Leto IT V Celju, dne 18. novembra 1909. Št. 50 NARODHI UST likaj« vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za oelo leto 4 K, za pol leta 9 K, za Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Vae posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojna naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna itevilka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „N arod n i poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva oesta štev. 3. stane 10 vin. List" v Celja. Še enkrat novi davek na vino. Vinogradnik J. Š. nam piše glede novega davka na vino sledeče: Čudno zveni na uho vsakega vi-norejca, če čuje, da misli vlada vpeljati novi davek na vino. Vinogradi so bili po trtni uši uničeni in vinogradniki primorani, jih prenoviti. Prenovljen je je stalo ogromne stroške; marsikateri je zabredel v dolgove, v nadi, da mu bo nova trta ne samo stroške, marveč tudi trud obilo poplačala. Dobil je sicer brezobrestno posojilo, a navadno še le tedaj, ko je že prenovil svoj vinograd; a še ta podpora je znašala komaj svoto, s katero je poplačal obresti izposojenega si denarja. Ves up je stavil na obilni donesek novih zasadov; pa kako se je varal. Vinogradi mu sicer rode obilo, pa pridelka ne more prodati, kvečemn po sramotni ceni. Cene vin so tako padle, da bo vinogradnik sčasoma prisiljen, le najmanjša dela v vinogradu opraviti ali pa vinogradništvo opustiti. Kako in zakaj, bo marsikateri vprašal! Odgovor je kratek: Cene živil so poskočile, delavci so dražji in sicer enkrat dražji, kakor so bili v prejšnjih letih, vino pa pol ceneje, in še za to ceno se ne more prodati. Da vinograd zdrav ohrani, mora imeti vinogradnik dandanes celo lekarno pri vinogradu, da ima, če se kakor-šnasibodi bolezen na trti pokaže, hitro zdravilo pri rokah — in to sta,ne denar. Vsako mi bo pač pritrdil, da je sedajno obdelovanje vinogradov zelo drago — cene lesa so poskočile in kolje za trte stane trojno svoto cen iz prejšnjih let. Vinogradnik ne bo mogel izhajati, manjšalo se bo narodno imetje, s popustom vinogradništva bodo delavci v vinogradnih krajih brez zaslužka. Kaj LISTEK. Prisega. Črtica iz življenja. — Spisal Uirko V. Brezovnik. (Dalje) Velika množica romarjev je hitela na Brezje. Ob prašni cesti, ob stopnicah in pred cerkvenimi vrati so sedele beračev nepregledne vrste; slepci so gledali s praznim pogledom v soln-ce, pohabljenci in bolni so vzdihovali in otroci so kazali raztrgano Obleko. Neprenehoma se je glasila njih prošnja, navadni njih izrek : „ .. . Bog vam povrni... Za verne duše v vicah.. ." Mate je tudi daval. In vedno je imel še dovolj denarja. V cerkvi je bilo natlačeno ljudij, tako, da se je težko našel prazen pro-, stor. Ko se je prikazala krasna Marta s svojo lepo svečo in vencem duhtečih cvetk, so stopili ljudje skupaj in ji ponižno napravili prostor; takšnim romarjem gre čast... bo pa avstrijski minister takrat rekel? Sedaj hoče država novi davek na vino upeljati, ko vidi, da vinogradništvo nazaduje. Upeljala je sicer novo vinsko postavo, katera pa vinogradnikom toliko pomaga kakor nazimijenemu človeku letna suknja. / Naši poslanci naj bi na Dunaju odločno nastopili — proti upeljavi tega davka, naj bi vladi povedali, da vinogradništvo propada, naj bi na drugi straniuplivali, daupeljevlada varstvo znamk (Markenschutz). Naša štajerska vina slovč po celem svetu; na Dunaju itd. že točijo štajerski mošt, ko se nam še o trgatvi ne sanja. Koliko vina se uvozi iz Ogerske in se toči kot pristno štajersko vino. Ko bi vlada ta zakon o varstvu znamk upeljala, bi naša vina dobila primerne cene in vinogradniki bi gledali v boljšo bodočnost. Jz polftfčiiega sVeta. u Padee Bienerthove vlade v najkrajšem času je siguren, Bienerth je sicer poskusil vse mogoče, da bi se obdržal na površju, a vse ne bo nič pomagalo. Slovani mn stojijo z vso odločnostjo v nasprotju in ž njim sploh nočejo nobenih pogajanj. Sedaj so uvideli tudi tisti Poljaki, ki vedno podpirajo Nemce proti drugim Slovanom, da so ti -nepreprosljivi. V zvezi poljskih poslancev je pod vodstvom Stapinjskega, voditelja poljske ljudske stranke, krog 20 poslancev, ki so pripravljeni vsak čas izstopiti iz te zveze, če bi še nadalje podpirala nemško vlado in Nemce. Vsled vsega tega je gotovo, da pride v najkrajšem času do preosnove sedajne vlade; ustvariti se ima vlada, ki bo tudi Slovanom pravična. Slovanski poslanci, združeni v „Slovanski Enoti", zahtevajo, da To je bil praznik! Vzvišeno so bučale orgije in ljubko se je mešalo vmes petje ter donelo po stari cerkvi; voščene sveče so gorele mirno po ne-številnih svečnikih in zrak je bil težek kakor temen oblak. Duh kadila, zgorelega voska, namazanih las in čevljev in pot stotin ljudi, to je bila mešanica, ki je s težo legala na čutila. Marta je jela omahovati, iskaje izhod. Skrbno jo je ujel Mate in jo spravil na zrak, katerega je pogrešala. A njegovi nežni skrbi ni bilo dovolj. „Moraš se s čem okrepčati", ji je govoril. JPokorno je poslušala in vzela iz cule kos črnega kruha. „Kaj vendar misliš? Ali se naj mari govori: Mate je skopuh, ki daje svoji ženi le suh kruh? — Tu se ho-čeva okrepčati", in pokazal je na malo beznico, kjer so bile klobase, meso in različne pijače zapeljivo razstavljene. Plaho, a brez ugovora je sledila pridejo v novo ministerstvo 3 Čehi, 2 Poljaka in 1 Jugoslovan. Nemci se sicer strahovito upirajo, pa ne bo nič pomagalo. Slovani so danes tako mogočen činitelj v državnem zboru, da se brez njih in proti njim ne bo zgodilo ničesar več. Čujejo se glasovi, da bi na čelo novi vladi imel stopiti grof Stiirgkh, zdajni naučni minister. Pri Slovanih ni ravno najboljše opisan. — Do Božiča bi bilo na vladi le nekako prehodno ministerstvo, po Božiču pa bi se sestavila nova vlada. u Obletnico je obhajal minolo nedeljo ministerski predsednik baron Bienerth, odkar je krmar avstrijske vlade. Če mož pogleda v pretečeno leto nazaj, bo z bridkostjo moral kon-štatirati, da so njegovi „uspehi" enaki — ničli. u Na Ogrskem je prišlo do hudega razpora v dosedaj največji madžarski takozvani neodvisni stranki. Sprli so se pristaši košuta, ki pravijo, da ne zahtevajo takoj samostojnosti banke, in pristaša dozdajnega predsednika ogrskega državnega zbora Justha, ki zahtevajo, da se ima že 1. 1911. ustanoviti samostojna ogrska banka. Ko so imeli poslanci- stranke veliko sejo, so pri glasovanju o bančnem vprašanju ostali Košutovči v manjšini. Zato je Košut izstopil iz stranke in ustanovil svojo stranko. Justh je na to odložil mesto predsednika drž. zbora. Ko se je volil nov predsednik ogrskega parlamenta, pa je Justh propadel in je bil izvoljen Košutovec Gal. Sedaj se cesar pogaja s Košutom in z drugimi strankami, ki stoje na Košutovi strani, da bi se sestavila iz njihovih vrst nova vlada. Novi ministerski predsednik bo najbrž grof Andraš. u Nadomestne volitve v Trstu. Dne 14. tm. se je vršila v Trstu volitev v državni zbor za 1 mandat, ker je Pajnini, bivši soc. demokrat, sedaj Marta svojemu možu. Kmalu je sedela pri pogrnjeni mizi. Pred njo je stal krožnik z vsem dobrim in kupica vina. Srčno je jedla, a ši se mogla, odločiti, da bi pila. Mate jo je silil: „Saj ti nisi prisegla..." Prijela je kozarec — prvikrat, odkar je postala žena. Dobro ji je dela dolgo pogrešana pijača. Spila je in gostilničar je napolnil znova. In Mate je ostal stanoviten.( Beznica se je polnila. Vse okoli njega je pilo in tudi njemu je sedela žeja žgoče v grlu. „Kozarec kisle vode", je zakričal, da so vsi slišali,' „a brez vsega"; naj vedo, da je ponosen na svojo treznost. „Čuden patron, ta kričač," je mrmral srostilničar, „kakor bi jaz ne vedel, kaj hoče." In primešal je kisli vodi vina, ne da bi kedo zapazil. laški narodni socijalist, mandat odloži]. Laški liberalci so napeli vse sile in je izvoljen njihov kandidat dr. Pitacco. — Soc. demokratje so ostali tokrat v manjšini. Slovenci so oddali skoro enako število glasov kakor 1. 1907. U Turški državni zbor se je 14. t. m. otvoril sposobnim prestolnim govorom. v Razpor v češki agrarni stranki na Moravske m. Državni posl. Stanek je odložil vodstvo stranke, ker se mu ni posrečilo uvesti nekih v. naprednem duhu mišljenih strankarskih reform. Vodstvo stranke je prevzel mo-ravski deželni odbornik Vaca,ki je konservativec. v Bojujoča se cerkev na — Francoskem. V kraju Le Croisie blizu Nantesa duhovniki niso hoteli pu-stiti šolarjev k spovedi, ker se uče iz učnih knjig, katere so francoski škofi v svojem zadnjem pastirskem pismu prepovedali. Vlada je na to*po-zvala župana, naj v odgovor prepove vse cerkvene procesije. Perzijski parlament je bil včeraj otvorjen s prestolnim grovorom, katerega je čital min. predsednik. Izrazil je željo, naj bi se parlament trudil uvesti redne razmere v državo. Bcltžfce. u Vera peša. Tudi ogerski klerikalci so organizirali svojo stranko. Na bojni zastavi naših klerikalcev je vera na prvem mestu, kajti oni pravijo: vse za vero — — — — dom, cesarja: ogerski klerikalci pa imajo vero na drugem mestu, kajti oni rečejo: vse za dom, vero, družino in svobodo. Ker je na ustanovnem shodu klerikalne organizacije kar mrgolilo črnih gospodov, je očividno, da naša vera — peša. u Našim učiteljem. Kardinal Lu-con je dejal: Če ljudstvo ni visoko Željno je segel Mate po kozarcu in ga izpraznil. „Še enkrat!" je zaklical. „A tako, kakor prvič — brez vsega. Slišiš!..." Gostilničar se je nasmehnil in je napravil zopet mešanico. Mate je pil in čutil nekaj posebnega, kakor bi — a bila je pač le prevara. A, ko mu je prinel gostilničar tretji kozarec, ga je opazoval neza-upno. Kisla voda je bila ua vsak način nekaj rumena... „Ali je čista?" je vprašal. „Čista", je odgovoril krčmar. Lump! je mislil Mate. A, ker sta mu dišala prva kozarca, je izpraznil tudi tretjega. Zahteval je vendar kislo vodo — ni lagal, ni goljufal. Ne, on ne! , Zdelo se mu je lepo, da že dolgo ne tako. In ni že vedel, koliko kozarcev „kisle vode" je izpil. — Dalje prihodnjič. . ■ ■. - i ■* p ' r» izobraženo, veruje vse, kar vidi tiskanega. Ono veruje resnico ravno tako kot laž, hvalo ravnotako kot grajo. --Kaj je torej najsvetejša naloga vseh vzgojiteljev? Podati ljudstvu temeljite izobrazbe! Potem ne bode verjelo vsega, kar čita po časopisju črnih prerokov, in se ne bode dalo hujskati proti šoli, znanosti in učiteljem. — Čimbolj izobražujemo ljudstvo, tem prej bo konec klerikalni nadvladi, ki je moreči strup za razvoj slovenskega naroda. n Kaj pravi hrvatski klerikalni list o knjižici škofa Jegliča? „Hr-vatstvo", klerikalni dnevnik v Zagrebu, imenuje knjižico ljubljanskega škofa Jegliča .škandalozno svlnjepisje", ..svinjarije" ter imenuje način, kako Jeglič piše ,,odkrito o stvareh, o katerih najbolj razuzdani mladeniči govore bolj \ rezervo," ..nepojmljivo brezstrdnost.'1 u Pravda proti gospej Steinhell v Parizu se, je vršila minole dni. Obtožena je bila, da je umorila moža in mater. Moža zato, da bi se lahko omo-žiJa z drugim, mater pa zato, da bi se polastila njenega premoženja. Prevladovalo je prepričanje med občinstvom, da je kriva. Vendar je bila oproščena. Naši klerikalni listi zdaj strašno vpijejo nad nami naprednjaki zaradi tega. Kakor bi bili mi krivi, da je bila oproščena. Nazadnje bomo še mi krivi, / da je Roškar ijekoČ ustrelil svojo gospodinjo. — Proti nameravanemu novemu obdačenju vina sta protestirala nižjeavstr. kmečka zveza in društvo za varstvo avstr. vinogradništva. Oba napovedujeta veliko akcijo proti temu davku. v Zoper novi vinski davek se je izrekla tudi štajerska kmetijska družba. u Za vinogradništvo. Osrednji odbor »avstrijskega državnega društva za vinogradništvo" je iioel 10. tm. na predlog dr. Ploja, ki je podpredsednik društva, sejo, v kateri se je na predlog dr. Ploja sklenilo: l) da se izvoli posebni odbor, ki gre k ministerskemu predsedniku, k finančnemu in poljedelskemu ministru in odločno protestira proti nameravanemu novemu vinskemu davku; 2) se poveri dr. Ploju naloga, da izdela posebno peticijo oziroma memorandum za državni zbor, naj take postave ne sprejme; 3) se pozove jo vsa društva in korporacije, ki zastopajo interese vinogradnikov, naj pošljejo peticije ha državni zbor in v njih protestirajo proti nameravanemu davku. — Sklenilo se je tudi, da se ob primernem času skliče sestanek vseh spodnještajerskih vinogradnikov, na katerem bi se ti pogovorili o skupnih svojih težnjah in zahtevah. d Iz poštne službe. Aspirantka gca Amalija VargazOn je imenovana za oficiantko drugega razreda v Konjicah. u Višek strankarskega zagrizenosti. Duhovniška trobila v Mariboru se zadnji čas »zgražajo," češ da se opaža pri nas nekako sovraštvo baje « celo zoper vero. Če bi to tudi res bilo, bi se ne bilo prav nič čuditi, saj duhovščina zadnji čas v skrajni zaslepljenosti tako postopa, da se mora za-gnusiti vsakomur nje početje in da morajo v vsakomur navstajati dvomi o tistih rečeh, o katerih pravi duhovščina, da je njih zaščitnica in propovedovalka. Evo samo en slučaj: V Št. Petru pod Sv. Gorami se je vršil dne 7. novembra t. 1. velik gospodarski shod, na katerem se je razpravljalo o izključno gospodarskih vprašanjih, koja so življenskega pomena za kozjanski in brežiški okraj. Dasi je bil sklicatelj shoda naprednjak in dasi je v Št. ,Petru le borna peščica klerikalcev, vendar je sklicatelj povabil na shod poleg naprednega dež. poslanca dr. Ku-. kovca tudi klerikalca dr. Jankoviča, v svesti si, da v gospodarskih vprašanjih strankarski interesi morajo stopiti v Ozadje. Važno je, da o takem shodu piše tudi časopisje, da izvejo vse, oblasti gori do vlade želje in zahteve prebivalstva. Prelistali smo- zadnje številke častitljive ,.Straže" in »Slov. Gospodarja"; o vsem mogočem pišejo, o gospodarski« zahtevi, ki jo je izreklo nad 300« volilcev na shodu v Št. Petru pod Sv. Gorami, niso zapisali niti besede. Sploh shoda niti *ne omenjajo. In zakaj? Zato, ker je na shodu govoril tudi vodja narodne stranke dr. Kukovec. Večja strankarska zagrizenost je menda nemogoča. In potem se ti ljudje še čudijo, če zgubivamo spoštovanje do takih zastopnikov in zagovornikov vere in do vsega, kar pride iz njihovih ust! Ti ljudje, ki dan za dnevom pro-fanirajo in • v blatu valjajo najlepše Kristove nauke, hočejo nasproti nam braniti — Kristusa!? v Deželni šolski svet štajerski je zdaj izdal tudi normalno abecedo, v kateri ne manjka več nekaterih slovenskih črk. Učiteljstvo slovenskih šol opozarjamo, da naročujejo samo to izdajo te abecede. r o Tridesetletnico svojega službovanja pri dež. odboru je obhajal začetkom tega meseca ravnatelj A. Stig-ler, vodja oddelka za vinarstvo iu sadjarstvo. u Štajerc pribija. Kadar ptuj skemu »Štajercu" zmanjka snovi »pribija" vedno stare laži in neumnosti v svojih umazanih predalih. Taka »pribija" v zadnjem listič« . zopet celo vrsto neumnih čenčarij in lažij o dr. Ploju, trgovcu Senčarju, Ciril Metodovi družbi itd. »Štajerc" naj »pribija", kar in kakor hoče, eno ostane; pribito, namreč »da je ptujski »Štajerc" največje pemškutarsko bu-dalo na svetu." u Nemške zverine — v podobi človeka. V Glatzu na Pruskem je dekla Ana Werner svojega enajstletnega otroka živega pokopala! V Bancnu na Saksonskem pa je hlapec Vetter svojo triletno hčerko zastrupil. Oba sta bila obsojena na smrt. — Ako bi se kaj takega zgodilo na Slovenskem, to bi vpili nemški listi o slovenskem divjaštvu. j u ■ , ; , „Dva vinarja" za Ciril-Metodovo družbo branil se je plačati znani uskok dr. Vrstovšek v Mariboru- Slovenje-graški okraj pač more biti ponosen na takega poslanca, ki ne privošči za slovensko šolo niti dveh vinarjev. Kakor smo izvedeli, zahaja dr. Vrstovšek v Gradcu in Mariboru prav pridno v n e m š k e gostilne, daja nemškim natakarjem in natakaricam prav lepe napitnine, za revne slovenske šolarje pa nima niti dveh vinarjev! Ako dela tako vodja klerikalnih Slovencev v Mariboru, potem se pač ni čuditi, d a p r e h a j a v m a r i b o r-s ki oko 1 ic i šola za šolo v nemške ro k e! u Sodniško imenovanje. Dr. Pe-wetz, znan kot vnet nemški sodnik že iz Maribora, ter kot strasten nasprotnik vsega, kar je slovensko, ki je zaradi svojega nemškega mišljenja predčasno bil povišan za svetovalca višje deželne sodnije v Gradcu, je zdaj že zopet povišan in sicer je imenovan k najvišjemu sodišču na Dunaju. CcljsKi »Kraj. c Na občnem zboru narodne čitalnice v Celju minolo soboto je bil izvoljen predsednikom zopet dr. Jos. Sernec, v odbor pa gg.: dr. Vek. Kukovec, dr. Anton Božič, dr. Janko Sernec, Ivan Prekoršek, dr. Anton Dolar, dr. Juro Hrašovec, Mirnik, Lončar. c Iz Jurkloštra. Dne 15. tm. so pri nas volili župana. Zmagal je do- mačin, kmet, Blatnik Jakob, Slovenec in dober gospodar. Ne vemo sicer, kakega mišljenja je, vendar upamo, da bo. ako bode natančneje preštudiral našo stranko, postal njen pristaš. — Najhujši protikandidat mu je bil znani poljski Jud Jackel, pa topot se je pošteno opekel; mislil je, da mu bodo šli kmetje tako na šnops, kakor delavci. Dobil ni niti enega glasu, čeravno je s tako silo agitiral, da so mu nekateri volilci, ker se ga niso mogli drugače odkrižati, obljubili svoj glas. — Sploh se je ta neznatna osebica pričela malo preveč vtikati v našo javnost. Slišali smo, da se hoče v grajšinski Vilahiši ustanoviti gostilna ali bolje rečeno »šnopsapoteka". Mi imamo dovolj starih, poštenih gostiln, ki jim nikaka konkurenca ne škodi. — Uprašamo pa g. Jackla: Ga je-li njegov gospodar zato sem poslal, da Oskrbuje grad, ali da se vmešava v našo javnost? Črev-ljar naj ostane pri svojih kopitih;' Jackel pa naj skrbi, da bodo tudi za-naprej njegovi hlevi in shrambe v reda, delavci dobro zavarovani pri bolniški blagajni i. t. d., če ne, se vidimo. o Ljubezniv celjski policaj. — V noči od sobote na nedeljo so peli neki fantje iz Gaberja proti domu. V mestu so imeli najbrž kak nastop s policijo, ker je do maksimiljanske cerkve priletel za njimi nek dolgi policaj in udaril s sabljo železničarja Jos. Gorjanca tako, da mu je presekal lice od ust do ušes. Gorjanca so morali odpeljati v bolnišnico. Nastane sedaj vprašanje, kaj imp policaj iskati izven mestnega ozemlja? In ali je imel zadosten povod |za tako težko rano, ki lahko Gorjanca na kak način pohabi za zmiraj? Ali je bilo to le maščevanje nad slovenskimi fanti iz Gaberja? Zopet vzrok več za našo zahtevo po podržavljen ju celjske policije. Te razmere gotovo nimajo para v Avstriji. z Iz Šmarja pri Jelšah. Komaj je ljudstvo z veliko požrtvovalnostjo svoje po trtni uši uničene vinograde deloma prenovilo in zraven tega še v dolgove zabredlo, že mu preti druga vinska uš, ta je novi vinski davek. Bile so res velike skrbi, trud, težave in stroški, ki pa se še vedno nadaljujejo in za vse to se pa še zdaj novi davek plačuj! Kje ima naša vlada do svojega ljudstva usmiljeno srce? Kje ste naši poslanci in zastopniki, ki smo vas volili, da naše koristi zastopate? Prosimo vas,, da se z vso odločnostjo tem krivičnim davkom uprete ter tam natanko stanje kmeta razložite, da se še nadalje bolj ne zadolžimo. a Volitve v osebno dohodninsko komisijo. Politično društvo »Naprej" priporoča sledeče kandidate za volitve v osebno dohodninsko komisijo: Okraj Celje-dežela I. razred voli 24. novembra od 3. do 6. ure popoldne 2 namestnika. Naša kandidata sta: Anton Turnšek sen., trgovec, Žlabor št. 4, Norbert Zanier, trgovec, Št. Pavel pri Preboldu. — II. razred voli 25. novembra od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne enega uda in enega namestnika. Naš kandidat za uda je: Franc Dež-man, Loke pri Trbovljah, za namestnika Rudolf Pevec, trgovec, Mozirje. — III. razred voli dne 26. novembra od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne dva uda. Naša kandidata sta: Juvančič Alojz, krčmar, Zidanmost, Franc Malgaj, trgovec, Gotovlje. — Okraj Celje-mesto I. razred voli dne 22. novembra od 9. do 12. ure dop. enega uda. Naš kandidat je: dr. iuro Hrašovec, odvetnik, Celje. — II. razred voli dne 23. novembra od 9. do 12. ure dopoldne enega namestnika. Naš kandidat je: Robert Diehl, trgovec, Celje. — Volilni lokal za vse volitve je Celje, Ringstrasse št. 12, II. nadstropje. Pod- pisane glasovnice in legitimacije se lahko oddajo v pisarni dr. Josipa Sernec v Celju. ■ - a Iz Mozirja. Ob priliki poroke svojega staroste Rudolfa Pevca z narodno mladenko 'Malčko Turnšek-,ovo je podaril »Savinski Sokol" v Mozirjn 50 K Ciril - Metodovi družbi mesta poročnega darila nevesti. — Slovenci, posnemajte, ter se ob takih prilikah vedno spominjajte naše prekoristne šolske družbe, ki rabi neizmerno mnogo, če hoče biti uspešen boj z bogatimi bojnimi društvi Nemcev! Posnemajte »Savin. Sokola"! Nazdar! s c Bočna. Odkar so pri nas občinske volitve minile, ne vidimo več kaplana Berka pri nas. Občinski urad so prenesli od nas na Križ. Naši ka-planovi privrženci zdaj vidijo, da jih je kaplan pošteno za nos vodil. A kes je vedno prepozen. Kakor slišimo,, bo-deta kaplan in dekan od zdaj naprej obiskovala samo še nekaj Šmarčanov, ki se na volitve razumejo kakor zajec na boben. . # c Križ pri Gornjemtgradu. Kaplanu Berku v Gornjemgradu . so se začeli možgani kisati. Iz našega mirnega kraja napada gornjegrajskg liberalce, ki pridejo včasih v gostilno Ver-tota, posebno pa ima na muhi g. nad-učitelja Kocbeka, ki nam je vedno le debro storil. Radi hi poznali tistega Križana, ki je zoper njega. Kriško ka-planovo trobilo — Joštova eklesenca — je pri vojakih, sin župana. Pečnika, katerega lovi kaplan zdaj na svoje li-manice, tudi ni tako neumen, da , bi za kaplana kašo pihal. Mi Križani prav dobro vemo, kdo piše v mašem nena-prošenem imenu. Kaplan Berk in'dekan Dovnik se posvetujeta pri Jož tu, kamor dobivajo vino od Vertota, To so lepi junaki! ., c Gornjigrad. Tako slabo pro-slulega kaplana, kakor je Berk v Gornjemgradu, najbrž ni mikjer. Mož, ki ima toliko masla na glavi, se vedno repenči v »Slov. Gosp." in napada vse njemu neljube osebe in je vlači za lase v svoje nečedne dopise, kamor spadajo ravno tako kakor Poneij in Pilat v kredo. — Dolgo smo imeli usmiljenje z navadnim grešnikom. Ker pa zali fant z dolgim nosom ne da miru, mu moramo prav po njegov^ krščanski navadi vrniti milo za drago. Kaplan Berk je vrl vzgojitelj mladine. Lansko leto je bil zopet enkrat sladko ginjen v neki gostilni, kjer je zamenjal stranišče s štepihom, pri čem so ga opazovali šolski otroci in odrasli. Pozneje je hotel napraviti drugi natis Rajhenburške afere, kar se mu pa ni posrečilo. O, slonokosteni turn, beži od nas! Kaplanu Berku še povemo, da je to res in so priče na razpolago. Ne pomaga nič, ako ga tudi dekan s svojo kuharico Mičko vred zagovarjata. c Poročni dar za obrambni sklad Cirll-Metodove družbe. V zadnji številki našega lista se nam je vrinila tozadevno pomota. — Za obrambni sklad so darovali 4 X 200 kron, torej 800 kron gg. R. Pevec, Mozirje, Anton Turnšek, Nazarje, Anton Turnšek ml. Rečica in Viktor Turnšek, inžener v Mariboru — vsak po 200 kron. — Živeli! c Lepa njiva pri Mozirjn. Ne davno se je klatil po naši okolici pater Anzelm Murn, to je tisti korajžni pater, ki razume samo poštene ljudi ualajati in blatiti, kadar bi pa moral svoje pobožne katoliške čine zagovarjati, pa izgine iz samostana kakor kafra. Pater Anšelm je pri nas beračil za novo šolsko poslopje, kar pa je sam švindel. Samostanu ni treba za zasebno šolo postavljati posebnega po-* slopja. Zato bi imele skrbeti všolane občine. Sladki pater hoče v resnici postaviti »katoliški dom" za Marijine device, ki so izvrstna molzna krava za samostan, da bodo tam prenočevale in se preoblačevale, kadar se jim zljnbi gledati svetle in smehljajoče obraze pobožnih patrov. Ti možakarji, ki se pečajo najraje s politiko, so se menda spomnili na nekdanje blažene čaise, ko je stal v bližini moškega samostana tndi ženski samostan. Nazar-ski " patri pa mislijo postaviti manj sumljivi dom Marijinih devic. — Čudimo se e. kr. politični ekspozituri, da tega nadležnega beračenja ne prepove. Zakaj se drugi berači zapirajo? —Pater Anzelm je pričakoval od svojega potovanja večjega veselja, ker je zahteval, da ga naj vedno spremlja ena brhka Marijina devica. Zlodej mu je štreno zmešal. Samo ena devica mu je šla na lim, druge so srazmežljivo odklonile dvomljivo čast, pohajkovati ž njim. Badovedni smo, kam bode izginil pri prihodnji porotni obravnavi. —■ Na svidenje, pater Anšelmi c Veselica »bralnega društva" v Laškem trgu 7. tm. se je prav dobro obnesla. Domači igralci so prav lepo igrali burko ,.Moč uniforme." G. Drolc se je vrlo žrtvoval za vspeh godbenih in pevskih točk. Obisk je bil jako dober, tudi iz daljnih krajev; pohvaliti je vrle napredne Hrastničane in Celjane. „Bralno društvo", vrlo naprej! e V Dobravi pri Celju je 12. tm. pogorela hiša konjederca Jorasa. Joras ima 600 K škode, ker je bil zavarovan samo za 1100 K, a zgorelo mu je Vrednosti za 1700 K. u Gornjigrad. Orožnika Šimenko in Stroj sta ujela 11 letnega Ivana Repenšeka, ki je raznim posestnikom pokradel 78 kron. Tatvine so bile zadnji čas v naši okolici na dnevnem reda. c Mozirje. Dne 6. tm. je bil pokopan g. Marko I. Lipo!d, ki je po kratki bolezni dne 4. tm. v 72. letu svoje starosti umrl. Rajni je bil iskren rodoljub naprednega mišljenja in je podpiral vsa narodna društva kakor tudi dijake. Znan je bil kot plemenit človak, res zlata duša, velik dobrotnik in ljubezniv družabnik. Ko je vstopil kot montanski uradnik v pokoj, se je naselil v svojem rojstnem kraju Mozirje, pozneje je bival na svojem posestvu pri Letušu. Marko Lipold je bil soustanovnik in častni starosta Savinjskega Sokola v Mozirju. Čeprav že star s častitljivo belo brado, je bilo njegovo srce za narod z mladeniško navdušenostjo. Mnogo zaslug si je stekel tadi za razvoj ene najstarejših posojilnic, namreč Gornjesavinjske posojilnice v Mozirju, katero je kot mnogoletni izvrsten tajnik z drugimi rodoljubi spretno vodil do njenega krasnega razvoja. Njegov sijajni pogreb je bil dokaz, kako ga je vse ljubilo in spoštovalo. Šolska mladina z zastavo, Savinjski Sokol pomnožen zdepucajami drugih Sokolov z zastavo, nebroj sorodnikov, znancev in prijateljev ga je spremljalo k zasluženemu večnemu pokoju. Ob odprtem grobu se je vimenu Savinjskega Sokola poslovil od rajnega brata in častnega starosta g. Rudolf Pevec kot sedanji starosta. Bilo je ganljivo, ko se mu je zastava med govorom trikrat poklonila. Sijaj pogreba so povzdignili M o z irski pomnoženi pevci, ki so krasno peli pri hiši, v cerkvi in pri grobu znane žalostinke. Ti pa, ljubeznivi Marko, vzoren rodoljub, počivaj po prestanem nesebičnem delu v miru! Bodi vzor pravega domoljuba in dobrotnika! I c Sv. Vid pri Šmarju. V zadnjem „Gospodarju" dne 11. novembra ti. se je dopisnik spravil na napredne može (on reče „liberalce"), češ da hočejo posojilnico ustanoviti. Kvasi tudi nekaj o g. Joštu, da on hodi tukaj okoli, kar pa niti ni res; sploh pa, kdo mu sme prepovedati, se tukaj skoz peljati. Mi si bomo že svojo posojilnico ustanovili, pa brez vsakega kaplančka, ker dobra reč1 ima svoj čas, a prenagliti noče nobeden pameten človek. Kdaj se bo to zgodilo, bomo že dopisanu naznanili, da bo imel kaj poročati. Zapomni si naj izrek, katerega je polž izgovoril: Plezal sem sedem let čez plot, a nazadnje sem še padel nazaj; t. j. vendar je še bilo prehitro. — Tudi o mlekarni piše dopisunček; pa povemo mu tiho na uho. da brez njega bo že uspevala, ker ne potrebujemo nobenih takih nadzornikov. To je za sedaj, če pa hoče še več vedeti o posojilnici, se mu bo že poročalo. o Veliko veselico v Skalni kleti priredi v nedeljo, dne 21. novembra 1909 tamburaški in pevski zbor Slov. del. podp. drutva v Celju. Začetek ob 4. uri popoldne, vstopnina 50 vin. — Sporedi se dobe pri blagajni. Mariborski oHraj. m Občinskih volitev v Mariboru ki so se včeraj pričele, se Slovenci ne udeležujejo. o Sv. Lenart v Slov. Gor. Blizu Gočove so našli v Pesnici pri mlinu posestnika Rajšpa truplo kakih 20 do 24 let starega moškega srednje velikosti. Sodi se, da je iz delavskega stanu. Identiteta se ni mogla dognati. Poneverjanje in tatvina. V soboto se je pred mariborskim sodiščem zagovarjala 27 let stara blagajničarka Ana Bregant in trgovski pomočnik Ivan Ratnik, ki je tudi 27 let star. Uslužbena sta bila namreč pri trgovcu Kuharju v Mariboru, pa sta tako brezvestno manipulirala, da sta trgovca oškodovala za več sto kron. Spoznana sta bila krivima in obsojena, Ratnik na 18 in Bregantova na 13 mesecev težke ječe. Oba sta prijavila ničnostno pritožbo. o Poštna Vest. — Pri poštnem uradu pri Gornji Sv. Kungoti je raz-našanje pošte po vaseh sedaj tako na novo urejeno, da se dostavljajo pisma tudi pri hiši župana Hladeta pri Sv. Križu in v Baberlhofu pri Sv. Jurju na Pesnici. o 140 kron je ukradel 17 letni hlapec Andrej Greifoner doma iz Sp. Veličine, svojemu gospodarju Iv. Flu-cherju v Ploderšnici (občina Sv. Jakob v Slov. Gor.). Obsojen je na 6 mescev težke ječe. o Pri Sv. Petrn niže Maribora so našli v Dravi .žensko truplo, ki je imela na vratu tudi rano. Komisija je konstatirala, da je smrt nastopila šele v vodi. Sodi se, da je samomor. Identitete se ni dognalo. Ženska je stara kakih 55 let in je 161 cm visoka, precej močna, okroglega obraza. u Iz Maribora. Krojač Tomaž Trabas, 55 let star mož, je pri Gernji sv. Kungoti zblaznel, ali vsaj pokazali so se na njem znaki blaznosti, tako da so ga morali prepeljati v Gradec v blaznico. o Iz Studeneev pri Mariboru. — Dne 1. grudna se otvori v Studencih javna čitalnica „Bralnega in pevskega društva Maribor". o Iz Studeneev pri Mariborn. — Tukaj se snuje podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo imela svoj sedež v družbini hiši. v Iz Studencev pri Mariborn. Nemci so v škripcih, ker so propadli ne le v krajnem šolskem svetu, temveč tudi deloma pri konstituiranju novega občinskega odbora, namreč pri volitvi blagajnika. Izvoljen je s 7 glasovi g. Kučer. Župan je ostal še Schmucken-schlag, ki se je letos vidno postaral v skrbeh in agitaciji proti nameravani ustanovitvi slovenske ljudske šole, ki je „njegova poguba", kakor je rekel sam. — a Požarja. Pogorela so posestniku Vahiču v Novi gori blizu SI. Bistrice 7. t. m. vsa poslopja- Škoda je zelo velika. Ogenj je nastal najbrž na ta način," da so zletele goreče iskre iz dimnika na streho. — V Dražencih bi. Cirkovc na Dr. p. je isti dan vse zgorelo posestniku Pišecu. a Iz Maribora. Strojnega, ključavničarja Adolfa Rojka iz Maribora so napadli na potu med Pesnico in Št. lijem trije neznani fantje in so zahtevali od njega bluzo in uro. Rojko se je najprvo ustrašil in je bluzo enemu predal, ali ko so hoteli imeti od njega vse, kar so videli, je nastalo ruvanje, pri katerem bi se bilo Rojkotu slabo godilo, ako bi ne bila prišla pravočasno dva železniška čuvaja. Zadevo je napadeni javil orožništvu v Št. Ilju m Sv. Anton v Slov. goricah. Tam nekje v Gornjem gradu imajo zloglasnega kaplana Berka, o katerem smo že toliko čitali v „Nar. dnevniku" in ..Narodnem listu". Skoraj neverjetno je, da ima škof med duhovniki tako duhovno posodo. Gotovo ustrežemo či-tateljem »Narodnega dnevnika", ako spopolnimo životopis kaplana Berka tudi od nas. Kaplan Berk ima tudi kot duhovnik grdo razvado, da se zaljubi vsak predpasnik. Od nas doma je imela deklina M. R. srečo, da se je seznanila s kaplanom Berkom, ki ji je v slovenjegraškem okraju obljubil, da jo vzame za kuharico — iz ljubezni seve. Deklina je prišla domov, kaplan pa v Gornjigrad. Od tam je dobila pismo polno ljubezni zaljubljenega mladeniča. Pa joj smole! Zaljubljeno pismo zaljubljenega kaplana Berka je dobila druga z enakim imenom M. R, tercijalka, v roke. Kaplan Berk, ali je res? Iz Maribora. K umazani dvo-vinarski afeipi - poslanca dr. Karla Verstovška, o kateri smo že poročali, je treba še nekaj pojasniti. 1?' gostilno gosp. Robiča v Lembahu je prišla takrat napredna družba mariborskih pevcev. Dr. Verstovšek, ki ravno prej ni hotel plačati računa na družbin listek, je pozval pevce, naj zapojo kako pesem, na kar mu je odgovoril eden izmed pevcev, da bodo peli, če plača gospod poslanec eno krono za družbo. Mariborski pevci imamo namreč sploh to navado, da pobiramo pri petja za družbo. Gospod poslanec pa je smatral našo željo za izzivanje in vsled svojega vihravega temperamenta napravil iz nedolžnega odgovora glasno škandalno afero, ki je bila nam vsem skrajno neprijetna. Znano nam je bilo namreč tudi, da je bil g. dr. Verstovšek še pred kratkim odbornik (tajnik) mariborske podrnžnice in je še pred letom toplo zagovarjal družbino šolstvo in ni nam prišlo niti na um, da bi se mogel rodoljub tako preleviti v narodnem mišljenju. — Sicer nič ne de, kot odgovor se je nabralo za družbo Se isti dan 70 kron, a ta vsota je narasla drugi dan na 100 kron. o Od Sv. Ruperta v Slov. Gor. Jelena so ustrelili blizu graščine Hra-stovec (Gutenhag). — Prejšnji dan so padli na njega 4 streli pri Sv. Jakobu Slov. Gor., a ker ima gosto dlako in precej debelo kožo, svinčenke št. 2. in 4. niso učinkovale smrtno. Od tam je divjal se kopat v Pesnico, hladit in celit si male rane. Pa urice življenja so mu bile štete, ker so ga lovci zasledovali. Pošta je šla od ust do ust — hitreje kot jelen. Lovci vsi po koncu; zavrela jim je kri, strastneje kot kedaj poprej, ko so šli na srnjake. Šli so lovit jelena in — padel je. — Žival se je bila gotovo splašila sem iz visokih gor, kjer neprestano lovijo. v Nemška šola v Št. Lenartu v Slov. Gor. V odbor nemške šulferajn-ske šole v Št. Lenartu so izvoljeni: dr. Zirngast, župan Sedminek, s o d n i j s ki n a d o f i c i j a 1 U r e k, krčmar Sarnitz, sodnijski kancelist Demjatsch in krčmar Schifko. Seveda sami pristni Germani! v Od Sv. Lenarta v Slov. goricah S ponosom so gledali naši nemškutarji,. ko je šlo k prvi šolski maši „njihovih" 186 otrok. Z žalostjo in pomilovanjem smo gledali mi te uboge slovenske otro-čiče, ki bi naj bili bodoči janičarji. — Toda veselje in žalost je bila samo kratkega obstoja. — Tako dolgo, ko se je otroke krmilo s klobasicami, napajalo z vinom ip pivom, tako dolgo je bilo veselo, biti učenec nemške šole. A zdaj je šola. Tukaj je treba sedeti mirno štiri do, pet ur, je treba imeti „roke na klop". Pa kaj je še hujše? Otrok sedi celi dan v šoli in ko gre popoldne iz šole, sploh ne ve, kaj se je z njim godilo xeli dan. Prej nam starši seve tega. niso hoteli verjeti. Bili smo strastni ^Slovenci", ki otrokom ne privoščimo prepotrebne nemščine. Zdaj naj popra-šujejo pri svojih otrokih. Veselo je poslušati lastne kritiko otrok, ki se popolnoma vjema z od nas zatrjevanimi dejstvi. In poslušal sem dve deklice iz okolice ko so se ravnokar ločile od tovarišice iz trga. Vzdihuje je rekla druga drugi: Ja, za to je že nemška šola, ker zna nemški, a kajbove midve?!" Drugi dečko povprašan, kaj da dela v šoli, reče: „Nič". „Kako pa molite!" ,Mi nič". Zadravec in gospod učitelj molita na glas, mi pa se gledamo". Te dni sta se že vrnila dva otroka v slovensko šolo. Povprašamo zakaj sta se zopet vrnila in eden je rekel, da celi čas kar je bil v šoli, ni vedel zakaj se gre. Drugi, ki je znal že iz stare šole nekaj nemški, je pravil, da so se začeli v nemški učiti šteti in moliti. »Zato pa že ne bodem tja hodil, je rekel in jo zapustil." To so tolažilni uspehi. Zima in slabi šolski nepredek bode marsikoga izpametoval. Sedaj jih je polovica 04 Sv. Trojice in od Sv. Rnperta. v Umrla je v Poljčanah Marija Detiček, po dom. Arnejčevka v 92. leta. Bila je najstarejša ženska v fari. N. v m. p.! o Izžrebani porotniki. Za porotne obravnave, ki se prično 29. novembra v Mariboru, so bili izžrebani sledeči porotniki: Anton Bayer, bančni uradnik: Jožef Dufek, lecetar, Jožef Fel-ber, hišni posestnik; Julij Glaser, sta-vitelj; Ferdinand Hirschmann, gostilničar; Friderik Jauk, gostilničar; Rai-mund Lirzer, hišni posestnik, vsi v Mariborn. Iz okr. glavarstva mariborskega: Franc Lorber, posestnik v Ročici; Ant Drozg, posestnik v Vajgnu, Fr. Drei-fiiger, gostilničar in mesar v Košaku; Jožef Grušovnik, posestnik Iv Ložanah; Ivan Klemenčič, velepos. pri Šmartnu pri Vurbergu; Franc Černe, posestnik v Framu; Janez Stanitz, gostilničar v Spodnjih Hočah; Marko Skeibinek, posestnik v Krastavcu; Alojz Male, posestnik in mesar v Rušah; Miha Katz, posestnik v Razvanju; Juri Kobale, mizar v Slov. Bistrici. Iz mesta Ptuj: Karol Kasper, trgovec; Karol Kratzer, mizar; Karol Kupferschmied, kavarnar; Jožef Pirich, usnjar; Friderik Sla-witsch, trgovec. Iz okrajnega glavarstva ptujskega: Fran Babosek, župan v Karčovini; Maks Straschill, posestnik na Spodnjem Bregu; Alojz Miki, gostilničar pri Vel. Nedelji; Maksim Robič, trgovec, Središče. Iz okrajnega glavarstva ljutomerskega: Henrik Strei-cher, posestnik na Moti; Janez Kiir-bus, posestnik v Gornji Radgoni; Jos. Reich, st. posestnik na Moti. Iz okr. glavarstva slovenjegraškega: Fr. Ska-cedonig, lesotržec v Spodnji Gortini; Jožef Brinner, trgovec na Muti; Henrik Puhr, veleposestnik v Ribnici. — Nadomestni porotniki: Janez Pelikan, hišni posestnik, Franc Pinteritsch, po-sojilnični|adjunkt, JožeffSagai, trgo- vec, Janez Sauer, hotelir, Anton Schni-deritsch, gostilničar, Ernest Tisso, posestnik, Lndovik Tscholnik, kletar, Jožef Wesiak, depoziter piva, Teobald Zemann, knjigovodja — vsi v Mariboru. -t Sloftajeirafti tiraj. PtujsKi oHraj. p V Ormožu je umrl v noči od 10. na 11. tm. odvetnik dr. Ivan Omu-lec v 62. letu starosti. Bil je svoje čase vrl naroden delavec in ima velike zasluge za napredek Slovenstva v ^ ormoškem okraju. N. v m. p.! o Nov slovenski odvetnik v Ormožu. Kakor čujemo, se naseli v Ormožu kot odvetnik starosta celjskega Sokola g. dr. Gvidon Sernec iz Celja, sin odvetnika dr. Josipa Serneca. Prevzame pisarniške prostore umrlega odvetnika g. dr. Omuleca. Čaka ga mnogo dela tudi kot politika v narodnem in vsakem oziru. Za sokolsko telovadnico v Ptuju je položil g. Miha Brenčič, veleposestnik v Rogoznici, prvi kamen v znesku 100 K. Živel! v Iz ormoškega okraja se pritožuje nek vinogradnik v „S1. Gosp." o slabem stanju vinskih cen in visokih stroških za obdelovanje vinogradov. Zatorej se je treba upreti z vsemi silami proti vinskemu davku. Res je; toda udariti je treba tudi po klerikalcih, ki so glasovali za tako nagodbo z Ogrsko, da sedaj madžarska in hrvaška konkurenca tlači cene našim vinom. Tu je en vir sedanjega zla! Somišljeniki povejte to povsod ljudem! u Občina Sv. Rok ob Sotli je imenovala poslanca dr. Ploja za častnega občana. — „Kmetijsko bralno društvo" v Rogoznici pri Ptuju pa ga je imenovalo za častnega člana. o Med Ornigove častilce je šel za župnikom Merkušem tudi župnik in dež. posl. Ozmec. „Štajerc" ponosno pripoveduje, da je na nekem sestanku glede melioracijskih del na Dravskem polju branil župnik Ozmec Orniga pred napadi zavednega narodnjaka iz Ptuj ske gore g. Kupčipa. „Štajerc" poroča, da je g. Ozmec hvaležno priznal Or-nigovo delo in da se mora imeti zaupanje do njega. Brez nadaljnega komentarja! Pričakujemo samo, kako ga bodo mariborski listi zagovarjali. Naj brž tako, da smo — mi krivi tega, milo povedano, političnega škandala! o Šolar je izginil. Franc Obran, učenec 2. razreda ptujske okol. šole, se je oddaljil 11. t. m. od doma, Obra-novi stanujejo v Kanižkem predmestju 86, in se ni več vrnil. Franc Obran je 8 let star, govori samo slovenski, ima rujave lase, zelenkast klobuk, dobre čevljičke, rudečepisano srajco in predpasnik. Kdor dečka zaloti, ga naj vrne starišem ali pa ptujskemu magistratu. o Samomor blaznega. Dne 11. t. m. ob petih popoldan, si je prerezal 66 let stari Franc Kosjek od Sv. Petra pod Sv. Gorami, ki je bil zadnje čase v ptujski hiralnici, z britvijo žile na vratu in je izkrvavel. Našli so ga mrtvega v hiralnični celici, kamor so začasno spravili one, pri katerih se je pojavila hipna divjoet. z Iz Zavrča. Zaradi svojega značaja daleč naokoli znani zavrčki nadučitelj Anton Križ, je bil 5. t. m. radi volilne sleparije obsojen na 50 K globe, oziroma 5 dni zapora. Tako se je torej enkrat najpokornejši sluga zavrčkega dekana in kaplana pošteno opekel. S tem še seveda ni stvar končana; spregovori tudi še okrajni in deželni šolski svet. Človek, ki ima že toliko grehov na hrbtu, ni sposoben za vodjo več-razredne šole. Radi tega je zavrčki občinski odbor enoglasno zahteval nje govo premestitev. Razširjajte Narodni list! d Občina Otiški Vrh pri Meži, v kateri so se vršile te dni občinske volitve, je obdržala svojega starega župana. Izvoljen je zopet naprednjak g. Ivan Verdnik. u Iz marberškega okraja. Otožna je postala %sa\ narava; ob obnožjn Drave rosa. mraz in megla, na planinah sneg, ki je kmetom pozno žetev zakril. Ni li podoben položaj obmejnih nas Slovencev takemu predzimskemu času? Kruti, nenasitni Nemec sega v enomer po lepi naši domovini in nam jemlje kos za kosom; a mi? Molče vzdihujemo. Vzdrami se vendar, slovensko Pohorje, otresi se hinavskega prijatelja! Pokaži mu, da si gospodar Ti na svoji zemlji! — Vuhredško postajo vodi zdaj na primer neki Tenn-hauser nemškega mišljenja, ki je prepovedal svojim uradnikom in vslužben-cem, da se govori v njegovi navzočnosti slovenski. Ni-li to skrajna predrznost? Mari misli mož, da si lahko dovoli napram Slovencem vsako nesramnost, če le pošilja svojemu kontrolorju kokoši in jajca? Pojasnili mu bomo temeljito stališče, če namerava naprej korakati po začrtani poti. Toliko za danes v svarilo. — Kaj pa v Marnbergu? Baje eksistira tam neka slovenska gostilna, namreč pri stari pošti; o najemniku pa se vse drugo govori, kakor da je Slovenec. Tudi naslednik v Kotzbekovi trgovini baje raje koketira z Nemci. Vprašam slavno vodstvo „Posojilnice": Ali res ne najdete moža, kteremu bi bolje služili slovenski groši? Ali Vam je narodnost res deveta briga? Ali ne vidite, da gre vsa rakovo pot? Menda Vam dela ,.Posojilnica" preveč skrbij ?! — O gospodu Granitzu se je že marsikaj ,pametnega' slišalo, pa najpametnejša je gotovo zadnja novica, da bode najbrž v kratkem zapustil našosodnijo: kaj si hoče tudi s svojimi salomonskimi razsodbami pri nas nbogih Pohorcih ? Ljudstvo mu je preprosto in prenaivno in ne razume njegovih sodnijskih fines. Zato le v Gradec ž njim, kjer bode lažje svoj talent razvijal. — O Muti ne vem danes ničesar drugega povedati, kakor da se tam prodaja neko nemško posestvo, pa se ga Slovenci branijo kupiti. — Po Vuzenici zopet kroži vest, da se bode v kratkem postavila šul-ferajnska šola; mogoče je kaj resnice na tem, ker dr. Baum v zadnjem času tako osrečuje Spodnje Štajersko s svojimi poseti; samo tega ne vem, kako bo kaj z obiskom te nove šole? Do sedaj se je namreč prijavilo samo 16 otrok „pragermanskih" starišev, s kojih imeni pridemo o priliki na dan; mogoče pa se še da podkupiti ta ali ona oseba s kakim desetakom in spremeni n. pr. svoje prvotno ime „ Počivavšek" v „Potschiwauschegg" ? v Ravnatelj Lappovega premogo-kopa v Velenju,-Gvidon Nawratil je v torek umrl v starosti 33 let. CftttomcrsKt oKraj. v Sv. Peter pri Radgoni. „Sloga" poroča, da so na nagrobni kamen vojaškega duhovnika Janeza Frasa dali napraviti nemški napis. Pokojnik je bil vrl rodoljub, ki so ga zaradi slov. tro-bojuice spravili nemškutarski zagrizenci v kazen in ob pokojnino, ki se mu je potem milostno nakazala. Zato je ta napis tem večja sramota. v Ljutomer. Dne 7. tm. so se naši Nemci poslavljali od davkarja Dullerja ki pojde v Gradec, da se posveti,.vzgoji svojih otrok". V Ljutomeru namreč tega ni utegnil, ker je imel z nemško politiko preveč opraviti. Vsi govorniki so slavili Dullerja kot nemškega politika. Dejstvo je, da je bil Duller eden najbolj zagrizenih nasprotnikov vsega slovenskega. Značilno je, da obdrži še mandat v občinskem odboru. Torej bo hodil še iz Gradca sem rogovilit. d Sv. Križ na Murskem polju. Razdiralno, protinarodno delo župnika Weixla in njegovih oprod je začelo roditi svoje sadove. Vse narodno delo so vzeli v zakup in „liberalca" sovražijo bolj ko hudiča. Človek bi mislil: naše Mursko polje, naš Sv. Križ in drugi kraji okrog so vsled ,.plodonosriega" dela takozvane „kmečke" zveze varni pred potujčevanjem, pred priseljevanjem Nemcev. Torej poglejmo: V Borecih so radgonski Nemci postavili Veliko opekarno, in sedaj so jeli segati tudi po posestvih zasebnikov. Siidmarka po nuja Križaničevi vdovi za 30 oralov obsežno posestvo že okoli 60.000 kron in žena ga bo najbrž dala. — Pri Hauptmannu, tem stebru klerikalne stranke, so že od lanske jeseni stalni gostje stavbinski mojster Hausamann in nemški monterji. Pred kakim mescem je prišlo v to gostilno 6 mož iz llja-ševec. Mirno so pili nekje blizu duri'j svoj literček in se šalili. Kar zadoni od nemških monterjev klic: „Die Win-dischen hinaus, sofort! Nikak ugovor ni veljal. Tudi Hauptmann se je zavzel za monterje in je sam kričal: „Ja, die Windischen sollen sofort hinausgehen!" Potem so Nemci vstali in — ker jih je bilo več — so Slovence porinili na cesto. Ti so klicali Hauptmannu: „Nemčur! Zdaj, ko si se nažrl sloven skega denarja, boš nas vun metal Pereat!" Nato so monterji spustili ro-, loje in na Slovence na cesto streljali iz šestoperjev. Padlo je 16 strelov Bilo je krog 11. ure ponoči. — Drugo jutro je Hauptmann mirne vesti ko rakal v trgatev — z župnikom Wei x 1 o m. iz Kapel, Jos. Pečnik in mladenič Ivan Toporišič iz Dobove; zapisnikar je bil mladenič Strahovnik iz Dobove. Prvi je povzel besedo uredaik Janko Leš-ničar, ki je prihitel na shod iz Celja, in razložil v enournem navdušujoče m govoru delo in cilje Zveze slov. napr. mladine. Povdarjal je še posebej, da je dolžnost zavednih kmečkih starišev, da tudi sami navajajo mladino k pristopu v to organizacijo, katera bode v odlični meri gojila stanovsko in narodno vzgojo naše kmečke mladine. Govor so zborovalci sprejeli z velikanskim navdušenjem; kako je šla fantom in dekletom misel naše napredne mladinske organizacije do srca, je pokazala cela vrsta govorov in uapitnic fantov iz posameznih vasi. Človek je moral biti ponosen in vesel, ko je gledal to mladino, ki se je na klic tovarišev in to-varišic iz Savinske doline tako »vrsto oklenila naše slovensko-napredne zastave! Kvišku srca — in na delo! Mogočno vojsko mladih čvrstih sil budimo — vsi napredno misleči -krogi, podpirajte nas pri tem delu! G. naduč. Pečnik je v lepih besedah razložil fantom, kako in zakaj se imajo posluževati ljudskih knjižnic, ter jih navduševal za izobraževalno delo sploh. V W OKraj. d Nesreča v Konjicah. V soboto je pustil postiljon. ki prevaža pakete in pisma s kolodvora v Konjice, svoje konje brez varstva blizu skladišča. Triletni sinček železniškega agenta We-deniga je prišel preblizu konj. Veter je namreč prinesel nekoliko papirja od skladišča, konji so se splašili in zdirjali z vozom vred preko dečka. Zadržali so jih še le v trgu. Deček je dobil težke notranje poškodbe. Brcžifltf olfraj. b Bolniška blagajna v Brežicah ima še vedno samonemški napis. Ali je samo za Nemce? Čez tri četrtine zavarovancev je Slovencev. — Novi tajnik je baje jako strog,kar je prav; upamo, da v enaki meri za Slovence in — Nemce. d Povest o zastavi. Predpreteklo nedeljo je prišel neki Italijan, sopo-sestnik kozjanskega grada, v Kozje. V sprejem je izvesila žena sodnega predstojnika italijansko zastavo. Pa dolgo se nista veselila dr. Gelingsheim in njegova žena plapolanja italijanske trobojnice, kajti hitro popoldan je splezal neki fant po njo in jo je med občim smehom — odnesel. Vestni* „Z1m napredne mladine". d Mladinski shod v Župelevcu" 14. tm. se je vršil prvi naravnost veličasten mladinski shod v Posavju. Prihiteli so iz Bizeljskega, Kapel in Dobove vrli kmečki mladeniči in mladenke, da slišijo, kaj namerava doseči Zveza slov. napredne mladine. Veliki Janeži-čevi prostori v Župelevcu so bili natlačeno polni; poleg mladine so došli namreč tudi mnogi stariši in drugi somišljeniki, da izrazijo svoje zanimanje in veselje nad novo organizacijo. Shoda se je udeležilo vsega skupaj do 300 ljudi, nad dve tretjini mladine. V predsedstvo sta bila izvoljena g. nadučitelj pripravljalni odbor za krajevno organizacijo so bili izvoljeni tt. Blaževič Janez (Kapele) za predsednika, Ivan Toporišič (Dobova) za tajnika in Škof Kari (Sušica) za blagajnika; tt. Rožman Franc (Gregovci), Požar Vimko (Kapele) in Zaje Ivan (Dobova) z,a odbornike. Dekleta, katerih je bilo ttudi lepo število navzočih, bodo svoje zaistopnice še le pozneje imenovale. V prijateljskem pogovoru in s petjem narodnih koračnic ter pesmi se je končal shod — ki'je bil najlepši in najtočnejši odgovor na ostudno obrekovanje, katerega si je privoščil zadnji teden o Z. S. N. M. od duhovniške roke pisani ..Slovenski Gospodar". Gospodo v Maribora obhaja strah pred nami — zatQ se brani z orožjem, ki je vredno njene srčne vzgoje in njenih političnih ciljev. Mladinski shod pri Malinedelji Že par dni pred tem shodom se je govorilo, da ga nameravajo klerikalci naskočiti in dejanjsko napasti gg. dr. V. Kukovca in Spindlerja, ki sta baje imela priti na shod. Bili smo torej prav radovedni, kaj se zgodi. Javni shod so potem res s kričanjem in ro-potanjem preprečili, in to na komando moravskega župana Poštraka, čegar veliko ljubezen ao jermenov in tujih podpor bodemo še posebej opisali ter domačega kaplana Lorbeka, ki je divjakom in razbijačem plačeval vino. Naši fantje so mirno in zaničljivo gledali surovo v početje klerikalcev, trdno prepričani, da je resnično treba nove mladinske organizacije, ki bode v bodoče ljudi toliko izobrazila, da ne bodo uganjali na farovško komando enakih stvari. Sklicali so takoj v drug prostor shod po §-2, katerega se je udeležilo do 30 najboljših domačih fantov in deklet. Tudi tega je skusil motiti župan z dvemo sinovoma, a to s surovo silo; za to junaštvo se bode zagovarjal pred sodnijo. Namene in cilje Zveze slov. napredne mladine je obrazložil tovarišem in tovarišicam Zvezin tajnik A. Kunej iz Celja. Govor je bil z velikim navdušenjem sprejet. V krajevni pododbor so bili izvoljeni sledeči fantje in dekleta: Ferenc Vek. Moravci, Kšela Franc, Kuršenci, Trste-njak Fr., Precetinci, Benko A., Prece-tinci, Benko Mar., Precetinci, Slavič M., Kamenščak, Sodeč Franc, Precetinci, Klemenčič Franc, Moravci, Vrbnjak Ludvik, Sitarovci, Gregorič Pepika, Moravci, Vrbnjak Vinko, Kuršenci, Bolkovič Anton, Kuršenci, Mišja Mirka, Ljutomer, Kocuvan Mara, Ljutomer, Karba Angela, Ljutomer. Imena teh c, fantov in deklet so nam porok za na-dalnje vspešno delo. Klerikalcem se je njihov namen ponesrečil — pač pa je marsikdo že spregledal, da v tako divjaško drnžbo ni varno puščati mladine. Led se je prebil — tovariši in tovarišice, ne popustimo! Tudi Poštraka in njegove podrepnike bodemo ukrotili. Sramota za kmečkega človeka, ki se da duhovnikom nahujskati zoper lastno kri! Vabilo na shod napredne mladine ki se vrši 21. i. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gospe Naprudnikove v Grižah. Mladina iz domače in sosednih občin prisrčno dobrodošla! i Tovariši in tovarišice, na veselo svidenje. Pododbor. Z S N M. Tako bodo naši čita-telji večkrat našli zapisano v naših člankih in noticah. Te štiri črke so kratica za: „Zveza slovenske napredne mladine.'1 u Pododbore in zaupnike nujno pozivamo, naj pričnejo nabirati v svojih okrožjih člane. Naj popišejo vse mladeniče in dekleta, ki so že danes vneti za zvezo in tudi vse one, ki se bodo dali pridobiti. u Pravila „Zveze slovenske napredne mladine" je namestnija potrdila. Tem živahneje naj sedaj raz-plamti delo za organizacijo po celem slov. štajerskem. V vsaki fari, četudi bi bilo v posameznih samo par somišljenikov, se morajo osnovati krajevne skupine, in po vseh okrajih krajevni pododbori. Sčasoma se bodo združili pododbori posameznih okrožij (Posavje, Savinska dolina, Šaleška dolina itd.) v okrožne zveze. Tako bo rasla in se krepila organizacija na znotraj in na zunaj. Vodstvo zveze bo sestavilo poslovnik za posamezne pododbore, iz katerega bo jasno razvidno, kake naloge imajo vršiti pododbori. Poslovnik se bo dal pomnožiti in dobi vsak pododbor par izvodov. u Cilji Zveze slovenske napredne mladine. Iz pravkar potrjenih pravil ZSNM posnemamo: §. 3.' Namen društva je: l) združiti slovensko napredno mladino na Štajerskem v ne politično organizacijo; 2) s pomočjo organizacije dati mladini priliko se izobraziti v vedah gospodarskih in splošnih, razširjati splošno izomiko in gojiti vzajemnost med mladino; 3) pospeševati na ta način izboljšanje gospodarskega in socijalnega položaja kmetijstva, delavstva, obrtništva in trgovstva. Sredstva v dosego namena so: zaupni in javni shodi, slavnosti, prosti razgovori o narodnih, kulturnih, narodnogospodarskih in strokovnih vprašanjih, predavanja, tečaji, razstave in izleti v svrho študija zgoraj označenih vprašanj, gmotno in moralno podpiranje vseh prizadevanj slovenskega naroda v tem pogledu. u Eapele-Dobova. Led je prebit. To, kar smo si že zdavno želeli, kar nas je ob naših sestankih navdajalo z upom na boljšo bodočnost, namen or-ganizovati napredno mladino, to se je posebej za naš kraj izvršilo treba se je samo krepko poprijeti nadaljnega dela. Shajali se bomo ob raznih prilikah in tedaj naj ne bo naš namen hrezdelica in popivanje. Misel naj se kreše ob misel, a isker, ki se bodo pri tem utrinjale, ne pustimo ugasniti, temveč jim postavimo dobrega goriva. Gorivo naj bomo mi sami, podpihujmo pa z našim navdušenjem, s kterim smo delo započeli. Začrtano imamo krasno pot, hoditi nam je treba po njej neustrašeno in ni se nam bati neuspehov. Onim, ki nas bodo zastopali, *ki bodo hodili bolj obremenjeni od nas, bodimo zvesti tovariši in krepka opora. Vstajenja dan naj se nam bliža hitrejšim korakom, zato vsak na delo, da mu pospešimo korake. v Iz Trbovelj. „Straža" laže, da je napr. mladinski shod v Trbovljah priredilo učiteljstvo. Res pa je, da so ga priredili fantje sami. Ako so se pa nekateri gg. učitelji udeležili našega shoda, je to le lepo za nje, ker so pokazali s tem, da se za našo organizacijo zanimajo tako kakor zaslužijo njeni zvišeni cilji. v Iz Trbovelj žalostno čuka neki čuk v „S1 Gosp." o dobro uspelem naprednem mlad. shodu. Govori to duševno revše o Ferrerju, ne da bi vedelo, kdo je bil in kaj je delal. Da ga duhovniki sovražijo in po svojih listih celo po smrti obrekujejo, je jasno, saj jim njegovo izobraževalno delo ni bilo prijetno. Kako točno je sicer poročilo, kaže to, da pravi nekaj o govoru g. revizorja Stiblerja, dasi ga niti na shodu ni bilo. Junaško in prav čukovsko je tudi smešiti gospodično, ki se ne more braniti. Čukom svetujemo, naj mirujejo — drugače bodemo postopali z njimi tako kakor zaslužijo. Bi bilo smešno, da bi se vsajalo nad nami celih — 9 fantkov' u Grabe pri Središču. Naša zveza napredne mladine ima v naših Marijinih devicah silne sovražnice. Ena od teh je v zadnjega „Slov. G." izlegla jajce, a silno smrdeče; pri nas pravimo takim — „žlaprtki". — Do-zdaj še nismo mi nič rekli čez Marijine „hčerke", čez duhovnike, čez vero in čez cerkev, kakor nam v Gospodarju očita ta blizu 50 letna Marijina devica. Pravi, da smo v mladinski organizaciji sami nori fantje in dekleta. Presneto malo jo to briga, saj k njeni družbi ne silimo, ker imajo tam samo „te kšajt". O ti ljuba Marijina devica, tako si pobožna, da pri molitvi rožnega venca samo misliš, kako bi nas obriška dekleta v „Slov. Gosp." opso-vala. A ta se Mice nič ne strašijo, in bodo sedaj tem bolj agitirale. Za njo pa bomo prosili razsvetljenja po Sv. Duhu. Jezi se pač, ker v svoji družbi nima nič poštenih fantov in deklet, ampak kvečemu kako staro devico, ki že za drugo ni, in pa kake šolarice, ki jih še lahko zanorijo. Katera ima pa kaj pameti, ni v tem, ker l» .'f? • .."t lasti lepo napreduje. Kaj je pravi vzrok jeze,so izdali v zadnjih MFreieStimmenw: Slovenci ne bodo več polnili grebinj-skim nemškutarjem žepov. Da, da, tu se — nemško navdušenje neha in se prične — nemška zavist in maščevalnost! v Sokol t Borovljah lepo napreduje. Število telovadcev vedno raste. Nekaj jih je pristopilo, ki so bili prej pri nemškem „Turnvereinu". V kratkem se ustanovi ženski odsek. T Gosp! Sveti seje 4letni Kras-snig igral z vžigalicami in povzročil požar, ki je uničil hišo in hleve posestnika Fr. Štnrma. v V Vrbi pri Celovcu so zaprli hišnega posestnika Herzela in delavca Janeschitza zaradi nravnega hudodelstva po § 129. k. z. Herzele je svojo žrtev najprej omamil, nazadnje ji pa še ukradel listnico s 30 K. Dopolnilne volitve na Goriškem za mandat splošne kurije po nedavno ponesrečenem klerikalnem poslancu Jeriču se vrše po poročilih goriških listov 19. decembra, morebitne ožje volitve pa 28. decembra. Naprednjaki se volitev udeležijo. Če zmaga tokrat na-prednjak, bi bilo razmerje mea slov. poslanci 8 (klerikalnih): 6 (napredno-agrarnih). z Novo okrajno glavarstvo namerava vlada ustanoviti s 1. okt. 1910 v Tržiču na Primorskem; obsegalo bi sodna okraja Tržič in Červinjan. z Vinski semenj v Krškem 10. t. m. je bil prav dobro obiskan. Prodalo se je čez 1200 hI. Občin* še priredi 1 semenj 1. decembra. d Uboj v javni hiši. V Puli je podčastnik 87. pešpolka Maks Zaverš-nik v neki javni hiši prišel v prepir z sobnim slikarjem Logerjem in mu je sunil bajonet v prsa. Skušal je pobegniti, a so ga ujeli. d Na smrt obsojen. Bovinjski porotniki so obsodili na smrt 46 let starega, do sedaj še nekaznovanega strojnika Ivana Hancicha, ker je svojo konkubino 25. julija v Puli na cesti z nožem umoril. a Slov. čebelarskemu društvu je dal kranjski deželni odbor 400 K podpore. v Otvoritev društvenega doma na Brnei pri Beljaku minulo nedeljo so hoteli Nemci preprečiti. Nemško časopisje je že cOl teden prej hujskalo, da se misli zvršiti v nedeljo „Sokolisten-einbruch" v Brnco in je pozivalo na izlet tjakaj. Prišlo je res kakih par sto hajlovcev; razsajali in divjali so pred poslopjem, strgali trobojnieo, in hoteli vlomiti v hišo, kar je pa preprečil komisar z orožniki. Bando so vodili do mači učitelj in uradniki državne železnice. Slovenska slavnost se je vkljub temu vršila. — Tako se izraža kultura nemških banditov. o Zgodovinski kmetski voz. Poljski kmet Drziuiala, ki si ni bil smel graditi radi oblastne prepovedi hiše na lastnem posestvu, in se je radi tega nastanil v vozu kakor komedijant, je našel posnemovalcev. Kakor njemu, se je godilo tudi drugim kmetom v Poznanju, a vlada je kmalu prepovedala Poljakom to pjakso. Zato so poprodali svoje vozove in sedaj ga je imel tudi Drzimala na oddajo, ker se je navolil tega stanovanja. Poljski muzej v Kra-kovem ga je kupil za 200 mark kot spomin pruskega nasilstva v 20. stoletju in bo v njem razstavil vse zakone in odredbe, tikajoče se Poljakov, kot dokaz pruske podivjanosti. a Novi kardinal. „Hrv. korespondenca" izve, da se vrše dogovori zaradi imenovanja kakega avstrijskega nadškofa kardinalom. V dunajskih katoliških krajih se govori, da bo kocka padla tokrat na zagrebškega nadškofa dr. Posiloviča. a V občini Šele na Koroškem bodo kmalu občinske volitve. Nemškutarji bi se radi občine polastili, zato lažejo zdaj po „Štajercu", da se kar kadi. ?«tfgi ttotiftt iOSsšfe/ T Zemlja in n e b o Nekdaj se je splošno mislilo, da je zemljk ogromna ravna plošča, ki stoji večno na enem mestu. Solnce se suče okoli zemlje -in je zato, da daje ljudem na zemlji luč in toploto. Mesec zopet je zato, da sveti ponoči, zvezde so prikovane na modrem nebu in nam služijo za zabavo. Solnce izhaja in zahaja vsak dan zaradi nas. Tisoči in miljoni zvezd svetijo ponoči za nas in za nikogar drugega. A modro nebo nad nami je le velikansko okno iz najčistejšega stekla. Zemlja ie središče vsega sveta, a človek je gospodar na zemlji. Vse, kar je, je za človeka: nebo, zvezde, solnce ... Tako so ljudje mislili mnogo in mnogo stoletij in tako mislijo še danes mnogi neizobraženi in otročji ljudje. Pa je-li vse to resnica!' Če bi zemlja bila velika plošča ali ravnica, bi morala imeti konec. In ljudje so res potovali, mnogo potovali na vse strani in iskali ta konec, a niso ga našli. Ker če bi šel kdorkoli tja, kjer se zdi, da je neka zvezda čisto pri zemlji, bi lahko potoval mi-ljone let po kopnem in vodi, a do konca zemlje bi ne prišel. Če bi potoval neprestano v isti smeri, bi prišel nazadnje na isto mesto, odkoder je? šel. Ali konca zemlje bi ne našel, ker takega konca ni. Kaj sledi iz tega? To, da zemlja ni velika plošča, ampak ogromna k r o g 1 j a. To ve že vsako dete, ki je hodilo v šolo. Vedo pa to tudi vsi oni, ki .90 nekaj čitali in mislili s svojo glavo. To je taka resnica, kakor da je — 2 X 2 = 4. A vpraša kdo: če je zemlja Okrogla, kako pa, da oni ljudje, ki živijo na drugi strani zemlje, ne padejo? A kam naj padejo? vprašam jaz. Odgovori se mi: doli, se razume. Dobro! Zdaj pa jaz vprašam: kar je to „doli"? — Navadno to, kaj je pod našimi nogami. A kaj je pod našimi nogami? Zemlja. — Zdaj pa poslušajte dalje! Zgoraj imenujemo mi ono, kar je nad našo glavo — nebo. Tudi oni ljudje, ki žive na drugi strani zemlje, imajo nad sabo nebo. Z nogami so obrnjeni proti nam. Kam naj torej padejo ? Znati pa treba tudi to, da ima zemlja v sebi moč, ki privlači vsak predmet, ki se na zemlji nahaja. Vsakdo je že videl, kako magnet privlači železo. Tako tudi zemlja privlači razne predmete. Razlika je le v tem, da mignet privlači samo železo in nič druga, zemlja pa vsak predmet brez izjeme. Če vržemo kamen v zrak, mora pasti na zemljo. Jabolko z drevesa pade na zemljo, a ne v zrak. Človek, če poskoči, zopet pade nazaj. Da, on celo čuti. kako ga nekaj vleče k zemlji. Zakaj je vse to tako ? Zakaj predmeti padajo na zemljo, in ne kvišku? Zato ker jih privlači ona sila, ki se nahaja v zemlji. Ta sila ali zakon se imenuje g r a v i.t a c i j a. Prvi jo je opazil, razkril in znanstveno dokazal veliki angleški učenjak in eden največjih duhov, kar jih je na zemlji živelo, Izaak Nevvton (beri Njutn), roj. 1. 1642, umrl 1. 1721. Kako velika je 1/rogJja, na kateri živimo? Ko bi skozi sredino zemeljske kroglje hoteli do površine na drugi strani poriniti palico, bi morala biti ta 8000 milj ali 12.756 kilometrov dolga. Če bi pa hoteli omotati okoli zemlje vrvico, tam kjer je njen obseg največji, morala bi biti ta vrvica 25000 milj dolga. Naša zemlja ne stoji na enem mestu. Suče se okoli same sebe in sicer,se zasukne v 24 urah enkrat in tvori na ta način dan in noč, ker obrača proti solncu zdaj eno. zdaj drugo stran. A zemlja se suče tudi okoli solnca. Prosto in z ničim podprta visi v nezmernem prostoru vse-mirja. V 365 dneh pride enkrat okoli solnca. Ta pot ali črta zemlje okoli solnca se imenuje orbita. Dalja te ogromne poti ali orbite znaša okoli 900 miljonov kilometrov. Iz tega se lahko preračuni pot, ki jo napravimo vsak dan leteči okoli solnca. Eden dan in eno not (24 ur) preletimo 2miljona 544 tisoč in 200 kilometrov, ali v eni uri 106,008 kilometrov ali 29.458 metrov v vsaki sekundi. Strašna je torej naglica, s katero letimo okoli solnca. Nekoliko primer: Brzovlak prevozi v sekundi 20 do 22 metrov; orel v istem času preleti 30 metrov; zvok ali glas 333 metrov; zemlja okoli solnca blizu 30 tisoč metrov; svetloba 298 miljonov metrov. ■ - Solnce, mesec in vse zvezde, ki jih mi vidimo, so tudi kroglje kakor zemlja. Tudi one imajo privlačno silo — gravitacijo —, tudi one se sučejo okoli sebe in lete z ogromno naglico v neizmernem prostoru. Učenjaki so natanko preiskali in določili ne le velikost, ampak tudi daljavo vsakega telesa na neba. Mesec je 49-krat manjši od zemlje, in oddaljen je od nas 384.415 in pol kilometra. Če bi šla železnica na mesec, bi vlak, ki prevozi 30 kilometrov na uro, prišel na mesec v 533 dneh. In še ustaviti bi se ne smel nikjer. Mesec se zasuče okoli zemlje enkrat v mesen dni, suče se tudi krog samega sebe ter obenem z zemljo vred okrog solnca. Nam se zdi, da je solnce tako veliko kakor mesec. A to je strašna zmota! Solnce je mnogo, mnogo večje kakor mesec. Ono je tudi večje kakor zemlja. Skoro poldrugi miljon takih krogelj, kakor je naša zemlja, bi trebalo, da bi napravili iz njih eno solnce, To je strašna veličina in mnogi se bodo čudom vprašali: če je solnce tako veliko, zakaj se nam zdi tako majhno ? — Zato, ker je silno daleč od nas. -Od zemlje do solnca je 184 miljonov in 600 tisoč kilometrov. Oni železniški voz bi prišel na solnce, če bi se letos (1.1909.) z zemlje odpeljal, 1. 2474., t j. v 565 letih. Seveda če bi šel brez prestanka. Če bi spustili z zemlje krogljo iz topa, ki leti z naglico 500 metrov v sekundi, bi prišla na solnce čez 9 let in 155 dni. — Rekli smo že, da se suče zemlja okoli solnca. A okoli solnca se sučejo tudi vsi planeti. Tudi naša zemlja je planet. Vsi planeti so kakor zemlja okrogli, nekateri so večji od nje, drugi pa manjši. Po razdalji od solnca se vrstijo sledeče: Merkur je od solnca oddaljen 8 miljonov milj; Venera (Danica) 14 miljonov; Zemlja 20 milj., Mars 30 milj., Jupiter 104 mil., Saturn 200 milj., Neptun pa 4 miljarde 487 in pol milj. kilometrov. Med Maršem in Jupitrom je še okoli 400 malih planetov ali asteroidov, Vsi ti so mnogo manjši ko mesec. Zemlja naša je večja samo od Merkurja, Venere in malih planetov. Vsi oslali planeti so večji od nje. Neptun je torej najdalje od solnca. Iz Neptuna bi se lahko napravilo 125 zemelj. Solnce mu sije 900 krat slablje kakor nam. Zvok bi rabil do njega 440 let, železnica pa, ki bi prevozila na dan 200 milj, bi vozila do Neptuna — seveda brez prestanka — 8300 let Vsi ti planeti tvorijo takozvani/ eolnčni sistem (sestav). A podobnih solnčnih sistemov je v vsemirju brez števila. Vse zvezde, ki ; ih vidimo z našim očesom ali pa s pomočjo raznih priprav (teleskopov), so večja ali manjša solnca kakor je naše solnce, so planeti kakor je naša '• zemlja. Ali ste šli kedaj na široko polje, vlegli se v travo in premotrivali nebo ? Kako je lepo, divno, čarobno. Kako zvezde drhte in potujejo po vsemirju stalno in večno. Tudi te zvezde so ogromne — mnoge celo miljonkrat večje kakor naše solnce, mnoge pa podobne naši zemlji ali pa so v ohlajenem stanju. Na mnogih planetih in zvezdah vlada tudi življenje. To trde že mnogi učenjaki, ki proučujejo nebo. Le premotrivajte oni brezmejni prostor, kjer je miljone in miljone solne in brezštevila svetov!.. Dvignite se včasi iz vsakdanjosti, iz tlačečih skrbi življenja, obrnite pogled navzgor v — brezkončno nebo. To vas bo> osvežilo, razveselilo in navdahnilo z novo močjo za boj, ki vam ga je treba bojevati. Pri tem se bote gotovo tudi vprašali: so-li ti ljudje, ki žive v daljnih svetovih, pametnejši, dovršenejši ko mi ? Ali so vsaj oni svobodni in srečni, ali pa morda tudi tam vlada izrabljanje, tiranstvo, krivica, vojske, suženstvo in neumnost kakor na naši zemlji? Gospodarji pabcrKi. Mrčes v peratninjakib. Poletna vročina povzroči, da se raznovrstni mrčes, ne samo po poljih, grmovju in gozdovih silno razmnoži,, temveč isti se tudi močno naseli v hlevih živine, kakor tudi v človeških stanovanjih. Nobena živalska vrsta ni prosta malih škodljivcev, ki se redijo z njenim sokom ter žive ž njo vred. Dokazov za to nam ni trebat še-le do-prinašati. Znano je tudi, da ima vsaka živalska vrsta svoje posebne mučenike in krvosese; sesalci drugačne kot ptiči in različne ptičje vrste pa zopet izmed sebe drugačne. Nemalo je število onih škodljivcev, ki napadajo našo domačo perutnino, zlasti kokoši. Slednje so od gotovih pršic, uši, bolh, stenic, kleščev dostikrat tako napadene, da se jim očividno pozna, da so bolne. V perutninjakih, kjer manjka snažnost, svetloba in zrak, je dostikrat opaziti splošno ptičjo pršico (Dermanyssus avium Dug.) Po dnevu se nahaja skrita v španjah in luknjah ter le po noči išče speče kakoši in sesa njih kri. Ona je 1 mm dolga in rjavo-rdeče barve. V hlevih, kjer je ptičja pršica razširjena, vidimo večkrat gnezda gosto rdeče poškropljena. Kokoši se suše in dostikrat pride, ker potrebnega nočnega počitka ne dobijo, da tudi poginejo. Še nevarnejše je, če nastopi kokošja pršica na nogah (Dermatorhyctes mutans Eichler), to je ena vrsta garje pršice v hlevih. Je manjša kakor ptičja (moški spol 0'25 mm, ženski spol pa po dobi nosečnosti 0'38—0'47 mm,) in se zarine pod rožino nog, v kožo grebena in ušesnih zaklopnic kokoši. V prvem slučaju se pravi temu apnene noge, nožno garje (Elephantiasis), v zadnjem pa belo garje grebena. Obe bolezni bodemo enkrat pozneje opisali. Manj nevaren, a nič manj nadležen, kakor pršica je perni mrčes, katerega se napačno kokošja uš imenuje; ta mrčes namreč ne spada v vrsto ušij. Ta mrčes ne zapusti po dnevu kokošjega telesa kakor pršica, a ne pije krvi, dasi tudi pika v kožo ter se živi le od kožnih luskin in perja, Z izpadlim perjem na glavi, vratu in zadnjem delu kokoši prenaša se ta mrčes na zdrave živali. Telo takozvane kokošje uši je tanko stisnjeno iu obdano s kratkimi a močnimi nožicami; zato se tudi zamore primeroma jako hitro pregibati. Na kokoših živi sedem vrst raznih ušij, izmed teh so Pedicu-lus gallinae L. 1—175 mm dolge, bledo-rumene in P. caponis L. nad 2 mm dclge belkaste s temno-rjavimi potezami. Ta perni mrčes je dostikrat vzrok, da kokoši popolnoma prenehajo v valenjn jajc. Grozna nadloga in muka za kokoši so bolhe. Kokošje boike so temne kakor človeške, a ne tako nrne v skakanju kot te. Njih vbadanje v kožo povzroča pa ravnoiste bolečine, če nastopijo jako močno se lotijo tHdi človeka in gospodinja ali dekla jih pri pobiranju jajec lahko dosti naleze. Kokošje stenice škodujejo kakor bolhe, če v kokošnjakih nastopijo v velikem številu, kakor silni in nenasitni krvosesi, ki izpijejo kokošim veliko redilne krvi in ki jih vsled bolečega vbadanja- in sicer neprestanega draženja vedno slabijo. Kokoši žro veliko, vkljub temu postajajo suhe in ležejo malo jajec. Klešče si nalezejo kokoši mnogokrat pri letanju na prostem, pri skakanju skozi grmovje, po visoki travi in pri zelo mnogokratnem pohajanju po velikem valovitem žitu. Vsak, v kožo vjeden klešč se z oljem ali še boljše z bencinom namaže in potem sam odpade. Njegovi vbodljaji ^povzro--,,čajo dostikrat kožno vnetje. Na prostem iščejo kokoši vedno in povsod prilike, da se tega ali Onega mrčesa znebijo; oue se kopajo, pa ne kakor gosi in race v mokrih elementih, temveč v prahu. Z veseljem se poslužujejo prostorov, kjer se lahko zagre-bajo v prah in v tem okoli gnetejo. Prah mečejo nad sebe, da pada potem nazaj na perje, katerega ježijo, da pride prah v neposredno dotiko s kožo. Potem se prahu otresejo in ob enem znebijo kolikor toliko nadležnega mrčesa in po konečnem očiščenju stopi perje zopet v svoje prvotno stanje. Če nimajo kokoši kakega posebnega prostora, kjer se nahaja fina suha zemlja, pesek ali pepel, potem si same izgre-bejo tako brskališče v kaki luknji na dvorišču, sadovnjaku, na travniku itd. Ako imajo pa le kak omejen prostor na dvorišču, mogoče kako ozko in še celo tlakano sprehajališče na razpolago, se jim mora pa na pripravnem, pred dežjem zavarovanem prostoru tako brskališče napravici. Kup zemlje, šotnega droba, pepela ali peska z nekaj ne-ngašenim apnom zmešanega, zadostuje za to. Mnogo perutninarjev rabi tudi či-; . stilni (desinfekcijski) prah in druga enaka sredstva; kakor n. pr. žvepleni cvet zdrobljen poper, mrčesni prah itd. Dolžnost vsakega perutninarja je dalje, iz Verhov pri Motniku, Kranjsko. dve sobi, kuhinja, klet in vrt se da s 1. decembrom t. I. v najem Pob rež je št. 229 pri Mariboru. Josip Cretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurjn ob juž. žel. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne reference! Kdor js osivel, izgleda stair. Izvrstna zajamčeno neškodljiva sred-f stva za barvanje las so: 1. Vitkov „Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj In trajno. Ena gkatlja štiri krone. f 2. Vitkov ,|Nucin", stekleničica eno krono. Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija Fr. Hiteli 8 Go., Praga II. Zalite Žueplenokisli amoniak = (amonijev sulfat) = vsebuje 20'6 do 21 odstotkov dušika in ga je uporabljati kot gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni četrtino do tretjino vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi. 75 kg amonijevega sulfata učinkuje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega solitra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, za-branjuje razne rastlinske bolezni, kakor n. pr. rja itd. in prepreči poleganje žita. Dnšik je v amonijevem sulfatu ce-neji, kakor v čilskem solitru in vporab-ljanje sulfata pomenja torej veliko prihranitev za kmetovalca. Žveplenokisli amonijak, kakor vse vrste zajamčenih umetnih gnojil prodaja na veliko in malo trgovina z železnino in poljedBlj-shimi stroji ..MERKUR" P. Majdič, Celje ssssssss PREPRIČAJTE SE da dobite najcenejše In najboljše blago samo pri tvrdki: .^to? \lft\A * Zahtevajte samo Titkove parate, vse druge zavrnite! pre- M Barhentl, damasti, gradil,kanafasi,kretonl, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod Novo platno z narodnim kolekom komad 23 m za 16 kron franko. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega. KiTJpuhastega 5 K 10 h; l kg velefinega. snež-nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drsni pnh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 199, Sumava, Ceiko. MNHM Modni salon za gospode! Dovoljujem si Vašemu p. n. blagorodju vljudno naznanjati, da sem otvoril v novi hiši celjske Posojilnice na Krožni cesti modni salon za gospede. V zalogi imam raznovrstno najmodernejše tu- in inozemsko sukno, zgotovljene obleke in pelerine iz tirolskega lodna (nepremočljive) ter tudi izdelujem obleke po meri v naj' - krajšem času moderno in po solidnih cenah. - Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespoštovanjem Maks Zabukošek krojaški mojster v Celju. TrsttičarsKa zadruga V Ejntomeru naznanja, da ima precejšnjo množino cepljenih, od toče nepoškodovanih najboljše kakovosti sledečih vrst: šipon, laški rizling:, renski rizling, beli bur-gundec, silvanec, silvanec-muškat, tra-minec, portugizec, bela in rudeča žlaht-nina. Podlage običajne, cene znižane. VinogradniKi, zahtevajte cettiKc! Razširjajte Narodni list! jVilitte za žito za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča Zastonj v Celje! Tvrdka R. Stermecki v Celju povrne do 24. decembra t. 1. vožnjo za vlak III. razred v Celje in nazaj vsakemu, kdor se izkaže iz katerega Kraja da je in ako nakupi za tukaj navedeno svoto blaga: Iz Velenja in "in Šoštanja za 50 E, Pake 40 K, Polzela 30 K, Št. Peter, Žalec, Petrovče 20 K, Sevnica 60 K, Trbovlje, Hrastnik 50 K, Radeče, Zidanmost 40 K, Rimske toplice, Laško 30 E, Poljčaue 50 E, Šmarje pri Jelšah 40 E, Ponikva, Gro-belno, Št. Jur, Štore 30 E. g GG ? so 5 — ■ 20 C" N« — ■ 3> JC c 3 cr —- C - II .— < £* "S S- ° Pf s C O " 5- a 3 j- ® = s> •r- 5" §" t 2f. 5» Josip Cretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob jnž. žel. ife in Dur. Ml Naprodaj ima kreditna in stavbena zadruga „Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celjn, Rotovške ulice št. 12) na svojem posestvu v Gaberjil 25 lepih stavbišč. Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit. Največja in. najcenejša izbep '' in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pii^im f Predno si knpite uro, rUAUI". oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zla- j tih, srebrnih, nlkelnastih in stenskih ur, [ budilk, verižic, toplomerov,očal,daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izboma '< točna. Rafael Salmič v Celju, jNarodni dom'. Postne hran. račun St. 54.366. - Telefon št. 48. - ir Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. | JJ LASTNI DOM" registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 Goe Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ooo dopoldne. ©©© pet od sto (5%) sprejemni hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov^denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 E. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račuL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. G © © o t,