Kri na Španskem, kri v Moskvi
Nemci obvarovali evropski mir. — Zakaj se Je Hitler čez noč izpreobrnil? — Ruska revolucija ubija svoje očete
Ljubljana, 25. avgusta.
Neutrudljivo se nadaljujejo bratomorni boji na španskem, ne da bi se bila vojna sreča nagnila na katero stran. Le ta sprememba je v primeri s prejšnjim tednom, da so to pot vladni nekoliko na boljšem — ali bodo ob izidu teh vrstic, je kajpada drugo vprašanje.
Za nas, ki gledamo te boje le od daleč, zgolj v zrcalu časopisnih in radijskih poročil, še strankarsko pobarvanih povrh, seveda državljanska vojna na pirenejskem polotoku nima tiste grozotne oblike kakor za Špance. Tem strašnejša je pa zato za neposredne udeležence krvavega plesa. Španci so že od nekdaj na glasu velikih ljubiteljev okrutnih iger: ali bi bile drugače pri njih doma bikoborbe in pete-linji dvoboji? Tudi vstaje, pobune in revolucije so pri njih dosti pogostejše kakor celo pri drugih južnih narodih, kaj šele pri hladnih severnjakih. To že samo po sebi vzame dobršen del pomena vsaki njihovi revoluciji in seveda tudi sedanji; toda zato še ne kaže sklepati, da bi bila pravkaršnja državljanska vojna — sit venia verbo -* zgolj sezonski pojav,
nah, dokazuje tudi vnema in zanimanje, ki jo kažejo nekatere države za dogodke na španskem: tu Nemčija in Italija, tam sovjetska Rusija in Francija. Rusi so podpirali madridsko vlado, Nemci in Italijani so se ogrevali za upornike, levičarska Francija pa sama ni vedela, kaj naj bi: simpatije so jo vlekle na stran madridske vlade, strah pred vojnimi zaplet ljaji ji je pa narekoval previdnost in rezerviranost. Leon Blum je združil oboje in poslal predlog velesilam, naj se obvežejo, da se ne bodo vmešavale v španske zadeve — dobro vedoč, da bo s tem rešen mir v Evropi, po drugi strani bo pa to vladi bolj prav prišlo kakor upornikom; saj je znana reč, da so nacionalisti dobivali orožje in municijo od zunaj.
česar se nihče več ni nadejal, se je ta teden zgodilo: poslednja med povabljenimi državami je včeraj tudi Nemčija pptrdilno odgovorila na Blumov predlog. Ni dvoma, da je to najvažnejši dogodek tega tedna, saj šele zdaj za trdno vemo, da ni več neposredne vojne nevarnosti v Evropi-in da bo grmenje topov ostalo omejeno na pirenejski polotok.
Bolgarski kralj Boris, ki se je s kraljico nudil nekaj časa v Berlinu, odhaja t domovino
Na španskem je že nekaj mesecev na vladi levičarski režim. Socialisti, sindikalisti in komunisti so zmagovito prestali volitve in so spomladi vzeli krmilo države v svoje roke. To pa kajpada poraženim desničarskim strankam ni bilo po volji. Ker so imeli večino višjih oficirjev na svoji strani, jim ni bilo težko pripraviti vse potrebno za revolucijo. Skrbrfo so se založili z orožjem in municijo — to jim je bilo tem lažje, ker se socialistom v Madridu (kakor pred tremi leti njihovim sodrugom v Berlinu in na Dunaju) očitno še sanjalo ni, da je sovražnik že pred vrati — nato so pa udarili. Precej temeljito, to jim je že treba priznati, a vendar še premalo: sovražnik je še zmerom živ, in kaže, da se mu celo moči vračajo.
Med desnico in levico se torej bijejo na španskem sedanji boji; načelnosti po tem takem tej državljanski vojni ne moremo odrekati. -Da gre to pot res za nekaj več kakor pri dosedanjih pobu-
in Tartakovn.om s ' (!)' točke. Na zadnjih 4 mestih so 4 Angleži Tylor (3'4), Thomas (214), Alexander (2 in 1 viseča) in Win-ter (1 'A).
Boj za prvaka se bo torej bil med dr. Euvvejem, inž. Botvini-kom, Capablanco in Finom. častno mesto bo po vsej priliki dosegel Aljehin, čeprav je v začetku slabo kazal. Dr. Vidmar bo, upa]-, mo, ohranil sedanje mesto pred Laskerjem in Bogoljubovim; to bu za našega znanstvenika vsekako lep uspeh, saj se bavi s šahom samo za šport in zabavo. Qu.
Morda bi kdo utegnil iz nepričakovanega nemškega pristanka sklepati tudi na siceršnje pomirjenje v Evropi, ali pa vsaj na verjeten izid španske vojne. Slišali in brali smo, da so Nemci najbrže spoznali jalovost prizadevanja španskih upornikov in da so zato odnehali; to bi se zdelo tem verjetnejše, ker so nacionalisti res začeli zadnje dni nekam pešati. Bržkone pa ta domneva ne bo držala; vzroka Hitlerjevemu nenadejanemu obratu je treba iskati čisto drugod: na Ruskem.
Nemci uvedli 2 letni vojaški rok
11. avgusta šo Rusi na lepem znižali starostno dobo za rekruta-cijo z 21 na 19 let. Z drugimi besedami, povečali so svojo stalno armado za; več sto ; tisoč, Nemci trde celo, , na'2 milijona mož.
Da se sovjetska Rusija že od vsega obstoja mrzlično oborožuje, je stara stvar. Do neke meje je to tudi razumljivo, saj še predobro pomni bridke nauke rusko-japonske vojne iz leta 1905, slepi pa sovjetski državniki tudi niso, da ne bi videli, kako nevarno ek-spanzivni postajajo Japonci. Po drugi strani pa tudi Nemci kar nič ne prikrivajo, da jim diše neke ruske dežele, kakor na primer Ukrajina. Sovražnik na vzhodu, sovražnik na zahodu, samo po sebi, bi bilo tedaj ’ sovjetsko oboroževanje še precej razumljivo.
Nemcem je sovjetska gesta od 11. avgusta kakor kaže, kar prav prišla, že nekaj časa so namigovali, da bi se morala nemška
armada povečati, češ da spričo velikosti države in sovražnosti sosedov ne ustreže dovolj svojim namenom. Hitler bi bil nemara zadevo že »uredil«, pa ni imel tehtne pretveze pri roki. Zdaj mu je pa Stal j in kar sam prinesel argument na krožniku.
Toda Hitlerju to še ni bilo tehtno dovolj. Vedel je, da bi to pot Angleže začelo minevati potrpljenje, če jih ne bi vsaj malo potolažil. In tako se je zgodilo, da smo predvčerajšnjim docela nepričakovano doživeli Hitlerjev pristanek na francosko (in obenem angleško) tezo o ne vmešavanju v španske zadeve — že včeraj, ko so bili francoski in angleški listi še polni hvale do Hitlerjeve državniške geste, je pa prišla iz Berlina druga novica, v primeri s prejšnjo ko leden curek vode po topli kopeli: dveletni vojaški rok na Nemškem!
Hitler je dobro računal: res da je Francoze pri priči minilo navdušenje nad nemško gesto zastran Španije, ker vidijo v dveletnem vojaškem roku novo, nič manjšo nevarnost za mir — zato so pa Angleži po svoji stari navadi z velikim razumevanjem sprejeli oznanilo o novem militariziranju Nemčije. Prav to je bil pa Hitlerjev namen. Dosegel ga je stoodstono.
Justifikacija v Moskvi
»Po 19 letih so šele prišli na vrsto...« Tako bo morda kdaj suho zapisal zgodovinar o Zinovjevu, Kamenjevu in drugih utemeljite-; ijih sovjetov na Ruskem, ko bo registriral moskovski proces zoper »atentatorje« na diktatorja Sta-ljina.
Zgodovinar bo v bistvu imel prav. še vsaka revolucija je prej ali slej pogoltnila svoje očete, ali vsaj botre, zakaj zakon narave je tak, da se sleherna revolucija s krvjo prerodi v evolucijo, človek pa ostane vekomaj vkovan v svojo bolj ali manj togo naziranje in zato — če ne spada v pasmo fou-chejev — mora priti v konflikt s svojim neugnanim otrokom.
Tisto kar bo zgodovinarja čudilo, pa ne bo to, da so morali Zi-novjevi, Kamenjevi in Smirnovi s krvjo poplačati togost in neelastič-nost svoje doktrine; čudilo ga bo to, da je tragedija prišla šele čez 19 let. Spomnil se bo francoske revolucije: že leta 1794, torej komaj pičlih pet let po zavzetju Ba-stille, sta morala Danton in Ro-bespiere pod giljotino, še hitreje in temeljiteje so napravili Nemci z Roehmom in tovariši: saj se jim niti vredno ni zdelo zastran takšnih malenkosti sodišča nadlegovati, in so lepe junijske noči kar na tihem vprizorili pokolj nezvestih revolucionarjev — komaj poldrugo leto po nacistični revoluciji!
Toda rekli smo, da bo to zanimalo predvsem zgodovinarja. Nam
Od 1.—13. septembra
UBLJANSKI VELESEJEM
«».'» popuit na železnici, parobrodlh in avijonih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2*—
Vsedržavna razstava JU IMS US" Živalski trg. Divjad v parka Velika vrtnarska razstava
Industrija, obrt, trgovina. — Domače preproge. — Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra.
Krasno zabavilie. — Velikomestni
popoldne in zvečer. — Vabimo vas
preprostim ljudem in še sodobnikom povrh, se zdi čudno in grozno nekaj drugega, bolj človeškega: okrutnost obsodbe in nerazumljivi samoobtoževalni nastop obtožencev. človek dobi nehote vtis, da so stali pred moskovskim sodiščem sami flagelantski tipi, ljudje, ki uživajo, če same sebe trpinčijo; zakaj da bi bili šli vsi obtoženci tako unisono med iskrene spokornike, pač ni moči verjeti. Ali so mar pričakovali usmiljenja pri Sta-ljinu, če ga bodo kakor jokave mevže prosili odpuščanja — pri Staljinu, ki mu že po njegovem značaju imponira kvečemu možatost in pol? Ne, to ni videti kaj verjetno. Zato se zdi skoraj bolj sprejemljiva domneva, da so moskovski sodniki nasuli kakšen prašek obtožencem v juho, ali so jim pa nekaj takega obrizgnili pod kožo kakor Nemci nesrečnemu Holandcu Vanderlubbeju, da je po- . tem tako bebasto buljil pred se in ni znal nobene pametne povedati v svojo obrambo. Rekli smo, da so to samo domneve; vsiljujejo se nehote, ko človek nikjer ne vidi druge razlage. In bržčas bo za vse čase ostalo zgolj pri domnevah.
Drugo kar navadnemu človeku ne gre prav v glavo, je neusmiljenost obsodbe in njena takojšnja izvršitev. Preprost bralec bo dejal, da imajo Rusi vendar še zmerom Sibirijo za politične »hudodelce«; preprost bralec se namreč rad zgraža nad krvavim obračunavanjem. Kakor povsodi je treba tudi tu gledati stvar z dveh stališč: s stališča nas neprizadetih opazovalcev in stališča sovjetske Rusije. Mi Evropci smo si svojo sodbo že ustvarili; razumljivo je, da proces sam, še bolj pa justifikacijo že z zgolj človeškega stališča obsojamo. Manj razumljivo je že, da so pri tem obsojanju in izražanju najbolj glasni nemški nacisti — tisti nacisti, ki bi zastran odkriževanja političnih nasprotnikov celo bolj-ševiki lahko šli k njim v šolo. ,
In s stališča sovjetov samih? Tu naj pač velja Isto kakor je Francija izposlovala zastran Španije: sami naj si urede svoj dom, naš druge naj pa puste pri miru, kakor jih mi pustimo. Kakor si bodo postlali, tako bodo spali.	j
Observer.
Poveljnika uporniške vojske, general Franco in general Mola, sta se sešla y Burgosu. Na sliki ju yidimo med navdušenimi pristaši
Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Uto Vlil.
Ljubljana, 27_ avgusta 1956
Stev. 34.
Izhaja vsak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, TyrSeva eesta Stev. 29/1. PoStni predal štev. 145. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/s dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore Je priložiti znamke«
,,Sevecna
Turnir v Nottinghamu
, Največji šahovski turnir vseh ^asov se bliža koncu. Od 15 rund je ta trenutek, ko to pišemo, Odigranih že 12, a vendar še zmerom he moremo reči, kdo bo prvi, tako napeta je razpredelnica v zSornjem nadstropju.
. Zadnjič smo rekli, kaj je moč *h lesk tega turnirja: udeležba 4 bivših svetovnih prvakov s sedanjim vred, 4 najresnejših kandidatov za ta častni naslov in 3 Najodličnejših zastopnikov »stare |arde<< z našim dr. Vidmarjem na delu. če na kratko resumiramo dosedanji potek turnirja, moramo najprej ugotoviti, da dr. Euwe *r° pravici nosi naslov svetovnega Pryaka: do 12. kola je prvi z 8 točkami in eno izgubljeno partijo; -*n še ta edini poraz mu je priza-d® al njegov prednik na šahov-Sfe.m prestolu Aljehin. Na drugem J^estu je mladi Rus B o t v i n i k, ®amo pol točke za Euwejem in z .v;sečo partijo z Reshewskim (po-Američana Fina je Botvinik pdini, ki ni izgubil še nobene par-‘le). Naslednja tri mesta si dele “ •< (1) bivši svetovni prvak Capablanca in Američan Res-dewski in Fine. Na 6. in 7. dtestu sta Aljehin in Flohr v 6.H (l) točk, osmi je naš idmar s 514 (1) pred nekda-Jim svetovnim prvakom L a s k e r-Jem (.514) in Bogoljubovim
Prinašamo gornji članek, ki smo ga dobili glede na naš nedavni uvodnik Pod naslovom »Severna stena«, čeprav z njim v celoti ne strinjamo. Ker smo članek sprejeli sorazmerno pozno, smo morali odgovor nanj odložiti na Prihodnjo številko. Ako bi še kateri •zmed naših cenjenih čitateljev hotel spregovoriti o tej stvari, nam bodo Ujihovi stvarni prispevki tembolj dobrodošli, ker mislimo, da je prav, če s® o tako perečih stvareh slišita dva
zvona.
Opomba uredništva.
Gospod urednik!
Dovolite, da vam odgovorim na vaš Uvodni članek »Severna stena«. Mi-' da ste preveč pristranski, g. ured-
»In povejte mi ljudje božji, zakaj je to dobro.« Tako vi pišete. In mislite ®ur, da vsi ljudje tako mislijo?
Povejte mi, g. urednik, ali se vozite s kolesom? če se, potem nosite tudi j Rlavo v torbi kot oni nesrečni pleza-Lahko vas danes — jutri povozi ?v~> tramvaj, ali se vam zgodi sicer *~kšna druga nesreča, ki vas bo stala glavo. in potem...? S tem ni nič ustvarjenega!«
Ljudje, — vaši znanci bodo rekli: »Cernu se vozi, ako se ne zna!« Sami * bodo pa še dalje vozili, in vsak bo 7 sebi mislil, da se njemu ne more »Uhzgoditi, češ, da je dovolj previden!
, ;idite, g. urednik, prav podobno milijo naši fantje-turisti!
. ^bko bi Vam naštel še cel kup tak-nih primerov. Vzemimo aviatiko. Vsak uan čitamo o nesrečah. Zakaj se ljudje vozijo z avioni? Zaradi športa! To Pravim principielno! Zelo mal odstotek bi odpadel na kupčijske ali pa znanstvene svrhe. Logično je, da je ojaško letalstvo izjema. Razni poleti ees ocean, okrog sveta, v stratosfero — kaj so nam dali, kaj so nam oni P°mogli. Nič! Pardon, g. urednik! Ne-f aj imamo od tega! Velike gmotne žrtve in nove grobove! In teh je ved-ho več...
Dobesedno pišete. »Pri vsaki nesreči, tako na planinah kakor drugod, obširno poročajo časopisi, prinašajo slike o Ponesrečencih in mrtvih, ter ustvarjajo heroje.« »Mislite mar, g. urednik, da ki se tehnika toliko spopolnila, če ne bi bilo »manije za športnimi rekordi?«
Bolje je tako, g. urednik, kakor pa tla imamo zgolj ljudi, ki jim je samo družbe mar in ki se kaj radi prelevijo sčasoma v salonske dandije.
To sg -ni je zdelo potrebno povedati, zaradi idej in zaradi tistih staršev, ki bodo še dolgo preklinjali ne sa-hio mrzlo Triglavsko steno, temveč tudi ostale panoge športa, ki so identične z visokim alpinizmom, a vendar samo Jeklijo značaj naše mladine. In mladini sta ravno značaj in — samozavest
Prepotrebna.
G. urednik, nisem preveč povedal niti Premalo. Nič slabega nisem mislil s tem. Dobro in slabo stran ima vsak šport, pa naj bo še tako nedolžen.
sPlit, 18. avgusta 1936.
Eho,
Kronika
preteklega
tedna
■ Stavka tekstilnega delavstva v Kranju. Pretekli teden je v Kranju, našem največjem tekstilnem delavskem centru, prišlo do stavke. Kranj dma dane« 7 tekstilnih tovarn s približno 3000 delavcev. Ker so delovni pogoji v nekaterih tovarnah zelo neugodni. morajo delavci delati nadure in vendar v -nekaterih tovarnah tudi pri 12 urnem delavniku ne zaslužijo več ko 400—500 Din na mesee. Zato so delavci sklicali pretekli teden pred »Staro pošto« zborovanje; udeležilo se ga je okrog 3000 delavcev. Zahtevali »o, da se takoj začno pogajanja za sklehitev kolektivne pogodbe. To se' ni zgodilo, in zato so prihodnji dan vsi delavci v tovarnrh Intex, Jugobru-na, Textil, Indus in Jugočeska, na znak sirene pustili delo, zavzeli telefone in zastražili vSe dohode v tovarno. Pustili niso iz tovarn niti uredništva ne ravnateljev in niso dovolili, da bi se iz tovarn odpeljalo blago, namenjeno za prodajo. Delavci zahtevajo riajinanjše mezdo po 3 Din na uro, za bolj kvalificirane delavce pa najmanj po 4 Din. — Stavki kranjskih tekstilnih delavcev so se pridružili tudi tekstilci v Škofji Loki, tekstilno podjetje Hribernik v Št. Vidu je pa sporazumno e svojilni delavci ustavilo obrat do popolne ureditve kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva.
Dne 28. t. m. se začno na banski upravi v Ljubljani pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe med tekstilnimi podjetji in njihovim delavstvom.'
■ Dober obisk nemških turistov. Letos je obiskalo naše kraje mnogo nemških turistov. Doslej je — po vesteh iz Beograda — že izčrpana kvota dveh milijonov mark, t. j. 28 milijonov Din. ki so jo porabiti nemški turisti pri nas. Ministrstvo trgovine — turistoveki odsek — je zaprosilo Narodno banko, da bi kvoto zvišala še za 1 milijon mark (14 milijonov Din).
■ Inozemstvo kupuje naš tobak. Naša monopolska uprava je nedavno prodala na Poljsko 500.000 kilogramov tobaka. Tobak so s parnikom odpeljali iz dubrovniškega pristanišča. Te dni je pa še Francija kupila 600.000 kilogramov tobaka. Tudi to pošiljko bodo poslali v Francijo s parnikom.
■ Za prodajo naše pšeniee dobro kaže. Glede na slabo letino v drugih državah bomo doma pridelano koruzo in pšenico prodali zelo dobro. Zato je finančni minister odredil, da se pšenica in koruza smeta odslej prodajati v tujino le proti plačilu v devizah, to se pravi, za gotovino, ne pa klirinškim državam, kjer se prodaja blago za blaga in kjer morajo naši Izvozniki vselej dolgo čakati na denar
■ Novost na naših turističnih parnikih. Naše paroplovne družbe so zaprosile poštno ministrstvo, da bi smele na izletniških parnikih montirati radio-telefonske aparate po vzgledu ameriških obrežnih paroplovnih prog. Ti radio-telefonski aparati bi služili pa-roplovnim družbam samim, obenem bi jih pa lahko rabili tudi potniki za svoje privatne razgovore s svojci na kopnem. Mislijo, da bo ministrstvo prošnji ustreglo.
■ V Skoplju dobe novo postajo. V Skoplju bodo zgradili novo postajno poslopje, obsegajoče 3000 m*. Stalo bo okrog 10 milijonov Din. V interesu naraščajočega tujskega prometa je zadeva vse hvale vredna, nič manj priporočljivo ne bi bilo, da dobi vendar tudi ’ Ljubljana novo in sedanjim potrebam j ustrezajoče postajno poslopje.
■ Razširitev telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Poštno ministrstvo je dobilo več ponudb od nemških tvrdk, ki ’ ponujajo naši državi na kredit naprave za avtomatske telefonske centrale; gre za 35 milijonov Din. V ministrstvu so zdaj izdelali načrt za razširitev omenjenih avtomatskih telefonskih central, zraven pa še zgradnjo dveh novih central v Beogradu s 4000 in 2000 številkami.
■ Koristna in poučna za vsakogar bo na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. septembra štiri velika poslopja obsegajoča propagandna razstava »Za naš les*. Na njej bomo iz statistik spoznali, kako naj preorienti-ramo dosedanje svoje gospodarstvo z lesom, da ga čimveč porabimo in obdelamo doma. Vsakega obiskovalca bodo statistike o razprostranjenosti in bogastvu naših gozdov in o produkciji ter izvozu preverile, da moramo sami pričeti na najrazličnejše načine obdelovati les, ne pa da bi prodajali surovega in polizdelke v inozemstvo, odkoder smo dosedaj kupovali iz našega lesa izdelane predmete za drag denar nazaj. Razstava nam bo pokazala vso produkcijo lesa in stranskih produktov, predvsem pa seveda vse načine uporabe v stavbarstvu in za najrazno-vratnejše industrijske in obrtne predmete. Videli bomo modele nairazličnej-ših stavb, zlasti zanimivi bodo pa tudi izdelki iz lesa. ki jih producira kemična industrija. Tej razstavi so priključene živalski park z živalstvom naših gozdov ter razstava »Naš sodoben »rt« » krasnimi specialnimi razstavami vrtov, cvetja, sadja, zelenjave in •ploh vsega, kar prijatelja vrtov zanima, naposled pa tudi razstava malih
Glas
izkušenosti
Neznanec, ki dobi vsak dan 5.000 pisem
Newyork, avgusta
Deset le že govori neki »neznanec« v ameriškem radiju. Napovedovalec ga predstavi zmerom za »Voice of Experience« — glas izkušenosti, njegovega imena ne pove nikoli in tudi sicer je priljubljeni svetovalec skorajda neznan. In vendar je ta »mož iz teme« v teh letih dobil že več ko 4 milijone pisem. Prekanjeni in obupani, samomorilni kandidatje, žalostni in nasveta potrebni, vsi pišejo temu velikemu neznancu in ga prosijo pomoči v poslednji minuti.
»Glas izkušenosti« se piše za Ma-riona Sayla Taylorja in je 47 let star. Le malo ljudi je, ki so ga kdaj videli. Droban je in majhen, plešast in pohabljen na rokah, oblečen je pa zmerom nekam pretirano.
Amerika Taylorja ne pozna, sleherni Američan pa pozna njegov blag in prikupi j iv glas. Tisočim je že rešil ta glas življenje, stotisočim je pokazal novo pot, bodril jih je za boj, poguma jim je dajal. Postal je pravi malik milijonom Američanom. »Glas izkušenosti« govori po 30 minut. TayIor prečita kup pisem, ki se mu zde posebno važna, razmišlja o njih in pove piscem svoje mnenje. To je vse, vendar v vsej vesoljni Ameriki ni človeka, ki bi ne poslušal neznančevega glasu, kakor zapuščenec odrešenika.
Ko je bil Taylor še deček, ga je povozil avtomobil. Na obeh rokah ga je hudo poškodoval, in njegovih sanj, da bo postal zdravnik, je bilo zdajci konec. Leta 1909. je bil Tay-lor v službi zdravstvenega urada v Washingtonu. Tam je spoznal nesrečna mlada bitja, ki so zabredla globoko v blato in se niso smela več vrniti v domačo hišo. Taylor je imel prijatelja, uglednega veletrgovca. Pregovoril ga je, da je ta pisal staršem zavrženih deklet, da so bila doslej v službi njegovega podjetja, da so pa nenadoma zbolela in leže v bolnišnici. Prosil je starše, naj jim pošljejo denarja, da se bodo lahko vrnila v domači kraj. Nihče ni izpregledal njegove plemenite laži. Starši so poslali denar — in dekleta, ki bi bila sicer za zmerom pogubljena, so našla vrata očetove hiše odprta na stežaj.
Zatočišče nesrečnežev
Mladi Taylor je doumel dve važni stvari. Prvič: Življenje slehernega človeka, če se zdi še tako vsakdanje, je vendar nenavadno zanimivo, če si ga z ljubeznijo od blizu ogledaš. Drugič: Začutil je v sebi nepremagljivo željo, da bi drugim ljudem pomagal in jim ugladil trnjeve poti.
Lotil se je dela. Sprva je prebil cele dneve v nekem vzgajališču mladoletnih; postal je učitelj in leta 1926. spregovoril prvič v radiju o vzgoji otrok. Več sto pisem navdušenih staršev mu je potrdilo, da je imel njegov temeljit govor popoln uspeh. Od tistih dob govori Taylor vsak dan v radiju, in 54 radijskih oddajnih postaj prenaša njegove besede po vsem svetu.
Mož ima naiobširnejšo korespondenco v Ameriki. Sleherni dan dobi okoli 5000 pisem; v njegovi pisarni zbira 35 uradnikov najvažnejša pisma, ki se tičejo splošnih problemov — in na katera potlej Taylor javno v radiju odgovarja.
»Glas izkušenosti«, kakor si sam že od leta 1928. pravi, ne sprejme nikogar osebno. Prepričan je, da si dado ljudje od neznanega glasu rajši svetovati, kakor pa od vidnega človeka. Na Taylorjevem pisemskem papirju ni blesteče glave, ni naslova. Njegovnga telefona ne najdeš v imeniku. Neznanec je, in neznanec hoče ostati, saj še celo čeke podpisuje: »Voice of Expe-rience«. Ta svoj naslov si je dal pri patentnem uradu v Washing-tonu zavarovati.
Najpopularnejši ameriški pisatelj
Njegovo srce prekipeva od ljubezni. Kadar govori v radiju, odgovori zmerom na kakšnih pet pisem. Včasih gre za ljubezen, včasih za ljubosumnost, včasih za bedo, včasih za lakoto, včasih mu kdo zaupa hud greh. »Glas izkušenosti« ni nikoli v zadregi zavoljo odgovora.
Nekoč mu je pisala mlada nevesta, da ji mati brani poroko. Tay-lor je ogovoril mater in jo tako dolgo prosil, da jo je preprosil. Kakopak bi morali tisoči piscev ostati brez odgovora, če bi si Tay-lor ne izmislil izhoda. Njegova pisarna razpošilja piscem odgovore, ki jim včasih priloži drobcene knji-
žice s koristnimi nauld in nasveti. Taylor je sestavil več ko sto takih snopičev, vsakega za drug problem. Samo 3 cente stane knjižica zlatih naukov in — glej, leta 1935. jih je prodal pol drugi milijon. Poleg vsega tega je pa Taylor napisal še osem knjig, ki si jih kupiš za dolar. Vsako leto šteje naklada najmanj milijon knjig. »Glas izkušenosti« se res lahko ponaša, da je najpopularnejši ameriški pisatelj.
Kljub temu pa Taylor — sin pridigarja iz Kentuckyja, ki je bržčas po njem podedoval dar pesniškega in tolažilnega govorjenja — vendar ni bogat. Vse dohodke porabi za plačevanje svojih uradnikov in za kritje velikih stroškov. Prebitek podari zmerom dobrodelnim društvom. Samo svoj radijski honorar — 2000 dolarjev na teden porabi zase. Kadar kje javno nastopi, mu plačajo 5000 dolarjev. S tem svojim denarjem pa podpira še na stotine ljudi, ki so mu v pismih zaupali svojo bedo in nesrečo. Mnogo zdravnikov, zobnih zdravnikov in odvetnikov je že preprosil, da so njegovim varovancem znižali račune za polovico.
Usodovec tisočih
»Glas izkušenosti« dobi večkrat tudi pisma od morilcev, ki priznavajo svoja hudodelstva. Policija je Taylorju dovolila, da čuva take izpovedi zase kakor kakšen zdravnik ali spovednik. Na taka pisma in na pisma samomorilnih kandidatov odgovarja Taylor pri priči in osebno. Ako mu kdo zaupa, da si misli določenega dne končati življenje, ga ogovori Taylor še tisti dan v radiju in mu tako dolgo in vneto prigovarja, da si kandidat smrti naposled premisli. Taylor dobiva včasih v pismih mnogo denarja, ki mu ga pošiljajo »skesani grešniki«, češ, da so ta denar utajili davčnim oblastvom. Lansko leto se je na ta način nabralo 21.000 dolarjev.
»Glas izkušenosti«, dušni pastir, tolažnik in svetovalec, pisatelj in davkar, je človek, ki se lahko z vso pravico ponaša, da živa popularnost res ameriškega obsega. Vsi nasveta potrebni si prav gotovo žele, da bi ta tolažnik še dolgo, dolgo let sejal kleno seme v duše obupanih in potrtih. Evropa ne najde temu možu enakega. *
11 letna	služkinja
2 letno	deklico
nie ni mogla živeti
Vršac, avgusta.
Na železniški postaji v Beogradu sta se v zgodnjih jutranjih urah pojavili dve nenavadni potnici: 11 letna služkinja in njej ob roki mala 2—3 letna deklica. Potnici sta potovali brez prtljage. Starejša je držala v rokah mali zavitek — dva koščka kruha — njena mala prijateljica je pa krčevito stiskala mali voziček in kavčukasto žogcn.
»Koliko stane listek do Kragujevca?« je starejša bojazljivo vprašala železniško uradnico.
Prijazna uradnica je ljubeznivo pogledala deklici, vendar jima ni hotela dati listka. Tedaj je pristopil k njima Deki orožnik železniške policije, nežno prijel deklici za roke in ju odvedel v pisarno. Oče male punčke, brivski pomočnik Adam Hasler je bil medtem že prijavil beg mladih potnvu beograjskemu komisarijatu.
Avantura male in bedne služkinje Margifs Szabo je v resnici brez para, saj bržčas še ameriška policija ne pozna podobnega slučaja. Margita je z deklico peš prišla do Pančeva, od-ondcd sta se pa z ladio odpeljali v Beograd. Ljubezen služkinje do male punčke je bila tako odkritosrčna in
nežna, da je pazila nanjo in jo negovala kot svojo lastno sestrico. V Vršcu je ni več strpelo, toda življenja brez svoje ljubljenke si ni mogla niti misliti. Sicer je pa nenavadna avanturistka dokaj pametno in brihtno dete. Preden jo je popihala s svojo malo prijateljico, jo je peljala v trgovino in ji kupila dve lepi igrački, voziček in žogco.
Mladi potnici sta se torej znašli na beograjski postaji. V pisarni policijskega komisarijata so se odigrali ganljivi prizori, ko je prišel iz Vršča oče male punčke, brivec Adam Hasler. Ko je zagledal na klopi svojega otroka vsega objokanega, so tudi njemu privrele solze v oči. Dvignil je punčko v naročje, jo božal in poljubljal in deklica 6e mu je vsa srečna zagrebla z drobnimi prstki v goste lase.
Nesrečna Margita je pa jokala na klopi in ljubosumno merila »hudobnega« očeta, ki ji je vzel ljubljeno tovarišico.
Margita Szabo je sirota brez matere. Njen oče Šime .lanoš je vrvar v Kragujevcu in ker ima 'mnogo otrok, ie poslal svojo hčerko Margito teti Katarini Sedin v Vršac. Ker je pa tudi teta imela otrok na prebitek, je morala Margita k brivcu Adamu Ilas-
lerju, da bo pazila na njegovo malo hčerkico. Deklici sta se kmalu spoprijateljili in vzljubiti.
Margita je zaslužila mesečno 30 Din. Po dnevi je bila pri Haslerjevih in čuvala otroka, prenočevala je pa še vedno pri svoji teti. Zadnje čase je teta pogosto kregala Margito, zato se je dekliea odločila za beg. Vzela je 100 Din od svojega gospodarja, prijela svojo malo prijateljico za roko — in hajd na pot...
Na postaji je Margit neprestano jokala, medtem ko se je mala pučka igrala s svojo žogco. Ko je brivec vprašal svojo hčerkico, ali ima Margito zelo rada, je punček odrezavo odvrnil:
»Ne, ne maram je, ker se noče vrniti v Vršac.«
Naposled sta se deklici s solzami v očeh poslovili. Margita se je odpeljala v Kragujevac k očetu, srečni oče je pa odpeljal srčkanega otročička 6pet h materi.
Ibsen in pobegla žena
Nekega dne se je Ibsen v Monako-vem hudo raztogotil, ko je izvedel, da je r.eka žena pobegnila z ljubčkom.
»Nu,r se je začudil njegov mona-kovski prijatelj, »kaj pa tvoja ,Nora‘ l Ibsenov roman)? Ona je vendar tudi pobegnila možu!«
Tedaj se je Ibsen vzravnal in z žarečimi očmi dejal?
»Že res, toda ona je pobegnila sama...«
živali, da si rejci lahko izbero za pleme čistokrvne kunce, perutnino in golobe. Mnogo novega in praktičnega bomo videli tudi v oddelkih za industrijske. obrtne in živilske sezonske predmete, enako pa tudi veliko razstavo pohištva, ki bo gotovo spet imela velik uspeli. Tudi za jesenski ljubljanski velesejem veljajo 50% popusti na železnicah, parobrodih in letalih.
■ Avto podrl kolesarja. Rupnik Franc. 251etni hlapec pri posestniku Tratniku v Slovenjgradcu, je te dni s kolesom vozil z dvorišča na cesto; takoj na vogalu ga je podrl neki zagrebški avto. Rupnik je obležal sredi ceste ves v krvi, z razbito lobanjo. Vzlie požrtvovalnemu prizadevanju slovenjgraške bolnišnice je Rupnik kmalu po katastrofi umrl.
■ Strela omamila očeta in otroke. V Mariboru, na Pobrežju, je te dni treščilo v podstrešno stanovanje zasebnika Karbonija. Strela je zanetila strop. Karboni in njegovi otroci so
bili vsi omamljeni. Oče, ki se je prvi zavedel, je oživil z umetnim dihanjem otroke in pogasil še ogenj. Zanimivo je, da si je strela poiskala pot skozi dimnik: razdrla in zanetila je strop, razdejala stanovanje, smuknila po električni napeljavi v zemljo.
■ Ob truplu svojega brata se je hotel ustreliti. Ob truplu svojega brata Franceta Logarja, 6e je v mariborski mrtvašnici hotel ustreliti upokojeni železničar. Železniški upokojenec Maks Paj je hotel sicer Logarju iztrgati samokres iz rok, vendar se mu je to posrečilo šele tedaj, ko je prihitel na oomoč tudi pokopališki paznik.
■ Stavka beograjskih pekovskih delavcev in avtotaksijev. V Beogradu stavka 1200 pekovskih pomočnikov. Stavkajoči zahtevajo kolektivno pogodbo. V Beogradu je zaradi tega ogromno pomanjkanje kruha, v Zemunu pa počivajo vse pekarne. Prebivalci at morajo peči kruh sami doma. Stavkati so začeli tudi vsi beo-
grajski taksiji, in sicer zaradi tega, ker ne marajo plačati zvišane kaldr-mine in zvišane trošarine za bencin. Nad 400 taksijev so zapeljali na zemunsko polje, in je torej Beograd ostal brez vsakega avtomobila. Lastniki avtotaksijev upajo, da bodo s stavko prisilili oblasti, da razveljavijo nove dajatve.
■ Popolnoma zastonj dobite vzorec zdravilnega Hersan-čaja. Pišite še danes in zahtevajte ga od »Radiosan«, Zagreb, Dukljaninova 1. Sklicujte se na oglas v »Družinskem tedniku«!
■ Vse čitatelje in naročnike opozarjamo, da je treba kupona št. 1 in 2 z odgovori na zadana vprašanja, objavljena v št. 32 in 33, poslati na uredništvo »Družinskega tednika« najpozneje do 31. t. m. Ne pozabite: še danes odstrizite oba kupona, odgovorite in pošljite odgovore s kuponoma vred Še danes uredništvu »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tyrševa 29/1, poštni predal št. 345.
Zanimivosti z vsega sveta
Sir Deterding, kralj petroleja, je dal Habsburžanom večje posojilo, tako poročajo nekateri madžarski listi.
Stroj, ki loči pravi denar od ponarejenega, je pred kratkim iznašel avstralski inženir Laitle. Iznajditelj trdi, da more njegov stroj s pomočjo električne analize natančno ugotoviti, kateri denar je pravi in kateri ne. Pravi denar stroj obenem sešteva in sortira po vrednosti, nepravega pa meče na drugo stran. V sidnejski narodni banki so že štirje Laitlejevi stroji v rabi.
Nov rudnik zlata so nedavno odkrili pri Velenezi, 50 kilometrov južno od Budimpešte. Geološka raziskavanja so pokazala, da skriva rudnik ogromno zlata.	.	J
150.000 ljudi je minuli mesec obiskalo kanadske petorčke v njihovi vili v Montrealu. Otroke še vedno smatrajo za »narodne petorčke«, zato se zanje tudi kanadska vlada prav posebno zanima.
Izreden naravni pojav so te dni videli v Užhorodu na Češkoslovaškem. Strela je treščila v stolp neke cerkve v Užhorodu, spustila se je po strelovodu v reko ter po vodni gladini smuknila na romunsko obalo, kjer je udarila, v stolp pravoslavne cerkve.
7300. nadaljevanje nekega romana je izšlo v nekem japonskem listu y Toki-ju. Roman je začel izhajati že pred 20 leti. Uredništvo lista je izjavilo, da bo romana prihodnji mesec konec.
Ker se mu je žena preveč zredila, se je inženir Linke iz Newyorka po treh letih zakona ločil od nje. Ko je sodišče razglasilo ločitev, je Linke izjavil, da se bo spet poročil z njo, če shujša od 100 kil spet na 50.
Najslavnejša žena rdečega plemena je zdravnica dr. Banter Hearch, predsednica indijanske ženske zveze in pristna indijanska princesa. Kot bogata ženska je na lastno pest osnovala moderno bolnišnico, ki jo tudi sama vodi.
Strahovit ciklon je te dni opustošil dobršen del Tesalije v Grčiji. Porušil je več hiš in povzročil 12 smrtnih žrtev. Vse brzojavne in telefonske zveze so bile dalje časa prekinjene.
Mnogoženstvo še vedno cvete v Egiptu. Od 302.682 Egipčanov, ki so se lani ženili, jih je že 19.553, ki so si vzeli drugo ženo, 1456 takih, ki so si izbrali že tretjo družico, 147 pa takih, ki se jim je zahotelo še četrte žene.
Katera zgodovinska osebnost si je obnvala prve svilene nogavice? O tem vprašanju se prepirajo v angleških listih mnogi angleški zgodovinarji in učenjaki. Dozdaj so ugotovili, da je angleški kralj Henrik VIII. prvi uvedel v modo svilene nogavice.
Zaradi površnega pojmovanja bistva ženitve se po mnenju nekega znamenitega ameriškega sodnika, razbije v Združenih državah 50% zakonov. Zato pa so tudi ločitveni vzroki premnogo-krat tako smešni.
80!etni Ralf Blachern je bil na veliki lepotni tekmi v Ramsgatu izvoljen za najlepšega človeka. Starec je bil tem bolj presenečen, ker je tekmovalo večje število atletsko raščenih mladeničev.
Poročno darilo je ukradel v neki karlovški trgovini 20Ietni Janko Lisnič iz vasi Kuniča blizu Karlovca. Ker ni imel denarja, da bi kupil prijateljici darilo, ki ga je povabila na poroko, je šel krast. Sreča mu ni bila mila, ker so ga še pravočasno prijeli in predali sodišču.
Avtomate za posredovanje zakonov
so nedavno postavili po večjih mestih na Japonskem. Ko vržete denar, lahko izvlečete seznam moških ali žensk s točnimi opisi, podatki in premoženjskim stanjem zakonskega kandidata ali kandidatke.
Hotel za pse in papige so te dni
odprli v angleškem morskem kopališču Margate. Mnogi odlični gostje so namreč večkrat vprašali hotelska ravnateljstva, kam naj spravijo svoje živali, zato so skupno kupili hišo in jo spremenili v hotel za bogataške psičke in papige.
Mestece St. Jean ob Rokavskem prelivu v Franciji bi se lahko imenovalo tudi »mesto nesmrtnikov«, ker ni tam v zadnjih 15 letih nihče umrl. Mesto se ponaša z 90 stoletniki in 120 devetdesetletniki.
Banka Baruch
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: šL 3064-64. Bruxel!e?: Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst: Franeija št. 1117-94, Pariš; Luxem-| burg: ši 5967, Luzemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačne’ j naše čekovne nakaznice
Žene velikih mož
Žive samo za družino; njihove besede so tople, polne tolažbe in bodrila
R°k° na srce, gospa: Kolikokrat ste ze zavidali ženam velikih in slavnih mož, ki jih milijoni občudujejo? Prav gotovo ste mislili ta-Krat samo na rožnate strani taksah zakonov, težke dolžnosti in w«nena vam pa niso bila mar. ^akaj ženam slavnih mož ni lahko: v njihovih skrbnih rokah je zdravje slavnega moža, v njihovih ro-K&h je usoda družine, in z možem v zvezi — usoda naroda.
Madame Le brun
Madame Lebrun je žena sedajo®*® predsednika francoske repu-Nedavno je po dolgem obotavljanju vendar dovolila nekemu pMnikarju, da jo je intervjuvai. f'n?e besede, ki jih je spregovorila, Povedo več, ko dolga knjiga.
>Gospod, prosim vas, nikar ml recfte .gospa predsednica*. Sa-»ena predsednika francoske republike sem — in to hočem ostaja tudi v bodoče. Prav tako živim r° na tisoče francoskih žena. Za-r®®ska žena sem, mati in babica.
mar ni moje poslanstvo lepo in ov°lj dostojanstveno?«
Ta kratek nagovor jasno priča o skromnosti in noblesi madame Le-nrunove, žene, ki je po zaslugi svojega moža postala prva dama v arzavi. Madame Lebrunova ni vsakdanja žena; tisti, ki jim je dano, °a jo osebno poznajo, ne morejo Prehvaliti njene srčne dobrote, ?Jene izobrazbe in prevdarnosti. V "Radosti se je ukvarjala madame Lebrunova z arheološkimi študiia-“H; ko se je poročila, se je odrekla ?.nanosti in se vsa posvetila svojim zakonskim in materinskim dolžnostim.
Donna Rachele Mussolini
»Rachele je pametna In imenitna žena, ki me z ljubeznijo in potrpežljivostjo spremlja na moji težki poti. V letih neprestanega boja sem našel v svojem domu vedno varno in osvežujoče zave-•'išče.«
Te pohvalne besede je izrekel “.enito Mussolini — in zdi se, da bi ne mogel lepše opisati vzorne Požrtvovalnosti svoje zveste družice.
v Rachele Mussolini, ta majhna, živahna in neprestano se smehljajoča žena ni osrečevala svojega moža v letih njegove borbe samo z nesebično ljubeznijo, temveč ga je
krepila v veri, da je njegovo poslanstvo odrešilno za ves italijanski narod. Zdaj pa, ko je usoda postavila njenega Benita na čelo vsega naroda, ko je postalo njegovo ime idol, se Rachele ničesar bolj ne ogiblje, ko slavljenja v javnosti. Sprejemi in slavja so ji v nadlego; še zmerom se ji zdi najplemenitejša naloga materinstvo. Svojemu možu hoče ostati zgledna tovarišica, svojim otrokom nežno ljubeča mati.Petsobna vila, ki v njej že več let prebiva, ustreza kakor nalašč njenim pojmom in zahtevam. Domačnosti se ji hoče, ne razkošja! Vsako jutro odhaja donna Rachele zdoma; najprej zavije v cerkev, potlej pa odide na trg s košarico na roki, prav tako, kakor sleherna skromna rimska meščanka.
Mrs. Roosevelt
Mrs. Rooseveltova je tudi v politični areni zvesta, neustrašna in vneta sobomica svojega moža. Njeno dnevno delo je tako obsežno, da se človek začuden vpraša, kdaj le utegne ta neumorna gospa opraviti vse svoje naloge. Zmerom je na poti; iz avtomobila steče na letalo, z letala na parnik... Mrs. Rooseveltova živi resnično z ameriškim tepmom, ne da bi pri tem le za hip zanemarila skrb za svojega ljubljenega moža. Njenemu optimizmu in njeni delavnosti se mora predsednik Roosevelt prilično zahvaliti, da stopa poleg vse svoje ogromne odgovornosti, kljub zaprekam in sovražnostim, mladeniško svež po svoji začrtani poti.
Površnemu opazovalcu kakopak ne gre v glavo, kje sname mrs. Rooseveltova toliko časa, da se posveti vrhu svojih družinskih dolžnosti še reprezentančnim funkcijam. Nobene važne seje ne zamudi, na nobeni dobrodelni prireditvi ne manjka, pa tudi svoje tovarne pohištva prav nič ne zanemarja. Ves svoj prosti čas pa porabi mrs. Rooseveltova za pisateljevanje; njene pravljice čitajo milijoni otrok, razen tega pa izdaja v Beli hiši še poseben časnik za malčke. Vse pisateljske honorarje in nagrade, ki jih dobiva za govore v radiju, poklanja edinole dobrodelnim ustanovam. Spričo te njene velikodušnosti ni čudno, da vsa Amerika ne samo zavida to redko damo, temveč jo tudi spoštuje, občuduje in ljubi.
prosil dan premisleka, še isti večer je zaupal zadevo svoji ženi. Dokler je orožje samo razkazoval, se ni zavedal ne poštenosti če bi pa muzeju podtaknil nepristni meč, bi se zdel sam sebi hudodelec.
Njegova žena seveda ni bila tako tenkovestna. Svetovala mu je, naj nikar ne razmišlja, ko se mu ponuja tako bogastvo. Zakonca sta se začela prepirati. Mož je v jezi zagnal ženi nož pod noge. Nesreča je hotela, da jo je rezilo oprasnilo po nogi.
Pinto je takoj stekel po zdravnika, toda ko se je čez deset minut vrnil, je našel ženo že mrtvo.
Preiska.va je ugotovila, da je bil meč omočen v skrivnosten strup, ki so ga uporabljali pred 2000 leti stari Inki. Strupa niso mogli do dobrega analizirati.
Sodišče j e Pinta zaradi nemarnosti obsodilo na tri leta zapora. Skrivnostni gospod je pa izginil, kot bi se vdrl v zemljo, in policija ga še do danes ni mogla najti.
ČEBELE REŠILE SVOJEGA GOSPODARJA
Atene, avgusta.
Pretekli teden se je hotelo v pozni noči več tatov vtihotapiti v neko vilo v predmestju Aten. Eden izmed njih je na vrtu pred vilo zadel v panj in ga prevrnil, čebele so se razdražene zagnale na tatove. Ker so se jih nočni tiči na vse kriplje otepali, so jih s tem le še bolj razdražili. Vnela se je huda borba, vendar so pa tatovi — hočeš nočeš —morali bežati. Dva tatova so čebele tako opikale, da sta na ulici omedlela. Prepeljali so ju v bolnišnico, tam sta pa kmalu umrla.
To se lahko prepreči!
4. * .• * * * ;*.* •	,*	*	•	*	**■'	*
n -	■
/
/
W /7/V
|yi|	Samo ako se ostanki jedil redno in'
Ji	temeljito ne odstranijo, se razvi-
jajo trohnobo povzro2ujo£e snovi, katere so vzrok mnogih obolenj in mnogih neznosnih zobnih bolečin.
Čistite zato tvoje zobe redno s .. Sargovim Kalodontom. Z blago -*!>* peno Sargovega Kalodonta čisti zobno Ščetka lahko in priza* rešljivo zobe. Izredno fino se« stavina polira zobno sklenino bleščeče belo. Sulforkinoleat, ki ga vsebuje v noši državi samo Sargov Kalodont, prepreči tvoritev zobnega kamna alt ga pa odpravi, oko se je že napravit.
* Pozor! Poskusite enkrat nove ustno vedo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo vari* na v uporabi, raikužuje in ugodno osveiu|e.
SARGOV
KALODONT
ZOBNEMU KAMNU
DOMA
V
C
I IZDELEK
Japonci imajo kliniko za
SAMOMORILCE
Tokio, avgusta.
Prebivalci japonske prestolnice, ki so se naveličali življenja, so doslej z najvišjega poslopja, z doneb-nice, skakali na ulico. V poslednjih letih je kronika te donebnice prav žalostna. Leta 1931. se je ubilo 12 boških in 7 žensk, 1932. leta je bilo že 22 samomorilcev in 14 sa-ttiorilk, leta 1933. jih je »skočilo v smrt« skupno 25, leta 1934. samo 16, lani pa je število samomorilcev spet poskočilo na 20.
Letos so se oblasti v Tokiju odločile, da bodo preprečile samomorilnim kandidatom pristop na streho. Na strehi nebotičnika stoji dežurni detektiv, ki noč in dan straži. Njegova naloga je, da vsako sumljivo osebo, ki pride na streho, takoj spodi.
Poleg tega so postavili okoli strehe visoko ograjo, in jo prepredli z bodečo žico.
Ti ukrepi so rodili uspeh. Kronika ni letos zabeležila niti enega samomora na tem mestu.
Oblasti pa vseeno niso ostale samo pri tem. Ustanovile so posebno bolnišnico za samomorilce. Bolnišnico upravlja znani specialist 2a živčne bolezni dr. Kobajaši. Klinika ima predvsem ta namen, da daje dobrohotne nasvete vsem onim samomorilcem, ki so se naveličali življenja.
Ta ustanova pa raziskuje obenem tudi socialno ozadje, ki tira Nesrečneže v smrt.
Kdo RO ODNESEL MILIJONE CHARLESA MILARSA?
Toronto, avgusta.
Samo še dva in pol meseca imajo kanadske matere časa, da zmagajo v čudnem tekmovanju. Letos, 31. oktobra bodo izplačali milijone pogojnega Charlesa Milarsa. Znani dobrotnik je v oporoki določil °eromno nagrado tisti kanadski Jnateri, ki je v zadnjih desetih letih rodila največ otrok.
Za denar se najbolj puli gospa ~any, mati šestnajstih otrok, od katerih jih je 12 rodila v zadnjih desetih letih. Njene zahteve najbr-ze ne bodo upravičene, ker ne mo-
re za dva otroka predložiti krstnih listov. Tekmovati bo morala samo z desetimi.
Na drugem mestu je gospa Tim-lek. 17 otrok ima, pa jih je v določenem času rodila baje 11. Ker pa tudi listine njenih otrok niso popolnoma v redu, bo postala srečna dedinja bržčas gospa Gra-ciano. Dokazala bo, da je v teh desetih letih rodila devetero otrok in pričakuje zdaj v septembru — desetega; če bosta to pot naposled še dvojčka, ji pač nihče ne bo kos! Za milijone gre — in kanadske matere so se pošteno »potrudile«.
STRUP, KI UČINKUJE ŠE PO 2000 LETIH Rio de Janeiro, avgusta.
Ondan se je moral pred sodiščem v Riu de Janeiro zagovarjati čuvaj muzeja Hoze Pinto, ker se je po njegovi krivdi zastrupila njegova žena z orožjem iz dobe Inkov.
čuvaj narodnega muzeja Hoze Pinto je imel na skrbi zlasti orožje starih Inkov.
V zadnjem času je opazil, da neki starejši, elegantno oblečeni gospod prihaja vsak dan v_njegovo dvorano in si ogleduje orožje. Najbolj se je zanimal za posebno vrsto nožev velike vrednosti. Pogosto se je tudi pogovarjal s čuvajem in se kmalu sprijaznil z njim.
Nekega dne je neznanec povedal čuvaju, da hrani tudi on doma veliko zbirko podobnega orožja in da bi si zelo rad od bliže ogledal obredni meč, viseč na steni velike muzejske dvorane. Predlagal mu je, da naj vsak večer, ko bo zaprl muzej, odnese meč domov. Za uslugo mu je ponudil večjo vsoto denarja.
čuvaj je predlog sprejel zlasti zato, ker je hotel razveseliti svojo lepo ženo, ki je neprestano rabila denar za nove obleke.
Vsak večer je prinesel meč domov, in tuji gospod ga je premer-jal in fotografiral. Ne da bi Pinto slutil, je dal napraviti meč, ki je bil na las podoben dragocenemu orožju. Predlagal je čuvaju, naj pristno orožje zamenja s ponarejenim. Za to mu je ponudil milijon din. podkupnine. Čuvaj ni takoj planil po denarju, temveč si je iz-
FRANCOSKA LETALKA UGRABILA SVOJEGA ZAROČENCA
Pariz, avgusta.
Lepa dvajsetletna francoska le-talka Ivona Volio je ugrabila svojega zaročenca in odletela z njim na Norveško.
Pred šestimi meseci se je hrabra letalka zaročila s 30 letnim Adolfom Arlainom, šefom prodajalne glasbil nekega večjega pariškega bazara. Ivona ni skrivala svojih čustev, toda Adolf je neprestano odlašal s poroko. Zaročenko je imel sicer rad, vendar je imel neko posebno antipatijo do vseh športnic, zato so ga zračni poleti njegove zaročenke prav malo zanimali. Ivona se je naposled odločila za zvijačo. Ker je imela svoje športno letalo, je predlagala Adolfu, naj leti z njo iz Pariza do Lu Mancha. Obljubila je, da se bosta še isti večer vrnila. Adolf se ni hotel pokazati zajca, zato je predlog sprejel.
Z letališča v Le Bourgeu sta se dvignila v zrak. Let je bil normalen. Ko se je začelo že mračiti, je Adolf opazil luči nad nekim mestom. Vprašal je zaročenko, ali je to Pariz. Tedaj mu je Ivona priznala, da so to luči norveških vasi. Predlagala mu je, da bi pristala v bližini nekega norveškega fjorda.
Tako se je Ivona izkazala ne samo kot odlična letalka. temveč tudi kot poznavalka človeške duše. Zaročenca je hrabrost mlade deklice res navdušila, pa se je takoj odločil za poroko.
TRDILA JE, DA JE ŽIVELA V TUDOROVEM ČASU
London, avgusta.
Angleški znanstveniki se ukvarjajo z zanimivim slučajem, ki utegne potrditi možnost preseljevanja duš.
Ko so zadnjič v Liverpoolu vrteli film »Tudor« je ob prizoru, ko mlada lady Jen Gray umrje, začela neka mlada Angležinja nenadoma vpiti:
»Ne, ne! To je laž! Jaz sem bila priča usmrtitvi. Ne, ne, ljudje božji, vse to je laž!«
Komaj je to izgovorila, je omedlela. Obiskovalci bioskopa so takoj prihiteli neznanki na pomoč in jo odnesli iz dvorane.
Preiskava je ugotovila, da je mlada dama — Doroteja Jordan iz Belfasta, ki je prišla k svojim sorodnikom v Liverpool. Zdravniki so dognali, da je mladenka duševno in telesno popolnoma zdrava.
Pri zasliševanju je povedala:
»Komaj sem začela gledati ta film, se mi je zdelo, da sem vse to že nekoč doživela. To spoznanje me je kakopak presunilo. Ne vem, zakaj sem hotela prav ta film po vsaki ceni videti. Neka skrivnostna sila me je vlekla v kino. Mogoče je bil skrivnosten ukaz, ki mi je veleval, naj si ogledam dogodke izza Tudorovih časov.
Prizor, ko opazuje lady Gray skozi okno Gildforda Dadleya, ki ga peljejo na morišče, me je strahovito vznemiril. Trdim, da je ta rekonstrukcija preteklosti netočna. Poznam prostore, ker sem sama v njih nekoč stanovala, in dobro vem, da so bila tam okna tako visoka, da ni moči gledati skozi nje. Tudi prizor, ki kaže lady Grayevo po umrtitvi lorda Daldeja popolnoma mirno in breskrbno, je lažnjiv. Dobro vem, da je bila žena zelo nesrečna in vsa potrta.
Med filmom, sem se spomnila, da sem z lady Grayevo živela ves čas do njene usmrtitve. Tudi na morišče sem jo spremila. Ves tisti čas je gledala okoli sebe ko prestrašena srnica. Končno se je sama obesila.
Film, ki sem ga gledala, torej nikakor ni podoben žalostni resnici, ki sem jo sama doživela.«
VELIKA DRUŽABNA AFERA V PASADENI
Najhitrejši človek na svetu, Jesse Owens, ki si je na olimpijadi priboril štiri zlate kolajne, se vrača domov — v Ameriko. — Zmagovalec na londonski postaji
Newyork, avgusta Ameriški družabni krogi se zelo zanimajo za afero iz razkošnega morskega kopališča v Pasadeni na obali Tihega oceana.
Dvajsetletno milijonarko Katarino Bradforthovo so osumili, da je zavdala svojemu 30 letnemu možu,
Johnu Bradforthu, sinu nekega bančnega ravnatelja.
Iz milijonarjeve hiše so slišali sosedje pred nekaj dnevi pozno zvečer klice na pomoč, Obvestili so policijo in ko so stopili stražniki v milijonar je YS> vilo, so našli Johna 114.608
Bradfortha že mrtvega v njegovi sobi.
Pri zaslišanju je gospa Brad-forthova izjavila, da sta z možem zadnje dni pogosto popivala. Usodnega dne sta doma pijančevala pozno v noč. Njenemu možu je na lepem postalo slabo; zgrudil se je in obležal mrtev.
Ker se je zdela izjava gospe Brad-forthove precej neverjetna, so gospo zadržali v zaporu. Pri obdukciji so ugotovili, da je bil John Bradforth zastrupljen.
Gospa Bradforthova je nečakinja znanega železninskega bogataša, mistra Harrymana. že pred dvema letoma je bila udeležena pri neki družabni aferi. Takrat je pobegnila z Mr. de Medinom, atašejem španskega poslaništva v VVashing-tonu. Obadva sta se vtihotapila na Angleško, in se poročila. Nekaj mesecev po poroki je mlada žena ugotovila, da ima de Medina ze dve ženi v Španiji. Ločila se je, se vrnila v Ameriko in se je poročila z Bradforthom.
REVMATIČNE LJUDI JE ZDRAVILA S SVOJO KRVJO
Amsterdam, avgusta.
Pred sodiščem v Haagu se je te dni zagovarjala lepa 30 letna gospa Vanderbein, ki je brez dovoljenja zdravila revmatične ljudi. Dajala jim je poseben napitek, ki naj bi bil zdravilo za revmatizem. Slučaj pa je hotel, da sta dva njena »picienta« od tega napitka umrla. Tako je zadeva prišla na dan. Sodišče je določilo lekarnarja za izvedenca, ta je pa ugotovil, da je glavna sestavina »zdravila« navadna človeška kri.
Zaslišali so obtoženko. Priznala je, da si je vsak dan jemala po pol litra krvi.
Ker se je zdelo neverjetno, da bi si zdrav človek mogel jemati dnevno po pol litra krvi, so poslali mlado ženo na pregled k najboljšim zdravnikom haaške univerze.
ZA MLADE MATERE
Izšla je knjižica »Moj novorojenček«, ki jo je spisala gospa L. Hočevar-Megličeva v pouk materam o vsem, kar potrebujejo za nego svojega otroka. Knjižica ima 32 strani in 25 slik. Novodobna dojenčkova oblačila so lepša, udobnejša in cenejša kakor staromodna. Knjižica se drži smernic, ki jih je avtorica spoznala v Ameriki. Knjižica daje tudi kratka navodila za prehrano, kopanje in soln-čenje. Zelo važno je navodilo o otrokovem zobovju, z lepo nazorno sliko. Podan je tudi razvoj otrokove duševnosti, popisani so tudi različni vzroki otrokovega neugodja in joka.
Knjižica stane Din 12—. Naročite jo s poštno položnico na naslov: Papirnica Mira Vdovič, Ljubljana, Gradišče 4. štev. ček. ra6.
•	'	"'t	Kv
mmPSf
' •■ .■■ :
SCHW»2
DOROTHI BLACK:
POGUMNEGA
,	.a*	_
»Nič preveč... Spet se bom morai oblačili v baržunasto obleko, z-večer v svileno pidžamo, in las mi tudi ne ibo dala striči. Rad bi ju še videl, mamico in Ano. Ali bi me mar ne mogle vsako nedeljo obiskati?«
»Seveda bi te lahko,« je rekel Wall razumevajoče.
»Ali grem lahko spet k potoku?«
»Seveda lahko greš, dečko! Toda če te pokličem, pridi takoj!«
Loryjev jez je postajal čedalje večji an močnejši, in nekam čudne oblika je imel. Na obeh straneh ga ja zaokrožil, po vrhu je pa naložil prazne naboje, ki so kakor majhni topovi štrleli iz blata, To svojo 6tavbo je torej imenoval trdnjavo.
Trrje'dnevi so že minili odkar je bil odšel Ed. Ves ta čas nista slišala nobene^ novica. Četrti dan popoldne, ie pa \yalter pritekel iz koče, pograbil Loryja za ovratnik in mu ukazal naj hitro spleza na drevo.
»In tiho bodi ko miška,« mu je za-žugal.
Iz gozda so se zaslišala konjska kopita.. Visok človek, oblečen v nekakšno skavtsko obleko s širokim usnjenim pasom okoli trebuha, za njim pa vse polno nabojev. Urno je skočil s konja, se približal koči in udaril s pestjo po vratih.
Walter mu je odprl. Zazdehal in pretegnil se je na pragu, kakor da bi so pravkar zbudil iz najtrdnejšega spanja.
»Dober dan, gospod načelnik,« je pozdravil Walter.
»Kje je Ed?« je vprašal došlec.
»Nekje v gozdu mora biti. Pogledat je šel, če se je kaj divjačine ujelo v pasti, ki sva jih prejšnji teden nastavila.«
Za trenutek so načelnikove oči obstale na VValter ju. Potem se je brez besede obrnil in odšel proti lopi, kjer je stal avto. Svetilke so kakor slepe oči zrle v načelnika.
sHm,< je rekel načelnik. »Ali ti je kaj znano o otroku, ki je bil ugrabljen?«
»Kje bi naj le jaz to izvedel?« je nedolžno dejal VValter.
»Sa; se lahko malo razgledam tod okoli, ali ne?« je vprašal načelnik.
»Samo izvolite, gospod načelnik,« je rekel V.aiter.
Lory je opazil, kako je Walter zaskrbljeno pogledal proti njegovemu skrivališču, potem je pa stopil za načelnikom v kočo. Lory je bil prepričan, da bo zaslišal iz koče krik in streljanje. V filmu se je zmerom tako zgodilo, če je kdo koga zasačil. Toda nič se ni zgodilo. VValter in načelnik sta kmalu prišla iz koče in se prijateljsko pogovarjala. Načelnik je skočil na konja. Jezdil je prav pod tistim drevesom, ki je na njem tičal Lory. Vzpodbodel je konja, hoteč preskočiti potoček, toda konj se je postavil na zadnje noge in ni hotel z mesta. Malo je manjkalo, pa bi bil načelnik padel iz sedla.
Ozrl se je okrog sebe in še močneje vzpodbodel konja. Zdajci je žival divje planila čez potok in odvihrala ko blisk nazaj v gozd.
Dolgo po načelnikovem odhodu je šele VValter dovolil Loryju, da je zlezel^ iz svojega skrivališča. Sla sta v kočo in zagrnila okna. Dolgo sta tako sedela in se šepetaje pogovarjala; ko je pa bilo vse tako važno in razburljivo!
»Ali ste videli, kako se je konj prestrašil moje trdnjave?« je rekel Lory. Tako je brcal, da bi bil mož skoraj iz sedla padel.«
VValter se je pravkar mašil s kruhom in sirom. S polnimi usti je raz-Iburjeno in nerazločno vprašal:
OŽIVLJAJ! IJECKA ,
»Kaj si rekel?«
»Konj je zagledal mojo trdnjavo... skoraj sem se na glas zasmejal,« je odgovoril Lory. »In kako je začel grebsti s kopiti.«
»Ali res misliš, da jo je videl? Zdaj si jo moram še jaz ogledati,« je rekel Walter.
Prižgala sta baklo in odšla. Ob svitu bakle je bila Loryjeva trdnjava videti še vse mogočnejša. Naboji so se preteče svetlikali. Lory je bil ves srečen, ker je VValter tako občudoval njegov branik. Zdajci se je pa začel VValter na ves glas smejati.
»Na svetu se gode včasih res čudne stvari. Morda je v tem rešitev, fant moj. Edu ne bom o tem ničesar povedal — in tudi tebi ni treba! Če je tako namenjeno, je namenjeno! Čudno, kako se včasih kakšna stvar sama razvozla — brez tuje pomoči...«
Ves večer je govoril VValter samo o trdnjavi.
»Ali mar res misliš, da je konj začel brcati zaradi tvoje trdnjave?« ga je spraševal.
Loryja je govorjenje utrudilo, pa je kar zaspal.
Kako dolgo je spal, ni vedel. Zbudil ga je prepir. Ed se je vrnil. VValter se je naslanjal ob steno, njemu nasproti je 6tal Ed. Čeprav je bil Lory še ves krmežljav, je vendar bliskoma spoznal, da VValter gotovo ni bil nikdar hraber vojak.
»To je laž,« je negotovo dejal VValter. »Meni ni nihče dal denarja. Nimam ga in tudi dal ga nisem nikomur! J5og mi je priča, Ed!«
In zakaj si potem hotel pobegniti? Vse si že pripravil, da jo popihaš. Nisi pričakoval, da še vrnem pred jutrom? A? Ogoljufal si me, slepar! Dobil bom denar, pa če si ga poiščem v tvojem trebuhu! Da veš!« 1
Pes z mačjimi ušesi se je še tesneje privil k Loryju. Ubogemu dečku ni bilo vseh štirinajst dni, ki jih je prebil tu, tako strašno pri duši kakor zdaj. Kaj bi bil dal, da bi sedel doma v svoji sobi pri Ani in Tinki.
»Nobenemu od vaju ne zaupam več. Najprej bom obračunal s teboj, potem pa s fantom. In ko ga bodo našli tu s teboj, naj sklepajo kai hočejo.«
Obupano se je VValter zagovarjal:
»Ed, poslušaj me! Naj ti povem, kaj se je zgodilo danes popoldne.«
Ed ga ni maral poslušati. VValter je odsekano kriknil... in omahnil. Pes je zastrigel z ušesi, stegnil vrat in strašno zatulil. Le s težavo ga je Lory potolažil. Vsega tresočega je vzel v naročje.
Skozi zastrta okna se je že svitalo. Ed je stopal po koči in sam s seboj govoril. Odšel je ven in se umil v Korcu vode... Šele tedaj si je upal Lo-ry pogledati, kaj se je zgodilo VValterju. V prsih mu je tičal velik nož, in kri je curkoma tekla po tleh. Lo-ryju se je zdelo, da se drži VValter na smeh. Kako rad bi bil planil k njemu, kako rad bi ga bil pobožal in mu pomagal.
Ed se je zdajci vrnil v kočo. Začel se je odpravljati. Iz obešalnika je vzel puško in jo položil na mizo. Potem se je obrnil k Loryju, ki je še zmerom čepel pod mizo, in mu rekel:
»Sem pridi!«
Lory se je približal.
»Prinesi mi škornje.«
Lory jih je prinesel.
Ed je zapičil vanj svoje hudobne oči. Bile so majhne in s krvjo pod-plute. Zdele so se sredi debele mastne glave ko prašičje...
»Prinesi mr kladivo,« je znova ukazal.
Lorv je šel počasi v drugi kot sobe in dvignil kladivo. Zelo težko je bilo.
Ed je sedel na postelji in si obuval škornje. Iz gczda se je že čulo tičje žvrgoichje Petje in žuborenje potočka ja omamljalo Loryja. Zdajci se mu je prikazala Ana; oprano obleko je imeia in na njeni zaponki se je razločno bleščal napis: »Ljubezen nikdar ne zgreši«. Zdelo se mu je da stoji dobra Ana poleg njega, na prsih prekrižanih rok, in mu mirno govori:
»Lory, kaj se obotavljaš? Saj si vendar junak!«
Spreletala ga je odrešilna misel. — Ana torej ne pusti, da bi ga mož pobil s kladivom. Ana bi ga rajši udarila po debeli belici!
Dvignil je kladivo in z vso silo treščil Eda po glavi. Storil je, kakor je to že večkrat videl v filmu. Potem je stopil nazaj in s stisnjenimi zobmi čakal kaj se bo zgodilo.
Ed se je vedel tako, kakor so se vedli hudodelci na odru. Glava mu je zabingljala zdaj na to zdaj na drugo stran. Oči so mu divje izstopile in rekel je prav tiho:
»Oh, mister...« Potem se je zvalil na tla.
Vse dopoldne se ni ganil. In ko se je spet začel zavedati, je že policija obkolila kočo.
Lory sam je odprl vrata. Na pragu je uzrl policijskega načelnika, ki je njegov konj včeraj odkril njegovo trdnjavo.
»Ko sem včeraj opazil tisto reč v vodi, sem takoj vedel, da je to delo otroka. Hvala Bogu, da smo prišli še o pravem času. Zdi se, da sta nepridiprava že nameravala oditi, pa sta se sprla...«
Loryjeva mati se je pripeljala z avtomobilom. Prvi trenutek sina še spoznala ni. Potem pa je padla na kolena, ga objemala in začela ihteti:
»Moj mali, mali otrok!«
Pritiskala ga je k sebi in mu šepetala:
Človek včasih za šalo kaj zine
Francoski napisal A. Mate
LJUBEZENSKA TRAGEDIJA MARIONE CLERMONTOVE
Pod tem naslovom začnemo na tej strani prinašati v prihodnji številki »Družinskega tednika« pretresljivo ljubezensko povest, zajeto iz resničnega življenja sredi 18. 6toletja na Francoskem.
POVEST MARIONE CLERMONTOVE
je napisana po aktih iz procesa, ki se je vršil pred pariškim sodiščem — procesa, ki mu ga podobnega zgodovi na še do danes ne pomni in ga najbrže ne bo še lep čas napisalo življenje tako nenavadna je ta povest, tako fantastična, tako pretresljiva, kakor da bi jo bil napisal najslavnejši pisec fantastičnih romanov, ne pa življenje samo.
V ospredju tega skrivnostnega pariškega procesa stoji
PREKRASNA MARION
in njena velika ljubezen — ljubezen ki je premagala vse zapreke in je morala celo smrt odnehati pred njo,
»Ljubezenska tragedija Marione Clermontove« začne izhajati v »Družinskem tedniku« že v prihodnji številki. Naše čitatelje prosimo, da opo-zore na to tiste svoje znance in prijatelje, ki še‘ne kupujejo »Družinskega tednika«.
POVEST O MARIOM CLERMONTOVI
popisuje veliko ljubezen in veliko gorje — popisuje tragedijo dveh mladih ljudi, katerih ljubezen je šla celo v dobesednem pomenu! — prek groba.
NE ZAMUDITE ZAČETKA!
»Povej, vse povej mamici!«
In prav svoji lastni materi ni mogel Lory povedati vsega. Majhen je bil, a je slutil, da bi ga mati ne razumela. Mati bi ne marala slišati od svojega malega zlatega fantka, da je pobil moža e kladivom. To bi bilo strašno! Tak majhen fantek! Vdano se je prepustil njenim objemom.
»So bili zelo surovi s teboj?« je vprašala.
»VValter ne, stari debeluhar, ta uši-vec pač!« je rekel Lory.
Diana Doorn se je zdrznila spričo takega neotesanega govorjenja.
Doma, ko sta bila sama z Ano v kopalnici je svoji varuhinji povedal vse.
»Dvignil sem kladivo in mahnil po njegovi glavi. Ti bi bila gotovo tudi tako storila, kaj ne, Ana? Pa nikomur nič ne povej!«
Ana ga je med pripovedovanjem trdo drgnila po^ hrbtu. Zdajci se je vzravnala in oči so se ji široko razprle: Tako lepa se je zdela Loryju tisti trenutek!
»Ti si ga?« je pridušeno dejala in njene oči so zasijale od ponosa. »Junak si pa bil!«
Nežno je prijel Klaro za roko — in ona mu je ni odtegnila. Pred njima se je razprostiralo neskončno morje. Na hotelski ploščadi ni bilo nikogar več; vsi so_ bili že odšli, da se preoblečejo za ^večerjo. Albert Garmisch je molče božal njeno roko in jo včasih nežno stisnil.
Zdajci sta vstala, nasmehnila 6ta se drug drugemu in v njunem molku je tičala neizgovorjena skrivnost.
*
Pri večerji je bila Klara razposajena in prešerna. Lepe, eočne ustnice si je bila živordeče pobarvala, nadi-šavila se je opojnejše ko kdaj prej, smejala se je vsemu in ničemur.
Rene, njen mož, jo je zaverovano ogledoval, vendar je bilo v njegovem pogledu prikrito vprašanje. Vsaka Klarina sprememba mu je šla do živega; bal se je zanjo. Tako pa ni bil ustvarjen, da bi znal svojo zdolgočaseno ženo razumeti in razvedriti. Poleti je prihajal ob sobotah k njej na obisk in preživel vso nedeljo ves blažen v njeni družbi. Med tednom je pa mlada, življenja prekipevajoča ženica živela po svoji muhavi glavici.
*
Ves teden se ni umaknil Albert Garmisch iz njene bližine; kakor sen-Sa .i°..ie spremljal^ povsod, sleherno željo ji je bral iz oči in zmerom si je izmislil novih zabav, zmerom novih prikupljivih besed, zmerom je pohvalil njena prelestna oblačila, zmerom se je čudil njeni duhovitosti in občudoval njeno ljubkost.
Zakonski možje so kakopak iz drugačnega železa: enkrat za vselej povedo ženi, da je lepa in da jo ljubijo, potrdijo pa svoje besede z dejanjem — s poroko. Pozneje jim gredo komplimenti kaj težko z jezika; za ženo se zmenijo ponavadi samo takrat, kadar jim ni kaj všeč na njej.
Pod božjim solncem pa ni ženske, ki bi ji ne laskalo, če ji kdor koli sadi rožice, in na vsem svetu ni moškega, ki bi predolgo dvoril svoji dami, ne da bi prekoračil meje. In te meje niso z mejniki določene, raztegljive so in brez plota.
Klara sicer ni hotela, prav gotovo bi zavestno tudi nikoli ne dovolila, toda Bog sam si ga vedi kako se je zgodilo — kar na lepem jo je Albert objel in na ustnicah je čutila žgoč poljub.
Zmerom je bila dotlej poštena in dobra žena, zato ni niti sama sebi priznala olajševalnih okolnosti, temveč se je zavedala nepopravljive krivde. Toda ta krivda je bila nekam sladka, solze ji je vsilila v oči in morala 6e je izjokati na Albertovih prsih. Še nikoli ni morje tako žareče bleščalo, še nikoli ni mesec tako lepo sijal, še nikoli ji ni noben moški šepetal tako vročih besed ljubezni.
»Ne, Klara, vi niste srečni. Srečni bi bili šele tedaj, če bi živela midva samo drug za drugega. Prisegam vam, da vas ljubim, da vas obožujem, da ste lepi, nebeško lepi...«
Klara je poslušala, kakor posluša človek godbo, njene misli so pa blodile drugod. Mislila je na jutrišnji dan, na soboto, na Renejev prihod — in grenko ji je bilo pri srcu, ko se je spomnila prepovedanega poljuba, dolgočasnega nerazgibanega meščanskega življenja — in naposled ljubezni, ki je tako nenadno vzklila, in ki ji utegne uteči, če je ne bo s krepko roko pridržala.
»Blazno vas ljubim,« je nadaljeval Albert. »Samo eno besedo mi recite, in niti hip ne bom več pomišljal, pobegnil bom z varni, pijan sreče, pobegnil bom daleč, tja, kjer naju nihče ne bo našel. In tam v nemoteni samoti bova živela samo drug za drugega. Vse vam poklanjam, svojo čast, svoje bogastvo, svoje življenje!... Vi pa, Klara, ste trdi kakor kamen; da, vi
imate pamet v oblasti, da, ker niste zaljubljeni...«
Klara je slišala samo včasih kakšno besedo. Ne, Reneju ne bo mogla več stopiti pred oči, nikoli se ne bo več mogla vživeti v stare razmere. Ne b-ilo-bi pošteno od nje, če bi hotela to storiti. In morda se ji re6 zdaj smeje življenje, morda jo res kliče prava in edina ljubezen, morda jo čaka res velika sreča... Zdajci jo je spreletelo — in padla je Albertu v objem. Sama se je opojila z njegovim predlogom, sama je hotela pobegniti z njim, sama mu je obljubila, sama mu je naposled ukazala:
»Jutri zarana, še pred njegovim prihodom, odpelje vlak. Pobegnila bova, kakor si želel, za zmerom — in nič na 6vetu naju ne bo več ločilo. Albert, molči, niti besedice ne reci več, čutim, da usoda tako zahteva. Ti si mož, ki mi ga je Vsemogočni poslal na pot, ti si moja prava edina sreča!«
In Albert res ni spregovoril niti besede več, kakor da b: mu bila nepričakovana sreča zadrgnila grlo. Od razburjenja je bil ves bled, in mrzel pot mu je oblil čelo. V svojem navdušenju Klara tega še opazila ni. Sanjala je svoj sen, zidala je gradove v oblake in v duhu sestavljala potovalne načrte.
Še preden je mogel Albert ziniti besedo, ga je obsula s poljubi in venomer šepetala:
»Torej jutri, moj ljubi. Joj, kako si ganjen... Kako si bled...«
Še enkrat ga je objela in stekla v svojo sobo, vsa blažena od sreče.
*
»Rene, poljubila sem drugega... Ljubim ga. Zakaj bi ti lagala, zakaj bi te goljufala? Da bi bili naposled triie nesrečni! Prosim te, skušaj me razumeti. Ljubezen me kliče, sreča se mi smehlja, usoda je tako hotela. Klara.« ^ Tako pismo je napisala in ga položila na mizo. Ko bo Rene prišel, ga bo našel/ Še poslednjič se je ozrla po sobi, potlej je pa stekla kakor v sanjah na postajo.
Prva je prišla, Alberta še ni bilo. čakala je. V glavi ji je bilo nekam prazno in ničesar ni mogla misliti. Zato je čakala in čakala. Minevale 60 minute, minilo je četrt ure — in prisopihal je vlak, ki bi jo naj popeljal sreči v naročje. Nič romantičen ni bil ta črni sajasti hlapon... Potniki so bili vsakdanji, vagoni pusti in zamazani...
Vlak je odsopihal dalje, vlak zamujene ljubezni. In prišel je drugi, prostaški tovorni vlak. ves naložen z meketajočimi kozami, ves poln solzavih ovac, in Klari se je zdelo, da imajo prav tako vlažne oči kakor ona sama. Toda nekakšna razlika je že morala biti, zakaj njene solze so bile porojene iz besa, iz zasmeha in samo-obtožbe.
Zdaj ji čakanje ne pomaga nič več... Ali naj se vrne? Ali bo zmu-gla?... Spet se ji je vrnila prisebnost in misli so ji postale jasne. Alberta se še spomnila ni več. Samo nase je mislila. Kaj naj stori? Nazaj mora, v hotel, še preden pride Ren<§. Popraviti mora, kar se še popraviti da — in pred ogledalo mora ©topiti in si prisoliti par krepkih zaušnic. Drugega izhoda ni. Kar vrelo ji je v glavi, ko je stekla s postaje proti hotelu.
Na hotelski ploščadi je sedel Albert Garmisch, zatopljen v svoj zajtrk. Klari 6e je zdelo, da bo v6ak hip omedlela. Najrajši bi se bila vdrla v zemljo. Nič več se ni jezila, samo neskončno sram jo je bilo. To je bil torej njen usodovec... Ni vedela, ali naj se joka ali se naj smeje. Albert Garmisch še zardel ni! Galantno in samozavestno je vstal in se proklonil: (Nadaljevanje na 8. strani)
Sovjetska Rusija šteje danes baje okoli 2 milijona vojakov — tankov pa 5 do 10 tisoč. Oddelek ruskih tankov pred odhodom na vaje.
Na šahovski olimpijadi v Monakovem je zastopanih 21 držav z 210 sahovskimi mojstri. Naši šahisti so trenutno na tretjem mestu
NEMCI MNOGO PIJO
Nemci so že od nekdaj znani po tem, da popijo poleg Francozov največ alkoholnih pijač. Zlasti mnogo pijejo piva. Kljub krizi je Nemčija še danes država, kjer užijejo največ alkohola. Po neki uradni statistiki so Nemci preteklo leto popili piva in drugih alkoholnih pijač za več ko 3 in pol milijarde mark, to je toliko, kolikor znesejo približno nemški letni državni dohodki.
Nemčija ima okroglo 12 milijonov 700.000 družin; lani je nemška družina izdala za alkoholne pijače povprečno 273 mark (5000 din).
Mussolini je obiskal Fontinio, kjer je pred letom dni vrgel seme na nekdanje močvičje. Na sliki ga vidimo ob prvi žetvi
Pere res belo!
Kuhinjska posoda, jedilno orodje
Franc §olob
uubljana, woifova ulica
27. vm. 1936.	m
Da bo iiblra na »lil
Nekaj receitov izbranih jedi
Jedilni list za skromnejše
RAZMERE
Nedelja: Kurja obara s kruhovimi n^ki, rižev narastek s hruškami. Ponedeljek: Juha iz stročjega fižola, {Piske ledvice s krompirjem, solata, lorek: Mesni narastek z gobovo mako*, sirovi žličniki s cimetom in sladkorjem.
Sreda: Goveja juha z zelenjavo, go-edina, dušen riž in čebulna omaka, t-etrtek: Ocvrte telečje noge, krompirjeva kaša s špinačo.
. tek:	Pretlačena	fižolova juha,
eijnate krpice, krompirjev narastek*, sobota: Govedina v lovski omaki, Pečen krompir, palačinke.
JEDILNI list za PREMOŽNEJŠE
Nedelja: Goveja juha z jetrnim ri-,.eni> pljučna pečenka s sladkim ze-jeni, jabolčni zavitek.
onedeljek: Svinjska juha*, nade-
ane kumare, dušen riž, mrzel čoko-a'*ni puding*
■ "•rek: Smetanova juha, teletina a * S h * zt*rohov> žličniki, sveže sadje. Goveja juha z rižem, govedi-8 špinačo in praženim krompirjem, 6I»etanov zavitek.
, ■! v^ek: Goveja juha s ponvičnikom, in"', k *. kotleti z jabolčnim hrenom ^beljenimi rezanci, masleni krofki ribezovo mezgo, j	Jegulja	v	juhi,	stročji fižol z
»linicami, sadne rezine iz vzhajala testa.
, Niiioia; Gobova juha, telečji tički z rižem, jabolčni pita.
RECEPTI za jedi označene v jedilnih listih z *
Mesni narastek z gobovo omako
Ustante pečenke ali pa kuhano me-seep mio na strojčku, mu primeSa-u . ne‘wiiko sesekljane kuhane pre-dofne 8vin ji ne, solimo, popramo in .^uanio še drobno sesekljano čebulo g-.peteršilj. Potem vmešamo še 1 do ? Jajci ,n po potrebi namočene, ožete “pretlačene žemlje.
. pekačo uoiožimo nesladkano te-1,°’ ki smo ga zgnetli iz 21 dkg moke, ? j ^3 presnega masla, 1 do 2 rume-lakov in nekoliko soli. Na to polo-
žimo mesni nadev, ga pokrijemo s Plastjo testa in pečemo pol do tričetrt Ur'3 v peč.uci fotlej poveznemo narastek v skledo, polijemo čezenj zduše-gobe, ki smo jih zalili s kislo sme-tano in podu eil' z 1 žlico moke.
Svinjska juha
P'il kilograma svinjine narežemo na ®l*jhn3 kose kakoi za golaž, dodamo a lističe narezano čebulo, peteršilje-V3 korene, zeieuo in sol. V žakljič de-ttenio lavor, piment, poper in ingver, obesimo v k.zico, zalijemo vse skupaj z vodo ;n dušimo do mehkega. f0,lej pridenemo pol kilograma olup-‘lenega krompirja, in ko je tudi krompir skuhan, vzamemo žakljič z začimbami iz. kozici*, v preostalo omako pa 'žvrkljamo kislo 'metano, ki smo jo P°dmetli / moko. I'red serviranjem ponesemo juho s sesekljanim zelenim Peteršiljem.
Krompirjev narastek
Potrebujemo: četrt kilograma kuhala nastrganega krompirja, 15 dkg J®dkorJa v prahu, sok 1 pomaranče, P°niarančne olupke, 3 jajca in nekaj 'iiozj-e Jajca stepamo s sladkorjem ako U.->igo, da se zmes strdi, potlej Pfcasi vmešamo krompir in mešamo   .....................................
testo četrt ure. Ko je testo dovolj go-s'o. tra spečemo v omaslenem liku za torto, ohlajenega pa namažemo z mezgo.
Hladen čokoladni puding
(star francoski recept)
0.-minko^ kilograma navadne čokolade zmehčamo v zmerno vroči pečni-ci, potlej ji pa primešamo osminko kilograma čajnega presnega masla v kosu, 3 rumenjake in 3 kavne žlice sladkoba. Vse to stepamo četrt ure. Potlej napravimo iz 3 beljakov trd sneg, ga rahlo vmešamo v čokoladno zmes, potlej pa stepamo vse skupaj še 10 minut.
Naposled denemo to zmes v oma-slen lik za puding, jo pustimo 12 ur na hladnem, poveznemo puding na velik plitev krožnik, potlej ga pa okrasimo s stolčeno sladko smetano.
Teletina a la Salm
Pol kilograma teletine brez kosti (od stegna) natremo s pol dkg solitra in solimo. Meso položimo v lonec in pridenemo 1 rezino limone, nekaj lističev čebule, Iavorjev list, poper v zrnih, klinčke, peteršilj, esdragon, timijan, poprovo meto in bezgove jagode. Polovico teh začimb denemo med meso, drugo polovico povrhu mesa, vse skupaj pa zalijemo z dobrim vinskim kisom. Meso mora ostati 4 dni v loncu. vendar ga moramo večkrat obrnili. Naposled pristavimo lonec na štedilnik, prekuhamo meso in ga pustimo v soku ohladiti.
Ohlajeno meso zrežemo na kose, jih polagamo na velik plitev krožnik, potlej si pa pripravimo iz nekoliko mesnega soka, olja, sesekljanih sardelic, peteršilja in čebule redko marinado, jo polijemo čez meso in postavimo jed na hladno. Pred serviranjem okrasimo pečenko s kaprami.	*
Možganska kap
Možganska kap ja navadno posledica razlitja krvi v možganih, ki nastane vsled poškodbe krvne stanice. Pritisk krvi na možgane je včasih tako močan, da ugonobi precejšen kos možgan. Posledice so odvisne od jakosti in lege krvavitve. Zaradi ne-elastičnosti in krhkosti žilja, z drugimi besedami: zaradi poapnjenja krvnih stanic, ki mu pravimo tudi arterioskleroza, poči ali se pa raztrga kakšna krvna stanica. Možganska kap na tej osnovi se pojavi zvečine pri starih ljudeh, mlade ljudi pa zadene kap zaradi čezmernega uživanja alkohola in kajenja, včasih tudi zaradi sifilide, gihta ali zastrupljen ja s svincem.
Kap je prav raznolika. Včasih nastopi smrt pri priči, in sicer zdaj zaradi premočne krvavitve, zdaj zaradi premočnega pritiska krvi na življenjsko važna možganska središča, ki imajo dihanje in delovanje srca v oblasti. Manjše krvavitve so sicer tudi hude, vendar niso življenjsko nevarne.
Možganska kap je nenadna, saj že ime pove. Včasih zadene človeka brez znanilcev, včasih pa čuti človek že prej močan glavobol ali pa ga daje že dalje časa medlost in nagnjenost k omedlevici.
Znaki kapi so kakopak zaradi lege počene krvne stanice in zaradi obsega krvavitve različni. Pri močnih krvavitvah se pojavi splošna nezavest, pri manjših mimoidoča omedlevica, včasih samo medlost in glavobol.
Med omedlevico se še ne da določiti kakšnega obsega je kap. Šele, če ostane bolnik pri življenju in se zave iz omedlevice, se dado določiti poškodbe. Odvisne so seveda od lege poškodovane stanice in od obsežnosti krvavitve. Kap si izbere po navadi določena mesta, vsled tega trpe od
mmmmm DRUŽINSKI TEDNIK ■■■
kapi zadeti skoraj zmerom podobno ; škodo.
. Tipična je enostranska ohromelost. Krvavitev na levi strani možgan povzroča zaradi križanja motoričnih (gibalnih) smeri ohromelost na desni strani telesa, medtem ko deluje leva stran telesa normalno, zakaj nasprotna plat možganov, torej desna, je ostala nepoškodovana. V vrsto enostranske ohromelosti, zlasti med lažje primere, spada tudi ohromelost ličnih živcev, saj ne ohromi zmerom samo telo na tej strani, temveč tudi lice, usta in nosnica. Zgodi se tudi, da poškoduje kap jezični živec, zato se pojavijo prav pogosto tudi govorilne motnje. Govorilno središče tiči navadno pri levičnikih na desni strani možgan, pri desničarjih na levi strani.
Skoraj enake poškodbe zadenejo človeka, ki ga oplazi kap, posledica drugačnih vzrokov. Včasih se napravijo — zlasti pri bolnikih na srcu — v žilju strjenine, ki jih dolgo časa človek niti ne zazna. Kljub temu so pa zelo nevarne, ker jih krvni obtok včasih potisne v drobcene možganske celice, ki se zaradi tega zamaše. Deli možgan z zamašenimi celicami seveda ne dobivajo več potrebne hrane in odmrejo. Ker ne deluje več, nastopijo ohromitve.
Od kapi zadeti se včasih čez mesec ali čez dva popolnoma pozdravijo. V primerili, da ne izginejo poškodbe v enem letu, ne izginjo tudi po navadi kasneje. Le včasih nastopijo zdaj pa zdaj manjša izboljšanja.
Ljudje, ki jih je kdaj že zadela kap in so ohromeli, se lahko nadejajo, da se bo kap ponovil,-’, zakaj njihove krvne stanice eo manj vredne in neodporne. Po navadi s a lahko bolnik ogne ponovitve, če živi vzdržno in mirno. Ogiba naj se slehernega telesnega in duševnega napora, je naj preprosto in ne preveč, alkohola in tobaka se pa naj popolnoma odreče.
V lepi nogavici lepi nogi
Velike modne trgovine so že začele razkazovati modele jesenske in zimske mode. V kroju kakor tudi v tkanini se bodo najbolj spremenile večerne obleke. Medtem ko so bile dozdaj večinoma iz enobarvnih težkih in gostih tkanin, nam prinaša letošnja zima prav v tem velike spremembe. Poleg tkanine »Organdi« bodo moderne tudi druge lažje tkanine. Celo pisane svile, ki so rabile doslej izključno le poleti, bodo odslej tudi za zimo moderne.
Med najlepše modele letošnjih jesenskih toalet lahko prištevamo obleko iz črnega organdija; sešita bo iz več kosov. Od pasu se bo polagoma širila, od kolena navzdol bo pa padala v bogatih naborih. Cela toaleta bo videti kakor originalna ribarska mreža. Edini okras bo ogromen fantastičen cvet rdeče, plamenaste barve, pripet ob pasu.
Lepa bo tudi obleka iz nove vrste svilenega pikeja. Ta obleka bo bela, posuta s hrastovimi listi in bo spredaj in zadaj zaprta. Okrasimo jo z zelenim trakom iz velurja, ki ga za-
Tovarne posvečajo v zadnjem času izdelavi nogavic čedalje večjo pažnjo. Moderne nogavice so tako tanke, da jih komaj opaziš na nogi. Tudi gostote pete pri teh nogavicah skoraj ne vidiš, sicer pa mnogo nogavic sploh nima podvojenih stopal in pet. V Ameriki so ženske lani nosile nogavice brez podvojene pete, toda te nogavice so samo za ženske z izredno vitkimi gležnji. Zenske, ki imajo debelejše gležnje, naj le kar ostanejo pri nogavicah z dvojno peto, ker je potlej videti noga vitkejša.
V ostalem pozna moda tudi pri nogavicah dve smeri: nogavica, ki se )x>-da vitkim nogam že ni več za ženske z normalno debelimi nogami. Prve si smejo obuvati vse, kar je moderno. Ženskam z vitko nogo pristojajo celo kockaste nogavice, ki so v zadnjem času postale moderne. Tudi mrežaste nogavice se jim prikupno podajo. Zastran barve pri nogavicah ne. bo letos predpisov. Obule bomo lahko vse od najsvetlejših do najtemnejših. Le ženske z izredno nežnimi nogami si naj izberejo po možnosti svetlejše nogavice, ker dela temna barva nogo še tanjšo.
Zenske, ki imajo nekoliko debelejše noge, morajo prav pazljivo izbrati barvo, nič manj si pa ne smejo natikati vsega modnega kiča, zlasti ne vzorčastih, mrežastih ali presvetlih nogavic. Prav tako jim ne pristajajo nogavice brez dvojne pete. Te vrste nogavic ne delajo noge samo debelejše, temveč tudi okornejše. Nogavica naj nogo polepša, ne pa narobe.
Zenske bi morale same presoditi, kakšne nogavice se jim po barvi in kvaliteti podajo, oziraje se na toaleto in obliko noge. Cim elegantnejša je obleka, tem finejša mora biti nogavica. Zenska, ki hoče imeti zmerom lepo nogo, ne sme varčevati pri nakupu nogavic. V debeli in grobo pleteni nogavici bo tudi najlepša noga izgubila svojo privlačnost. Pri nogavicah nikar ne stiskajte, zakaj trajnost nogavice je odvisna od kvalitete svile, in načina izdelave. Debelejše in grobej-še nogavice se po navadi prej strgajo, kakor pa tenke in fine.
Prve vesti o jesenski modi
Najlepša avtomobilska cesta Nemčije, Sauerberg—Sigsdorf, drži skozi prekrasno pokrajino tik obrežja Chiemskega jezera
vežemo spredaj v pentljo tako, da padata konca do kolen.
Letošnja jesenska novost bo tudi obleka iz črne, težke »otomanc svile. Obleka bo vzbujala videz popoldanske toalete. Pri vratu bo zaprta, rokavi proti ramam bodo močno razširjeni. K tej obleki bomo oblekle jopič brez rokavov, dolg do pasu in skrojen tesno po telesu.
Vse te obleke bodo spredaj nekoliko krajše, da ne bodo ovirale hoje. Pri vratu bodo ali zaprte, ali pa srčasto izrezane, široki rokavi bodo segali do komolca; dolgi bodo skrojeni tesno po roki. Za okras bomo izbrale široke pasove iz velurja. Obleke brez pasu bomo okrasile z velikim fantastičnim cvetom.
Zopet lepo — res varovano po vsakem pranju
TERPENTINOVIM MILOM
V par vrstah ’
Določitev rojstva Dr. Kraul z univerzitetne ženske klinike na Dunaju je dognal, da se rodi saino 20% otrok določenega dne, to je dne, ki se ga da izračunati po dnevu poslednje menstuacije. K začetnemu dnevu mesečne čišče prištejemo sedem dni in odračuninio tri mesece, pa dobimo dan poroda. Dr. Kraul je dalje ugotovil, da se rodi kakšnih 40% otrok pred tem dnem, več ko 40% pa po določenem dnevu.
Vitamin C
Če kuhamo krompir neolupljen, ostane vitamin C skorajda nepoškodovan. Isto velja pri pečenju in cvrenju. Če kuhamo ali pečemo krompir olupljen, uničimo do malega ves vitamin C.
Obiskovanje bolnikov
Kdor je prehlajen, naj ne hodi k bolnikom na obisk, ker je bolno telo sprejemljivo za sleherno infekcijo (okužilev). Samo zdrav človek sine obiskovati bolnika. To je važno i za obiskovalca i za bolnika.
Škodljivost nikotina
Havanke so najmočnejše smotke, čeprav ne vsebujejo največ nikotina; ker jih pa poznavalci kade še sveže in vlažne, so toliko strupenejše, zakaj dim vlažne smotke vsebuje 50 do 70% več nikotina, ko dim suhe smotke.
TitaUliia
Anegdote
Tolstoj in piska
Tolstoj je bil strog vegetarijec. Nekega dne ga je obiskala stara sorodnica, ki jc s posebnim užitkom jedla meso. Ko so sedli za mizo, je starka opazila, da je pri njenem sedežu za nogo privezana piška.
»Ta piška je zate,« je dejal Tolstoj, »zaklati si jo pa moraš sama, zakaj pri naši hiši ne najdeš človeka, ki bi živali ubijalk
Ljubljena teta je kakopak rajši za-vžila fižol in krompir, piško pa pustila živeti.
Drobne zgodbe o znamenitih zdravnikih
Na naše vprašanje cenj. bralcem, kaj jim v našem tedniku ugaja in kaj se jim zdi pomanjkljivo, snio dobili tudi več odgovorov iz vrst zbiralcev znamk: vsi bi želeli, da bi prinašali poleg drugega dosedanjega gradiva tudi redno filatelistično rubriko
Ne moremo obljubiti, da bomo v vsaki številki pisali o filateliji; premajhen je prostor v listu in na preveč drugih zanimivosti ga moramo razdeliti. Hoteli bi pa vendarle ustreči željam naših bralcev tudi iz filatelističnih vrst; zato 'bomo od časa do časa neobvezno (kadar bo pač prostor dopuščal) spregovorili o znamkovnih novostih in o čem drugem, kar naše zbiralce zanima
*
* Nemčija. Nemška pošta je pod Hitlerjem izredno plodovita. Priznati je pa treba, da eo nove nemške znamke z redkimi izjemami okusne in tehniško brezhibno izdelane. Za mednarodni občinski kongres v Berlinu in Mo-nakovem, ki se je vršil pred nekaj tedni, so Nemci izdali štiri priložnostne znamke, in sicer po 3, 5, 12 in 25 pfenigov. — Prejšnji mesec se je prvič vršila pri Monakovem konjska dirka za simbolni »rjavi trak« (»Braunes Band«). V spomin na to nacionalno prireditev je izšel poseben znamkovni blok v velikosti dopisnice z znamko za 42 pf. v sredi, nad njo in pod njo je pa v vodnem tisku napis »Munchen-Riem — 1936j. Blok je izšel v majhni nakladi in so ga prodajali samo na nekaterih poštah, po 150 marke. — Konec junija se je v Hamburgu vršil svetovni kongres o »izrabi počitnic in dopustov«. Nemška pošta je dogodek proslavila z dvema znamkama po 6 in 15 pf.
* Avstrija je za obletnico smrti dr. DolfuBa izdala znamko za 10 šilingov s sliko umorjenega kancelarja.
Ko je Billrotli doktoriral in že hos-pitiral na kliniki, je stanoval pri nekem krojaču, ki mu je tudi obleke šival. Nekega dne je prišel krojač k zdravniku v ordinacijo.
Billrotli je obiskovalca temeljito preiskal in dejal:
»Dragi prijatelj, zdi se mi, da c.iste bolni; ničesar ne najdem!«
»Saj tudi nisem bolan,« je odgovoril krojač, »toda saj veste, gospod doktor, vi ste že tako dolgo moja stranka — pil sem hotel, da še vi od mene nekaj zaslužite!«
*
Profesor Bier je pripovedoval svojim študentom, kako je zaslovel. Neka mlada žena je pogoltnila umetno zobovje. Zatekla se je k raznim zdravnikom, toda nobeden ji ni mogel pomagati. Ko je naposled obiskala še njega, ji je čez dve minuti odstranil zobovje iz grla. Segel ji je s prsti v goltanec in brž je izbljuvala zobovje s celim obedom vred. Drugi dan so časniki na dolgo i«. na široko pisali o pogumni »operaciji« mladega kirurga. Tako torej je postal Bier slaven.
*
Ko je bil Bier še prav neznaten zdravniček, ga je srečal neki znanec na cesti in ga izpraševal kako mu gre.
»O, hvala!« je odgovoril Bier. »Ne morem se pritoževati, saj moja klien-tela raste od dne do dne...«
»Kaj res; ali imate toliko pacientov?«
»Ne — rastejo, sem rekel, ko sem pa zdravnik za otroke!« je smeje se odgovoril Bier.
*
Neki znan dunajski profesor vpraša študenta:
»... če torej stekel pes popade človeka, kaj storite potlej?«
Kandidat v zadregi molči.
Profesor mu hočo pomagati:	»če
vas spomnim na ime Pasteur...?«
Kandidat ves blaže«.: »Pasteurizi-ram ga!«
Kini orinaSaio
Nekdanji svetovni mojster v boksu Jack Sharkey je te dni izgubil bor' bo s črncem Joe Louisom
Boksač Joe Louis, ki ga je pred
kratkim premagal Schmeling, je ondan premagal znanega boksača Jacka Sharkeya
m
Klaro so trde moževe besede tako zabolele, da ni mogla ostati več hladnokrvna.
»Ali se hočete maščevati?« je jezno vprašala.
»Maščevati?« je visokostno odgovoril tovarnar. »Mislite mar, da mi je do maščevanja? Ne! Samo iz previdnosti bom tako ukrenil, zakaj drugače mi ne kaže.«
Klara se je sesedla v naslanjač. Moževe besede so se ji zdele nekam ponosno zaničljive. Iz njih je zvenel tako trden sklep, da se ni upala več boriti zoper njegovo voljo. Postala je krotka in začela moledovati:
»Poslušajte me, prosim vas, nikar ne zvalite odgovornosti za nesrečo teh dveh otrok name. Sama sem itak že dovolj tepena. Povejte mi, kaj naj storim, da me boste uslišali? Storila sem vam hudo krivico, predobro se tega zavedam...«
Rene se je trpko zasmejal.
»Hudo krivico ste mi storili,« je vzkliknil, »ali mar res? Ali mar blagovolite celo priznati svojo napako? Zdi se mi, da ta priznanja niso lahka za vas!«
Klara se ni zmenila za njegove podsmehljive besede, zakaj trdno se je odločila, da bo šla čez vse ovire do cilja.
»Da, prizadejala sem vam mnogo gorja, toda vi ste mi zanj naložili trdo pokoro...«
»Jaz?« jo je prekinil Rene. »S čem? Ali sem vam mar že kaj očital? Ali sem vas mar kdaj le z besedo žalil? Ali nisem bil mar zmerom vljuden in obziren?«
»Da, bili ste res vljudni, toda verjemite mi, da bi rajši prenašala vaš srd, kakor pa trpela zaradi vašega zaničevanja, ki me tepe sleherno minuto. Ves svet mi zavida zastran sreče, in vsepovsod, kamor pridem, vidim zavidne obraze — in vsi me blagrujejo. Ko se pa vrnem domov, oh, kje bi le našla tisto srečo, ki mi zavoljo nje toliko zavidajo? Povsod jo iščem, pa najdem vsepovsod zgolj samoto, zapuščenost in žalost!«
Rene se je vzravnal, in preme-
Ro man
Po francoskem izvirniku
greorgeca Ciineia
priredil A. R.
ril ubogo ženo, ki je bila vsa v njegovi oblasti, s ponosnim pogledom. Naposled je dejal:
»Jaz prav gotovo nisem odgovoren niti kriv, da je tako! Sami ste si izbrali to pot; kakor ste si postlali, tako pač ležite!«
»Res je tako,« je z medlim glasom odgovorila Klara; »vendar bi rada imela vsaj to pravico, da v miru živim; pa mi še to ni sojeno...«
Globoko je vzdihnila in vstala, krčevito stisnila pesti in z zmedenim pogledom nadaljevala:
»Ta ničvredna ženska, ki me iz dna duše sovraži, me zasleduje celo v mojem domu, in vi ste ji celo pokrovitelj. Ponaša se z vami, hkratu vas pa kompromitira. Z menoj pa nimate niti toliko sočutja, da bi me očuvali njenih sramotilnih bahavosti... Moje potrpežljivosti je konec; tako ne gre dalje. Nočem več tega prenašati!«
»Nočete?« je odgovoril Rene. In ko je Klara z besno trmoglavostjo nonovila: »Ne, nočem več,« jo je tovarnar ošvrknil s strogim pogledom:
»Pozabljate, da imam tukaj samo jaz pravico reči: hočem in nočem!«
Kri je zalila ponosni mladi ženi obraz; razgorčena, zaslepljena od besa in ljubosumnosti je vzkliknila:
»Pazite se, nikar me ne silite do skrajnosti. Potrpežljivo prenašam vašo ravnodušnost, takšnega žaljivega zaničevanja in javnega zanemarjanja pa ne bom trpela...«
Rene se je ustopil pred njo; s podsmehljivo radovednostjo si jo je ogledal in rekel:
»Joj, kako ste tako popolnoma vi sami! Kako podobni ste si ostali! Zmerom ta ponos, zmerom skrb, da bi okolica ne mislila napak! Javno mnenje vas najbolj boli. Samo zato, da bi se svetu pokazali v ugodni luči, ste se brez glave zagnali v pustolovščino; poročili ste se z menoj... in še danes celč, ko vas mori misel, da bi vas utegnil kdo ogovarjati, me zasmehujete, se spozabljate tako daleč, da mi celo grozite!«
»Ne, ne grozim vam,« ga je prekinila Klara, ki ni mogla več zadrževati solz; »prosim vas, imejte usmiljenje z menoj. Rene bodite velikodušni... Ali mar ne boste nehali trpinčiti mojega srca! Saj ste že maščevani!... Bodite vsaj zdaj popustljivi... če že nočete v najinem življenju ničesar izpremeniti, mi vsaj zagotovite mir, rešite me te grofice, spodite grofa od mene!...«
Poslednje besede je izgovorila s tako tihim glasom, kakor da bi se jih sramovala...
Zakaj se pritožujete?« je odgovoril tovarnar. »Saj se tudi jaz ne -močem otresti teh dveh vsiljivcev, ■»ata sorodnika sta! Kaj bi svet doJflL svet, ki je njegovemu mnenja vse podrejeno, kar se vas tiče? Ce M jima brez tehtnega vzroka zaprisvoja vrata, kaj bi dejal svet? Poto^ježljivo morava čakati in prenašati posledice najinega žalostnega življenja, življenje se nikoli ne podredi muham razvajenega otroke* življenje je preresno. Nesreča pride itak sama po sebi, ni 'Je treba klicati in vabiti. Zdaj ste menda a tem že prepričani. Vaša vcfja nafci j® vrgla s prave poti, in adaf p najina dolžnost, da stopava dalje po trnju, zakaj vrniti se ne moreva, za to nimava več pravice.«
»Torej ne smem od vas ničesar več pričakovati, ne smem več upati?« je žalostno vprašala Klara.
»Ničesar,« je hladno odgovoril tovarnar. »Samo tega ne pozabite, da ste vi tako hoteli!«
Klara se je zazrla možu v oči.
Njegov obraz je bil bolečino spačen; okoli oči so se mu zarisale mračne sence in bled je bil. Samo njegov glas je zvenel odločno.
Za hip je že mislila, da bi se mu vrgla pred noge, da bi mu razkrila svoje srce in priznala, da ga ljubi.
Stopila je k njemu, s tesnobnim srcem, z zadrgnjenim grlom, in že je hotela razširiti roke, toda poslednji trzljaj ponosa ji ni dal; globoko in iskreno je zavzdihnila in nepremično obstala.
Rene je stopil bliže:
»Zdaj moram oditi, delo me kliče v tovarno,« je mirno dejal, kakor da bi se ne bilo med njim in med to ženo, ki jo je oboževal, nič zgodilo.
»Kaj naj odgovorim svojemu bratu?« je s strahom vprašala Klara.
»Recite mu, da se zanašam na njegovo čast in ga prosim, naj Suzani ne reče niti besedice o moji odločitvi. Ukrenil bom vse potrebno, da se moja sestra še ta teden umakne odtod!«
Z ravnodušnim priklonom je odšel.
Mlada žena je ostala nekaj minut sama v veliki sobani. Vsa se je prepustila globoki bolečini in premišljala o svoji trpki nesreči. Torej ni več izhoda. Zaman je odkrila možu krvavečo rano svojega srca; komaj se je mimogrede ozrl po njej... Zanj ni bilo več Klare... sicer ji je to že nekoč povedal — in ostal je mož beseda! Zaradi svoje neizprosne strogosti ji ni mogel oprostiti njene trenutne za-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
blode; ponosno jo je zavrnil, kadar se mu je hotela približati. Zdaj je pa vrhu vsega zakrivila še bratovo nesrečo.
Prav gotovo je odrekel Oktavi ju roko svoje sestre samo zaradi tega, ker ni imel zaupanja v beaulieujski; rod, ki mu je prizadejal tolikšno; krivico. Le kako bo povedala bratu 1 to žalostno in usodno novico?
Suzanin glas, ki ga je zaslišala1 iz sosednje sobe, jo je brž streznil, i Ker se je bala, da bi jo svakinja presenetila jokajočo v moževi sobi, je stekla ko preganjana srna v svojo sobo in se zaklenila. Naročila je služabnici, naj jo opraviči pri zajtrku, češ da se ne počuti dobro. Potlej, okoli dveh, ko je uzrla Suzano v senčnatem parku, se je splazila na stopnice in stekla pri zadnjih vratih na stezo, držečo proti gradu.
Grofič, ki je že željno pričakoval sestrinega odgovora, je nestrpno korakal po grajski ploščadi gor in
dol, nadejaje se, da mu bo_____________
kmalu prinesla odrešilni odgovor. Od daleč je opazil Klaro, ko je stopala po strmi poti proti gradu. Njen negotov korak ga je navdal z
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87 v soboto, 29. avgusta ob pol 21. url, v nedeljo, 30. avgusta ob 17., 19., 21.
»manhatan«
melodrama.
Od 31. avgusta do 8. septembra bo prireditev zaprt.
kino MOSTE
Predstave od 1. septembra naprej ob delavnikih ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19., in 21. uri.
Cene: Din 3*50, 4*50, 5*50 in 6*50. Od 28. do 31. agusta slaMii tenor Jan Kiepura v velefilmu lepote, humorja, ljubezni, Slagerjev in oper »daj mi TO NOČc Kompozicija E. W. Korngold, režija E. Lubitsch. Film svoje vrste!!
Od 1. do 3. septembra Velik senzacio-nalni film!!
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 29. avgusta ob 21. uri, v nedeljo 30. avgusta ob 17„ 19. in 21. uri film »POT K SREČI«
z globoko vsebino.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon int. St. 620 predvaja 28. t. m. ob 20.30 uri, 29. t. m. ob 20.30 uri in 30. t. m. ob 20.30 uri »STO DNI NAPOLEONA«
V glavni vlogi: Werner Kraus in Gustav Griindgens.
Od avgusta dalje pri vsakem, sporedu poleg najnovejšega Paramountovega zvočnega tednika tudi še novi TJfa zvočni tednik. Nedeljske predstave ob 16. uri se vršijo samo v slučaju slabega vremena.
zlo slutnjo. Gospa Derblayeva je stopala počasi in s pobešeno glavo po ozki travnati potki ob cesti in zdelo se je, da ji ni bilo mar soln-čne pripeke, saj še solnčnika ni odprla. Njen korak je bil truden in medel. Oktavij je slutil, da prav gotovo ne nosi veselih vesti.
Stekel ji je nasproti — in že čez nekaj minut je bil pri njej. Spogledala sta se; brat je bil razburjen, sestra je zrla mrko in obupano.
»Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« je vprašal Oktavij in prijel sestro krčevito za roko. Potegnil jo je do bližnje klopi, odkoder se je nudil krasen razgled. Opojni vonj cvetočih lip je Klaro popolnoma omamil, in tresoča se, s solzami v očeh, je stala nepremično pred bratom in ni mogla ziniti niti besede.
»Tak, Klara, za božjo voljo, povej mi, kaj se je zgodilo? Govori! Vse mi je ljubše, samo ne mori z molkom!«
Gospe Derblayevi se je brat zasmilil ▼ srce; premagovaje se je odgovorila:
»Dragi brat, ubogi moj prijatelj, prinesla sem ti žalosten odgovor, ženitev s Suzano je nemogoča.«
Oktavij je stopil korak nazaj, kakor da bi bil zazijal pred njim grozen prepad. Zmedeno je pogledal sestro, kakor da bi ne razumel njenih besed. Komaj slišno je ponovil njene besede:
»Nemogoče je... In zakaj?«
Klara je potrto zmajala z glavo.
»Rene ni privolil,« je dejala.
»Iz kakšnega vzroka mi je odrekel tvoj mož Suzanino roko?« je vprašal grofič.
Klara je bila v veliki zadregi. Kaj naj le bratu odgovori? Ali mu naj mar zaupa svojo žalostno skrivnost? Kakšno laž si naj le izmisli, da ji bo Oktavij verjel. Brat jo je gledal nepremično v oči in opazoval sleherno spremembo v njenem obrazu.
»Vzroka ni povedal nobenega,« je zajecljala Klara in zardela.
»Brez vzroka torej?« je začudeno dejal grofič, »brez pojasnila? On, Rene, ki ga imam rad ko rodnega brata? On mi je torej prizadejal takšno bolečino, in se mu je ne zdi niti vredno pojasniti?«
Bolečina ga je premagala in osramočen si je obrisal solze iz oči. Premišljeval je, kakšen le mora biti vzrok, da mu Rene ne mara dati sestre za ženo. Molče je sedel na klop. Zdajci se mu je posvetilo v glavi... Denar!... Samo zaradi denarja... Brez premoženja je — in službe tudi nima; da, samo to utegne biti vzrok, da mu Rene ne mara dati Suzane, živahno je poskočil in se začel živčno sprehajati.
Klara ga je nemirno opazovala. Ne da bi se zmenil za sestrino navzočnost je grofič polglasno govoril predse:
»Da, službe nimam. Res je, toda našel jo bom... Brez premoženja sem... Nu, Rene dobro ve, kaj premorejo pridne roke... Dokazal mu bom...«
Zdajci se je prestrašil svojega samogovora in začudeno pogledal sestro. Klara je vstala in segla po bratovi roki. Dve besedi sta jo vznemirili, samo dve od vseh, ki jih je bil brat po neprevidnosti izgovoril:	»Brez premoženja...« In
vendar sta ti dve besedi zadostovali, da sta jo navdali z nepopisnim nemirom. Pozabila je svojo trpko bolečino, in njena duša zahtevala pojasnila teh nih besed.
»Brez premoženja? Ti si brez premoženja?« je osuplo vprašala.
Z ukazujočim gibom, skoraj pretečim, je zahtevala odgovora. Oktavij se je skušal izmuzniti; toda Klara, ki je slutila veliko skrivnost, je hotela po vsaki ceni izvedeti resnico. Trdo je prijela brata za ramo in zapičila svoj pogled v njegove oči:
»Kaj si hotel reči?«
»Po neprevidnosti sem izgovoril besede, ki bi jih ti nikoli ne smela slišati,« je odgovoril Oktavij. »Ti ne veš, da smo našo pravdo na Angleškem izgubili — in nikoli bi tega ne smela izvedeti. Jaz, norec, sem ti odkril skrivnost, ki sem jo obljubil varovati.«
Ko je Klara slišala to bratovo izpoved, se je globoko zamislila. Pravda je torej izgubljena, njen brat je ostal brez beliča, ona sama pa nima niti franka dote. Popadel jo je dvom, vzdrhtela je, oči so se ji orosile; obrnila se je k bratu in vprašala:
»Ko sem se poročila...?«
»že prej nas je doletela nesreča.«
»In moj mož... Rene... ali je vedel?«
»Vedel je, vendar ni dovolil, da. bi ti povedali. Po nobeni ceni ni hotel, da bi ti legla samo lahna senca na celo. Tako velikodušen in tako nežnočuteč je bil, da smo ga občudovali...«
Klara je kriknila:
»To je storil! In jaz... jaz, nesrečnica...«
Tedaj se ji je zdajci prikazala v spominu soba s starimi tapetami) ki so se na njih vitezi molče nasmihali boginjam, spomnila se j® večera svoje poroke, prasketajočih polen v kaminu, ki se je nanj pre-mražena naslonila. Zazrla je pred seboj Reneja bledega in drhtečega, skoraj pri svojih nogah, in potlej mu je s ponosno dvignjeno glavo, dejala: Vzemite moje premoženje! — Njeno premoženje! Kako zaničljivo se je bil nasmehnil. Zdaj je izprevidela, zakaj. V obupu ji je zdaj moreča in ponižujoča na ustnice. Morala je spre-morala se je obtožiti— Vsa strta je zajecljala:
»O, Oktavij, lagala sem, ko sem ti rekla, da ne vem, zakaj ti Rene neče dati sestre za ženo. Jaz, samo jaz sem tega kriva!«
In brez olepševanja se je izpovedala bratu, vso svojo krivico mu je razgalila, vso nizkotnost in podlost mu je razkrila.
»On pa,« je nadaljevala, »tako ponosen, tako nesebičen, tako dober; še celo v jezi mi je prizanašal. Z eno samo besedo bi me bil lahko ugonobil, pa tega ni storil. Neizprosno sem stala pred njim, ponosno sem zrla nanj in niti malo me ni ganila njegova bolečina. Nisem je znala ceniti, te njegove zveste, resnične ljubezni!«
Od bolesti spačena in od strasti podžgana, je nadaljevala:
»Če bi ne bil ti danes spregovoril, nesrečnež, bi bilo moje življenje za zmerom pogubljeno! Kaj bi le postalo iz mene! Sama sreča, da si se zagovoril! Daj, da te blagoslovim!«
Objela je brata z neizrekljivo hvaležnostjo in solze sproščenosti so ji vrele iz lepih oči.
»Klara, prosim te, pomiri se,« je dejal Oktavij prestrašeno.
»Ne boj se, kar pojdi! Zdaj bo vse dobro,« je vsa navdušena spet povzela. »Popravila bom svojo krivico in zagotovila tebi srečo. Rene! Joj, predenj se bom vrgla na kolena, vse bom storila, samo da bo spet vse dobro, še danes sem ravnala z njim krivično. Toda obvladati se nisem mogla, ko ga pa tako silno ljubim!«
Senca ji je omračila čelo. Spomnila se je grofice. Zategnila je obrvi in tiho dejala:
»O, zdaj mi ga ne ugrabi nihče več! Mora se vrniti k meni, sicer bom umrla!«
»Klara!« je vzkliknil grofič.
Toda Klara je tako hipno presedlala z žalosti k veselosti, da se je brat nehote začudil. S sproščenim pogledom se je ozrla okoli sebe in rekla:
»Pomiri se. Jutri imam god — Naši prijatelji in znanci so povabljeni... Nalepotičila se bom, zanj, za Reneja... Ugajati mu hočem. Zmagala bom, o tem sem prepričana. Spet bo ob moji strani, dober, ljubeč in nežen...«
357. vm. 1936.
DRUŽINSKI TEDNIK
7
Marcel Allaln In Plerre Souvestre:
k t I V
- k r I m i n
l n I
m
26. nadaljevanje
Juve je postal nestrpen:
^Dejstva govore drugače...«
Po kratkem molku je nadaljeval:
>Loupart je prišel po takšni poti ®e>n, ki jo utegne poznati samo kakšen domačin ali pa kakšen zaupnik.«
»Stvar postaja čedalje skrivnostnej-sa,« je pripomnil doktor Chaleck. »Prav ! kritičnem času so pospravljali služabniki laboratorij, in če bi opazili kakšnega tujca, bi ga prav gotovo vprašali, česa tam išče... Samo, če “i bil preoblečen, bi se mu utegnilo Posrečiti, da bi prišel brez ovir v laboratorij...«
Komisar, ki je med tem pogovorom stal pri vhodu, je sedel na bližnjo po-' steljo in položil samokres raztreseno P°leg sebe...
Precej nato je pa spet vstal in pokazal s prstom na drobceno kapljo krvi na rjuhi, ki je morala kaniti napadalcu s prsta, zakaj po vsej priliki se le moral na petelinu raniti.
.J’-’Lej, lej!« je začudeno vzkliknil.
: '° je pa zelo zanimivo! Kaj sklepate *2 te kaplje krvi, gospodje?« je vprašal navzoče, ki eo se radovedno sklo-111''nad rjuho.
Nihče ni odgovoril...
»Vraga! Jaz sklepam, da se je moral napadalec pri strelu raniti na Prstu...«
Doktor Chaleck je stopil bliže:
*Kaj pa iz tega sledi?«
»Mnogo, prav mnogo! Napadalec ima torej ranjen prst; če ima kdor koli, k* bo odšel iz bolnišnice na prstu kakšno svežo rano, mu moramo po Vsaki ceni pripisati napad...«
Komisarjevo odkritje in nedvoumna razlaga sta vse navzoče osupnila.
. Laboratorijski sluga je brž ugovarjal:
»Saj vendar ne smemo pozabiti, da v kritičnem času ni tuja noga prestopila Praga laboratorija; čeprav bi utegnil •Mleti Loupart zveze s tem ali z onim uslužbencem, bi vendar ne mogel priti daleč, zakaj vsak strežaj in vsak sluga bi ga bila po sliki prav gotovo Pri priči spoznala...«
Juve se za to opazko še zmeni ni.
»Oslanjamo se lahko samo na dejstva,« je suho pripomnil. »Kdo je streljal, ne vemo; mislimo si pač, da je b*l Loupart. Lahko je pa imel tudi kakšnega pomagača med obiskovalci, uied strežaji — in ta njegov pomagač Je lahko streljal po njegovem naroči-u- Človek torej, ki ga nihče izmed uas ne pozna!«
Ker ni na Juvovo opazko nihče več pogovoril, je kriminalist vstal in hladno dejal:
»Gospodje, jaz pojdem k ravnatelju, da ukrenem vse potrebno. Vsi ljudje, ki so v bolnišnici, bodo morali Uiimo mene v mesto. Po mojem naročilu so od trenutka, ko so padli streli, zaprta vsa vrata. Nihče torej ni mogel poslej iz bolnišnice. Kakšni dve uri bo trajala parada in prepričan ®em, da bom našel krivca in ga aretiral!..,«
Komisarjev načrt je bil dobro premišljen; pregledoyanje vseh, ki bodo slej ko prej morali zapustiti bolnišni-co> bo prav gotovo rodilo uspeh...
*al zadeva ni šla tako izpod rok, kakor si jo je Juve zamislil. Bolnišnica svete Katarine z najmanj sto nameščenci, zdravniki, študenti, odpuščeni-bolniki in obiskovalci — je bila «*>o majhno mestece...
Dve uri sta že zdavnaj minili — in “Uve še zmerom ni našel človeka, ki bi imel ranjen prst.
Čez tri ure so odhajali prvi iz bolnišnice, ki jih je Juve spoznal za nedolžne. Vsakemu je zaupal geslo, ki ®e je z njim odkupil pri vratarju.
•
Zanikrno in počasi je stopa) dok-'or Chaleck proti izhodu. S pobešeuo Blavo in nabranim čelom je prišel do
vrat, ko mu je policijski agent zastavil pot:
»Oprostite, gospod, saj menda veste, kaj se je danes zgodilo'?... Ali veste geslo?«
»Geslo?«
»Da, gospod, danes ne sme nihče iz bolnišnice, ki mi ne pove gesla...« Zdravnik je pogledal na uro:
»Vraga! Tako se mi že mudi... Povejte mi, kje dobim geslo?«
»Pri gospodu Juvu v ravnateljski pisarni...«	''
»Hvala! Stopil bom gor...«'
S temi besedami se je zdravnik poslovil od agenta in 6e vrnil v poslopje upravitelje tva.
XXXIV Madež krvi
Po treh urah je Juve pregledal več ko dve sto ljudi, pa še vendar ni našel niti najmanjšega sledu. Postajal je že nemiren, zato je prepustil preiskavo dvema zanesljivima uradnikoma in odšel s stražniki in ravnateljem pregledovat bolnišnico. Tej raciji ni ušel niti najskrivnejši kotiček bolnišnice. Niti mrtvašnica ne. Toda tudi ta poslednji poskus se je izjalovil.
Mračilo se je že, ko je pogledal Juve na uro:
»Sedem je že; — zdaj moram po vsaki ceni na policijsko ravnateljstvo; (izmenjati moram tudi stražnike in agente, ki že od ranega jutra stražijo bolnišnico. Opustil bom kontrolo, zato vas prosim, gospod ravnatelj, da se pri vratarju vsakdo podpiše, ki bo odšel iz bolnišnice.«
»Ali se nocoj nič več ne vrnete?«
»Vrnem se, kakopak! Razen tega ostane nadzornik Michel z nekaj ljudi še tu, da bodo vsi izhodi zastraženi.«
Ko je Juve naročil nadzorniku vse potrebno, je odhitel na policijsko ravnateljstvo.
*
Ob osmih je bila že trda tema. Razburjenje v bolnišnici ee je nekoliko poleglo; vratar je sedel s pipo v ustih v svoji sobici, ko je opazil neko temno postavo, ki je stopala proti vratom. Skočil je pokonci in zaklical:
»Gospod, samo trenutek, prosim!«
Odhajalec je obetal.
»O, oprostite, gospod doktor Chaleck, vi ste?«
»Da, zakasnil sem se nekoliko. Ko sem šel v ravnateljevo pisarno, me je prosil neki tovariš, da mu pomagam pri operaciji. Ker ni bilo nobenega zdravnika več v bolnišnici, mu kajpak nisem mogel odreči prošnje. Zdaj ee md pa že tako mudi, da ne morem kramljati z vami.«
»Razumem, gospod doktor. Prositi vas moram samo, da se vpišete v tale seznam!«
»V kakšen seznani?«
»Kriminalni komisar je odredil, da se mora pri odhodu iz bolnišnice vsakdo vpisati v eeznam.«
Vratar je pokazal zdravniku spisek, ki je bilo v njem že kakšnih trideset podpisov.
»Ali še zmerom niso našli napadalca?«
»Meni ni. nič znano, gospod doktor. Ravnatelj mi ni ničesar povedal, policija pa tudi ne. Samo to vem, da se je potikalo tod kakšnih petdeset ljudi, ki so obrnili vse na glavo, našli pa niso ničesar; sicer pa mislim, da še zdavnaj ni konec... Samo poglejte skozi okno, gospod doktor.«
Vratar je {»kazal zdravniku nekaj temnih postav, ki so ee sprehajale po dvorišču.
»Kriminalni uradniki!« je zamrmral zdravnik, medtem ko je živčno iskal črnilnik.
Skrivnosten nasmešek se je zarisal doktorju Chalecku okrog bledih ustnic. Zdelo se je, da ni prepričan o tem, da bi ne bil napadalec našel poti iz te pajkove mreže...
Zdajci je zamrl njegov nasmeh. Doktor Chaleck je opazil, medtem ko je tiščal roke še zmerom v hlačne žepe, da je vratar našel črnilnik. Ko mu je hotel ponuditi spisek v podpis, se. je nečesa domislil. Brž je dejal vratarju:
»Charles, od sile se mi mudi* bodite tako ljubeznivi in ustavite mi kakšen taksi...«
»Prosim, goepod doktor...« je uslužno odgovoril vratar in stekel k vratom.
Komaj je vratar odšel iz sobe, je doktor Cha4eck nad vse previdno potegnil desnico iz žepa in prijel peresnik z mezincem in prstancem... Komaj se je podpisal, je nekaj opazil — in vsa kri mu je izginila z obraza. Polglasno je zaklel predse... V tistem trenutku se je vrnil Charles:
»Avtomobil že čaka, gospod doktor!...«
»Imenitno! Hvala, Charles!«
Chaleck je brž zaprl knjigo in tako naglo stekel k avtomobilu, da je skoraj vratarja podrl...
Ko je vratar opazil, da je doktor Chaleck zaprl knjigo, se je zdajci spomnil, da ni bilo pivnika v njej:
»Hudimana, to bo pa lepa packa!«
Vestni možakar je odprl knjigo, da b: rešil, kar se še rešiti da. Komaj pa je odprl poslednjo stran, je s prestrašeno razprtimi očmi zastrmel v podpis. Poleg Chaleckovega podpisa je bil drobcen madež krvi.
Ko se je Juve spet vrnil v ravnateljevo pisarno, ga je nad vse" razburjeno pozdravil gospod de Maufil.
»Ali še zmeraj ni sledu?« je vprašal kriminalni komisar.
»Prav ničesar še nismo našli!
Ne samo, da nismo našli morilca, niti...«
»Čudno!«
»Recite rajši: obupno! Ta pretkanec se je kratko in malo vdrl v zemljo... Še celo vaša imenitna ideja, da ste pregledali vsem roke, ni rodila sadov...«
»Morilec je bržčas kaj zavohal, zato tudi ni šel milim vratarja. Iz tega sldepani...«
»Kaj sklepate iz tega, gospod Juve?«
»Iz tega sklepam, da se skriva Loupart še zmerom v kak------------------
šnem kotičku...«
Gospod de Maufil je brž povzel:
»Gospod komisar, ne strinjam se z jvami; bolnišnica svete Katarine je moderna stavba, ki nima kotdčev, ko druge bolnišnice. Sezidana je pregledno. Vse prostore poznam in povsod smo iskali, zato lahko trdim, da morilca ni več v poslopjih...«
Juve se je podsmeliljivo nasmehnil:
»Ce poznate bolnišnico še tako dobro, vam vendar rečem, da je napadalec še zmerom v hiši.«
»To je popolnoma izključeno!...«
Komisar je odgovoril s komaj vidnim, vendar vljudnim skomizgom.
Po kratkem premoru je gopod de Maufil začel znova:
»Zdaj še zmerom ne vem, kaj nameravate storiti. Naj ei bo morilec v hiši ali ne: prijeti ga bo treba, sicer ne bo imela uboga Jozefina miru...«
»Prav imate.«
»Ljudje bodo rekli, da je uprava moje bolnišnice šepava...«
Takšna je bila torej edina skrb ča6tilakomnega ravnatelja. Juve 6e je napravil, ko da ni elišal ravnateljeve opombe. Premišljal je.
»Kakopak, na Jozefino bo treba paziti... Kaj pa pravi? Ali ji je že kaj odleglo?...«
»Nisem mogel mnogo govoriti z njo; zdravnik je prepovedal sleherno razburjenje. Zdi se, da se ji niti ne sanja kaj se je zgodilo. Louparta ni videla... pač pa je o tem prepričana, da je Loupart bil v bolnišnici — in na to je kakopak od sile ponosna! Skratka: dekle je v takem čudnem dušnem stanju, da se mora človek zamisliti. Mirna je ko ovca. Zdi se, da ee ji čudno vidi, da jo je Loupart samo ranil, ko ji je pa obljubil, da jo bo usmrtil!...«
Juve je zmajal z glavo:
»Med tiste ženske jo štejem, ki bi rade šle na drugi svet... Zaradi po-skušenega umora je Loupart kakopak v Jozefininih očeh mnogo pridobil... Čudni so ti zavrženei... Sicer je pa vse tlo postranskega pomena... Ala vam ni nič rekla, kje in kako bi lahko lega tiča prijeli? Ali ni nič namignila, kam je utegnil lopov pobegniti?...«
Ravnatelj je pomignil komisarju, zakaj nekdo je potrkal.
»Noter!«
Skozi vrata je previdno pokukal neki mož.
DVOJNI UŽITEK
PROIZVOD:
iML
BON BONI
UNION ZAGREB
Izguba
Moj sosed Lačnik je prišel ves obupan k meni.
»Dva kovača sem popoldne izgubil!«
»Ob kolikih?«
»Pred četrt ure.*
»Kje ste pa imeli denar, za božjo voljo?«
>V žepu.«
Sosed se mi je kakopak smilil, saj ima kopico otrok in je zmerom suh.
»Nu, nate, dva kovača,« sem mu velikodušno ponudil denar.
»Hvala lepa,« se je ganjeno zahvalil Lačnik.
Hotel sem vedeti še več, zato sem ga vpraša!.
>Ali vsaj veste, kje ste denar izgubil;?«
»Kakopak.«
»Kje?«
»V ,Zvezdi' pri preferanci!«
Hu
mor
Vzorec pošlje brezplačno
.RADIOSAN-, Zagreb
Dukljaninova 1.
Gostoljubni fakir »Izvolite sesti na rob mojega divana, gospod ravnatelj...«
(»Prager Pres6e« — Praga)
Amerikanski humor
Dva holiywoodska igralca, ki sta bila nekoč najboljša prijatelja, sta se začela sovražiti ko pes in mačka.
»Zakaj sta se pa sprla,« je nekdo vprašal enega iz nje d njiju.
»Ker ni bil pravi prijatelj,« je odgovoril igralec. »Oba sva ljubila isto dekle, in naposled sem se jaz poročil z njo.«
*
Neki igralec, ki je bil komaj tri mesece oženjen, je prosil hollywood-ski samski klub, naj ga spet sprejme med svoje člane. Ko mu je predsednik očital nezvestobo do svojih prejšnjih prijateljev, in mu kar v brk povedal, da poročenih mož ne sprejmejo več v klub, ga je igralec proseče pogledal in spokorjeno del: »Za strašilo bi rad bil drugim!«
*
Igralka A. in zvezda B. se sprehajata po Hollywoodu. Zdajci se jima približa neki eleganten gospod in smeje se pozdravi igralko A.
»Kdo je ta mož?« jo vpraša zvezda.
»Eden od najzglednejših mož, ki sem bila z njimi poročena.«
»Kako se pa piše?«
»Trenutek,« de igralka in premišljuje. »Moj Bog, ime sem pa popolnoma pozabila!«
#
Neki mlad bankir iz Hollywooda je poročen z mlado filmsko igralko. Nekega večera se vrne domov in pripoveduje že*.i:
»Pri vedeževalki sem bil; za deset ..olarjev mi je prerokovala bodočnost VcS. kaj mi je rekla? Povedala mi je, da me ne ljubiš.«
»Prismoda!« je vzkliknila igralka, »to bi ti lahko jaz zastonj povedala!«
Razlika
»Moja žena ljubi red nad vse! Preden gre nakupovat, si vse zapiše!«
»Moja je popolnoma drugačna. Ona da v trgovini vse zapisati...«
Kradljiva sraka
Služkinja mora zaradi nepoštenosti iz hiše.
»Še pogrešali me boste!« zabrusi pri odhodu gospodinji.
»To ni važno; samo, da ne bom pogrešala še česa drugega.«
Skrb pa taka...
Ljubljančani uživajo na Gorenjskem razgled z neke skalnate čeri.
»V prepad boš padel!« opomni žena moža. »Stopi dva koraka nazaj, ali mi pa daj vsaj torbo z jedačo.«
'\
»Goepod rflvnatelj, ali smem motiti?« • -	•	<	.
»Vi ste, Charles?,« , ,
»Vratar z glavnega vhoda!« je dejal ravnatelj juvu. »Kaj želite?..,« je vprašal vratarja.
Mož je pomirjen vstopil.
»Gospod ravnatelj, priuašam vam spisek .s podpisi... «
»Prav. Ali bi mi radi še kaj povedali?« j	)
»Že celo uro ni nikogar več k vratom...«
»To vendar ni povod, da me motite!...«
»Že res, gospod ravnatelj... toda v ■knjigi je madež krvi... «
V tistem trenutku je poekočil Juve •ko ris in iztrgal vratarju knjigo iz rok...
»Madež krvi?«
Živčno je listal po knjigo, dokle/ ni našel okrvavljene strani. Le z naporom je udušil vzklik preseueče-nja.
Pomembno je pogledal ravnatelja in se obotavljal, da bi vpričo vratarja govoril.
»Prič ne potrebujeva«, ei je mislil. »Nikoli ni dobro, če »i neobhodno potrebno, raztrobiti stvari, ki ee drugih ne tičejo...«
Ne da bi vprašal ravnatelja, je dejal vratarju:
»Kar pojdite, prijatelj! Se bova že še videla.*
Komaj sta bila sama, je Juve že pokazal s kazalcem Chaleckov podpis in svečano spregovoril:
»Podpis, doktorja Chalecka... Le poglejte! Prav tam, kjer je naslonil dlan, je madež krvi... Kaj pravate k temu, goepod ravnatelj.«
»Tak, gospod komiear, kaj vendar...«
»Doktor Chaleck mora imeti na prstu ranico, in kljub temu, da je vedel za naše ukrepe, nas ni opozoril na to...«
Juve se je prehitel; zdelo se je, da zasleduje neko določeno misel. Ravnatelj je vstal in si natanko ogledoval podpis.
»Doktor Chaleck je vendar...« je začel.
»Doktor Chaleck«, je nadaljeval Juve, »je bil v tistem trenutku, ko eo padli streli, v sobi. Sam je priznal, da je sekundo prej stopil iz laboratorija. Dejal je, da ni videl ne pr^d seboj ne za 6eboj nikogar. In vendar je napadalec streljal prav izza tistih vrat...«
»To je že blaznost!« je vzkliknil goepod de Maufil. »Doktor Chaleck vendar ne more biti hudodelec!...«
»Zakaj ne?«
»Ker ga predobro poznam...« »Res?...«
»Pred kakšnimi sedmimi meseci mi ga je nelci prefekt toplo priporočil... Belgijec je in bi rad pri nas študiral nedognana mrzlična obolenja... Poštenjak je... Kako bi naj torej imel zveze z Loupartom? In kaj bi mu naj bila Jozefina mar?«
Juve je zdajci pograbil klobuk in palico. Preveč je bil razburjen, da bi še dalje poslušal prazno ravnateljevo besedičenje.
Ko je naposled ravnatelj izjavil: »Nedolžnost doktorja Chalecka je izven vsakega dvoma«, mu je Juve hladno in energično odgovoril: »Domneve niso dokazi, gospod ravnatelj. Samo dokazi so tehtni; če ee ujemajo dokazi z domnevami, potlej že...«
Moderno dete
»Tako majcena — in že čitaš knjige o moderni vzgoji mladine?«
»Veg mama. hotela bi se prepričati, če si me pravilno vzgojila.«
(»Kvitko« — Praga)
»Saj vendar nimamo dokazov!...« »Zame jih je več ko dovolj!.. Ta majhna krvava sraga v spisku ''e več ko dokaz, gospod de Maufil. To je priznanje! Doktor Chaleck je imel rano na prstu, ker nam pa ni mogel pojasniti vzroka te rane, se je po lihem izmuznili...«
Juve se je spričo ravnateljeve osuplosti trdo priklonil in dejal:
»Gospod ravnatelj, vse, kar sva govorila, ostane med nama... Jutri se spet vrnem in vam bom pove.tal svoj 6klep...«
Priklonil se je znova in se p-islovi) od gospoda de Maufila:
»Svoj načrt imam, «
Ko je komisar odšel i* ravnateljeve pisarne, si je zadovoljno mel roke. »Tokrat mi ne uidei.. c Pri vratarju je polrkil in ga vprašal:
»Povejte mi, dragi prijatelj, kakšen je bil odhod doktorja Chalecka!«
Starec, ki mu je laskalo, da ga tako odličen kriminalist zastran tako
skrivnostne zadeve zaupno izprašuje, je na dolgo in na široko pripovedoval vse, kar je vedel.
»Imenitno! Hvala!...< je dejal Juve ki stisnil vratarju mastno napitnino v roko.
Ko je prižel na sprehajališče Ma-genta, je poklical avto:
»Rue Montmartre; ustavite pred uredništvom ,Capitala‘.<
Nekaj minut kasneje je stopil komisar v Fandorjevo pisarno. Nič več ee ni smehljal; zakrknjeno je zrl predse.
»Kaj je novega Vc je vprašal Pandor.
»Mnogo!... in prav zaradi tega prihajam k tebi...«
Človek vfasih za Salo kaj zine
(Nadaljevanje s četrte strani).
»Že tako zgodnji, milostljiva? Jaz sem pa malo dalje podremal ko po navadi. <
Klara se je odločila za smeh. Hkra-■tu si je pa prisegla, da si bo zgoraj, v svoji hotelski sobi, primazala dvojni obrok zaušnic.
»Snoči,« je mirno dejala, »sva se malo preveč šalila. Nu, saj menda niste resno mislili. Človek včasih za šalo kaj zine....«
»Nikar,ite, saj sem takoj izprevidel, da je samo šala! « si je olajšano oddahnil Albert. Trenutek nato je pa že ves nesrečen zastokal: »Vi hudobnica! Moškemu ne smete obetati-preveč sreče, če obljube ne nameravate držati.«
Klari se je prvič v življenju zazdelo, da utegne imeli človek privide. Namesto Alberta je videla pred seboj piščanca — ki bi mu bala najrajši za-vtila vrat. Natakar jo je presenetil pri teh mislih, ko ji je sporočil, da je njen mož pravkar prišel in jo čaka v sobi.
Skoraj je omahnila, vendar 6e je krepko zra-vnala in stekla v hotel. Bog sam si ga vedi kaj jo zdaj že čaka? Energično je odprla vrata in zagledala Reneja. Nič očitajočega ni bilo v njegovem pogledu, in to jo je pomirilo.
»Od kdaj pa tako zgodaj vstajaš? Niti avtomobila nisem zapeljal v garažo, samo da bi prišel prej k tebi, da mi daš poljub. Pa te ni bilo nikjer.«
Nežno je objel svojo ženo in Klari se je zdelo, da je bil njegov objem gorečnejši ko sicer.
Klara je brž pogledala na mizo in opazila, da je strežaj položil kovčeg na mizo, torej prav tja, kamer je ona položila usodno pismo. V duhu je blagoslovila nerodnega strežaja. Brž je pomagala možu pripraviti obleko in je seveda pri tem neopazno premaknila kovčeg in pogledala, če je pismo še na svojem mestu. Hvala Bogu! Zdelo se ji je, kakor da je prijela žareče oglje, ko je segla po pismu. Brž ga je prepognila in skrila v ne-drije.
»O, Rene, kako sem srečna!« je vzkliknila. »Ti si moja prava sreča, moja edina ljubezen!«
Mož se je hvaležno nasmehnil, čeprav inu je bilo nekam čudno pri duši, ker ga je žena že na vse zgodaj tako prekipevajoče pozdravila. Čudne so te drobcene ženice!
Popoldne je bila Klara nekam zamišljena, vendar nenavadno prijazna. Zvečer je bila žalostna in milovanja željna.
Odšla sta na morsko peščino in se sprehajala pod zvezdnatim nebeškim svodom.
»Rene,« ga je zdajci vprašala »kaj neki stori zakonski mož, če opazi, da žena ne zna ceniti sreče, in jo išče drugod in še celo drugemu mošikemu dovoli, da jo poljubi? Če se ji zazdi, da Sele takrat občuti pravo ljubezen? Naposled pa spozna, da je vse to samo privid-, da ljubi samo svojega moža in
Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusev, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri
PreskeriM
Sv. Petra cesta itev. 14
25-
d&r
/
2402-00
3222-01
Najlažili, najtrpežnejšl In najudobnejši telo vodni čevlji pripravni za vse vrste športa. Od veL 30—34 Din 29,—
35—42	_	35—
Trpežni in čvrsti čevlji is močnega debelega nsnja in z gumastim podplatom zelo prikladni za nemirne dečke.
Od vel. 30—34 Din 39—
35—38	.	45
5
3
6622-09
Najbol priljubljeni in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa z čvrstim usnjenim podplatom.
Od vel. 30—34 Din 69.—
35—38	..	79.—
Visoki čevlji iz močne kravine z neraztrglji vim In nepremočljivim gumastim podplatom. Neophodni za šolsko deco, za dež, blato in sneg
Od vel. 30—34 Din 45.—
35—38	..	59___
5
m
Najpnkladnejši dekliški čevlji za šolo in ulico, iz finega okrašenega boksa z za porko čez rist in močnim usnjenim pod* Platom.
msm
x	i	i	v	•	c
w i.
nikogar drugega na svetu... Potlej ga pa še odpuščanja prosi...«
Renč jo je krepko prijel za ramena, globoko ji je pogledal v oči in opazil solze v njih, ponižne in spokorniške... Zdajci jo je nežno objel, prižel jo je tesno na prsi in ji šepnil v uho:
»Odpustil bi ji...«	*
Uucia otcsa,
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško, zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din!
Ljubljana, Selenburgova 7
15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev
Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah
model „Junior“ je mali v kovčegn, lepo opremljen — družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvornice tt. MATADOR, Zagreb, Diea 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/IL
Razstava in prodaja strojev: Tehnik, 1. Banjai, Ljubljana, Miklofiičeva 20
Tel. 54-19
MALI OGLASI
Mal* oglu* toeialn.g« znataja računamo po 25 par »a besedo, trgovik« in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgo«$ko-obrt-nitki oglati, ki nima]o prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas J« treba še posebej plaiatl davek « znesku fto Din. Kdor iell odgovor, dostavo po poiti ali <• Ima oglas ilfro, mora doplačati io I Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, In sicer po poitni nakaznici, po do-Itni položnici na ček. račun iDružlnskl tednik« uprava, Ljubljana 1S.J93, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Jnfcrznaci/e
Vsaka.beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POSOJILO BREZ POROKOV dajemo držav* in ' samoupravnim, uradnikom ter upokojen-cem.^giSiVe.^na’" upravo'' pod »Amortizacijska«.
INTIMNI ŽENSKr. KOLEDAR, ^velikost notesa, 180 vst^anijj mora imeti vsaka dozorela jŽeria,' da< se pouči, 'kako se lahko brez fizične' ali moralne Škode na-versko in me-dicjnSko,- neoporečen .način ; trajno izogiba —	Po povzetju Din 20'—. Zaloga v
Ljubljifcrin ',Kati Voda. Medvedova 8; dobi se tudi'v Učit. knjigarni In v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-Sevi c. 63.
Dopisovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
^UČITELJICA 26 LET, čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobra ženka in m a-, mica! Dopisovati želi le s plemenitim inteli-gentom od 28 do 35.let, v državni službi, ki naj 'odgovori "na ?\ii>rd\o neanonimno pod: [»£e, ,če borijaožna tem potom sreča!« • • --
DEKLE STARO 30 LET gre kot gospodinja h t kakšnemu starejšemu gospodu, najraje upokojencu ali samcu. Ponudbe pod »Pridna in pflStena«. ? „
DI8KRETNI GOSPOD, star 25 let, :bi se rad seznanil s simpatično gospo ali gospodično njegove starosti, ki bi ga iz prijaznosti učila nemSkega Jezika. Dopise s polnim imenom prosim na upravo »Družinskega tednik*« pod »NemSČirta«i ’	-
LEGIONAR, 28 god., želi se dopisovati sa inteligentnom mladom . damom. . Dopise slati na adresu: Lčgionnaire Milan, CTEA-RADIO, 2 Rčgiment Etranger, Meknčs, Maroc.
SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja s dobro situiranim gospodom, ki bi Ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Samostojna«.________
MLADENKA, stara 26 let, želi resnega znanja z gospodom, 'starim do 30 let. Le resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Varana v ljubezni«.	_____
MLADENIČ star 20 let, srednje postave, zna Čajen, samski, želi znanja z mlajšo gospodično. Ponudbe pod Šifro »Sigurna eksi stenca«.
MLAD 8IMPATIČEN GOSPOD si želi znanja z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tednik« pod Šifro »Simpatično dekle<-
ZNANJA ZELI po dopisovanju mlad' gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj kapitala v svrho kasnejše ženitve. Cenjene do pise na up*-*\o lista nod. Šifro »Hrepenenje«.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
SOBO išče soliden gospod, lepo opremljeno, svetlo in zračno, vucentru mesta, po možnosti tudi z uporabo kopalnice. Ponudbe na upravo pod »Strogo separirano«._____________.
STALNO STANOVANJE iSčejo trt odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega ted nika«. *	•	♦
Kozznefilca
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Sitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
, - v n T
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano‘ sredstvo Voda la kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se : Jim lesk In posta nejo popolnoma zdravi, 6e Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t navodt lom stane Din 30'—. — Po poStl razpoSilJa parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84
BARVANJE LA8 dI ve$ potrebno pri strokovnjakih, ker si )ib s Oro-barvo ra lat«, ki Jo dobite v Črni, rjavi, temnorjavi. svetlo* rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In Je postopek celo enostaven In stalnost barve tajamčena. 1 garnitura i navodilom stane Din 80*—. Po poStl razpošilja parfume* rija Nobilior. Zagreb. Illca 84.
ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno
naJboljSe ln najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in tzpadanju las. 81abl In eanemar* Jeni lasje dobe v najkrajšem časa mladostno bujnost ln lesk. 8teklenica s navodilom Din 80*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumerili, Zaereb. Iliča 34.
Prodam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več Speranih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 870 Din naprej pri LancoS D. Wolfova 12,
Tako zadovoljni kakor so drugi, boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava ▼ naravnih barvah Je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni. hiši. 8e posebna privlačnost Je Marija, kl gleda izza Oor6 na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Dre so okusno Iz* delane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 08*— in Din 87’—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. PoSljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenlce-Fužine.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka tena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira • čudežnim eliksirjem »Kau de Lahore«. 1 steklenica s natančnim navodilom stane Din 40*—, Po poStl razpošilja parfume rija* Nobilior, Zagreb. Illca 84. -
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem I
Izdaja ca konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Bugo Kern, novinar, Tiska tiskarna Merkur (L i T Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.