StftV.M
r..........* iii
't\>r'4 v«sk 4aa ifrrtraj, to« nedeljah ti, aratnlfclb. -
l'rttfn'frv«: nHca ev.	»dfteftae, t. niMr. Diplel
•«l se poti.i^i uns4a#vn, — Nefraabirana p Ista« s« oe p-fcT-ejn, nto pt*l ra »o m?ah>. — Jzdajatei) la odgovorni tneditlfe tftfan notim. - l.astrik fea*;swfi| feb „UNmtf. _. rrtfc tl-Atn«	- Tetefoo m iot*m tn -ipraw &ev. 11-57. —
NaraCaiaa uih: m celo leto 60 K, pol leta 30 R, tri mm:* IS K — at Mtfetjsko \z.4t*> m četo leto 13 K, [«»3 kU G K.
V Trstu, v četrtek« 6. marca 1919
LetrSk LX!V
Posamezna Številka za T rit In okolico 21 vin« runaJJOvtii
Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po K) vin.; csmrtnke. zahvale poslanice, vabila, oglasi droamih uvodov mm po M v.; oglasi v tekstu i 'sta do 5 vrst 20 K, vuka nadali— vrsta 3 K. \\all oglasi po S vin. beseda. i.ajmanj pa 80 vin.	sprejema ia-
ssratni oddelek Edinosti. Naročnina <n re	t se po.Mjalo
izključno upravi „Edinosti". Uprava in ins. .JJelek sj na. liajata v ulici sv. Frančiška As. M. - Poštnj.i.an. taiun 3»l.jj2
nI'
i
Londonski pakt Se volja.
h Ženeve se poroča: Na vprašanje nekaterih žurna-
listov zakaj se Jugoslovanske zahteve glede jugozapadnih mej niso izročile posebni komisiji, kot so se napram Romuniii, Bolgarski, Ogrski in Avstriji, je Tardieu, francoski pooblaščenec, poudarjal, da so vsa važnejša vprašanja pridržana 10 zastopnikom velevlasti, kot n. pr. ruski problem, prostost morja in zraku in zapadne meje Nemčije. Zato se bodo tudi Jugoslovanske zahteve glede mej napram Italiji reševale in odločile le v svetu velevlasti. Jugoslovanske zahteve napram Romuniji so bile izročene posebni komisiji zategadelj, ker je bila romunska pogodba prekršena z mirom, ki ga je sklenila romunska vlada po polomu in ker se je Romunija pridružila zaveznikom Šele v času premirja; medtem ko je pogodba, sklenjena med aliiranci in Italijo I. 1915. ostala polnomočna od dne, ko je bila podpisana.
Meje Jugoslavijo in londonska pogodba.
Posnemamo iz včerajšnjega »Lavoratora«: Iz Ljubljane se poroča preko Curiha: Ljubljanski dopisni urad poroča, da je izvrševalni odbor jugoslovanske demokratske stranke skleni! pozv^fi bekrajsko vlado, da naj oHnokliče jugoslovansko odposlanstvo v Parizu, če naj bi Še londonska pogodba rabila kot podlaga za pogaianja v svrho določitve m?!o med Jugoslavijo in Italijo. Shodi /lena v vseh juge slovanskih krajih z.V.evajo, da naj se Gorica, Trst, Istra, Dalmacija in Reka ze<iini;o z Jugoslavijo ter sc je resolucija v tem smislu predložila konferenci v Parizu in hčeri predsednika Wilsona.
Srbsko-ameriSko društvo.
Iz Njujofka javljajo, da se je tam ustanovilo srbsko-amerlško trgovinsko društvo, ki ima namen preskrbovati Srbijo z vsem potrebnim blagom. Promet se bo vršil iz kake atlantske lukc preko Soluna v Srbijo,
Nem&ka zarota proti Cehom.
O vohunski zadevi dr. Sch\varza javlja Cchoslovaški tisk. urad nastopne podrobnosti: Zaplenjeni agitaeijski načrti so biM določeni za špeclalno agitacijo proti Cebo-slovaški državi na Slovaškem. Bre»dvomno je ta agitacija neposredno v zvezi z zelo razširjenim vohunskim in propagandnim delovanjem na Dunaju in Budimpošti. O tem delovanju so došic čehoslovaški vladi že prete podrobna poročila. Tako na primer je bilo čehoslovaški vladi znano, da vodi .Karel Herman Wolf obširno vohunsko In propagandno delovanje proti Češkoslovaški republiki in da je bil v tej zadevi v živahnem stiku z dunajsko vlado in z nemško-avstrijskimi vojaškimi oblastmi. Pred osmimi dnevi je Wotf poslal osem agitatorjev, katerih ime ni znano, na Slovaško. Istočasno s to agitacijo so pripravljali na Dunaju vojaško akcijo proti Češkoslovaški državi. Iz uradnih spisov dunajskih vojaških oblasti so ugotovili, da pripravljajo Nemci armado proti Češkoslovaški republiki. — Oblasti so ustavile nemški dnevnik v Pragi »Bohemia«, ker se je na podlagi dokumentov^ ugotovila njena zveza z nemškim konzulatom In njena sokrivda na propagandi tuje države. Med zaplenjenimi listinami ic tudi pismo, ki ga je zunanji urad v Berlinu poslal glavnemu uredniku »Bohe-mije«, Wesselskemu. V drugem pismu, ki ga je prejel 19. februarja, ga dr. Schwarz naproša, naj kavarnam in restavracijam vsak dan pošilja proste izvode svojega dnevnika. Potrebna sredstva mu bo dal na razpolago nemški konzulat. V tretjem pismu, ki je bilo naslovljeno na konzulat, je vprašanje: *A!l se vrši služba v »Bolie-mljo« brezhibno?« Ugotovili so tudi, da je berlinski zunanji urad pošiljal listu tudi Članke. Tako Je »Bohemia* priobčila članek profesorja Herknerja. 2e ta dejstva dokazujejo, da je »Bohemiac, ki je strastno delovala na to, da sc Nemška Češka odcepi od Cehoslovaške države In priključi Nemčiji, dobila svoja navodila iz Berlina.
Cehi pridržali nemško-avstrUskega državnega tajnika.
Nemško-avstrijskega državnega tajnika za vojstvo Maverja so Cehoslovaki ob povratku Iz Nemške Češke na Dunaj preko Gmiinda na mejni postaji ustavili in mu zabranili nadaljevati potovanje. Dim. kor. urad javlja uradno, da je uemško-avstrijska vlada vložila protest proti temu ravnanju. Natančni vzrok za ravnanje obmejnih oblasti začasno še ni znan.
! Iz Prage se poroča 4. t. m.: Cleneralni konzul Oelb- j sattel, vodja nemškega konzulata v Pragi, je bil zaradi; špijonaže izgnan iz čehoslovaške republike.
Cehi na Donavi.
Meseca januarja in februarja t. I. so se vršila v Pragi pogajanja glede trgovinskih vprašani med zastopnikom vrhovnega poveljnlštva angte kili čet na Donavi In Ce-j hesloviH v iu>4erl>i u je v glavrth točkah doieglo po-
polno soglasje. Cehoslovaška republika bo na podlagi teh pogajanj zastopana pri glavnem ravnateljstvu v Bel-gradu ter bo imela skoraj suvereno stališče na Donavi od Bratislave do Baje; imela bo pa tudi pravico plovbe na drugih krajih Donave. Ta pogodba ie začasna In velja samo do sklepa miru.
Boljševik! v Ukrajini.
Reuterjev urad poroča z dne 38. februarja iz VarSave: Boljševik! imajo v rokah dve tretjini Ukrajine. Ukrajinski višji poveljnik Pctljura se pogaja s francoskim višjim poveljnikom v Odesi, da mu pošlje pomoč proti boljševikom. Intcraliirani odsek je izročil Petljuri pogoje premirja, glasom katerih se prepušča Lvov in petrvlej-skl okoliši v rokah Poljakov.
Agencija Mavas poroča: Boljševik! so v Piatigor<ku ustrelili več sto talcev, med njimi generala Ruskega in Radka Dimitrijevega.
Italija priznala neodvisnost Poljske.
Agencija Štefan! poroča iz Varšave, da je v sefl poljske narodne skupščine 28. februarja predsednik skupščino prečita! noto, s katero je italijanski zastopnik v Varšavi naznanil, da Italija priznava neodvisno Poljsko.
Poljaka ob morju.
Mirovna konferenca je sklenila nastopno rešitev poljskega vprašanja: Poljska dobi dohod k morju. Prisodili Ji bodo zvezo v obliki pravokotnika, čigar skrajne točke so: Gdansko z zaledjem Elbog, nadalje v notranjosti dežele črto od Gdanskega do Kraljevca, od ondi to To-runja in zopet do Klboga. Poljska dobi dve važni Železniški progi za zvezo z Odanskim, eno progo za zvezo Gdansko-Mlawa (proti Varšavi) in drugo progo Gdansko-Torunj čez Poznanjsko.
Boji med Poljaki in Ukrajinci.
Reuter poroča 3. t. m. iz Lvova: Ukrajine! so prekl-niil premirje in začeli obstreljevati 2clc/,nico Lvov-Krakov.
Madžari skrbe za male posestnike.
V Budimpešti so ustanovili komisijo, ki Ima nalogo* da prouči vse razmere, da bodo mali posestniki že do spomladi oskrbljeni z vsemi potrebščinami. Te dri so razpravljali o vprašanju preskrbe kmetov z usniaUrnl izdelki (konjskim! opravami itd.) zastopniki industrij« pa so izjavili, da vslod nesigurnh razmer ne morejo še sedaj zagotoviti, da bodo ti predmeti začasa gotovi; za 14 dni pa bodo povedali, koliko blaga bodo dobavili,
Madžari pripravljeni <fc> skrajnosti.
Predsednik ogrske republike Mihael Karoty je imel 2. t. m. v Szatmarju govor, v katerem !e med drugim dejal: »Mislim, da pariška konferenca ne bo razdeJIla naše dežele in da nas ne bo oropala naših premogovni*
kov In drugih važnih krajev, brez katerih ne moremo obstojati. Ce pa konferenca ne bi razsodila v smislu VVilsonovih načel, potem ne bomo sprejeli te razsodbe. V tem primeru bo Ogrska pripravljena, z orožjem v ro^ ki osvoboditi pokrajine, ki so jih nam iztrgali Cehi in Romuni.
Romunska kraljica pobegnila.
Iz S-egedlna poročajo 3. marca: Včeraj so francoska Čete obkolile kolodvor v Segedinu lu pozvale občinstvo, naj sc odstrani. Ob eni popoldne je dospel dvorni vlak s francoskim vojaštvom. V tem vlaku se je peljala romunska kraljica s tremi otroki. Oovori se, da so v Romuniji izbruhnili nemlTi, ta da Je kraljica morala pobeg-niti s svojo rodbino. Včeral Je kraljica v dvornem vlaku nadaljevala svoje, potovanje čez Subotico v Pariz.
Nemška obrekovanja Angležev.
Pod naslovom »Dedič sveta« piše »Marburger Zel-tung« na uvodnem mestu o »tihem mačjem načinu« m-gleške roparske politike. Dočim se na pariški konferenci obnaša tako, kakor bi pokorno in nesebično sledila vsakemu VVilsonoveniu migljaju, pa v resnici deia na-tlhoma svojo starodavno roparsko politiko in svot stoji vsak hip nenadoma pred dovršenimi dclstvl, ki navidezno sicer ne pomenijo veliko in vzbude pozornost le pri tistih, ki Anglijo poznajo. Izmed vseh držav pa pozna danes Anglijo morda samo Japonska in Nemčija in neznaten del Francije, ki ga ni zaslepila zgodovina. Kako zelo presenetljivo mora potem pač biti za druge poročilo, da se Anglija pogaja z Bolgarijo, ki naj postane balkanski domini] angleškega imperija. Ravnotako smo prepričani — pravi člankar dalje — in nekaj kratkih notic nas v tem potrjuje: Clm bo Pariz enkrat menil, da je končno uredil ircinško kolonijalno prašanje, se bo naenkrat pokazalo, da so tu razprav' li o vprašanjih. k< so bila pravzaprav že rešena, in sicer v angleškem ztrlslu. Nam so — objektivno — neugnana francoska maščevalnost in pretirane zahteve novih drŽav atičnejše nego to, kar dela Anglija, Saj nam Albiou danes do gotove meje nc more več škoditi, ker nJemu nasproti nimamo več kaj Izgubiti. Toda če svarltev prvi* ne W bila brezkoristna in če se drugič ne bi razlagala kot naša slabost, polem bi se človek dal zapeljati, da bi zakllcal: Dobro si oglej svojega bodočega soseda, Juroslavlla! In ti, Bolgarija, danes angleško varstvo zelo lalrko dosežeš, toda Čc se ga boš iznebila, ko ga ne bos več potrebovala, to 'e pa drrro vj,.;«fn,'c. T«U morda ce p* itvao v oajUuuš^ angleških sankali iknvn
Stran TI.
»CDtNOST« Itev. 64.
V Trst«, dne A. marca 1919.
nevarnost, da se enkrat cela mriža pretrga. Tiše nego Albion sam koraka morda ob njsgovi strani že danes mračna žena s koso... — .Nemcev Se ni minila volja obrekovanja!
Ob odstopu dr. Wc!skirchncrja.
Časopisje se zelo peča z napovedanim odstopom dunajskega žnpana dr. Weiskirchnerja. Socijalistično in in liberalno časopisje piše, da je dr. Weiskirchner enostavno Izvajal posledice 1 z izida zadnjih volitev In v naprej vrgel puško v koruzo. Jasno je vsakomur, kako bodo izpadle bodoče občinske volitve na Dunaju in dr. Weiskirchner ne postopa baš viteško nasproti svoji stranki, da jo že pred bojem, v katerem bo nedvomno poražena, pušča na cedilu. BHzu 25 let je trajala vlada krščanskih socijalcev na Dunaju, katero jim je pridobi! en i>am mo*: dr. Lueger. Setlai bodo njegovo dedščino ansedli socijaini demokratje. Koliko boljše se bo godilo Dunaju pod njimi, se bo moralo šele pokazati, kajti vprašanie je, pravi »Fremden Blatt«, če ne bodo hodili po krščanskosocijalnih stopinjah in uredili na magistralu strankarskega gospodstva, ki bo morda še huje, nego je bilo prejšnje.
Za spojitev Nemške Avstrllc z Nemčijo,
S pooblastilom obojnih kabinetov so se v VVeimarju vršili pogovori nemško-avstrijskega državnega tajnika za zunanje stvari dr. Bauerja z državnim predsednikom, in s člani nemške državne vlade o spojitvi Nemške Avstrije z nemško državo. Spojitev naj se izvrši po končanih dogovorih o posameznih vprašanjih potom državne pogodbe, ki se predloži vo dobritev obema narodnima skupščinama. Po ratifikaciji pogodbe se bo izvršila spojitev na podlagi državnega zakona, pri čigar osnovitvl In odobritvi bodo nemško-avstrijski zastopniki v zakonodajnih skupščinah nemške države sodelovali. Pogoji za prehod Nemške Avstrije k markini valuti se bodo proučili kar najskrbne'Še ter se vse potrebno uredilo za bližnjo prihodnjost. Dogovor je bil tudi o stališču, katerega tial zavzema v prihodnjost! mesto Dunaj, ki naj postane drugo glavno mesto države. V tem ozfru so zastopniki nemške države nemškim Avstrijcem šli zelo na roko.
Zadnja seja nemško-avstrljskega državnega sveta.
Državni svet je imel 3. t. m. več ur trajajoče zborovanje. Prlčetkom seje je državni kancelar dr. Renner natančno poročal o političnem položaju In je zlasti povdar-ia! potrebo finančne reforme. Izjavil je, da more to vprašanje in druge politične reforme rešiti le definltlven kabinet. V imenu državne vlade je govornik Izjavil, da podajo državni tajniki in on ostavko. Isto Je za svojo osebo Izjavi! državni notar dr. Sylvcster. Državni »vet Je vzel ostavko državne vlade Jn državnega notarja na znanje In Jim poveril začasno nadaljevanje poslov. Glede volitev na zasedenih ozemljih Nemške CeSke in Sudet-ske dežele mora državni svet prepustiti narodni skupščini imenovanje poslancev zasedenih ozemelj. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev je predsednik Hauser izjavil, da Je državnf svet dokončal svoje delo. Povdarja! je plodonosno delovanje državnega sveta In se zahvalil njegovim Članom, državnemu notarju in državni vladi.
Varstvo bivšega cesarja Karla.
Kakor poročajo zanesljive vesti, je bivšemu cesarju Karlu dodeljenega častnega kavalirja polkovnika Sturtta Izbral angleški kralj osebno Iz svojega dvorjanstva in ga določil za to mesto.
Nemčija brez luči.
Mnoga srednlenemška mesta so vsled generalnega Štrajka brez luči, posamezna tudi brez vode. V Devinu (Magdeburg) so skušali komunisti po shodu na stolnem trgu nahujskati delavce večjih industrijskih obratov V generalni stavki, a so jih delavci sami zavrnili. Komunisti so zagrozili, da bodo tvorn'ce naskočiH i orožjem, če se bo naslednji dan <e delalo v nilh. Pokazalo se tc skoraj v vseh kraJihTla le za stavko le malo delavcev, ki pa z nasiljem in orožjem terorizirajo prebivalstvo in ga skušajo odvrniti od dela.
V Diisseldorfu so delavci delodajalce ponoči privlekl iz hiš ter Jih prisilili, plačati 75% mezdo tudi za ča^ stavke. Zdi se pa. da se tudi v Diisseldorfu bJiža gene ralna stavka svojemu koncu. Istočasno je sklenila koti fcrenca, ki |o je sklicalo glavno poveljništvo v Miin stru, da se posreduje v Diisseldorfu z vojaško siJo.
V Berollnu obsedno stanje.
Iz Berollna se poroča 4. t. m.: Državno ministrstvo je proglasilo obsedno stanje v Berollnu, Spadau, Tel-towu in Nlederbarnimu. Izdale so se posebne odredbe za čas obsednega stanja.
Amerika proti Nemcem.
Upravitelj Inozemskega posestva, Palmer Je priporoči! senatu, da naj nadaljuje likvidacijo posestev sovražnikov, katera znašajo vrednostno vsoto 700 milijonov dolarjev, da sc s tem zlasti Nemcem preprcčJ njihova ispiraclja po trgovski nadvladi.
MIROVNA KONFERENCA.
Vrhovni vojni svet.
Iz Rima se poroča 4. t. m.: Vrhovni vojn! svet Je danes odgodil sklepanje na četrtek, da tako da priložnost proučitev Fochovega predloga in da se počaka vrnitev Lloyd Georgca. V sredo zvečer se bo zaslišalo razlaganje crnogorskih zahtev. Posncvšl jo po francoskem časopisju so nekateri dopisniki objavili vest. da se je Stnlrna z zaledjem odstopili ClrškJ. Ta vest }c tendencijom In aeiesnlčna.
Mirovni prellmlnarlii.
»New York Herald« poroča, da so nemški odposlanci sklicani v Pariz 1. aprila. Pogoji teritorijalne, vojaške in gospodarske naravi za mirovne preliminarije se izpopolnijo in izroče svetu desetorice sredi tega tedna. Clemcn-ceau, L!oyd George in VVilson zaključijo preliminarije med 14. in 25. marca. Plenarna seja bo najbrž 25. marca.
Nemčija ne sprejme novih premlrnih pogojev.
Iz VVeimara se poroča 4. t. m.: Včeraj se je vlada posvetovala z načelniki strank o premirnih pogojih, zlasti glede parnikov. Sklenilo se je soglasno, da Nemčija ne more sprejeti premirnih in mirovnih pogojev, če bi se ji naložili takšni kot so sedaj. So meje tudi za nemški narod; če bi se te mej-e prekoračile, bi nastala odgovornost padala na entento.
Načrt Zveze narodov.
Predsednik Wilson je razpravljal s člani kongresa o načrtu za zvezo narodov, glasom katere bi imela ta pravico, vse momente proučiti, ki ovirajo svetovni mir, da se mora to točko drugače tekstirati, in sicer na tak način, da se lahko računa na složno odobritev kongresa, Wilson je nadalje pripomnil, da razoroženje ne bo oviralo vojaške izučbe. Nasprotno je jasno, da izučena armada nI nevarna za svetovni mir, če se obenem tudi omeji vojaške opreme. Enostavna zveza narodov, ki bi napravila konec vojskovanju In branila slabejše narode. Je samo potem mogoča, če bi bil vsak narod pripravljen do gotovih Žrtev.
»Progres de Lyon« poroča, da bo zveza narodov pričela svoje redno poslovanje šele meseca marca 1921.
Prebrana Evrope.
S tem, da Je predsednik Wilson podpisal Eakon, k! dovoljuje sto milijonov dolarjev za prehrano sestradanega prebivalstva v Evropi, j« ta zakon^zadobil veljavo Ta vsota je na razpolago polkovniku Hooverju, ki mu ie poverjena naloga, da uredi prehranjevalne razmere v Evropi.
Clemenceau.
Iz Pariza se poroča 4. t. m.: Danes Je Clemencenn prišel v zbornico in senat, kjer so mu Čestitali na hitrem okrevanju.
Gospodarska pogodba med Ameriko In Švico.
Iz Curiha poročajo: Zedinjene države so podaljšale pogodbo s Švico, ki je potekla 1. oktobra 1. I. In so se zavezale, da dobavijo v času od 1. januarja do 1. oktobra t. 1. Švld 300 tisoč ton žita, 112.000 ton ovsa, 137 tisoč ton koruze, 96.000 ton sladkorja in 8000 ton masti. Da bo dovoz zagotovljen, dobi Švica mesečno 70.000 tonaže na razpolago. Švica pa mora Francoski dobaviti 5000 komadov plemenske živine In dovo'Iti Izvoz tudi za razne druge predmete, če bo lastna potreba krita.
Iz govora mlnfstrfecgi pred* sesfnlka Or a ida
v seji zbornice. I. marca 1919.
Italijanska zbornica se le zopet sešla. V prvi seji Je podala vJada — na usta svojega predsednika Orlanda — znamenite Izjave z ozfrom na sedanji mednarodni politični položaj ln o svojem stališču napram raznim vprašanjem.
V daljšem uvodn Je govornik svarfl toliko pred pretiranim optimizmom, kolikor pred morečim pesimizmom, naglašujoč, da vojna ostavlja v nekem stanju izmuče-nostl vse narode, H so te boriti v njej, posebno pa Ita-lijo, ker ona je trpela več, nego vsaka druga dežela.
-Na to Je govoril Orlando o sunkih gospodarske politike. Naglašal Je, da Je bila gospodarska politika vseh vlad po mehaničnem zakonu, Izhajajočem Iz potrebnosti vojne. Treba Je bilo nultvib odredb, ki so se naglo Izpre-minlale, kakor so se U hitro menjavali položaji. Bila Je to politika prov teorljev. Sedaj sc bliža čas miru. Vojne delavnice so se zaustavile in s tem je samo po sebi zaustavljeno vsako industrijsko delovanje. Cene blagi1 se izpreminjajo, ker se je na eni strani povpraševanja zmanjšalo, na drugI strani pa Je nervozno izdelovanje desorifentirane spekulacije. Kupovalec se ne more odločiti, da bi kupoval, rvadeloč se, da bodo cene padale, prodajalec pa noče nižati cen predmetov, ki jih je moral kupovati za visoke cene. Kraj tega pa je vendar strem ljenje po povrnitvi k svobodni trgovini in podjetni izvozni politiki. Vlada Je skušala nadvladati položaj morda bolj, nego katera druga potom razsežnega oproščevan.'a delavskih kategorij in producentov, kateih delo je naj-nitjneje za povrnitev normalnih razmer v socijalneni žlvljen'u. DosedaJ je žc cn mrtijon In 700.000 mož povrnjenih v oivHno življenje. Vsekako vzbujajo sedanje razmene zaupanje; kajti tudi brezposelnost je skrčena na najmanjšo mero. Vlada pripravlja razsezno organičuo akcijo za oživljenje delovanja Jn na tem prizadevanju naj Jo podpirajo občine In province, uživajoče kredit. To prizadevanje bo tem Izdatnejše, ko bo razni vojni materijal stavljen na razpolago industriji. Treba Je sodelovanja kapitala in dela.
Ne more se pa reči, da so dnevi težkih prelzku&eni že pri kraju. GrozUni so tem bolj, ker preti socljalen konflikt, ko ne bi bil nevaren samo domovini, ampak tudi čhveški družbi. Razširja se po Evropi Čut neke sk.ivnc nevarnosti. In ta grožnja se ne kaže naperjena le proti tej aH oni instituciji, ne gre za tem, da bi cn gospodarski režim nadomestila z drugim, marveč grozi kot vihar slepega razdevaajti In neurejenega nasilja. Vsi razredi in vse politične in socijalne vrste bi prišle v nevarnost. Na viharna oporekanja od strani skrajne levice je odgovoril (VJ-ndo, da bi bila prazna nada. ako
bi mislili, da se bramba družbe more vršiti izven te družbe. Ljudstvo je treba dovesti do zavesti o veliki odgovornosti sedanje ure. Uverjen je, da organizem Italije — ker je zdrav — vzcvete v vsel svoji energiji.
Z ozirom na mirovno konferenco Je naglašal Orlando, da je — kolikor le možno — vse delovanje pod kontroio javnosti. Res je, da se delovanje konference zdi marsikomu bolj počasno, nego bi želelo človeštvo. Pomisliti pa je treba, da istotako, kakr zgodovina ni videla še take vojne, tudi ni bilo kor'?rence s tako velikansko nalogo. Vsa vprašanja s- morala podrediti najvest-nej.šemu proučevanju v smislu pravičnosti.
Vondar pa sc [c prečilo, da se je sistemizirala vsa materija in pripravila za podrobno delo v posameznih komisijah. Nadejati se je. da bomo ugotovitev kardinal-nih toček imeli žc v najkrajšem času. Pripravlja so visoko razsodišče — misli! je Zvezo narodov — ki bo sililo vse člane mednarodne družbe, da se bodo izogibali vsake oblike krivičnega nasilja.
Z ozirom na narodne aspiracije je Izjavil Orlando: Kar se tiče povečanja narodnega teritorija, smo radi sprejeti načelo, ki izključa sistem zatiranja In usužnjenja drugih narodov. Na mesto tega stopa mednarodna dolžnost, da narodi t večjo olvllizacljo skrbe za narode, ki niso še sposobni, da b| se saal vladali v svojih neodvisnih državah. A vse vedino v izključnem Interesu teh zaostalih narodov. Ital'ja zahteva priključenje ljudi in krajev z Italijanskimi tradicijami, da postane celokupna in v svojo obrambo. Zato zahteva tudi Reko.
Govor Orlanda je spremljala večina z velikanskim odobravanjem.	'	' '
Dogodki v Splitu.
Rimska »Tribuna« od -dne I marca prinaša obš'rttejše
poročilo o dogodkih, ki so se odigravali v Splitu in so pomenjali žalitev italijanske mornarice in Italije. Iz poročila posneiiiljcmo:
Nezaslišan! so bili dogodki, ki so Jih zagreSill podivjani Jugoslovanski Hrvatje. DeSla je v Split mednarodna komisija admiralov Italije, Amerike, Anglije In Francije, da prouči splitsko vprašanie. Ladje so se zasidrale izven pristanišča. Ob 5 popoldne so sc člani organizacije »Fascio Nazionalc« podali na Italijansko admiralsko ladjo »Nino Bixio«, da se poklonijo kontre-admiralu Rombo. Skupno so se izkrcali, da bi si ogledali mesto. Kmalu pa so se začeli zbirati okoli njih hrvatski demonstranti, ki so jih spremljali z žvižganjem ln žaljivimi vzkliki. Skupina je naraščala vedno bolj ln ie postajala grozilna. Poleg stopnjišč, ki vodijo Iz ulice Marmont na trg Je zadobila demonstracija velike in nevarne dimenzije. Demonstranti so jih obkolili in potiskali nazaj, napadajoč Jih s pestmi, palicami in dežniki, in metajoč proti njim kamenje. Kamni so zadeli fregatnega kapitana Me-ninlja, a načelniku generalnega štaba ladje »Puglia« so zbili s kamnom čcpico z glave. Vse Je bilo spremljano od grozilnih klicev in zasramovanj. TI napadi so prisilili gospode, tla so se umikali, hoteč se zopet ukrcati s pomola. V bližini carinskega urada so našli pot zaprto po kordonu stražarjev, ki so častnikom dovolili prehod, ne pa članom Fascia, izloživši te poslednje napadalcem. Vsled energičnih protestov šele so dovolili tudi tem prehod preko kordona. V tem pa so demonstranti prodrli kordon in so se zagnali proti onim gospodom, katere so napadali, dokler jim nI posrečilo rešiti se na hodnik carinskega poslooja. Vrata so zaprli, a demonstranti so se zagnali proti njim, hoteč jih odpreti s silo. Obsedall so jih nad eno uro ter grozili Italijanom, ne da bi bil kak varnostni organ niti poizkušal, da bi branil te poslednje ln j.h osvobodil. Vse te okolnosti so tem hujše, ker so demonstranti zasramovanega In zadetega častnika zamenjali z italijanskim admirn'' \ predsednikom mednarodne komisije. Tudi iz klicev in iz pisave lokalnih listov izhaja, da je bil napad namenjen temu admiralu.
Medtem so se demonstrantje zbrali pred društvom
Oabinctto dl Lettura. V prostore društva Je prišel načelnik redarstva, ki je zahteval, naj navzoči člani zapro vrata, češ, da ne more sprejeti nobene odgovornosti za to, kar W mogli demonstranti storiti. Tej zahtevi se !e takoj ustreglo. AH, ob 6 popoldne Je začelo padati proti oknoni kamenje, ki Jc razbilo vse Šipe. Kamni so imeli težo do 1 kg. Neka srbska patrulja, ki Je bila v bliž'ini, je ostala povsem pasivna. Mnogo gospa in go-spic, navzočih v društvu, Je omedlelo.
Proti R. uri je došel neki amerikanski častnik, da ugotovi škodo In ves dogodek. Potem so demonstranti drveli po ulicah, vzklikajoč grozilno in prepevajoč pesmi, zasramuiočc Italijane, italijanskega kraila in bolj ugledne osebe italijanske stranke. T J stanovanjem vsakega so prirejali demonstracije. Uprziorili so pravi lov na vsakega Italijana, M se je nahajal na ulici. Bilo le zadetih in ranjenih več oseb. Tudi prodajalnice Italijanov so demonstranti napadali in poškodovali.
Dne 25. m. m. so se člani *Fasolo Nazlonale«, sledeč prejetemu povabilu, hoteli prevesti na italijansko admiralsko ladjo. Ali pomol, ob katerem Je bila ladja zasidrana, je bil zaseden od Hrvatov. Vkljub nagla{anju, da so povabljeni, so se demonstranti vrgli proti njim s pestmi in brcami. Ko so se Italijani umaknili v kavarno^ so demonstranti napadli tudi to ter razbili okna.
Tribuna« pripominja: Ni treba praviti, kak vtis je dobila komisija admiralov rb svojem dohodu v Split«. — Italijanski admiral >e zahtevai od oblasti formalnem
V Trat«, dne 6. mre« 1911
»EDINOST« štev. 64.
Stran m.
^doščenja na (talijanski admiralski ladji, kar so drugi admirali popolnoma odobrili. To zadoščenje je bilo po-cano admiralu v navzočnosti vseh zastopstev zveznih ladij. Seveda — tako naglaša »Tribuna« — ostaja položaj v deželi skrajno kritičen in grozilen vkljub dejstvu, da hodijo po ulicah patrulje zavezniških mornarjev, da vzdržujejo Javni red.
Dne 26. m. m. Je komisija izdala proglas, v katerem obžaluje, da v SpUtu ne vlada mir in Javna varnost. Za-jrešenl čint pomenjajo kršenje klavzul premirja. Vsako ponavljanje se zatre s silo orožja. Da se hitro vzpostavi red, daje odbor delegiranemu admiralu Zcdinjenih držav 03 razpolago medzavezniške patrulje, ki naj v sporazumu s srbskimi četami In z lokalnim redarstvom ukrene vse odredbe, ki so potrebne, da se ne bo kalil mir ob vsakih okolnostih. Ukrenejo se najresnejc odredbe v slučaju, da se civilne in vojaške oblasti pokažejo nesposobne za vzpostavo miru in delegati ukrenejo vse odredbe, ki Jih bodo smatrali za potrebne, proti oblastim, Id se pokažejo nedorasle svoji nalogi. Istočasno Je amerikanski admiral, ki mu je poverjeno mornariško poveljstvo tega okrožja, izdal proglas, ki prepoveduje raz-obeSanie vsake zastave, vsako demonstracijo, vsak iz-prevod in razvijanje zastav v izprevodih. Napad proti italijanskim častnikom Je bil očevidno pripravljen. Admirali ?e ne smatrajo — vkljub težkim dogodkom — za pooblaščene, da bi storili kak odločilen korak. Zele pa, da bi plit zasedle zavezniške čete pod amerikanskim poveljstvom.
denar izroči oblastvom in nainani oseba od katere Jc bil dobljen.
Roparji na delu. Poročajo nam: Mmulo nedeljo ob 81/S zvečer je prišlo v stanovanje g. Kodrlča pri Sv. M. M. Sp. šest roparjev. Nekaj Jih je bilo v vojašk! opravi, drugi pa v civilu. Civilno opravijenl »gospod« se predstavi lastniku, mu pokaže »legitimacijo«. G. KodrlČ, ki je bil slučajno s soprogo doma, jc slutil nekaj nevarnega In v zmešanosti ni niti pogleda! »legitimacije«. »Komisija« je preiskala neke predalce, ne da bi kaj vzela. Zahtevala pa je, naj gospodar odpre železno blagajno. Ker je opazil bodala in revolverje je naš Lojzek v smrtnem strahu odpri blagajno. Poštenjaki so pobrali denar In zlatnino ter hoteli oditi. Opazivšl to, je oropani pograbil enega, k.! ie nosil oropane vrednosti, a ker Je začelo padati po njem, je izpustil roparja. Roparji so imeli zraven šestorice, kl Je bila vstanovanju, še druge kume, ki so Čakali na dvorišču. Razume sc, da je roparska druhal izginila, a naš dobri KodrlČ je srečen, da ni nevarno ranjen in da je tudi soproga ostala nepoškodovana. Zadeva Je prijavljena varnostni oblasti in je celo upanje, da ta izsledi zločinsko bando.
Slovensko gledališče. Nocoj je premijera F. S. Finžgar-jeve narodne igre s petjem »Divji lovec«. Nastopi ves ansamble, pomnožen z diletanti. V nedeljo ste dve predstavi, popoldne ob pol treh sc uprizori nepreklicno zadnjič velcefektua drama iz pariških japonskih krogov »Tajfun«, ki se je dosedaj že štirikrat Igrala z velikim uspehom. Opozarjamo na to predstavo predvsem okoličane, ki žele videti enkrat tudi kaj izrednega, nenarod-nega. Zvečer ob po! osmih je prva repriza »Divjega lovca«. Nadaljnl repertoar Je sledeči: v četrtek, 13. t. m„ »Papa Ekscelenca«, nedeljo, 16. t. m., »Divji lovec« ln »Papa Ekscelenca«, v četrtek, 20. t. m., benefična predstava gospoda ravnatelja Skrbiroška — lbsenovl »Strahovi«, v soboto, 22. t m., »Glasbeno-dramatlčiri večer«.
Konjsko meso. Danes se bo prodajalo konjsko meso In sicer brez kosti po K 770, s kostmi po K 5'20 kg v naslednjih mesnicah: Nordio, Pza. Barbacan 3, Fran-oesch nel, Settefontana 17, M'misini, Riborgo 26, Enci, Bramirve 8, Ursich, Tesa 8, Visintinl, Tesa 1, Demarchi, Ouurdia 2, Te^eschl, Pozzo 18, Fabbri, Lazzaretto v. 31, Salamon, Media 19, Fortuna, Medla 52, Kreuz, Mo-lingrande 32, Zerovnik, Mura 9, Wranitzky, MaJcanton 19, Vitmer, Industria 5, Viscovich, Giulia 25.
Koks na rdeče Izkaznice, 20 kg, po 40 vin., prodaja 6. t. m.: Novo mesto 101—800 (26), S. Anastazio 9. — Nova mitnica 2101—2310 (35), Scussa 12; 2310—2500 (35), Toro 14. — Stara mitnica 3501-^000 (35), Scorze-ria 8. — Kolonja 201—408 (16), Cologna 2. — Sv. Jakob 1601—1800 (27), Concordla 5; 1801-2000 (27), S. Marco 38.
Orkester Glasbene Matice! V petek, 7. t. m„ so povabljeni vsi člani orkestra OJasbene Matice na važen sestanek. V skupnem interesu naj pridejo vsi točno ob sedmih evečer in sicer z inštrumenti.	K*
Odbor pevskega druStva »Kolo« Ima nocoj ob 8 svojo sejo v prostorih v ulici Lazzaretto vecchio.
Promet v pristanišču. Prispel: »B. Bruck« lz Benetk; odplul: »P. liolicnlohe« v Benetke.
Doir^o vesti.
Poročilo varnostne oblasti za 2. t. m.: Včeraj okoli 10 dopoldne sta bila aretirana Giovanni Della Valle in I Marko Capag, ker sta prodajala 50 kg ukradenega riža. j Kupila sta rlž za 24 K od neznanih vojakov-avtomobl-listov, katerih ime ni bilo mogoče dognati.
—	Okoli 11 dopoldne je bil včeraj aretiran Renato Schiavon. ker je ukradel Ninu Vellasanta kolo, vredno 350 lir. Kolo se je zaseglo.
—	Tekom dneva je bi! aretiran Leopold Di Macovlz zaradi kvalificirane tatvine v škodo pristaniške uprave.
Avtomobilska nesreča. Včeraj ob 11*50 dopoldne so klicali zdravnika rešilne postaje v u!. deli* Ospedalc, ' kjer je neki avtomobil 25letnega vojaka Ragnierlja Cale-ano pritisnil k zidu. Vojak je bil težko poškodovan. Poklicani zdravnik mu Je podal prvo pomoč ln ga nato dal odpeljati v vojaško bolnišnico v ul. Fabio Severo.
Nogo si je zlomila. Triletna Rita Furrl Je padla In si Je zlomila desno nogo. Prinesli so ubožlco na rešilno postajo, kjer so Jo obvezali,
Okraden v kavami. Včeraj Je prlšei lz Torina Ivan Oiurgiovlch, star 41 let, rodom lz Buj. V kavarni ga je prijel spanec In je zaspal. Ko pa se je prebudil, je opazil, da mu je izginila listnica ter srebrna ura z zlato verižico. V listnici jc imel 02 lir in 8 K, ura z verižico pa jc bila vredna 50 Ur. Tatvino je naznanil karabinjerski postaji v ul. Orologio.
Razširjenje brzojavnega prometa. Po odredb! generalnega tajništva za civilne stvari sme glavna pošta v Trstu sprejemati zasebne brzojavke Izključno trgovinskega In obrtnega značala za Bolgarsko. Dovoljene so tudi zasebne brzojavke katerekoli vrste z ruskimi pristanišči ob Črnem morju ter s Turčijo. Vse te brzojavke sc morajo sprejemati in odprem-Ijati, kakor Je predpisano, preko Italije in Malte. Pristojbine znašajo za besedo: za Bolgarsko 'Sli stotink, za Rusijo 60 stotink in za Turčijo 45 stotink po'ej morebitnih drugih plačil.
Ponarejen) dvekronskl bankovci. Kakor je znano, kroži po mestu in na deželi prccej ponarejenih dvekron-skih bankovcev. Ljudje Imajo navado, da ponarejene denarje vračajo prinosilcem in ti, ako ne vedo za osebo, ki jim Jih jc podteknila, ponu'ajo to neveljavno stvar naprej, dokler k Jim ne posreči, da Jo oddalo. Ponarejeni denar bi se moral vselej ko sc Izsledi, uničiti, ako se še noče Imet! potov In sitnosti z oblastvl. Pozivfjemo 'orej naše ljudstvo naj ponarejeni denar unlč4 s tem, «la ga preluknja ali pa sežge — drugače bo te nevarne 4» Škodljive stvari vedno već. NaJboJjšc pa je, da se tak
Razne ve ,ti.
Draginja v Carigradu strašno raste. Za 1 kg sladkorja moraš odšteti 40 kron, za 1 liter petroleja pa 38 kron našega denarja. Ali tudi kar je domačega blaga, je jako drago. Carigrajsko prebivalstvo strada In se tolaži, da bo ententa, ki jc prevzela aprovizacljo mesta, /boljšala stanje. Ukrenilo sc jc že, da se pripelje v Carigrad Iz Anatolijc vsak dan 40 vagonov živil,
Slba božja. V »Miinch. N. N.« piše znani nemški strokovnjak dr. Zumbuscli o strašno razširjenih spolnih boleznih. Danes so razmere mnogo hujše nego so bile za vojsko. Dosihmal še ni bilo nikdar nikoli toliko ljudi spolno bolnih kakor zdaj. Bolnice so vse prenapolnjene teh nesrečnih žrtev, mož in žen. Oddelki za spolno bolne osebe so se morali na škodo drugih bolnikov razširiti, samo da bi mogli spraviti vanje one osebe, ki imajo kar najhujšo spolno bolezen. Število lazaretov /a ta namen le mnogo večje kakor |e bilo za čas vojske. Zdravniki se trudijo na vso moč, a videli so, da nastopa strafcna bolezen od duc do dne v večjem obsegu.
Mirovna koniorcnca In ženske. Kot javljajo praški listi, je odločena kot prvi delegat za mirovno konic-renco igralka Sedlaček, ki Igra v gledališču glavno ljubavno vlogo. Cehi sc baje drže znanega pregovora: »Cesar ne moreš sam, to prepusti ženi. Vprašanje Je, če bo imela uspeh? Listi so poredni in praviio, da glavni gromovnik Wilson vodi ženo s seboj, Clemenceau je star sladkosnede*, ki je ločen od 2ene in jc dosegel vse brez nje, drugi gospodje pa nimajo tako odločne besede, »Cehi že vedo, čemu so prepustili to misijo ravno ženski.«
Kako se je pripravljal Viljem na obisk Carigrada. Časopis «Agence des Balkans« je prinesel zanimivo poročilo iz Carigrada: V letni palači Envera paše, bivšega vrhovnega poveljnika turške armade, je bila nedavno hišna preiskava, ki jc Imela nepričakovan uspeh. Našli so sedem okovanih zabojev, zakopanih in skritih pod podom. V njih je bilo samo suho zlato in zlate dragocenosti v vrednosti 130.000 turških funtov. Vse to bogastvo je bilo plen Iz armenskih bank in hiš, ki jih Je dal oropat! in o pjeni ti Enver paša. Našli so tudi spise, Iz katerih Je razvidno, da so imeli velik del zlata porabiti za spominske kolajne na obisk Viljema II. v Carigradu, kamor je ta nameraval priti po končani zmagi. Viljem pa rrt zmagal, ampak jc premagan. Torej ne bo n-ič s Carigradom. Zaplenjeno zlato so spravili v državno zakladnico In ga bodo porabili pozneje v vladne namene.
Nepojasnjen zločin. Pri M ari a EUend na Nižjem Avstrijskem so potegnili iz vode potni kovčeg, v katerem so našli umorjenega 201ctnega trgovskega uslužbenca Sicgmunda Metzl z Dunaja, za katerim so domači že par dni zaman poizvedovali. Pri njem so našli precej dragocenosti in 600 kron denarja, manjka pa 20.000 kron, ki Jih je tisti dan, ko je izginil, nosi! pri sebi, zlata urn z verižico itd. Zato domnevajo, da se je izvršil roparski umor. Dunajska policija je že preje dobila pismo, v katerem anonimen pisec naznanja, da je videl 18. m. m. zvečer, kako so se v kočiti pripeljali na državni most čez Donavo štirje moški in vrgli v reko težak potni kov-čeg. Doslej še niso našli nobene sledi za morile!.
Najhitrejšo vožnja z avtomobilom so dosegli v Daytoni v Ameriki, kjer je Ralph Palmo odnesel rekord hitrosti, ki znaša 226 kilometrov in 931 metrov na uro.
Boljševlštvo v ruskih šolah. Iz Haaga poročajo: Dva An?;lc/a, ki sta bila učitelja na javnih šolah v Moskvi in sla sc zdaj vrnila v domovino, pripovedujeta o razvoju boljševizma v Rusiji. Vsaka šolska disciplina Jc odstranjena in vlada zaradi tega največji nered. Učenci prihajajo in odhajajo, kadar se jim poljubi. Vsak razred ima svojo posebno komisijo, ki nadzoruje učitelje in ki urejuje razdelitev Jedil, ki so edini razlog, zaradi katerega prihajajo v šote, Ce učitelji ne delajo po volji učencev, zaprejo komisije šole , i n kaj dni, kar sc često dogaja. Enako je na večjih šolah. Ena najneumnej-ših odredb je, da more vsak I61ctni deček posečati vsako univerzo, ter se nahajajo zato na vseučiliščih ljudje, ki ne znajo ne pisati, ne brati. K zadnjemu moramo pripomniti po poročilu, ki ga nam le podal prijatelj, ki je bil še pred dobrim mesecem pod boljšcvlško vlado, da je siccr res, da se Rusi ne ozirajo na izpite In da more poslušati predavanja vsak 16letni dijak, če jo zmožen za to, če more slediti predavanjem, ker sicer ga pošljejo ali je primoran sam i,;. Temu ne moremo oporekati. Koliko pametnih ljudi jt po svetu brez spričeval in koliko tepcev s spričevali 1 Oziralo se jc vedno samo na papir, pridobljen tako ali tako, na zmožnost pa nikoli ne, aH zelo redko.
Rekord žepne tatvine. Tudi tatovi se poganjajo nevede in nehote (dasl hote), kdo bo dosegel rekord v spretnosti tatvine velikih vrst. Dosedaj Je bila najvišja, hkratu ukradena vsota 360.000 kron. Sedaj pa je to vsoto zelo nadkrllil nek žepni tat iz Budimpešte, ki Je ukradel 800.000 K obenem, In sicer trgovcu Lazarju Mendelu. Zdaj Jc na vrsti milijon.
Romantična ljubezen lorda JOtchencrja. »Week!y Di*. patseh« pripoveduje, da se je po neki nesrečni mlade-niški ljubezni lord Kitchener odločil, dn se ne ženi nikdar. Ženska, ki Jo je takrat ljubil, se Je zvala Carollna Huvhtson. Spoznala sta sc še mlada pri njenih dveh tetah, pri katerih je bil mladi lord na stanovanju. Ti dve let! je bila zadela kap, tako da sta morali preživeti konec svojega življenja sedć na stolih. CaroHiia Jc bila obsojena, da ju Čuva. ker nista imeli nikogar, razen nje. Ko Je Kltchcner priki v dobo, ko se jt bilo treba ženiti, Jc priše! k deklici in Jo prosil za roko. Deklica mu io pokazala tetke brez besede In bridko zajokala, l.ord pa pravi: »Dobro, potem se pa tudi jaz ne ožon'm.« Držal jc besedo. Obiskoval pa jo je vedno Jn jc l prav srečen poteg nje. Tudi CaroHna ga Je morala ljubiti, zakaj šest tednov po nesrečni katastrofi, pri kateri jc bil Kitchener mrtev, je umrla tudi ona.
»Kronprlncl« bodo zasedli vsa najrazličnejša mesta, toliko jih jc. Ponalvcč pa mesta komedijantov, ker so te uloge najbolj navajeni. Te dni poročajo listi Iz Amsterdama, da so tam posneli neki film za kino, v katerem je igral glavno ulogo nemški »Kronprinc«.
JO milijard na morskem dnu. »Le Matln« le prinesel Članek o zakladih, ki leže potopljeni na dnu morla po zadnji svetovni vojski. Od meseca avgusta 1918. leta so potopile torpedovke in mine najmanj 15 milijonov ton zakladov v vrednosti 40 milijard frankov. Angleška Jc ie potrebno ukrenila, da bi vsaj del potopljenega blaga spravila iz morskih globočin na beli dan. Podjetje Je imelo že lep uspeh. Angleška družba »Salvage Section« jc dognala, da se nahaja na dnu morskih globočin 450 ladij, kil majo s tem, kar Je bilo v njih, približno vrednost 750 milijonov frankov. Delo, ki jc združeno dviganjem ladij, je olajšalo dejstvo, da veČina potopljenih ladij leži
9
t
Stran IV.
►EDINOST« štev, 64.
V Tr5tn, dne 6. marca 1919,
r.e daleč p4 evropskega obrežja In na mestih, kjer je morje komaj 1 no metrov globoko. Umcje se samo ob sebi. da rabijo pri dviganju ladij najmodernejše tehnične metode. Potapljali spravijo najprej potopljeno ladjo popolnoma na mor 1 o dno, potem izpumpaio vodo iz nje, nakar se iadja san a od sebe prikaže na površje. Delo pod vodo omogočijo potapljačem izboljšani skafandri, io je priprava za potapljače. Slednji potapljač ima pri sebi posodico z zgoščenim zrakom in pripravo, da izmeri količino izdihanega zraka. Vsled imenitne genialne Iznajdbe v stroki akustike potapljači lahko med seboj govore. S pomoć' moderne tehnike bode torej večina ladij rešena, ki " : baš moderna tehnika hotela uničiti.
Zdravl.ienic zobobola. V starem Egiptu je živela cela vrsta ljudi, ki se je posvetila zdravljenju in plombiranju zob — hila je tedai nekaka vrsta zobozdravnikov. Plombirali so zobe z zlatom in jih mnogokrat pozlatili tudi radi lepote. Ruvanie zob pa je bila v starem Egiptu Jcaj kočljiva stvar. Stari Egipčani so sc zelo bali te operacije. imeli so tudi postavo, po kateri so šteli ruvanje /x>b med težka hudodelstva. Proti zobobolu so imeli posebno dobro sredstvo nekega pepela in neke rastline, tispremenjene v prah. Rimski prirodoznanec Plmius pa je priporočal posebno nenaravno sredstvo" Vzemi lobanjo od stekline poginulega psa. zmelji kosti v prah in pomešaj to s cipresnim oljem ter kani kapljico v uho, pa bo vse dobro. Rimljani so rabili že zobotrebce; nekateri so imeli koščene zobotrebce. Plltiius pa si je napravil srebrnega, kar je vzbudijo veliko zavist med osta-tkni. Častitljivi Martial pa .se je posluževal samo lesenih in za njim vsi državljani.
Nadgozdar ic ustrelil očeta šesterlh otrok. Listi iz Za-ireba poreča:o: Pred nekaj dnevi proti večeru sta se napotila na lov kmet Toma Kosinec Iz Otoka in njegov sin. Naenkrat sc Jima prikaže nadgozdar, ki ic bil varuh omenjenega lova In zahteva z naperjeno vojno puško, da položita orožje. Sin io vrgel puško od sebe. oče pa se. je preplavil in se skril za vrbo. Ta brutalni elovtfk pa, mesto da bi zapisal njuna imena, je skočil okrog vrbe in ustrelil IVao. Krogla mu je prodrla prsi da je ostal na mestu v. Nato je pomeril s puško na prsi sina in vpil:	tfbe hočem ubiti!« Sin ga je prosil
kleče, naj mu prizanese, ko Je ubil očeta, kar je vplivalo nanj, <la'jc opustil svojo namero. Tako je umrl oče še-sterih otrok radi le zveri. Ta je bil miren človek in navadno ni liodll na lov. ljudstvo je ogorčeno in upa, da zakupnik ne bo več poslal tja takega človeka, posebno keT je to že trettf slučaj umora. — Sploh pa se imamo vprašati samo eno: Ali niso taki slučaji splošen madež za demokratično dobo, ali ne ostanek fevdalizma? Ce si ubiJ človeka, si dobil toliko, kot če si ubil starega Jelena, ki se ic že boril s smrtjo. Pa se čudimo! Le če bonm uredili naš družabni in državni red tako, kot zahteva bodoči čas. se nnm ne bo treba b«*H — boljševikov.
Dejanje blaznega, kletni strojevodja Gottlleb Preiss v Knitteifeldu je med tem, ko je Šla njegova žena po /{vež, ustreli! svoji dve hčerki, katerih ena je bila stara irl, druga pa osem let. Tudi svojega petletnega sinčka io umoril s streli \i revolverja. Njegovo osem mesecev staro sestrico pa je samo nevarno ranil v hrbet. Ta strojevodja je doživel pred leti kot strojevodja trčenje dveh vlakov in od tedaj je bil duševno bolan. Mala osemmesečna scstrica je umrla na poti v bolnišnico.
Srbski samostani. V karlovški pravoslavni škotiji fSrem) je 28 pravoslavnih samostanov, ki imajo 34.000 vralov zemlie, 35 cerkva, 23 večnadstropnih in 226 prizemnih hiš, skupaj 872 prostorov. Imajo mline, krčme u živino. Pred vojno so plačevali 130.000 K davka. Današnja vrednost amostanov sc ceni na več nego 100 »Bilijonov kron.
»Kdo naš kralj?« Belgrajska »Epoha« piše: v Bel* „Tadu so Avstriicl otvorili ljudske Šole. V Četrtem razredu neke take ^ole je poučeval učitelj — Avstrijec. —-Izprašuje učenca: — Kdo je naš kralj? — Naš kralj Je fjalj Peter, odgovori učenec. — K-e. — To ne bo... ;xrpravlja ga učitelj. — Da, da!... Naš kralj Je Fran .losip, dokler se ne vrne kralj Peter... ie dodal tfčenec.
Karikiran klobuk. Neki karikaturist je prišel nekega dne na idejo, da bi karikiral ženski klobuk. Risarija mu je uspela nenavadno dobro, tako, da sc je moral sam nasmejati. Začudil pa se Je tembolj, ko Je pokazal ri--arijo svoil soprogi, a se ona ni nasmejala tej smešni sli-Jvi. Ali ti ne ugaja?« jo je vprašal umetnik. *Ugaja?« ie zategnila mlada dama. ^Gotovo, da mi ugaja; to ic najlepši, nafokusnefši klobuk, k! sem ga videla kdaj v svoiem življenju. Cemu pravzaprav tratiš čas za svoje karikature, ko znaš narediti tako lepe stvari? Takoj jprem k modlstinji In si dam napraviti takle klobuk. To ie tudi storila. Umetnik pa je spoznal, da se da karikirati vse, samo ženski klobuk ne.
Naslovi na francoskem. Pri nas in okoli nas naslovi padejo, birokratski in aristokratski. Na Francoskem pa — v rdeči republiki enakosti — naslovi cveto, kot v bobrih starih časih nalepotičenega rokokoa. Radikalni
Journal«, ki je seveda demokratski — organizira tekmovanje v sabljanju. In kdo ima vodstvo? Klub, v katerem so med drugimi tudi ta imena: — »Ic duc (vojvoda) Decazes, le duc de Brtssac, le comtc dc Poligivac, le prince Murat, lc prince d' E$s!ang, le comte (grof) de Lesscps, le viconte Ahalti dc Rouge itd. AH resnično
ivljcnje svega sveta ni nič drugega kot moda, kJ tu ^ada in tam raste ter obratno, in sc na koncu koncev vrti okrog enega In istega. _
Parov).
Moški podružnici GMD Je Izročil g. BuJlć Marll K. Denar vložen v Splo<ui hranilnic:. Srčna hvalal — (Po
Poslano*)
Kupim se danes in jutri srebrne krone plačam po zahtevi cenjenega prodajalca.
ALOJZIJ PO V H
Piaz7a Eaniera vecchia 3.
•) Za članke ped tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
MALI OGLASI
HlflffeniF Prf,m 0iftifl* star 30'e,TPl Prasne sobe, ena s prostim IllUUClIIlt ie" znanja v sv ho II| vi^dotn, se oddajo v najem len tve z gospodično, !c| Ima premo.lt„di z np rabo kuhinje. Ul, Rossetti lenje. Ponudbe na ins. odd. Ed'io-1«. 77 l vr U 7 P. "37 sli pod .Brečf.	aaia	_ Jf
nonnr src,,rnefia
UClim kupuje urar, ul ca Man/oni 17, pritiif-je 341
Kultni drevesu, afSfiS
Jr (jo o« Ijivcjne vrs < prodaja (.o <i u o K komad. Josip ŠUckelj v Komnu.
Breslov les.
za rabo kolar-2 vagona pri Kovaćka 29 Komen. Cena zmerne.
3J8
mirni An:. Jerkič
trs«, ul del o Poste nt, 1 . ticrica, Uorso št. 36, na dmiSćn,
Zakonske nrs rTJU'
omare imJl za obleko, umivalnike zrcala in stole prodaja skladih v til. Olmo it. 6,	3514
Vnnhm 86rrl AJdovSfinJ
IIUJCUI večle posestvo družni vesli tri re[e In živinoreje. Ponudbe na Jo?, Pikane, Trat ul. Ciluli« I >.
3410

t
S tužnim srcem naznanjamo vsem pripeljem in 7n<incem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče,
last in stan oče, gospod
A iid rej Jug
krojač In posestnik v Gorici
v starosti 72 let, previden s svetotajstvi za umi-tajoče, danes j onoci mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v četrtek, 6. t. m. ob 3 pop. iz hiše Žalos i, Rojan u!. Vemiellis 466. TRST-ROJAN, 5. marca 1919. Anton, Alojz, Jožef, Nikolaj, sinovi. Ana roj. Ogrizek, Erna roj. H um ar, Antonija roj. Udina, sinahe. • Ar a, Ena, Ema, Nada, vnukinje.
Supin posojilno is Isuso driio v lazoiid
V. x z o, p.
vabi na
X. redni občni zbor
ki se bo vršil
9. marca 1919 ob 4 popoldne v društvenih protorih.

i ?s ■: t
DNEVNI RHD: t. Po7drav pred ednika. 2, Porodilo ra*elni*tva. 3. Poročilo nadzorntftva. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Volitev članov n^čelni&va in nadzor-ništva, 6. Razni predlogi in nasveti.
ODBOR,
ZcbozMk D' 0. M0RPURGO
i ins, nI. Sipino Mm \l ntii al. detle Poste
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
Novo skladište.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev,
: : mo$kih nocavic itd. itd. : :
K. COKEL, Trst, Corso fin. 28
: Cene zmerne. Postrežba točna. : Nirodna trgovina. — Narodna trgovina.
ZAVOD
za trgovino In obr?
PlflZZfl Kaova 2 - TrtST - mm HOOVD 2
Oiiaulia vse v Mm siroto spnđajrte mt - Dc!? u nojem mmm jeklene
celice (Jfller) v mlm oklopnem maen M nalSoEJIml
PQ[QlL
Uradne ure za blagajno od 9 do 13. Za varnostne celice od 9 -13 in od 15—17.

smo m DEEil,0
sukanec, žepni robci, mazilo za čcvlic, česalnikl. žepni robci, ščeti, gumbi, maje, nogavice, ogledala, svinčniki, pipe, pismeni papir, cigaretni papi;, trakovi, stročnice :: za svalčice, trakovi za čcvlic i. t. d. I. t. d. :: JAKOB LEVI - Trst - Ulica Sao Nicold Stev. 19,
najfinejše vrste, prodaja tudi v malih množinah
po konkure^nih cenah protokolirara ^-dka 1, P iRflNA, V TrttU U - T ti ® rj lil ca t. 20.
ZoboztlrcuHlK Pr. Hra!ak
Trst — Coirio 24 - e. n. - Trst.
Ordinira od 9-12 dop in od 3—6 pop.
Breiiiiiiesliio lzfiiraule nI piMija is umetni
|f	bel" i1 črno, po K 5 liter. Od 600
w	litrov naprej se sod podari kupcu,
ram in Konjak. - Cene zmerne.
Tvrdka F. GIOR. APOLLONIO
Trst — ulica Amalla štev. 10— Trst
2 viflona vina
t. j. na finejše ilal<jai»l(e znamke prodaja v 2li;rskih steklenicah protoko'irana tvrdka
J. Parčliiu v Trstu, u . Torre blar.ca ji. 20.
Zlato, srebro in dragulje
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povit, v Trstu, Barriera veccbia 3
Pride vročina in piva ne fto ali izvrsten, čist in okusen
Jabolinik
je in se prodaja na debelo jako po
ceni (po celih sodih). Natančnejše pri vratarju ul. Geppa 23. Tudi sodi za vino se prodajajo.
Oglate la osmrtnice prejema Inse/atn) otfdekk Edinosti, alfct It, caucuJui Aalikcca £t. c.UUufto.
VIo Cono fll Rlspcrirlo 5 - Vin S. maffik 9.
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj,
Obavlja vse v bančno stroko spada-
dajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
tar v lirah in kronah 1EA
po najkulantnejšili pogojih. — Uradne ure blagajne od M do 13. —