahtevamo monopola, dopustite nam pa priznanje, da smo mi v Bolgariji vodili to politiko konsekventno in dostojno. Sicer nam to prizna tudi velika večina jugoslovanskega tiska.
V	preteklosti je bilo nekoliko neugodnih incidentov med Vami in med nami. Spominjate se li,, da ste me po svoji vrnitvi iz Moskve javno imenovali »Pašičevegn agenta«, ker so Vas, kakor ste trdili, v Moskvi tako informirali. Sedaj moskovski listi Vas krstijo <z istim imenom, torej sva v istem košu1. Tudi sedanji bolgarski listi Vam ne prizanašajo. Takoj drugi dan po sporazumu je stalo v ofici-jelnem glasilu Cankove vlade, da ste propadli s svojo novo politiko.
Z ozirom na vse to se obračam do Vas povodom Vaših najnovejšliih izjav o bolgarskih zadevah. Pripovedujete, da ste se raizgovarjali s Cankovom, (Kalfovom, Madjaro-vom in Danail-ovom. Ni mi znano, kaj so Vam ti rekli, uso-jam si pa sklepati, da so Vam o-dpevali svojo staro jeremi-jado, ki jo vedno ponavljalo, da bi prevarili svet in da je onih »sto vreč dukatov«, o katerih ste govorili, lažmjivi denar. Pravite ,da je Kalfov »imeniten človek«, 'bolgarski narod ga pa smatra za navadnega ubijalca, lakaja Ferdinanda Koburškega in lažnjdvoa.
V	očeh cele Bolgarske — a tudi celega res demokratičnega sveta je 'Cankov najmračnejša figura našega 'Stoletja-. Kar se tiče Dana do va, je to agent Kaiserja medvojno in še danes misli ta človek, da bi bilo uničenje Srbov sreča za Bolgarijo. Vsi ti ljudje so med vojno skušali tudi praktično izvesti to uničenje, kar najboljše dokazuje S urdu lica (kjer so bolgarski vojaki izvršili strašen pokolj nad srbskim nedolžnim prebivalstvom). Odkrito in lojalno priznam, da je edina izjema med njimi g. Madjarov. .
Najstrašnejša je pa Vaša. trditev, da se tudi danes režim v Bolgariji naslanja na »seljaško demokracijo.« Bojim se, gospod Radič, da serbo ta Vaša trditev tolmačila, od bolgarskega naroda kot največji zasmeh njegove nesreče. Pomislite samo, kaj bi rekle rodbine onih 25.000 pomorjenih bolgarskih Seljakov in meščanov, umrlih v največjih mukah, živih sežganih, razsekanih na kose, katerih edina krivda je bila ta, da so sanjali o" miru in bratstvu na slovanskem Balkanu. A lil ne bod-o mislili, da ste tudi Vi- z njihovimi rablji in proti nesrečnemu bolgarskem« ljudstvu? Verujem sicer, da ni tako, ampak da ste samo preslepljeni kot žrtev mistifikacij in laži. Ne morem razumeti, da bi človek, ki sam ni prelival krvi, mogel soglašati z bando morilcev.
Pred svojim odhodom v Ženevo je Cankov s tribune narodnega sobranje javno razložil, zakaj se v Bolgariji ubijajo zemljoradniku Obrnjen proti zemljoradniškim poslancem je dejal: »Se-li spominjate upora tatar-pazarskega polka 1915. leta, ki so ga Vaši tovariši zanetili? Priznam in vedno bom priznaval, da mi je žal, -da Bolgarija ni izšla kot zmagovalka. To je naša največja žalost. Vi ste pa od leta 1915 do 1918 demoralizirali našo armado ter ste celo iz centralne jetnišnice (tu so bili zaprti pokojna Stamlboläj-ski in Daskalov in pisec tega pisma) agitirali, da je prišlo do katastrofe na Dobrem polju.«
Jasno je torej, .zakaj.se -nas preganja in mori. Ml smo bili proti bratomorni vojni. G. Cankov pravi, da je vedno -želel in želi Bolgariji zmago. -Kaj bi pomenila ta zmaga? Uničenje južnega slovanstva -in ustvaritev efemerne »velike Bolgarije«, nemškega vazala, ki ibi bil pa tudi prej ali slej od Nemčije uničen, da bi se odprla nemška pot na Bagdad. To je bila največja želja Cankova. Želel je pa tudi uničenje zapadne demokracije, ker se zmaga Bolgarije ni -mogla misliti -brez zmage Nemčije ob uničenju Belgije in Pariza. Ubija se nas tudi zato, ker se danes kakor po-iprej borimo za skupno jugoslovansko domovino, katere- sestavni del ste tudi- Vi- Hrvati. Bolgarski -poslanik v Rimu je že dne 10. julija 1923 izjavljal italijanskim novinarjem: »Preobrat Q. junija je moral priti, da se prepreči ujedinjenje z JugoslavH-o.« -Danes pa ti heroji 9. junija (ko so sedanji bolgarski oblastniki zrušili z zavratnim napadom iStaimbolijskijevo- vlado) zatrjujejo- Vam, da so tudi o-rii za zbližanje. Kakšna krvava ironija!
Evo, a koim -ste se razgovarjalif Razgovarjati in verjeti sicer ni greh, naivno je pa vendarle. Do ujedinjenja Bolgarije z Jugoslavijo bo -prišlo, ali to bodo ustvarili narodi. Vlade -bodo pri tem igrale samo ulo-go predstavnikov narodne volje. Ca-nko-v pa ni predstavnik te volje, ker predstavlja samo apetit ničvredne količine in vrste korumpira-
ne manjšine in nič več. Dokler se bolgarski narod ne osvo bodi sedanje,ga režimskega nasilja, ki je stra-šnejše od turškega suženjstva, se ne da ničesar pozitivnega izvesti.
Rekel sem Vam resnico in sedaj reagirajte na njo, kako-r znate. Lahko tudi -z žalitvami, kakor nekdaj. Moja široka pleča vse prenesejo. Ne žalite pa čustev bolgarskega naroda, ne ubijajte njegove vere v Jugoslavijo, ker bi to bil greh -proti sv. -Duhu, -ki ga še evangelije ne oproščajo.«
Tako i-ma tudi Radič -bolgarsko pismo. S tem je izjednačen s Pašičem, ki je tudi že dobival prav značilna bolgarska pis-ma, Radič je poprej dolga leta poveličeval -bolgarske zemljoradnike ter pripovedoval, kako -bodo tvorili z
drugimi jugoslovanskimi narodi vre-d seljaško balkansko federacijo. Danes pa pripoveduje, da so morilci bolgarskih selja-šk-ih voditeljev in zatiralci seljaške-ga naroda izvrstni ljudje in da da ja jo izjave, vredne »100 vreč cekinov.« T-u-di Pašič je imel nekdaj tesne zveze z Bolgarijo. Ko s-o bili doma v Srbiji upori ,in so drugi voditelji radikalne stranke ječali po ječah, se je Paši-č pravočasno umaknii-l na Bolgarsko in je od tam celo pripravljal in vodil akcije proti kralju Milanu, dokler se z njim ni pobotal. Pozneje je pa večkrat izražal ne samo nezaupanje, ampa-k tudi mržnjo do cele Bolgarije in je tudi dobival bolgarska pisma, k!i ga spominjajo na preteklost. —tgr.
«éèfeJs skupščinske sezone
V torek dopoldne je bila prva seja rednega skupščinskega zasedanja. To sejo so izpolnile volitve, skupščinskega predsedmš-tva. Za predsednika je bil izvoljen zopet Marko Trifkovič in ob Lej priliki so se radikali izkazali zopet prav nelojalne do svoj ili vladnih zaveznikov — radiičevcev, katerim- so dali samo drugo podpredsedniško ter tretje in četrto tajniško meslp. Po svoji moči, kot parlamentarna skupina bi pa morali radičeve! dobiti najmanj prvo podpredsedniško mesto. Prvi podpredsednik je, kakor poprej, radikal dr. Subotič, drugi podpredsednik pa rad.-ičevec dr. Šibenik, Prva tajnika sta radikala Kobasica in Pavlovič, druga pa radičevca Bačinie in Zagorac. Po izvolitvi skupščinskega odbora je podpredsednik dr. Subotič mesto obolelega predsednika Trifkoviča naznanil, -da se prihodnja seja skliče pismenim potom. Na proteste in vprašanja opozicije se je to utemeljevalo s kraljevo bolehnostjo, češ, da. je tokrat predvideno zasedanje skupščine s prestolno besedo.
Istega dne zvečer se j e. pa ministrski svet sestal: in sklenil, da se seje nadaljujejo že drugi, dan z navadnim kraljevini ukazom brez prestolnega govora. Vladna poročila pravijo, da je sporočil kralj iz Topole, naj skupščina ne čaka, ampak naj nad-alj-uje s svojim delom, od drugih strani, se pa zatrjuje, da je že od začetka med ministri en del za to, da bi se začela skupščina s prestolnim govorom, dočim hoče'dru-gi dèi, da je vse kakor po navadi.
Dr. Korošec o pMitienem položaju:
»V parlamentu ne bomo imeli dovolj materijala za delo. Ministri niso imeli časa, da bi ga izdelali in pripravili-. Morali bomo iti ali zopet na »odbore« ali pa bomo samo markirali, kakor da delamo. To se ne da oprostiti. Tako se parlamentarizem diskreditira. Ljud-slvo postaja nezadovoljno. Država je še neurejena. Nujno bi bilo potrebno forsirano parlamentarno delovanje. Grè pa ravno v nasprotno sinter. Mi še ne prihajamo k konsolidaciji. Gospodarsko in kulturno življenje je tako diferencirano, tako potrebno največje pozornosti, da bi morala zakonodaja funkcijonirati izvrstno.
Na ljudstvo in na državo se pri nas skoro ne misli. Vsak se briga samo za to, kako bi se vzdrževala stranka, kako bi se jačala in kako bi ostala še na oblasti ljudstvo pa, ki je vsaj skoro v celem zapadnem- delu naše države že od same narave zapostavljeno, izkrvaveva. Izžema se ga z davki in umira gladu. To dobesedno velja za Črno goro, Dalmacijo in. Hercegovino. Pa tudi v gorskih krajih Hrvatske in Slovenije ni boljše. Nihče ne vpraša, ali ima ljudstvo kruha, ampak vse vprašuje, kateri stranki pripada.
Sedaj hočejo odvrniti ljudsko pozornost od dejanskega stanja z novo volilno strastjo, z volitvami v oblastne skupščine. Po sedanjih zakonih te skupščine nimajo potrebnih pogojev za življenje. Vidi se, da se ne bo doseglo nič pozitivnega za ljudstvo. Da bo to parceliranje države na male oblasti zopet, nanovo vznemirjalo Hrvate in Slovence, o tem ne bomo govorili.
Kar se tiče nas Slovencev1, je pri nas gospodarsko stanje strašno. Industrija stoji, kmetijstvo je pasivno, brezposelnost raste v nedogledno število. Celokupni upravni aparat dela naravnost proti -gospodarskemu napredku -Slovenije. Posebno nas ubijajo preveliki, z brezobzirnostjo izterjavam diavki. Davčni fiskalizem slavi orgije. Prešel je v sadizem. Z ozirom na strankarstvo ne vidimo trenutno nobenega izhoda iz položaja.
Vse je slepo in gluho za ljudske boli. V radikalni stranki imamo prijateljev, imamo pa tudi neprijateljev. Ti poslednji mislijo, da je treba ustvarjati in vzdržavaLj. protiklerikalno fronto proti katoliškim Hrvatom in Slovencem. To smo čuli iz izjav odličnih radikalnih prvakov v Ženevi, to čitamo iz radikalnih listov doma. Čujemo neprestano napade na episkopat, na našo duhovščino. Čemu ta kampanja proti katoliškim Slovencem in Hrvatom, ki odseva tudi iz mnogobrojnih odločitev ministrstva za vere in prosveto? Pri nas ni klerikalizma. Mii hočemo mirno življenje v svoji državi — ničesar več! Govori se o antiklerikalizmu, misli se pa na katoliško cerkev.
Slovenci smo daleč od Beograda. Beograd se spomni na nas vselej, kadar je treba naložili nove davke, vznemirjati nas nacionalno in versko. Slovepei smo pastorki v tej državi. Mi pa ne bomo kljub temu-v borbi postali malodušni in bomo vzdržali, Še.vedno se nadejamo, da bosta v tej državi končno zmagala pravica in poštenje.«
Jugoslovanski klub
je imel ob otvoritvi skupščine sejo, na kateri je načelnik dr. Anton Korošec poročal o političnem položaju. Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki je dolgo trajala in v kateri so vsi govorniki naglašali, da sedanje vladne stranke niso ničesar storile na poti narodnega sporazuma, da se pravna sigurnost v državi po volitvah ni niti najmanji popravila, da je vse naše gospodarstvo prišlo v kritičen položaj, da je davčna praksa v Sloveniji nezaslišano brezobzirna in da ovire, ki se delajo slovenski industriji, pjonmožujejo že itak veliko krizo brezposelnih. Ugotovilo se je, da HSS v državno upravo ni prinesla niti večje delavnosti, niti ne vodi računa o kmetskem stanu.
Klub bo trdno vztrajal na svojem stališču proti sedanji vladi, kar odgovarja soglasni želji slovenskega naroda, ki hoče od svoje delegacije poštene, na vse stanove se ozirajoče narodne politike. Klub je sklenil, da se dr. Korošcu odobri kratek dopust, da se more odzvati velikemu številu svojih političnih prijateljev na Hrvat-' sik-em in z njimi prirediti politične sestanke.
Seje drugih klubov.
Na seji JMO kluba je poročal voditelj in predsednik dr. Spaho. Ugotovili je, da se razmere niso niti'malo po-' pravile, da je zlasti muslimansko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini še vedno zapostavljeno.'Polici ja se vmešava v čislo verske zadeve in agrarno vprašanje se rešuje po. strankarskem interesu. Politika le vlade je širokim ljudskim slojem prav tako škodljiva, kakor je bila škodljiva politika PP. vlade. Radi tega ostane tudi politika JMO kluba proti RR vladi ista, kot proti njeni PP prednici.
Na seji demokratskega kluba je poročal Ljuba Da-vidovič o svojem razgovoru z dr. Korošcem in dr. Spaho. O zbližan ju z RR vlado ni niti govora.
Tako je tudi z zemljoradniki. Najostrejše obsojajo Radiča in njegovo izdajstvo sel jaških interesov.
Voditelji opozicijle
Ljuba Davidovič, dr. Korošec in dr. Spaho so se pred skupščinsko otvorilno sejo sestali v demokratskem klubu ter so soglasno razpravljali o položaju in o taktiki strank, ki ostanejo v skupščini v ozkih zvezah. Po seji je bilo izdano poročilo, da obstoji med šefi opozicije popolno soglasje glede vseh važnih političnih vprašanj. ~ tgr
Politične beležke.
Finančni odbor. Na včerajšnji skupščinski seji je bil izvoljen finančni odbor. Vladna večina je prej govorila o sporazumu vseh parlamentarnih skupin, a je ponujala celi opoziciji najprej 10, pozneje pa celo samo 9 članov, dočim -bi sama obdržala 21, odnosno 22 članov. Opozicija je take ponudbe odklonila. Pri volitvah se je pokazalo, da je medi vladno večino manj- soglasja. Radi razdelitve članstva so bila med radikali in radi-čevci dolgotrajna posvetovanja in prerekanja in končno se je zgodilo prvič v beograjskem parlamentu, da se
vladni zavezniki niso -mogli pobotati, — nastopili so z ločenimi, listami. Kandidatnih list je bilo osem in je dobila radikalna 13, radičevska pa 6 mandatov ali članov finančnega odbora. Tako je padla vladna večina od 21 ali celo 22 — na 19 članov. — Zanimivo je, da je 10 radikalov oddalo prazne glasovnice, 4 radičeve! so pa volili zajedničar j e ali hrvatsko federativno skupino. Od opozicije imajo -Davidovičevi demokrati 3, Jugoslovanski klub 2 (dr. Kulovec in Pušenjak), JMO klub 2, hrvatski federalisti 2, zemljoradniki, Nemci in črnogorski federalisti skupaj 1 in samostojni demokrati 2 člana. Finančni odbor ima torej 19 vladnih in 12 opozicijonal-nih članov. — Igr
Glavna radikalsko glasilo o pismu bolgarskega emigranta. V sled pisma, Iki ga je bolgarski begunec in bivši poslanik na našem dvoru Todorov v »Politiki« objavil na naslov Stjepana Radiča, očita sedaj glavno radikalno glasilo »Samouprava« Todorovu, da izkorišča zavetišče pri nas, mešajoč se v naše notranje, razmere. Človekoljubni oziri, ki so po mnenju »Samouprave« vodili do tega, da ima Todorov s svojimi tovariši pri nas zavetišče, bi morali njemu narekovati dolžnost,, da se ne briga iza nase notranje razmere ter da ne .polemizira z našimi politiki. Bivši, bolgarski poslanik ima lahko o razmerah v Bolgariji in o današnjem 'bolgarskemu režimu kakoršnokoli mnenje, lahko tudi po1 svoje presoja odnošaje med sedanjo bolgarsko in našo vlado, nima pa pravice, da o vsem tem polemizira z našimi politiki. »Samouprava« pravi med drugim tudi to,, da je bil Radič v Ženevi uradni zastopnik naše države in da je kot tak imel samo slučajno priliko spregovoriti par besed s predsednikom bolgarske vlade Cankovom. Radičevi pogledi in utisi so lahko napačni, Todorov pa ni poklican, da jih ocenjuje. O razmerah v Bolgariji se naša država sama informira in ko se ravna vedno in povsod po svojih interesih in v cilju balkanskega miru:, ne rabi nobenih ■tujih nasvetov. —tgr.
Obmejni incident med Bolgari in Grki. Na obmejni višini Peleš je došlo te dni do spopada med bolgarskim in grškim obmejnim vojaštvom. Bolgarska oborožena banda (kakor se sedaj uradno popravlja) je otvorila ogenj na grško Obmejno četo, ki je čuvala višino Peleš. Pri prvem spopadu med Bolgari in Grki je bili ubit en grški vojak. Grki so se seveda po stari navadi predali in grški poveljnik se je približal bolgarskemu oddelku, da mu pojasni zadevo. Bolgari so ustrelili1 grškega komandanta in zavzeli goro Peleš. Ko je grška viišja vojaška oblast zaznala za zavzetje Peleša, je dirigirala tri vlake polne vojaštva na bolgarsko mejo, a kljub temu so še Bolgari vedno v posesti Peleša. Sovražnosti so nehali in obe vladi izjavljata, da je došlo do spopada radi nesporazumljenja in da so Grke napadli in pregnali bolgarski komiti in ne redne čete.
Po pogajanjih v Locamo. Uspehov, ki so bili zadnje dni doseženi v Locarmi, so najbolj veseli Angleži. Delo damirjenja osobito med velesilami se je doseglo v Locar-nu največ po prizadevanju Anglije. Anglija bo odslej tudi garantirala za mejo med Nemčijo in Francijo. Francija je lahko vesela locarniških uspehov, iker je za leta rešena strahu pred eventualnim nemškim napadom. Nemčija je po locarnskih pogajanjih oteta mučnega položaja izolacije, v katerem se je gibala od prevrata do Locarne. Angleži skušajo po sporazumu v Locarmi pojem zavezniki tolmačiti v čisto drugem smislu kakor dosedaj. Anglija zavzema po garancijski pogodbi v Locarmi isto stališče ma-pram Franciji in Belgiji, kakor naprarn Nemčiji in Italiji. Stara zavezništva obstajajo še samo med1 Francijo in Poljsko, Francijo ter Čehoslovaško. Seveda je zgoraj omenjeno novo angleško pojmovanje glede zavezništva zgolj for-
ÄL Kokelj.
Spomini ruskega državni* ka Viffeja.
(Konec.)
Dne 16. septembra 1905 je prišel Vitte v Petrograd. Takrat je v Rusiji vrelo, divjala je revolucija, vendar so Vitteja vsi živahno pozdravljali ter só mu govorili: »Sergej Juljevič, pri nas je slabo. Vi ste rešili Rusijo v Mandžuriji prelivanja krvi, zdaj nas še rešite prelivanja krvi v nas znotraj.« Car je Vitteja zahvalil za velike uspehe pri mirovnih pogajanjih, ga je zelo odlikoval ter ga je povzdignil v grofovski stan. V glavnem mestu Japonske v Tokio je bilo celo drugače. Ko so izvedeli vsebino mirovne pogodbe, je nastal upor in V mestu je bilo proglašeno obsedno stanje. Ko se je prvi japonski pooblaščenec Komura vrnil domov, ni samo prejel nobene nagrade, marveč je moral še odstopiti kot zunanji minister in iti v zasebno življenje. Ko se je ljudstvo pomirilo, je šel za poslanika v London,
Ko je Vitte prišel v Petrograd, mu je zunanji minister Lamsdorf povedal o tajni pogodbi med Rusijo in Nemčijo. Dne 23. in 24. julija leta 1905 se je Viljem mudil pri ruskem carju na otoku Biörky (Björkö) v finskem zalivu. Ob tej priliki se jè sklenila med vladarjema tale pogodba:	1.
Nemčija in Rusija Se obvežeta ščititi druga drugo v slučaju vojne s katerokoli evropsko državo. 2. Rusija se obveže, od svoje strani vse storiti, da bi k tej zvezi z Nemčijo pristopila tudi Francija. O tej pogodbi je car obvestil ministra Lamsdorfa. Vsi ruski diplomati, ki so o tem izvedeli,, so bili strašno vznemirjeni in vznevoljeni. Na pogodbi je poleg carja bil podpisan tudi minister za mornarico Birilev. Vitte ga je vprašal: »Ali veste, kaj ste podpisali v Bior-kah?« Birilev: »Ne! Ne tajim, da sem podpisal neko zelo važno listino! Glejte, podpisal sem jo jaz, cesar Viljem in nemški diplomat. Viljem želi, da bi jo podpisal še en moj minister. Na to sem vzel pero in podpisal.« Ruski diplomati so zdaj tuhtali, da bi to pogodbo razdrli. Na kak način so to storili, ni znano, a dne 17. oktobra leta 1905 pogodba ni bila več v veljavi. Cesar Viljem II. je bil odslej zelo hud na Lamsdorfa in Vitteja. Iz tega se pa tudi vidi, kako omahljiv in brez energije je bil car Nikolaj II. Cesar Viljem II. je naredil ž njim, kar je hotel. Ni čudno, da je Rusija pod takim vladarjem propadla.
Vitte je bil zdaj slavljen mož. Car je iskal novega ministrskega predsednika. Ker je revolucija divjala, se je vsak bal te časti in vsi so odklanjali z raznimi izgovori. Car se je spet obrnil na Vitteja. In Vitte je ponudbo sprejel meseca oktobra leta 1905. A kratka je bila njegova slava, odstopil je že maja naslednjega leta. Pal je v nemilost. Po njegovi smrti leta 1915 je ruski dvor hotel zaseči njegove »Spomine«. Iskali so jih v njegovi hiši v Petrogradu in v njegovi vili v Biaricu na Francoskem, a jih niso našli, ker so bili shranjeni pri neki banki v Bavonnu.
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
malne resnične vrednosti. Preteklo še bo pač nekaj let, pr e dno bo gledala Francija v Nemčiji isto kakor v Angliji Do popolnega zbližan ja med Angleži, Francozi in Nemci bo tekom let pripomoglo le ekonomsko zbližanje, ki je po srečno končanih locarnskih pogajanjih omogočeno med velesilami, izvzemši doslej Rusijo.
Turčija se pripravlja na vojno. Angleško-turška pogajanja,!da se mirnim potom poravna prepir za Mosul, so dospela na mrtvo točko in vse kaže, da bo izbruhnila v Mezopotamiji vojna. Turčija se mrzlično pripravlja na spopad. Ob Dardanelah je izvršila že vse priprave, da jih zapre tekom nekaj ur z minami ter tako zabrani prehod angleškemu brodovju. V Siriji, ob meji Mosula, je zbrana celokupna turška armada ter se vršijo manevri, katere vodi sam Kemal paša.
Razorožitvene konference ne bo. Amerika je nameravala tekom zime sklicati svetovno razorožitveno konferenco, toda sedaj je, kot javljajo ameriški listi, to namero opustila. Amerika je po konferenci v Locarnu mnenja, da je njena intervencija v Evropi nepotrebna, ker namerava Zveza narodov sama sklicati razorožitveno konferenco ter evropske zadeve sama reševati. Ameriški listi pristavljajo, da pomeni to zopet poraz Amerike, katere se skuša Evropa na vsak način otresti.
Potovanje Macdoualda po Evropi. Bivši angleški ministrski predsednik in vodja delavske stranke Macdonald je uporabil svoj dopust za potovanje po Evropi. Bil je na Dunaju, odkoder se je napotil v Budimpešto in od tam v Prago. V Budimpešti je imel priliko opazovati v parlamentu za Angleže neobičajni dogodek, da se stepejo poslanci med seboj. Macdonaldovo potovanje je po vsem privatne narave ter ne dela nobenih diplomatičnih obiskov. V Pragi se sestane s predsednikom Masarykom, nato pa odpotuje v Nemčijo.
h Slovenije.
Smrt duhovnika-rojaka. V torek, dne 20. oktobra je v bolnici v Murski Soboti umrl S. g. Janez Nepomuk Topolnik. Rojen je bil dne 9- maja 1872 v Banovcih v tukajšnji župniji, posvečen v duhovnika dne 25. julija 1897. Služil je kot kaplan v Kamnici, v Šoštanju, na Vidmu pri Krškem ini pri Kapeli. Od Kapele je leta 1912 odšel v pokoji, katerega je preživel na domu, pri svojem bratu Jožefu. Bil je izvanredno krepke postave, a zadnji čas je obolel na antraksu, ki se mu je naredil na tilniku. Da bi se podvrgel operaciji, je odšel v bolnico, kjer je umrl. Njegovo telo je bilo pripeljano dne 21. oktobra na dom in pokopano na domačem pokopališču dne 22. oktobra. Bil je miroljuben človek. Naj počiva v miru!
Razno od Sv. Križa nad Mariborom. Tudi tukaj na naši severni meji, čeravno teden pozneje, smo proslavili šest-.
. letnico nesrečnega koroškega plebiscita. Javno manifestacijo na prostem pred cerkvijo je otvoril g. župan. Kol slavji uostna govornika sta nastopila gospod župnik Gaberc, ki je v lepih in vzvišenih besedah orisal, življenje koroških Slovencev pred glasovanjem, in g. šolski upravitelj Hlebec, ki je ljudstvu obrazložil trpljenje naših bratov po plebiscitu. Nato so sledile deklamacije. Tukajšnji prevski zbor je pa zapel par koroških narodnih pesmi. H koncu se je prečilaia resolucija, ki se odpošlje kraljevi vladi v Beograd. Za Jugoslovansko Matico se je nabralo 300 D. — Težko ponesrečil se je naš župan gospod Ivan Tepeh. Ko je v pon-deljek zvečer spregal vole, se je živina splašila ter ga dobila pod voz. Zlomljeno ima desno nogo nad členpi in jedno rebro, lakoj so ga spravili v mariborsko bolnico. Nenadna nesreča našega priljubljenega župana in dobrega soseda je povsod izzavla odkritosrčno sočutje. Dal Bog, da bi po težki preizkušnji srečno okreval!
Razpis L er kovih dijaških ustanov. Kura torij razpisuje z,a šolsko leto 1925-26 devet ustanov; za srednješolce po 750 D in devel ustanov visokošoke po 1500 D. Pravico do ustanov imajo v prvi vrsti sorodniki obeh zapustnikov (Feliksa in Pavline Ferk), nadalje člani rodbine Konrada Mcjavška v Reki pri Hočah in rodbine Josipa Juga v Rušah, v pomanjkanju teh revni in nadarjeni dijaki in dijakinje iz okraja Sv. Lenart v Slov. gor., sicer pa iz celega nekdanjega mariborskega okrajnega glavarstva. Tisti, ki so že doslej uživali ustanove, imajo, če se izkažejo z rednim napredovanjem, prednost. Pirošnje s potrebnimi prilogami je oddati do 1. novembra 1925 na naslov: Posojilnica v Mariboru, Narodni dom.
Jarenina. Naša podružnica Jugoslovanske malice je priredila povodom Koroškega dne zborovanje, na katerem so pripadniki vseh strank enodušno manifestirali za tužno koroško Slovenijo, ki je bila po nesrečnem goljufivem plebiscitu odtrgana od nas Slovencev. Zborovalci so enoglasno sprejeli resolucijo na ministrstvo zunanjih zadev, v kateri se vlada poživlja, naj nakloni koroškemu vprašanju vso potrebno pozornost, da bomo popolnoma pripravljeni, ko bo dozorel čas združitve Gosposvetskega polja — koroške Slovenije — zibelke Slovenstva z našo državo. Našim rodnim rojakom v tužni Koroški pa pošiljamo prisrčne pozdrave ter jim kličemo: vztrajajte, dokler ne pride dan osvoboditve, ki ne more biti več daleč.
Nov vlak na progi Grobelno—Rogatec. Pričenši s 25. oktobrom t. 1. vozita na progi Grobelno—Rogatec dnevno redno mešana vlaka št. 6837 in 6838. Vlak št. 6837 odhaja iz Rogatca ob 17. uri 12 min. ter prihaja v Grobelno ob 18. uri 20 min. Priključni vlak prihaja v Ljubljano gl. k. ob
21.	uri 22 min. ter v Maribor gl. k. ob 21. uri 50 min. Vlak štev. 6838 odhaja iz Grobelnega ob 20. uri 40 min. ter prihaja v Rogatec ob 21. uri 45 min. Priključni vlak odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 17. uri 50 min. ter iz Maribora gl. k. ob 17, uri 05 min.
Zaprisega vojaških obvezanecv v Ptuju. V Ptuju se vrši zaprisega vseh vojaških obveznikov od 21. do 50. leta (rojenih 1904 do 1875) na dvorišču vojašnice kralja Petra Osvoboditelja v sredo, 4. novembra 1925, ob pol 8. uri predpoldne. Zaprisege se imajo udeležiti vsi vojaški obvezniki navedenih 30 letnikov, stanujoči v področju mestne občine ptujske, neglede na njihovo domovinsko pristojnost in brez ozira na to, ali so v bivši avstro-ogrski vojski 1 služili ali ne; nadalje vsi hranilci, invalidi, ki se zamorejo kretati in vsi stalno nesposobni obvezniki-naborniki. K zaprisegi morajo priti tudi vsi, v našo vojsko sprejeti rezervni častniki, ki še niso položili ustne prisege, kakor tudi vsi bivši avstro-ogrski častniki in vojaški uradniki, ki še niso sprejeti v našo vojsko. Vsi obvezniki se poživljajo, da 1 pridejo k prisegi v praznični obleki in trezni, da se bo zaprisega zamogla izvršiti na dostojen način, kakor se to T spodobi za pošten narod. Obvezniki, ki bi se gornjemu po-zivu ne odzvali ali pa prišli prepozno, bodo morali na lastne stroške potovati v Maribor k vojnemu okrugu da bodo tam naknadno zapriseženi. Onim obveznikom, ki so že bili zapriseženi, bodisi pri svojem polku ali pa pri vojnem okru gu in so V posesti vojaške izprave, ni treba priti k prisegg pač pa se morajo javiti z vojaško izpravo pri mestnem ! magistratu v svrho zabilježbe v spisku o zaprisegi Tri sicer ’ najdalje do 31. oktobra 1925. Končno se razglaša, da še bodo J ob priliki zaprisege razdeljevale tiskovine — Uradno potrdilo — v izpolnitev v svrho izstavitve vojaških izprav, i1 s strani vojnega okruga* ker mora vsak obvezanec biti v posesti vojaške izprave.
Dnevne novice.
Idealni in praktični pacifizem. V nedeljo je prišel v Zagreb Amerikanec Shotwell, profesor vseučilišča v Co-lumbiji, propagator miroljubnih idej v smislu Carneggijev« . ustanove za svetovni mir. Ta aimerikanski profesor je prepotoval iže velik del sveta im povsod predaval o pacificiz-mu. Predaval je tudi v Srbiji in je končno prišel v Zagreto, , kjer pa o njegovem prihodu niiso bili pravočasno obveščeni in se je končno z večjim trudom uredilo to predavanje v mestni posvetovalnici. Stjepan Radič je pa amerikans-kega pacifista prestregel ter tako okupiral, da se je P*e' davanje precej zakasnilo. Radič je vozil Amerikanca daleč po okolici z avtomobilom im ga je s svojim običajnim moškim in ženskim spremstvom končno le privede! med že zelo nestrpne poslušalce. Predavatelj je govoril najprej angleški, potem pa francoski din se je moral1 radi zamude seveda zelo omejiti. Kakor poroča v »Hrvatu« g. Ran Peršič, je takoj za Amerikancem izrabil priliko za govorjenje Stjepan Radič, ki je večino govora sicer dobro prevedel, a je vendar vpletal svoja navadna agitacijska gesla. Tako je več kot preveč zopet govoril o s el jaški miroljubnosti in je meščanstvo, odnosno inteligenco zopet slikal kot vir vsega zla — kot »pokvarjeno gospodo.« Seljakom naj bi bil1 pacifiicilzem prirojen, dočim so po Radiču vsi drugi menda že prirojeno dovzetni za vojne. Radič popolnoma ignorira resnico, da so recimo prebivalci francoskih mest dali več glasov za pacifistično politiko, kot pa francoski kmetje. Istotako bi rad zatajil, da je v Nemčiji po deželi bilo več glasov za maršala Hindenurga, kot pa po mestih. Radič bi najrajši še Nobela lin Carneggija proglasil za prave im pristne seljake. Iz najbliižje okolice pa predočuje g• Peršič
Vatno vprašanje
pri sedanjem nezanesljivem vremenu je zaščita telesa od škodljivih posledic 'naizebe. Že pri najmanjih (bolečinah v udih, glavi ali križu, pri znakih naboda se ne sme lahfco-
pacifistu Radiču sledeče: .»-Morda se g. Ranic spominja na j enega najuglednejših zagrebških zdrav n < kov dr. Svarca, , kateremu se sicer ni bilo treba bati fronte, ker ga v njo ne bi nikdar klicali, a kateri je vendar glasno in jasno pred vsakim, s katerim je došel v razgovor, predočeval grozote j in zločinstvo, vojne. To, g. Radič, je bilo v času, ko je Vam vojna bila 'brat ter Vam je dala prve temelje Vašega se- j danjega bogastva. Rilo je to tedaj, ko so seljaSki siromaki: kupovali v Vaši knjigarni pismen papir s kuverto, da poltem na kamnitih stopnicah prve hiše ali celo na tlaku milice pišejo na fronto možu, 'bratu, sinu in dragemu. Po teh listih papirja, ki so jih žene javno na ulicah pisale s solzami v očeh, ko so jih v Vaši knjigarni plačale za krono, a je Vas stal ta papir komaj 10' vinarjev, ste prišli Vi takoj začetkom vojne do lepega posestva v Moslavini, kjer Vas je večkrat solza grozdja zelo inspirirala za himne j na vojno. Vsled vsega tega je silno smešno, da se danes j pred ljudmi, iki Vas do dna duše poznajo, izdajate za roje- j nega in monopolizitiranegn pacifista.« —tgir.
Čuden /ugovor čudaka trgov inskega ministrstva. Načelnika v trgovinskem ministrstvu Milivoja Savič, ki ima vedno v mislih vojno obrambo v skladu 30 letne vojne, je zadnjič zagovarjal direktor zagrebškega »Jutarnjega lista«. Zagovoru je dal naslov »portretna skica«, ter je res dobro opisal čudaka Milivoja Saviča, a je s tem opisom popolnoma zgrešil namen zagovarjanja, ker se tudi po tem opisu vidi, da spada načelnik Savič vse drugam prej, kol pa v ministrstvu trgovine. Zanimivo se opisuje, kako načelniki (Savič vedno misli na dogodke in tudi na svoje doživljaje v vojni ter po navadi vsako razpravo začne z opisovanjem in anekdotami iz vojaškega življenja. Ko so na primer 1920. leta razpravljali o izvozu, konj, se je načelnik Savič na dolgo in široko razgovoril ter pripovedoval, kako je njegov oče iz srbsko-bolgarske vojne pripeljal domov konja, kako je tega konja lepo zredil, kako se je z njim udeleževal novih bojev in kako ga je končno z veliko častjo pokopal, ko mu je od starosti poginil. »Tako tudi jaz«
—	je končal načelnik Savič svoje lepo pripovedovanje
—	»ne bi nikdar dopustil, da bi mojega šarca, ki me je prenesel iz svetovne vojne, pojedli Švabi v klobasah, če pa vi hočete, da vaše konje Švabi pojedo, pa dovolite izvoz.« Zagovornik se veseli, da je Savič tako lepo pripovedoval in da njegovo pripovedovanje napravilo velik utis. To je vse prav lepo, mogoče celo ganljivo, a žalostna nam majka, če bodo v gospodarskih in trgovinskih vprašanjih odločevali spomini starih vojnikov na konja — šarca. Načelnika Saviča končno še hvali, da ima dobro evidenco o podjetništvu iz vseh krajev Biaše države. Treba je pa vedeti, kako si mož to evidenco pridobiva. Predno kaki tvrdki reši še tako enostavno in upravičeno zadevo, ji pošlje vprašalno polo glede podjetništva in drugih zadev iz bližnje in daljne okolice. Tvrdka takoj razume, da je treba takim željam, »goditi, če noče, da ji ostanejo vse vloge nerešene. Prav filtro se zberejo vsi podatki, ki jih je »želel« gospod pačelnik. — tgr
Detektiv beograjske vlade na Dunaju. Povodom dunajskega sodnega procesa proti bolgarski režimski atentatorM Karnicin smo že omenili, da je Ml na sestanku vse špijonov iz Balkana tudi neki Mihajlo Ban-kovic ali Brankovič, ki ga plačuje beograjska vlada. Osebnost tega Bankoviča razkrivajo sedaj prav zanimivo nekateri! dunajski listi. Tajni detektiv Bankovič Je bil v službi našega poslaništva na Dunaju ter se mu je posrečilo igrati prav važne vloge, čudno in smešno je, da si je pridobil zaupanje v Beogradu z veliko fantazijo in lažmi. Vsak čas je poročal o kakem posebno fantastičnem pokretu med Jugoslovani, ki Bivajo na Dunaju. Potem je zopet prišel z razkritji o ogromnih zalogah pròti nam namenjenega orožja v »katakombah« ruskega poslaništva v Reissnerstrasse. Včasih je poslal tudi kake »dokumente«, ki naj bi bili ogrskega, bolgarskega, najrajše pa ruskega izvora. Gotovi politiki v Beogradu so vsemu temu verjeli in povrh so Bankoviča še dobro zalagali z< denarjem. Najbolj so pa cveteli njegovi posli, ko je prišel na Dunaj kot begunec Stjepan Radič. Produkti bujne Bankovičeve fantazije so bili brezmejni, enostavno si je izmislil: Radičeve konference z madžarskimi, makedonskimi in drugimi zastopniki, a ko se je Radič začel odpravljati v London, seveda, tudi ! ni mogel prenehati s plodonosnim delovanjem. Podal j se je za njim. Radič v Londonu je po časopisju iskal j tajnika in ko se je eden javil na oglas, je bil takoj pri j njem tudi Mihajlo Bankovič. Tajnik, ki ga je Radič j sprejel, je bil pa član angleške policije in ko je imel j svoje interese za sprejem te službe, se je enostavno začel '
mišljeni o čakati, temveč treba poskušati takoj ono bolečine olajšujoče domače sredstvo, katero so radi in raznovrstno uporabljali že naši roditelji in dedje, posebno pri revmatičnih .bolečinah. To že celih 27 priljubljeno domače sredstvo in kosrnetikum je FeUerjev blagodišeči »Elsafluid«. Drg-nenje in umivanje z Elsafluidom lajša bolečine, fcrepi in osvežuje mišice in živce, stori neobčutljivim proti mrzlem
šaliti z Bankovičem. Bankovič ga je prosil1, naj ga obvešča o Radičevem delovanju in londonski tajni policist v maski Radičevega sekretarja je Bankovič» iz hudomušnosti naprtil največje neumnosti, katere je Bankovič prepojil še s svojo fantazijo ter pošiljal v Beograd. Bankovič je ponaredil tudi pismo Radičeve soproge, s katerim naj bi bila ta oskrbela na Dunaju: stanovanje za neke sovjetske agente. Ko se je Radič vrnil in začel novo politiko, mu je bilo seveda še lažje, dokazati Bankovičeve potvorbe in izmišljotine in tako so začeli iz Beograda svojega detektiva klicati na odgovor. Ta se je dolgo obotavljal, najbrž se še sedaj, iz Beograda je pa prispel na Dunaj nek policijski inšpektor in je zapečatil celo njegovo pisarno. — tgr
Nekulturen čin zagrebške policije. Na zagrebškem pokopališču »Mirogoj« leži pokopan atentator Alija Alijagič, kojega so radi umora ministra Draškoviča v Zagrebu obesili. Na grobu Alijagiča je prišlo vsako leto na dan Vseh svetnikov do burnih demonstracij in pretepov med policijo in občinstvom, ker policija ni dovolila okrasiti groba atentatorja. Letos pa je zagrebška policija dala kosti Alijagiča enostavno ekshumirati ter jih na vojaškem tovornem avtomobilu prepeljati neznano kam. Ekshumiranje se je vršilo kar na tihem, ne da bi sploh preje o tem obvestili rodbino pokojnega. Radi tega nekulturnega čina je zavladalo v Zagrebu in zlasti med muslimani proti policiji veliko ogorčenje.
Uspeh domačega izuma. Na progah zagrebške železniške direkcije so se zadnje dni vršili zanimivi poskusi z novo avtomatično zavoro, katero, je izumil naš inženjer Božič. Poskusom so pristostovali delegati Madžarske, Ce-hoslovaške, Italije in Švice ter so bili rezultati zadovoljivi, ker Božičeva zavora znatno prekaša zavore AVestinghouse in Knor, ki so bile doslej v rabi. Na pomlad se vrši na poziv internacionalne železniške unije v Švici velika tekma med vsemi tremi sistemi, od katerih se bo potem najboljšega uvedlo v mednaroden promet. Sigurno je, da bo pri teh tekmah Božičev izum dobil najboljše priznanje.
Prvi, ki ga je zadel strogi tiskovni zakon. V Subotici je bil dne 20. t. m. obsojen urednik lista »Utza« — Ivan Czuka, in sicer radi nekega članka, v katerem je hujskal baje proti državi. Czuka je dobil po novem zakonu 1 leto ječe in temu primerno denarno kazen.
Najostrejše obsodbe vreden slučaj. Dne 21. t. m. se je doigral na beograjski ulici slučaj, ki zasluži najostrejšo obsodbo. Bivši polkovnik Dragoslav Lazič je vsak dan pričakal 12 letno gimnazijko, hčerko odlične beograjske družine. Prinašal jej je bonbone in jo skušal na vse mogoče. načine zvabiti na pot nedovoljene nemorale. Dekletce se je radi teh poskusov zapeljevanja pritožilo svoji materi. Zgoraj 'omenjenega dne je spremljala hčerko mati, da vidi z daleč, kaj da je na celi zadevi. Kmalu se je mati prepričala na lastne oči, da je žalibog zadeva z zapeljevanjem otroka resnična. Poklicala je žandarja in hajdi za podpolkovnikom, s katerim je trčila skupaj pred prosvetnim ministrstvom. Na poziv žandarja zapeljivec ni obstal in radi tega je prišlo med in orožnikom do krvavega spopada. Podpolkovnik je potegnil ostro orožje in začel ž njim udrihati orožnika po vratu in prsih. Napadeni žandar je dobil pomoč in polkovnika sö prijeli. Ranjenega orožnika so prepeljali v bolnico, aretirani je pri prvem zaslišanju tajil vsak nemoralen namen z nedorastlo deklico.
Prevejani goljuf. Naša policija že dolgo časa preganja nekega Schwarza iz Nove Gradiške radi raznih prevar, katere je napravil predstavljajoč se za višjega funkcionarja naše države. Schwarz je pobegnil pred policijo preko meje ter sedaj v inozemstvu »predstavlja« našo državo. Na našem konzulatu v Düsseldorf!! se je predstavil kot naš konzul v Parizu, katerega so na potu okradli. Konzul mu je dal legitimacijo in 100 mark.
čudodelni hođža. V Hercegovini je zelo razširjena bolezen rak; posebno v okolici Mostarja zahteva rak letno številne žrtve, V mestu Stplac živi hodža Risvanbegovič, kateremu pripisuje prebivalstvo čudodelno moč, da ozdravi še tako težkega raka. V okolici je mnogo ljudi, ki trdijo, da jih je hodža Risvanbegovič rešil sigurne smrti. Zdravniki so se pričeli zanimati za njegovo metodo zdravljenja, toda hodža ni hotel ničesar izdati. Sedaj preiskuje oblast ta izredno zanimiv slučaj in bo skušala ugotoviti, ali je hodža v resnici zmožen ozdraviti raka, ali je pa navaden mazač.
Nedeljski počitek v Bosni. V Bosni se ne izvršuje strogo naredba o nedeljskem počivanju dela v trgovinah in obrtnih lokalih. Muslimani zapirajo svoje lokale v petek, Židje v soboto, ostali pa v nedeljo. Sarajevski veliki župan je Izdal sedaj naredbo, da se morajo zapreti vse trgovine samo v nedeljo. Med Židi in muslimani, ki tvorijo znatno večino vseh sarajevskih trgovcev, je nastalo radi tega veliko ogorčenje in poslali so v Beograd posebno deputacijo, da intervenira pri vladi.
Nastop naše žandarmerije proti rokovnjaškim komitom v južni Srbiji. Te dni so pobili in razkropili naši žandarji v srezu Štip komitsko bando, o kateri je prineslo časopisje neresnično vest, da je to četa komitskega vojvode Zlatareva. Sedaj je dognano, da gre v tem slučaju za roparsko tolpo vojvode Ante Stojčeva. Komitaše so naznanili žandar-

zraku. Od znotraj in od zunaj mnogo močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 velike specijalne steklenice za 63.— din.; 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice 99.— din.; 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250.— din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzet» lekarnar Eugen V. Beller v Stubici Donjoj, Elsatrg 329, Hrvatsko.
meriji seljaki, a jih je bilo težko zasledovali, ker so biti banditi preoblečeni v naše orožniške uniforme. Po težkih naporih se je posrečilo orožništvu, da je obkolilo tolovaje in jih pozvalo na predajo. Sam vodja Stojčevič je kot prvi dal znak, da se hoče predati prostovoljno. Ko sta se mu približala dva orožnika, je otvoril ogenj in komiti so se spustili v beg. Stojčeva je zadela krogla, da je obležal mrtev na mestu, enega od njegovih spremljevalcev so prijeli živega, drugi so pobegnili. Komitaši so bili oboroženi s puškami iz bolgarskih vojnih skladišč ter istotako preskrbljeni z erarično municijo in prehrano. Ujeti komit je dal baje važne izjave o zvezah makedonskega komiteta z bolgarskimi oblastmi.
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.20. Pariz 22.60, London 25.14, Newyork 519, Milano 20.55, Praga 15 tri osminke, Wien 73.15, Budapest 0.00727, Berlin 123.60, Brüssel 23.65, Madrid 74.40, Amsterdam 208.52. Varšava 85, Bukarest 2.47 in pol. Sofija 3.79, Atene 6.95, Zagreb devize: Pariz 247 do 251, London 272.39 tto 274.39. Newyork 56.08 do 56.68, Milano 222.61 do 225.01, Praga 166.43 do 168.43, Wien 7.902 do 8.002, Berlin 1339.30 do 1349.30. Zürich 1083.75 do 1091.75, Budapest 00794 zaključek.
Kaj naj pijemo pri delu? Mnogo delavcev se je navadilo med počitkom piti »svojo steklenico piva«. Gotovo jim tega nikdo ne zavida, pa, ali je pivo res prava pijača med delom? Kakor vsaka alkoholična pijača tudi pivo utrudi, zmanjša pazljivost in je tako bilo večkrat vzrok nesreč. Najboljša pijača za delavski počitek ali med delom je brez dvoma čaj. Dober čaj, kakor znana znamka »Cajna ročka«, tudi mrzel, bodisi oslajen ali neoslajen, ne zgubi svojega okusa, ne utrudi, ampak poživlja. Razenlega pa stane samo majhen del onega, kar alkoholične pijače.
Hiša mora imeti štiri vogale; tri podpira taka žena, ki je varčna gospodinja, četrti je pa milo »Gazela«, ker si 'brez tega ni mogoče misliti blagostanja v družini.
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi i Vam! Elsa flujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo od znotraj in od zunaj kot ublaži tel j bolečin! Umivanje in drgnenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. Bn sam poiskus je spreobrnil mnoge, -ki niso1 hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste storili isto, alko naročite za poskus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 dinarjev, ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 din., pri lekarnarju Bugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 329, Hrvatska.
Iz Maribora.
Današnji Prosvetni večer odpade, in sicer vsletf ne-* predvidenih težkoč pri skioptikonu. Vrši se pa z istim sporedom danes teden, to je v petek, 30. t. m. — Prosvetna zveza v Mariboru.
Skupna vaja »Maribora« je vy soboto ob 6. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Otvoritev postaje Tezno za potniški in blagovni promet.
Na prošnjo interesentov je zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intervenirala pri Direkciji državnih železnic, da se dovoli uporaba režijskih vlakov med kolodvorom Tezno in glavnim kolodvorom v Mariboru tudi za privatne osebe, ker imajo uslužbenci in nameščenci industrijskih podjetij na Teznu velik interes, da bi se jim na ta način omogočilo opoldansko in večerno vožnjo v Maribor z vlakom, ki prevaža železniške uslužbence. Direkcija je pri tej priliki izjavila, da uporabe personalnih vlakov med Mariborom in Teznom za enkrat ne more dovoliti za civilne potnike in se jih smejo posluževati izključno le aktivni železniški uslužbenci, ki stanujejo na Teznem in službujejo v Mariboru, odnosno obratno. Obenem je direkcija pripomnila, da se že vršijo pogajanja z interesenti, da bi se odkupila zemliišča in zgradile zgradbe, ki so potrebne, da bi se postaja Tezno otvorila za splošni in blagovni promet. Od izida teh pogajanj je odvisna tudi otvoritev postaje Tezno za splošni promet, kar bi bilo z ozirom na razvito industrijsko kolonijo na Teznu velikega pomena.
Trgovci mestnega območja mariborskega se nujno opozarjajo na še veljavni razglas mestnega občinskega sveta mariborskega z dne 12. februarja 1907 št. 31.739-906, glasom katerega je prepovedano razobešanje blaga pred trgovinami med in na vratih in stenah. Le trgovcem, ki nimajo izložbenih oken, je izjemoma dovoljeno, da smejo: razobesiti blago med in na vratih in stenah, vendar ne čez 20 cm stavbene črte. Kršenje tega razglasa se bo po par. 19 cestnega prometnega reda kaznovalo z občutnimi denarnimi globami, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom.
Dramatična šola. Ravnateljstvo šole Glasbetie Matice v Mariboru naznanja, da se z dnem 1. novembra prične pouk v dramatični šoli Glasbene Matice. Kol učitelja strokovnja-


GlaMni tx>g IS nssssJ ussms.i lasa a-l
ftngl« sufcno m» -fc. d.
v veliki izbiri kupite najcenejše pri tvrdki
*»■ -me FKÄMCMÄSTEK swsriwrwsr O le J te izložbe! ,"-3PC

T5
Glavni tc*g IS

Ji
.ma
Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor,
Glasni tri štev» 21.
Tfflovd, zahtevaite otnudlel
m
$	V	9 • ■	$
,d-^ wtis	O ff ATli .fr-*, vri ;■	' *> ?
it ii	! š -r ./	8 i J‘%,	&.* é » '”%l> ii- ìi i U 9-M (f d'4 t "'*» '#»•	->:'V
• -*;	' u *'	%	! V S ■» 4? 9» Y#’ Č
V;'J..'	, rV-r . '-r xlv -	«■* -; ' •
'	* lfRartii»orifte
v :a«Tììi, *>©■* o^gra'^D) palači« Al«*fesa?»ciroza *«-sta A, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje ‘f-»« banane po»l*» najkulantneiat -- ^aiviši#» obrestovan ie vfojr »a kniižiee i» v t®k. rftèuim.
*-V- ,?,^ &,-;'v v'» š- „-, #r■»««iip » §ISs» #f ir #	ewü#i 9F#-
liM
i^:W VN -W*''»»«>»** jeA<.jvs#}t^St |ws<	wS*T*V'
GAZELAMII0
ka se je ravnateljstvu posrečilo pridobiti vsestransko« priznanega dramatičnega umetnika g. Vato Bratino, ravnatelja drame narodnega gledališča. Pouk se bo vršil v dveh tečajih: v I. tečaju za otroke od 10—15 let, v II. tečaju za druge od 15 let naprej (v skupinah in tudi posamezno). Poučevalo se bode pravilno« izgovarjanje, recitacija, deklamacija, mimika, režija, zgodovina in razvoj dramske umetnosti od najstarejših časov do danes. Ob koncu šolskega leta bode dramatična šola priredila produkcijo svojih učencev. Namen dramatične šole ni, da bi pridobila in urila le kandidate za gledališče, ampak v glavnem, da bi v naši mladini zubdila in poglobila pojmovanje v gledališki umetnosti sploh. Učitelj-(ica), absolvent dramatične šole strokovno in vsestransko pripravljen za ustvarjanje in vodenje podeželskih odrov, bo imel v kulturnem in nacionalnem oziru posebno v naših obmejnih krajih zelo hvaležno delo. Zato se toplo priporoča dijakom (dijakinjam) učiteljišč, da sé v polnem številu udeležijo obiska dramatične šole. — Splošno je znano, da obisk drame še številno zaostaja za številom opere. Dramatična šola s poukom recitacije, deklamacije in studiranjem malih vlog, bo v mladini vzbudila razumevanje in zanimanje za dramsko umetnost in je gotovo, da bo na la način dramatična šola pridobivala in povećavala slevilo rednih obiskovalcev drame v bodoče. S tem da bo strokovnjak-učitelj dramatične šole imel priliko širšega spoznavanja in pregleda talentov za dramsko umetnost, bo ž njih strokovno vzgojo pridobil izurjen in pripravljen inteligenten naraščaj za gledališče, katerega primanjkljaj je danes zelo občuten. Ravnatelj in režiser drame mora danes prijavljenega* adepta dramske umetnosti takorekoč začeti učili govoriti; da je to za uspešno delo velika ovira, bo vsakomur umevno. Z inteligentnim, strokovno pripravljenim naraščajem bo delo olajšano in hitreje



Marljive zastopnike išče stara zavarovalnica v vseh krajih prevaljskega marenberškega in slovenjgraškega okraja. Javijo naj se le tamošnji domačini na upravo lista «pod »Trajen dober zaslužek.«	487
j --------------------------------*----------r---,----------■
b Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi« na razpolago> dobre pijače, postrež-8 ha točna. Se priporoča! — Za Jos. Cizela — Gabro
5«19
JIMA ROCKA
zlata 1
visoko plemenita in najfineßa
zdraoifiščna. mešanim
v naidoDršenejši popolnosti, mešanica
X
POPEÄVILI
MEHANIK IVAN LEGAT
Specialist za pisarniške stroje MARIBOR
samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št 434.
Pletene jopice, bluze, telovnike za moške in ženske, svi-terj-e, kostume, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, dokolenke itd., vse iz najboljše volne, dobro izdelano in za nizko ceno dobite v strojni «piotami M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	489
Olepševalnega društva
**es» 'Wkn»'4B ’•ü «sm
Maribor, Koroščeva ulica 29,
prevzame za Vse Svetnike vsa ofcraševanjia«, dekoracijo gro bov, izvršitev vencev in šopkov po najnižji dnevni ceni«. Grobne dekoracije prevzame tudi za Pobrežje, «kjer bo tudi stojnica z venci in rezanimi cvetlicami (krizanteme) 5-
Stanko Mejovšek, nadvrtnar Olepševalnega «društva. 522
j eijske zadruge v Mariboru pod predsedstvom g. Miho i Vah tar j a v zadružni pisarni, Grajski trg 1. Komisija je j obstojala v smislu par. 104 b obrtnega reda iz predsed-1 nika in iz treh prisednikov. Sledeči vajenci so izvršili preizkušnjo s prav dobrim uspehom: Skerbič Maks, tapetniški vajenec, Vrabič Danel, sodarski vajenec, Stifter Konradi, sodarski vajenec, Križanič Josip, kolarski vajenec in Ferjančič Eduard, sodarski učenec. Z dobrim1 uspehom: Smrdelj Josip, knjigovez, Vetrih Franjo, knjigovez, Kac Robert, kolarski učenec. Gornji uspehi so zelo razveseljivi, in je znak marljivega napredovanja obrtništva v mariborski oblasti.
Povodom pjožara, ki je izbruhnil na najinem posestvu v Jareninskem« dolu, je mariborska požarna brani ba prihitela tako hitro na lice mesta in je gasila s takšno izredno požrtvovalnostjo in strokovnjaštvom, da čutiva^ častno «dolžnost, izreči požarni hrambi za njeno pomoč naj toplejšo zahvalo. — Josip Reisman, bančni uradnik. A. Reisman, špediter.	256
uspevalo. S temi besedami hoče ravnateljstvo šole Glasbene Matice povdarjati pomen in potreba dramatične šole v kulturnem središču, kot je danes Maribor. Ime gospoda ravnatelja Vaio Bratine samo zasigurava njen razvoj in uspeh. Prijave dnevno od 6. do 7. ure v pisarni ravnatelja šole Glasbene Matice, g. Fr. Topiča v sobi št. 7.
Vsem, ki prihajajo v Maribor, se priporoča obisk restavracije »Grajska klet«, katero je prevzel zopet prvotni lastnik in nudi poleg izborne kuhinje veliko izbiro najboljših vin po umerjenih cenah.
Oglasi Študijske knjižnice v Mariboru. — čitalnica Študijske knjižnice je vsak delavnik od 15. do 18. (v soboto od 15. do 17.) ure občinstvu odprta. Izjema velja samo za one stranke iz dežele, katere so na vožnjo z železnico vezane; te se sprejemajo tudi v uradnih dopoldanskih urah (od 9. do 12.). — Za izposojevanje knjig na dom je plačati mesečno 5 D, če se ne zahteva več kot 3 knjige; za več knjig je plačati mesečno 10 D. Kake druge pristobine se ne pobirajo. Vstop v Čitalnico je prost. Ponudbe za prodajo knjig ali izmenjavo naših düblet se morajo pismeno predložili. Knjižnica ima za oddajo na stotine düblet, med temi tudi precej letnikov »Novic«, »Drobtinic« ter knjig »Slov. Matice, in išče predvsem naslednje knjige: »Dom in Svet« II. letnik (1889); »Slovan«, IL—IX. letnik; »Slovenski Gospodar« letnik 1914; »Südsteirische Presse« letnik 1902, »Südsleirische Post« letnik 1896 in 1897, Kersnikove in Trdinove spise, »Učiteljski tovariš« letnik 1897. — Seznama naših düblet ne moremo nikomur doposlati, kakor to mnogi žele, ker se slalež teh knjig skoro vsaki dan menja. — Ravnateljstvo.
Pomočniška preizkušnja. V nedeljo, dne 18. oktobra 1925 se je vršila pomočniška preizkušnja aproviza-
METALLI!M
baterije za sv etil jim
Jk.i-m\i u KI'i i kiger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg t»
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si z©r» jesen in zimo
KARO •čevlje
Lastne delavnice — solidne cene.
MAftfBOR, Saro št» cesta št. 19.
Le najbolje je najceneje*