Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 22. V Llolonl, v čelrleK, 28. januarja 1915. L8I0 XLIII. s Velja po pošti: = Sa oelo leto naprej . , E 26'— sa en meseo „ . , „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „35'— V Ljubljani na dom: Sa celo leto naprej . . E 24'— za en meseo „ . . „ 2'— I oprali prejeman moseCno „ 1*70 5 Sobotna Izdaja: = ia celo teto....... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12"— ■ Luseratl: » Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanile, zahvale, osmrtnice lil: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. 5 Poslano: - enostolpna petltvrsta po 40 vin. izhaja vsak dan, lzvzemil nedeljo in praznike, ob 5. nrl pop. Rodna letna priloga Toznl red, 03- Uredništvo le t Eopltarlevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne <=> sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega tolelona št. 188. Poljaki in Rusija. Ob začetku svetovne vojske so mnogi pričakovali, da se bo v Ruski Poljski dvignila vstaja proti Rusiji. Ker ni bilo vstaje, se je pa začelo širiti mnenje, da so se Poljaki v Rusiji zadnja leta sprijaznili z Rusijo in da so postali rusofilski. To mnenje je v Rusiji širil časnikar Georg Cleinovv (v tedniku »Grenzbote«), ki sicer dobro pozna poljske razmere. Tudi angleško in francosko časopisje je pisalo v tem zmislu. Koliko resnice je torej v tem? Da v Rusko Poljski ni nastala splošna vstaja, to nam dokazuje samo toliko, da so Poljaki po bridkih izkušnjah leta 1831. in 1863. postali trez-nejši in previdnejši. Nikakor se pa ne more sklepati, da so Poljaki postali rusofilski. Res pa je, da se nahaja v Ruski Poljski majhna poljska stranka, ki je za spravo z Rusijo. Ta stranka je dosegla, da je glavni poljski narodni odbor (Naczelny Komitet Narodowy = = N. K. N.) svoje delovanje načelno omejil na Galicijo in izjavil, da se ne bo vmešaval v zadeve Ruske Poljske, da pa more stopiti v zvezo s jiodobno organizacijo v Ruski Poljski. Le pod tem pogojem so se N. K. N. pridružili narodni demokrati in ]>odoljsko plemstvo. Kakor je znano, je N. K. N. organiziral poljske legije, ki se borijo za osvoboditev Ruske Poljske; torej, jc omenjena kompromisna izjava v nasprotju z delovanjem in nameni N. K. N. V Ruski Poljski se je ustanovila poljska narodna organizacija (P. O. N.). V začetku je delala brez zveze z N. K. N. ter napravila več taktičnih napak. Šele po drugi naši ofenzivi v Ruski Poljski, sta se začeli obe organizaciji zbliževati. Iz N. lv. N. so izstopili zastopniki podoljskega plemstva in narodnih demokratov, ki so zahtevali omenjeno protislovno izjavo. Zato so pa v glavni odbor vstopili trije zastopniki P. O. N. S tem je N. K. N. svoje delovanje tudi formalno raztegnil na Rusko Poljsko. Ta zadeva je torej častno in složno rešena. V onem delu Ruske Poljske, ki je še zasedena od Rusov se seveda ne morejo ustanavljati organizacije kakršna je N. K. N. in se o tem tudi ne sme javno pisati. Nasprotno se pa pospešuje ustanavljanje Rusiji prijaznih organizacij. Doslej sta se napravila dva taka poskusa, a lahko se reče, da sta se oba ponesrečila. Dne 25. novembra 1914 se je v Var- Siiarilan m feojift »Ali se zdravnik v vojski res izpostavlja velikim nevarnostim, ker jih toliko pade junaške smrti?« vprašam nekega vojaškega zdravnika, ki se je vrnil z bojišča. »Obstreljuje li sovražnik ne glede na mednarodni genfski dogovor namenoma Rdeči križ?« »Vojaški zdravnik,« odgovori, »je v /ojski izpostavljen takšni nevarnosti, kakor vsi drugi v vojni črti. V moderni vojski zdravniki ne stoje daleč za bojno črto, kakor se napačno sodi. Zdravniki s svojimi vojaki in nosilci slede zvesto četi, ki prodira, V ognju niso preoddaljeni od ognjene črte; izpostavljeni so vedno ognju pušk in topov. Potrpite nekoliko. Povem vam marsikaj, kar sem na bojišču doživel. Ustvarite si lahko pravo sliko o vojnih sa-maritancih. Ko smo odrinili na vojsko, sem opozoril svojega polkovnika, naj bi poleg materiala za obvezovališče vzeli s seboj še več zdravil in obvez. Brigadni sanitetni zavod stoji namreč več kilometrov za bojno skupino. Na polkov račun je kupil polkovnik za 3500 kron zdravil, obvez, raznih aparatov itd. Dokler jc šlo, smo vozili vse z vo- šavi organiziral »Poljski narodni odbor« (Polski Komitet Narodowy), ki je izjavil, da se hočejo Poljaki za svojo politično individualnost boriti v zvezi s trojnim sporazumom. To so torej poljski »rusofili«. V tem varšavskem narodnem odboru so zastopani narodni demokrati in takoimenovani realisti; vmes je nekoliko odličnih plemi-čev. Kljub težavnim razmeram se je proti tej organizaciji pojavilo toliko protestov, da se lahko reče, da varšavski »Narodni odbor« zastopa le neznatno manjšino. A še ta neznatna manjšina nikakor ni v resnici ruso-filska, ampak se samo poslužuje navidez rusofilske taktike. Še bolj se je ponesrečila organizacija poljskih legij, ki naj bi se v zvezi z ruskimi četami borile proti avstrijski in nemški armadi. Z veliko agitacijo in s podjioro ruskih vladnih organov je neki sicer popolnoma neznani Gorezynski zbral 500 legionistov. A 300 jih je pod pritiskom javnega mnenja takoj odstopilo, ostalih 200 so pa uvrstili v redno rusko armado. Tem bolj se pa širijo tajne proti-ruske organizacije, brošure in časopisi. »Glos Narodu« (Krakov 17. t. m.) našteva dolgo vrsto takih organizacij, ki izdajajo protiruske oklice, in več tajnih protiruskih časopisov, ki so med vojsko začeli izhajati v Varšavi. Med poljskim ljudstvom sc iz Varšave širijo tisoči protiruskih letakov in brošur. Najbolj bojevita varšavska tajna organizacija je »Konfederacija Polska«, ki poživlja k oboroženi vstaji. Protirusko razpoloženje se ne skriva samo v tajnih organizacijah in ča-sojnsih. Varšavski časopisi tudi javno pišejo proti Rusiji, kolikor je to pod nadzorstvom stroge cenzure mogoče. Veliko pozornost je zbudil članek znanega publicista Grzymala Sieclleckega v varšavskem »Tygodniku Ilustrova-nem«. Članek poudarja, da je Avstrija dala svojim Poljakom popolno narodno svobodo in možnost neoviranega kulturnega razvoja. Nasprotno pa se Poljaki bojijo, da se bo sedanja ruska prijaznost po vojski izprevrgla v nasprotno skrajnost in da bo med Rusi zopet zmagala protipoljska struja. Članek se končuje z besedami: »Bojimo se ruskih slovanskih teorij; bojimo se, da se bodo napačno razlagali naši pojmi o narodnosti. Naj cveto in se proslavljajo vsi slovanski narodi, a naj cvetc in naj bo srečna tudi Poljska.« zovi, pozneje pa prevažali z mulami. Ranjence sem lahko zato tako obvezoval, da je ostala obveza vsaj osem dni. Ko smo prodirali v sovražnikovo deželo, sem bil vedno s polkovnikom skupaj, ki je vedno jezdil pri prvi polkovi četi in je še pred njo poizvedoval. Kadar se je razvil polk v bojno črto, sem stal 500 do 1000 korakov za bojno črto. Konja sem moral že prej pustiti. Prvi vroč boj. Zvečer je bilo; močno se je mračilo, ko naj pijonirski oddelek prekorači neko reko in napade gozd na nasprotnem bregu. Reka je pa nepričakovano močno drla; čolne je gnala zato proti sovražniku. Takoj smo imeli več ranjencev in nekaj mrtvih. Saniteta je morala naprej, V gozclu na strmem bregu, kakih 100 korakov od sovražnika, sem moral obvezovati v temi ranjence. Luči nismo smeli prižgati. Krogle so brenčale okoli nas, kakor da sovražnik ve, kje da stojimo. Morali smo si izbrati drug prostor. Mrtvecem sem vzel vedno puščico z izkaznico, denar, pisma; jih zbiral in odposlal, ko sc jc več zbralo, brigadnemu sanitetnemu zavodu. Več sto puščic z izkaznicami je šlo skozi moje roke. Mali in večji boji so le epizode v dolgi vojski. Dan požre drugega, doživljaji se množe. Slede pohodi s pomanjkanjem vsled slabega vremena in težavnega ozemlja. Skozi požgane vasi in mimo razvalin nas vodi naša pot. Pieiskaval sem tudi so- Žilni monopol v ličili. Nemški zvezni svet je zaplenil vse žito, pšenico, rž in vso pšenično, rženo, ovseno in ječmenovo moko, kar jo je v Nemčiji. Pod strogo kaznijo je prepovedano v času od 26. januarja do 1. februarja prodajati moko v trgovinah. Tako si je zvezni svet zagotovil zadnji prah moke in s 1. februarjem bo nemška vlada edini lastnik žita in moke v Nemčiji. Za Švico in Dansko jc sedaj šc Nemčija uvedla žitni monopol. Razlogi so bili jako važni in tudi za nas poučni. Kakor pri nas so vlada in druge javne korporacije že takoj v začetku vojske opominjale ljudstvo k varčnosti v živilih. »Ne razsipajte z žitom in odpovejte se najfinejšemu kruhu! Kdor razsiplje z žitom jc zaveznik naših sovražnikov in zločinec nad domovino.« Tako in podobno se je razglašalo. Vse zastonj! Čimbolj je postajalo jasno, da Angleži mislijo uničiti Nemčijo z lakoto, tem ostrejše odredbe so sledile v Nemčiji. Določili so najvišje cene, ustanovili žitno družbo z rekvizicijsko pravico, prepovedali krmiti živino z nadomestnim žitom, mešali so razne moke, pa vse te odredbe niso dosegle svojega namena: zagotoviti Nemčiji zadosti kruha do prihodnje žetve. Nemčija sicer ni napravila tako slabih skušenj z najvišjimi cenami kakor mi, vendar se ni hotela odločiti za povišanje cen, da bi tako spravila na dan skrite zaloge in pripravila živinorejce, opustili žitno krmo, storila je rajši najbolj radikalen korak: zaplenila j c vse ž it o in m o ko in prevzela v javno u p i- a v o preskrbo ljudstva z živili. Priznati moramo nemški vladi pri tem koraku odločnost, ki potrebno stori brez cincanja in dolgega premišljevanja. Kdor predolgo premišlja, temu navadno uide čas za delo in vsled tega tudi uspeh. Nemčija je delala hitro in pametno, kar zagotavlja uspeh. Ustanovila je d r ž a v n o razdeljeval-n i c o, ki bo delila žito med posamezne občine. Nemške občine imajo vzorno upravo in niso zastonj vzor javnega socialnega dela, zato upa vlada, da s sodelovanjem občin doseže zadostno in primerno hrano za vse sloje do prihodnje žetve. Kaj pa pri nas? Tudi za Avstrijo jc vprašanje živil prvo in najvažnejše. Tudi pri nas sc je ljudstvo svarilo k varčnosti, tudi pri nas so uvedli najvišje cene, seveda prekasno in tako nc- vražnikove zapuščene strelske jarke. Lahko so med sovražniki tudi mrtvi naši ujetniki, Iz velike, bogate vasi, ki jo je zapustil sovražnik, vzamemo s seboj 2000 konj. V bojih in po praskah se mora mnogokrat pomagati tudi sovražniku. Obvezal sem veliko ujetnikov. Moja četica je nekoč poslovala na zapuščenem sovražnikovem ob-vezovališču. Našli smo veliko lepega, prav dobrega materijala, ki nam je pozneje dobro služil. Hladnokrvnosti vojaški zdravnik ne sme nikdar izgubiti. Ponoči obvezujem ranjence, nad 50 jih željno pričakuje pomoči. Izsledi me sovražnikov metalec luči. Čez nekaj minut že prasketajo krogle strojnih pušk nad nami. Ne trdim, da sovražnik namenoma obstreljuje Rdeči križ. Ponoči se ne more vedeli, kdo da leži pred nami, V večji nevarnosti kakor vojak, ki strelja v ognjeni črti, se nahaja nosač ranjencev, Ko najbolj padajo krogle, mora naprej po ranjence. Če hoče nositi, mora pokazati celo podobo. Ncoborožen sanit.e-jcc izvršuje svojo službo. Z nevarnostjo lastnega življenja so moji ljudje preiskovali močvirja. V štirih mesecih sem izgubil tri četrtine svojili ljudi. Umrli so junaško, kakor drugi. Nastanil sem se, čc sem se mogel, najrajši v hišah in v skednjih. A poslovati sem moral mnogokrat pod milim nebom v gozdih, na polju, v jarkih, čeprav je deževalo, srečno, da tudi vse grozne kazni niso preskrbele ljudstvu dovolj cenega kruha in moke. Kljub visokim cenam žita in moke ni v prometu. Koliko ga sploh imamo, ne vemo. Bili pa mora nekje. Pravijo, da ga sicer v Avstriji ni jjosebno obilo, pač pa da je skrito na Ogrskem. Tam pa se na žitni borzi vsak teden ponuja komaj nekaj vagonov lurščice. Kje jc pa drugo žito? Nazadnje je razumljivo, da ogrsko žito noče k nam, ker so tam najvišje cene še višje kakor pri nas, ampak tudi ogrsko ljudstvo ne dobi moke. Sedaj jc začela tudi ogrska vlada bol j strogo rekvirirati, pa kakor pravijo v prvi vrsti samo za Ogrsko. Tedaj, kako bo z nami glede žita in moke? Včeraj je celo gosposka zbornica na Dunaju z vso resnostjo pozvala vlado, naj to vprašanje naglo in odločno reši. V nekem predavanju na Dunaju je zbornični svetnik Mendel povedal, da je dosedanjih polovičarskih odredb brez uspeha precej kriva bojazen vlade, da bi z jasnostjo in prisilnimi odredbami vznemirila ljudstvo. Tega stališča ne razumemo. Prisilne odredbe, ki bodo ljudstvu, ogromni večini prebivalstva zagotovile živež in mu odvzele skrb in strah pred lakoto, bo ljudstvo sprejelo brez odpora. Navajeni smo, da stopamo ]">o poti Nemčije. Morda se tudi pri nas rešimo večnih razmišljevanj in storimo zadnji in edini korak. Mi bomo tudi mi dobili žitni monopol? Ude niedmi^ prava o volni.1 Mednarodno pravo ureja medsebojne dolžnosti in pravice k mednarodnopravni skupini spadajočih držav glede izvrševanja državne oblasti. V začetku je obsegala ta mednarodnopravna skupina »krščanske evropske« države, sčasoma se je pa raztegnila preko Evrope, tako so sc leta 1783, pridružile Severnoameriške Združene države, tekom 19. stoletja so sledile vse samostojne države južne in srednje Amerike, Danes obsega ta skupina tudi po celi zemlji raztresene kolonije evropskih sil in krščanske države v drugih delih sveta, tako Liberijo, Abesinijo, državo Kongo; napol je sprejeta v to skupino tudi Turčija in. od 17, julija, oziroma 4. avgusta 1899 je v njej tudi Japonska. Vse države »mednarodnopravne skupine« tvorijo v tem oziru nekako zadrugo, ki je spoznala, da je za ohranitev kulture ' Besedilo določb je povzeto po dr. Fran?, von Liszt: »Das Volkerrecht«. Berlin, O. Haring, 4. izdaja. Ko jc napočil mraz, smo se tudi mi vko-pali. Podzemska obvezovališča označujejo moderno vojsko. Enkrat sem imel smolo. Moji ljudje so se trudili osem dni, da so napravili podzemsko obvezovališče, namenjeno za daljšo dobo. Ko smo vse izkopali, smo morali odriniti. Drugipot sem se nastanil v hiši, ki se je cel mesec nahajala v ognjeni črti. Le z največjo previdnostjo so mogli prinašati ranjence. Hiše sploh nismo mogli zapustiti. Na dvorišče za hišo so vsak dan padale sovražne krogle. Neki naš top je vrgla sovražnikova krogla tako visoko, kakor jc bila hiša visoka. Pretreslo me je, ko me je obiskal višji zdravnik sosednega polka. Ko je zapustil hišo, ga je usmrtil šrapnel pred mojimi očmi. Zanimivo je, kako da se jeklene krogle izpremene. Izvlekel sem vojaku kroglo, ki ga je zadela v kost na nogi. Neverjetno je, kako močne da so človeške kosti. Videl sem redek slučaj, da se jc zarila sovražnikova krogla v puškino cev našega vojaka, ki je ležal v ognjeni črti. Bati smo se morali vedno sovražnikovih aeroplanov. Večkrat so plavali nad nami. Prekiniti smo morali vsako delo in se vreči na tla, da se ne izdamo. Delo zdravnika v vojski najbolj pomiri. Neprijetno mi je česlo bilo, ker sem moral poslovati večkrat poleg topov. Nekoč je celo noč poleg mojega obvezovališča grmelo 96 topov, med niimi tudi težke havbice. Skozi pa tudi za skupne koristi potrebna ureditev različnih medsebojnih zadev enkrat za vselej, brez ozira na morebitno prijateljstvo ali sovraštvo med njimi. Seveda se preko teh dogovorov lahko prijateljske d žave dogovore in sklenejo še mnogo več kot je obseženo v teh določbah mednarodnega prava. Mednarodno pravo ima čisto izreden znnčaj. Kadar sicsr mislimo ali govorimo o pravu, mislimo obenem na državo, ki ima moč in oblast, da svoje pravo z močjo in oblastjo uveljavi, ki vsakega, kdor prekorači meje, ki jih določa kazensko pravo, kaznuje z denarno globo, ječo ali celo z vislicami, ali vsakega, ki noče priznavati določb zasebnega prava, lahko v to prisili z eksekucijo, z rubežnijo. O vsem tem pri mednarodnem pravu ne more biti govora. Pregreši se proti določbam mednarodnega prava vedno le država in zadoščenje za krivice proti mednarodnemu pravu kot prizadeta more zahtevati tudi le država, dasi so dejanski krivci samoposebi umevno le državljani ali državni uradniki ali pa vojaki in prizadeti večinoma tudi le državljani ene ali druge države. To pa zato, ker vsak državljan more iskati in zahtevati pravice le v svoji državi in od svoje države, od tuje države jo more terjati zanj le njegova država, in država pa ravno tako s svojo oblastjo more izsiliti pravico samo od svojih državljanov, in če hoče doseči pravico od državljanov tuje države, se mora obrniti za posredovanje na vlado do-tične države. V mirnih časih sc prestopkov proti mednarodnemu pravu sploh nc zgodi veliko, kar se jih pa, se navadno izlepa poravnajo. Država, katera, oziroma katere državljani so zakrivili kak tak delikt, mora predvsem, kolikor je sploh mogoče, storjeno krivico popraviti, v težjih slučajih mora država celo dati zadoščenje, n. pr, izreči užaljeni državi obžalovanje, saluti-rati zastavi užaljene države, strogo kaznovati dejanske krivce itd. Če je kaka nevarnost, da se krivično dejanje ponovi, mora dati država primerno jamstvo, da se to ne bo več zgodilo. Če pa država noče dati dolžnega zadoščenja, se to lahko posredno ali neposredno izsili. V prvi vrsti se lahko obrneta državi na mirovno razsodišče, ali pa država odgovori na krivico s kakim pritiskom, n. pr. postopa z državljani dotične države na enak način, kot zadnje sredstvo proti prestopkom mednarodnega prava pa služi vojska. Za sedanji čas so posebno zanimive določbe mednarodnega prava o vojski. Uveljavljenje teh določb je posebno kočljivo, ker skrajno sredstvo vojska tu ne pride več v poštev, ker je ta že itak tu, tudi vpliv drugih držav veliko manj kot sicer, ker je velika večina evropskih velesil v vojno zapletena. Skeptiki so vsled tega nad mednarodnim pravom kar obupali, zlasti ker so se takoj po začetku vojne začele preiamljati važne mednarodno garantirane določbe, vendar se je tekom vojske pokazalo, da imajo določbe mednarodnega prava tudi v tej svetovni vojski velikansk pomen. Vse mednarodno pravo nima namreč svojega vira samo v potrebi in koristi držav samih, ampak so tudi izraz ljudskega čutenja in mišljenja narodov, ki imajo na krščanstvu slonečo kulturo. Državne koristi in potrebe ščitijo države same, kulturne vrednote pa imajo za zaščitnika ljudsko mnenje in moralni čut. Vsaka država, če ji je, le mogoče, vpošteva javno I mnenje ne samo v tuji državi, ampak tudi v svoji lastni, Če se ljudstvo in vojaki zavedajo, da se bore za pravično stvar in da se v vseh slučajih v njihovi državi pravo spoštuje, je za srečen izid vojne že mnogo doseženega. Ravno določbe mednarodnega prava v vojski sami stoje predvsem pod zaščito javnega mnenja in splošnega moralnega čuta. Posamezne določbe mednarodnega prava o vojski sami so: 1. Za bojno torišče se smatra vse ozemlje vojskujočih se držav na suhem in na morju. Lahko se pa posamezna ozemlja izključijo iz vojnega torišča, če se nevtralizirajo. Na takih zemljiščih se vojne operacije ne smejo izvrševati. Tako nevtraliza-cijo lahko sklenejo vojskujoče se države samo za kak poseben slučaj ali pa tudi splošno. Tako splošno nevtralizirano ozemlje so na primer mednarodni veletoki, kot Donava, Kongo in Niger. 2. Uporaba sile, zlasti orožja je dovoljena samo vojni sili, torej oboroženim četam vojskujočih se držav in samo proti vojni sili nasprotnikovi. Samo vojna sila ima t a k o z v a -no »aktivno in pasivno vojno stanje«. Vojna sila je celokupna organizirana brambna sila v državi, ki je pod državnim vodstvom in je označena z vidnimi znaki, V nasprotju z vojno silo je mirno prebivalstvo v deželi. Nasproti temu je uporaba orožja izključena in nasprotno so sovražnosti, ki jih zakrivi kdo izmed mirnega prebivalstva proti sovražnikovi vojni sili, kaznjive kot navadna hudodelstva po veljavnem kazenskem zakonu ali prekem sodu. Glede prostovoljcev določa haaški dogovor z dne 29. julija 1899: Vojni zakoni, pravice in dolžnosti ne veljajo samo za vojsko, ampak tudi za različne prostovoljske čete pod sledečimi pogoji: a) da jim načeljuje kdo, ki je za ravnanje podložnih odgovoren; b) da imajo določen, iz daljave viden znak; c) da očitno nosijo orožje; d) da se pri vojskovanju ravnajo po vojnih zakonih in običajih. Poleg oboroženih vojakov po mednarodnem pravu pripadajo k vojni sili poleg vladarja in pri vojski se nahajajočih moških članov njegove rodbine k vojni sili spadajoči in njeni disciplini podrejeni, oziroma od nje dopuščeni nebojevniki, n, pr, vojaški uradniki in duhovniki, zastopniki tujih sil, časnikarski poročevalci, dobavitelji itd, Parlamenterji in njihovi spremljevalci so nedotakljivi, dokler svojega stališča ne zlorabijo, Špijoni se sodijo po prekem sodu, proti sovražnim poizvedovalcem kakor proti ostalim pripadnikom vojne sile se mora postopati po mednarodnem pravu. 3. Splošno sme vojskujoča se država rabiti vsa sredstva, ki so potrebna, da se zlomi nasprotnikov odpor. Vendar stavlja mednarodno pravo v tem oziru gotove sicer sporne meje. -i Tako je prepovedana raba strupa in "zastrupljenega orožja, zavratni umor ali ranitev pripadnikov sovražne države ali sovražne vojske, uboj ali .ifanitev sovražnika, ki je proč vrgel orožje in se na milost ali nemilost vda. Dalje izjarv^, da se ne bo dopustil nikak pardon, raba. orožja, ki po nepotrebnem povzroča bolečine (n. pr. dum-dum-krogle), zloraba parlamenterske zastave, narodne zastave, vojaških znakov in uniform sovražnikovih.' Samo utrjena in hranjena mesta, vasi in poslopja se smejo oblegati in obstreljevati. V mestih in naselbinah, četudi so bila zavzeta z naskokom, se ne sme dopustiti ropanje. 4. Stališče ujetnikov. Ujetništvo je sedaj samo varnostno pridržanje sovražnih vojakov, katerim se mor^i varovati življenje, zdravje in lastnina (razen orožja, konj in vojaških spisov). Vojni ujetniki se lahko izpuste proti častni besedi v domovino, če dopuščajo to zakoni njih lastne države. Potem seveda ne smejo več v isti vojski iti z orožjem nad sovražnika. Vsaka vojskujoča se država mora ustanoviti poseben poizvedovalni urad o vojnih ujetnikih, in podpirati pravilno ustanovljene pomožne družbe pri njihovem delovanju. Po vojski naj se vojni ujetniki v kar najkrajšem času odpuste v domovino. 5. Tudi bolni in ranjeni vojaki so po genfski konvenciji z dne 2 2. avgusta 1864 ščiteni (ki pa velja samo za vojsko na suhem). Ranjeni in oboleli vojaki se morajo sprejeti in oskrbovati brez ozira na narodnost. Vse oskrbovalno osobje, torej zdravniki in sanitejci, kakor tudi uprava laza-retov in s prevažanjem ranjencev zaposlene osebe in vojaški duhovniki so nedotakljivi. Sanitetni zavodi vseh vrst so nedotakljivi, dokler je kaj bolnikov ali ranjencev v njih, pač pa se lahko zapleni materijal glavnih lazaretov. Prebivalci, ki pridejo ranjencem pomagat, naj se ščitijo in oproste vojnih dajatev. Za nastanitev ranjencev in bolnikov določeni prostori naj se označijo z zastavo z rdečim križem na belem polju, osobje naj nosi trakove z enakim znakom. 6. Vojno zaseden je tujega ozemlja. Dočim z osvojitvijo zmagovalec pridobi tuje ozemlje, stopi pri zasedenju sovražnega ozemlja po prodirajoči vojni sili državna oblast prodirajoče sile samo dejansko in prehodno na mesto prvotne državne oblasti. Vsled tega zasedenja nastane posebno pravno razmerje med zaseda-jočo državno oblastjo in prebivalci zasedenega ozemlja. Zasedajoča državna oblast ima pravico in dolžnost namesto postavne državne oblasti vzdržavati mir in red, pobirati zapadle davke in dajatve, za vojaške potrebe pobirati vojne davke (kontribucije) in živež ter druge potrebščine (rekvizicije). V roke zmagovalca došlo državno premoženje se uporabi za vojne namene. Zasebna lastnina je v vojski na suhem nedotakljiva, v kolikor ne zahtevajo kršitve vojaški nameni. sobo, kjer sem obvezaval ranjence, je zletela sovražnikova granata. Pravi čudež: skozi eno okno je priletela, skozi drugo je zletela vun. Naj bi bila zadela zid, bi bila razpočila, vsi bi bili ubiti. Kos neke druge granate, ki je razpočila na dvorišču, mi je raztrgal plašč, Ranila me ni. Tudi brigadni sanitetni zavod, dasi je do 5 kilometrov oddaljen od bejne črte, je večkrat v nevarnosti. Neki sovražnikov stotnik jc s svojim oddelkom naskočil naše. Obležal je nevarno ranjen. Sovražnik mora nazaj. Rešiti smo ga mogli šele čez tri ure. Izkrvavel bi bil kmalu in kljub topli obleki zmrznil, Obleka je popila vsaj štiri litre njegove krvi. Dal sem mu svojo obleko in svojo posteljo, mu polagal zgreto opeko in mu do jutra stregel. Zjutraj je bilo rešeno njegovo živijenje. Poljuboval mi je roko in je snel s svoje čepice kokardo z začetnimi črkami svojega vladarja, češ, da ne bom užaljen. Neki moj sanitcjc mora ponoči iti naprej po ranjence. Čuje tiho govorjenje. Temno je biio. »Kdo je?« — »Straža.« —• »Kateri bataljon?« — »Drugi.« — »Katera stotnija?« — »Šesta.« Naio pravi vojak: Saj to niso naši. Vedel je, da je izgubljen. Zakiiče: »Stotnija naprej!« — Sovražnik je bil prevaran in je pobegnil. Deset mož je s svojo nosilko neoborožen pognal naš sanitejc v beg. Pozno zvečer, dežuje kakor da lije iz škafa. Moj polk mora hitro prodirati na drugo stran. Pravočasno me o tem ne morejo obvestiti. Ko ne čujem več streljati, oclpošijem moža, da poišče poik. Vidim, da so me zapustili. Iščem polk. Srečam kmeta v sovražnikovi deželi, prosim ga, naj mi pokaže pot. Ko nekaj časa hodim, zagledam signale. Kaj, če ni moj spremljevalec izdajalec? Potegnem revolver in mu zagrozim, da ga ustrelim, če me vodi k sovražniku. Tesna je bila ura, ki je sledila, V gozdu prši, v globini divja gorski potok. Strašno je bilo. Končno pridemo na vrh. Naša lastna artiljerija je obtičala in je dajala optična znamenja. Lepo sem obdaril vodnika. V snegu in dežju, pod milim nebom, v vednih nevarnostih, skoraj neprestano v ognju sem preživel štiri mesece. Nismo li samaritani bojišča? ilmerlKonsKo pisnio. Z delom gre v Ameriki sploh slabo, pa hudo zimo imamo. Tolažimo sc, da vsaka reč samo en čas trpi. Tudi sedanja kriza bo minula, in nastopile bodo zopet normalne razmere. Začelo . sc bo delati zdaj v tem, zdaj v onem rudniku in naposled se bo delalo v vseh. Tako bodo Eaton rudnik kmalu zopet odprli in bodo začeli delati v - Ljuti boji se vrše pri prelazu Liip-kow in na vzhodno od tega ležečem gorskem prehodu, čez katerega pelje cesta v Lisko. Naše prodiranje med prelazoma Uzsok in Pantyr se vrši deloma že na galiških tleh. Rusi pošiljajo z vso naglico ojačenja proti našim četam. V najkrajšem času je pričakovati hudih bojev na gališkem predkarpatskem ozemlju. Naše čete, ki so morale prestati velikanske napore, da so mogle prekoračiti močno zasneženo gozdnato ozemlje, zaslužijo popolno priznanje. V vzhodnih Beskidih, to je na obeh straneh prelaza Dukle, so Rusi mirni. Tudi na ostali fronti se včeraj ni nič posebnega pripetilo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 27. januarja. Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 25. t. m.: Na desnem bregu spodnje Visle so se vršili 23. januarja neznatni spopadi na črti med trgom Radzanow in Vislo. Na levem bregu vlada razmeroma mir izvzemši okolico Gumina in Borzymowa, kjer Nemci ljuto napadajo. Bili so prisiljeni, da so se z izgubami umaknili. V Galiciji so pričeli 22. in 23. t. m. Avstrijci na fronti Jasliska do jugovzhodno od železniške proge Ujgorad—Sambor z ofenzivo, ki je bila posebno silna pri Jas-liski, kjer je sovražnik z artiljerijo obstreljeval naše postojanke. Oddelki, ki so znašali več kot eno divizijo inranterije, so, j podpirani od artiljerije, posegli v boj, vendar je. naš ogenj zadal sovražniku velike izgube in zadržal njegovo prodiranje. V Bukovini na meji pri Waleputni, 20 vrst zahodno Kimpolunga, so bile naše prednje čete ves dan v boju z avstrijsko artiljerijo. RUSKI POSKUSI NA SEVERU IN JUGU PONESREČENI. Berolin, 27. januarja. Vojaški so-trudnik lista »Berliner Tageblatt«, major Morath, piše o položaju na vzhodu: Posebni pomen so dobile sovražne operacije na krilih. Že večkrat smo opozarjali na sunke ruske armade severno od Visle. Tam skušajo Rusi potisniti nazaj našo fronto jugozahodno od Črte Pr-zasnysz — Konoplti — Radzanovv—Lip-no-Gorni. Možno je, da je to ofenzivno pomikanje izpeljava novega ruskega načrta, katerega je rusko vojno vodstvo napovedalo. Ce postavimo napad desnega ruskega krila v paralelo z rusko ofenzivo v južni Bukovini, bi lahko vojni položaj označili kot umikanje ruskega središča na črto Varšava—I\van-gorod in prodiranje kril proti vzhodni Prusiji in Ogrski. Obe krili sta pa bili odbiti, v Bukovini pri Jakobeniju so bili Rusi celo občutno poraženi. BOJI NA POLJSKEM. Rotterdam, 27. januarja. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Nemci in Avstrijci so zadnjih šest tednov naperili svoje napade posebno na črto Bzura — Rawka, 65 km zahodno od Varšave, in od juga proti črti Nida, 65 km proč od KrakoVd. Ti napadi zasledujejo enak strategičrii cilj, da bi namreč odbili rusko ofenzivo pVoti Šleziji. Vse, kar je ruska armada dosegla, je to, da je ohranila svoje postojanke, in vse, kar so dosegli Nemci, je to, da so se ustavili pred sovražnimi postojankami. Obe armadi sta zelo močno trpeli. Obe sta močno zakopani, tako da bo položaj najbrže neizpremenjen še precej časa. Ruski vrhovni poveljnik pa noče, da bi pri tem ostalo, zato nadaljuje z napadi na vzhodno Prusko, medtem ko poizkuša Avstrijce in Nemce izvabiti v Bukovino. Nemci pridno vozijo vojni materijal na bojno črto zahodno od Varšave in koncentrirajo svoje čete na črti od izliva Bzure do Pilice, kjer je že zbranih nad 600.000 mož, 'in ŽIVAHNI BOJI NA SEVERNI FRONTI. Budimpešta, 27. januarja. »Az Estu« poroča njegov poročevalec iz vojnega stana: Važnejši dogodki so se vršili na severni fronti, in sicer ob reki Nidi in v Karpatih. Topniški boj, ki je ob Nidi že trajen, je bil v zadnjih urah močnejši in sedaj divja z vso silo. V Karuatili so Rusi napravili dva ofenzivna sunka. Oni iz severne Bukovine jč bil naperjen proti ogrski meji, drugi iz te točke proti zahodu. Oba sunka so naše čete z lahkoto odbile in so Rusi imeli pri tem zelo veliko žrtev. BOJ PRI RUJANI. Kodanj, 27. januarja. Tu se govori, da so najbrže napadli nemške vojno ladje vzhodno od otoka Rujana (Rii-gen) ruski podmorski čolni. Dejstvo je, da so Nemci prekinili on dan prevoz čez Lasznitz, ker so zapazili tuje podmorske čolne. V zvezi s tem je vsekakor uradno poročilo o torpedovanju nemške križarlie »Gazelle«. OBSTRELJEVANJE TARNOWA. Berolin, 27. januarja. »Berliner Tageblatt« poroča: Rusko postojanke na gričih vzhodno od Tarnovva se sistematično obstreljujejo. Granate iz motorskih možnarjev so uničile obe železniški progi vzhodno in severno vzhodno od Tarnowa in preprečile Rusom direktno zvezo v Rzeszovv, Lvov in z Vislo na Ruskem Poljskem. MRAZ NA POLJSKEM. Berolin, 27. januarja. »Russkoje Slowo« poroča, da je temperatura na severnem Poljskem močno padla. Toplomer kaže po noči 10 stopinj pod ničlo. RUSKE ČETE V KARPATIH. Pariz, 27. januarja. Ruski vojni poročevalec »Journala« poroča, da je v ruski karpatski armadi zastopanih 26 narodov: Veliki Rusi, Malo Rusi, Silnici, Poljaki, Lehi, Litavci, Nemci, Judje, kavkaški mohainedanci s krivo turško! sabljo, Baškiri, Buridti, Kirgizi, Kalmiki, Mongolci, ruski Grki, Ru-munci in Bolgari. Turlcestanci, Bulia-ri, Samarkanclčani, Čerlcezi, Čeremizi, Moravini, Čuvaši, Permidki, Samojedi, Ukrajinci in drugi. XXX ŽELEZNIŠKI PROMET V GALICIJI, Krakov, 27. januarja. Železniški promet na progi Krakov—Orlow—Novi Sandec—Tuchow jc zopet upostavljen. STO NOVIH PRAVOSLAVNIH OBČIN V GALICIJI. Peterfourg, 27. januarja. Ruski listi poročajo, da jc sveti sinod predlagal za dva meseca po 10.000 rubljev mesečno za duhovščino v okoli 100 novoustanovljenih pravoslavnih verskih občinah v Galiciji. XXX ZEPPELINOV ZRAKOPLOV NAD LIBAVO. Frankobrod, 27. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Libave, da jc preletel mesto neki Zeppelinov zrakoplov, ki je metal v mesto bombe, v v v PAU V RUSKEM GLAVNEM STANU. Berolin, 26. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Genfa: General Pau se pripelje jutri v ruski glavni stan, kjer obišče velikega kneza Nikolaja Niko-lajcviča. Pau izroči Nikolaju francosko vojaško svetinjo, glavno pa jc, da se posvetujejo o bodočih vojnih prijateljih in sovražnikih trojnega sporazuma. XXX POLJSKA LEGIJA PRIKLOPLJENA RUSKI ARMADI. Petrograd, 27. januarja. General Ivanov, višji poveljnik zahodnih armad je odredil, da so poljska legija priklopi aktivni armadi. Legija se bo vzdrževala na državne stroške, poveljevali ji bodo poljski častniki; dobila bo tudi artiljerijo. XXX RUSKI ČASTNIKI USMRTILI POLJ. SKEGA ŽUPNIKA. »Kurycr Polski« piše 25. t. m.: Poljski izseljenci v Pardubicah so obveščeni, da so umorili pijani ruski častniki župnika Kodra v Luzni. XXX PROCES PROTI REVOLUCIONARJU BURZEWU. Slockholm, 27. januarja. Proces proti revolucionarju Burzevvu, ki se je, kakor znano, prostovoljno vrnil na Rusko in bil tam aretiran, se prične dne 2, februarja. XXX PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE NEMŠKEGA CESARJA V NAŠEM VRHOVNEM POVELJSTVU. Dunaj, 27. januarja. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Rojstni dan nemškega cesarja in pruskega kralja se je praznoval v višjem poveljstvu priprosto, a dostojno. Pred evangeljsko cerkvijo so se zbrali ob 9. dopoldne vsi generali in častniki, ki so pričakovali višjega armadnega poveljnika maršala nadvojvodo Friderika. Njim na čelu, sledili so mu prvi v višjem poveljstvu navzoči nemški častniki, se je podal maršal v cerkev, kjer se je že nahajalo službe prosto moštvo, na galerijah pa izbrano občinstvo. Po izpodbudni pesmi petja zmožnega moštva je slavil pastor v dovršeni obliki važnost praznika, slavlje je zaključila nemška in avstrijska himna. Opoldne so se zbrali zastopniki nemške armade in višji funkcionarji višjega poveljstva v stanu Njegove cesarske in kraljeve visokosti višjega poveljnika armade, ki je pri pojedini zaklical trikratni navdušeno sprejeli »hura« najvišjemu vojnemu gospodu nemške armade. irn žrsev aemSkm podmorskega čolna. Milan, 27. januarja. Dne 26. decembra je otlplul iz pristanišča New Castle s premogom naloženi angleški parnik »Glenmorgan«, ki bi moral priti 7. ali 8. januarja v Livorno. Parnik pa do danes šc ni došel. Boje se, da se jc na morju poškodoval ali pa da je postal žrtev kakega nemškega podmorskega čolna. MmU vojna la® poškodovana. Rim. 27. januarja. Italijanska križanca »Coatit« sc jc na dosedaj še nepojasnjen način težko poškodovana vrnila z vožnje po Jadranskem morju. v v v A A A »Coatit« je starejša torpedna kri-žarica, ki obsega 1300 ton in vozi s hitrostjo 22 morskih milj. Tekmeci m jtižnem morju. Kotlanj, 27. januarja. V Tokiu sc govori, da namerava Avstralija odposlali čete v tiste nemške kolonije, ki so jih zasedli Japonci, da preprečijo njih trajno zasedbo po Japoncih. V Tokiu tem govoricam ne verujejo. rižarko mM torpedo. Berolin, 26. januarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Blizu otoka Rujana (Riigen) je napadel 25. t. m. malo nemško križarkoi »Gazelle« sovražni podmorski čoln, ki jc križarico zadel s torpedom. Poškodba je neznatna. Žrtev ni. Križarka se je pripeljala v neko nemško pristanišče ob Vzhodnem morju . v v v ^ A. K POMORSKEMU BOJU PRI HELGO-LANDU. Pomorska bitka z dne 24. januarja t. 1. .je izza boja z dne 28. avgusta 1914 prvi veliki spopad med nemškimi in angleškimi pomorskimi bojnimi silami v evropskih vodah. Glasom uradnih poročil jc bila angleška bojna moč tudi topot mnogo močnejša nego napadajoče nemške ladje, a kljub temu so Nemci prizadejali Britancem enako škodo kakor oni njim. Da so se morali Angleži končno umakniti, dokazuje, da so vrli nemški mornarji tudi topot v polni meri izvršili svojo dolžnost. Križar »Blu-cher«, ki se jc žal potopil, je bil dovršen leta 1908. in je obsegal 15.800 ton, posadka ie štela 887 mož, »Gazolle« jc mala križanca, ki obsega 2600 ton in šteje 26S mož posadke. V morje jc bila spuščena 1. 1898. m m Nemško uradno p o r o č 5.1 o. Nsmški usreni na višinah Craonne. Bezelin, 27. januarja. Veliki glavni stan: Pri Nieuportu in Ypernu se je vršil lo artiljerijski boj. Pri Cuinchv, jugozahodno od La Bassee, je poskušal sovražnik včeraj zvečer zopet osvojiti postojanke, katere smo mu iztrgali dne 25. t. m. Napori so bili zaman; napad se jc v našem ognju izjalovil. Boji na višinah Craonne, o katerih smo že včeraj poročali, so imeli popoln uspeh. Francozi so bili vrženi iz svojih postojank na višinah zahodno od La Creuto in vzhodno od Ilurtebize in potisnjeni na južno pobočje gorovja. Več opirališč v širini 1400 m so Saksonci z naskokom vzeli. Ujeli srno 865 neranjenih Francozov, zapienili 8 strojnih pušk, eno pijonirsko zalogo in veliko drugega materijala. Jugovzhodno od St. Mihiela so naše čete vzele Francozom eno opirališče. Protinapadi Francozov so ostali brezuspešni. V Vogezih leži debel sneg, ki ovira liaše operacije. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Geni, 27. januarja. Uradno poročilo francoskega generalnega štaba z dne 25. t. m.: V Belgiji smo nekoliko napredovali. Vzhodno od St. Georgesa se je vršil artiljerijski dvoboj. Od reke Lys do Oise so bili deloma zelo obsežni topovski boji. Na fronti Aisne ni nič novega, razven pri Berry-au-Bacu, kjer je bil odbit sovražni napad. Strelski jarki so tedaj ostali v naših rokah. V Cham-pagni smo razrušili več nemških utrdb. V Argonih v gozdu La Gruie se je vršil živahen infanterijski boj, katerega je ustavilo streljanje naše artiljerije. Ob Maasi jc naša artiljerija končno razrušila most pri St. Mihielu. No Lotrin-škem smo pri Ebenveilerju iznenadili nek bavarski oddelek in ujeli več vojakov. V Vogezih in Alzaciji je gosta megla. Na Flanderskein se pričele veliks operacije. Haag, 27. januarja. Iz Pariza se poroča, da se bije na celi bojni črti silovit boj, ne da bi bila dosegla kaka stranka dozdaj večje uspehe. Severna Francija in Belgija se še vedno nahajata v strašnem stanju. Strelski jarki so izpreme-njeni v potoke, nasipi v blato. Nemci so uvedli veiikoobsežni napad pehote med Nieuportom in Lombardzyidem. Francoze in Angleže je nato ojačila pehota in artiljerija. Zadnje dni so zbrali Nemci velike množice tu. Na severnem Flanderskem prodirajo Nemci proti črti zaveznikov. Siloviti boji v Argonih in Vogezih. Kolin, 27. jan. »Kolnische Ztg.« poroča, da se bijejo v Argonih in Vogezih siloviti boji z velikimi izgubami. Francozi pripravljajo baje v Vogezih novo ofenzivo. Francoski vojaški dopisniki pripisujejo bojem na Alzaškem veliko važnost. Berlin, jan. »Nationaltiden.de« poroča iz Pariza: Trdovratni boji pri IIartmannsweilerkolu in v Argonih se nadaljujejo trdovratni boji. V gozdih severno od Wattweilerja divja osobito silovit boj, ki se je pričel dne 20. t. m. ponoči. Nemci so osvojili razvaline gradu Hitzstein, a naprej ne morejo priti. Francosko zračno ferodovie. Frankobrcd, 27. jan. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Rima, da je Francoska postavila v službo 2600 aeroplanov s proračunom nad 20 milijonov frankov. — Ces'na železnica Ostende—Dixmuiden. Amsterdam, 27. januarja. »Daily Mail« poroča: Nemci nadaljujejo svoje napade z veliko spretnostjo. Med Ostende in Di:cmuidenom so napravili cestno železnico. Nove angleške čete. Amsterdam, 27. januarja. O prevozu angleških čet piše dopisnik lista »Nieuvve Rotterdamsche Courant«: Nove angleške čete, ki bodo ojačile zavezniško armado, so došle na Francosko. Za prevoz je bila organizirana posebna varnostna služba. Tekom 24 ur je priplulo v razna francoska pristanišča okoli 28 prevoznih ladij, ki so prepeljale armado 100.000 mož, ki so izborno iz-vežbani. Ruski 0**3?al pri Polncareju. Pariz, 27. januarja. Predsednik Poincare je na čast ruskemu generalu Ynopowu priredil zajutrek, ki so se ga udeležili med drugimi tudi Izvolski, Dclcassč, MiRorand, generala Joffre in Pau. Blizu nizozemske obali se potopila neka vojna ladja? Amsterdam, 26. jan. Iz Nosa pri Ammelandu se poroča; V nedeljo se te čulo silovito do'go trajajoče gromenje topov; pozneje smo videli, da so se peljali trije podmorski čolni in dve tor-pedovki proti vzhodu. Ponoči smo čuli večkrat znamenja in parne piščali. Obrežna straža sodi, da se je potopila ne daleč od obrežja neka vojna ladja. Z obrežja se nič ne vidi. Anglija izdaja dozria! za vojsko 5POO milijonov kron. Base!, 26. januarja. »Baseler Nach-richten« poročajo: Po angleških poročilih je po začasnem računu angleškega državnega kanclerja izdala v tednu pred 17. t. m. za vojsko 15.o00.000 funtov šterlingov; dosedanji vojni izdatki Anglije znašajo 207 milijonov funtov šterlingov (5000 milijonov kron). Antflija izgubila dozdaj 18 vojnih ladij. Rotterdam, 27. januarja. »Rotterdamsche Courant« poroča, da je izgubila dozdaj angleška mornarica 18 velikih vojnih ladij, med njimi dva dred-noughta. CaiIIau.xa pičila kača. Kodanj, 27. januarja. List »Ber-lingske Tidende« poroča iz Pariza: Po poročilih iz Buenos-Airesa je pičila pre jšnjega francoskega finančnega ministra Caillauxa kača. Njegovo stanje jo zelo resno. Zapleniiev nemškega premoženja na Francoskem, Frankobrod, 27. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Po poročilu ministra Brianda je bilo do 5. januarja zaplenjeno premoženje 4001 nemškega trgovskega podjetja in 2187 zasebnikov po celi Francoski. Od tega odpade premoženje 1142 podjetij in 449 zasebnikov na depar-tement Seine, Generalni plačilni mojster francoske armade aretiran. Pariz, 27. januarja. (Kor. urad.) »Ga-cette de ia Croix« poroča: Vojaške oblasti so zaprle generalnega armadnega plačilnega mojstra Desellaucla in njegovo "ljubimko. Potopljeni mornarji križarke »Viknor«. London, 27, januarja. (Kor. urad.) V zvezi z izgubo pomožne križarke »Viknor« se poroča iz Derryja, da je vrglo morje na obrežje Ulstra več mrličev, Pobuna v indijski jetnišnici. London, 27. januarja. (Kor. urad.) »Zentral News« poroča iz Bombava, da se je uprlo v zaporu v Beleaonu 35 jetnikov rodu Berad. Ustrelili so jih 18, 6 jih ranili, ostali so ušli. 1110. PRED MARCEM RUMUNIJA NE POSEŽE V VOJSKO. Kodanj, 27. januarja. »Rusko Slovo« poroča iz Sofije: Rumunska vlada jc obvestila oficielno Bolgarijo, da ru-munske vojaške odredbe nikakor niso naperjene proti Bolgariji, Rumunija nakupuje velike množine voj. materijala. Zagotovljeno je tudi v Angliji veliko posojilo, a pred marcem ne poseže Rumunija v vojsko, RUMUNS&I DEMENTI. Bukarešl, 27. januarja. (Kor. urad.) »Vitorul« demontira poročilo nekaterih bukareških listov, da je baje predlagala Rusija Rum uniji, naj zasede Sed-mograško in Bukovino ter kooperacijo rumunske armade. BOJ PRI STRUMNICI. Solun, 27. januarja. (Kor. urad.) V, okolici Strumnice se je bil krvavi boj med srbskimi vojaki in mohamedan-skimi begunci, Srbi so hoteli zabraniti prehod moharnedancev na bolgarsko ozemlje. Število vojaščini podvrženih moharnedancev cenijo na 3000 mož. MALISORI PROTI ČRNOGORCEM. Berolin, 27. januarja. »Morningp.«? poroča iz Rima, da so postale razmere v Albaniji nevarne. Čete Malisorov so se poskušale polastiti blaga, ki leži v Medui in je namenjeno za Črnogord. Streljali so na pošto, ki jc vozila v Ska-der in izsilili od potnikov denar. Vsta-ši so zasedli Rwoid in ugasnili luč v svetilniku pri Rodomi. Peitssla. stvo in začasno vodstvo vseh ministrstev. j> / i PORTUGAT.SKA KRIZA. Lizbona, 27. januarja. Reuter poroča: Predsednik Arriaga je poveril generalu Puncta Castro sestavo novega ministrstva. V novem ministrstvu bodo na d vi a do vali voj a k i. POTLAČEN POIZKUS DRŽAVNEGA PREOBRATA NA PORTUGALSKEM. London, 27. januarja. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Madrida; Listi objavljajo brzojavke iz Lizbone, da so poizkus." li demokrati državni preobrat. Pridobili co zanj večjo število podčastnikov, ki so se pomešali med množico. Republikansko orožništvo jc zaplenilo Več avtomobilov, ki so vozili dinamit in'bombe. Novi ministrski predsednik Castro, ki je ukrenil vse potrebno, je poizkus potlačil z lahkoto. PORTUGALSKA NE POŠILJA VOJAKOV V AFRIKO. Milan, 27. jan. Madridski »Impar-ciai« poroča iz Lizbone, da so začasno ustavili odpošiljanje vojakov v Afriko. CELOTEN ODSTOP PORTUGALSKE! VLADE. Lyon, 26. jan, »Lyon' republicaine« poroča: Demisioniralo je portugalsko ministrstvo. General Pimcnto Castro je prevzel začasno ministrsko nredsed- M fiirivg ifoiijo? Italija bi za vojsko rabila 4000 milijonov lir. Dunaj, 27. januarja. »Wiener Allg. Zeitung« poroča iz Rima: Vojaški list »L'Esercito Italiano« izvaja, da bi morala razpolagati Italija, če so udeleži vojske, poleg ene milijarde, ki ie že zdaj potrebna, v enem četrtletju še približno s 3000 milijoni lirami. Izjava Glolittijja. Rim, 27. januarja. »Tribuna« poroča: V neki noti izjavlja Giolitti, da je oportunist v najboljšem pomenu besede in da ni nikakor pristaš brezpogojno nevtralnosti. Nadalje izjavlja, da 'se ni nikdar pogajal za hrbtom vlado z Bii-lowom. Demonstracije proti vojski. Dunaj, 27. januarja. »Wiener Allg. Zeitung« objavlja iz Rima: »Avanti« no-roča, da so v velikih kraiih demonstrirali proti vojski. V nekaterih krajih so se ob tej priliki spopadli tudi s policijo in jc bilo ranjenih več oseb. Za in proLi vojski. Milan, 27. januarja. V nedeljo je zboroval narodni kongres vojski prijaznih skupin. Zastopanih jih je bilo deset. Shod je bil zelo bojevit. Sprejeli so jDrcdlog, naj se odpove trozvezna pogodba in naj Italija v evropskem koncertu nastopa samostojno. — »Perseveranza« pripominja, da se dežela ne pusti na-hujskati v vojsko. Kakor Japonska in Anglija hoče tudi Italija zasledovati lastne koristi. Vodstvo italijanske radikalne stranke je sklenilo z vsemi proti trem glasovom, da nastopa tudi naprej za to, da poseže Italija v vojsko. Vojne stranke izuublijajo tla. Monakovo, 27. januarja. »Tribuna« poroča; »Munchner Neueste Nachrich-ten« poročajo iz Milana: Vojne stranke izgubljajo vsak dan bolj tla. Več radikalnih poslancev se zavzema zdaj za nevtralnost. Radikalna stranka se ježe razcepila. Če se strmoglavi Salandra, je gotovo ministrstvo Giolitti. Iz zanesljivega vira poizvem, da se je Giolitti šc pred kratkim odločno izrazil za nevtralnost. Rusija o oborožitvi Italije. Peu-ogiad, 27. januarja. »Rječ« poroča iz diplomatičnih krogov: Vlada no pripisuje oboroženju Italije, Rumunije in Grške nobene resno važnosti. Ni ve-rojetno, da bi sc te velesile hotele v bližnjem času udeležiti vojske. Pri-jsravljeno hočejo biti marveč za trenutek, ko lahko stavijo svoje zahteve. Podrobnosti s shoda revolucionarjev. Dunajski listi noročajo iz Milana: Na kongresu revolucionarjev, ki se, kakor znano, zavzemajo za vojsko, je bilo zastopanih 46 skupin. Delegat Musso-lim je izjavil, da je do zdaj vojaški položaj ugoden Nemčiji in Avstro-Ogrski. Prefekt jo prepovedal slavlje v spomin padlim Garibaldinccm. Agitacijo kongresa odločno obsoja socialistični. »Avanti«. XXX SV. OČE ZASLIŠAL AVSTRO - OGR-SKESA POSLANIKA. Rim, 27. januarja. (Kor. ur.) Sveti oče je sprejel danes v posebni avdijenci avstro-ogrskega poslanika pri apostolski stolici, princa Schonburg - Ilarten-stein. Kitajska in jpiiska. Frankobrod n. M., 28. januarja. (K. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda: Petrograjska agentura poroča iz Pekinga, da jc Kitajska dne 14. januarja zahtevala od Japonske, da odpokliče svoje čete iz šantunško province. Japonska je zahtevo odbila z utemeljitvijo, da vojna z Nemčijo še ni končana. JAPONSKO OPmALIšftS gA LETA* LA NA KAROLINSH. Frankobrod, 27. jan. »Frankfurter Ztg.« poroča neposredno iz Tokia: Angleška je dovolila, da napravi Janon-ska na nemškem otoku Jac (zahodni Karolinški otoki) opirališče za japonsko zračno brodovje. AMERIŠKI KREDIT ZA RUSKE TRGOVCE. Petsograd, 27. jan. »Ruskoje Slo\vo« poroča, da je skupina newyorških finančnikov predlaga ruski vladi, da otvorijo ruskim trgovcem 12 milijonov dolarjev kredita v obliki 4 %% menic na 30, 60 in 90 dni. 2G0.0G0 FUNTOV SA IZPOPOLNITEV AMERIŠKE VOJNE MORNARJE. Amerikanska reprezentanska zbornica je dovolila 200.000 funtov šterlingov za izpopolnitev amerikanskega vojnega brodovia. PeMii K pomorskem lip pri Ifiiiioloiiiiii. Berolin, 28. januarja. (Kor. urad.) Jutranji listi podajajo natančnejši opis pomorskega boja pri Helgolanclu. Nemško brodovje pod vodstvom kontread-mirala Hipperja je plulo v črti Iviel. 120 morskih milj od I-Ielgolanda je srečalo angleško brodovje, ki je bilo po številu in velikosti ladij mnogo močnejše nego nemško. Admiral se jc obrnil proti jugovzhodu, bodisi, da bi bliže obali našel pomoč, ali pa, da bi imel ugodnejšo sclnčno luč in veter. Angleži so pluli skoraj paralelno v razdalji kakih 20 km, koncem boja 15 km daleč od Nemcev. Svoj ogenj so osredotočili na zadnjo nemško ladjo »Blii-cher«. Imeli so prednost v brzini 28 morskih milj proti 25, s katero je vozila »Blucher«. Sovražni strel je na »Blucher« kmalo povzročil škodo pri strojih, tako da je ladja zapsiala. Ladja se je vi ogla postrani, apkljub temu mirno streljala naprej. S vojimi streli je »Blucher« potopila dva naimdajoča angleška torpedna rušilca, Jretjega pa je najbrže notopil nemškij ^odmorski čoln. Končno je dobila »B,.:(icher« tor-podni strel z drugih rušilcev te).1 se razletela. 70 morskih mili od Helgolanda se je angleško brodovje obrnilo nazaj, bodisi iz sirahu pred nemškimi ojače-nji ali podmorskimi čolni, bodisi rarli nevarnosti zbog min ali radi stanja lastnih ladij. Poveljniška ladja »Lion« je namreč ležala postrani, neka druga ladja, »Tiger«, je močno gorela ter je zaostala. Bojna črta je bila razdrta, vse ladje jc pokrival eost dim. Sredi dima se je pred nekim zaostalim nemškim torpednim čolnom pojavila angleška bojna ladja. Tcrpcdovka je lansirala in zadela, nakar so je bojna ladja nemudoma potopila. To dejstvo potrjuje neki nemški zrakoplov, pa tucli nemški križar »Moltkc«. Nemško lahke bojne silo se niso dalje udeleževale boja. Nemške izgube so: »Blucher«, ki se je potopila, pri čemer so ansrleško torpe-dovke rešile 200 mož posadke, ena oklopna križarica in ena majhna križanca sta dobili vsaka po en strel, v čemer je bilo nekaj mrtvih. Torpedov-ke so se nepoškodovane vrnile. Poškodba angleškega oklopnega križarja je po vsej priliki težka, ker ga je končno vlekla »Indomitable«. Izgube mecl angleškim moštvom dokazujejo, da so nemški izstrelki prebili oklep. Katera angleška ladja se ie notopila, ni znano. Čc so Angleži z izgubo ene ladje in dveh torpedovk ter s škodo na drugih ladjah zadovoljni, jc lahko tucli nam prav. IZGUBE ANGLEŠKE MORNARICE. Curich, 27. jan. »Zurricher Post« izve iz dobrega vira, da se kljub prikrivanju od strani admiralitete množe na Angleškem vesti o znatnih izgubah angleške mornarice. Trdi se, da so se potopile velike bojne ladje »Thunderer«, »Ajax« in »Queen Mary«. NOV NEMŠKI GENERALNI KVAR* TIRNI MOJSTER. BeroILn, 28. jan. (Kor. ur.) Iz glavnega stana se poroča: Namesto generala Wild pl. llohenborna, ki jo bil imenovan za vojnega ministra, jc imenovan za generalnega kvartirnega mojstra gcnerallajtnant baron pl. Froytag-Lo-ringhoven. NEMŠKI POLICIJSKI PREDSEDNIK ¥ LOBZU. Berolin, 28. januarja. (K. u.) Tajni cladni nadsvetnik in poročujoči svetnik državne pisarne pl. Otten je bil določen za policijskega predsednika v Lodzu in okolici. KRUPPOVIH DELAVNIC ZRAKOPLOVI NISO NAPADLI. Berlin, 27. januarja. »Wolffov urad« poroča: Inozemski listi te dni zopet poročajo o napadu na Kruppovo tvornico v Essenu in da so zadele bombe popravljal-nico avtomobilov, ki da jih je 400 zgorelo, Z merodajne strani se glede na tozadevno vprašanje izjavlja, da se sploh v tvornici ne nahaja popravljalnica avtomobilov; izmišljeno je poročilo o napadu iz zraka. Kar se tiče zgorelih avtomobilov, je nekaj resnice v poročilu. Ni jih bilo sicer toliko, kolikor se poroča, marveč le dva. Tudi se nista nahajala v Essenu, marveč v dtis-seldorfskem cirkusu, ki je zgorel pred 14. dnevi. 0 1 Državni zapisnik z dne 25. januarja t. L objavlja novo moratorično naredbo za čas od 1. februarja do konca maja. Poudarjamo, da velja moratorij samo za zasebno-pravne terjatve, ki so pred 1, avgustom 1914 nastale, a zapadle v plačilo šele po tem času. V bistvu določa naredba sledeče: 1. Pred 1. avgustom 1914 nastale za-Sebnopravne denarne terjatve, vštevši menične in šekovne terjatve in one iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem dnem, so odložene sledeče: 2. V kolikor niso že prejšnji moratoriji določili plačila takih terjatev, je plačati: a) od terjatev, ki so najkasneje 14. avgusta zapadle v plačilo, dne 14. februarja 25% (tretjo četrtino) in ostanek dne 15. aprila 1915; b) od terjatev, ki so zapadle v plačilo med 15. in 31. avgustom 1914, 25% (tretjo četrtino) oni dan februarja, ki po svoji številki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti; najkasneje pa dne 28. februarja in ostanek pa oni dan v aprilu, ki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti, najkasneje pa dne 30. aprila 1915; c) od terjatev, zapadlih v plačilo meseca septembra ali oktobra 1914, je plačati 25% (tretjo četrtino) oni dan v marcu, ki po svoji številki odgovarja prvotnemu drevu zapadlosti in ostanek oni dan v t a j u, ki odgovarja dnevu prvotne zapadlosti; d) od terjatev, zapadlih v novembru 1914, 25% (drugo četrtino) na oni dan v a p- u, ki po svoji številki odgovarja prve li zapadlosti, najkasneie pa do 30. aprila 1915. Pri menicah in šekih je plačati najmanj 100 K, če 25% terjatve ne doseže tega zneska. 3. delni znesek, ki ga jc treba plačati, je treba zračunati po znesku, ki ga je imela terjatev dne 1. avgusta 1914, ali pa ob kasnejši zapadlosti; obenem z delnim zneskom je plačati do dneva plačila narasle obresti od cele neplačane terjatve in vse stranske* pristojbine. 4. Ostanek terjatev, zapadlih v novembru, in terjatve, zapadle v decembru 1914 in v januarju 1915, so odložene do 31. maja 1915. 5. Terjatve, ki zapadejo šele po 1. februarju, so podvržene samo odlogu, kakor ga določa sodnik v posameznem slučaju. Nova je tudi določba, da so izvzete od moratorija in je treba do polne višine plačati za drugo polletje 1914 nastale obresti iz tekočega r č u n a in vložnih knjižic. Tudi je določeno, da se morajo dajati višja izplačila iz tekočega računa in vlog na blagajniške listke. XXX Uradno pojasnilo pravi, da so dosedanje skušnje s prejšnjimi moratoriji bile ugodne — navadno se je plačalo višje zneske — zato so poklicani zastopniki raznih stanov in poklicov izrazili željo, da se spravi v plačilo še stare terjatve v hitrejšem teku, pač pa da zahteva pravna varnost, kakor tudi stalnost prometa, da se ta plačila uredi v daljši dobi štirih mesecev. Novi moratorij odgovarja tem željam m urejuje odlog za prihodnje štiri mesece |n ukazuje, da je meseca februarja •n aprila plačati po eno nadalj-no četrtino onih terjatev, ki so zapadle do konca avgusta 1914 v plačilo; meseca marca in maja pa je plačati po eno četrtino od terjatev, zapadlih v septembru in oktobru. Ker je mesec april v primeri z marcem in majem razmeroma manj obtežen, zato je določeno, da je treba drugo četrtino v novembru zapadlih terjatev plačati že meseca aprila. Kakšen uspeh bodo imele te določbe? Koncem maja bodo vse do konca oktobra zapadle terjatve plačane popolnoma, novemberske zapadlosti pa do polovice. Ostanek terja- tev zapadlih v novembru, in cele terjatve, zapadle v decembru 1914 in do konca januarja 1-915, so začasno odložene do konca maja 1915. Njihovo odplačilo bo uredil Šesti moratorij. Ker v trgovini in prometu ni navada, da bi se prodajalo na daljše kakor šestmesečno upanje (kredit), in v resnici je takih slučajev le malo, zato moratorij ne določa več zakonitega odloga za terjatve, nastale pred 1. avgustom 1914, ki pa zapadejo v plačilo šele po 31. januarju 1915. Izvzete so tedaj iz moratorija in jih je treba naenkrat, kakor dogovorjeno, plačati v polni višini. Zna se pa zgoditi, da gospodarski položaj te vrste dolžniku ne bo dopuščal takojšnjega plačila cele terjatve. Prosil bo upnika, naj mu dovoli odlog, pe mu ta ustreže, je prav, drugače pa naj.^e kar obrne na sodnika, ki bo v vpoštevanj? vrednih razmerah dolžnika dovolil prime* ren odlog. Naredba pa dolžniku pot ni| sodnijo zelo olajša, kajti stroškov razprave glede odloga sodnik ne bo naložil dolžniku, če se upnik upira očividno utemeljeni'iz^ vensodni prošnji za odlog. Kakor rečeno, so terjatve, ki zapadejo v plačilo po 31. januarju 1914, izvzete iz moratorija in bi jih bilo treba takoj plačati. V to skupino terjatev pa lahko pridejo tudi take terjatve, ki niso. že od začetka imele za februar ali marec določenega plačilnega dneva, ampak so bile, n. pr. določene za kasnejši, morda celo nedoločen čas. V mnogih slučajih pa se je upnik poslužil svoje pravice in je dolžniku odpovedal svoje posojilo v takem času, da ga. mora dolžnik plačati sedaj v februarju ali marcu. Prvotno kasneje zapadla in plačljiva terjatev, bo zapadla tedaj hitrejše v februarju ali marcu. Dolžnik bi prišel v teh slučajih v veliko stisko, da v kratkem času poskrbi za potreben denar, morda celo znatne vsote, in zato ga naredba varuje pred to nepričakovano skrbjo in določa, da so vse terjatve, ki jih je upnik odpovedal v času od 1. avgusta 1914 do 31, januarja 1915 in zapadejo v plačilo tekom februarja ali marca, odložene do konca marca. Za Galicijo in Bukovino so vse dosedanje terjatve odložene v celi višini za nadaljna dva meseca. V TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 20. januarja. (Kor. urad.) Glavni stan objavlja: Ob kavkaški meji je trajno mirno. Anleška križarka »Do-ris« jo poizkušala blizu Alexandrette izkrcati vojake. Ogenj turških obrežnih baterij je prisilil Angleže, da so še morali umakniti. Izgubili so s edem mrtvih. Dnevne novic •z,* -f Molitve za mir, zaukazane od sv. očeta Benedikta XV., se bodo opravljale v ljubljanski škofiji v nedeljo dne 7. februarja. »Škofijski List« prinaša potrebni navod in predpisano molitev. Ako kak župni urad nc dobi do nedelje »Škofijskega Lista«, naj pobožnost kljub temu oznani že v nedeljo, dne 31. januarja. Molitev za mir se dobiva natisnjena na lističe v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (Nič-man) v Ljubljani. -f Popolna suveseniteta na polju notranjih vprašanj! Dunajska »Information«, razpravljajoč o pomenu obiska avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Karola v nemškem glavnem stanu, piše: »Vedno je spadalo k vrhovnim maksimam nemške državne politike, da ni nikoli in na noben način hotela vplivati na notranje politične probleme naše monarhije. Nemčija izhaja s povsem pravilnega stališča, ne morejo najti varneje in zanesljivejše zaščite, nego v mogočni, notranje utrjeni Avstro-Ogrski, Odgovarjalo je tudi vse-kdar zdravim realno-političnim nazorom merodajnih krogov nemške države, da se narodnostna in druga strankarska vpra-' sanja monarhije morajo odtezati vsakemu vnanjemu vplivu. Tega principa se je in se drži Nemčija neomajno. Nemčija motri in ocenjuje monarhijo z nje rnnogoličnim narodnostnim konglomeratom kot enotno celoto. Nikdar ni pozabljala, kolike velike zasluge za trdnost in bogatstvo monarhije je pripoznati vsaki posamični narodnosti, tudi slovanski! — V Nemčiji se niso nikdar' odtezali spoznanju, da kaka enostranska, malenkostna politika ne bi bila nikdar na korist monarhije, da so marveč direktive za notranjo politiko Avstro-Ogrske ostro začrtane po zgodovini in po etnografičnih dejstvih. Sedanje respekiiranje popolne suverenitete vsakega kompaciscenta na poljih notranjih vprašanj je v najvažnejšo oporo trajnega neperušnega sporazumlje-nja. — »Edinost« pa pristavlja: Popolno suvereniteto naše monarhije v notranjih stvareh nasproti vsakomur — to zahtevamo mi avstrijski Slovani! In da je bilo časov, ko ti poslednji niso brez bojazni in skrbi mislili na trozvezno vnanjo politiko države, temu je bilo vzrok ravno dejstvo, "da so izvestni ljudje z besedo in dejanji ■vzbujali domnevo, da tudi 'kitka tuja vlast poseza s svojimi zahtevami'ha polje avstrijskih notranjih problemov. Da se je tudi z visokih, odločilnih jjtrani vedno in glasno govorilo in tudi s prepričevalnimi dejanji podkrepljalo to, kar je sedaj posebno akcentirala »Information«, o zaslugah vseh narodov za monafhijo in o suve-reniteti, popolni neodvisnosti države na polju notranjepolitičnih vprašanj — da se je to godilo: marsikatera grenkoba bi bila prihranjena narodom in •— državi sami! -f Naslednik Bilinskega. Poročilu »N. Fr.Pr.«, da sledi Biiinskemu nekdanji min. preds. Korbejt;, tu ne verujejo. Če Bilinski odstopi, so kot njegov naslednik imenuje namestnik Hohen-lohe, markis Bacquehem, ali pa nekd. min. preds. Beck. Bilinskijevo stališče je omajano, odkar ie bil izveden napad na prestolonaslednika v Sarajevu. Danes smo dobili poročilo, da je odstop Biliusfcefm vsak čas pričakovati. + Generalni vikar za rusinske !?e-gmice. Provincijal galiških menihov ba-zilijancev, P. Filas, je od svete stolico imenovan za generalnega vikarja za vse katoliške Rusine v avstrijskih pokrajinah. Podelila se mu je popolna in samostojna jurisdikcija nad vsemi rusin-skimi bcgunci. Ta naredba sveto sto-lice je veljavna do preklica. P. Filas je bil rojen leta 1864.; že deset let je pro-vincial bazilijancev. Sedaj živi v Križe vcih na Hrvatskem' kot gost novega hrvatskega grško-katoliškega škofa dr. Njaradija. Pri tej priliki omenjamo, da je dr. Njaradi doma iz rusinske kolonije v Bački na južnem Ogrskem; sicer se je pa popolnoma pohrvatil ter uživa posebno zaupanje in spoštovanje vseh katoliških hrvatskih krogov. — Frosta vožnja za črnovojniške ofovezauce. Tiskovni urad c. kr. ministrskega predsedstva naznanja: Z razglasom političnih oblasti se je odredil vpoklic v letih 1891, 1895 in 1896 rojenih črnovojniških obvezancev kakor tudi onih črnovojniških obvezancev, ki so bili rojeni v letih 1878, 1879, 1880 in 1881 in ki so si, ne da bi bili preje v avstrooerski monarhiji obvezani k vojaški službi,- pridobili avstrijsko ali ogrsko državljanstvo še-le po 31. decembru tistega leta, ko so dopolnili 33. leto starosti in se niso imeli — ne da bi bila s tem prizadeta njihova črnovojlli-ška dolžnost— podvreči nobenemu naboru, — k oboroženi črnovojniški službi. Te osebe imajo prosto vožnjo po železnicah od svojega bivališča do nabornega kraja in nazaj, kakor tudi pri odhodu k vojakom, ako so bili potrjeni, do onega kraja, kamor morajo odriniti. K brezplačni vožnji opravičuje črnovojniška legitimacija, toda le tedaj, ako so pred odhodom pri blagajni na železniški postaji pritisnili nanjo pečat. Kdor nima s pečatom preskrbljene črnovojniške legitimacije, mora plačati polno vožno ceno. — Zopet potres. Dunajski seismod-grafski aparati so beležili 27. t. m. ponoči precej močen potres v razdalji 1400 kilometrov. Aparati v Trstu so tudi dne 27. t. m. zjutraj beležili močen potres v razdalji 950 km. Tudi v Sarajevu sc je beležil potres. Središče se najbržg nahaja v Egejskem morju. — Nemška prepoved glede električnih žarnic. Tiskovni urad c. kr. ministrskega predsedstva naznanja: Glasom razglasa nemškega državnega kanclerja z dno 21. januarja 1915 (Reichsanzei-gor Nr. 17) se prepoveduje izvoz in prevoz električnih žarnic (št. 911 car. tarifa) in njihovih sestavnih delov. — Is Sore. Dne 27. januarja je umrl v Sori posestnik in krčmar Janez L u š t r e k , po domače Starmanov Janez. Bolehal je eno leto, pred petimi dnevi je legel in sedaj je že v večnosti. Bil je do zadnjega hipa pri zavesti in je tudi fcelo vdano in iskreno prejel sv. zakramente. Pokojnik je imel zelo dobro srce iri je bil jako odkritosrčen. Škoda moža v najboljših letih, ki je legel v prezgodnji grob kot »žrtva sorske afere«, kakor je sam opetovano trdil. Naj v miru počiva! — Škofom na Malti je imenovan benediktinec Garuana. — Petrolej postane cenejši. Dunajski listi poročajo, da so pričelo cene petroleju padati. Draginja- petroleja jo nastala vsled otežkočenega dovoza. Ker je postal sedaj dovoz lažji, so pričelo cene padati in je te dni petrolej že 2 do 4 vinarje pri litru cenejši. Pri nas tega še ne čutimo. V Ljubljani je petrolej; po mnogih trgovinah poi 80 vinarjev litor ali pa šo dražji. - — Poročil se je g. Lojze Jakolin, sedaj pri domačem 17. polku, z gospico Vinko Kunaver, Poroka sc jc vršila 24. t, m. v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — častni znak II. razreda Rdečega križa je prejel okrajni šolski nadzornik v Kranju Karol S i m o n. — Cene klobasam na Dunaju so sklenili mesarji povišati; delali bodo tudi nekoliko manjše klobase. Frank-furtarica bo stala 26, Augsburgerca 14 vinarjev. — Poveljstvo 97. pešpolka se je iz* ročilo poveljniku Egidiju Adamovič, dozdaj pri 15. pešpolku, ker se jc poverilo dosedanjemu poveljniku 97. pešpolka baronu Knopp pl. Kirchwald poveljstvo neke brigade. — Prepoved prodajanja mleka na trgih. C. kr. namestništvo v Trstu je vsled predloga mestno občine izdalo ocllok, s katerim prepoveduje prodajanje mleka na javnih trgih in to že od 1. februarja 1915. S tem bo revnejše prebivalstvo v tržaški okolici in v mestu zelo prizadeto. — Imenovanje. Železniško ministrstvo jc imenovalo revidenta c. kr. drž. železnice v Trstu, g. Hermana Boltar-ja, načelnikom malerijalnega skladišča v Splitu. —■ Moderne rute In žeiiiljni šali so podraže za približno 70 odstotkov. — Ceine sSadkorja. Sladkorni kartel je sklenil, da nc poviša cene sladkorja, ker se boji, da ne določi vlada najvišjih cen. — Prepovedan izvoz vreč z Ogrske«^. Vlada je prepovedala izvoz in prevoz vreč in izvoz napolnjenih vreč. Izvzete so vreče, ki se pošljejo, da so napolnjene vrnejo in če se ne odpošlje nad 10 vreč z Ogrskega. Bukovini in pred Przemysloni mir. Dunaj, 28. jan. Vojni poročevalci poročajo: V Bukovini so Rusi vsled velikega snega prekinili operacije. Okoli Przemysla je mirno. Nesreča mmi Dunaj, 28. jan. Na letališču Johan« nisthal sta zadela skupaj dva aeropla-na. Trije piloti so ubiti. Raferdam, 28. jan. Belgijski kralj je v nekem razgovoru izjavil, da upa, da bo mogel na čelu svojih preostalih čet nekega dne zopet vkorakati v svoje glavno mesto. Umm vojni Minister zaliva 28 m ionov Miiega mm. Basel, 28. .jan. (Kor. u.) »Baselei« Nachrichten« poročajo iz Milana, da je zahteval japonski vojni minister za prvo polovico leta 1915 izreden kredit v znesku 28 milijonov jenov. Tudi Puristi imajo pesi v poslu. Pariz, 28. jan. Pariški prefekt je prepovedal vse predpustne zabave. Sir® m jliielem. London, 28. jan. (Kor. ur.) Pri tozadevnem glasovanju rudarjev v West Shire je dvetretjinska večina izrekla za štrajk. m IV Berhn, 27. jan. Iz Rotterdama se poroča, da po poročilih iz Kapstadta vstaja Burov vedno bolj narašča. Protona je še vedno odrezana od" zunanjega sveta. Ljiijansle novice. lj Posledice potresa v LJubljani. Strokovna komisija deželnega gledališča je dognala, da jc razpokala vslecl zadnjih potresnih sunkov cela skupina kipov genija na pročelju tako, da jih bo treba iz ozirov na javno varnost odstraniti s svojega mesta. Dokler se ta skupina 110 odstrani, ostane gledališki hodnik za promet zaprt. Jj Umrfi so v Ljubljani: Olga Ur-bancič, hči kovaškega mojstra, 3 mesece. — Matevž Kastelic, hlapec, 56 let. — Ivan Mojškerc, bivši tovarniški delavec, 17 let. - Fran Vrtnik, čevljar, 08 let. — Pavla Zlatnar, soproga železniškega pristava, 22 let. — Uršula Rus, bivša delavka-hiralka. 85 let. — Valentin Pintar. kajžar-hiralec, 55 let. — Josip Blescics, pešec hondvedskega pešpolka št. 6. — Frančiška Tomšič, lici mizarskega pomočnika, 15 mese-cey. - I j Društvo zdravnikov ter vdovski in sirotinski pokojninski zaklad ima svoj rcani občni zbor v petek 29. t. m. ob 7. uri zvečer v Plzenski restavraciji pri »Roži«. Uradni izkazi izsim. Ugube 17. pešpolka. Mrtvi, Moštvo: Biščak Franc, 9. stot., iz Košane (15./10,—5./11. 1914); Čermclj Franc, 16. stot-nija, 17 Budat.j (15./10.—5./11. 1914); Fajdiga Franc, 2. stot., iz Postojne; Gcrden Karel, 12. stot., ii St ViJa, okr.) Lilija (15./10.—5./U. 1914); Golob Anton, 2. flot., iz krškega okraja (15./10.—5./11. 1914); Hren Franc, 2. stot.. iz Kompol (15./10,—5./11. 1914); Medja J.mez, 16. sto'., iz radovljiškega okraja (15./10. -5./11. 1914); Oblak Franc, 13. stot., iz Hraš, okraj Kranj (15./10—5./11. 1914); Poje Franc, 10. stot (15./30,—5./11. 1914); Račič Alojzij, 2. stot., iz krškega okraja (15./10,—5./11. 1914); Rebolj Ja-nez, 2. stot., iz Moravč (15./10,—5./11. 1914); Slejko Franc, 1. stot., iz Bukovja (15./10,—5./11. 1914); Sta-zinsky Anton, 2. stot., iz Drašič na Dol. (15./10. do 5./11. 1914); Stimpfel Janez, 15. stot. (15./10. do 5./U. 1914); Turk Viktor, 9. stot., iz Erzelja (15./10. do 5./11. 1914); Zar Jožef, 2. stot., iz Medvod (15./10.—5 /11. 1914). Popravek. Grčar Friderik, 2. odd. stroj, pušk, iz Kamnika, mrtev (15./10,—5./11. 1914). V seznamu izgub št 109 je bi! pomotoma označen za ranjenega. Ranjeni. Častniki: Kadet Oertl Robert, 10. stot., iz Celovca. Moštvo: Adamič Anton, 2. marškomp., iz Kočevskega okraja; Ahačič Rudolf, 2. stot., iz Tržiča; Bobnar Jurij, 14. stot., iz kranjskega okraja; Bradač Anton, 4. stot., iz Strug; Bulic Mihael, 2. stot.; Čamernik Franc, 11. stot.; Čampelj Jožef, 2. stot., iz novomeškega okraja; Debevec Karel, 1. marškomp., iz Krškega; Dolinšek Jožef, 9. stot., iz Kotredeža; Duh Janez, 4. marškomp.; Ferjančič Rudolf, 9. stot., iz Erzelja; Gliha Franc, 2. stot., iz Vel. Lašč; Govcdnik Peter, 2. stot., iz Suhova; Gre-gorič Anton, 9. stot., iz Sodražice; Hočevar Karel, 2. stot., iz novomeškega okraja; Hočevar Mihael, 14. stot., iz Nevelj pri Kamniku; Honigmann Jožef, 4. marškomp., iz kočevskega okraja; Kanduč Ignacij, 15. stot., iz Cerklja pri Kranju; Kocjan Janez, 3. odd. stroj, pušk, iz Boh. Srednje vasi; Koder Anton, 9. stot., iz kranjskega okraja; Koncut Janez, 2. stot., iz Goriškega; Kozjek Alojzij, 10. stot,; Kurent Janez, 2. stot., iz Mokronoga; Kveder Janez, 14. stot., iz Prevoj; Lakner Janez, 9. stot., iz črno-meljskega okraja; Legat Jernej, 2. stot., iz Naklega pri Kranju; Lipovšek Matiia, iz Špitaliča nad Kamnikom; Mladenič Štefan, 15. stot., iz Kastva; Mra-vinec Mihael, 14. stot., iz Sečjega Sela; Muhvič Franc, 2. stot., iz Osilnice; Pangeršič Matija, 8. stot., iz Čateža; Pavlič Janez, 1. marškomp., iz Vrbljenja, ljubljanska okolica; Pečnik Franc, 14. stot., iz Črnega vrha; Pelič Franc, 14. stot., iz kočevskega okraja; Perič Janez, 4. marškomp.; Petač Janez, 12. stot., iz ljubljanske okolice; Pišler Janez, 4. marškomp.; Poje Peter, 4. marškomp., iz kočevskega okraja; Pokovec Jožef, 14. stot., iz Trebe-Ijevega; Potočar Janez, 2. stot., iz Uršnega Sela; Rožanc Janez, 15. stot., iz Cerknice; Rudolf Janez, 2. marškomp., iz Mirne na Dol.; Turšič Anton, 4. marškomp., iz Cerknice; Urbanč Alfonz, 9. stot., iz Krškega; Urbanč Franc, 1. marškomp., iz krškega okraja; Valenčič Franc, 4. marškomp., iz Kilovč. 22. domobranska topniška divizija. Poročnik Heber Franc, mrtev (padel 23. oktobra); Cimerman Anton, iz Ljutomera, mrtev; Hollas Herman, ranjen; Omovšek Peter, ranjen; Savertal Alfred iz Litomeric, mrtev; Senkyr Jožef, ranjen; Silly Andrpj, ranjen; Zepančič Viktor, iz Kranja, mrtev. V Filipovem dvoren. Francovo nabrežis S je za oddati stanovani i z 3 sobami, lep lokal in mesečna soba. 218 3 CZ3EZ3 Naročajte »Slovenca". H^Ž □□ £ojze Jakolin Vin^a Jakolin roj. V\unaver poročena Ljubljana 24. jan. 1915 217 S\. Vid Dobro izurjena • if P v se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod B. B. 130. 210 3 Za avtomobilno tovarno na Dunaju se sprejme takoj v trajno delo 10 strugarjev (dreherjev) in 10 strojnih ključarjev. Dobre plače! Naslovi naj se takoj pošljejo na upravo lista pod: »Bodočnost«. 211 , SANATORIUM • EMONA ZA' NOTRANJE • IN-KIRURG ICNE-BOLEZNI. • PORODNIŠNICA. /LtJUHLCFANA-komenskega-ulica-^ SEF-zpRA^praHAraj-D^FR.DERGANC Varna in v Vsled povišanja obresti namerava se vrniti delna svota na prvo mesto že več let obstoječe hipoteke, ter se v to svrho W išče M 40.000 DO 67z7a obresti proti vknjižbi na veliko, novo hišo s trgovinami v najlepši legi Ljubljane, ki donaša K 20.000 letne stanarine. Ponudbe pod »Hipoteka 40.«ttQ" na upravništvo tega lista. Sprejme se takoj dobra z večletno prakso, v večjo trgovino na Dolenj skem. Prednost imajo take, katere so na dcžel-uslužbene. — Ravnotam se sprejme močan poštenih starišev, kateri ima veselje do trgovine, v poduk pod ugodn mi pogoji. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št. 204. (Znamka za odgovor!) 204 kupuje po najvliji cent 134 V. Č^rimEC, Naklo piti i^t»anju. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd. Oucjo uolno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi taKcj ]. QrobslniI{ti Ljubljana - Mestni trg 22 nasproti lekarne Trnkoczy Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po najv'šji ceni, ki se zanjo ^ lahko nudi. ©©©©©©©©©©©©©©©( ,Št. 47/Moh •M h 220 C. in kr. vojaško poveljstvo Gradec I je odredilo, da imajo oni črno-vojniki letnikov 1887 do 1890, kateri bi morali vstopiti dne 16. januarja 1915, a so bili do rešitve svojih prošenj za oprostitev pušeeni v svojih civilnih službah, priti v vojake brezpogojno dne 1. Sebruarja 1915, brez ozira na to, je li bila prošnja za oprostitev rešena ali ne. Dalje je c. in kr. vojaško poveljstvo odredilo glede črnovojnikov letnikov 1878 do 1886, kateri bi bili morali vstopiti 1. februarja, oziroma 15. februarja 1915, da se jim more priznati podaljšanje za vstop brez ozira na rešitev oprostitvenih prošenj: letnikom 188-1, 1885 in 1886 le do 15. februarja, oziroma zadnjo skupino iz leta 1878 do 1883 le do 1. marca 1915. Čakati na rešitev oprostitvenih prošenj čez navedene roke se ne sme pod nobenim pogojem. Mestni magistrat dne 27. januarja 1915. Št. 195/15 V. u. FresMnine za vdove ali v vojni padlih Vdove (žene) in še nepreskrbljene zakonske ali pozakonjene sirote (otroci) v vojni padlih ali pogrešanih gažistov (s častniško stopnjo) in moštva vojske, vojne mornarice, deželne brambe, in črne vojske imajo pravico do vojaške preskrbnine po zakonu z dne 27. aprila 1887, št. 41 drž. zak., popolnjenem, oziroma predrugačenem po zakonih z dne 3. aprila 1891, št. 48 drž. zak., z dne 28. marca 1896, št. 48 drž. zak. in z dne 19. marca 1907, št. 86 drž. zuk. To pravico je treba pa v vsakem slučaju dokazati s posebno preskrbninsko vlogo, katero ima za dobo vojnega stanja pri vojaških osebah, ki so v uradnih seznamih izgub navedeni kot mrtvi ali pogrešani, sestaviti ono politično okrajno oblastvo, v čigar okolišu je imela padla ali pogrešana vojaška oseba svoje redno bivališče. Da se bode upravičencem preskrbnine lahko kolikor mogoče kmalu nakazovalo, se s tem poživljajo oni svojci, ki so že dobili ali bi v bodoče dobili kako vest, da je njihov na vojno odišli mož, oziroma oče, ki je stanoval v Ljubljani, mrtev ali pogrešan, zglase v vojaškem uradu podpisanega meslnega magistrata (v »Mestnem domu«), kjer se bodo vse te vojaške osebe obdržale v evidenci, tako da se bo preskrbninske vloge sestavilo lahko takoj, ko bodo te osebe v seznamih izgub objavljene kot mrtve ali pogrešane. Zglasiti se seveda ni treba onim svojcem, za katere so preskrbninske vloge že sestavljene, in tudi onim ne, katerim je zanesljivo znano, da je njihov mož, oziroma oče, umrl v kaki bolnišnici izven bojnega ozen Ija ali v zasebni oskrbi, ker take osebe sploh ne spadajo v seznam izgub ali pa k večjemu kot ranjene, in ker preskrb-ninskih vlog za njihove svojce nimajo sestavljati politična, temveč vojaška oblastva, katera o njihovi smrti dobivajo uradna obvestila. Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se je preselil z današnjim dnem stalno v j"..... m