Poštnina paviattrana« Leto l.( štev. 8f V L'ubl|an% sreda dne 24. novembra 1920 Izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno 180 S neseino. IS s ta zased ozemlje 300 , u inozemstvi« 40 Oglasi za vsak mm -^ine stolpca t5f» mu) ' K ■ali oglasi do 30 mm stolpca (ftK m-nI 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 18/1 Telefon it 72. tlpravni&tvos Sodna ulica it C Telefon it. 38. Sačnn kr. po it. tek. urada štev. 11342. Avtonomija |0i as neodrešene domovine (Donesek k materijelnemu vprašanji! slo.enske inteligence.) 2? r. r.1* i obj?v'ja pod naslovom .Habs- „Edi-| poslala' v škrio Jugoslavije, toda _ !bu:"rri m delu' člarek, ki jc ire-er V boj za avionomijo Slovenijel 10; i:2 p-;' cdgc-or rccdrešere do- parolo so si napisali klerikalk nc .7-rvirs v-m tietim, ki vočigled ratifi-svoj volilni prrpor. Žali bo^, da r.i- -'•uii rapalske pogodbe ne vejo, kako smo iireli prilike spoznati natančen ' b' še bolj kričali o „izc,o;°4""?' načrt te avtonomije. Namiguje sairo,; ciic in vlade- ki s'-a P da Slovenija n~ora imeti tako avto-'Lahcm- -Edinost pi^ izdajstvu' delega-prodr.li Slovence delab je tudi pod vplivom rotre^jega pc^žnja r Jugoslaviji Ugotoviti ror". mo z ža'cstjo v rrcu, da so por?zf> v Rapallu krivi v prvi vrsti Slo-:n:i in Hrvati sami. Zakaj bi ne govorili odkrilo? Kdo more tajiti, da bi bila mo gla jugoslovanska del-gpcija nastopiti v Rapallu druga~r; ir- bolj rdločrt, le Da <":lajo H^luriar-' in njihovi; ti l;'a in:'a ra seboj sklrnjcrih, zvr-plačanci n v.f. .id\it«.v monarhije vi z<:h in r.a ponovne žrtve priseljenih N:mčki AvrJ.iji in r.a Madžarskem, je r" :-cr-o srbskih, temveč tudi hrvatskih nomijo, da hodo spadale vse stvari, ki se tičejo Slovenije pod buon pe-tenco ljubljanske vlade. Le one stori, ki se tičejo vse države, je Eeograd. Po tem, kar „„„ uua. m3gaftv, Ki s.isijo ... _ v kler.Kalnem časopisju sklepamo, Sachsa, Franka in njihovih p-ietašev. da si klerikalci žele za Slovenijo ta- j Nikdar ni bila ta njihova agitacija, ko avtonomijo, kakor jo je imela svoj bolj nevarna, nego jc sedaj, po pedpi-j nji poWr.j v prvi vrsti slo.er čas Hrvatska v okvirja ogrske krone, su rapallske pogodbe, ki'se da izvrstno hrvafcfcevi de'u Jiig-slavije, Pcirl imo si DoslHi-* f-iice avln-n izrabiti za zločinske na-rte teh ljudi, del je še vdrr ped vplivom peklenske- 5 _ kateri bi radi še nadalje sedeli na h mi ga delovala licbsbvrških plačancev. grs'-*f.r: xga ta»o, in mi, priinrski Slcv^ci in Hr-.;«tje x. imamo zahvaliti za "vjj p-da erskarti in katerega Rapallskj pogclha je pled njihovega. habsb-1'šktga. razdira'nega de'a. In ni jim še 7"Sos'i: izkoristiti hočejo še nadalje, do dna plod svojega dela. Ker vedo. da je rapallski dogovor hudo za del slovenski in hrvatski del jugoslo-venskga naroda, hočejo porabiti tudi sedaj! v splošnem razburjenju, staro hujskanje mije za Slovenijo samo z ozirom na lu in zonet sesaH & jtt„0;lcvcnsk'ga inteligenco. V madžarskem kraijest- naroda_ Vcst o sklenitvi te pogodbe, ki vu je bLO ta^o urejeno, dj so bu trga iz živega narodovega lelesa tretji- postavijeni samo uradniki, ki so bili no njegovih pripadnikov, ie sprejelo pristojni na Ogrskem, na Hrvatskem vsako jugeovensko srce / največjo pa sami hrvpfrki domačini. Število ogorčenostjo in boleč tj."* in najbolj ob- aradnikov, ti so cpravlj-li skmne čutimo nesrečo ki je zadela jugoslo- posle, in ki so smeli biti ogrski* m venski nared, ni. žrtvovani njegov del . . hrvatski domačini i- bila lAp?-.) Hud Je udarcc- k> nsm ?a zadali avstnjsko sredstvo: hujskanje brata rn A o ,? X^ tnl gospodje iz Rapalla, tako hud, da mo- proti bratu. Tako je nedavno pisal no. ALo u /edemo tudi prt nas tak ^apcJ,jatj k najhujšim očitkom ki se nemški list „Reichspost": . . . „Rezul- tati" konference v S. Margheriti se kažejo kot... italijansko - srbska zmaga nad hrvatskimi in slovenskimi interesi." Kdo ne vidi tukaj peklenskega načrta? Priporočamo te besede iz nemškega vira našemu narodu v premišljevanje Zgodovina naj uči! Obramfcna zveza med Jugoslavijo in Ita i,o. Beograd 23. novembra. (Izvirno), proti obema zemljam''.. Predzadnja ..Službene Novine" objavljajo danes točka vsebuje obveznost da sevse-" ...>>'... — tudi češko- točka za-ne moreta vina SHS "sla 'složni* da Gorata "Av- sklepati sličnih pogodb, ne da bi bila strija in Madžarska striktno izvrže- o tem obveščena druga stranka, vali mirovno pogodbo. Dru?a toč'ca| Beograd, 23. novembra. (Izvirno), nalaga obema strankama isto dolž- Izmenjava ratifikacije rapallske po-nosi: glede povratka Habsburgovcev godbe bo izvršena še koncem tega na avstrijski prestol; obe državi se tedna. Poseben kurir ministrstva za zavezujeta, da bedete delovali na to.1 zunanje stvari bo odpotoval v Rim 1 1 _________T__X? _ fa« <4/vclmrt1 inn.\entamii nrčomi« f\ri D«misija drla Trvm- 23. ncvrr»bra. (Izvilo). Danes dopclddne se je v—ši!-* seja ministrskega sveta, ki ,ce je b"/ila z ostavko ministr:i za st/iri dr. Trumbiča. Miv.istrz'.- i svet jc sprejel ostavko ter poveril začoar.e posle zunanjega rr;nistrstva ministrskemu predsedniku dr. Vesnini. Minister dr. Trumbič bo odpotoval iz Beograda v Split. Beograd 23. neverni r 3. (Izvirno).. Ker je večim ministrov radi pred-stoječih velitrv etero stalno odsotna iz Parada, ce do volitev ne bo vršila v?č noben seja ministrskega sveta. ^srdins«« prrsram. / Pariz, 23. novembra. „Echo de ins'' javlja, da je rekel Harding v šWdira sedaj najmanj 2000 dijakov visokošolcev. Večina teli bo čez pet let .dovršila študije in bede gotovo irkk a službo. Kdor pozna le količkaj naše razmere, mora priznati da niti ena tretjina ne bo našla službe pri nas in da si bo morrla velira F', nekem svojem govoru: Najprej moramo izvršiti notranjo reft,r-no, da bomo omogočili ameriškct.u narodu, da stopi v položsi, da bo m«, gel pomagati svetu pri reševanja splošno-pomembnih velikih probkijovr. Vzpostavitev sveta po voj .i biti vprašanje, ki se mora predvsem je mati v poštev. Predpravico zmagovalca moramo vreči od sebe in nato na trdnih temeljih pričeti delo za vzpostavitev. Za sprejem Msmiije v Zvezo narodov. Berlin, 23. r.cvrmbra. (1/vimo ), . . __.. 17 ?pnpvp nrr-r-. Fvrbpr.^ TH^ DJe 113 Koroškem, obenem pa pomoči 5 P01 . »txccauj?i lelfr-j j ti so v čisti ljubezni oddali svoj graph", da se je vršila pn poobla- « •-------------- ščercih Zveze narodov konferenca, Jugoslovanskemu narocu! Naša domovina je doživela v zadnjem času dva težka udarca. Izgubili smo v plebiscitu našo Koroško, iz-gub:!i siro \ pogajanjih našo Pri-mor-Vo Ln d»l Kranjske. Dve težki ra»?i je reekirlo nasilje naši zemlji, or? krvavi in naša srca krvavijo z n/>. Znano vin je, koliko boja in žrtev je bilo treba, predno smo osvobodili svojo domovino tujega jarma. Ko je kapitulirala stara Avstrija smo se razveselili svobode in smo mislili, da je konec boja in žrtev in da nam nihče več ne more braniti, da se ves naš narod združi v svoji državi. Toda Evropa je šla preko Wilsonovih gesel v novo življenje in na našo malo domovino pritisnili so zemljelačni hinavci Italijani, ki so našli v avstrijskih Nemcih svoje zaveznike. Tako so nam iztrgali s silo dve naj-lepSj pokrajini. Treba je bilo videti obup in jok koroških Slovencv po plebiscitu, da bi razumeli njih bolest Jn kaj je pretrpel naš narod v Primorju! Mi vemo, da pride nekoč dan -ešitve, vemo pa tudi, da bo udarec v St Margheriti poravnan le takrat, ko bo izbrisan«) ynebovpijoča krivica, ki se je dogodila koroškim Slovencem, ko bo osvobojena naša Koroška. Zato se morajo predvsem razkrinkati pred celim svetom vse mahinacije in sleparije, ki so se dogajale pri plebiscitu, podpirati moramo vsako osvobodilno giba- poKrajme opravičeno zaprle svoje meje naši inteligenci. , Taka avtonomija bi bi'a poguba za našo inteligenco. Mi moramo imeti tako ustavo, da bo prosta pot za našo inteligenco p d veej državi. Načelo mora biti, da naj vsakdo, ki je sposoben dobi pod istimi pogoji službo in kruh v Sloveniji, na Hrvaškem v Vojvodini, Srbiji itd. Pokrajinske meje ne smejo obstojati. Vemo srer, da za sedaj niso' še prenapoljneni uradi, ali ustave se ne dela samo za nekaj let, ampak za deset in desetletja. Gotovo je, da bo da se jim to onemogoči. Tretja točka zavezuje obe stranld, da skupno pobijata protidržavno propagando, katera se iz Madžarske in Avstrije vodi ter dostavil tamošnjemu našemu poslaniku rapallsko pogodbo, podpisano od regenta in vseh ministrov. Pred vainimi dogodki na GrSkem. Pariz, 23. novembra. Ministrski pred- Italij se pogaja z D* Annunz*icvn. ,.,..- - - Milan 23. novembra. (Izv.) „Secolo" ------------------------r-— cez nekaj let pri nas razmeroma naj- poroča iz Trsta, da je dobil general sednik Leygues je poslal zaveznikom več inteligence, ki bo mogla najti Caviglia izvanredno ugodne predloge brzojavko, da pojasni stališče Franci- dostojen kruh samo v tem slučaju, i italijanske vlade za D'Annunzija. Via- ie napram Grški. Kakor doznava ako se bo smela boriti v svobodni da je izjavila, da ie pripravlicna pri- Agence Havas, je ministrski predsed- konkurenci po vsej državi V^aka znati ofenzivo iz Ronkov, s katero je nik v tej brzojavki poudarjal potrebo, ustavna ovira pri tej konkurenci pa D'Annunzio s svojimi zvestimi osvojil da izdasta obe vladi pred 25. novem na kateri se je od 30 držav izreklo 24 za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Wrange8 v Beogradu. Beograd, 23. novembra. Za mesec december se pričakuje prihod generala Wrangla v Beograd. 2 njim bo prišel tudi del njegovih vojakov. V ruskih krogih sedijo, da bo general Wrangel odredil, naj pride rusko brodovje, ki je bilo pod njegovim poveljstvom in ki se sedaj nahaja v Galipolu in Carigradu, v Split in Kotor. Namerava se osnovati rusko-sbsko parobrodno društvo, ki bo z Wranglovimi parniki vrši o obalno p*ovbo v Jadranskem in Sredozemskem morju. Pomirlenje na CeSkem Praga, 23. novembra. (Izvirno). Današnja seja zbornice, v kateri se je debatiralo o izgredih v Pragi in v provinci je potekla mirno in v pomirljivem razpoloženju. Stranke, tudi nemške so prepričane, da je z mora odpr.sti! Reko, kot čin narodne osvoboditve, de- brom. ko se sestane grška zbornica, ozirom na razplamtelo nacijonalno | lovati za gospodarsko okrepitev tei uradno izjavo glede povratka bivšega vsem njegovim legijonarjem oprostiti kralja Konstantina na grški prestol, kazni. V Reki izvršena služba se bo Izjava bi v jedrnati obliki opozarala priznala kot vo;aško službovanje. D" na absolutno nemožnost oovratka biv- Annunzio je zahteval dva dni odloga šega kralja Konstantina. Kranj, 23. novembra. (Izvirno), za odgovor. Po preteku dveh dni je Milan. 23. novembra. (Izv.) Grški Danes zvečer se je tukaj vršil volilni D' Annunzio izročil generalu Oavigli ministrski predsednik Rhallis je izja- shod JDS, ki se z ozirom na ogrom- odgovor, v katerem odklanja ponudbe vil atenskemu poročevalcu —— Sijaina manifestacija JDS v Kran u. Čornera italijanske vlade. della sera", da Anglija ne bo delala Rim. 23 novembra Predsednik vrnitvi kralja Konstanhna nobenih tež-vlade Giolitti je dal tekgrafično po- kof Venizelos da je politično za vedno zvati v Ki™ poveljnika italijanske ^^^.ne^^ vojske v Julijski Veneciji generala 'otovaH ""t,* , ,- j .. nima pravice, nasprotovati povrnitvi Caviglm m komandanta okupacij- kraljaHki ga kliče njeg0v nardd. ske vojske v Dalmaciji admirala Milla. Smatra se, da so ti pozivi v zvezi z izjavo reške regence. ki ne Kriza ttat. ocijatizma. Rim, 23. novembra. (Izvirno). Flo- ro udeležbo iz vseh krogov kranj-1 skega prebivalstva je razvil v veliko manifestacijo napredne misli na Gorenjskem. Shod je otvoril dr. Sabo-thi, nakar je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Ciril Pire, ki je pozdravil zboroval ;e. Nato je nositelj demokratske liste dr. Žerjav razvil program demokratske stranke. V debati je zastopnik narodnih socialcev poudarjal, da se splošno priznava sposobnost kandidata dr. Žerjava, da pa so narodni socialci izraz ne-zrdovo'j:tva proti nedelavnosti napredne inteligence. Oglasili so se tudi razni obrtniški govorniki, ki so se končno vsi izjavili za to, da volijo land"d~.tno listo JDS. Nadučitelj Lapajr.e je poudarjal potrebo prosvetnega delovanja, g. Kuralt pa potrebo solidarnega drla kmetov z in-t2 ;'-c""-o. Končno je zbor z vsemi' vlade, da takoj izvede pogodbo ter' Smatra se, da bodo iz stranke izsto- glas za Jugoslavijo, danes pa so izročeni na milost in nemilost nemške maščevalnosti. V ta veliki namen,, ki si ga je stavilo društvo Gosposvetski Zvon, so potrebna sredstva Zato vas prosimo ia trkamo na vaša bratska srca, da nam pomagate, ker le z vsestransko podporo celega naroda bomo dosegli ta vzvišeni cilj. Prosimo vas, da ob vsaki priliki in po vseh mestih mislite na ne-odrešeno Koroško. Ustanovite po možnosti povsod podružnice Gosposvet-skega Zvona, prijavite jih društvu v Ljubljani, ki vam bo dalo nadaljna navodila. Nabirajte darove in odprite vrata onim, ki bodo v imenu društva prišli k vam po mal dar. Poživljamo vas, ostanite zvesti z nami v boju za našo bodočnost in pomagajte svoji nesrečni domovini. V Ljubljani, dne 18. novembra 1920. Za društvo Gosposvetski Zvon: Dr. I. C. Oblak 1. r. predsednik Dr. /. Siefaniič l. r. tajnik. Razna poročila. Zagreb. 23. novembra Mestni svet je ________________ ____________ sprejel resolucijo, v kateri protestira strast in njeno *nevarnost~treba vse Proti rapallski pogodbi ter izjavlja, da «... n.l./lnr nn KA nnTthl nOAri odstraniti, kar bi dalo povod, da iz-nova vsplamti. Sentjernejska not v Dublinu. Kopeohagen, 23. novembra. (Izv.) Razburjenost radi Št. Jernejske noči se v Dublinu še vedno ni nehala Fre-man Journal* poroča, da je napravilo vojaštvo v Dublinu zelo natančno racijo, ki je dovedla do pravcatih bitk v skoro vseh ulicah mesta. Vse ceste so zastavljene z vojaki, ki so vsakega pasanta natančno preiskali Vsakdo, ki je pasiral cesto, je moral dvigniti roke, sicer je bil takoj ustre- priznava rapallskega sjx>razuma. —' rentinski kongres socialistov srednje Jutri se začne v rimskem parlamentu levice, ki so dosedaj bolj gravitirali j ljen" Kakor pravi policija, je "dobila debata o rapallskem sporazumu. K na desno, je bil včeraj zaključen s1»■>«">«» — predmetu je sedaj priglašenih štiri- tem, da se je stranka odločno nagni-indvajset govornikov med njimi Co- ^ ia na levo. Sklenilo se je, da se bo lanni, Salvemini, Sem Benelli, Sici-' str?nka imenovala .Stranka komuni-liani, Lazzari in drugi. I stično-zajedničarskih socialistov4 ter Zagreb, 23. novembra. »Narodno j da pristane na 21 moskovskih točk. djelo" poroča iz Beograda, da zahte- j Pojem ,očetnjave' je v smislu inter-vajo poslanski krogi najodločneje od nacionale sploh označiti za zastarel vlade, naj takoj po ratifikaciji rapall- J in je vsak član dolžan, svoje delo ske pogodbe zahteva od italijanske j staviti v službo skupnega interesa pri preiskavi pasantov važne podatke, akoravno še ni mogla natančno ugotoviti udeležbo osumljenih oseb pri umoru oficirjev. Dosedaj označeno število mrtvih in ranjenih presega daleko ono, ki je bilo dosedaj objavljeno. ' Pariz, 23. novembra. Zaroka romunskega prestolonaslednika z p~c i 4 glasom sprejel kandidature odstrani svoje čete z otokov in Dal- pi'i rpjod-ičnejši so rlisti Itnlije, ka- grško prince 'ijo je bila v Luzernu JDS. 'macije- kor Trevis, Turatti in Modigliano. I javno razglašena. Zagreb nikdar ne bo pozabil neodreše-nih bratov. Beograd, 23. novembra. (Izvirno). Jutri se odpelje na Dunaj od našega finančnega ministrstva določena komisija, da prevzame tamkaj kovani drobiž, ki ga je naročilo naše ministrstvo. Beograd, 23. novembra. (Izvirno). Prehranjevalni minister Jojič se je vrnil danes iz Črne gore in prevzel svoje posle. Pariz, 23. novembra. „Petit Pa-risien" doznava, da se namerava bivši cesar Viljem preseliti na otok Krf. V Achilleonu je bivši cesar že odredil priprave za svoj dohod. Cesar se v kratkem preseli. Cetinje, 23. novembra. Iz Ce-tinja javljajo: Tu se delajo velike priprave za proslavo osvobojenja in uje-jedinjenia v Jugoslaviji. Ob tej priliki bodo proslavili tudi doseženje rapallskega sporazuma, ker se je z njim končno odpravilo z dnevnega reda vprašanje usode Črne gore. Bruselj, 23 nov. V novo belgijsko vlado ki io je sestavil De Li^rd (parlamentarna katoliška desnica), so vstopili stirie katoličani, trije liberalci, štirje socialisti in en oevtralec. Vlada je torej koalicijska. OtitBljsfvo in Mentalna avtonomija. Da je v enotni Jugoslaviji klerikalno gospodstvo nemogoče, tega si je klerikalna gospoda v svesti, zato izkuša rešiti svojo ladjo z avtonomijo Da bi dokazala njeno nujnost, je začela na eni strani z napadi na državno upravo in s širjenjem nezadovoljnosti in mržnjo napram srbskemu elementu, na drugi strani pa poje naj-milejše melodije, kolika sreča bi bila za nas, obrnjene na severu in zapadu če bi se državnopravno čim bolj ločili od Hrvatov in Srbov in plačevali sami vse potrebščine dragega državnega aparata, ker med njimi itak nihče ne misli, odkod bi krili naši revni kraji omenjene izdatke. To kritje je stranska stvar, glavno je masolovsko geslo: v avtonomiji je naš spas! Da bi ujeli čim več vernih duš na svoj lim, so našli naenkrat, da bije njihovo srce pravzaprav za vse sloje, in sicer d", bije edino pri njih. Pri teir, semin sušo mogli pozabiti onega činifeija. do katerega se obrača ljudstvo vedno z večjim zaupanjem, t. j. nčiieljstva: Pozabili so celo naenkrat, da bi bilo po njihovem vzoru kvečjemu toliko šol potrebnih kolikor je župnišč, kajti učitelj je le tedaj pravi voditelj ljudstva, ako je mežnar in župnikov hlapec, oziroma kaplanov oproda. Ker pa vedo klerikalci, da človek marsikaj pozabi — neprijetnosti hote! — oznanjajo naenkrat, da je res razvoj šolstva pri nas pravzaprav njihova zasluga. fmi ril er> nr,,: _____1: , a~> goslovanska demokratska ideja. Ta zmaga nai pokaže našo ljubezen dc države in naj osveti krivice, ki sme jih pretrpeli kot bore za jugoslovan sko idejo in kot tolikokrat denuncira ni grobokopi habsburške gnilobe. iMalci in narodni socialci v obretanju zedinjeni. Klerikalno časopisje nadaljuje o-gabni volilni boj. Nobeno sredstvo mu ni prenizkotno. Včeraj je „Ve- ciji s polkovnim denarjem, ki jo je po neslavni njegovi vrnitvi v domovino spravil tudi v „Slovenca". Jaz sem vlo žil tožbo. Zadeva bi imeia priti pred poroto. Dr. Gosar se je pripravljal, da izkoristi takratno razpoloženje mas: kako popularno ie bilo, da je on ..rešil" naše vojake nadaljnje službe in kako nesimpatično, da sem jaz zastopal stališče vojaške poslušnosti napram novi domovini in jugoslovanski armadi! „Plut bo pogorel" se je trdilo in vsi so me svarili, naj ne grem sedaj pred porotnike. Hotel sem zadevo spraviti pred poklicnega sodnika, ki bi bil objektivno in hladno razsodil, toda ni se mi posrečilo. Zato sem odstopil od tožbe, ki je grozila pripraviti me še v obupen materijalni položaj. Toda zadeva za mene s tem ni bila rešena. Predložil sem jo "ojaški oblasti. Tu sem izvedel, da je proti dr Go- Cerni list" napadel dr. Brezigarja, češ, da je b:l tri mesece v preiskovalnem zaporu radi venzenja. To zadevo je klerikalno časopisje razpravljalo že 1. 1918. Ko je pa prišel dr. Brezigar meseca julija 1918. v Ljub ljano je »Slovencev" urednik Vrto- j j J uve^d" no'kazensko nostopan je za-vec obžaloval ter izjavil, oa je pre- radi dogodkov na Ruskem Moral sem pnčan o nedolžnosti dr. Brezigarja. Se izjaviti kot priča in cdločil s cm se, Na to je dr. Korošec, ki je bil tudi da s svojo stvarjo p "čakam, dokler Gc-cceli stvari poučen, meseca avgusta carjeva ne bo rešena. Bio je to celo lo-1918 postavil dr. Brezigarja za glav-' jalno, ker kot človek, ki je osumljen naj-nega tajnika ..Narodnega sveta" v gršega zločina bi bil Gcsar napram Ljubljani. Ob prevratu je on vodil itak mferioren. Vojaška oblast posle Narodnega sveta. Prvo mini-strstvo, kateremu je bil dr. Korošec ministrski podpredsednik, je poslalo dr. Brezigarja meseca januarja 1919. kot veščaka za gospodarske in finančne interese na mirovno konferenco v Pariz. Dobro vemo, odkod izvira sedanja kot taka pa ni našla pevoda proti meni nastepiti. P- Gosar mi očita, da sem pon:verii 60 0 kron polkovnega derarja. Go-rostasnost te dolžine je tem večj*, ker prihaja od moža, ki je vce im°tje polka, blagajno, orožje, irmanja. Gre za volitve in da se ni bilo njegovo, temveč državno, ju?o-očrni politične sovražnike, ni nobe slovansko, takorekcč državi poneveril s no sredstvo preumazano. Da bi pri- , *eni.< da *aie prodal Ukraj incem za to, Lavr-niic ki ie dal D^nosrel klerikalcem rln zm-ap JT;p da je mogel pobegniti od dolžnosti, biti, je otvoni dr. Lavrincu ki e dal pSBff^ Povrhu ie Očitek! A!,v skrinjice in zabojčki s kroglicami kakor tudi vse drugo v volilnem lokalu v redu. Nadalje mora predsednik volilnega odbora izročiti vsakemu volilcu, preden ta prične gasovati, eno kroglico in pri ton ugotoviti, ali ima volilec samo to kroglico v roki. Ves čas, dokler volilec ne dene kroglice v drugo roko in člani volilnega odbora paziti na to, da vollec ne dene kroglice v drugo roko m da jo ne odnese s seboj. Potemtakem mora biti vsakdo na jasnem, da se z drugimi ali ponarejenimi volilnimi kroglicami, ki se ponekod razdeljujejo, da bi se volilci zmotili in ki so morda tudi predmet nedovoljene trgovine, ne more nihče okoristiti. S takim postopanjem se dot;rniki samo lahkomišljeno izpo-sta"ljnjo težkim kaznim, ki jih za take primere predvidevata zakon o volitvah narMnih poslancev in kazenski zakon. v vG^sfcdprsko in izobraževalno društvo za dvorski c'T*»j" v»b» v?* svoje somišljenike na vo';,ni ?bo'i. ki se vrši danes v sredo dn? 2*. t. iv Roglič se je pri nedeljskem shoda beguncev v Mariboru posebno odlikoval z razgrajanjem, čudimo se, zakaj ravno Roglič toliko vpije o verižništvu in korupciji. Saj je vendar naravnost iz skladišča južne železnice v Mariboru odšel ravno on med — kupčevalce Stopil je namreč v družbo s svojim bratom, trgovcem z usnjem. Pripominjamo samo, da se bosta morala oba dne 14. decembra zagovarjati pred sodiščem zaradi navijanja cen in verižništva. Dober dovtip je tudi to, da g. Roglič rad nastopa kot begunec. Doma je namreč iz — Litije. v Zve»a m*d narodnimi socijalisti in kleri-"dri. Zadnja mariborska ie > svojim zagovarjanjem narodnih socijalistov pregnala zadnje dv?*"*; o resničnosti zveze med narodiioM socijalisti in klerikalci. „SiTaža" prinaša namreč med poli- ob 8. uri zvečer v gostilni g. i /.v*»! tični ki ji je tolko škodoval že prve dni klerikalnih pedagožetev v zapore ali njenega življenja, v smrt na bojno polje. Najbolj zna- ,Da stvar kolikor mogoče popravi, čilna v tem oziru je protokolirana iz- ubIazi in sebe razbremeni' se je spravil java Lampetovega pebočnika prof "k fene-. Ponavljajoč svoja nekdanja R., ki jo je prinesel 1^MS^J® ■ 2Sg2?,a m to me Slh' da iz*vim ski Tovariš" in se glasi: , Moje oseb-1 o deška afera ie cisto vojaška zadeva no čustvo mi pravi, da je bil dijaški in dr.Gosarja je prijela za vrat voia-strajk zaradi gosposvetskega „slavja ška oblast, ki je zadevo odstopila de- srbska generalna skušnja". Ta „srb- -------*-- ' ~ * ska generalna skušnja" je uničila po zaslugi klerikalnih avtonomistev marsikateremu dijaku bodočnost, prof. R. pa pripravlja po Vrstovškovi zaslugi učiteljski naraščaj v Ljubljani, dokler ne pride i zanj generalna skušnja. Komur je mar svoboda osebnega prepričanja, kdor si ne želi nazaj Lampetovih časov nasilja in brezpravnosti, ta bo gledal, da pokopljemo 28. novembra klerikalno avtonomijo. Kdor je Jugoslovan in sovraži kako habsburško-klerikalno konfede-rativno kot država avtorizirano nasilje, ta se naj prekriža pred klerikalno volilno skrinjico, ker tiči v njej vrag! Učitelji! Naša stanovska čast nam ne, naj jim ga prodam. Da sem hotel, kakor so to mnogi storili, odšel bi bil v domovino ket miliionar ne pa kot siromak. To ni bi'a edina prilika oboga-teti. Toda pregloboko sem se zavedal svoje dolžnosti kot jugoslovanski oficir in smatral sem zato tudi za nečastno, daljšem govoru ugotovil važnost volitev za konstituanto, ki bodo položila temelj našemu narodnemu življenju. Kandidat, prof. Reisner, je v svojem govoru razpravljal uradniško vprašanje in g-voril o delu JDS za vse sloje našega naroda. K besedi se je oglasi tudi zastopnik NSS Kozinc, ki je razkladal socialni program svojestranke, ki ga je pa argumentiral samo z dejstvom, ka- da se jc premoženje polka na tako; ^o slabo je avel kot dijak. Govoril je brezvesten način zapravilo. socnahst Kor delu, ki je prporocal V ostalem, moj spor z dr. Gosarjem EtbJ"a Kristana, toda zborovala so se ..... 1 izrekli z navdušenjem za kandidate je posebna stvar in ne stoji sedaj v razpravi. Na dnevnem reda ie obtožba Živkovič. komandant polka, katerega je dr. Gosar na brezvesten način razkrojil in odtegnil službi domovine. To se bo sedaj razčistilo in nič ne jx>maga če se junak te žalostne afere sedaj spravlja nad mene. Tudi moja stvar bo še prišla na vrsto. Prej pa bo bivši j>overjenik razkrinkan in nadejam se, kaznovan, kakor to zasluži. Milan Plut. dalje izjavil, da sicer nima dokazov, j proti driu. Gosar ju. In te obtožbe ni-misli pa, da je dr. Brezigar protiza-1 sem dvignil jaz. dvignila jo ie vojaška konto vporabljal krušne karte, kakor'oblast in zastopa jo g. podpolkovnik se mu je očitalo v ovadbi. Takoj jjo prevratu, torej pol leta kasneje pa je isti dr. Slokar prišel v Jugoslavijo, in glej, menjal je svoje prepričanje. Izjavil je, da ni Nemec ampak dober Jugoslovan, in izjavil je, da je pre pričan, da je dr. Brezigar nedolžen. Obrekovanje je bilo pri klerikalnih voditeljih vedno v navadi, šusteršič, Lampe, Pegan, Vehovec itd. Omenimo še, da je dr. Brezigar že večkrat {»skuša1 Hobiti akte iz Dunaja, da bi dokazal svojo nedolžnost, in da bi dal dr. Slokarju št enkrat priliko pričati, a žal, dosedaj se mu ni posrečilo. Narodni socialisti so seveda pograbili to obrekovanje ter obdolžili dr. Brezigarja celo tatvine in uradne poneverbe, čudno je, da so nar. socialisti že en dan pred klerikalci objavili to zadevo. Že delj časa se opažajo zagonetni stiki med NSS. in SLS. Oosarjra afera. želnemu sodišču, ker dr. Gosar ni več pri vojakih. Vojaški oblasti pa dr.Gosarja nisem založit jaz, temveč podpolkovnik Živkovič, sedaj poveljnik 32 peš. polka ki je bil takrat poveljnik jugoslovanskega peš. polka „Nanos" (ex 97.) in torej edini kompetenten presojati delovanje svojih oficirjev. Mene vojaška oblast, odnosno poveljnik polka ,Nanos" ne preganja, kar bi se prav gotovo zgodilo, da se uii more očitati kaj nekore'fnt ga. Stoji torej dejstvo, da nisem obtožen jaz. nego da pride dr. Gcsar pred sodišče. Odkar je dr Gosar zagrešil.ono nečuveno pobuno na Ruskem in brezvestno predal milijone državnega imet-ka Petljurovcem, da sebe in nahujska-ne vojake spravi v živinskih vagonih na varno, se zaveda da bo stvar slabo končala. Zato je že v Odesi inscenirai proti meni, ki sem proti njemu do zad- veleva, da napnemo vse svoje sile, da (njega branil nacijonalni in državni ju-zmaga pri volitvah v konstituanto ju-1 goslovanski interes aiero o manipula- Volilna borba v Glavni volilni odbori. Uradno se objavlja: Dne 29. novembra t. L bodo od 9. ure dopoldne poslovali glavni volilni odbori, in sicer: 1. za volilno okrožje Maribor, Celje, Prek-murje v Maribora, v veliki dvorani mestnega magistrata; 2. za volilno okrožje Ljubljana, Novo mesto v Ljubljani, v dvorani Mestnega doma; 3. za mesto Ljubljano s Spodnjo Ši-ško v Ljubljani, v dvorani mestnega magistrata. — Na to se opozarjajo vsi predsedniki volilnih odborov, ki morajo v zmislu člena 75. volilnega zakona za ustavotvorno skupščino zapečaten zavoj, v katerem se nahajajo volilni spisi, donesti dne 29. t. m. svojemu glavnemu odboru. v Predsednike volišč opozarjamo, da imajo pravico voliti na volišču, kjer predsedujejo, ako imajo s seboj potrdilo, da so vpisani v volilni imenik. Zahtevajte torej pri svoji občini tako potrdilo. Potrdilo se mora priključiti zapisniku volilnega odbora Vašega volišča, kjer boste predsedovali. v Beganje volilcev. Ministrstvo za notranje stvari je prejelo poročila, da gotovi sumljivci idajajo volilcem glasovalne kroglice, do katerih so mogli priti samo na nedovoljen način ter da 'im jjojasnjujejo, da se na dan volitev lahko z njimi koristijo. Mnistrstvo za notranje stvari je odredilo, da se take kroglice takoj konfiscirajo kot državna lastnina in da se proti dotičnira osebam takoj uvede preiskava. V interesu volilcev in naroda pa je, da se takoj naznanijo oblastvom vse one osebe, ki fe kroglice razdeljujejo. Sicer pa, četudi bi imel kdo več glasovalnih kroglic, je brezdvomno da nima to zanj nobene faktične vrednosti, niti bi to moglo imeti kak vpliv na izid volitev. Kajti po členu 57. in 63. volilnega reda za ustavotvorno skupščino se mora volilni odbor na dan volitev pred začetkom glasovanja prepričati, ali so glasovalne JDS. v Demokratski shod na Kaplji je uspel naravnost sijajno. Kljub veliki razsežnosti občine in slabemu vremenu se je udeležilo shoda nad 100 volilcev. Predsedoval mu je domači posestnik Strabljek, govorila pa sta kandidata Peter Mravljak in doktor Koderman. Tudi na Muti se je shod kljub snežnemu metežu lepo obnesel. Govorila sta Mravljak in dr. Koderman. — Jako lep je bil shod v Trbovljah. Govorila sta M. Oset m prof. Mravljak. v Volilni shod JDS v Mozirju, se je vršil dne 22. t. m. v Slanškovi gostilni ob veliki udeležbi tržanov in kmetov iz okolice. Poročal je minister dr. Kukovec o političnem položaju in strankinem programu, kandidat R e b e k pa o obrtnem programu. Domači trgovec Pevec je govoril o trgovskih in splošnih gospodarskih zadevah. Shod je trajal od 7. do 12. ure in je imel velik moralen uspeh. v Narodni socijalci proti beguncem. Pod tem naslovom je ,.Jutro" v nedeljo poročalo, kako so narodni socijalci izdali parolo razbiti shod beguncev v Mariboru, ker je govoril na njem „v sporazumu s primorskim Narodnim svetom postavljeni demokratski begunski kandidat dr. Brezigar". Ta pasus našega poročila je izzval, kakor se nam zatrjuje domnevanje, da je Narodni svet kandidata JDS nekako poluslužbeno priznal kot svojega kandidata. Narodni svet se boji, da bi mu vsled tega kdo mogel očitati strankarsko pristranost. Mi menimo, da je to izključeno. Dotični pasus dovolj jasno označuje dr. Brezigarja kot strankarskega kandidata, istočasno pa le poudarja, da je postavljen v zmislu svoječasno vsem strankam sporočene želje primorskega Narodnega sveta, da naj se vpoštevajo pri kandidaturah tudi begunci. JDS se je sporazumela z Nar. svetom, da bo to storila in je postavitev Brezigar-jeve kandidature kot begunske kandidature Narodnemu svetu službeno sporočila, kar je ta vzel tudi na znanje. Seveda se s tem ni prav nič spremenilo njegovo stališče, ki ga je označil v posebni izjavi 9. oktobra Stoji pa dejstvo, da je JDS edina stranka, ki ima begunca na resnem mestu. v NSSarski kandidat obtožen kot verižnik. Iz Maribora nam poročajo: Narodnosocijalistični kandidat ti demokratskim napadom klerikalnih in oarodno-socijalističnih kandidatov in n?glaša, da bosta obe stranki skupno na te napade najbolje odgovorili 28. t. m.! v Pravi obraz kaže klerikalizem ne na svojih reprezentativnih shodih, kjer govorijo Korošci in Brejci in se čuv?jo j-eprevidnosti, nego na manjših svojih shodičih po deželi, kjer beseda ostane lepo doma, ne gre v široki svet, pa tem učinkovitejše deluje. Tako je govoril v nedeljo v Leskovcu pri Krškem „Krekov učenec* in Korošcev intimus župnik Bajec m S*. Janža. V svojem govoru je točil so'7.e za blagima Ferdinandom in Sofijo, ki sta tako ljubila 'judstvo da sta šla zanj v smrt, pripovedoval je o Sokolih ua Gorenjskem, ki so Kristusu na križu nudili čaše vina; ko se je med njegovim govorom ogorčen oglasil volilec z vzklikom proti izdajalskim naslednikom drja. šusteršiča, je Bajec repliciral: „Vi niste vredni, da od-vežete jermena na šusteršičevem čevlju!" — v Položaj v Srbiji. V tukajšnjetn političnem življenju je nastal popoln zastoj. Kandidatske liste so že vse izročene in se vrši sedaj zadnji agi-tacijski boj. Po poročilih, ki jih dobiva vodstvo demokratske strankejiz vseh strani Srbije, je tamkaj položaj za stranko jako ugoden. Pristaši demokratske stranke se množe od dne do dne in to celo v krajih, ki so jih imeli dosedaj radikalci za svojo izključno domeno. Strah radikalcev pred volitvami se izraža vedno bolj tudi že v njihovih organih. Računa se, da dobe radikalci v Srbiji komaj 30 odstotkov glasov. v Razkol v Radicevi stranki. Današnji „Jutarnji List" objavlja dolgo pismo drja. Hrvoja podpredsedniku seljačke stranke drju. Mačku, v katerem izjavlja, da se nikakor ne strinja z novo orijentacijo stranke, ki hoče opustiti svojo dosedanjo opozicijo proti državi in izraža bojazen, da ostane zaradi tega stranka razočarana. v Kandidatura prof. Beriča. Izredni profesor beograjskega vseučili«ča dr. Mladan B e r i č? katerega ime se je zadnji čas v javnosti pogosto omenjalo povodom samomora Ružice Stojanovičeve, kandidira za kvalificiranega poslanca na delavski listi g. Milana Boškoviča za podrinsko okrožje. v Volilne prognoze. Beogradski listi prinašajo že nekaj dni sem prognoze o rezultatu volitev v konstituanto. Številke so precej stalne, najbolj variirajo demokratski in radikalni mandati, dočim so pri drugih strankah številke približno enake. V vseh prognozab nastopata kot najmočnejši stranki vedno demokratska in radikalna. Zadnja „Pravda" prinaša sledeči dve prognozi: V eni sodi neki narodni poslanec G j. takole: Demokrati 136, radikalci 85, socialni demokrati 23, komunisti 28, klerikalci 27, hrvatska zajednica 12, Radičevci 26, kmetske stranke (bosanska, srbska, slovenska samostojna kmetijska) 35, moslimani 26, fran-kovci 9, nevtralci 8, republikanci 2, Ribarčeva skupina 2. — Druga pro-gnoza je ta: demokrati 142, radikalci 84, komunisti 19, socialisti 12, klerikalci 29, zajednica 14, srbski kmetje 10, hrvatska (Poljakova) kmetska 2, bosanski kmetje 12, slovenski samostojni 10, Radičevci 32, moslimani 34, republikanec 1, Ribarčeva skupina 1, frankovci 5, nestrankaru in divjaki 12. DolraoIIcI Jugoslovanskimi narodu. V kratkem se vrše volitve v našo ustavodajno skupščino. Ta šele bo bo postavila temelje naši državi. Od sestave te skupščine je odvisno , bomo li imeli ono idealno domovino, katero smo imeli v mislih, ko smo se prijavili v legije, pripravljeni, žrtvovati zanjo vse, tudi najdrago cenejše, kar moremo položiti njej t oltar; ko smo stali pred sovražnikom v najtežjih časih, edino v mislih nr njo, našo veliko, mogočno, bogato. srečno in enotno Jugoslavijo. Od tc skupščine je odvisno, da zgradi /'* dinstveno državo ali pa da vstvari i> naše zemlje več državic, ki bi bi'( med seboj v večnem prepihi vr'6rl plemenskih, verskih, gospodarskih in kulturnih razlogov. Vse stranke so postavile svoje kandidate, hvalijo jih in napadajo nalivne. Ali Ti, narod jugoslovanski ne veruj vsem lepim besedam, repo glej njih programe, glej njih dosedanje delo in po tem se odloči i Ti, komu boš dal svoj glas. Glasuj! To je Tvoja pravica in Tvoja dolžnost. Treba, da pomagaš in podpreš one stranke, ki mislijo pošteno z našo domovino. S svojim nržjitim premišljenim nastopom pa boš tudi udaril vse protidržavne struje, ki ru '-ejo prO-ti naši domovini in njeni lepi bodočnosti. Avstrijakanstvo in seperatizem treba da izgubita po teh volitvah svoja tla! Jugoslavijo imamo! Ali prav mnogo še ni, kakor bi moralo biti. Od Tebe jugoslovanski narod pa je odvisno, da jo urediš čimpreje in čim temeljitejše, nam vsem v blagor in lepo ter srečno bodočnost. Zato pa: vsi na volišče! Oddajte svoje glasove državotvornim strankam in samo tem. Odbor jugosl. dobrovoljcev. -f- D'Annunzio in RappaTIski sporazum. Iz Beograda poročajo: Ker postopanje cTAnnunzia in njegovih ljudi nikakor ne odgovarja nameram jugoslovansko - italijanskega sporazuma, je beogradska vlada privatno naprosila italijanskega odpravnika Oalantia v Beogradu, da naj opozori rimsko vlado na nevarnost cf Annun-zijevih poizkusov in na posledice, ki bi jih isti imeli. Kakor se v poučenih krogih trdi, je Galanti odgovoril, da se je italijanska vlada že sama zavzela za to, da se reši to vprašanje in da bo v najkrajšem času stvar povoljno uredila. — Ako ne prenehajo d* Annunzijevp komedije bo vložila r>3ša vlada v Rimu protestno ro-fo in zahtevala najenergičnejšo reši nas pretirane in večinoma grdo zlagane vesti o ponašanju rojakov v zasedenem ozemlju. Tako se jc zadnjič pojavila vest o logaških trgovcih, ki so baje zahtevali, da pride Logatec pod Italijo. Zadnjič smo objavili od resne strani nam izročeno notico o g. Premersteinu in ga obsojali. Pokazalo se je, da so te in mnoge druge podobne vesti netočne. Ne rečemo, da so se vsi posamezniki in posameznice ponašale vzorno. Ali pa so re vzorno obnašali vsi to-stran demarkanjske črte? Kar se nam je pisalo o Pre^ersHnu, obžalujemo. AbcVtno tudi re verjamemo v rer.zsnj? o logaških trgovcih. Sicer pa bo :-daj, ko je ratifikacija rove meje tu, treba priznati brez *cv reškega vprašanja. — Ri.*n«ka I pridržkov rojakom pravico, da vodi-vlada je hotela na lep način rešiti r?- jo poetiko, ki bo odgovarjala njiho- ško vprašanje ter je poslala generala Oviglia, da naj posreduje. O v igli a in ^Annunzio sta se sestala v Opatiji, toda rTAnnunzio ni dal nobene pc-ltivre garancije, da se bo pokoril rdredbam Rappallskega sporaz- vim in*"ci"om. Mi zehfc-r.mo od njih, či ohr-nijo ljubezen do svoj? narodnosti in do Jugoslavije, ki je proti rvoji srčni želji tr orala pristati ra to, da so od nje zrčacno odrezani. ZaMcvTO, da ničesar re trma. Takoj fo svoji vrnitvi na Reko c^e, ker je proti neredni časti. Da je sklical cf Anrunsio sejo regence in ; pa bi v rapr.črm p~siviz—u gleda-poslal v Rini sledečo izjavo- ItMi- j ii, kako nikjer re morejo ni do go-janska r:g-~ea Kvamera ne przna , spodarrke ::z pebtičrc veljave v dr-rappallskcga rperazuma. dA«enunz'0 ! žavi, v kamero so uklenjeni, tega r.a ne bo nikdar pogasil prisege zmago more raMcvati nihče in bi tudi za nosr.i Italiji in r.e bo nikdar dovolil izdajstva rr.d Rcčani in Dalmatin ci, pa naj to zahteva kdorkoli! — To nas vse re bilo korietio in pravilno. * K EDjrdu g. A. Peska r.2me v včerajšnji ,, Jugoslaviji' izjavljan, d' Annunzijevo poročilo je napravilo: da nisem napisal ali sp'o!i v zvezi v Rimu jako neugoden vtis, ker je j z rutico „Domovine" proti g. Tesku, prišlo popolnoma nepričakovano, to-1 stvarno pa, da očitki, naperjeni pro- oc 1? Politične beležke. Prestolonaslcdnikovo potovanje v galijo. Takoj po jugoslovansko-itatyanskem sporazumu so razni italijanski in po njih tudi drugi listi na^panili, da je regent Aleksander izr^il željo, da potuje v Rim. Službeno se sedaj iz Beograda poroča. da so te vesti netočne, ker regent ni __________________ nikdar izrazil proti nikomur te želje, i oseb, a 70 ranjenih. ! liko bolj, ker je rappallska pogodba že ratificirana od obeh strani, ter bi se morala začeti izvajati v najkrajšem času. Ni še znano, kako stališče zavzame rimska vlada proti J.i najnovejši d' Annunzijevi izjavi, ki zna postati jako neprijetna za Ita'ijo! -f- Poboji v Bologni. Ko se je preteklo nedeljo sestal novoizvoljeni komunistični občinski svet k prvi seji, so socijalisti zavzeli trg pred občinsko hišo Ko je bila seja ni bil županom izvoljen komunist Gundi. je ta stopil na balkon in pozdravii množico; v tem hipu so napadli nacionalisti socialiste in začela se je prava bitka. Pokali so revolverji in puške, voiaštvo in policija sta bila brez moči. Iz občinske hiše je bilo vrženih nekaj bomb, ki so eksplodirale med množico. Ubitih je bilo 8 Ljubljana, 23. novembra. * Smolo imajo klerikalci. Tako pa-!sredstvo preostudno, če le prevari dru-rado so delali z dr. Gosarjem in so( ge. Tako podlo sredstvo je tudi najno-ga postavili celo za nositelja svoje jvejša zahteva samostojnežev, da naj bo kandidatne liste v vedno narodno-za- i v naši novi državi zakon med dvema vedni Ljubljani — pa ga spravi vo-1 osebama obvezen in nerazločljiv samo jaška oblast v preiskavo radi zločina itri leta- s to ^i0 protikrščansko za-nad domovino! Res, lepi Jugoslovani jhtevo odkrivajo samretojnezi odkrito so ti klerikalci in lepo mislijo urediti nasprotstvo proti Kristusu m božjemu inrm^vHo i™ nauku> kl vel' l^o 'n obvezno za vse. ti meni, ki mi očitajo kupčije in celo hujše, niso resnični. O tem hočem predložiti za enkrat razsodišču ne-pobitne dokaze, da me nc zadene prav nobena kii^da v nobenem ozi ru. Od g. Peska pričakujem, da bo te dokaze javno uvaževal, čim se prepriča o njihovi vsebini. Dr. V. Knaflič. • Izgubljene vo'ilne kroglice. Kakor javlja hrvatski uradni lis^ se je v Lik;, med Slunjem in Rakovico, na doslej še nepojasnjen način razbil vagon, v katerem se je vozil matc-rijal za volitev poslancev v konstituanto. Iz vagona je izginil zaboj s kroglicami. Vlada poživlja one, ki so vzeli te kroglice, da jih takoj vrnejo oblasti, ker bodo sicer, ako se jim pride na sled, oziroma če bi se teh kroglic poslužili pri volitvah, naj- strožje kaznovani. * Italijanska divjaštva na Kvarner-skih otokih. Iz Kraljeviče javljajo: Italijanaši na otokih Cresu in Loši-nju dajo pod okriljem karabinjerjev duška svojemu veselju nad zmago v S Margheriti s tem, da vršijo največji teror nad našim narodom. Na Velikem Lošinju je besna tolpa demonstrantov navalila na poslopje Narodnega doma in na šolsko poslopje družbe sv. Cirila in Metoda ter obe zgradbi v znak svoje tisočletne kulture demolirala in uničila vse pohištvo, škoda družbe sv. Cirila in Metoda in posojilnice znaša nad 300.000 lir. V mestu Cresu so fašisti m naši renegati demonstrirali v proslavo aneksije po Italiji. Razbili so Narodni dom. V nedeljo so izgnali s Cresa na otok Krk creske-ga župnika Luko Viteziča in kanonika Krivetarija, ki je rodom s Cresa Tudi v Istri je zavladal teror fašistov. * Srbska akademija znanosti. Finančni minister je znatno povečal subvencijo kraljevski srbski akademiji znanosti. S povečano subvencijo bo mogla akademija nadaljevati svoje delovanje v predvojnem tempu. Razen tega je minister dovolil akademiji novo posojilo v znesku dveh milijonov dinarjev, s katerim bo nadaljevala gradnjo lastnega doma v Kneza Mihajla ulici. ♦ Odhod delegacjje iehoslovaške-ga Sokolstva. Danes ob 11. dopoldne so se s čehoslovaškim brzovlakom odpeljali v Prago delegati Čehoslovaške Sokolske Obci. Na glavnem kolodvoru se je od njih iskreno poslovilo starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. a Ustanovitev Čsl.-Jsl. Sokolskega Saveza. Na posvetovanju JSS. in ČOS. je bil izvoljen prvi odbor skupnega Sokolskega Saveza, v katerega so bili izvoljeni: starosta dr. Josip Scheiner, podstarosta dr. Lazar Car, načelnik dr. Jindrich Vanniiek, pod-načelnik dr. Viktor Murruk, tajnik • 17», f A fl/ 1 Valen vicnl-n rpn" ' TOnasanjc IUJURUV » puu|oiuii]c- VadaV Stipanek in blagajnik Fran-VMdSvS^ E££T ■«•» ozemlju. Pod varstvom otežko- tišek Posvetovanja so trajala deči članek ki ga objavlja zadnja šte- čenega prometa preko demarkacijske do 6. ure zvečer, vilia ,.Domoljuba": „Lumpu ni nobeno črte se premnogokrat razširijo pn| —— Jugoslavijo, ko nameravajo poslati v konstituanto ljudi, ki so grešili nad Jugoslavjo odkar ona obstoji! * Kazenska preiskava proti drju. Gosarju. Kakor čujemo, je državno pravdništvo že uvedlo kazensko preiskavo proti drju. A. Gosarju zaradi zločina veleizdajstva. Dr. Gosar bo prihodnje dni zaslišan. Zakon pred- J Kar je Bog zavezal, nai človek ne loči. S tem pa kažejo tudi svojo tesno in prijateljsko zvezo s svobodomiselci in neverci. In kaj bo z ubogo ženo in z revno deco po tretjem letu? Občina jih naj redi! Lepo plačilo za triletno zakonsko ljubezen in zvestobo! Vzemimo za vzgled samostojnega pohotneža, ki je vsako tretje leto poročil po samostoj- pisuje pri tem zločinu preiskovalni!?®11, obredu novo ženo in z vsako ženo n tWpin. +« m,;?«« 1 imel v tem času tri otroke. Računajmo zapor. O poteku te mučne zadeve Ldaj, Xo da v 30 letih zak(mskega živ- bomo poročali . _ ! Ijenja 10 žen in 30 otrok. In če je sa- Otroqe postopanje. Iz Maribora j mo 10 takih vzornih zakonskih mož v nam pise:o: Narodni socijalisti so • eni občini, pride na občjno skrb za 100 podobni otrokom, ki se igrajo voja-j žen in 300 otrok. Kdor zdaj še ne ;z-ke, če pa slučajno dobe z leseno 1 previdi, da je vsa samostojna gonja sabljo po nosu, potem pa dvignejo' samo velika lumparija in sleparija jok in stok. Tako jokanje so zagnali i ljudstva, ta ima oči zavezane Gorje sedaj, ko so pričeli demokrati raz-1 Jugoslaviji, ako bi nauk samostojnežev knnkavati njihove tff*™^ in | J—- SS35SS? ŠSZSR neomadezevane" voditelje. Zadnji te-; vendar je v|Hko ne2avedneŽev med ra-den se skusajo zopet približevati de-1 mi> ki verjamejo besedam zapeljivcev. mokratom in prosjačijo naj bi se jih , Le poglejmo v vrste samostojnežev! ne napadalo, češ da so vendar tudi,Tam bomo našli prešestnike, zapeljivce oni demokrati in da se od pravih -——1—-- —"*- --*-—'*-demokratov nič ne razlikujejo. * Ajmo mi sokoli! Pod tem naslovom je izšla, kakor smo poročali, nedolžnosti, pretepače svojih ubogih žen, pijance najhujše vrste. Če hočete, Vam postrežmo z imeni! Kakor Judež ni imel srca, ko je prodal za gioše S^otinalTokl Ka5r; 1 SfS SSfiSS lat« In sramoti nase sokolstvo m vse, kar ,{ ' R0Če na^oditi jo iz hiie. Kar je |e S.ovencu svetega. Koroški r.emsku- še poštenega med našim ljudstvom, se tar bi ne bil zmožen napisati take ' mora s studom obrniti proč od stranke, protislovenske brošure. Nekatere ki ima na svojem praporu napis: 7a-raznašalke listov prodajajo to stvar kon na poskušnjo! Zakon na tri leta! po ljubljanskih gostilnah. Ker smo Ločitev zakona! Kdor pa resnično ljubi gostje po večini pošteni Slovenci, je svojo ženo in svoje otroke, ta ne more naša dolžnost, da to hujskarijo one- biti samostojne!" - Menimo, da je TO-oinned^^emApro- dajati med gosti, ki ne poznajo vse- Jsreds{^0 pr€ostudno. me' 1 ' Ponašanje rojakov v podjarmlje- = Trošarinski dohodki Podatki o vplačevanju državne trošarine za mesec oktober 1920 dokazujejo veliko nara ščanje v orimeri s prejšnjimi meseci. Dočim se je od 1. junija do 30. septembra, torej za prve štirje mesece proračunskega leta, vplačalo trošarine v celi kraljevini 22 milijonov dinarjev, se je vplačalo samo za mesec oktober 21 milijonov dinarjev. Po posameznih pokrajinah se je vplačilo izvršilo takole: Vojvodina 5,171.5-18, Hrvatska 4,686:262. Srbija in Črna gora 3 milj, 603.838, Bosna in Hercegovina 3 milj. 572.958, Slovenija 2,222.074 in Dalmacija 1,704.782 dinarjev. Pričakovati je torej, da se bo kon^m budžetnega leta doseglo v budžetu preračunana številka 135 milijonov dinarjev. —Zvišana občna pridobnina. Po členu 146. finančnega zakona za leto 1920./!Q?1. se izvr«i odmera občne pridobnir-* v Sloveniji, Istri in Da1 raciji tudi za leto 1920. tako, kakor se je izvršila za leto 1919.; za leto 1919. odmerjeni davčni zneski pa se zvišajo na štirikratni irrrr,. = Izvoz sadja. Državna ditčlrciia -arine objavlja, da je oprcščer.o c1 osiguranja valute pri izvo^r. ser.o sveže sadje, ne pa tudi suho, I se je v trgovskih krogih napačno razumelo. = Tvornica za izrabljr.rje kosti in dragih odpadkov po vzoru ljubljanske tvcmice se je ustanovia v Zagrebu. Sedaj se je pričela mret slaha tendenca. Valute in papirji so padli. D-vize: Berlin 185 do 187, Milan 115 do 517, London 455 do 460, 128 do 130, Pariz 820 do 32« Piaga 156 do 158, Švica 2200, D.mnj do 26.50. Valute: dolarji 128 do 128 50, avstrijske krone 27 do 28, rublji 60, funti 455 do 460, franki 845 do 850. napoleondorji 450 do 456. marke 189 do 192, leji 210, lire 512, turške zlate lire 515, Efekti: denar blago Banka za Primorje ■ . 1050 H60 Banka za trg. ind. ■ » Hrv. eskomptna . - < . Banka Brod na Savi . ■ Poljedelska banka . , « Trgovinska banka . • • Jadranska banka . » * Jugoslavenska banka . « Ljubljanska kred. banka . Narodna banka . . > Prva hrv. štedionica . ■ Rečka pučka ...<•> Slov. eskomptna banka • Srpska banka . . . « Eksploatacija drva . , Dubrovačko parobr. dr. Goranin...... Narodna šumska ind.. . Ciutman ....<• Slavonia ...... Ljublj. strojne tovarne . ^ Beograd. Tendenca ni čvrsta. Valute: funti 115.20, franki 211, dolarj« 33.25, lire 129, leji 49.25, marke 48, levi 42, češke krone 41. Devize: London 117, Pariz 201 do 210, Ženeva 520, Milan 127.25. Solun 315, Praga 40, Berlin 46.40, Dunaj 6.70. Dunaj, devize: Zagreb 3.75 do 3.81, Berlin 7.51 do 7.59, Budimpešta 99.5 do 102.5, London 16.75 do 16.98, New-vork 460 do 470, Pariz 2950 do 3000, Milan 16.50 do 19.50, Praga 599.75 do 605.75. Zurich 75.25 do 75.75. Vfl-lute: dinarji 14.190 do 15.140, dolarji 450 do 470, francoski franki 29.25 do 29.75, švicarski franki 74.75 do 75.25, češkoslovaške krone 600.75 do 601-75, ogrske 101 do 102.50, leji 685 do 705, lwi 595 do 615. lire 1848 do 1895, marke 749 do 757, Amerika 460 do 470. Efekti: Avstr. kronska renta .... „ majska renta .... Ogrska kronska . . « « « V. avstrijsko vojno pos. . « Turške srečke Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka ...... Bankverein....... Bosanska zemaljska banka . Avstro-Ogrska banka . . -Živnostenska banka .... Državne železnice . > • • Južna železnica . . . • » Alpine-Montan . . . s w Praška železna industr. » . Levkam, papirnica .... Praga, devize: Beograd 254 do 256, Berlin 119.25 do 120.75, Dunaj 16.12 do 17.12. Zagreb 63.25 do 64, Varšava 19 do 20, Budimpešta 16.12 do 17.12, Jugo 248 do 250. Amerika 77.50 do 78.50, Anglija 272 do 274, Švica 1219.50 do 1222.50. Franciia 483.50 do 484.50. Italija 305 do 307, Bolgarija 98 do 99. Zurich, devize: Berlin 10.10, New-york 34.50, London 22.34. Pariz 39.75, Milan 24 60, Praga 8.25, Zagreb 5, Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.30, Varšava 1.50, Dunaj 2, avstrijske žigosane 1.40. 98-50 08 — 11850 69 50 3o;a— 1135 — 1089 — 1138-995 — 6500-— 2"50 — 4530— 1725 — 60501— 12930"— 6330-— Vremensko poročilo. 0«a i g i •J o o a i!-n a + S- II Vetrovi N«ta> f. noT 7. or 75« 6 -0-7 al. mv. ▼ h. obl.obl ti dot. U. ari 74 VI t» reč aa. 23. BOT fl. ari 7461 -1-0 t* jaaso Sredil * T4er»',ioi» «npai»tara —o * norm * ■» -t Vremenska napoved- Lepo mrzlo nt. vreme Solne. TX||T» d.ne« »b T"t0 zai.n oh *~tO 23. nov. ob 7. avl i Crlkvenlcsi tem » o. um r»d 0-0. Dunaj • t m -»0. mciUpad •• ' I tam •asTmo* tU. M. Zbirajmo. I pres tudi nekoliko dobrih in koristnih streli!« med niimi Gutnikova. prof. me- Po našem porazu je rešilno samo eno: delo podrobno delo brez fraz in naša mladina na zahtevo višjega šol - npco. -----— ------------------. . ------- brez protestov.. Vsesplošno mora biti to skega sveta zbirati med.-vojno za av- Naši možje morajo imeti v bližini stvari Med drugimi ;e na dnevnem re- dicme m Maiinovskega. Malinovskij je delo in vse obsegajoče Pred vsem se strijske potrebe, tedaj je sedaj sveta volišča svoi prostor, in volilni imenik du predlog o uvedbi splosnega medna bil vseskozi napreden človek, ki je bil more uveljaviti v zbiranju onega ki je dolžnost da vse šote tekmujio v nahi- da natančno lahko zasledujejo, kdo od rodnega ooštnega čekovnega giro-pro- za časa btoivpina celo zaprt nekaj me- nervus rerim vsega - v nabiranju ra"w prispevkov za zasedeno ozemlje naših še ni volil, da pravočasno pošlje- meta kakor tudi glede sporazuma v secev ker je on viaai sumljiv. Boljše- * J - - > « . m 9 - * _ _ *___y * — ~ - ---v - -- * V ■ ■ ■ *■ ^ n nrn A K/\*i am Nabiranje med mladino je obenem j0 po nje-ja. Pregled naj se izvrši že vpra?an:u časopisnega abonementa. vikom je bil seveda reakcionar in so ga —t—^Boljševiška pravičnost! največjega narodno vzgojnega pomena, dopoldne med 10! in 11. uro, potem ta- Tudi glede mednarodnega paketnega ustrelili. Bo Pustimo proteste in začnimo z de- koj v poooldanskih urah. I prometa se utegnejo izvesti nekatere I — Ruski umetniki v New Vorku. sredstev za odpor in boj. Ne pomagamo svojim fKidjarmlje- ji^nikdar^ie ^ap^timo^temve^če jih lom "pred" žbirajmo in še en-TiPo i^ršeniTolitvi ne hiti takoj do- reformi na bolie^Uvedejo se menda tu- Mnogo izgnanih ruskih umetnikov je Judi de^nski ne zapustimo v sili n krat zbirajmo!!! Imov. ampak ostani v bližini volišča v di svetovni listovni omoti tn svetovne pnbezalo v New Vork, kjer so ustano- potrebi Ne pozabimo da ie ored-l To kliče Jugoslovanska Matica vsem družbi drugih naprednih volileev, da poštne znamke za odgovor Šv:ca zeli vil. svoie gledališče za igre m balet pogoj temeljite revizije'St. Margherit-i ki so dobre volje' (bodo omahljivo videli našo moč in sto n. pr ureditev svetovnega cesopisne-^a 1 _ v Parizu se je ustanovila med ru- skega miru gospodarska, narodnostna in politčna ohranitev našega, danes od nas odtrganega naroda v Primorju. To smo mu dolžni pred svetom in pred zgodovino. Ta zavest mora postati last vseh in podrobno vsestransko in požrtvovalno Ka^o bomo volili? nii (kot ti) svojo dolžnost napram na rodu in državi. poda a španska mednarodnih plačil narodno obrambno delo mora začeti po z^reio in sknnno odidejo n* volišče, vsei državi. _ . | 3 ) Ne ooznbi vzeti s seb->j kake iz- Kakor v predvojnih eas:h morajo kazn. oživeti nabiralniki po vseh gostinah in orržni kavarnah in kakor v časih največje po-žrtvova'nosti se mora pričeti tekmovanje kdoje nabral več za ta veliki namen. Narodni noveli za zasedeno ozvn:e mora poslati obvezni narodni davrk, ki mora kriti vse tekoče stroške. Pomoč je nujna in zato naj se oriredi čimprej po vsei Ju"-os'aviji te* en za zasedeno ozemlie. Vsa mesta, trgi in vasi vsi stanov in vse stranke vsa c!ru- 1.) Kdor ie vo;san v volilne imenike. ^ ie uoravičen voliti. I__________ 2) V nedelo (28.t m) zjutraj naj . ,, se vsi nanr-dni volilci enega okraja ^V&tGVIl* POctl)! ^ AH71T6S Za pristaše demokratske stranke ob nos!i. Portugalska pred'aga uvedenje vanjem ruskih igralcev i s*oia vo'i'na do'žroszato v nedelje poštnih čekov ra pomike. 1'aliia pa mih največ a dela ruske dne 28.t.m zjutraj vsi na noge! uverVnie eno'nih knjižic o rsebni iden- - normiran;e vseh skimi bcgunci akcijska družba z dve-v frankovni vred- inpol milijona frankov, ki bo s sodelo- izdelala v fil-literature. te od 1 oktobra zboruje v Madrid' titeti. Nemčija, kot praktična deže'a 'zahteva rnižan;e. odnc?"o zvišanje te-7- 7T V7"rce od 2 na 3 k^^ranr i*d Za T'igoslavijo ki je kot taka orvič za-s^ooann kongres-' n;?mo slišali, da ------- y . . . • 1 o i' 'uua * i*V/»I > i» ■ ' niče (bodisi krstni domovin?ki VII. svetovni postni kongres, a traja o j!Tleja j^g pos;;|jne želje. žni ali poročni 'ist ali tako dru^-iN) gotovo še ncka: mesecev predno bo-,__ i'imaciio) kaiti k volitvam ne dobido obravnana ven važna vpr~"-. sve {jcta Eden izmed njih predstavlja biv-; Nedelja. 28.nov.: Ljubimkanje. Izven, neka ž i tisto izkaznico, ki si jo nrin;s:i tovni kongres sc jc vršil k'a 1S/0, a ?ega posestnika firme „K'einmayr & Ponedeljek. 29. nov.: Figaro se ženL A « seboj. I šele leta 1874. s? je sk'eni'a v B;rnv ( Bambcrg" in je namenren /a ..Kranjskol c) Komisiia nato ugotovi tvojo upra prva svetovna poštna pogodba na pod- j hranilnicoPar drugih portretov kaže I Opera: ..... iv:<"enost do ?las"vania in nredsednik lagi katere jc zasnovana svetovna post naše d^mne-tipe. 'Sreda. 24 nov.: Lepa Vida. E. stva. organizacije in družbe se morajo {i izročj majhno krogljico, ki jo skrbno na zveza ki je pričela delovati dne _ pr3f. i M. Lopatin predsednik e^trtek 25 nov.: Dalibor. C udeležiti tega tedna da s" nabere vso- stisneš v desno pest i 1. julija 1375. Od kongresa do kon-rrc moskovskega . Filozofskega društva", je _ . . g kr£Sne nofl D ta s katero se da delah. Pomolite, daj Predsednik pokaže skrinjice in ti sa so pristopali k zvezi novi člani, a t umrl na skorbutu (to i e bolezen, na ka- rci" " nas ie preko 13 milijonov in da debi raz'0j; 7a kat-ro s»rrinko je namenie danes se razteza delovan e zveze n? teri umira večina ruskih učenjakov), ker mo, ce vsak damie le eno krono 13 mi- na ta aij ona skrinjica. ' ,vesoljni svet. Ustanovitelje svetovne nima o zadostne hrane). Lonatin (roj. luonsko vsoto! Koliko pa iih ie. /n ka- ^ Po, s kro^Hieo v'akncš v rrvr poštne zveze in njihove naslednke jej 1855 ) je bi! znan po svo:ih delih iz Iprp ia cromrttnft il-« ^nin 1 nnn ' r - .... - —- --- - ........ ska predstava ob dramskih cenah. B. Sobota. 27.nov.: Vesele žene windsor-ske D. tere je^ sramotno^ ako^ dajo pod 1000 sf,rj-,;;Co (na ?'ajersu'm v tretjo skri- vedno vodila tendenca, da bodi poštni,filozofije. Bi' je urednik ..Ves.nika za( Nedela, 28.nov.: Trubadur. Izven. promet čim cenejši in enostavne:ši. Po !filozofijo in osihoogijo" in eden na;več- Ponedeljek. 29.nov.: Zaprto. da pod .00 000 kron! I njieo). svistiš krogliico roter in nri- pium« mu iar.Pi »> . Kacunati moramo s sigurnostjo da nes^,mnzro o zavrto reko zo^et vn stavke svetovne poštarine so, knkor jc jih učen akov moskovske univerze. Svobodo pričeli Italijan, y nakupom in ko-j f Nato vt?!;ncš prazno. zanr'o roko splošno znano, precej nizke; njihovo lonizacnc nase n^em'j<\ Protiooredbe „ „c4o.e cUrin,-;^ nn r^Hn Vn =i no- nhrarnnnv-inie m?d državami ie nrene-morajo biti naš odgovor Enako ie gotovo da bodo podjarm Ijeni bratje brez potrebnega števila šol Kras je reven in n" more uspevat' brez povzdige industrije in poljedel stva. j jo smrt je baje zakrivil sam ker je baje imel ..protirevolucijska" predavanja in je izgubil s tem pravico do aproviza-cije. Srečna Rusija! nimaš več da si j0 torej spustil v ene tarife, kar je pripomoglo, da se jc sve-1 — J A Malinovikij profesor na ju-izmed skrinnc i tovni poštni premet kolosalno razvil, ridični fak-ilteti v Rostovu, je bil — Tako si volil napredno, demokratsko Sedanji svetovni poštni kongres pa bo (ustreljen Zanimivo je, da ie ravno ta . stranko ne da bi kdo za to vedel. I menda postal nezvest tradiciii glede ruski učemak. ki je bil ena najbolj uče-Kljub laškj ..liberalnosti" ne bo jz-i Vsak glas ie važen, zate pojdi tudi cenenega poštnega prometa. Pa7irav- nih glav rostov. univerze in b!a?a ru-ginilo niti preganjanje niti nasi":e. jx> soseda in prijatelja, ki ima glaso- lja se o izdatnem zvišanju tarifa. Fran- ska duša — vse svoje življenje dokazo-Proti vsemu temu treba protiodredb va'no pravico, pa morda še ne ve. H cija ie predlagala povišanje tarifa od val, da je smrtna kazen nedopustna in treba ogromnih žrtev. Zato zbirajmo, ko naj glasuje; pripelji ga na volišče,.70 do 100 odstotkov, in kakor se kaže, krivična. Denikinova armada je imela Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni ureanik Vit. F Jelene Poslano. Idrljak« čipke po najbolj primerni ilanU v* Miklavža ia Boži'. I'r«dsji jih (Isie 'nji zavod za žeusko domačo obrt t Ljubljani, Turja ki trg 3, vsak dan r»zea m>l>o'e pnpol lue. Kdor hoče kaj preda1i Kdor hoče ka kupiti Kdor šce službe itd. P — inser rai v ,Jutru" Obvestilo. Ob-c čava ren.j oiljt-ma ce in p n obriu stvo. na Kprejemava nova e'a in p pravila po na niži b c ri h Gotovi čev'ji v zalogi Tnr itovakj čtv JI domačega Iz-deika. 4i a 8 7 An', in Jož. Brajer Kapele L:ub''ana, Tur:aški trq (Breg) š4 1. 03 52-22 CEHLJa ra drbelo in na ilrobno. vse vrgte mo?ki. ženski iu Utro k', delavski kakor tndi naj finejSi vsth >rst po najnižjih dnevnih cenah se uobijo pri znaui tvmki ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Tudi se oošiila D" -orzetiu do vsem kr Ijes tu Obl. L-onces. zavod za pokončavanje pcdcan. ir š in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. 41552-4 4'Jo Proda se 2-2 pianino harmrnium. razno prhlštvo in gospodarske potrebščine, velika zanimiva zbirka poštn!h znamk razne antikvitete in tehniški inštrumenti. .«je, pove upravniltvo ..Jutra". Kdor s* !el nabavit prlstoiga lo znanega haložana ea: se blagoHll pos!a2lti tirdkei Prvo holo^a trgovina z vinom Bate Horenlsh in drug pri Sveti Barbari v Halozah 36 i'0 V restavraciji na glavnem kolodvoru dares in vsako sredo tednu "P-fine domače k vave, jetrne in mesene pečene klobase. Jamski les okrogel, dolžini 2 20 m dalje, del;e lina na sredini od 14 cm naprej se kupi. Por.n Ibc z navedbo iTmenzij in cere franl o vagon od de i na postaja poslati na t96 3-2 Sentjanški premogokop Krmelj, Dolenjsko. 504 KLOBUKI! Preobiikovalnica ^ v Ljubljani (ne več v Domžalah) moških in ženskih IIMn po na; novejSi m di prodaja novih HiMnv mu ALOJZU JANEŽIC. Kinčanje in popravljan e žametastih klobukov za dame v sa onu M. JEGLIČ. (Ibe podjetji: Ljubljana. Slomškova ulica it 27. 3-2 Advokat dr. Janko Olip začel poslovati v družbi advokata &co3-s Milana Nešica Beograd, Zeleni venac 9. Kako Tolimo 9 s kroglicami ? kake pravice in dolžnosti imajo volilci, kako tre* a zakon tolmačiti voliln m komisijam in zaupnikom strank? Vsa ta in druga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonu samem, razi iga do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Vo'i ni red z bogatim tolmačenjem. Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. 241 19 »SVETLA" elektrotehniško podjetje JANKO POGAČAR Lov; o Effenberger & Cie. Centrala LJUBLJANA Naiboljša izvedba. — Takojšnja odprema. Najnižje cene. — Ponudbe in pojasni.a na željo vsak ias brezplačno na razpol?go. Podružnica v Zagrebu Frankopanska ulica it 2« Incfalira ' P°P°lne elektrarne, prekozemske centrale, popolne lUulOlIlU. ia.ejjaTe T mestih in pokrajinah, naprave a vsako-vrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledali^, bank, hotelov itd, posam zne i a prave za normalne in specialne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd. M-n}. motorje, diaame, pretvoritelje lUmformer), generatorje za motorje, ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate xa demačo, obrtniško in medicinsko uporabo merilne aparate, fte ce, inštalaci ski in vodilni material vsake vrste, rotne svetiljke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vret, vsakovrstni material za slabi lok, akumulator e, žepne aterije, ovoje itd. Lastni umetniški oddelek. J-!..jn . moderna telesi za razsvetljavo, namizne sto'eče sve-ItiUuiUJu • tij|te) stropne svetiljke, lestence vsak vrstne svilene senčnike po laftn h umetn kih osnutkih, izdeluje naročila natančno tndi po zaželjenih predpisih ali vposlanib skicah. en pji||fnfp* D0Ti Patentirani ,.8ona"-ZTonol za močni U|l uIjIIIuIE. tok, brez l«tcrije, I rez translormatorja. nikakih nadaljujib stroš' ov za o skrb zvonca, navadno priklop jeuje zvonca brez truJa na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana avtohapa „8oaavox", patentirani držaji za senčnike «Sona» brez vijakov. 33" 6