Št. 210. Trst, v četrtek 31. julija 1913. Tečaj XXXVIII. fZHAJA VSAK DAN U?*? sfe nedeijth In prazniki ob 5., tb psnedeljkfh ob 9. zjutraj. F v-i s ulične giev. so prodajajo po 3 nv6. (o stot.) v mnogih fceteUOkrcah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petro, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Toiminn. Ajdor-a^žki, I>orabergx; itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.) Vt&^AZi SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fiirokosti 1 feaeae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ■feaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po rt. tnm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po 4> stot. beseda, nsj- mpa 40 lAot. Oglase sprejela Isseratni oddelek uprav. — Plačuje ee izključno le upra*ri „Edinosti*. PJalljfuo In tolljiv. v Tr;!u. •"t"-"~rn—nimf. nrri .rrr-rnTr-————r------- SPINOST Glasilo poUtitnaga društva „Min o »t" za Primarako, NAROČNINA ZNAŠA n celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n« ro£be brez dopoalane naročnice, se oprava ne oiiis« glflhf« m n*t*ljak« la.anj« ..EDISOBTI ' itu«: W MU UU Krea 5-90, aa pol l*u Kron 9 »O. Tli dopisi maj se pošiljajo na uredništvo lista. Xefra»k>- nu piama M M »prejemajo In rokopisi oo .o vraćaje. Naročnino, oglase im reklamacije jo podiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ullea Glorglo Galatti 20 (Naroda! do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEF A>' GODIŠ A. Lastafk konserc:j lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinoit", pisana zadrug, z omejenim poroitvom v Trstu, uiic. Oiorgio Galatti Stev. 20. Mfc»..hra.l!nlln! rae iki bolnišnici. 20 km pred mestom se nahajajo rumunski topovi. Razlika med bogataši in in reveži Je izravnana. Na tisoče prebi al-stva iz podonavskih pokrajin je pribežaio v prestolfco, kjer vlada od dne do dne večja draginja. Poraanjkan|e zdravnikov in stitža-jev le zelo občutno in položaj kralja F 'dl-nanda se smatra za zelo opasen. Gcvori se, da se bo kralj Ferdinand takoj po sklenitvi miru odpovedal prestolu in se izselil v Inozemstvo. _ Iz komisarijata - v komisarijat! Ogrski oblastniki so se torej lotili reševanja akutnega hrvaškega vprašanja in ravnokar odstopivši minister za Hrvatsko Je ?zel v roke haifo ter ubira v dunajski »Z-it" veliko pesem v proslavo velikega dogodka. Prvi slavospev velja gn f j Tiszi na imenovanju barona Skerlecza — novim kraljevim komisarjem za HrvaUko. S tem imenovanjem da je grof Tisza podal |asen in serljozen dokaz, da hoče hrvatskim deželam povrniti ustavne naprave in navesti reko političnega življenja zopet v strugo konstiiucijonalnosti. Nadaijni zvoki iz harfe g. Josipovicha slave čednosti C07ega kraljevega komkar|a barona Ivana Skerlecza, ki {ih navaja toliko, da mora biti ta človek res le ena samo velika in nedogledna — čednost. Miroljuben ia tako neoporečno korekten uradnik je ta gospod, da je naravnost odločno izključeno, da bi hotel Izzvali kako poliilko preganjanja in nasilstev. Pozna razmere, osebe in vladajoča naziranja na Hrvatskem do vseh podrobnosti, istotako, kakor one na Ogrskem. Zato Je tudi pričakovat', da na|de pet, na kateri se strne|o interesi »obeh dežel ogrske krone". Nadaljujoč ta slavospev, prihaja pl. Jo-slpovich kakor napovedovalec daljše bodočnosti. Obvešča nas, da bo znal baron Sker-lecz uspešno reševati svoje naloge tudi potem, ko pride trenotek, da se komisarijat odpravi kakor ne več potrebna Institucija! Gospod minister »Izven službe" nas torej opozarja že sedaj, da Je Skerleczovo komlsarljatstvo le preddvorana, iz katere se skoro odpro vrata v salon — prihodnjega hrvatskega bana 1 Komisarijat Je le provizor!|, ki mu bo sledil v »primernem trenotku" banski dtfi-nitivum. Pl. Josipovich se je ljubeznjivo spomnil tudi svojega naslednika v fotelju ministra za Hrvatsko, grofa Pejačevića. Obljublja v Je reklo, da Je najlepša med njimi soprega Pavla Challisa. Cerkev je bila prenapolnjena občinstva In dolga vrsta voz Je privabila tudi veliko tujcev, ki pravzaprav niso imeli nič opraviti v cerkvi. Med drugimi je vstopila tudi neka uboga, zelo siromašno oblečena ženska, ki Je nosila otroka, zavitega v ogrinjalo. Cerkvenik Je takoj stopil k njej In Jej rekel potihoma toda osorno: — Pojdite odtod, tu nI mesta za posto pače in potepuhe. Pojdite 1 — Ne, ostanem tu, — je rekla in mu ošabno pogledala v obraz. — To Je božja h ša, in če sem mirna, me ne morete odstraniti. Cerkvenik se Je bal, da bi ženska ne napravila kakega Škandala, če bi |o šiloma hotel odpraviti, in |e zato rekel čemerno — Pa ostanite in bodite zmirom, sicer bode te morala vun, Če bodete hotela ali ne Odgrnila je nekoliko svoje ogrinjalo in pokazalo se Je sestradano in bledo lice otroka starega kakih osemnajst mesecev. — Kakor škrat, tak je, — |e zamrmral ia odšel; vendar pa je strogo pazil na žensko Ia otroka. Pred oltarjem se je v tem končal poročal obred in nastalo je po cerkvi ono gibanje^ ki večinoma vselej nastaja po kon čaoi poroki Prva |e prihajala lepa, mlada nevesta, blaženo se smehljajoč, ob roki svo Jega ženina, za njima pa sl|ajna družba sorodnikov in prijateljev. Naenkrat se je ona [ženska vsa prestrašena vzravnala po koncu in začela s široko odprtimi očmi zreti prihajajoče svate. — Zblazneti moram, — je mrmrala — I ali pa je — prikazen, ki |o gledam. Trideseto poglavje. Tujka. Ne, ni bila prikaten, kar je videla: bila je le Dora Challlsova, ki je slonela ob roki svojega soproga in bila tako cvetoče krasna, kakor ne bi poznala nikakih skrbi. — Ona Je! — je mrmrala. — VedtH moram, ali sanjam ali bedim — Obrnila se je k neki ženski, ki je sedela poteg nje in rekla: — Tisočkrat prosi n opreščenja, foda ali mi ne morete povedati, kdo je ona dama tamle, ki sedaj gleda semkal, tb roki onega velikega, črnega gospoda. — Ta ? O, to Je soproga stotnika Pavla Challisa! — In vi Jo poznate 1 — Da. Zakaj vprašujete? — Ker — toda tega vam sedaj tu ne morem povedati. Prosim, povejte mi, ali ste jo poznala, Dreden je postala soproga stotnika Pavla Challiia ? Odkedaj (e pa njegova soproga ? — Zakaj hočete vedeti to ? (Dalje) Stran II. „EDINOST" št. 210 V Trstu, dne 31. julija 1913. njegovem Imenu, da bo znal uspeSno zasto pati želje In zahteve Hrvatske!! Mi pa bi tu hitro opozoiili gospoda ministra „izven službe", da je bil sedarj> gospod minister za Hrvatsko t u d i ž e hrvatski ban! Torej na mestu, ki mu je dajalo dovolj prilike ia sredstev — saj je imel tudi saborsko večino za seboj —, za uspeSno brambo hrvatskih Želja in potreb?! Zakaj jih ni branil teda*, zakaj ni dosegel najmanjše sanacije vseh tistih kršenj pravic Hrvatske, fundiranih v zakonu, v nagodbi med Hrvat sko in Ogrsko? AU ni hotel, ali ni mogel! Hrvatska Javnost je čula lepo njegovo spo ročilo« ali gospod pl. Josipovich se ne bo smel čuditi, ako v tej javnosti ne bo — vere! OdpevŠi te slavospeve, pa |e gospod minister „izven službe" vendar stopil na trda tla realnosti in je izvolil priznati veliko resnico, naglašujoč, da razmere v monarhiji in vnanja politikazahte-vajo srečne rešitve hrvatskega vprašanja! To pa |e ravno, spoštovani g. pL Josipovich, tisto šmentano vprašanje : kako si slavljeni mogotci v Budimpešti predstavljajo srečno rešitev ogrsko-hrvatskega spora ? 1 V tem vprašanju je vsa teža razlike med budimpeštanskim in hrvatskim stališčem? In žal: pot, ki so jo ubrali v Budimpeltt do rešitve spora, nam že daje pojasnila, da v Budimpešti niti od daleč ne mislijo na tako rešitev spora, ki bi ustrezala hrvatskemu, v zakonu utemeljenemu stališču! Baron Skerlecz more biti idealen človek tn še idealnejši uradnik, ali če bi bilo v Budimpešti resne vol|e za srečno rešitev spora, sploh ne bi bili prišli z obnovljenjem komisarijata, ampak bi bili izposlovali pri kroni imenovanje bana s striktnim nalogom, da razpiše takoj volitve, uvede zopet normalno ustavno življenje v ta namen, da pride do glasu volja naroda, katera edina more biti v podlago pogajanjem za arečno rešitev spornih vpra Sanjl1 Seveda se je oglasil drug mož, ki je po mišljenju tesen sorodnik g. ministra Jasi povicha, bivši ban Tomašić, na konferenc hrvatskih staro - unionistov v Budimpešti, di obrazloži tudi novi komlsarijat. Niso poslali zopet kraljevega komisarja v Budim pešto morda zato, ker ne zaupajo politični zrelosti hrvatskega naroda, ampak le zato. ker treba, da se narod „p o m I r i", prednc bo pozvan, da Izreče svojo voijo . . ! Komu ne igra malici joztn nasmeh oktll usten ? Zastonj se je potrudil gospod bivši ban, da bi z lepo besedo pokril grdo — proti hrvatsko namero! Hrvatska javnost umeje latinščino teh hrvatskih „starounionistov* is ve dobro, v čem naj bi obstajalo tisto po-mirjenje in kaj naj bi prineslo: komisar Skerlecz naj ustvari vsa| možnost, da ti unionisti pridejo d o večine v novem saboru! Potem seveda bi bilo pogajanje kaj lahko za — Madjare! To pač niso priprave za srečno rešitev hrvatsko-madjarskega spora, marveč |e te zavraten manever, ki bi.e v obraz logiki in najelementarnejemu umevanju o pogajanju. C? imam res resno voljo za pogajanja v svrho sporazuma, ne smem zahtevati cd drugega kompaciscenla, na| mi že poprej, nego prično pogajanja, zagotovi to in to! Odrska vlada pa bi hotela, naj se jej zagotovi taka in taka večina v hrvatskem saboru že prej, nego bo narod pozvan, da izvoli ta sabor. Narod hrvatski na| bi dal najpre| orožje, — svoje parlamentarno zastopstvo — iz rok in potem nal bi šele stegnil roko, da mu iz Budimpešte vržejo vanjo kako — miloščino) Sedaj tudi lahko umejemo smisel besede g. pl. Josipovicha, kako bo g. Skerlecz uspešno reševal svoje naloge kakor ban: na hrbtih slepo u dan i h madjaronov! Ne, tako se ne dela za srečno rešite« spora! Že dejstvo, da so poslali zopet komisarja, mesto da bi biU imenovali bana in takoj razpisali volitve, je nedvomijiv dokaz, da v Bud'mpešti ne mislijo na tako rešitev hrvatskega vprašanja, ki bi biia zadovoljiva in sprejemljiva tudi za Hrvatsko in ki bi tudi odgovarjala tisti resnici, ki jo priznava tudi g. pl. Josipovich, da namreč tudi razmere v monarhiji in dogodki na Balkanu zahtevajo srečne rešitev hrvatskega vprašanjal A to našo nevero potrja še bolj dejstvo, da se |e novi komisar najprej predstavil tistim staro-unionistom — kar pa je le evfemizem za te stare madjarone; da Je vstopil v vrste teb — političnih mumij s črno, narodu omražene m 1 n o I o s t j o, in da |e snoval svoje načrte s temi čez glave kompromitiranim! ljudmi, v ka terih vidi hrvatska javnost poosebljeno negacijo vsake narodne volje in pa tisto brez vestnost, ki je za lastno osebno korist vsakomur na uslugo! Slavospevi g. pl. Josipovicha ne morejo torej nikogar varati glede intencij, ki jih zasleduje grof Tisza z imenovanjem drugega komisarja. Vino ostaja isto, le cev, po kateri Ima vino teči, bi bila druga. Edina razlika je ta, da Je namesto robatega Čuvaja brez vsake izobrazbe stopO uglajenejši, izgbraže-aejši, a zato merda tudi zvltejši, zavratnejŠi te nevarnejši baron Skerlecz! Povrnejo naj narodu ustavne naprave, dajo naj mu zopet konstltucljonalno zastopstvo, uvedejo naj zopet razmere normalnega, političnega življenja, in pred vsem naj povrnejo svobodo tiska, da bo prihajala volja naroda do glasu! Pot iz komisari|ata v komisarijat pa ne vodi do srečne rešitve hrvatskega vprašan|a. Domače vesti. Odlikovanje. Policijskemu svetniku g. Mihaelu Pertotu je cesar podelil viteški k.i-žtc Franc Josipovega reda. Imenovao]«. Računska svetnika Peter Spadaro in Josip Froglia sta imenovana za višja računska svetnika, računski revldenti Fran Smerchinich, Josip Zorn in Josip Zalateo pa za računske svetnike. Komisarja finančne straže I. raz. Fran Gradišnik in Anton Martmollch sta imenovana za višja komisarja II. raz. v IX. činov-nem razredu. Ža računska revidenta v IX. čin. razredu sta imenovana proviz. rač. revideni Benvenut Farolft in rač. of.'djal Kare! Ms danich; za rač. oficijala v X. čin. razredu «7č. aslstect Albert Mandl; za rač. asistenta v XI. čin. raz. proviz. rač. asistent Hugoc Doratti In proviz. blagajniški asistent Vladimir Prinčič. „Piccolo" dela zopet našim okoliča nom svoje hinavske poklone. Zopet s j nostrl buoni villici! Da-si ve dobro, kako (e, vendar hoče kovati kapital iz dejstva, da niso motili njihove nedeljsko prireditve na Opčinah, ter prikazuje stvar tako, kakor da so prišli okoličani do spoznanja in da so postali pravi pravcati — kamoraši, ki nočejo nič več čuti o kakem slovenskem vodstvu. To si pa upa trditi par tednov po volitvah, ko je naša okolica na jasen način pokazala, da hoče čuvati svoj slovenski značaj in ko so se okoličani — to bodi povedano sfgnorijl na uho — komaj premagovali, da niso tudi v nedeljo potrdil!, kar so afirmirali na volitvah. Pa mi se ne bomo prerekali s „Piccolom*. Čemu naj bi ga mi ovirali, če že hoče lagati iu varati svoje publiko?! Saj bo to le njihova škoda, ka-*or Je biia doslej še vedno, ker so svoje ljudi zavajali v krive sodbe o nas, o naši vrednosti, in o naši moči in o našem napredku in razvoju. Pa saj je tudi gotovo da „Piccolo" sam drugače kriči, nego misli., Ssj Je imel že dovolj grenkih izkustev s svojim pota|evanjem resnice. Kolikokrat že je pisal tako kakor piše sedaj in je delal hi-navske poklone okoličanom, a vsikdar Je sledilo potem insultlranje z barbari in pozivanje na proganjanja in bojkot. Tudi pred leti 1897 —1898 Je „Piccolo- bogve kolikokrat slepomišil in sleparil z buoni villici in trdi), da so okoličani kar zaljubljeni v gospodovalno kamoro. L.V 1897 in 1898 pa sta prinesli vendar dogodke, ki so zgradbo »Piccolovih* iepih bajk zrušili v n č in ki jim je bila posledica ta, da si kakega pol leta ta signorija niso niti upali v okolico. Naj se torej le varajo, naj le laže .Pic colo", naši okoličani pa si mislijo: Ml pa ostanemo kakor smo bili — pripravljeni, da nas bo „Piccolo" o prvi priliki zopet — insultiral in psoval z barbari! Slovenec — za .Lego nazionale!" „Piccolo* od 29. t. m. prinaša pod naslovom „Elargizioni alla Lega nazionale* nastopno : „Raccolto cella trsttoria „Al caccia-tori" (vla Chiozza) fra proprletario, avventori e camerteri cor. 10." (.Nabrano v gostilni „Al cacciatorl", ulica Chiozza, med lastnikom, gosti in natakarji K 10*. Pripomnjamo, da je gostilničar Slovenec, doma iz Boršta. Slovenski gostje pa sede še dalje v taki gostilni, kjer vpričo zgorajomenjenegs sramotnega slučaja vidijo na mizi tudi — Legine žigice! — Brez komentarja! Na naslov c. k. finančne oblasti. Iz Lonjerja: Čuje se, da nas zapusti v krat sem vodja c. kr. finančne straže v Ključu gospod Ivan Grebene. Pet let službuje že omenjeni gospod pri nas. Ljudstvo je z nJim popolnoma zadovol|no; nikdar ni imelo najmaniše pritožbe proti njemu. Kako bi pa tudi? Saj |e bil mož vedno prijazen In po strežljiv in je občeval s strankami v doma čem jeziku, v svojem materinem |eziku. In to je prvo, kar se mora zahtevati od osebe, ki ima veden stik s strankam1, ki so v tem okraju izključno slovenske narodnosti. C u je se, da bo n|egov naslednik nevešč našemu |eziku. Zato zahtevamo naj cd točneje od c. kr. finančne oblasti, da nam pošlje moža, ki bo popolnoma vešč našemu jeziku. Obračamo se v to tudi do poslancev, da preprečijo nameravano ne pravilno imenovanje, ki je baje že v ieku. Gospod Ivan Grebene odhaja dne 1 avgusta v zasluženi poko{. Javno na) mu bodi izrečena hvala za nfegovo delovanje v zadovoljstvo vseh strank in vie najboljše — v bodočnosti I Niti črhnili niso, t3ko Je zaprlo sapr iaškollberalni kameri ono oismo bivšeg* njenega kandidata Angela Piricha, k.; smo je priobčili pred dobrim tednom v našem listu. Čakali smo in čakali, da se bc oglasil „Piccolo" ali morda „Indipendente*, će ne morda zaradi drugega, pa vsaj zato, da bi zanikal pristnost lista, ali kaj podobnega ; toda tudi tega ni bilo. Popolnoma so zamolčali pismo. Će bi bil kedaj v nas vstajal kak dvom 0 pristnosti onega pisma, bi bil ta „Picco-lov" in „Indipendentov" molk za nas najboljši dokaz, da je pismo pristno, a še bol; bi bilo nas utrdilo v tem prepričanju dejstvo da se niti Angelo Pirlch sam ni upal vse dosedaj storiti niti najmanjšega koraka proti nam in skuša I zanikati pri s t n o s t i p i s -m a. ki smo Je priobčili! Vsi ti dokazi pa so popolnoma nepotrebni, kajti oseba, ki natančno pozna phavo Pirichovo, js na prvi pogled, ko je zagledala pismo, izlavila popolnoma odločno, da je to v resnici Pirichova pisava. Stvar je torej popolnoma dognana. Čudno pa se nam zdi, da v tej zadevi, ki tako očitno dokazuje podkupovanje vo-fiicev po kamoraših In ko pismo celo natančno označuje osebe, ki so bile soudeležene pri tem protizakonitem opravilu, oblasti, ki so pokiicane, da varujejo zakon, še niso storile ničesar. Da jim torej pokličemo vso stvar nekoliko v spomin, na] ponovimo najnarkantnejše točke iz onega pisma. Pismo, datirano dne 6 (unija 1913, je naslovljeno na vodstvo volilnega odbora isško-liberalne stranke („Dlrezlone del Co« oiitato E'etorale Liberale Nazionale* — kakor je pisal kandidat Pirich) v Trstu in pravi takoj v začetku: „Podpisan! si dovoljuje prositi slavni odbor za znesek K 1200 — entisočdvesto — za volilni boj v II. oko-tičanskem okraju II. razredu in siccr za Rocoi-VerdeSo itd. („11 sottoscritto si permette di pregare codesV S le Carica I' importo di eorone 1200 — milednecento — per la lotta eletorale del II. Distretto II. cor po territorio e precisamente Rozzol-Guardiela ecc.uJ Torej za 1200 K je šio pri tej volilni iuipčiji. In zakaj Je potreboval kandidat laš-flfoliberalne stranke Angelo Pirich teh 1200 K? To Je povedal popolnoma na tančno v svojem pismu, ki pravi dobesedno iako-Ie: „Ora io sub V accordo del Sr. Avv. Dr. Cesare Picčoli ho aproii-tato ad p. e, di dare a certi aventori 1 quali non intendeno di che si tratta certe piccolezze dandoghe o r dini a certi votil" Denar Je torej potreboval za to, da ga more razdeliti ljudem, ki ne vedo, za kaj gre, in jim obenem dati naleg, da gotovo volijo — koga ? — menda ne slovenskega a! i socijalnoderaokratskega protikandidata, temveč iaškoilberalnega, prečastitega go«p. Angela Piricha samega. Denar je potrebovat ia one takozvane „mrzle" volllce („voti freddi*) kakor jih imenuje v pismu, da se ogrejejo za laSkoliberalno kamoro in giasu{e,'o prav gotovo v tistem smislu, kakor je žele! on, namreč v laškoliberalnem, za Djega samega. Pirich potemtakem v svojem pismu naravnost priznava, da potrebuje denar za podkupovanje volflcev. Obenem pa se čita v tem pismu tudi, da nI Pirich sam iz svojega prišel na to misel, kajti saj vendar pravi, da sta se sporazumela za to z odvetnikom dr. Cesarjem P i c -c o t i j e m. Dr. Piecoll je potemtakem tudi vedel za vso to stvar, a vedel je zaajo prav gotovo ne samo on, temveč ves volilni cd bor laškeliberalne stranke, kajti 1200 K »e vendar ne izdaja kar tjavendan, tem?eč gotovo le po odobritvi odbora. Taka je torej cela stvar o kupovanj glasov v Rocolu. Mislimo, da je bolj natančno ni mogoče opisati. Mi seveda, s svojo preprosto državljansko pametjo, mislimo, da je tako podkupovanje voli'cev nezakonito in celo tudi kaznivo, in se celo tudi spominjamo, da je bil tupatam kak oodkupovalec s podkupljencem vred obsojen in precej ostro kaznovan, dočim se nam pa zdi, da za Trst menda ne veljajo enaki zakoni, kakor za ostale dežele, zastopane v dunajskem državnem zboru, kjer Je bit sprejet zakon o varstvu volilne svobode. Prepričani smo, da bi bil Slovenec, o katerem bi „Piccolo" konstatiral kaj podobnega, kakor smo mi z onim pismom, že zdavnaj sedel v luknji, dočlm se pa za ta slučaj ne zmeni nihče. Čudno je pač res to in zato i t javljamo, da ne pripustimo, da bi kar tako lepo zaspala ta stvar, kaker si žefe najbrž nekateri gospodje, in jo bomo ponavljali toliko časa, da se vendar kdo zgane. Će ne prej, pa se spravi stvar na dan v tržaškem deželnem zboru, oziroma, če tu ne, pa v državnem zboru, kjer povprašajo gospoda justlčnegi ministra, ali se v Trstu res smejo tebinlč meninlč podkupovati vclilci in tako kršiti veljavni državni zakoni, ne da bi varuhi zakonov le zmlgnlli vsled tega. Bomo videli, morda pa pomaga to. Do teda| bomo hranili velezanimivo pismo prečastitega gospoda Angela Piricha v našem uredništvu, kjer si ga lahko ogleda, kogar zanima stvar. Amerikanska sodb« o Nemcih. Ame-rlkanec Priče Collser je izdal knjigo o Nemcih. Niegova sodba ni ravno laskava. Se danja Nemčija je — nemški cesar. Kamor e človek obrača, ims nasproti sebi cesarja. Brez njega bi bila Nemčija sila drugega reda. Po tem globokem poklosu cesarju ' edi neugodna sodba o Nemcih, ki da nlsj »voierau cesarju prav nič podobni. To je razvidno že iz nemškega Čdsopitja. Niti 10 časorisje v svoji skupnosti, niti posamični *urnalist nima v Nemčiji tistega političnega -pliva, kakor na Angleškem aii v Amerik«. In nemška žurnalistika vpliva neugodno na Nemce sploh. Sovražijo Žide, ali velik lel nemškega bahaŠtva so nakupičili vendar Židje. Istotako kakor politika tudi družba In organizirana. Tu nI velikih figur. Celo vodilne politične figure so le senc^, podobne >Iugi cesar|a. Niso ne zastopniki svoje oseb-n j*ti, ne zastopniki svojega naroda. Njihovo Hlapčevstvo ubija v*sko samostojnost, da le tavajo v temi in govore fraze v — praznino. Celo dame, ki so čarobne in xb!ra|o 7 svojih salonih vie, kar je najinteretant-?iejšega v duševrem in političnem dnevnem življenju, so skoro brez izjeme udane običajni oficijoznosti. Politične stranke se sicer pretepa|o okolo volilnih žar, a it-pak ne morejo ničesar določati, ker dela to drug mojster, ki |ih enostavno pošilja domov, če se ne vedejo dostojno. Neki fabrikant, opoiorjen na strašne posledkre socljalističae večine v Relchstagu, |e dal značilni odgovor: .Ssj bi vlada enostavno ne dovolila tega !! Vse to pojasnjuje d jstvo, da ljudstvo ne vlada in da nima ?a|eti in biča v rokah In nima ncbeue mož-nosti, da bi zameniio kočijaža. Nemške države drži skupaj le strah ored nevarnostjo od zunaf, ne pa kuk hte-res, aH simpatije. Nemčija ni poije za svetovnega žurnaiista. Nazori in mnenja žurna-;hta, ki je več aH manje le Javna družba, «.0 nazori človeka, ki berači za drobtine z mize vladnih uradov. Kar pile, ne piše ka-*or neodvisen in častit opazovalec, In čitatelji tudi ne spre|emaJo tega z zaupanjem in spoštovanjem. Amerikansko „zmerno časopisje" ni sicer na dobrem glasu, ali nikdar ne pada do taclh neoplsno nedostojnih karikatur, kake r jih vidimo v nemških llustrovanlh listih. Posebno stroga je sodba Amerikanca o Berolindh. Na ulicah in javnih mestih na stopajo tako, da napravljajo utis, kakor da niso imeli dobre vzgoje v detinitvu, tn ne znajo, kako se treba vesti v kultivirani iosto|ni domačiji. Vsak gentleman v Nemčiji bi se moral sramovati pisave v večini lemSklh listov po nesreči s narnikom Ti-tanic. Tu se Je kazal izbruh brutalnega f a r i z e j s t v a, ki postavlja ograio vsaki dostojnosti. \i pa kiztovstvo, industrijalci, vojaki, uradalkf, Ž dje — vse policijski komharijat stori svojo dolžnost in nastopi ker najodločneje proti onim razgrajačem. Posebni vlak iz Trsta v Postojno odhaja v nedeljo, dne 3. avgusta ob 1 20 pop. iz Trsta ter ob 8 30 zvečer iz Postojne. Cena Je polovična (K 3*50 tja in nazaj). Veselica v jami se vrši pri vsakem vremenu. Česar $e letos ni bilo, bo v nedeijo dne 3. avgusta t. I. Vršil se bo namreč ta dan ob 4. popoldne veliki šentjakobski semeni na obširnem vrtu gostilne „Jadran" pri Sv. Jakobu. Sicer se Je vršil ta semenj že dvakrat druga leta, a letošnji bo pre kašal prejšnje po vsej prireditvi. Upamo, da tudi udeležba prekosi vse pre|šnje. Vsaj gre vse v korist naše mile mladine in Ori!-Metodove podružnice pri Sv. Jakobu. Prodajale se bodo v novih Šotorih razne sla ščice, pijače, cvetlice, igrače in razne druge stvari. Kolo sreče se bo vrtelo, a raznovrstni dobitki bodo na razpolago. Tudi šr ljlva pošta bode delovala. Vrhutega pride na semenj tudi neki „Ž d iz Galiaije, ki bc imel s seboj zelo pravično tehtnico in bo tehtal človeško meso, seveda samo proti majhni odškodnini. Kdor bo hotel, bo tudi piesai, ker bo neprenehoma svirala godba. Med zabavo bo tudi petje, katero bo proizvajalo društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu. Naj torej nihče ne zamudi te prilike, da se pošteno pozabava in obenem pomaga šentjakobski podružnici diužbe sv. Cirila in Metoda. V nedeljo torej vsak zavedni Slovenec na šentjakobski semenj pri Sv. Jakobu. Vstopnina k veselici Je le 50 stotink za odrasle, a otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. — Vsak plesni komad 10 vinarjev. Vrtna veselica Kolonjske podružnice CMD, ki se je Imela vršiti dne 3. avgusta na Konkonelu v gostilni g. Ferluge, se pre nese na nedel|o, dne 10. avgusta, ker se bo dne 3. avgusta vrši! semenj v korist otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Iz Komna. Učenka Ciril-Metodove šole v Trstu Olgica Gržinova |e nabrala v*ve seli družbi v Komnu due 26. t. m. znesek K 1056 vij. v prid Ciril-Metodovi podruž rici in Sokolu v Komnu. Denar Je izročila tema korporacijama. Izgubila Je neka gospa zlato verižno zapestnico ali v društvu „Jadran", aH „Konsumnem društvu" pri S'. Jakobu, a pa na potu med obema društvoma. Pošteni najditelj naj prinese najdeno gospe] AleSovec v Ul. Artisti št. 6 II. bila bolj premetena nego ostale in je takoj razumela, da gie tu za nekaj posebnega. Ovadila Je stvar policiji, ki je aretirala Ma-mola zaradi sovodstva. Pietro Fonda, bivši nadzornik mestne ubožnice, o katerem smo poročali, kakor st drugi listi, da je bil aretiren v Benetkah, >ar pa se je izkazalo sedaj kot neresnično, prišel včera| popoldne sam k preiskovalnemu sodniku dr. Lucichu in se dal zapreti v preiskovalni zapor. Zsradl tatvine na Konkonelu, o ka eri smo poročali, da se je ponesrečilo tatu dobiti v Trgovsko obrtni zadrugi naložen« denar, je bila aretirana ona ženska, ki le otela dvigniti denar, 471etna Jera Avber, n pa neki Fran Ferluga, ki |e pod posebnim policijskim nadzorstvom in ki ga je Avber-eva obdolžila, da Jej je dal hranilno knjižico. Tržaška mala kronika. Trst, 30. julija Kupčija s človeškim mesom. Mec Tr.aiiral oglasi v „Piccolu" so čitati večkrat oglasi dek et, ki iščeio službe. Ti oglasi so dali povod nekemu Demetriju Mamoli, ki Je rodom iz Ogulina na Hrvatskem in Je sta noval v Trstu v ul. Fontana 14, da |e pisal nekaterim teh deklet in Jim ponudil službe tajn ce z začetno plačo 100 K. Več deklet je prišlo v Mamolovo pisarno In tu jim Je možakar povedal, da njihovo delo ne bc težko in da ne zahteva nič drugega, nego da so prijazne z gospodi, ki prihajajo njegov urad. Sčasoma je rekel, da ustanov enake urade tudi v G.adežu in Portorose in drugje. Bila pa je med dekleti ene, ki je Društvene vesti. Tržaška sokolska župa. Vsled sklepa župnega odbora se bo razpošiljal „Vestnik tržaške so kolske župe" začenši s prihodnjim mesecem po poŠti vsakemu članu .vžupljenih društev posebe|. Društ veni odbori naj torej takoj vpo-' -r" Sijejo izdajatelju Usta natančne imenike svojih članov (ime, priimek, stan, stanovanje, peštni kraj). — Vsako izprememb. Članstva ali njihovega stanovanja, je v bo doče takoj naznaniti. Izven odborov opozarjamo na to tudi vse članstvo v T. S. Ž vžupljenih društev, ki naj v slučaju, da ne dobi liita, reklamira pri svojem društvu, to pa pri župi. Predsedništvo T. S. Ž. 3,6 * * Danes v četrtek, dne 31. t. m. točno ob pol 9 zvečer v Sokolovi telovadnici v Trstu redna vaja trobenta-Ikega zbora. — Naj nihče ne manjka! Telovadno društvo „Sokol" v Vrdeii. utri, v petek, dne 1. avgusta se vrši iz redni občni zbor z dnevnim redom 1) Volitev predsedstva S. S. Z, 2) Raznoterosti. Po občnem zboru se bo vtšiia favna seja, k kateri so vabljeni tudi odborniki .Narodnega doma". V javni seji se bo raz pravljalo o letošnji slavnosti „Sokola" in „Narodnega doma". Ker Je skrajni čas, da načnemo s pripravami za to slavnost, prosim uljudno vse brate, da se udeleže vsi Javne eje. Starosta. Trž kolesarsko društvo »Balkan*. Traži se dopisnik sa poznavanjem hrvatskog, njemačkog talijanskog jezika, te stenografije. — Mladji knjigovodja oji je radio sa robom, te ima prakse u komisionom i spediterskom poslu, a joznaje dobro hrvatski i njemački. Ponude, sa oznakom plaće, podnijeti 'nseratnom odijelu upravi našega lista pod broj 1627. utrl ob 9 zvečer štorih. seja v društvenih pro Zavarovalnica goveje živine c.- 3ro3eku priredi v nedeljo 3 avgusta javne ombolo s plesom v „Gosp. društvu" na Kontovelu. Kvaterna 30 K, činkvina 50 K, tombola 100 K. Ker je čisti dobiček namenjen tako važni ustanovi, prosimo okoliSke in mestne brate, naj nam dne 3. avgusta v obilnem številu pridejo na pomoč, za kar jI n bcm zelo hvaležni. Ples in tombola se bosta vr šila ob vsakem vremenu. Začetek plesa točno ob 4 pop., tom bola točno ob 5 pop. Po tomboli bo ples do polnoči. K plesu bo svirala godba iz Nabrežine. Srečke po 40 vin. DAROVI. — Ker so klerikalni novostru|ar]i propadli na Goriškem je daroval za podružnic CMD Rojanu Kodrlč Alojz K 5. Nar. delavska organizacija. „Plccolo" naj dene jezik za svoje luknjaste zobe. Shod NDO v Barkovljah ni bil sklican z namenom demonstrirati proti Italijanom, marveč je imel čisto drugi na men; namenjen je bli delavstvu v Barkovljah, ki se nahafa v zelo obupnih razmerah, to |e tudi razvidno iz naznanila na oblast, v katerem smo navedli sledeči dnevni red: 1 Pomen Narodne del. organizacije. 2. Raz mere delavstva v tovarni leda. — čutili smo potrebo, sklicati ta shod, in sicer iz razloga ker )e tovarna leda delavce v zadnjem času znatno prikrajšala na njihovih pravicah. No, kar se tiče pa udeležbe, moramo poudariti da se delavci tovarne leda vkljub temu, da lih tovarna dan za dnem bolj izkorišča, ne marajo organizirati. Torej ni naš fiasko, če delavci ne marajo priti, kadar jim ponu jamo pomoč, temveč Je to »fiasko" in škoda delavcev tovarne leda, ki se baje toliko časa ne vzdramijo, dokler jim ne začse teč voda v grlo. Potem pa gotovo pridejo, in organizacija Jim odgovori: „Sedaj je pre oozno, ker nas dosedaj niste hoteli poznati vas tudi mi ne poaiamo*. Nas tort| prav nič ni sram, da se shod delavstva tovarne leda ni mogel vriltl tako kakor bi bilo Želeti; sramota pa je to za omenjene delavce, katerim kličemo: Skušajte izbrisati to sramoto s tem, da poskrbite da bo prihodnji shod za vas častnejli, in tudi s tem, da se vsi organizirate v vrstah naše „Narodne delavske crgantzaci|eM. Sicer je tudi ostalo delavstvo v Barkovljah zelo mlačno, kar dokazuje že to, ds še sedaj ne obstoji podružnica NDO v Barkovljah, in to vkljub temu, da le v tem kraju ogromno število delavcev. To napako bo na vsak način treba popraviti. Proda se ali da v najem Frovizorična mehanična pralnica $ pridejano delavnico za likanje — — obstoječa več nego 30 let. — 10 strojev, 4 električni motorji. Mnogobrojni klijenti. - Ugodna prilika. - Dovoli se tudi ol« jšano plačevanje. Ponudbe pod .PRIMAR1A 1880" na lnseratni odd. Edinosti, ul. Galatti 20. Dr. Korsarto ! Specijalist zrn slfllltlCne In kožne bolezni Ima avoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do L In od 5*/t do 6'/. pop. Trst -- kopelj Grljan-Miramar Salonski parni* JOLOSCA" (za 400 oseb). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica Odhodi od pomola Sv. Karla v Trata. V teinu: Ob 9'/. zj., ia 6 l/4 pop. Povratek iz Grijana: Ob 12 V4 5 Vi in 9 V4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9 V4) 11 zj., 2s/4, 4V4, 6 V4 in &*) pop. Iz Grijana: Ob 10, IS V4 zjutr., 3 !/2, 5 Va, 7 V4*) in 10 pop. *) = Event. vožnja. CENE: Vožnja tja in nazaj . . K 1"—• m „ n 8 kopelj o vred „ 1*30. „ „ „ „ za otroke „ 1—, Samo ena vožnja....... —'60. „ »za otroke • . . n —'30, Za naročnike znižane cene. Iščemo za naš urad komptoaristko ki zna nemško korespondenco, strojepisje in stenografijo. Ponudbe z dokazi znanja, zahtevami plače itd. poslati na Tkalnico v Ajdovščini. SLOVEMCI1 SLOVRMI: Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODR1 norosti zn pomlad in zn poletje 1 • — Moške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15-48 Deške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonlnaatih hlač od K 2*20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri :: Spet?Jolltetn: delavne obleke, srajce spodnje srajce Itd. Itd. s Samo v dobro znani trgovini „flllo citta di Trieste" uiica Giosue Carducci (ex Torrente) št. 40. PARNA boiuornlca čistilnica no suho ALBIN BOEGAN ulica Farneto štev. 9, Trst. Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina, peije, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere St. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro St. ' ; „SPARKLET" sa takojšnjo prirejanje vseh mrallh Šumečih pijač. kakor »odovke, limonada, Šumečih belih In rdečih vin, kakor tudi umetnih mlaeralnlh vod a dodatkom mineralnih ploščlo trgovina in industrija deln. društvo Greinitz TRST \t2\. i ✓v J&ul£iObX" Bt. ZLU. V Trstu, dne 31. julija 1913. „Pt'ccolo* na| k teh vrstic posname, da ima nsša organizacija važne|So nalogo, kLkor pa provocirati in demonstrirati proti italijanskim prireditvam. Deželni odbcr .Narodne delavske organizacije" v Trstu sklicuje za danes, v četrtek, ob 7 zvečer važno konferenco v društveni dvorani N. D. O., ulica Sv. Frančiška št. 2. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu vabi šentjakobsko delavstvo na Javni shod, ki se bo vršil v soboto ob 8 zvečer v dvorani „Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu. Na shodu poroča tov. dr. Vtkoslav K i s o v e c. Delavci šentjakobskega okraja! Poskrbite, da bo shod, ki je za vas velevažen, dobro obiskan. Podružnica NDO v Škednju priredi v soboto ob 7 zvečer skupen shod d e lavstvaizplavžev inčistilnice petroleja v prostorih »Gospodarskega društva" v Skednju. Kakor se nam poroča iz Skednja, hočejo podjetniki potom raznih nakan delavstvu celo poslabšati njihov že itak tako obupen položaj, zlasti v plavžih. Sicer pa se bo o tem govorilo na shodu, ki naj se ga udeleže delavci iz plavžev in čistilnice petroleja v čim večjem številu. Odbora skupine plavžev in čistilnice petroleja imata v petek ob 7 zvečer važno skupno odborovo sejo v društvenem prostoru v Skednju. Vesti iz Goriške. Iz Divače. Podružnica „Zveze jugoslovanskih železničarjevK v Divači priredi v nedeljo, dne 3. avgusta, ples na vrtu g Andreja Obrsnela pri postaji v prid podpornemu skladu. Ples se bo vršil ob vsakem vremenu, ker v slučaju slabega vremena bo velika dvorana na razpolago. Uljudno vabimo člane in občinstvo iz kraške in tržaške okolice, posebno izletnike in hribolazce, v našo va3, ki itak že slovi po svojih vilenicah. Z ozirom na plemeniti namen se nadejamo velike udeležbe. Železniške zveze so ugodne na vse strani. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Ožja volitev v kmetskih občinah. V sledečem podajamo uradno proglašeni izid ožje volitve v kmetskih občinah tolminskega in goriškega okraja. V tolminskem okraju je bilo oddanih 1015 veljavnih glasov od katerih sta dobila samostojna kandidata Miklavič........ 530 glasov, Mikuž.........514 „ , klerikalna novostrufarja Abram ........ 485 glasov, ReJcc.........491 Izvojena sta torej samostojna kandidata Miklavič in Mikuž. V goriškem okraju so dobili samostojni kandidatje GorJup........ 1068 glasov, Furlani........1054 „ Klanjšček....... 1028 „ , klerikalni novostrujarji Kovačič........1021 glasov, Obljube k....... 1047 „ , Roječ......... 1070 „ . Izvoljena sta potemtakem samostojna kandidata Gorjup in Furlani in klerikalni novostrujar Roječ. Pozor, volilci mestne in trške skupine! jutri, f petek, dne i. avgusta, vas kliče vaša naredna dolžnost na volišče, da si izberete može, ki bi nai vas po vašem nejboljšem preudarku mogli čim najuspešnejše zastopati v dtželnem zboru. V slovenski mestni in trški skupini vam je voliti enega poslanca in tu je seveda umljlvo samo po sebi, da more biti izvoljen le mož, ki bo skupaj z dosedaj izvoljenimi samostojnimi, brezstrankarskimi, neodvisnimi poslanci stal kakor skala v boju proti našim narodnim In gospodarskim nasprotnikom v deželnem zboru. Vaši zaupniki so si Izbrali za kandidata moža, o katerem ste lahko prepričani, da bo po svojih najboljših močeh zastopal ne samo koristi svojih volllcev, temveč tudi koristi vsega slovenskega naroda na Goriškem, In ta mož je dr. Karel Podgornik, odvetnik v Gorici. Oddajte torej jutri, v petek, dne i. avgusta, vsi do zadnjega svoje glasove njemu in pokažite tako, da v resnici hočete mirnega, složnega, koristonosnega dela v bodočem deželnem zboru. V laški mestni in triki skupini seveda ni misliti na zmago slovenskih kandidatov, toda to ne sme dati niti enemu slovenskemu volilcu povoda, da bi se ne udeležil volitve, kajti prava sramota bi bila za nas Slovence, ko bi prepuščali Lahom ona mesta in trge, v katerih biva tisoče in tisoče našega naroda, ne da bi tudi tu hoteli pokazati in pogledati svojo moč. Vsi do zadnjega slovenskega volilca moramo na volišče in oddati svoje glasove kandidatom, ki jih (e postavH naš skupni Narodni odbor I Kakor smo 2e poročali, se je lalko-Uberalna kamora začela v zadnjem času precej hudo krušiti, v Tržiču so proglasili samostojne laike kandidate in laška klerikalna stranka zastavi tudi vse svoje meč'. Sloveč c: štejemo tako lepo število glasov v tej skupini, da bodo naši glasovi gotove Jeziček ra tehtnici: od nas bo odvisna izvolitev kandidatov te ali one laške stranke, kar je velikanskega pomena za bodoče d£!o vanje našega ' eželnega zbora. Zato pa |t tudi treba zastaviti vse naše moči, da se v resnici udeleže volitve vsi naši volilci Id oddajo svoje glasove našim skupnim nared nim kandidatom, ki so: dr. Peter Medvedek, odvetniški kandidat v Gorici, dr. Ernest Dereanf, zdravnik v Gorici, Josip Hrovatin, nadučitelj v pokoju in posestnik v Gorici, in Alojzij Brajnik, posestnik pri Barki. Slovenski volilci, zlasti volilci v mestu Gorici 1 Ne dajte se zbegati po klerikalnih novostrujarjih, ki delajo na to, da bi slovenski volilci glasovali za laške klerikalce, temveč glasujte edino le za kandidate skupnega slovenskega Narodnega odbora. Ml Slovenci nimamo prav nobenega povoda, da bi podpirali laške klerikalce, ki nam niso nič manj nasprotni kakor laški liberalci, nam mora biti pred očmi le eno: naš? lastna korist, korist našega naroda, in ta nam narekuje, da ugotovimo In pokažemo svojo moč tudi tamkaj, odkoder nas naš) narodni nasprotniki posili hočejo izriniti, dasira7no smo tudi tu na svojih domačih tleh. Ljudsko štetje je pokazalo, da nas |e natisoče; pokažimo torej tudi pri volitvah, da ti naši tisoči zahtevajo svefih pravic in upoštevanjal Kdor voli naše narodne nasprotnike, je izdajalec svojega slovenskega naroda in ne zasluži več imena Slovenca l Torej jutri, v petek, dne r• avgusta, vsi na volišče za naše narodne kandidate1 Cvetlični dan priredita pevsko-bralnc društvo „Toma)" in podružnica CMD dne 3. avgusta v Tomaju v krasnem kostanjevem logu v »Brcah-Slan ji dol" tik ceste med Tomajem in Dutovljami, pol ure od postaje Dutovlje—Skopo. Program raznovrsten : Sprejem društev v vasi. Skupni odhod iz vasi ob 2*30 pop. Slavnostni pozdrav pred veseličnlm prostorom. Nastop društev: Proste vaje Sokolov. Petje, godb?, šaljiva pošta, ples, kraški „kofe* in ječmen; starinski muzej, zbirka kraških prastarin, bo odprt od poldne do 11 zvečer. Tu se bo videlo vse starine, s katerimi se je ukvarjal nekoč prvotni kraški prebivalec. Vrla kraška dekleta v pestrih narodnih nošah bodo predajala različno narodno b'ago, razglednic?, kolke, cvetlice itd, vse za družbo sv. Cj, potem pa so nekateri nateknili nekake so djalnodemokratske znake, nakar se je kmalb začel prepir in potem pretep. Začeli so'po kiti streli in tudi noži so se posvetil?. Pri trtel je tjakaj orožnik, a ker je bil sam, n> mogel aretirati vseh razgrajačev, temveč samo par in še te s težavo. Bilo Je tud' ranjencev. Orožnik je odvedel aretlrance v Boljunec In potem v Koper," par ranjencev oa so baje prepeljali v tržašk) bolnišnico. Kdo so bili pretepači, se ne ve, ker jih nihče domačih ni poznal. Ta dogodek pač res jasno kaže, kako nujno potrebna bi bila pomnožitev orož-ciftva pri nas, kamor zlasti ob nedeljah pri haja mt»ogo tujcev, ki le preradi uprizarjajo potem take stvari, kakor je bila zgoraj nnipnlena MALI OGLASI MALI OGLASI m raEnsaJo po 4 vin. ~ besedo. Miitoo tiskane besed« enkrat L 1 »et Najmaqjia pristojbina 40 vin. Plača m takoj laaaratnemn od del lin. nnnnnmnnnnnnrinnnnnnrif Modistinja k,obuke pod t0 cenami. Ulica Nuo\a 1614 45, I. nadstropje._ Takoj S6 odda ^ C^merciale ŠteV. 18, 169fv IV. nadet. Cfonnuanio z en0 ■ bo in z TOd° ▼ kuhi* OiailUvaHJCl „ji; 2 aktadififi in delavnica a) garaga oddajo ae t Via Amerigo Veapucci štev. 8 (Sv. Jakob).__1646 Prnria QO zaradi Odpotovanja zakonska »oba T ruud OO popolnoma nova. — Ulica Risr.rta Štev. 7, L n. 1649 PrnHa en kotel ra PetroleJ- riUUd O© tronio 2, gostilna. Naslov: Pe-1647 Dllfiovio in delavce išče rudokop „Adria" pri ntlUarjO Divači (Kran sko). 1629 Bazovski mladeniči priredijo javen p 1 e a dne 3. av gusta na vrtu „Konaumnega dreštva". - 8virala bo □aredna godba is Lonjerja. 1636 Mlađanima pol-delavca za Batfat iščem. Pr-miaucilllid glasiti se ie : al. Nuova b. (1637 Tpnppf jApu podi>k na citre. — Lekcije pod ll»"IOUl#dl ugodnim pogojem. Na prodajno tudi že rabljene c:tie. Via del Toro 7, I. 1638 P^lnnm^a M> novim vodstvom, na nove I npurui/o uiejeni hotel „Pri zlatem Jelena" v Gorici. Cene zmerne. 1252 Rriveki oolnn Trg Barri€ra vcetia st. 7 UIIVOlll oaiuil vis - k - vis tramvajske po ataje. — Toiletna postrežba. — Higijeničae potrebščine. — Lasuljarska dela. — Priporoča se udani lastnik Do m i n i k L u p o 1 i. 1617 Avtomobil laudaulet (Doctorvvagen) Puch 16 HP, 4 cil. skoro nov se proda na obroke. Naslov pri „Edinosti" pod št. 164!. J{ans Schmidi Mobotchnik TELEFON TRST it. 1085 bL delta Zonta št. 7.1. 1905 ZALOGA OBUVALA in lastna delavnica PAVEL VISINTINI Trst, ul. G. Carducci 27. Podružnica: ulica Riborgo St. 23. Velika izber moških in ženskih čevljev.Poprave se izvršujejo točno in solidno po zcer«lh eonah « V dobroznani mesnici 1 Trst — Piaz^a Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in kc štruncwo meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE. 4 V H D K r=\ Francesco Bedmar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivainih strojev oicikijev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Pcnterosso Ste*. 4 v lilico Campanile štev. 19. BSEiiiUSElEitiHHEIHiiSli i II Ljudska urarna H BOGOMIL P1M01! %% Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 || (rdscroti certfe it. iitna gorega) - M rf^rv Bog-at izbor ar, verižic, ovratiilit verižic, uhanov, pr-stur.ov, zapestnic Itd. Konkurenčne cene. ^rf iaiaiianiaaEiaysaiiiiiiaais Oblastveno dovoljena JJd* ■ PRODAJALNA ČEVLJEV R.NEUMA TRST -- CORSO ŠTV. 29 — TRST likvidira, la se prodajo ysi v zalogi nahajajoči ae čevlji po izredao zaižaulh cenah. Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vr-»te in je s tem vsakomur dana prilika, da sa preskrbi z dobrimi in finimi č:vi]i po izredno nizkih ce: ah. im m DE :r CROATIA Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske In Prcradovićeve ulice. ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edini domači zaramalii zarod. Ustanovljena leta 1884 D II Glavno zastopstvo 2 Ljubljana, Kovisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št I. II. nad. G - - - Telefon 25-94 --- Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji iledeča zavarovanja: I) Na življenja 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in amrti, 2) Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgrado in tovaren« 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalni&kega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (2-ta, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........ifif Letni dohodek premije s pristojbinami . . . .' . K 'C Izplačane Škode......................... K"(f4H2£6 Sposobni posredovalci in akvizlterjl se sprejmejo pod ugodnimi pogojL Natanjfneje informacije daje PoMia JUtfH^ T\i flCl LaTatOlO St L 1 1. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) Zastopnika za Goriško 5 sedeženi v Gorici sta Franc Perko v via deli* ----scuola agraria 6 in D. Gilčvert, ul. Bertolini 20 =1 □ I-lf==-II-==1| □E m