Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za eelo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani y saboto 8. julia 1854. IAst 54 G oj z di # Ljudi je zmiraj več in vsi hočejo živeti in ~ ~ ' Zato rečeno dobro dé. Senca za kakim zidom nikoli ni tako prijetna, kakor senca gostolistnega drevčsa. Na polju je vse žalostno, trave so vele, cvetlice pobešajo glavice, — tudi člověka in živali strašna kolikor mogoce dobro živeti. In prav imajo. —^«ntu, — mu. uuv^a m *ivau anaon« je pa člověk tudi prisiljen zmiraj dalje in globo- soparica močno stiska. V gojzdu pa je vse veselo vse zivo. Drevje, germovje in druge rastline via tudi branijo, da keje segati po naravnih zakladih in obraćati jih v svojo korist. Tako je prišla ćloveška roka tudi na čijo zmiraj vodne sopare na-se, iuu. ui«n.ju, u gojzde in če dalje, tim več jih pokončava. Posekán voda tako hitro ne spuhtí, napolnujejo zrak s či gojzd dajè mnogo lesa, ki se drago prodati more. stim kislicom in prijetnimi vonjavami in zato je v tudi se ta prostor lahko v polje spreoberne in to gojzdu zrak bolj vlažen, hlađen in zdrav. Posebno kmetu več dobička donasa kakor pa gojzd. Za po- prijazni so listnatí gojzdi. sameznega člověka je zares pokončanje gojzdov prav hasnovita reč viditi; vendar ne zgol edina do bičkarija, ampak nekoliko tudi občna korist bi imela člověka voditi v njegovem djanju. Za tega voljo smo se namenili nekaj o imenitno s ti g oj zdov za občno naravsko življenje in za narodsko in človesko gospodarstvo povedati. Rastline mnogo svoje hrane iz zraka dobivajo posebno tište, ki imajo veliko široko perje 9 Iz zraka prejemajo namreč ogelnokislino, amonjak in se druge gaze, kteri niso med glavnimi obstojnimi se vzeto ogelnokislino po tem s po HHHHBl ÉËËIBË m% A deli zraka. _ wncjo «uinčne svítíobe razkrojajo v voglec in slec; unega hranijo v sebi za rejo in roditev no vili organov, tega pa iz sebe pahajo. Živali pa s človekom vred k i slec vdihajo, o g ein oki slino pa izdihajo ; brez kislica ne morejo živeti in v ogelno kislini hitro umerjejo. Iz tega se vidi, da se rast line in živali vzajemno živijo. Zato je tudi za oboje neka mera, ki se ne smé ne zvišati ne zni žati, naj bolj pripravna. Kadar živalski ostanki gnjijejo, razvija se zraven amonjak, kterega vsak po silném smradu, kakor je na sekretih in v hlevih lahko spozná. Tudi tega rastline v-se serkajo in ga tako iz zraka spravljajo, da nam škodovati ne more. Tudi vodne sopare in ž njimi mnogo ško dljivih gazov, ki v njih raztopljeni po zraku pla vajo 9 na se vlečejo. V vodo zgosčene serkajo v-se in tudi škodljive gaze ž njimi, ktere potem v sebi razkrojajo. Zatorej mora se reči, da rastline zrak čistijo. Da pa vse to, kar smo od rastlin v obče rekli 9 9 tudi od gojzdov veljá, vsak sam lahko razsodi ker so ravno v gojzdih naj veče rastline, drevje in germovje in tudi so še tla z neizmerno množino manjih rastlin, mahovja, trav, cvetličic itd. pokrite. Vsak gojzd je velika fabrika, v kteri se dober zrak napravi ja. Zato gotovo z vso pravico terdimo: gojzdi čistijo zrak in delajo gaza dihanje pripravnoga in zdravega. Tako učé nas natoroznanske razlaganja. Ven je bolj terde misli, bo menil dar marsikteri 5 9 „učeni mnogotero reć terdijo in je vendar vse dru kako srac 9 tudi ta ne bode boljša". Pa poglejmo 9 da je v resnici okoli po svetu. Vsak vé , ako ob vročem poletnem času iz polja v senco bližnjega gojzda pride, kako mu to neiz Latinski spisatelji popisovaje rimsko okolico hvalijo posebno rodovitno polje, prijetne gaje in krasne poslopja. In kakšna je zdaj? Mocvirji obdajajo mesto, — mocvirji, v kterih se strašne bolezni rodijo. Posebno nevarni so tako zvani pon tinski mocvirji. Zrak je tam zlo škodljiv, kar se že na obrazu tamošnjih prebivavcov vidi. Blede in rumene obličja, vpadle lica,motne oci,nadunjen trebuh in počasna hoja pričajo, da jih neprestana V # bolezen tare. Merzlice, vrančiće in jeterne bo lezni poberajo naj veči del prebivavcov v naj lep šej staťosti iz sveta. Še celô v mesto zanašajo ve trovi teh škodljivih soparov, ki se v močvirjih rodé 9 posebno mescev augusta in septembra, kadar tudi vsak 9 kdor le more, mesto zapusti. Mocvirji bi se nikoli ne bili napravili, ce bi ob casih starih Rimljanov tam gojzdi 9 ki so tedaj bili. ček stali, pokončani ne 9 Posekali so jih nekdaj scer v zaćasen dobi pa v večno škodo sebi in svojim naslednikom Takih nevarnih močvirjev je po svetu se več. Znani so tisti na Milánském, v spodnjih krajih okoli reke Pada in blizo Mantove. Tudi na južnem Ogerskem, v Banatu, kjer je sicer zemlja tudi rodovitna, je takih močvirjev, in znano je, da so tudi tam podobne bolezni, kakor v pontinskih domá. 1 j »j 0 Gojzdi nam ne samo zdravega zraka naprav , ampak varjejo nas tudi njegove moči, nam f 1 ti ê » * • • 1 • * V « reč silnih vetrov in burij. Posebno je v pesčenih krajih in na morskem pobrežju pokončanje gojzdov nepametno in nevarno. Veter pesek lahko vzdigne raznese in dostikrat naj lepše polje ž njim posuje Taka se na Francoskem na morskih bregoviti, 9 na Nizozemskem in v Holandii in tudi na Pruskem v izhodnem morju godi. Zakaj tukaj morski valovi neprestano pesek na bregove pahajo, od koder ga potem veter raznaša. Na mnogo krajih trudijo se pokončane gojzde z novimi nadomestiti^ kar pa ni tako lahko, kakor je posekanje bilo. Da so gojzdi burjam, že to kaže , da so ravno zares varili proti v takih krajih naj hujše bur je, kjer ni gojzdov. Znani so hudi vetrovi,' ki na Španjskem inLaškem brijejo in vsakemu je znana burja, ki na bližnjem Krasu razsaja (Konec sledi.} 214 Od gnojenja slamo jejo v teh deželah ljadje io živali, in najdejo v njih Po poljskih pridigah prof. dr. Stôckhardt-a. /. Gnojna moc slame v prim eri % moc jo kivin , skega gnoja. (Dalje.) svojo hraoo. nikdar ne obšije Najdejo se kraji, ki jih sonce skoraj » skoraj mraza vse oterpne y Gnoj je tedaj po tem takem bolj močán 9 ce in kjer so poljodelstvo in pridelki popolnoma neznáni Vendar najdemo v njih ljadí in živali, ki se ondi redé. Previdnost je to, kar je tim okrajnam odrekla, ker bi bilo ali vroóine zgorelo ali mraza oterpnelo, namestila ima vec gnojnih drobcov, posebno pa fosfora in gnjiica v sebi, in ker nam kmetijskapreiskava te dele iz gnoja razodeva, je očitno, da po njinaj bolj gotovo zamoremo presojevati gnojno moč gnoja. Kakor pravimo: „to srebro ali zlato je naj boíje, ker je cisto, uno pa je manj vredno, ker je name z drazimi darovi, s kterimi se ljadje in V « lahko pre v • F zive » v . JVV/1 JV/ pi* jv »»j * ? JV šano", tako je tudi z gnojem: ta gnoj je več vre uni manj, kakor ima več ali manj gnojnih de in ondašnji prebivavci isčejo in porabijo tudi skerbno vL in v druge vgodnosti življenja, kar jim narava daja. Laponijo je previdnost tako vravnala, da mora celo neka ondašnjim prebivavcem sila zoperna nadloga pripo-moček biti njih ohranjenja. Tam je namreč mnogo mnogo mercesov, ki s svojim pikanjem ondašnje prebivavce den, lov v sebi. Slama, scavnica (gnojnica) in blato so bile že večkrat in natanko preiskovane; zato dobro vémo, koliko imajo gnjiica in koliko fosforne kisline v sebi, namreč: ravce zlo mučijo in terpiučijo, in kterim se drugač ubraniti na morejo, ko s tem, da se v njih stanovališčih vedno kadi y in da si obraz z neko kuhano smolo namažejo. Ti mer česi devajo svojo zalego na vodo, in velika množica povodnih ptičev, ki svoj živež od nje dobivajo i pride gnjiica fosforne kisline Kaj sledi r> fl » fl vlO centih suhe režene slame je 3 do 4 funt., 11/2 do 2 v 10 centih frisnega kravjeka je 3 do 4 „ 2 do 2 '/ v 10 centih mokre kravje gnojnice 8 do 9 v 10 centih suhega kravjeka je 15 do 20 vlO centih suhe kravje gnojnice 80 do 90 funt., po njo. Laponjčani jih polovijo in jedó, in rekel bi to je njih poglavitna hrana. » da 2 fl Gronlandčani imajo sicer jedi valstva sploh raji 10 do 12 a IZ frisnem iz 7s te preiskave? Tole: da po vode obstoječem kravjeku doleti zemlji gnjiica ravno toliko, fosforne kisline pa še več kakor ju je v enaki teži suhe slame. Frišni kravjek po tem takem v enaki teži dosto preseže suho slamo in je tedaj boljši gnoj, že tudi za tega voljo, ker se v kravjeku zapopadeni gnjilec veliko 1 i i • V i f m m m m mm « â i • 1 • ki ko rastlinske jedi, kterih je v njih sila nerodovitni de-želi sila veliko; brez tega bi terpeli veliko pomanjkanje Vendar porabijo tudi nektere zelišča, na primer, kislico in posebno žličnek v svoj Groalandčanov pa je riba a V • * zivez. Narnavadniša hrana gmarsetka (Aagmarset), ktero posušé v zraku na skalovju, in jo hranijo ko svoj vsakdanji kruh ali za prikuho v velicih usnjatih žakljih, ali v ponošenih oblačilih pred zimo. voljo severne lege tuđi vec V Island ni veliko hitrejse raztopi in razkroji, kakor tišti poljodelstva, jé borno ljudstvo namest kruha sahe be 5 ga una suha slama v sebi. Ce se je pa slama scavnice (gnojnice) do do Dalekarlečani, prebi severnih okrajin na Sved skem, si pečejo zastran pomanjkanj ta kruh iz bre brega napila, je taka slama vsa drugač; nasitena gnjiica hitro razpade in sesparstení, je močen gnoj in pospešiije rast vsih rastlin. Sama slama pervo leto skor nobeiie ocitne močí nima. (Dalje sledL) zove in smrekove skorje, in iz neke korenine, ki v mo čirjih raste. Prebivavci Kamčatke jedó olaplj sirove stebla medvedje tace (Bàrenklaue) Čudovita je res skerb Stvarnika za ohranjenja mnogoverstnih narodov na zemlj Napravila je med prebivavci zemlje tako zvezo, da morajo tudi tišti na Kmetijska skušnja rodi ki jih velike široke morja sebijo, za obcen živez in za občno vgodnost delati. Velika je modrost božj * vavce je (Rudeča detelja.) Velika dobrota za kmeto- ki nam je dala telo , » .. ([ ^ /. « «IÎ 1 n « Ir a A ~ ± ~ 1 : ~ __n.irn^on^ » ? ni na to ali uno posebno hrano klee) 9 takrat kakor ktero pri nas večidel v laska detelja (Incarnat- navezano! jdo sejejo sicer Po mojih večletnih skušnjah je Novičar iz austrianskih krajev pa ni dobro precej takrat sejati, ampak še le ta krat ko je že ajda popolnoma zelena. Če se oboj kmalo seje detelj topi teli hitrej Ce se ozeleni in ajdo močno lz slov. Goric na Štaj. 29. junia. * Duvolite ljube „Novice", 5 posebno če je letina mokra. Ako se pa de vseje, ko je že ajda popolnoma zelena jev y da sloveneki svet zve da se jez enkrat oglasim iz naših kra- nismo celo zaspali da V se nič ne topi, detelj pupuitiuiiic* mutila, je uuuro goreuega «lareuinsiiega gospoua uetvaiia tepu ua pomladi zato ravno tako predajejo; se vé, da tu blizo Nemćev v obojem jeziku lep pa Sole v slov. Gorícah pod vodstvom verlega za vsa dobro gorečega Jareninskega gospoda dekana lepo na raste. Tudi smo že skušali to detelj y s e j a ti razun verskih drobtinic, ktere se le v materinskom je v pol lan (pován) in v repo, kader je že oko- ziku mladini lomiti zamorejo. Vsaka faravpo slov. Go pana, m ium »nuauje so se pri nas prav uooro ricah, se mi zdi tudi po vsem spodnjem stajarju, ima poterdile. Sejte tedaj, kmetovavci, rudečo deteljo solo v svoji last ni hiši; le sv. Jakob na Goriškem in tudi te usnje so se pri nas prav dobro ricah se mi zdi tudi po vsem spodnjem Stajarju ima tako Lavrač ima solo na najetem stanišu; tu je sola popotnica zdaj tii zdaj tam se vsede, ker nima svoje hiše. nadlogi v okom priti je Premišljevanje > ki Tej to leto kmet Franc Vain^eri narave in previdnosti božje v nj i Poslovenil Mihael Verne. Povsod iivi člověk. Veliko veliko dežel prišlo mije že poznamo , in zmiraj vec očitno ga imenujem, ker hvala, komu hvala gré — poleg cerkve ležeći hram z zemljiščem vred kupil in go-sposki prosto izvoliti dal: ali naj iz tega hram za šolo napravi, ali kje drugod na tem zemljišču si prostor po- Kornisija je poslopje to • V V isce za stavbo solskega hrama. spoznavamo. Nikdar pa se ni še v noben kraj pretesno spoznala za 300 učencov in za dva učitelja > kjer ne bila narava čisto ničesa na y naše življenje obraniti. Znane so dežele skoraj vse požgč i f ? . i kje kje pravila, zato je imenovani kmet za mali denár přepustil lepo kjer se bo hram postavil in vertič za sadjorejo «^c«, njej sonce fiijivo, Kjer se do nram posiavu iu veruu za saujurejv ciovek skoraj druzega ne vidi, napravil. Zemlja je že izmerjena in načert učilnice valjda njivo ko pescene hribe in planjave in aeienjave in skoraj brez vse îepote. la vendar stanu je zemlj a brez vse- od okrožnega merjaša izdelan; nadjamo se, da prihodnja leto bo pri sv. Jakobu že celodnevna sola, iu dečki aa 215 bodo koristne sadjoreje učili. Ocitno hvalo zasluzi moz kteri tako velikodašno za prid nase mladino skerbí. f prida > nahajajo se scer leni konji , kteri so prečej čislani Spomniti moram ali le premnogo pregreškov v reji se najde kteri ka 9 --r • — ----- -------— —--------------— - - - i" - — ■« " p " w^i vonur » »oji du uajuc ^ hici i , na* tudi žalosti, ktera je 26. t. m. kor nam vodstvo c. k. vojnega kardela v Gradcu opazno • v , izvirajo per víc : da se ži Goričane doletela. Černi oblaki primomlajo proti večeru in zvedno na znanje daje doli iz graskih planin in bližnjega Pohorja, se vlečejo vina prezgodaj, že včasi v 2. letu, in prehudo in ne eo čas za Muro proti Radgoni, pa hitro jih veter oberne, zmerno vprega; d r u g i c: da se s kostními in blisk za bliskom šviga vedno bližej našim zelenim gori- udnimi napakami za pleme rabijo, in tret ji č: da so pota cam, in o poli desetih se vsiplje suha toča, ki je v tako slabe, da si noge konji morajo kmalo pohabiti. minutah pokončala vse upanje letošnje obilne žetve po Iz Blejskega jezera 2. julia. Ze se oživlja nas njivah in tergatve po vinogradih. Segla je ta šiba od rajski kraj. Od blizo in deleč se naberajo gosti, in ne unkraj Mure do Drave, Žalostné sedaj stojijo vinske ter- le taki, ki so že večkrat tukaj bili, temuč mnogo tudi tice, oropane zelenega lišpa in cvetečega grojzdiča po tacih, ktere je lepota naše okolice pervikrat tu sčoi pri- Šent-Jakobski, Jareninski, Margetinski in Petroški fari, vabila, Zmiraj bolj slovi prijetnost blejskega jezera po da se člověku mílo zdí, in kmetič se čoha za vokoj, kako svetu in kliče goste k sebi celó iz daljnih krajev Slovane in Lahe, Angleže in Nemce. Ze je tukaj med bo dače plačeval, kako sebe in mlajše preživel. __... lz Dervanja na Štaj. 3. julia. Č. Pri nas po- drugimi neka bogata in velika družina iz Angleškega Ije dobro letino obečuje. Travniki so zadovolili, lepega tađi £08P- Rittmayer iz Tersta, ki si je blizo jezera sená se je mnogo pospravilo in veselo so kosci kosili, krasno poslopje za stanovanje poleti sozidal, je s svojo ker se ja tam in tam na travniku čutara vinca vidiia. rodovino že tukaj; se vec gostov pa se pričakuje ki Moram pa tudi od nesreće omeniti, ktera se za resnično 80 ze napovedali svoj prihod. Bo tedaj letos prav pri-pripoveduje, ceravno ni popolnoma verjetna : doli od naše Jetno živo tukaj in dosto tavžent goldinarjev bo spet ogerske meje so namreč vsi kosci na nekem travniku 09tal° v tl okolici, kamor jih popotni z veseljem prinesó, konec vzeli > ko se je sledilo po uzroku pravijo da so le prijazno in dobro postreženi in ne preveč sti da so našli v čutari (flaški) mertvo kaco, se je mogla pred va-njo splaziti in pijaco ostrupeniti. Setve, od kterih se V se pred nekterimi tedni ni vedilo 9 žive priče kako se bojo obnesle, sedaj čez up lepe zazorjajo; ječmen » posebno za reveže dobro rano žito se ze z na se šimi cepci mlati. Pšenica, od lanske toče sejana, je celo iz ajde precej dorasla. Bog daj le srečno žetev! Ze pred je pri Gleihenbergu, 26. junia pa posebno od sv. Petra do Jarenine toča strašno bila; žito na zemlji 1 * ř i i - Aa i *ř ml • V i • fii lezi 9 terta pa gola stoji. Tu so gorice še nekaj obetale al pri nas je še tisto malo klavernih se deloma že pred cvetom posmodilo, tudi pikec se pozná; sadja tudi nič boj o Bog ne bo ; ie orehi, ki so ze po vec zimah terpeli ktera skáni. Saj popotnik rad placa kar je prav, in obá, gost in gostinčar, se dobro počutita pri tem. Na zadnje ima dobiček le kraj, kamor zahaja veliko ljudi; tega so nam, na priliko, vasi in terffi Baden, Foslau Moiling, Brun in več druzih blizo Dunaja; dokler ni bila Dunajčanom navada poleti na deželo hoditi ali ondi stanovati, so vsi ti kraji manj přemožní bili in njih se-danje lepe hiše so bile popred le revno bajte ; zdaj jo to vse drugač. Zato se pa tudi spodobi, da domaći s ptujci v vsem prav prijazno in priljudno ravnajo, ker je popotnik Ie tam rad, kjer je prijazno sprejeman. Skoda! da je gosp. Prešern zadnje leta tako malo na Jezeru, on je bil, tako rekoč, duša tega kraja; pri njem se letos spet kak oblizek dali za potiče in gibance. vari tudi lepi krompir, turšico in bob. je vse zvedilo, kar je kdo želel; on je vedel za vsako reč svčt in pomoč Polje naše obeta dobro letino 9 po Potovaje unidan proti horvaški strani in nekoliko Horvaškem sem priložnost imel, lepe kraje in zem-Ijišća viditi, al milovaje moram reci, da kmetijstvo ima tamo še mnogo napák, ktere deloma iz nevednosti Bog nas obvari le kakšne nesreće po toči ^ ktera je vče-raj popoldne ob treh našo gorensko stran že hudo zadela in posebno Rodne, Palce, Begne, Zgoše, Zápušc, Novo , de- k a t 1 -ms- 9 r i ® ® ^ loma iz terme izvirajo. Memogredé omenim, da terta na Horvaškem obilniši obeta kakor pri nas, le škoda! da vas in Slatino, naj huje pa Otok in Verbno poškodo vala 9 sliši se, da je polje ondi popolnoma pobito. Ver sela je toča izperva brez kaplje dezja in je bila kot go je tertoreja visoko na plantah. Večidel so njive tù kakor ïobj© jajca debela. pri nas na dravskem in murskem polju, ubožne; gnojnica, namést jo z gnojem vred lepo špogati, po vaséh poti kvari in luže polní; Iz Ljubljane. Na tukajšni zadnji somenj Je prišlo • « * m m m m m m a « • m 1 Vf» • # celô malo ljudi, bilo je tedaj malo kupcije. Z so ... , prav je rekel naš gosp. dopisnik veliko pripeljali, posebno goved cena, za par srednjih Xo. iz Ormuža v listu 43., da bi tamo na nekterih oga- volov je bila 160 do 200 fl., velicih po 170 do 300 fl nih lahko vse bilke sošteli; res je vidíti, kakor da Zadnjih 14 dní se je přiměřilo v Ljublj pri belem sred mesta, večidel opoldne Sli 7 nalašč tako orali, da bi se ložje vsaka bilka štela ; ogoni dnevu več tatvín v stacunah (kraji) so kakor gliste široki, polovica in morebiti celô ko so bile štacune zapeřte in štacunarji pri kosilu tri tretjine zemlje gré po brazdah v zgubo ^posebno šali smo, da so zasačili več mladih vlačugarjev, letos) in ravno tolikšna je potem zguba žita. Prosil sem teh ropov sumljivi, in da si si. policija prizadeva zasle- ondašnje gospodarje, naj bi prišli k nam in gor do Gradca diti roparsko derhal, ki je morebiti s temi potepuhi v ki 9 kako so se povsod, na suhem in mokrotnem, družbi. Za obcno varuost ■ « a Vj 1 a ft • « a « « ft ft é m m m m mm m W m V 4 V gledat manj ali bolj široki, ravni ali obokani 9 ogoni poterdili. bilo zeleti, da bi se ste vilo polícajev pom * ker 36 bi jih za sedanjo da Mahoma taka poprava ne gré, se vé da pervo leto je Ljubljano utegnilo res premalo biti, ako se pomisli HiHHi IHH WÊÊ I I Hl 9 ali vsako leto je boljši in pridelka vec. Sadnega sadja se malo zasaja; tudi murv ni viditi, če je ravno dan na dan in noc na noč ne more vsih 36 na nogah biti ampak le polovica en dan in eno noc. Od dobro oauja do uiaiu zasaja, iuui iiiui v ui vitini, vo jc lavuu um, «nipuR iv vu vuu «vv, ^ ~ ~—- - celi kraj, posebno prodečasto dravsko polje, podobno znane skerbnosti našega si. policijskega vodstva za obcno Cisternu pri Gorici in pripravno za rejo murv, ko bi si. varnost smemo gotovo pričakovati, 3 ~ ~~ da se bo kakosno svilorejno družtvo ovde murvino semenišće naredilo. Sam vizo pomagal marljivi gosp. Berlič pri sv. Lenartu na Dravi mladino o teh zadevah, da bo na vsako vizo prav. Slišali smo, da je si. ministerstvo poduka poprašati v sadjo- in sviloreji uci 9 sezite mu v roke! Nikjer dalo gosp in učenike naše realne šole: ali bi ne tudi nisem vidil ćirilskih čerk v prosti šoli, kakor pri totem gospodu. Sploh pa omenim, da zdaj naša mladež bilo treba, da bi se v natisu šolskih bukev geome trije mehanike itd. nemškim teh ni čni m besedám pri lepo slovensko čita, in da je zmiraj manj tacih enostransklh stavile tudi k * da take nenavadne 9 dosti-jezi* učiteljev, ki zoper zapoved si. ministerstva zametujejo krat iz gerškega ali latinskega jezika v nemski v šolah materni jezik učencov. — Živinoreja tukaj ni prenesene besede domači učenci lože in bolje razumelú 216 Gospod vodja íd gospodje učeniki (razun enega} so nek je v sredo zvečer ob osmih přisel z odgovorom vsi enoglasno odgovorili, da to je potreb vsih rusovskega cara na Dunaj; ni se znaoo, kako ravoslovnih ukih, in da za dobro poducenje domaće mla- sen je odgovor; vendar vsi ćasniki sopolni, da car ne dosti skerbni učeniki so že od nekaj v soli pristav- dovoli popolnoma, kar je austrianska vlada terjala ljali takim tehničnim izrazom slovens r k besede 9 kterih se razumljenje tacih naukov mocno polajsuje * po in mljenj tega 9 kar se učenec uči 9 10 p • v da bi namrec rusovska armada zapustila Moldavo in Valahijo. Da se rusovski car ni vdal terjatvam. se sklepa tudi iz tega, da ima veči del severne rusovske armade berž in hitro marširati v južne kraje bojisča, ki so na vsako stran Rusom za vojsko bolj pripravni io očetovsko skerbí za temeljito poducenje solske mla- vgodni. Kmalo se bo za gotovo zvedilo, kaj bo« Do dosti, — čast in hvala pa tudi gosp. vodnikom in uče- bručo je rusovska armada že večidel zapustila, le v nje razumnosti je pac cil in konec pra v eg skega poduka. Cast in hvala si. ministerstvu, i solda po nikom, ki spoznajo potrebe za dober napredek naših donavskih terdnjavah: v Hiršovi, Macinu, Izakči sol! Za vse te tehnične besede pa ustanoviti dobre slo- in Tul či se terdno derží. Iz Bukurešta se pomikuje venske besede, ne bo nobena posebna težava, zakaj nas jezik je že toliko omikan in olikan, da se za nobeno nazaj proti F ok sani; glavno stanisče kneza Goršako va j . v eno je od 1. julia v Ursiceni. Turki se pomikujejo v ve dnost ne vstrasimo osnovati slovenskih besed. Dosto liki Valahii naprej, in v tisti primeri, kakor Rasi v se o tem je slovensina že slavno dokazala, kaj premore. verni Valahii in Moldavi proti austrianski meji marsirajo, Včeraj popoldne je gosp. Luka Jer an spremil nove se přibližuje Omer-pasa s svojo armado doljni Donavi r za srednjo Afriko namenjene misionarje v Terst, in v v Ruscuku je nek že vse pripravljeno za njegovo pondeljk popoldne jo bo ž njimi odrinil do Aleksan- glavno stanisče. — Turske donavske barke se zbirajo drije. Le če bo častiti gospod popolnoma zdrav ostal od 26. junia pri Turtukaji, da se bojo zedinile z an- na ti poti, bo šel dalje za svojem poklicom ; če pa zdravje gleškimi in francoskimi, ki so 1. julia odrinile proti iz ne bo kazalo, se bo zopet vernil v domačijo po oprav- livom Donave, ondi napasti rusovske donavske barke. Ijenem spremstvu unih misionarjev Novičar iz mnogih krajev V poslednjem listu deržavnega zakonika že stojí V okolicah Foksane in Jalomnice se je začela goveja kuga, ki se je zatrosila iz Besarabije; v Jalom-niški okolici je poginilo že čez 1000 goved. — 26. in 27. junia so angleške barke spet bombardirale Bom ar s und in veliko škodo napravile. — Morski marsal Na po naj visjem sklepu od 26. p. m. razpis novega za- pier je poslal pismo angleski vladi, v kterem razlaga, jema, kterega smo omenili v zadnjih Novícah. Cesar koliksno škodo je včinil že Rusom, ktero je prerajtal z pravi v tem razpisu, da ta zajém, po kterih se bo 46 razdjanimi barkami na 3,800.000 fl. Al angleski _ ^ ^ - ___ ... __ _ _ _ . / *_______1____1 • • _ 1 • . _ ____ 350 do 500 milionov gold, na pósodo vzelo, ima namen papirnatemu dnarju spet vrednost srebernega časniki ga ne hvalijo zavolj tega, ampak ga hudo gra jajo, ker tisto blago (smola, katran, les itd.}, ki gaje i n z la tega dnarja dati in preskerbeti deržavi več pokončal, je bilo že z a n g 1 e ski m dnarjem plaćano in je dnarja, kterega bi utegnila prihodnji čas za nena- imelo, če bi vojske ne bilo, se to poletje na Anglesko vadne stroške potrebovati; zato želí, da bi se vsak priti. — Na Španjskem se punt, ki je le pant armade . . ». > I * <1 . . . ... . » • ____i ;___I _ *______J__!1____! .1 _ 1 • __ r moči vdeležil tega zajema in poBodil deržavi ne pa ljudstva, dosihmal ni dalje razsiril. po svoji več ali manj; po tem bojo dolžne pisma (obligacije} napravljene za 20, 50,100,500, 1000, 5000 in 10.000 gold. Podpisovanje za to posojilo se bode po vsih kra Stergár jih celega cesarstva začelo 20. dan tega me&ca, in bode jenjalo 19. dan prihodnjega mesca. C. k. ministerstvo je na cesarskih železnicah od krajcarja na 3 vinarje znižano vožnino od centa žita, moke, sočivja in krom-pirja za miljo pota podaljšalo do konca prihodnjega mesca ali dohtarja zdravnistva iz Horvaskega V jerhavih hlacah in z lestvo na rami, Z usnjem opasan sem zgodaj med vami. Zlahna gospoda prav sladko se spi, Nekdo že praska, jo vstati budi. Gospodje! gospoje! sem priden stergar r Za kirurga Ovarjem vas ognja majhen denar » ali Slavonskega, ki se želi živi no zdravnistva na Dunaj učit iti, je razpisana stipendija od 200 fl. na leto* Ker je skušnja učila, da se 3. dec. 1852 dana goj-zdna postava, posebno kar se tiče mnogoverstnih ojzdnih služnost ali servitutov, ne dá v vsem izpelja-, se posvetuje ravno zdaj c. k. ministerstvo notrajnih Nosim na herbtu , kolenih pogačo Metlo pod pazho rami stergaco crto M H oprav: kako bi se ta postava deloma prenaredila. C. k. ministerstvo pravosodja je razpustilo deželno nad sodnijo v Celovcu, in ukazalo, da zed i nj ena visja sodnija za stajarsko, krajnsko in korosko deželo v Gradcu Černa sajina od mene leti, Kdor se mi bliža, se vmazať boji. Gospodje! gospoje! sem priden stergar, Ovarjem vas ognja za majhen denar. Hodim brez čevljev, ne nosim klobuka, Brez nogovice se noga mi suka; Zdaj že po ulicali tekam, hitim Zdaj skoz dimnik smodim se ima začeti 21. dan tega mesca. Županom je uka zano, da naj v vsaki soseski na tistih cestah , kjer se Gospodje! gospoje! sem priden stergar Ovarjem vas ognja za majhen denar. i, nesnažen in gerd in ostuden, več potov kriza, postavijo ce st ne roke, na kterih je razločno zapisano : kam ta ali una pot pelje. — Vremenski prerok iz Jolsve ne dá miiú; spet prerokuje vreme za ta mesec. Cern, Kmetu , gospodu še sebi sem cuden Vendar me gosta povsodi želji Vrata mi vsake odperte stoje. f 9 Gospodje! gospoje! sem priden stergar da ne bo stanovitno, večidel oblačno » Ovarjem ognj za majhen denar šopamo, da dez in hude vremena bojo motile poljske delà in da ne bo dobro za vino. Mi pa upamo, da bode preroku to prerokovanje ravno tako spodletelo, kamor mu jih je V ze več , in želimo z naznanili tacih preroštev ljudstvu djansko pokazati, da le prazno slamo mlatijo Ako nehtejo otroci molčati, Napovedujejo mene jim mati. Sercen je, ki bi se mene ne bal, Strašen otrokom poznán sim balbál. Gospodje! gospoje! sem priden stergar 9 taki vedeži. Skrivni svetovavec knez Gorsakov Ovarjem ognj za majhen denar Fr. Blažić. 9 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik