p
v
I
JUGOSLAVIJA IŠČE
ITALIJANSKE POMOČI
Rimsko časopisje smatra avstrijsko - nemško pretiljo proti majhnim siiam v prilog nemškim manjšinam. — Balkan je še vedno smodnišnica. — Ti-rolci so se obrnili na senatorja Boraha.
NOVA IZNAJDBA
RIM, Italija, 25. februarja. — Politični opazovalci v italijanskih listih pozdravljajo prihod jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve, dr. Ninčiča, ki je prišel v Rim v spremstvu italijanskega poslanika v Beogradu, generala Bodrera.
To se smatra za znak, da je italijansko-nemški dogodek glede južne Tirolske razkril avstro-nem-ške aspiracije, ki ne ogrožajo le Italije, temveč tudi Jugoslavijo, Č^hoslovaško in Poljsko, ki imajo velike nemške manjšine v notranjosti svojih meja.
Soglasno s poročili v listih je jako prizadeta Jugoslavija vspričo nemškega pospeševanja skrajnega nacijonalizma na Madžarskem.
Giornale d*Italia, nevtralen organ, pravi, da je povsem naravno, da je prišel Ninčič v Ri m, ker ve, da je Italija največja podpornica njegove politike, koje cilj je, da ne sme dinastija Habsburžanov nikdar več vladati.
Isti list pravi, da ima Jugoslavija tudi vzrok vznemirjati se radi balkanskega položaja, ker se bori Romunska z notranjo krizo, ki se vsaki dan bolj širi. Bolgarska gre po velikem razburjenju skozi dobo navideznega miru, a je še daleč od resnične stabilnosti, dočim je Grška še vedno žrtev trpkih strankarskih bojev. Vsledtega je Balkan še vedno smodnišnica, posebno ker ni še uravnano vprašanje Macedonije.
INOMOST, Avstrija, 25. februarja. — Po velikem ljudskem zborovanju, katerega se je udeležilo tri tisoč oseb, je bilo poslano kabelsko sporočilo Will iamu Borahu, načelnika ameriškega senatnega komiteja za zunanje zadeve, v katerem ga prosijo pomoči za južno Tirolsko, prejšnje avstrijsko ozemlje, ki je bilo po svetovni vojni izročeno Italiji. Sporočilo se glasi:
Zastopniki Ti rolske prosijo plemenitega prijatelja miru, naj ohrani v mislih Tirolsko, kateri je Mussol ini oficijelno zapretil s fašistovska invazijo in v koje južnem delu vlada Italija z nečloveškimi okrutostmi. Poslanica poudarja, da je omenil predsednik Wilson v svojih spominih predajo južne 1 irolske Italiji kot največjo napako mirovne uravnave.
MILWAUKEE, Wis., 25. februarja. — Senator Borah, ki je dobil sporočilo iz Inomosta, v katerem ga prosijo pomoči za južno Tirolsko, je izjavil, da ne bo povedal, če more ali če moremo kaj storiti.
Dostavil pa je:
— 1 ukaj imamo nadaljno primero, izvirajočo iz tajnih pogodb, katere je Mr. Wilson zaman skušal paraiizirati. Mislim, kot je rekel predsednik Wilson, da je bil prenos južne Tirolske velika krivica, storjena tirolskemu narodu in če moremo kaj koristiti pri poravnavi te krivice, bi bil pripravljen pričeti z akcijo.
Ce naj se denar Italije uporabi v imperijalistične svrhe, naj bo to italijanski denar, ne pa naš.
Senator Borah se je mudil tukaj na poti v Racine, kjer bo imel govor.
mamam* mts& *
unoikwodd A uHjLnnooO.." r.
Te dni >o preizkušali na newvorških tiln-nh novo izdajdho, — traktor. s kan-rim je mogočo hitro voziti po snejru. Poskusi so se izborilo obnesli.
Sprejem nove davčne predloge, i
Nova davčna predloga je bila sprejeta v kongre-1 su. — Davčni popust za bogatine znaša na stotine tisočev dolarjev.
WASHINGTON, D. C.. 25. feb. Senat je sprejel včeraj (JI prla-sovi proti 10 konfereiu-no poročilo <_'le<le davčne predloge. Ta ]W\*dloga določa skrčenje davkov
za $3*7.811,000.
Glasovanje ->e je za vršil o po precej viharni >eji iti .po uporabi najstrožjih določb poslovnega reda.
Na temelju nove darv-ene postave. ki ]H)tre<buje sedaj le podpisi predsednika, ki je zagotovljen, se bo pričelo pobiranje do-liodnin-kejra davka šele pri do_ j hodk.ii .^3500 na leto za poročene, j jn .$1."»00 za sanice. I)a.vek na dohodke do $4000 znaša en odstotek in pol.
Dočim pa bodo majhni davkoplačevalci na temelju nove davčne v, o stave prihranili par* dolarjev na davkih, bodo pa odpustili ljudem z velikimi dohodki na sitotine ti-dolarjev dohodniiisikesra da v-k.. ,
Basil Manley Peoples Lejsrisla-live Bureau je navedel včeraj šte-' Vilke, ki temelje na domnevi, da bodo dohodki milijonarjev v te-•kočem letu i<ti krit v preteklem. Zrastočimi dohodki postajajo seveda Ioni'u primerno večji tudi njih " prilirajniki*'.
J. 1>. Rockefeller starejši bo do-, bil jMupust v znesksu več kot $1.700.000; Ilenry Ford slkoro $1,200,000; Andrew Mellon, več! kot .fsOO.OOO.
Dva otroka mrtva v
ognju.
- i
LYXDHURST. X. J., 23. febr. Dva otroka Mrs. Mary Smith sta našla včeraj smrt v plamenih, ko je posrorelo trinadstropnd le?eno poslopje, v katerem sla stanovali dve družini. Družina Smith je sta. no vala v drugem nadstropju hiše, dočim je biLo tretje nadstropje prazno.
Mrs. Smith je imela nekaj o-pravkov v okoliei ter vzela s seboj dva starejša otroka, dočim je pustila doma najmlajša dva. May 4 in Ilarrv 3 leta. Zena je v kratkem času opravila svoje posle in ko se je bližala svojemu stanovanju. je videla oblake dima, ki so prihajali skozi okna kuhinje. Pohitela je po stopnjicah. a hodnik je bil že v plamenih in nemogo-če ji je bilo dospeti v stanovanje. Prav tako je -vkušal uislfLabenec nfke bližnje prodajalne rešiti oba otroka jroreeejra stanovanja. Ko je dospela pozorna bramba. je bila že vsa hiša v plamenih te je v
Barantanje za
članstvo Lige.
Stališče Chamberlain-a glede Lige je povzročilo vznemirjenje v inozemstvu. — Njegov govor v Birmingham smatrajo za znamenje, da bo Anglija podprla zahtevo, da se poveča svet Lige narodov.
LONDON. Anglija. 2.",. febr. — Vprašanje nadaljnejra članstva v svetu Lige narodov je bilo nadalje resno komplicirano vsled jro-vora Sir A ust en Chamberlaina v Birmingham, ki je bil kot. bomba za angleško javno mnenje. Na zunaj je govor zunanjega ministra kazal, da je angleška vlada po-polnama izprememila svoje mne-j nje, in da bo. meisto da bi nasprotovala trajnim sedežem v svetu Lige narodov za Poljsko, Brazilijo in Špansko, z veseljem pozdravila njih vstop.
Na ta način so razlagali govor, ne le v Londonu, temneč tudi v Parizu in po vsem kontinentu. V poslanski zbornici pa je izjavil danes Sir Austm. da ni dofepel kabinet Jia svojem sestanku še do , nobenega sklopa glede anigleškega stališča v tej izjavi. Vladni uradniki so tudi izjavili, da ni smatrali njegove izjave kot obvezne za vlado, temveč le kr>t napor, da spravi Obe strani komtroverze pred angleško javnost.
Težko je razumeti, kako bi ne ! mogel tako izkušen diplomat, kot je ni ini.-.ter za .zu-namje zadeve \*po_ iŠtcvati dejstva, da bodo njegove besede smatrali za izraz »klopa vlade in v Londonu so prepričani, da si je izbral izvanredno neugodno prili'ko, da se uda svoji ljubem! do poštene igre.
Pariško časopisje ka-že dane? 1 zmagoslavno na ta govor, ker ba-j<« potrjuje	kar -se je trdilo
glede tajne^ra sporazuma mec3 CliamberlaLnom. in Briandom.
Kljub temu pa je do>?ti vzroka za domnevanje^ da se ni stalLščf večine angleškega kabineta rr ' j koi&servatrvne stranke niti za la> izpremnnik).
Soglasno z informacijami iz do bro informiranih virov bo odšh . angleška delegacija v Ženevo < .' trdnim sklepom, da podpre m vsak način vstop Nemčije v Li j <ro. pri čemur se bo znašala n< Švedsko kot članico sveta. <la blo 5 kira poskus, da se da trajen sede;
i Poljslm ali kaki nad aljni državi . j Kot že večkrat omenjeno, pa b [ Anglija nasprotovala temu. da » j na j esen.sk em zasedanju po več, . svet z nadaljinwni začasnimi elaini i ■
•> kratkem pogorela do tal. Pod raz - val in ami fco našli ožgani trupi r obeh nesrečnih otrok.
Mehki premog je treba porabiti.
S"a-'rt prodajalcev premopi, da hritnie*ajo vsakenatu tovoru antra. [ iinega ]>reinoga go9ovo množino hadoatestiloegm premoga, je odobril tudi predsednik državne premogovne komisije, polkovnik .John Wyrtie.
Vec kot 400.000 t*m iuidome. stihi«ura premoga se nahaja sedaj na kolodvorih v New Jersey. Baje je treba najprej poraJrrti to zalogo. p redno bo mogoče izključno uporabljali antrocitni premog kot kurivo. Trgovci k pretnogotn so se
7edinili glede naslednjih cen: v Manhafttanu $15.50 tona, v primeri > *14..">0 pred -tavko; v Brook-lvnu in Queen.su $16.50, v primeri s 15.00 in $15.50. Te eene pa naj bi otstale veljavne le do 1. aprila.
Madžarski časnikarji nočejo na sejo Lige.
BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 25. fe i>r. — Zveza madžarskih žurna-Ifirtov je odločno zavrnila predlog Lige narodov, naj se udeleži zborovanja. pri katerem bi biLa *tvor-jena komisija časnikarskih izve. daoeev.
a
Uravnava ruskega dolga v Franciji.
V Parizu so bila otvorjena pogajanja za uravnavo ruskega dolga. — Sovjetska delegacija, kateri načeluje Rakov-ski, priznava, da je glavni cilj pogajati se za pariško posojilo. — Prilike za soglasje so malenkostne.
PARIZ, Frane i ja. 25. febr. — Dočim deluje francoski poslanik Henri Be r anger povsem mirno v \V;ishingr.ouu za uravnavo fran-eosko-anieriškoga dolga, bo pričela francoska vlada, katero bo zastopal miniister za javna dela Anatole tie -NDoiuzie. pogajanja z največtjm dolžnikom Francije, — .sovjetsko Rusijo.
Sovjetska delegacija tridesetih članov, kateri načeluje M. Rakov->ki. ruski poslanik v Parizu, se nahaja tukaj ter je odkrito priznala. da je glavni cilj dobiti od Francije posojilo. za katero je Rusija pripravljena plačevati 11 odstotkov ofare^ti. Od teh obresti naj bi se določilo štiri odstotke za bonde ali obveznice starega ruskega režima. katere je ruska vlaxla zavrnila.
M mi.s trski predsednik Briaaid bo danes otvoril francosko-inisko konferenco glede dolga, vendar pa je malo upanja, da bi dosegli kako zadovoljivo uravnavo. Obstaja močan sum, da se bodo so_ vjeti ])osiužili konference, da odpošljejo poročila, ki hodo zasigu-rala Rusom profit iz omahujotVih vrednosti, katere bodo ustvarila ta poročila na pariški borzi. Ta sum je bil ojačen včeraj, ko je brzojavka iz Moskve objavljala, da je sovjetska vlada pripravljena ponuditi francoskim upnikom 33_od. stol no likvidacijo. Čeprav je bi-la b rzojavka pozneje zanikana, so sovjetski trgovci hree dvoma priča! \ovali. da lx>do m^ke obveznice. katere kvotirajo sedaj po dvanajst odstotkov njih nominalne vrednosti, nenadoma poskočile ter omogočile čeden dobiček.
Nemška vlada je proti Poljski.
Le v slučaju, da bi bila Porenska popolnoma o-proščena, b i Nemčija privolila v razširjenje sveta Lige narodov. — Poljska pa je izključena od tega.
DR. CARSTENSEN
PROTI PR0KIBICI JI
Izjavil je, da je prohibicija etično krivična, ekonomsko nezdrava in duše slovno nemogoča. —
Zavrnil je ponudeno mu mesto, ter rekel, da je
imel salon upravičeno mesto v družbi.
Prohibicija je etično krivična, ekonomski nezdrava in dušeslovno nemogoča, je izjavil Rev. dr. Gustav Carstensen, rektor Holy Rood cerkve, ko je odklonil predsedništvo Church Temperance Society.
Dr. Carstensen je objavil pismo, ki £a je pisal James Empringhamu, superintendent družbe. V pismu je rekel, da je drastična reorganizacija nujno potrebna, če hoče imeti družba še kak nadalini vzrok za obstoj.
V neformalnem pogovoru z nekako sto člani kongregacije je pojasnil dr. Carstensen svoje stališče napram Volsteadovi postavi in napram Church Temperance družbi.
—	Prepričan sem, da je prohibicija etično krivična, ekonomski nezdrava in dušeslovno nemogo-
~ ie Rjavil, — ker nasprotuje "gostilniškemu mštinktu", enemu najbolj globokih instinktov človeštva. Ničesar ne nudi, kar bi zavzelo mesto salona, ki ima svoje resnično mesto v družbi.
—	Devet desetin tega, kar je nudil salon, je odgovarjalo postavni zahtevi, — je nadaljeval.__
Bil je prostor, kjer so se ljudje lahko sestali s svo-jimi prijatelji. Tam je bila svetla luč, tam so bili hsti in igre. Vem, da je bil salon shajališče kriminalcev in dvomljivih značajev, a vem tudi, da je bil v celoti značaj salona leta 1918 dosti manj škodljiv kot pa leta 1906. Zlo nezmernosli se je korigiralo samoposebi.
—	Danes so različna nadomestila za salon.
—	Ce bi vam policija povedala vse, kar ve glede lukenj v zidu, speak-easies in drugih sličnih krajev, bi bili presenečeni, koliko teh prostorov je danes v New Yorku.
Dr. Carstensen je rekel, da ne govori za prohibi-ciio ali proti njej, vendar pa je pojasnil, v čem se razlikuje od škofa Manninga. — Skof Manning je prepričan, da je mogoče prohibicijo izvesti, a jaz mislim, da je ni mogoče. Dokler pa postava obstaja, se je bom držal. Večje napore bi bilo treba vprizoriti, da se prohibicijo res izvede.
—	Čeprav se je število bolnikov v alkoholičnem vardu Bellevue bolnice zmanjšalo izza prohibici-
e, so sedanji slučaji dosti resnejši kot su bili po-prej.
BERLIN'. Nemčija, 25. febr. — Po »prejemu v svet Li<?e narodov Ijo nemška vlada pripravljena glasovati za trajno zastopstvo Španske v tem svetu pod pogojem, da privolijo zavezniki v popolno izpraznesije Porens-ke «e tekom tekočega leta.
Ta predlog je bil zaivpno sporočen vladam v Londonu in Parizu ter bo najbrž še 'prod sprejemom Nemčije v Ligo narodov pred met di-plomatienih podajanj med Stresemannom ter zunanjima ministroma Anglije in Francije pri prihodijem sestanku v Ženevi. Kabinet Luthra se upira permanentnemu zastopstvu Poljske v svetu Lige narodov, neglede na to, če naj s>e zgodi to sedaj ali kdaj v bodočnosti. So^latsno z naizori nemške vlade bi ne moglo niti o-proseenje Porenske i^remeniti naEiraaije nemšike vlade glede zastopstva Poljske v svetu IAge.
Brez gladil Nemčije so izgledi Poljske glede trajnega zastopstva v svetu vnaprej uničeni, ker ji-treba soglasja.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so lmU cen« iledač«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiso* dinarjev ratonamo posebej li centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni ura4M.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir ............ $ 9.10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir.......... $42.50
Pri naroČilih, U znašajo manj kol ZM tir, računamo po 11 centov sa poštnino in drnge stroške.
Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje Ljokljaaska kreditna banka/ v Trsta.
Za poSiljatve. ki presegajo PETTI S OČ DINABJEV «11 pa DVATISOČf
OR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust. Vrednost Dinarjem In Lirtm sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO K NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order aH p« New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortlADdt StrMt	N«* York, W. T.
Telephone! OortiaiMlt «MI
is^cl	GLAS NARODAI	Ir^^fl
Za pol Seta . . . . $3.00 g	■ AM JkK/ JL1 X JLXVV/JL/X JL.	g -e^ day except Sundays g
Za New York odo leto - $7.00 |	^^ ^^ ^^ ^^	[|( and legal Holidays.
I Za inozemstvo celo leto $7.00 | T _ ^___. .. , . ^ .	B 75,000 Readers. Il!
__ __uJ	List;sioyenskihidelaycev y Ameriki.	^
rELEFON: CORTLAlfDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2873
NO. 47. — STEV. 47. _ NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 26, 1296. — PETEK. 26. FEBRUARJA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
GLAS NARODA
(SLOVENTS DAILY)
Ctwnod and Published by iL«VBNIC PUBLISHING COMPAKT (A Corporation)
rruk ftikw, p,es4don$_Loiifc Bwdik, treaenret
PUm of basin«« of th« corporation and addrwem of abov« officer* 12 Conlasdt St., Borough of Manhattan, N«w York City, N- 1
G L A 8 NARODA" "Votes of iho PsopU"___
Issued Every Day Except Sundays and HoUdays.
Ea +olo Uia vsija U»t ma Ameriko
tn Ran*U_______$6.00
3a pel leta —______$3.00
la četrt leta_______$1.50
Za New York ea eele lete _ $7.00
la pol leta_______$3M-
Za niozemstva ea eelo leto _ $7.<x> Za pol leta________$3.90
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"CrlcM Surenia" uhajo vsaki dan itvtemii nedelj in prasmkon.
Dopisi br*s podpiM m onebnosti b« ne priob6nje^~ D^nar naj •• fcLMf voli pol Sjati po Money Order. Pri «prem#«nbi kraja naroftni ku, proaimo, da m nam tudi prejinje bi\ali46a paroani. da hilrajr
najdemo naslovnika.
'Q L A a S A B O D A", 82 Cortlandt 8tr«et New York, N. Y T*J*pkone: Corilandt 2876.

AMERIŠKO ČASOPISJE IN ŠKANDALI
K'Nf znano. -ta m- bankir James Stillmam in njegova žena Ana d o J«i/ar a ter >i -H-iiala vse mogoče Tttsiiiene in neresnične stva-i 1' % j. \/1 »n.i 1 v Ameriki in\po vsem svetil veliko senzacijo, - ]•■ ; ' r! • prvo razburjenje in ko StiHmaii in njegova
• M.ii.i. • i .i >i nima-ta drujr drugemu dosti očitati in da -sta >u.i k j :i jajcu, -1 a ><• lepo jMnbotala ter se nahajata sedaj
K vi
ugem "/.« nitovanj-kem potovanju"'.
i. spelo Še drugo sporočilo. Veldbaurfcir je opremil
na
Sedaj j.
-V".i<- 'a Mti' > :i /. ' sira nsk»*ga * /.akona z igralko Florence Leeds z ' -i m ••«■<! • vi. da zagotovi na t«? način njegovo bodočorost. »S te-n i d\i m.t spravljivim« p'»t■•/.aina je l>ila zaključena blodnja dveh I i . Iv. i ••»	pečalo »"a.v pit je cele mesece in ki je krasila pr-
\izlili ameriških listov, v obliki volikansikih naslovov.
/i. a.; \• *s t., hnip iii kravat.' Nikogar ni brigalo, če sta šla-dva i.' ■ • i. I t pohitela liaito. prevzeta od obojestranskega občutka na I ■ .-goreenja v sodišča ter skušala dokazati, da se je ta-■ v v • < 1111 _r rir ur-šil proti rtbičajnini dolžnostim zaikont&kega 1 .i• .i. i m ..i/.' le. i!a je <>hema manjkalo prave str.pljivosti, lepega «! in .i !ii-vaj ja in odpuščanja človeških slalbosti in blodenj. Pa t.t li 'o j«- l'.la \ ar njiju samih. Danes sta zopet opravljena in to je dobro.
* i t.ilv.ij s, pojavi vprašan"ie ; — Zakaj se mora ča sop-s je ta-; ! 'i t.ilsih dogodkov ter jih razpresti na dolgo in široko do •i.i in. ij-.li p...] obiMi? Kakšnemu <lobmnu nam mu more služiti, \ri ja v i pere umazano perilo Stillmanov, Rhinelan-iierj»»\ in drugih ameriških "odličnih*' družin?
\ v ilt kulturnih dez« lah bi nobenemu dostojnemu listiu ne padlo v g ;t\o >5it i ka.j taikega.
° - . <• p.. ' iiuov /a leti izključno le ameriškega časopisja. Odlični i-'i ti;.ii t uki1 j i>oskiisiJi izkljue ti >e iz vrsrt grdega po-i ''*pa po -'.ia; «lalih 1- r orie/iti poročila glede takih slkičajev, tako i • - _;.i \>.'b;ii" na mero, katero zaslužijo taki slučaji s sta-I - a en. stavnih novle. Te izjeme pa niso našle pri masah čitateljov i -v i v m bodriia. LL>;i >.» izgubili svoje vit atelje ter so se -morali vr-••i?i k grdi. stari navadi.	r
> i.i j p.i Ji.!1.!!«- vprašinje: — Zakaj zahteva čitateljstvo v *•• '»o • luni v. ni sir ..ko ra/.predenje družinskih škandalov? Ali '	" .i r.i.i'iM iiM<»\t Ali je i|K>hlep j»o raszburjenjoi. ki liuj-
z.:d* - n ja v tem. rja it: ►•ajo akrobat je -Javljata »voje življenje ^ 11 • • v,.; > • 1: . : / \ a ja i o j:ar i» rezani Ls<-lni.h Ln brezkori stilih točk .'
i . i e !;•• ljudi, katerim ni bila usoda tako mi->. I 1 "v nI jo, da n tudi oni. ki imajo vsega v LzoiiLlici, prav tako >1 bolni in bhxlni ljudje?
Na ta in sličjia vprašanja j»* kaj težko odgovoriti. Ena stvar pa .i iin.uno nikaj revolvei-ko časopisje, ki špekulira z '.a: i; i .š t; .• „li nagoni neizobraženih ljudskih mas. Pa tudi i ' ■ • ki ■ 1 -' ■ »jii' i ure-jev«fca li.- t ni nič <Irugega kot t ivnio blaigo. ki i i • •".•.•>	' lar.si<i postavi o |w>nud.bi in ,|K»vpraševanju in ki
iiicta mnliti < lj. nialtem Jo, kar hoč«»jo v resnici imeti. I i i; t m p".ia-~ iij.uj»* poli'. ]) j»o .škandalih v listih. Vji«.;t.:vati pa je treba še i.ai'aljni faktor. Veliki dnevni listi, ki i/ba.ajo \ \ e I i k ih mestih k<u .in New York, nimajo nobene uporabe /a «!• l.i\>!v«ga vprašanja Jej, jih omenjajo le mimogrede in kadar j-- pii/ . ieio. p: ; trm tudi prebivalstvo teh velikih mest. Za interese !• lavstva pa ima me>.";;n prav tako malo smisla kot za prebivalstvo etnirahie Amerike. t'e ni t^»rej na razpolago družinskih škandalov, v« a z. " nov in -ii u^ili senzacij, pridejo veliki listi pogosto v i'!' - 'X' ia.Ji m • t<• i i.j ila t.t morajo p^»lniti sv^vje kolone z nievred-i m n.aš ai. ki l/vii a iz. ie< /gaiiov pritlikavih ameriških romazio-j.iseev in drugih slieuih k:»p:icltet.
Koti '- »o \ >eolwžnega livsta kot so nekateri evrojaki listi, nimamo v Ameriki.
Ce ste se naveličali
navadni
Novice iz Jugoslavije-
j I	^
j Peter Zgaga j
MOŠKI r.e izprcminja-.o svojega mnenja glede priljubljenih cigaret. Kadar hočejo cigareto, vedo katero. Oni ne izpreminjajo kar tjavendan vrste cigaret.
Kadilci poznajo Helmar ter jo imajo radi ter nikdar ne začno kaditi navadnih cigaret, Ko so se vaše ustnice enkrat dotaknile Helmar, ste dobljeni.
Seznanite se z
'Helmar
Kraljico izrednih cigaret
j'' tie
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
(as nam poteka precej hitro. Pred; n -t je m mul, >&oro bi rekel brez vsake ohceti, v««tj tu v Rrook-lynu ne vem, »la bi si kak parček zvezni. litikel bi skoro, <la je Brooklyn kot nekak kot»ič»-k miru naših rojakov, v New Yorku, kot sliši, si vedno skačejo v lase.
Imeli «110 par pred pustnih zabav, ki so kc izvršile v 'najlepši slogi.
IVw+mo Ln naravnost o*rro«in-na udeležba je Tiala na zadnji ma-škara^li; ki jo je priredilo pevsko druetvo "Slovan", kljub temu, da »ta se >TBila še dve druge za-
ba.vi it4i čas. T>rnštvo si šteje v veliko ča.vt, da je bila mašlkaTada tako v ob i line m številu obiskana.
Upamo, da tud ni bilo nrkomur žal, kdor se je udeležil. Naplelsal se je gotovo vsak. Bilo je do«ti dobrih jflesalcev obojega spola.
Maske so bile v*»e ka<j m Lene, ena kakor druga, da je bilo prav težko Izbirati i na j lepše, društvo je oglašalo le eno nagrado, 'ker so pa bile, kakor že omenjeno, "vse lepe, je dalo nagrado trem maskam. Društvo bi rado nagradilo vse maske, toda ne dopušča nam blagajna.
Prvo natgrado $10.00 je dobi-
la gdč. Fanv Ccrar; predstav-j ljala je harhkina. l>nigo nagrado j $.">.00 grič. Fanv LuterSek; predstavljala je Mart ho Washington. Tretjo navgrado	pa gdč. Fa-
nv Burgar; prav originalna sta bila cigatna, ki sta s šLogajnom znatno i>r4potnoigla blagajni.
Tudi pomaramčen ples se je izvršil v najlepšem redu, samo pomaranč je prehitro zmaujkalo. Na pomoč je priskočila gospa iMi-ke Pirnaitova s .skledo polno pred-pustnih ibabov. Kratek moment in tudi to je bilo prazno. Najbolj urna je bila in največ pomaranč je ianela gdč. Angela Ilafnar ter dobila nagrado v zlatu, katero je pa podarila društvu na-zaj. Hvala ji! —
Pevsko društvo "Slovan" se zahvaljuje Mr. Fra-nku Košakn. ki je podaril cekin za $5.00. katerega je zadel na .-predzadnji veselici.
Pevsko društvo "Slovan" je sklonilo prredbti prvo pomladansko "veselico na Belo soboto, 10. aprila, v dobro znani dvorani na 196 "Wilson Ave., Brooklyn.
Napposena so vsa društva, naj ne .prirejajo ssvrvjrh •zabav na ta dan. Program bo bolj natančno pome je objavljen.
Poročevalec.
Farrell, Pa.
Agitacija za Slovenski Delavski Izobraževalni I>»m je postala 100-proeent.na. V zadnjih dneh se je začela ajgitacija na v^-h straneh tako, da je živo srebro ]k>-kaaalo danes, ko to pišem, 160 del-' nič ar je v.
Zadnjo nedeljo se je vršiUfteik-ma, kdo jih l>o več dobil. Warreai in Girasnd, O. so obiskali F. Kramar, J. Novak In -J. Kalenc. Dobili so v Warren~6, v Girard DJ delu'čarjev. Kot so in i povedali, bi jih ftili še nekaj obiskali, pa so bili naši rojaki preveč radodarni in postrezlji vi. Ostale rojake obiščemo v kratkem. Zastopnik za Warren je Tone Gorenc. za Girard tra. Martija Le;4kovec, ki sta po— obla^čena pobirati vse prispevke za naš Dom. Ona dva jwdaista tudi vse informacije o naši korpora-ciji.
Mr. F. Cimperman je obiskal naše rojake v AUiquippa. Bil- je tam kot boter družine Dampič. Prinesel je domov 11 podpisov. I Sprva mu sicer nismo verjeli, ko se je pa malo pridušil ter nam po-
Na Washingtonov rojstni dan se je vršila v •nekem tnewyorskem gledališču zabava, h kateri je bilo povabljenih tristo g«>stov. moških in žensk — lahkoživcev, lahkoživi in takih, ki imajo dovolj denarja, katerega niso zafcslužiii v potu svojega Obraza.
Višek zabave je bil k mg šest i )y/ zjuft.raj. Na oder so postavili banjo napolnjeno s šampanjcem Poleg banje je Mtala mlada lepa žen-■ka. zavita v prozorno tančico. Bliskovito je vrgla tančico s sebe ter legla, — kakoršuo je Bog ustvarU — v banjo.
Kot pravi poročilo, jo drsala banja nekako petnajst gaton. Približno toliko so tudi gostje popili.
Kakšnega okusa so bili ziidnji noži:'ki. porot"ilo ne omenja.
In nadalje tudi n« -pove poročilo. koliko obresti je namesto t i— -tih petnajst galun v času, ko je bkie v banji ležalo.
Pa še druga zanimiva stvar se je završ:la na Washinprtonov dan.
Ijjudje. ki* brskajo po starih li-v stinali in ki se ne branijo dobre pijače. >o izvohali, da je oče nase dežele. George W<tsliington v«"as-i ra 1 pokus:l kaj krepkejše-ga kot j«' v<<la in da je celo pivo varil doma.
Dne 112. februarja ^o mokrači na javnem zborovanju v ameriškem glavnem mestu prečit ali do-tični Waishingtonov recept.
-laz gojim velkn spoštovanje napram očetu moje nove domovine, toda njegov recept z.a pivo ni posebno priporoči ji v.
da,/, slučajno vem. kaj je dobro pivo '«:i veni nadalje, da piva ni mogoče izdelovati doma.
Pokusi-l setn ga že v marsikaterem ameriškem donuu. pil pa še nikjer.
Washington j«' bil oče dežele. Ime! je dost.i dobrih lastnosti, pri vsem tem pa tudi veliko napako, namreč da je kuhal pivo doma.
Svetopisemski rek je resničen, la se grehi očetov kaznujejo v četrtem ali petini 'kolenu.
Pre rokih a ^e je vresničila v današnji Ameriki.
Kdorkoli ga vari po Wash in g-tonovem U7x>reii. je rlovolj kaznovan : v kolenih, v želodcu in v glavi.
kazal imenik, ismo se vsi začu-lili. Mr. ('impennan se zashvalju-it% vsem rojakom za prijaznost in gostoljubnost, ker je bil med njimi kot med brati. Pošilja v a tu vsem najlepše pozdrave in čestitke. Zastopnik je Mr. George Smre-kar. On je pooblaščen v vseh ozi-rih in ga vam priporočamo.
Tudi naši roj<tki na Bessemer. Pa. niso stali -zadaj. Imamo lepo Htevilo delni**. Naš zastopjiik je Mr. J oh an Bengles.
Delavske razmere v naselbini Bessemer so bolj sbibe. Rojaiki so nam pa kljub temu obljubili vsestransko pomoč. Hvala!
Farrell ju* lOO^proeentni v del-nicah. Vse kar je -nad 16 let staro ima delnice: fantje in dekleta, žene in možje. Vse dela in gradi. da se izpolni želja, po kateri tako hrepenimo že d < ki go let. .Samo še par peel jar je v imamo, ki nočejo podpisati delnice, zato jih pečlariee nič kaj ne marajo.
Iz bližnje naselbine Sharon nismo še dobili pomoči. Pravijo, da bodo sami delali. Čestitamo jim. Vašega zastopnika ni v Sharon.
Rojaki, podpirajte domača po-djetja! Xo kupujte delnic o l (lružb. ki vam vzamejo še vaše žulje. V par dneh bodo arhitekti gotovi z načrtom, pošteno pa obvestimo vse slovenske podjetnike, ki so se priglasili, da bi prevzeli delo.
Vsem našim sotrudnikoni najlepša hvala. Le tako naprej do eilja. Akn bo vse posreči, ar. Labor Day bo otvoritev.
Frank Kramar, predsednik.
Box 441, Farrell, Pa.
Predrzni tržaški tatici.
V Trstu je danes polno izprijeno mladinr*. Mladi tat'wči čakajo na parntke iz Kopra, s katerimi prihajajo kmetice, polne raznovrstne zelenjave in drugega tržnega bla-*_ra. Tatici s pomešajo m»vl nje in jim iztrgajo iz rok ali ukradejo iz žepa denarnice. Takih slučajev je bilo ž»> polno. Te dni pa je neki tržaški izprijenec vrgel neki kopr>fki ženi pod noge železo, d:« je j*adla z vso svojo robo na tla. Potem je skočil do nje in ko je vstajala, ji je vzel denarnico in zbežal. K sreči pa ga je opazil neki mestni .stražnik in odpeljal na policijo. Deček šteje 14 let in je Inl že večkrat kaznovan radi tatvine.
Za BODOČNOST
jc velikega pomena samo oni del zaslužka, ki ga denete na stran.
Zato se preskrbite za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga naložite pri nas varno po Ac/c obresti.
Vloge se obrestujejo mesečno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Časopisje je objavilo naslednjo brzojavko iz. Camden, N. -T.
Lansko leto s-»» j.- poročil fiG letri Benjamin Franklin s 15-letno Emo.
Zadnji pettnk mu je rodila zdravega in krepkega sinčka.
Veselje srečnega oče je naravnost nepopisno.
Ilm . . .
*
V	Rini je odpotoval jugoslovan. ^ i zunanji minister <lr. Ninčie.
Baje se je dogovoril z italijansko vlado, kako bosta Italija in Jugoslavija skupno nastopili proti Nemčiji.
Za časa Kvojega bivanja v Rimu. <e je poklonil tudi italijanskemu kralju Viktorju Emanuetu.
R tem* je napravil primorskim Slovencem salcramensko slab ko.in-pli me.nt.
*
V	prejšnjih časih so se majhni otroci držali matere za pre«lpas-nik.
Tega pa že zdavnaj ni več.
Dandanes živimo v moderni dobi. In v sedanji inod^vrni d«»hi nimajo žeieJke niti predpamikov. ni ti otrok.
*
•Tustieiji urad poroča, da lan--ko leto irso Imrtlegarji plačali toliko kazn> kot prejšnje leto.
Le dvoje je mogoče: ali so poy stali suliaški agent)jo bolj prebrisani ali pa bu t,lega rji ?
Zdravniki so dognaili, <la d ♦■.klela najhitrejše rastejo v petnajstem letu. fantje pa v sedemnajstem.
To je resniea. Tn resnica je tudi. da baiš v teh letih zrastejo <ata-ri.šem ee.z glavo.
Albert Thomas v Beogradu.
Dne 5. februarja je prispel v, k1 ograd direktor nietlnarodnega rada za delo, Albert Thomas. V i restoiici ostane več dni. da se po-} robno informira o delavskih raz-ierah v Jugoslaviji iii o A"i>raš;i-ju, kdaj bodo ratificirane raz-j e mednai-odne TiogOiUie tikajoče e zaščite delavcev. Thomas, bi v-1 i francoski- minister, je odličen »rijatelj jug. naroda in se je med vijno 7. vc^emi moeni zavzemal za Lstanovitev soluns'ke fronte. Iz JeogTada odipomje na Dunaj.
režka avtomobilska nesreča pri Podsusedu.
Te (lili se je zgodila v bližini 'tnlsuseda pri Zagrebu težka av-o m ob iiska nesreča, ki je zalit eva-a tudi človeško žrtev. Avto šo-»•r.ia L j ud. Matica, v katerem * • e peljala rodbina Slaikovič na iz-et v Samofbor. se je med vožnjo '.aletel z vso silo v neko drevo. Mlada Slakovičeva soproga je nlarila pri tem s tako silo v. gla-Ki v drevo, <la si je razbila loba-ljo in so izstopili možgani. Bila ji" takoj mrtva, dočim je ostalo vseh oMtalih 6 potnikov nepoškodovanih.
Zagonetni strel v Beogradu.
Te <1hl &r> slišali pasuniti v Krt.n--ki ulici v BrMvgrarlu revolver-k" •Ttvl. Kinajl'u nato so našli v drevoredu nasproti madžarskega i»o-sJaništva v mlaki krvi ležoga nibideuiea, k:i se j«> v strašnih bolečinah zvijal iti klical na pomoč. T/il je zadet v prsa in p redno je pruspel zdravnik, je nesrečnež umrl. O dogodku je bila obveščena policija, ki je spoznala v truplu 21-iletne»ga slušatelja ju-ridične fakultete N:ko!o Kolare viča. Presc.tkava ni mogla najti ničesar. kar bi pojasnilo zagonetni umor. Revolverja -sploh miso na šli niti pri umorjenem štiubuitu n.;ti v njegovi bl.žiir.i. Sodeč \v rani je sitre-ljal morilec iz neposredne bližine. V liipu. ko je za donel fitrel. je bilo na ulici zel" malo pasa n tov. Nihče se ni zmenil za drevored, po katerem j« šel nesrečni Kolarevič. M nogi pa sa-nti et io strela niso slišali, daje bila uliea povsem mirna. Se le Kolerevičevi klici na pomoč sr opozorili ljudi, da se je neka zgodilo.
Truplo nesrečne žrtve so pre peljali v mrtvašnico siplošne bol nice. Pri ogledu Koiaričeve oble ke v o našli med drugim tudi dnev Tiik, v katerem je pokojni nt.> tiral vse važnejše dogodke, \v. svo jega življenja. ®V dnevniku op: suje Kolarevič svojo prvo ljube zen i:i piše, da je nesr<>čen, ker g; izvoljenika Olga Obradovič nr ljubi. Omenja tudi incident z O! gino materjo in pravi, da ga n< more preživeti. Pri datumu liO. t m. stoji opazka, da hoče izvršit samomor. Tu -e dnevnrk konča i' tako oblasti ison mogle ugotoviti kdo je zakrivil Kolarevičevo smrt Razen dnevnika niso našli ničr^sar kar.bi kazalo na samomor. Kola revi če \i kolegi -o prepričani, d; ne more hiti govora o samomoru ker je bil j)okojni zelo vesele g: značaja. Gre na'jibrze za zacrone ten umor. ki ga bo treba šele po ja-niti. Dogodek j«' zbudil nv-beograd«-kim prebivalstvom sj>loš no senzacijo.
Zagoneten slučaj.
Ko se je zagrebški al ravnik dr. Mintas iz Sombora vračal v Za. greh, je našel ob eesti med Sv. Nedeljo in Ridrijtjem v jarku j>o-leg mostu prvrnjen avtomobdl i'—1408; blizu avtomobila pa je na snegu iežala neka mest/no oblečena žena z razbito lobanjo brez klobuka in brez plašča. Slučaj je zagoneten, ker se ne ve, kdo in kje je šofer prevrnjenega avtomobila; tudi se ne ve, ali se je pripetila. nesreča, ali pa gre morebiti za zločin. Dr. Miavtas je mnenja. da je prevrnjen.i avto zagrebški anto-taksi.
Samomor mlade Slovenke v Osi-jeku.
V	Osijiku se je zastrupila "23 letna vzgojiteljica Alojzija lvar-
i lin. Bila je skromna a lepo in inteligentno dekle, ki je vživala simpatijo ne samo pri svojem gospodarju ampak tudi pri vseh. ki J so jo poznali. Popila je v svoji : •obi večjo količino ocetne kisline ter je prepeljana v bolnico. Pokoju iea se je nedavno spoznala z nekim osiješkim zdravnikom, v katerega je bila za Ljubljena. Pustila. je mizi manj naslovljeno j poslovilno pr-mo.
Pegavec v osijeških sodnih zaporih.
V	zaix^rili s^oclnega stola v Osi-jeku je te dni obolel kaznjenec J. Pa vie, po poklicu mizar. Ko mu je temperaturni narasla na 39 so g-a poklali v bolnico, kjer se je na Paviču ugotmtil ]>egavi legar.
i Ker je prišel Pavič v stik z je t -mšničarj:i in kaznjenci, je bil vi-s sodni s^ol stjivljeri -jm>1 karanteno, ki Ivo trajala štirinajst dni. Pred-st-d^tvo sodnega stola je zato dn nadaljnega ustavilo zasliševanja ter so preložene tudi glavne niz prave.
: JUGOSLAVIA IRREDENTA
Gospodarsko slavnost
imeli v Pobegih v Istri. Tam ■ je praznovalo ta mošnje posojil ur in kon-suimio društvo tri-desetlet : nico svojega obstanka. Proslave i-•neira zbora jo udeležilo o. i koli 800 os4'b. Na zborovanju ji i vladalo dobro raizpoloženje za na 1 dal.ieva-n.je usfnešneir-i gosjvidar
-	.skega dela v korist ljudstvu, j
J	Dva dni in dve noči
• • je ležal smrt'.'io-nevarno poško-lo
-	j v-mi v kamnoTemu ]>ri Sesljapi
-	;"5-lerni kamnosek Ivan T^egiša Valjal s,, jo po blatu ves krvav £.i>ravili -o ga v težaško 'bohueo
i flovoriti ni mogel več. Najbrže it padel če z strmo steno, ko se j< zvečer vraeal domov.
k
. Kraški župani pri generalu Mone
i |	siju.
i | Številni zastopniki kra-ških ob i _ . v čin. med drugimi župa-ni iz Sežane
Kon?*ive. Skopega. Dutovel i. To
. i maja in Avberja so posetoLi grt
-Jnera'a iMonesija. poveljnlika sed
i me milične cone. in mu predfbži
.-li probleme, ki najnujnejše zade
i va jo Kras. Treba, da <e ugodji-
-	rešijo za kraške občine, ki da je j* -milici par stotin n dan i h "črnil I sra;jc *. . iMonesi j:m je vso obl ju
-	j bil. Z-«(>ane so spremljali fašistov
ski tajniki.
Prosper Merim ee:
Verne duše v vicah.
(Nad&ljsTuije.)
Don Juan se je smejal do sol, <►!> bbtztit'tii zamisleku svojega tovariša in je vzel karte in jih zine-pazil pri igrri. Dona (Jarvio ni ta »al- Dobil je, čeprav ni čisto izguba čisto nič boleLa. Vzel je papir in črnilo in napL^al doni Faust i kakor neke vrste menico. Xa-roril ji je, naj se pokori prina-k&Icu teh vrst. prav kakor naj iz-plat a toliko in toliko dukatov svojemu dolžniku.
Don Juan se je smejal še vedno in je ponudil donu (Jareiji enako thl s\oje strani Tola ta je odklonil. — Ce imate količkaj poguma,
—	je rek*'!, — vzemite moj plašč in pojtlite k vratom, ki jih dobro jM>/nate. Našli boste le FaiLsto, ker van Teressa pričakuje. Med-če pojdite za njo; ko bo v >obi, bo pač najl>rž nekoliko presenečena in bo jokala, toda to naj vas ne moti- Bodite brez skrbi, zavpiti se ne bo upala. Pokažite ji tedaj moje pi.viuo. Recite ji. da sem jrro* zanski zlobnež, pošast, ali kar hočete; da >e pa lahko maščuje, in to ma.Š4i-\anje Ik> zelo .sladko, o tem ne dvomite.
V. v*ako Garcijevo besedo se je h ml i«" bolj polaščal .srea dona J nana. Šepetal mu je, da bi morda bilo to, kar je doklej .smatral le za .šalo, zanj zelo prijetno. Nehal se je smejati in rdečica mu je zalila obraz.
—	Da bi le dona Fausta privolila v zameno. . .
—	(V bo privolila! — je zakli-eal ničvredmž, — kakšen buza-kljun pa >te, tovariš, da £e premišljujete. kako se ho odločila ženska pri izbiri med ljubimeem šestih me*eeev irr onim enega dneva. Pojdite in jutri se mi bosta zahvalita oba, o tem sem prepričan Kot edino povračilo vas pa prosim, da mi dovolite dvoriti vaši doni Terezi.
Ko je videl, dn don Juan še vedno omahuje, mu je rekel: — fMhu-ite sr. Jaz nocoj ne maram videti Fauste. <~e noT-ete vi, pa da in ta li^t surovini Fadriku, pa poj de on.
—	Pri moji veri, naj se z^odi, k.ir li.- e! — j.> zaklieal don Juan in pograbil j »i van je; in da bi tnti /j;Lstel poginu, je izpil v dušku največji kozirec montiljške.i pa vina.
l "ra s*? je bližala. V donu J nami >1» j.' še oglašala vKt iu da bi jo udušil, je zlival vase čašo za čašo. V zvoniku je bilo- Don (iar. cia j«- ogrnil dona J nana s svojim ,da.š<*ern in ga peljal prav do vrat •svoje ljubice. Dal je dogovorjeno znamenje* v«**il prijatelju mnogo zabave in se oddaljil, ne da bi ga pri tem kaj pekla vest.
Vrata so se takoj odprla. Dona Fausta je že pričakovala nekaj časa.
—	Ste vi. don Garcia? — je tiho vprašala.
—	Da. — je odgovoril don Juan tišje in zakril svoj obraz s pla.šTrm. Vstopil je, vrata w se zaprla in začel se je vzpenjati po stopnicah.
—	Primite za rob inantilje, — je rekla ona, — in mi sledite kolikor mogoče tiho in oprezno.
Ce* par trenotkov je bil že v Fa ust i ni sobi. Svetilka jo je le napol razsvetljevala. Ob začetku je don Juan kar stal pri vratih in *e ni niti upal odgrniti plašča niti sneti klobuka- Dona Fausta ga je nekaj časa molče opazovala, nato pa je izprožila" roke in stopila proti njemu.
Don Juan se je tedaj odvil iz plašča in storil enako.
—	Kaj, vi, gaspod don Juan?
—	je vzkliknila, — ali je don Garcia bolan T
—	Bolan! Ne, — je rekel don Juan. — Toda on ne utegne. Poslal me je k vam.
—	Ah, kakšna škoda! Toda. povejte mi, ali pa ne zadržuje kaka
druga žonnka ?
—	Torej že veste, da je velik veternjak !
—	Kako bo moja sestra vesela, ko vas ugleda- T'boga. . . mislila je, da vas ne bo. Oprostite mi za
trenotek, grem ji povedat.
—	Ni treba.
—	Kako ste čudni, don Juan! Najbrž imate kako slabo novico zame Govorite, ali se je kaj pripetilo donu Garciji?
Da si prihrani odgovor, ki ga je spravljal v zadrego, je izročil don Juan ubogi deklici zlovešče pismo dona Garuije. Prebrala je v naglici in ni mogla takoj razumeti. Prebrala j?a je iznova in ni mogla verovati svojim očem. — Don Juan jo je pozorno motril in videl, kako si od časa do časa briše čelo in mane oči; ustne so ji trepetale in smrtna bitdota ji je stopila v obraz; z obema rokama je morala držati papir, da ji ni padel na tla. Končno je viknila v obupnem premagovanju:
—	Vse to je ponarejeno, vse je strašna laž! Don Garcla ni nikdar pisal tega-
Don Juan je odgovoril:
—	Saj poznate njegovo pisavo. On ne ve, kakšen zaklad je imel. In jaz sem sprejel, ker vas obožujem.
Pogledala ga je z globokim zaničevanjem in je začela še enkrat prebirati pismo z največjo pazlji-vo>tjo, kakor advokat, ki čuti, da leži v listini prevara. Imela je široko razprte oči in pogled se ji ni odmaknil od papirja. Od časa do časa ji je zdrknila .solza po licu. ne da hi trenila z rokama Naenkrat pa .se je mrzlično zasmejala in zaklicala:
—	'saj je le šala, kaj ne.' Saj je šala.' Don Garcia je tu, on pride.
—	To ni nobena šala, dona Fausta. Nič ni bolj resničnega, kakor .ir moja ljubezen do vas- Nesrečen bom. če mi ne verjamete.
—	Malopridnež! — je rekla dona Fausta ; — toda če je vse res. kar praviš, .si ti še manj vreden kakoc je don Garcia.
—	Ljubezen vse odpušča, lepa Faustita. Don Garcia vas zapušča, vzemite v zameno mene- Na steni vidim naslikanega Baklia z Ari-1 ano. Naj bom jaz Bakli!
Ne da bi kaj odgovorila, je pograbila nož na mizi. se približala donu Juanu in ga dvignila nad njegovo glavo. Toda on je sledil vsem njenim giboni; prijel jo je za roko in jo razorožil brez napora. V ve: i, da jo sme kaznovati za te sovražnosti, jo je trikrat j>o-' j ubil in vlekel proti mali postelji. Dona Fausta je b.la >Iabotna in nežna ženska; toda srd j* je vlil v ude moči. in zoperstavila se j«' donu Juanu. oprijemajoč se oprave in braneč se z rokami, no-iranii in zobmi- Od začetka je don Juan sprejemal udarce z nasmehom toda kmalu je jeza -v njem premagala ljubezen. Nasilno in l»r«-zobzjrno je privil k sebi Fau-Mo. Bil je pobesneli borec, ki hoče na vsak način premagati svojega nasprotnika, tudi če ga pri tem ud uši. Fausti je sedaj preostaja!o za In je .sredstvo. Dotlej ji je ženska sramežljivost branila, da bi |M>klicala na pomoč, toda ko je vi lela, da bo sicer premagana, je vso hišo napolnila s svojim krikom.
Don Juan je čutil, da se sedaj nič več ne gre za to, da se bo polastil svoje žrtve, ampak da reši samega sebe. Hotel je suniti Fau-sto od sebe in planiti k vratom, toda ona se ga je držala za jopič in ni se je mogel osvoboditi. Istočasno pa je že slišal naraščajoči hrup in vrata so .se začela odpirati; niti trenutka ni smel izgubiti. Se enkrat je poskusil pahniti od sebe dono Fausto, toda o-klenila se ga je bila s toliko močjo, da se je le vrtel okoli nje in se prestopal z mesta na mesto- Dona Fausta je bila tedaj pri vratih, ki •so se odpirala na znotraj. Kričala je kar naprej. Naonkrat se vrata odpro. Na pragu se pojavi mož s puško- Vzkriknil je od presenečenja da je kar odmevalo in začni .se je jok. Luč je ugasnila in don Juan je čutil^ da se roke done Fauste razklepajo in nekaj mlačnega ga je obliio. Padla je, ali bolje, zdrsnila je na tla; krogla ji je prebila hrbtenico; njen oče je zadel njo namesto njenega zape ljivea. Ko se je don Juan začutil
BELA HISA V SNEGU

prostega, je planil v dimu proti vratom. Oče ga je udaril s puškinim kopitom in neki lakaj ga je zadel z mečem- Toda zgodilo se mu ni nič hudega. Potegnil je meč iz nožnice in skušal si priboriti pot in ugasniti ba'kljo ki jo je nosil lakaj. Prestrašen se mu je zadnji umaknil. Toda don Alonsb de Ojeda, ki je bil hraber in neu-strašen, je brež odloga planil na iona Juana. Le-ta je odbil nekaj napadov in v začetku ni imel drugega namena, kakor braniti se. — Tola stara navada mu je vodila meč in oče done Fauste je globoko zavzdihnil in padel smrtno ranjen na tla. Don Juan je imel se-laj pr<*st izhod. Z enim skokom je bil na stopnicah, kmalu nato pa na ulici, med tem ko so se služabniki gnetli okoli umirajočega gospodarja. Ko je dona Tereza zadišala strel, je pritekla in videla grozen prizor; onesvestila se je in padla ob stran svojega očeta- Tedaj je vedela samo za polovico svoje nesreče.
Don (Jareia je baš praznil zad-ljo steklenico montiljskega vina. ko je don Juan planil na vrat na los v njegovo sobo in se ves zasopel vrgel v naslonjač, ne da bi mogel izgovoriti besedico; bil je bled, o.blit»s krvjo, njegova obleka je bila. raztrgana, ovratnik je niel v nered« in frfedal je abega-io. On i je atkoj slutil, da se je noralo pripetiti nekaj strašnega. Pustil je dona Juana. da je par-krat teicko zasopel, potem pa ga je vprašal o podrobnostih; s par besedami je povedal vse. Dona O are i jo ni bilo lahko spraviti iz ravnotežja in je zato poslušal mirno pripoved svojega prijatelja. Nato je natočil vina in mu ponudil kozarec.
—	Pijte. — je rekel. — dobro ram bo delo. Položaj je težaven.
je pristavil čez nekaj časa. — T "boj očeta. to je huda reč. . . Saj imamo vzglede, kar začnimo pri Citliu. Najslabše pa je. da imate a.kih petoto belooblecenih mož. k: bi bih vsi vaši bratranci in kri bi vas branili pred stražo in pred -o-odniki ubite-jra. . . Toda misliva najprej na rešitev.
Stopil je parkrat. po sobi gor in lol. kakor da hoče zbrati svoje misli.
—	Da bi po takemle nastopu, — ic povzel. — še ostali v Salaman-ki. 'bi bilo blazno misliti. Ta don AVynso /de Ojeda ni bil ni kak -metnjak iu «o vas služabniki tuli morali sporznati. Toda sedaj ■te s.i že trudi na univerzi pridobili
tako slavo, da 1k> sum ta:koj letel na vas. Čujte, treba je bežati, le verjemite mi. "hi sicer, čim preje. Vm bolje. Vi ste že itak tu postali trukrat bolj modri, kakor se to <r>odohi za plemenit a^n iz 'tako odlične rodbine. Pustiva Minervo n za tee i va se k Marsu: tam vam bo šlo bolj po sreči, kajti zmož-"o^-ti imate. V Flamdriji so Wri Pojdite se bort+ proti krivo vernem ; nobena molitev nas ne bi mo-Tla bolj odrezati naših grehov na tem svetu. Amen. Da končam kakor pri pridigi. CPride še."^
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAfeODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
t
Odpoved romunskega kronprinca.
Dunajski koresipndeiit london--tke-ga Ista '"Dailp Express' objavlja zan;\nive podatke o bivšem omuiiskem prestolonasledniku Ka" rolu in o pravih vzrokih njegove odpovedi. Do svojih podatkov se je dokopal na ta j in.-.t ven način. 1'spelo se mu je približati zelo visoki dvorni dami romunskega ivora. ki mu je v dramatični 0-kolnosti intimne nočne zabave odkrila ozadje odpovedi princa Ka-rola. Poročevalec piše:
Dne 124. oktobra je romunski kralj Ferdinand resno zbolel. Bratianu, ki se je nahajal pri kraljevi bolniški postelji, je izroči' zdravniški buletin prestolonasledniku Karolu i:i ga iskreno na p rot sil, naj ostane v Bukarešti. Tisti čas je namreč princ stalno potoval po Romuniji kot nadzornik zračnih sil romunske vojske. —
t
Rumunski prestolonaslednik
HCN4V MILLER. «>ln. O C-
Pri ne, ki ne more trpeti mioistr-skega predsednika Bratianu, mu je osamo odgovoril in dejal: — Ni potrebno, da mi nosite zdravniške buletine. Poznam zdravnike, obveščajo me direktno. Kar se tiče prestokmasledništva. vas prosim, da -se vzdržite nasvetov. Ne potrebujem jih. A ko mi usoda do-
no glavo, katere se bom tudi posluževal, da ž njo vladam. —
Globoko užaljen je ministrski predsednik poslal princu sledeče pismo: — Visokost, opozarjam vas. da sem vodja najmočnejše s»tranke na Romunskem. Zvesto služim kroni tn narodu več kot 20 let, tako, da take opazke proti meni niso dc/oljen^ zlasti, ker jih rie zaslužim. —
Princ je odgovoril ministrskemu premisedniku. naj se nm v bodoče ne pr ikaže pred oči. Prodno je princ Karol odpotoval v London. ga je obiskal nečaik ministrskega predsednika, princ Stirbv, in mu svetoval, naj postoma pri svojih ljubavnih avanturah bolj diskretno. Roizžaljen radi tate o-pn dee. je prestolonaslednik oklo-futal princa Stirbvja. Kralj je
» •
pozval prestolonaslednika na odgovor. Ta mu je odvrnil: — Zakaj obsojate samo mene? Ali ne vidite. kaj se dogaja na dvoru?
Kralj Ferdinand je namenoma pr -zrl odgovor svojega sina in ga prosil, naj potuje v London, da ga zastopa pri pogrebu angleške kraljice - matere. Pri povratku v Pariz ^e je princ sestal na pariški postaji z irovqH) Lupešcu. Ta sestanek je razburil dvorne kroge v Bukarešti. Dvakrat je kraljica Marija pisala sinu v Pariz in mu s trpkimi besedami očitala zveze z go^|>o Lujpcscu. Princ Karel je moral zapustiti Pariz in odpotovali v Benetke. Tam je našel pismo očeta, ki mu preti s lnulo kaz-n'jo. ako ne zapusti svoje ljubice. Razburjen radi teh pisem, je prestolonaslednik odgovoril očetu, da se odpove prestolu. V odpovednem pismu je tudi stavek: — Do Hro bi bilo vedeti, kdo vlada na Romunskem: IlohencoUernci ali Bratianu ? —
ŽIVLJENJE NA PLANETIH
odkritja leži marveč v tem, da sta našla v Marsovem ozračju vodne lilaje in kisik. Ce pa vsebuje Mar sova atmosfera vodne hlape, sledi, da se aia planetu nahaja tudi voda ; voda in kisik pa sta tisti dve snovi, ki sta Orgauičnim bitj(^i najbolj potfrefcni za življenje. — Astronoma sta izračunala, da' se nahaja v Marsovi atmosferi približno petlkrat manj vodnih hlapov kakor v zemeljski, kisika Šest do sedenvkrat. mam j.
S pričujočim odkritjem se zdi. da se tajinstveni problem Marsa, ki je dozdaj tvoril domala le snov za fantastične romane, z velikimi koraki bliža končni razrešitvi. — Na Marsu se torej nahajata zrak in voda, v koliki množini in v kakem razmer j*i do ostalih elementov. to je za enkrat .postransko vprašam je. Kilo si 1h> po tej ugotovitvi upal še nadalje zagovarjati tezo. da je naša zemlja edina sreč. niča med neštevilninii planeti, ki no>i na svojem površju umna in brezumna organičma bitja ?
ALI VESTE —
da 1*» kmalu Izšla izdaja vseh del našega najboljšega pisatelju Ivana Cankarja. AH veste, da so Helmar turške cigarete zato lako izburne, ker vselni-
jejo najboljšo kakovost Čistega turškega toltuka? Navadne eijrarete vsebujejo navaden t«>l>ak. He lina rs pa samo eisti turški tobak.
NAPRODAJ FARMA
v bližini slovenskih družin, dobra rodovitna zemlja. Pojasnila daje: Anton Malovrh, R. 1,	Medford, Wis.
Dl^E 6. MARCA
potujem domov, da prodam pose-'stvo na javni dražbi. Primoževo št»iv. 11. Paka pri Borovnici. Ce kdo izmed rojakov hoče kupiti, naj poroča svojcem v domovini. Martin Kovač, Paka štv. 11, Jugoslavija. (2x 26.27)
Napadalci na faiistovskega tajnika v Doberdobu pred sodiščem.
Dne 31. decembra je bil, kakor tudi obtožnica, napaden fašistov-ski tajnrk in učitelj v Doberdobu •Jos. Ramanelli. ko se je vračal domov. V Tržiču se je vršila radi tega kazenska razprava in obsojena sta Lovro Rade t i č, na 3 mesece in 10 dni zapora, Fran Pahor na 1 mesec pogojno. Semolic in Stanič sta bila oproščena.
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec mirnega značaja se želi seznaniti s Slovenko od 35 do 38 let staro, tsudi vdovo z enim otrokom. Na premoženje se ne gleda. Resno misleča naj pošlje sliko na;
"TAJNOST', c'o Glas Naroda, 82 Oortlandt St., New York, N. Y.
IŠČEM
izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor.
Poldrugo lofo je preteklo od takrat, odkar je bil naš bratski, planet. Mars v največji bližini zemlje. Stotine in stotine telesko-j pov je bilo tedaj naperjenih na I veliko, ognjenordečo žareeo /.vez-\ d.->. Ves svet je z nestrpno napetostjo {»ričakoval. kaj bodo i>ove-dali astronomi: je li življenje na .Marsu ali «ra ni? In če je: kakšna so bitja, ki so naseljena tam daleč gori na zemlji podobnem planetu ?
Minili so kritični dnevi, toda senzacijonaineiga poročila, ki so <*a milijoni in milijoni s toliko nestrpnostjo preakovali. ni bilo in ga ni hotelo biti. Rdeča zvezda se je jela zopet oddaljevati od zemlje; postajala je manjša in ble-dejša, istočasno pa je tudi bledelo zanimanje zanjo med zemeljski, mi prebiva le i. Kmalu potem se je v Ameriki pojavila vest o >tajin_ st ven ill radio signalih, j>ojavili so se fantastični glasovi, ki so z vso gotovostjo zatrjevali, da je vzpostavljena brezžična zveea med zemljo in Marsom: Evropa se je sicer malce začudila, večje fpO-
P R v o	51««™!*%-
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal nas uradnik prav do Ljubljane. Pnzil bo na prtljage in gledal ixisebno na to, da bodo vsi letniki udobno in brezskrbno iMjtovali.
Na razpolago Imamo i »osebni oddelek za naSe potnike, najboljše kabine v sredini parnika z 2., 4. in (J. postelja mL
Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom in železnico vred. za tja in nazaj pa samo $_'(M».00 In $r>.00 vojui davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila Čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
REVMATIZEM
Revmaftzem vsrh vrst, stari ali gel$ začenjajoči se. je mogoče sedaj
uspeSno zdraviti potom IZNAJDBE slavnega ziuinst v.-iir>Ku zdravnika z
"A NTI -11EVM A TIC .V IM ZDR.XVIJE.VJE.M I>f:. TOM ASA". Xeoxiraje se.'kako dolgro trpite vsled r»-vmatizm;u. nevritisa, hrbtobola. lumbaga, trganja, bo-l. 'in v sklepih ;n drugih bolezni n;«.š»- -ANTI-UEVMATICXo' ZDRAVLJENJE DIt. TOM ASA" vam l»o prine.«!o pomoč- ter zaustavilo vase trpljenje. Nehajte trpeti in lK«lit^ zopet veseli: Ni Sa revmatizma. k bi bil preveč nevaren ali prevč zastaran, kajti mi jamčimo hitro <Hlp«->m.x". Ne mudite, ampak pišite takoj po brezp'aOno knjižn i. Ali hočemo vsakogar prepričati, kako *se iznebi bolečin. te danes ter pridenite znamko za 5 centov za. odgovor. -	CHICAGO MEDICAL LABORATORY,
1723 N. Kedzie Ave..	Dept. 144.	Chicago. III.
loi-L da postanem kralj, imam la^t- z*>rnosti pa tem vestem ni pos-veti-
la. Zanimanje za Mars je zamrlo.
Xo. in sedaj se zojx>t pojavljajo taika poročila. Dva odlična ameriška astronoma, ki se že dlje ča.sa bavita z Marsovim problemom, dr. Saint John in dr. Adams, sta ugotovila, da je Mars obd«m z atmosfero. Ta ugotovitev — če je resnična .seveda — je vrlo važna: zakaj če je na Mahsu zraik, sledi, da je tudi temperatura na njem primerna za organska bitja. — Kajti atmos-fera je nekaik ščit, ki varuje planete podnevi pred veliko toploto, ponoči pa pred velikim mraeom.
Toda odkritje teli dveh asrtro-jnornov samo na sebi ni toliko važno. saj je znano, da so zvczdoslov-'ci že pred njima z večjo ali manj-;šo fjoot.vostjo vedeli, da je Mars j obdan z atmosfero. Pomen tega
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.

je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
P V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt 8tr«et	Hew York, H. T.
NAROČAJTE SE NA ,4GLAS NARODA"!

*,-.. _____ ....
(C; MCNRV H.LLC. W«|M »C.
Mjka nam predstavlja popped na Bedo lliso v "Waslfmgtonu in na park krog nje. Tistega dne, ko je bila slika vz^ta, je zapadlo osem inčev snega.
BELE ROŽE
SOMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Narodi" priredil O. P.
34
Nadaljevanje.)
APARAT, KI ZAZNAMUJE GIBANJE ZEMLJE
U»CCKWCC3 * yv;|1WCOO. H. v.
V Iwoa C'itv, low;
a. >to čevljev gkxbok rov, -v- kojega dnu sC nahaja aparat, ki natančno registrira gibanje zemlje. Xa -sliki vidite aparat, profesorja dolina A. ELdritge-a ter skupino dijakov.
—	In vendar nisi še nikdar povedal, v četni je obstajala ta tvoja blodnja. — je dostavila /. vprašuj o čim i>og4e.doni.
—	Bila je pokopana, ju> .-i .postala moja. — pustiva jo počivati, — je rekel, zelo resno, a vendar dobrohotno. Iris pa je taikoj razumela. s taktom resnične ljubezni.
--- Pocivu naj, ločiva za vedno, — je rekla pritajeno. — Rada bi pripomogla k temu. da nikdar več ne vstane.
—	Kako hi mogla! Vspričo mojega sobičnega svita se morajo umakniti vse senee, - je cd vrnil knez prisrčno. — Le včasih, v sanja h. s,, mi pojavi spomin na oni čas. — drugače jo vse ja«no in svetlo v mcni,^— potom tebe. Irk. Le redkrtkedaj se mi sanja.
to ni bila nikdar moja slabot. ne kot Olga. ki je znala vedno pripovedovati dolge povesti o svojih sanjah. Ali ni pisala v zadnjem pismu, da je imela strašne sam je, ko je'bila lan-ko leto tukaj.'
—	l>a. Marcel a Olga rada pretirava.
Knez je zopet p »gladil svojo ženo po glavi.
—	Ali se tudi tebi kedaj sanja. Iris? _ je vprašal, po kratkem odmoru.
—	O. da. — je o-d\ mila smehljaje. — a same neumnosti, se-
veda.
—	Torej t<- nis,, sanje še nikdar prestrašile?
—	Prestrašile, ne . to bi bilo preveč rečeno, — je menila 7.a,mišljeno. —- Je namreč. — a ne smeš s«.« norčevati iiz mene. Marcel.
—	Nikdar, Iris.
•'DaHa nrihorin i•«• v
Teffi:
Sreča.
(Povest dame iz Petrograda).

Meni gre vse vrlo po sreči Oe bi mi ne bili pokradeni prstani, bi vrgla nalašč za }>oskušnjo enega izmed njih v vodo. če bi pri I na- še lovili ribe in nam jih dajal; jesti, bi gotovo zopet našla v njej svoj prstan. Z eno besedo — Polikratova sreča.
Kot najboljši primer nenavadne sreče vam povem svojo zgodbo o hišni preiskavi.
Treba re*-i. da smo bili na hišno preiskavo že zdavnaj pripravi jeni. Ne morda zato, ker smo se čutili in priznavali za. zločince, marveč enostavno za:fo. ker so pri vseh naših znancih že bile hišne preiskave ; zakaj naj bi bili mi slabši od njih ?
('aikali smo dolgo — celo naveličali smo se že. Stvar je pa taka. da so bile preiskave navadno ponoči Okoli tretje ure in določili smo si dežurstvo — eno noč ni spal mož. drugo teta, tretjo jaz. Neprijetno je namreč, če bi bili vsi v postelji, nikdo ne bi mogel sprejeti milih gostov in jih zabavati. dokler se drugi ne oblečejo.
Pa smo čakali in čakali in slednjič dočakali. Pridrčali so avto-irol iii. Vstopilo je uakrat pri zadnjih in glavnih vraitih o^em oseb.
Svetilko k obrazni:
—	Imate dovoljenje nositi orožja
- Ne.
"-lkaj ne?
—	Zato. ker nimamo orožja, s camim dovoljenjem pa ne bomo streljali na vas.
Pom i-Tli — se strinjali
Sli so brskat no sobah. Naši so seveda vsi vrtali iz postelj, v obraze zeleni so škripali z zobmi, mož z uro, vtaknjeno y usta, teta
z briljantom. skritim v nosnici skratka vse kakor treba.
Oni pa brskajo, .stičejo. preba-dajo z bajoneti stole, s puškinimi kopiti bije j o ob -steno. V shrambi -•o izvlekli izpod omare stare časopise. razmetali jih in v enem izmed njih staknili sliko Korenskega.
—	Oho. samo tega nam je bilo treba! Vsi boste postreljeni!
Onemeli smjo. $to|jim'o. molčimo. Sliši se samo tiktakanje ure v moževih ustih in tot.ino sopen-je skozi brrljant.
Kar se dva, ki sta segla v orna ro in nekaj zagrabila, začneta prepirati.
—	Jaz sem prvi našel.
—	Ne, jaz. Jaz sem otipal.
—	To ni nič, če si otipal. Otipal pa ne izvohal.
—	Kaj laieš! Daj vse na kurp. potem boino videli.
Mi smo to iposlušatli in v strahu ekto onemogli. Kaj so li mogli najti takšnega? Mogoče je kakršenkoli mrtvec zlezel tja notri.
Ne. gledamo, izvlekla .sta malo steklenico in jo bova krčevito zagrabila.
—	Poli tura.
Tudi ostali so se približali in se smehljala.
Mi smo se samo spogledali:
—	Po sreči nam je šlo.
Moie razpoloženje je bilo naenkrat i »borno.
—	Veste kaj. pravijo. — ne bomo vas zdajle aretirali, ampak čez par dni.
Pobrali so žlice in se odpeljali.
fVz nekoliko dni *mo dobili .poziv. da se javimo k zaslišanju. Pozivi <io bili podpisani z imenom "Havriljuk". Mislili smo in mislili, odkod
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parnik! n* olj«
FRANCE — 6. marca
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda * umivalniki ln tekočo voda za 2. 4 aH 6 oaeb. Francoska kuhinja !n pijača.
cfrerxtvJ&ie
1» STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni affentje.
tretanje parnikov Shipping N«1*'
F5
nam je neki auau ta priimek, a e nismo mogli spomniti.
—	Menda so Fenknega ženina naziv ali Gavriljuk, — se je spomnila teta.
Tudi mi smo se spomnili, da l>o menda tako. Toda sa ni i -sebi nismo verjeli. Ni mocoče. da bi bil pijan vojak, ki se mu je tako kolealo. da se je razlegalo iz kuhinje pa po celem hodniku, da bi bil on zdaj predsednik tako važne komisije za zasliševanje.
—	Pa če je vendarle itako! . . . Kdo ve ? Pa zaikaj .smo spodili Feniko? Fenka je bila tako lena iiii raiztresena. da je namesto iz konjskega mesa skuhala juho iz tetinega klobuka'. Oprav je bil klobuk že star. bi ga bilo vendar lahko ra/zločiti od konjskega mesa. Od nas seveda, ni nihče jedel tiste juhe. Fenka in (»avriljuk sta .jo polokala 'polno skledo.
—	Kaj bo le zdaj? — smo razmišljali ob pozivih.
Nič, iti smo morali.
Vstopim prva. Bojim se dvigniti oči
Pogledala sem kvišku.
—	On! Gavriljuk!
Sedi v važni pozi in puši.
—	Zakaj. — pravi. — ste imeli portret. Kerenskega, koutraci-vuriliei vurilena ?
Zmešal se je. zardel in začel iz nova:
—	Koneiviigirieinera. . .
Spet je ves zardel in nanovo:
—	Koistrivueilrra. . .
1 "strašila sem se. Mislila sem. če se zavoljo te besede razsrdi, nas bo ukazal ustreliti.
—	Oprostite, — pravim. — tovariš. da si dovoljujem prekiniti nas. Stvar je ta-le : Tiste stare časopise je zbirala za zavijanje raz ličnih predmetov pri donašanju, ali pravzaprav odnašanju naša bivša kuharica Fenja. lepa ženska. Zelo lepa. nekaj čisto posebnega.
Ne zaupno je poškilil name 7. levim Očesom in naenkrat prišel v zadrego.
—	Vi. tovarišica. madame. nikar se ne vznemirjajte. To je bilo nesporazumi jen je in za vas ne bo •imelo posledic. Ali kar se vaših žlic tiče, postreljenim ne vračamo predmetov. Čemu bodo te stvari ustreljenim? A oni. ki niso Ustreljeni. se lahko pritožijo v. . . pri tistem. . . no, kjer pač hočejo.
—	Pa kaj bi tisto, kaj bi listo, čemu bodo meni žlice! Sem jih že itak zdavnaj pripravljala žrtvovati na ufpora.bo državni epizotiji. . .
Ko smo se vrnili domov, smo o-pazili, da je naš hišnik že zavlekel k sprbi vse pohištvo — nrhee ni pričakoval, da bi se mi še vrnili j
Mar mi ne gre vse po sreči, kakor u t opij e ncu ?
Govorim resno, — ko bi imela prstan, pa bi ga požrla riba in bi mi dali to ribo snesti, pTav gotovo bi se oni prstan znašel pri meni.
Prav posebno srečo imam!
<7. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca: Suffren, Havre.
4.	marca: Deutschland, Hamburg.
6. marca:
Berengaria, Cherbourg; Franco,
Havre; Orduna, Cherbourg; Yorck, Bremen.
10.	marca:
George Washington. Cherbourg ln Bremen.
11.	marca:
Mount Clay, Hamburg.
13. marca:
Majest ic, Cherbourg; Bremen, Bremen; Andania, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savoie, Havre.
18.	marca: Cleveland, Hamburg
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aquitanla,
Cherbourg: I'itlsl.urgh, Cherbourg; Veendam, itotterda'n; Berlin, Bremen
22.	marca:
De Grass«, Havre.
23.	marca:
Martha Washington, Trst.
24.	marca:
Proa. Harding. Cherbourg. Bremen.
25.	marca:
Columbus, Bremen; Westphalia. Hamburg.
27. marca:
Olympic. Cherbourg; Ohio, Cherbourg
31. marca:
Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen.
10. aprila:
Paris, Havre. SKUPNI IZLET.
22. maja:
1'a.rls. Havre. SKUPNI IZLET.
22. junija
Pres. Wilson, Trst. SKL'l'NI IZUKT.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUD MAN, ki je v Indianapolis. Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Cleveland u ter nam sporočil. da namerava tudi v Cleve-landu vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako uspešno vršil v Ind i a na pol isu.
Mr. Rudrnam je mož poštenjak od nog d o glave ter 11111 v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga topl'o priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
SLOVENCI POZOR
Zdaj imate najlepšo priliko, da si kupite trgovino ali svoj doni na zelo prijaznem in promet, nem kraju v središču sloven, ske naselbin* to je vogal Waterloo Rd. in 156. ceste, kjer so ravno zdaj odprli Slovenci bančno podružnico. V bližini bo. do spomladi zidali Slovenski Dom. samo 10 blokov stran od Euclid Beach Parka.
A. H AN S EAT H 404 East 1561 h Street Cleveland, O.
Kako se potuje v stari; kraj in nazaj v Ameriko
K<!or ]• HA2Bfcn)«c potovati itari kraj, Je potzebno, da J« n*) tančno poučen o potnih listih, prt U*gi ln družili itrareh.
Pojurila, ki ram Jih ubone dati VBled na.Se dolgoletne Ukii&:j Vam bodo gotovo v korist; tndi pri poroč&mo vedno ln prvovrstne pai nikt, ki tpiaje kabin« tndi t m
-a* red c.
ftlw m« BtMhdik« pertavt
ki je atopila v veljavo a 1. joiij«® 1S24, tam ure J o tudi nedržavljar dobiti dovoljenje ostati v domovi* leto in akc potrebno tndl delj tosadevna dovoljenja lsdaja gen t ralni naseLnliki komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do voUecJe m lahko napravi tudi * New Torkn pred od potovanjem, tez — pošlje prosilca » stari kraj gla tam nanovojis odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor Bell dobiti sorodnika ai •vojca ls starega kraja, naj taa prej pile za pojasnila. Is Jagoela ▼1J« bo prlpuSčenih v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1024 naprs *«ako leto po «71 priseljencev
Ameriški državljani pa umor«) dobiti sem Eene ln otroke do li. 1« ta bres, da bi bili štkvoto. T rojene osebe se todi^u* štejsje fcvoto. 8 ta riši ln otroci od 1«. «. 71. leta ameriških državljanov p laujo prednost v kroti. Plšlt* m noja snila.
Prodajamo rosne liste fes v«« *frt
®e; tndl preko Trsta samoreje J» goclovan! sedaj potovati
Frank Sakser Slate Bank
82 Oortlandt It., H«w Yerk
Rada hi iz\*edela kje se nahaja rojak ANTON' MARKO VIČ. doma iz va>i P lese e. Jugoslavija. .Jaz imam pismo od njegove sestre in hi ga inn nida izročila. Zato prosim, da se mi oglasi ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar mu ,1)0111 hval-žna. — Miss Barica Stimac, c o Mrs. Miklušak, 1376 East Ave. A., New York, N. Y.
(4x 24—27)
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE
V>i kateri želijo za vtlikono«;ne praznike dobre d omare suhe KLOBASE, ŠUNKE in ŽK-LODCE naj takoj od nas naročijo. Cena 40 centov funt, poštnine prosto. Se priporočamo
FRED JAZBEC 1561 E. 40 St., Cleveland. O.
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽUST bo obiskal rojake jk> Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
$25. NAGRADE S25.
Prosim cenjene rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve kje se nahaja moj mož
Zoper naduho
tekom zime.
Značilna metoda, ki je prišla na pomoč nadušnim ter zaustavila najhujše napade. — Pišite danes po prosto *	poskušnjo.
^"e trpite r.sl<*d onih strašnih napadov naduhe, ko je mrzlo in vlažno; če s^ vam rdi, da je vsak vaš zdihljaj vafi zadnji »dihljaj. piSte zagotovo na Frontier Asthma Co. za prosto poskuSnjo njlho,-ve značilne metode. Ne ozirajte se kjerkoli živite in če imate -še kako zaupanje v katerokoli zdravilo pod solncem, pi-6ile za to brezplačno ponkuAnjo. <~V ste trpeli vse življenje ter »te poskušali vse, kar ste mislili, da je najboljše za preprečenje strašnih napadov naduhe, fe ste izgubili ves pogum fn upanje, pišite po to brezplačno ^•»kušnjo. Edino na ta način se lahko prepričate o napredku, ki ga boste deležni kljub vsem svojim prejšnjim razočaranjem v boju z naduho. Torej piS te po to prosto poskušnjo. Pedaj. Ta vest je objavljena, da se vsak trpin lahko udeleži te napredne metode. Prvo zdravljenje je brezplačno, ki Je znano tisočerim. To Je največje presenečenje. kar so jih kdaj doživeli. Xe čakajte!
Brezplačni poskusnji kupon.
FRONTIER ASTHMA CO.,
Room 9Gft-D, Niagara and Hudson Sts
Buffalo. N. V.
Pošljite prosto poskušnjo svoje metode na: .......................
Jakob Cerar
i/. WV^t Allis, "Wis., pri Mihvauke, Wis.
Tukaj sva živela 18 let in zadnji čas sva imela pekarijo. Dne 4. decembra 1025 je odšel z dovoznim avtomobilom (Delivery Truck Ford) z doma in se od takrat ni več vrnil. Zdaj ne vem Se je živ ali mrtev* in sama ne morem voditi naprej pekarije, za to sem priniorana jo prodati ali pa zaren-tati. Prosim rojake, ee kdo kaj ve o njem. naj mi naznani za zgoraj označeno nagrado, ali pa naj se sam oglasi.
Mrs. Mary Cerar, 8213 George St., West Allis, Wis.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
J ■•• pr>- iianju lega p sma si- je *>zrla Irts v cvojcsga moža.
< u ino je, kak.šen talen* ima Olira. kadar je treba delati
zdr.i/ije in nemi— je rekel Marcel z vzdihom. — Že sedaj se ču-1 n pi jaujan tu. \i pa mojroče i/premen it i in treba je ibrzojaviti v
••■■•'». Ti ■ •> j""e\Z'-la Fu'ksijo, kaj ne, Lrr>? Jaz isprejmem Spi-nij.i. Olt.	mi storila to. Treba 1k> zakriti slike prednikov,
da ne iifhio vnleli. kako bo«io pn-li v ta grad ameriški iti italjanski pustolovci!
—	Marcel!
N'-. h d l»rn vem. d.i me poznaš in veš tudi. da sodim lju-
p" r i!i -•: a/ »: m ne po njih rojstvu. Poleg izobrazbe duha jm inoi.i .ju- ■ • I"\« »udi i/oljr.i/h«» srca. kajti .kaj koristi človek, ki / «... j,-iU.. <•!:!<au, kujeta značaj pa ni brez hibe. In tega h-., m p t - - •» dveh	katera m* nam je vsdilo. Zamišljena
draga moja.
To pismo mi daje mislili. Marcel. — je odvrnila Iris. — V piv - i t,r. • ic rlcih- Sigrid. glede njenega izpremenj enega bistva.
-- V-" i . . ne. — je prekinil knez. — Saj veš. tSigrid mi ni >impat na. a to me ne -me zavesti, da bi bil krivičen napram
njej.
O-ia u- k a zame. Marcel. — je vzkliknila IrLs. — Prods'.i ' - ■■ • • .	p' / kiln d<> trenutka, ko si stopil ti v naše živ-ij« n.;e, • I i /.m n -.krh za <>('■• ta in mene, katero je strašno raz-vad Ja. Naenkrat pa ta preobrat. Kako naj to mzumem ?
Mogo.'e nam i>o -ania nekoč r«^šila to uganko, — je odvrnil kiie/. k i bil "1 otwlaljen od rešitve te uganke, ki j>a vendar ni bol« -i. -:	I n svojih idej glede tc<r£i. — Človek je zelo dosro-
fieu izpr« meiiiham t<'r nu»:a iti enkrat-a' svojem življenju skozi dobo b »j« v m viharjev iMogočc -e nahaja Sigrid ravno v taki dobi, i i>' menja p- je-fo ohrat.no točko. Številni jo hitro premagajo. — a "i' iii i ' - i. -.i-' v«-č ča-a za i/.čiščenje svoj«» duše. Najboljše je. da >c pr« pu>ti značaje kol je on Sigrid samim wbi, d(»kler ne ob-
0	i - tr.'ie. da - viuejo v svoj stari krojr. Kar s«' tiče pisma Ol-. g«» mi nudi d< 'i si h »vi za va/mi-h'k. — napriniyr slučaj Boris-Fuk-sija.
—	Da; — je rekla Iris živahno. — besede Olge glede sinahe zvene tazdraž«-no, kaj ne?
l'» "z dvorma. — ,j«> odvrnil kneiz. — No. -aj bomo videli, 'kako stf.j.- stvari. 1'pajnio. da je nekaj, kar .se da spraviti v red, — dn; -i-	i«i !>ilo /a: /;« lVr.ri<a. ki pottrebuje enei-^ično. a tudi Iju-
'"•z.n.i \ /, ■ K.i s.- ti,-,- eneržfje. je najbrž ne manjka tej mali .Nin ik.ii:-!;t. > hva!. \ redno doslednostjo je izvedla svoj načrt. Od juvejra poertka j.- l>il njen namen j>ostati kneginja. kot nam je ne koč milila obrazložila.
Iris je prikimala ter zojh-l vzela pismo v roko.
Tukaj j s.- tretja toeka. ki mi daje snovi v.a misli. — je re-I. •' M - m .^p nija ali pravzaprav predlog Sigrid. «la se ga po-x 1 -	To }>' tudi izpreiiiemba. Marcel, — kajti Sigrid ga ni
mogla nikdar tr^ti.
- ( *'-■> j" v.-mlar n;i\e.Lla vzrok, — Saša. — je prii>omni! Knez. a IrLs je nev<M*iio zmajala z glavo.
^ _-n ' >j'.ui j,- <»d iln-ua naprej, ko smo ga spoiznali v K""	^ ; '' s ,nca na Sigrid, je rekla zamišlj«'n«). — Nikdar
mu ni daj.iia upanja, lavno nasprotno, a vi«l«da sem na njem. da ni • >pu- !. i« in%«'č da jt. ustrajiM) stremel proti svojemu cilju. Nikdar mu ni padlo n i v s;uij»h v glavo. <la .bi s«, potezal za ljubezen
t.-r stavim, da s,- danes pn,\ tako malo briga zanjo kot takrat. r-1 1 i' !I<U > - ''i«' --daj t ikaj /. njim? Nisem nervozna. Mar-r' ' !'• f' n. »rani. da !»i me nioirla misel na ta '"zakaj"' napraviti nervozno.
Kjiitv. -i je mol,".«, pii/pal vm.Hlko,
^ - i 1 ' ' ' -a p-'-r» d'»va-ija Olge ne morem sedaj niče-•" : ra • ■ vai.it ga. )>■ rek"!. — Ce pa misli Sigrid. da "	"	-r, ala ž i'.; m ma< ko in miš. se -zelo moti, — kajti to
je mo ,i hiša :i S.-IM g« >-»pod a r v njej. Le hodi mirna, draga! Naj.
'''.i i'- nil naš lepi mir. Seveda, prej ali slej bi .se m ra'a p kazati -vetu. a kar nama tudi more nuditi, ne ho nikdar 'a o I. |mi kot teh petnajst mesecev samote s teboj.
—	Marcel!
It'.-, je '»mahnila s svojega -tola, naslonila s-vojo glavo na prsi kneza t«-r mai zrla v olvrax z rosnimi očmi.
Marcel, it 11 je re>. da sem ti zadostovala in da ničesar ne po gresa* v moji drniž.bi? — je vprašala boječe.
r«-daj . " prijel z « bema rokama rtjeno glavico 1«»r jo poljubil
Ki=ko -res govor.t i tako. draga moja. — ko s«-m vendar : • -ni '":"* središče. pričet«-k in cilj celega svojega življenja.' •U/ in moial pravzaprav vprašati, če ti zadostuje sivo severno nebo in ta majhni k«.še. k zemlje?
- '1 i stari, do »r,. neumni Marcel. — se je smejala. — Da, Ita-'I.ia J C 1. pa. Dnige «b/.«-h' m, mogoče še h>pše, a najlepši košček zem-
''"•■' l';| ^'»niiar .|< movma in moja domovina je Visoki grad.
• > . ko - o Ija h a 1 ter sem bila sama doma. sem pravzaprav
H""-!ia!a. 'la ni ie t i grad v.se. s tel>oj in sinčkom vred.
Knez jo j.» poHx*žal po glavi.
N1 uie- ,la ljubiš m<»jo domovino, — je rekel priprosto.
1	':!<-	1'živel s\ojo mladost, tukaj dvajset let svojega živ-
1!! "'"'n "-val. ila nimam ni kak iii pravic več do radosti
živi hmi ia
l'o je bi .1 dolga blodnja. Marcel, — je odvrnila Iris resno, a ie v«*«lno kh-ec pred njim.
j"' ' Usnjeno, da me oprostiš te 'blodnje, — je odvrnil s precejšnjim v/.hičenj«'m.
i-KjsiiNl BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ
^ f___ /Ti	V*emite ga vrelega za odpravo prehladov
s. * 1 iJL' la	h« zaičito proti influenc«, gripi in pljuč-
if J-^HlB	- Zapomnit* rI, da l*d»-ljujf m Ilolgrarskl
~J ^Hv *	ta r.ad 25 let ter jra dimes millj.ni up«>r3l>ljijD T% odpoin-j^ v slučaju
S \ / "^TJ^^	r^vm-itizma, zaprtja ter želodčnih, jetrnih
\ \\O, / jr	In Udu'nih neredov.
^	Vprušajte svoJeRa lekarnarja za moj prlst-
I jf	n' <"-iJ 1 mojim Imt-nom na rde-
V >J	,n rmen' ftkatljl. Priporočajo ea. zdrav-
V^® M J jf	S"k' "s" Prodajajo lekarnarji vsepovsod
V X. yM	OpnmM: YHIU» drutlne naj bi Jmete
\	moj., v.iiko fikatljo xa 5 mesocev. PoHljite
M ki v/rt»u fLTLji	ml 25 )n iz* Jo vam bom takoj poslal.
H. H. VON 6CHL.ICK	Nalovite name: H H. von Schllck. 1're-
4 mol < Oolgarskim Cajtm.	»Idfnt, m Locust St., Pittsburgh. Ta,