LISTEK Anton Gaspari: (Pisma 1916.) BRATEC. Veš, za hišo že črešnja cvete, griček je ves svežezelen, lastovke po vasi beže, s kljunčki drobijo, v gori z lesk mačice visijo, dnevi so jasni, solnce jih greje, večeri tihi, tihi, v nočeh zvezde živo gore — tako je pri nas... A ti si tako daleč od nas. tako daleč v sneženih gorah, podnevi nevarnost, v nočeh mraz — če mislim na vse to; me je v srcu strah ... Kdaj prideš domov?... Pridi kmalu, ker sva z^niamico čisto sama, dolgčas po atku, Tončku in tebi je nama. SESTRICI. Ti sladko spančkaš, jaz vso dolgo noč bedim, ti o meni sanjčkaš, usteca drobna premičeš, komaj slišno me kličeš, a jaz na straži stojim in te čujem ... Mislim nate — saj si tako lepa, tako mlada in me imaš tako, tako rada in tebe jaz — kako bi te ne ljubil, saj si moja mala, pridna sestrica, ki misliš ves dan name, ki sanjaš vso noč o meni, ki moliš zame ... Še čutim, kako ti je ob sjovesu trepetala ročica, še vidim, kako je plakala v očeh ti solzica. VESELO SPOROČILO. Danes mi je v srcu gorko — čutim: to ni le hip, ki v mislih ostane, v srce plane in se preko žil prelije, da nekje daleč od srca umre — to je življenje vse — pomladni dan — v njem cveto zlate poljane, tisoč solnc sije, sije, njim slavci pesmi naših šiim govore, nikjer rčne sence — žal — misli, besede nikjer črne sence — žal — misli, besede — le naglji, lilije, resede ... PRIJATELJU. Pišem Ti v srcu pismo solz krvavih, prelitih iz spominov skelečih, nabranih gorja hipov trpečih, časov bolnih, dni in ur nezdravih. Pišem Ti v dalje, Tebi od usode izbrane, dolga je pot — pa jo misel prehodi — po široki zemlji gališki blodi, išče grobove, kliče Tvoje pekoče rane. — A obzorjem vsem je mesto neznano, ne zna zanj bitje, nihče ga ne najde, kjer je Tvoje žlahtno srce pokopano ... Povej mi v sanjah: Kam naj misel zajde, kam zasadi naj svežih rož Ti roka, kje naj srce do krčev se izjoka?