NO. 203
Ameriška Domovina
/!■/1/1- E I* ■ G/% Pil— HO/W F
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
CLEVELAND 3, O , WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1953
SLOVGN1AN
MORNING N€WSPAP€R
LETO Lm — VOL. mi
SATANSKA DVOJICA JE PRIZNALA UMOR OTROKA
Zločinska dvojica, Hall in ženščina Bonnie Heady sta priznala, da sta izkopala dečku grob, še preden sta ga odvedla iz šole in ugrabila. — To je najstrahovitejši in najostudnejši zločin, o katerem smo še kdaj slišali ali brali.
V tržaški spor je posegla Sovjetska zveza
ST. LOUIS. — Carl Austin; Hall in Mrs. Bonnie Heady sta v (picmedeljek priznala, da sta umorila malega Roberta Greenlease (ter izkopala celo, njegov grob žei prej, preden sta ga ugrabila.
Soočena z množino dokazov fliE^ram njima, se je zločinska 'dvojica vdala ter priznala, da! sta izkopala grob ter kupila tudi živo apno, s katerim sta posula "truplo, že prej, preden sta, ga prišla iskat v katolišboi šolo! V Kansas Cityju, kar se je zgodilo 28. septembra.
V avtomobilu, ki je bil last; ženeS Heady, so odkrili krvave madeže kakor tudi luknjo od re-valverske krogle. Dotični revolver je bil Hallova last.
Dečkovo trupelce so našli v grobu, nad katerim je bilo, vsajeno cvetje, v sredo na vrtu don ma Mrs. Heady v St. Josephu, Mo Zločinska dvojica je zdaj tudi odvezala vsake krivde bivšega kaznjenca Johna Marsha, 10 katerem sta izprva rekla, dat jje on ubil dečka. Zdaj sta priznala, da je dečka umoril Hall.
Justični tajnik Herbert Brownell Jr. je izjavil, da je ugrabitev in umor v državi Kansas nod-Lindberghovim zakonom zločini po; prvem redu in kazniv s smrtjo.
Federalni in državni organi: še vedno iščejo drugo polovico' odkupnine, ki' je znašala $600,-000; — $300,000 so dobili pri obeh zločincih.
Kljub temu, da je Hallovo priznanje očistilo Marsha vsake krivde, so oblasti mnenja, da sta zločinca tudi njega umorila, če je imel količkaj opravka s! (to zadevo, da bi bila ena priča manj na svetu in da ne bi blcu treba odkupnine deliti z njim.
Zdaj iščejo Marshevo truplo* na farmi Mrs. Heady, katera leži 50 milj severno od St. Louisa.
Strahovito priznanje Carla;
Halla in ženščine Bonnie Heady, da sta izkopala grob za šestletnega dečka še preden sta ga ugrabila, presega vse, kar smo' Kffajskl kufiaf DfiZIial doslej še slišali ali brali; ta zlo-1	nftn0eii
čin jima odvzema vsako pravico,, •illlOl pOCGSIMCG
S smrtno kaznijo, kateri ne iz-begneta, ne bo poravnan njiju račun! Vendar ju boi kazen odstranila s tega sveta, s čemer bo' postalo življenje tukaj lepše, ker ga ne bo zastrupljal njun smrad.. Toda prišla bosta pred višjega, Sodnika! Pa tudi celo ob Njegovi milosti in razumevanju dejanj grešnih ljudi, je težko za-popasti, kako ho mogel Bog naj ti eno samo; olajševalno okoliščino v dejanju tega zločinskega 'satanovega semena! . . .
Plavanje v Sf. Glair Recreation Center
CLEVELAND. — Carl Wittke, nadzornik St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. (kopališča), sporoča za jesen in zimo sledeči red plavanja:
Dečki od 7 do 10 leta; torek in četrtek od 4. do 5. ure zvečer.
Deklice od 7 do 10 leta: ponedeljek, sreda in petek od 4. do 5. ure zvečer.
Dečki od 11 do 14 let: ponedeljek, sreda in petek pd 5. do 6. ure zvečer.
Deklice od 11 do 14 let: torek in četrtek od 5. do 6. ure zvečer.
Fantje od 15 do 17 let: ponedeljek in sreda od 6. do 7. ure zvečer in torek od 7. do 8. ure 'zvečer.
Dekleta od 15 do 17 let: torek in petek od 6. do 7.- ure in ponedeljek od 7. do 8. ure zvečer.
Fantje in dekleta od 15 do 17 et: četrtek od 6. do 7. zvečer.
ženske: sreda od 7., do 8. ure zvečer.
Moški in ženske skupaj: ponedeljek od 8. do 9. ure zvečer.
ženske: torek od 8. do 9. ure zvečer.
Moški: sreda od 8. do 9. ure zvečer.
Družine: petek od 8. do 9. zvečer.
Reševalni tečaj za odrasle se bo vršil vsak četrtek od 7. do 9. ure zvečer.
da bi se ju še smatralo za — človeka.
Tega groznega zločina ni mogoče zapopasti, ni mogoče « njem zbrano in logično misliti, in ogorčenja ter gnusa ni mogoče izraziti z besedami, ker jih ni. v nobenem besednjaku naj bogatejšega modernega jezika. In na tem svetu ni kazni, ki bi odgovarjala temu hladnokrvnemu, bestijalnemu dejanju.
Ni je božje postave, katere ne bi ta dva zločinca prelomila, niti ne človeškega zakona, kateremu bi se ne rogala! To je zločinski par lažnivcev, sleparjev, prešuštnikov, morilcev in pijancev!
v New Yorku
NEW YORK. — Neki kitajski kuhar je priznal, da je umoril in razkosal pocestnico Kay Gibbons (o katere smrti oziroma o najdbi njenega razkosanega trupla smo včeraj poročali. Ured.).
Kitajski kuhar, ki je storil to' strašno dejanje se piše James Lew in je star 34 let. ,
Dejal je da jta je umoril in razkosal v navalu ljubosumnosti, ko mu je rekla, da se hoče z nekim drugim poročiti.

Vremenski
prerok
pravi:
Danes sončno in bolj toplo. Jasno in ne prav hladno ponoči.
-aseg ladje s kontraban-dom
CADIZ, Španija. — V bližini Malage je bila zasežena motorna ladja, ki je imela na krovu 40 tisoč kartunov ameriških cigaret.
Gov. F. J. Lausche je imenoval T. Burke-a za zveznega senatorja
župan Burke bo zasedel mesto umrlega senatorja Roberta A. Tafta, voditelja Razjarjena množica pre'
SRD PROTI AMERIKI V BEOGRADU
republikancev v senatu.
CLEVELAND. — Kakor smo že včeraj na kratko' poročali, je governer Lausche imenoval clevelandskega župana Thomasa! A. Burke-a za zveznega senatorja na položaj umrlega senator-
ja Roberta A. Tafta, republ. voditelja v senatu.
Governer, ki je osebni prijatelj Burke-a in njegov politični mentor, ga je imenoval za župana štiri tedne pred tem, ko je imel Burke končati svoj županski urad, za katerega ob zadnjih 'volitvah ni več kandidiral.
Burke je bil eden najpopularnejših županov v Clevelandu, sedeč po veliki večini glasov, si katero je vedno zmagal. Zdaj bo končal svoj peti termin koti clevelandski župan — prvih 10' mesecev je županova! kot Lau-schetov naslednik, osem let pa kot izvoljeni župan.
Burke boi zdaj služil kot nominiran senator, dokler ne bo v novembru leta 1954 izvoljen njegov naslednik v senatu.
Združene države so dobile oporišča v Grčiji
tepa svoje lastne roja ke, ki so uslužbeni pri Amerikancih.
BEOGRAD. — Neki ameriški dijak je bil včeraj prisiljen pobegniti pred množico v Ameriški informacijski urad, oni jugoslovanski državljani, ki so prišli tja, da bi brali ameriške bu-letine z novicami, pa šo bili pretepeni.
Množica je pretepla načelnika Informacijskega urada Kinga, kateremu je razbila nos, v torek zvečer pa je bilo pretepenih sedem j ugaslo v. uslužbencev tega urada, med njimi dve ženski, ko so odhajali z dela domov.
Ameriški informacijski urad je bil v ponedeljek odprt samo eno uro. Vsak Jugoslovan, ki je prišel v urad skozi policijski kordon, je bil ob svojem odhodu iz urada pograbljen in pretepen.
Tekom noči je množica z apnom napisala na pločnike pred ameriškim in angleškim uradom: “Vhod za izdojdee!”
V ponedeljek je jugoslov. časopisje tudi prominentno objavilo ime Sovjetske zveze kot podpornice Jugoslavije v njenem tržaškem sporu, in sicer prvikrat izza Titovega preloma) z Moskvo. Istočasno je objavi-
Sovjetska zveza dolži zapadni sili, da sta kršili določila italijanske mirovne pogodbe in da vzdržujeta v Trstu ilegalna oporišča agresivnega severnoatlantskega bloka. - Pogodba določa, da mora ostati Svobodno ozemlje nevtralno in demilitarizirano.
Poseg Moskve v to sporno zadevo utegne čisto predrugačiti stanje stvari. — Kaj se kuha oz. kaj se je že skuhalo med Moskvo in Beogradom, seveda ne ve noben nepoklican človek. — Washington je izjavil, da ne popusti pri svojem odloku glede Trsta.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
'ogodbo sta podpisala ameriški ambasador Cavendish Cannon in grški minister zunanjih zadev.
ATENE, Grčija.
zdr. državam in Vel. Britaniji.
Prve ameriške družine, ki so> imele oditi iz Trsta, odkar je bila naznanjeni, da je zona A dodeljena Italiji, so odpotovale V torek z ameriškim parnikom — Združene) Geigerjem. Uradniki v Trstu države in Grčija so skovale nov .niso navedli števila teh družin, člen v verigi NATO obrambne-j vendar je znano, da je bilo šte-ga sistema, ko so v ponedeljek vilo majhno.
podpisale pogodbo, s katero je!	------o-------
Grčija avtorizirala Amerikan-cem uporabo večjega števila grških letalskih in pomorskih o-porišč.
Pogodbo sta podpisala ameriški ambasador Cavendish Cannon in grški zunanji minister Stephen Stephanopoulos. Podpis pogodbe je bil objavljen tudi v Washingtonu.
Državni department je izjavil, da bodlo) grška oporišča na: razpolago tudi ostalim NATO državam.
—- —w » J ^	o. 4. m, j. ji i j t* \y
lo časopisje trpke članke proti tih Zapada, ki so bili objavljeni
igipčan, ki je pomagal Angležem, je umrl na vešalih
Churchill svari pred dvojnim samomorom-Amerike in Sovjetov
Sovjetska ladja rešila Angleže
LONDON. — Neka ruska ladja je rešila 39 pomorščakov angleške ladje Timberman, ki se' je na pečinah v Arktiku razklala na dvoje.
Obsojenec je bil uslužben pri angleških četah v Suezu.
KAIRO, Egipt. — Dne 13. oktobra zjutraj je umrl tukaj naj se.” vešalih sivolas Mahmud Sabry,| Churchill je dalje
Neformalen posvet in razgovor bi pomiril svet, je rekel stari angleški državnik.
MARGATE, Anglija. — Brit-ski ministrski predsednik Churchill je v soboto nujno pozival na “prijateljske, neformalne in osebne” razgovore med vodite-jlji Vzhoda in Zapada, ki naj odpravijo nevarnost vojaškega napada.
Premier, ki je star 78 let, je povedal na shodu konservativne stranke, da prav resno upa, da bi nenapadalna pogodba, ki bi jo podpisala in podprla Amerika, preprečila, “da bi se Sovjetska zveza in Amerika v tretji
basador Popovič je po razgovoru z državnim tajnikom rekel časnikarjem, da je bil razgovor ‘zadovoljiv’ in da se bo naslednji dan vrnil k ponovni konferenci ž njim.
Nevaren položaj
“Situacija je res nevarna”, je rekel Popovič, “toda upam, dal se nam jo bo posrečilo; popraviti s skupnim prizadevanjem.” Naj višji amer. uradniki navzlic trpkosti jugoslovanskih pm testov stavijo še vedno na karto, da Tito ne bo tvegal vojaške akcije.
Njihova glavna karta v tej igri je v obliki dajanja gospodarske in vojaške pomoči Titu in njegovemu režimu v očigled groženj Sovjetije in njenih satelitov. V preteklih treh letih je dala Amerika Titu za $900,000, 000 gospodarske in vojaške pomoči, Anglija in Francija pa sta ji dali manjše vsote.
Zaposleni Bebler BEOGRAD. — Zunanji minister Aleš Bebler je bil v ponedeljek silno zaposlen mož. Razpravljal je namreč z vsemi tremi ambasadorji: Združenih držav, Velike Britanije in Italije.
Nato je vsem trem izročil i-dentične note, s katerimi je pozval zapadne vlade na konferenco o Trstu ter poudaril, da je — “stvar zelo nujna” in da bi izgubila vsaka vrednost, če bi bil Sovjetske note ne 'omenjaja Trst izročen Italiji, preden bi se
ta seja vršila.
Razgovor z ambasadorjem Sovjetije
Nadaljni posetnik je bil sovj. ambasador Vasilij Valkov, ki je' (verjetno sporočil Beblerju zanimanje njegove države za tržaško vprašanje.
Ameriški in angleški diploma-z Zapadom. Dokler ni prišlo dol ti so predložili Beblerju svoje
MOSKVA. — Dne 12. oktobra je' Sovjetska zveza posegla V tržaški spor ter obdolžila Združene države in Veliko Britanijo “težke kršitve” italijanske mirovne pogodbe, ker so prisodile tržaško zono A Italiji. Identične hote, ki soi bile izitcičene Združenim državam in Vel. Britaniji, oddajane po moskovskem radiu ter objavljene v moskovskem časopisju, izjavljajo, da bodoi vlade obeh zapadnih držav odgovorne za posledice.
Note poudarjajo;, da na pod-agi ital. mirovne pogodbe iz leta 1947, mora postati Svobodno tržaško ozemlje “nevtralno m demilitarizirano”.
“Ilegalna oporišča” Sovjetska zveza dolži združena države in Vel. Britanijo, da sa kršile svoje obveznosti, ker so: spremenile Trst v “ilegalno an-glo-ameriško vojaško in pomorsko oporišče, ki igra važno vlogo v vojaških načrtih severnoatlantskega bloka.”
Te mote predstavljajo prvi izraz sovjetskega mnenja o načr-
pretekli četrtek. Doslej je sovjetsko časopisje molčalo v očigled silnih jugoslov. demonstracij in Titovih groženj, da bodo vkorakale njegove čete v zonoi A v trenutku, ko jo bodo prevzele v svojo oblast italijanske čete.
niti z besedico Jugoslavije, ne njene vloge v Trstu kakor tudi ne njenih protestov.
Pestovanček Moskve Diplomati v Londonu so mnenja, da se hoče Sovjetija okoristiti s sedanjo priložnostjo. Prvi vtis je bil, da Sovjetska zveza; podpira Tita v njegovem sporu
Po pismo naj pride—
Pošta je pustila v našem uradu pismo za Josefino Oberstar v Clevelandu. Pismo je bilo oddano na pošti v Ilirski Bistrici v Sloveniji.
Rojenice—
Gospodu Metodu in gospej Herti Milač, 1032 E. 74 St. se je rodil sinček - prvorojenec. G. M. Milač je pevovodja mladega pevskega zbora KOROTAN. — Iskrene čestitke!
Prva obletnica—
V	petek ob 6.30 bo v cerkvi1, Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Fortuno v spomin' prve obletnice njegove smrti. Tretja obletnica—
V	četrtek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Mirtič v spomin tretje obletnice njegove smrti.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih.
Seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda,' št. 191 KSKJ ima nocoj ob osmih sejo v AJC na Recher Ave. “Open House”
V	četrtek zvečer med 7:30 in 8:30 bo pri Mr. in Mrs. John Mihelich na 1200 Addison Rd., “Open House” za županskega kandidata' Anthony Celebrezze. Kdor bi se rad z njim srečal, je dobrodošel.
Enajsta obletnica—
V	četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josephine Toporiš v spomin 11. obletnice njene smrti.
Dvanajsta obletnica—
V	četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Alojza Štefan v spomin 12. obletnice njegove smrti.
Pogostitev gosta—
Nocoj ob 7:30 se bodo sešli pri Grdinovih na E. 62. cesti domačini in prijatelji, da se pogovore z Rev. Jernejem Svete, ki se mudi nekaj tednov tukaj na počitnicah. Prišel je iz Wyomin-ga, kjer službuje, odkar je prišel v Ameriko. Rojaki iz Preserja so vabljeni, da ga obiščejo. Predvajane bodo tudi slike ’z Preserja.
Trideseti dan—
V	petek ob 8:30 bo; v cerkvi sv. Vida sv. maša za Veronika Primožič na 30. dan njene smrti.
spora med Titom in Moskvo, le Sovjetija dosledno podpirala Tita v njegovih tozadevnih zahtevah.
V svojih zadnjih notah Sovjetija trdi, da so Anglija in Združene države kršile poravnavo o Trstu, ki je bila odločena v Varnostnem svetu Zdr:	narodov.
Note trdijo, da so Zdr. države in Vel. Britanija blokirale imenovanje tržaškega governer j a, kakor določa mirovna pogodba.
Sovjetija trdi, da sta obe zapahni vladi odklonili vse gover-nerske kandidate brez vsake osnove in podlage za svojo odklo-
pbateste glede napadov na načelnika Ameriškega inform, urada in napada na sličen angleški urad, nakar jim je Bebler izrazil obžalovanje jugoslov. vlade, irekoč, da bo storjeno vse, da se1 prepreči ponovitev takih dejanj. Toda dodal je, da ne more jamčiti za varnost kakih 200 Ame-rikancev, ki so dodeljeni amer. misijam v Beogradu! . . .
Iz raznih naselbin
svetovni vojni raztrgali na ko-
sta jih pred tem sami predlaga-,	—j- dejal, da li.
star 57 let, ki je bil preje zapo- njegovi “zvesti zavezniki” — WASHINGTON. — Združene! slen pri angleškem svojaštvu ob|pri čemer je dal jasno razumeti,'države so v ponedeljek izjavile, Sueškem prekopu. Obdolžen je ,da misli predsednika Eisenho- da ne bodo spremenile svojega bil izdaje in “mučenja egipčan-(werja in francoskega premierja sklepa glede Trsta v očigled trp-skih patriotov.” Na smrt ga je^Laniela — doslej še niso spre- kih protestov Jugoslavije.
MORGANTOWN, Ind. — Tu je 22. sept. umrl stari naročnikj Ameriške Domovine rojak Johni nitev, ter nista pristali celo na Zupančič, ki je živel na R. R. 2, imenovanje onih kandidatov, ki'Box 24. Pokojni se je rodil 4.
junija 1885 v Cerovem logu v Šentjernej ski fari na Dolenj-
obsodilo vojaško sodišče, nakan,jeli njegovih apelov za sestanek
je obsodbo potrdil Revolucionarni koncil.
Obtožnica mu je očitala, da je izdajal one Egipčane ki so Vodili napram Angležem geril-sko vojno).
in osebne razgovore s sovjetskim premierjem Malenkovim “Naša vlada je trdno prepri-
iskem.
otrok.
Zapustil je ženo in pet Naj v miru počiva.
Neki uradnik državnega de-partmenta je po 50 minut trajajoči seji jugoslov. ambasadorja speri je izjavil, da morajo biti' Popoviča z drž. tajnikom Dul-.Združene države Evrope ustvar-
De Gasperi za Združeno Evropo
RIM. — Bivši premier De Ga-
čana, da moramo vztrajati zajlesttm izjavil, da vlada Združe-'jene sebi na ljubo, ne samo kot tak sestanek med svetovnimi .hb držav ne bo popustla pri odbijač med Združenimi drža-voditelji”, je rekel Churchill, jsvoji odločitvi glede Trsta. Am- vami in Sovjetijo.
NAJNOVEJŠE VESTI
BEOGRAD. — Tukaj je izbruhnila nova jeza glede odločitve o Trstu. Množice zahtevajo od vlade, naj jim da puške. Množica kriči: “Dajte nam puške da pokažemo italijanskim tatovom! Dol z Ital jo! Dol s psom, premierjem Pello! Pripravljeni smo dati svoja življenja, toda niti palca tržaškega ozemlja!”
WASHINGTON. — Državni department je naznanil, da bo državni tajnik Dulles odletel v London h konferenci “Velike trojice,” kjer bodo razpravljali o eksplozivnem tržaškem in drugih problemih.
STOCKHOLM, Švedska. — Winston Churchill tvorec in pisec moderne zgodovine, bo dobil letošnjo Nobelovo literarno nagrado v znesku $35,000.
PANMUNJOM. — Komunistični vir naznanja, da bodo pričeli komunisti jutri z dolgo zavlačevanhn “p o j a s n jeva-njem” 23,000 vojnim ujetnikom, zakaj naj bi se vrnili domov pod komunistični režim.
^3-
Ameriška Domovina
/*•/VI »	■ O/% (%J—M O/VI»
mtcrezzasr-.
«117 St. Clair Ave.	UEnderson 1-0628

Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA	»
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
*^^>83	No. 203 Wed., Oct. 14, 1953
Kje je rešitev?
Danes ni več dvoma o tem, da se je v Združenih državah pričelo upadanje industrijskega obratovanja in z njim združene zaposlitve in veliko zmanjšanje farmarskih dohodkov. Sedanja vlada študira načine in pota, da bi preprečila nadaljevanje tega procesa in da bi preprečila kako večjo gospodarsko krizo. Prosperitete, kot je bila še lani, najbrž ne bo mogoče ohraniti. Delavski voditelji na letošnji konvenciji A. F. L. so poudarjali, da za kako depresijo ni nevarnosti, dokler ne preseže število nezaposlenih 5 miljonov. Trenutno torej ne grozi kaka nevarnost depresije, toda treba je pravočasno vse ukreniti, da se ne sproži plaz, ki bi ga bilo kasneje težko ustaviti. Nihče ne more sedanji vladi očitati, da se ne trudi na svoj način proti gospodarskim tež-kočam, toda delavski zborovalci na konvenciji A. F. L. so sprejeli resolucijo, ki trdi, da sedanji ukrepi vlade še bolj pospešujejo gospodarske težave in upadanje zaposlitve.
Jasno je, da sta si tu v nasprotju dva različna gospodarsko socialna nazora. Na eni strani je čisto kapitalistični, ali dobičkarski, ki je prepričan, da je že vse rešeno, če se podjetnikom dobro godi. Ta stran velikega podjetništva, ki ima v republikanski stranki vodilno vlogo, vedno poudarja, da je edino zdravilo za vse gospodarske težkoče popolno svobodno gospodarstvo brez kakega poseganja državne oblasti. Toda ti krogi, se zdi, sami svojim trditvam ne zaupajo preveč. Na vse načine kritizirajo Rooseveltov “New Deal” in Trumanov “Fair Deal” kot nekak “socializem,” kar je popolnoma napačno. Socialno usmerjena gospodarska politika še ni socializem, kar smo že večkrat poudarjali.
Bil bi res že skrajni čas, da se preneha s tem demago-Utanjem, ki končno služi le socializmu in komuni-se namreč ameriškemu delavcu od kapitalistično e strani vedno govori in vcepljuje misel; da sta eal” in “Fair Deal” le socializem, je kaj možno, da :el vnemati res za socializem, ker se zaveda, da ima mnogo koristi od obeh “Dealov.” Na vsak način je nevarna igra, če se socialno delo državne oblasti zamenjuje s socializmom.
Liberalno načelo, naj se vse samo razvija svobodno, kakor se hoče, je že zdavnej izgubilo svojo vrednost. V težkih gospodarskih prilikah ne more država držati križem rok in mirno gledati, kako vse propada, kot se je zgodilo pred dobrimi dvajsetimi leti, ker sicer silni plaz propadanja vse podira pred seboj. Res ni država za to tu, da bi ona sama na svoj račun v svoji režiji vodila vse narodno gospodarstvo, kar zahteva socializem, njena dolžnost pa je, da usmerja vse gospodarstvo v splošno korist naroda in da poseže v tok razvoja tam, kjer grozi velika nevarnost.
Vsako človeško delo ima svoje napake, tako sta jih imela tudi “New Deal” in “Fair Deal,” toda priznati moramo, da sta ameriškemu ljudstvu tudi prinesla mnogo dobrin. Tudi sedanja vlada še vzdržuje mnogo odredb in zakonov iz one dobe, čez katero republikanci tako udrihajo. Naj omenimo le zakon o državnem nadzorstvu bank. Po čisto liberalno kapitalističnih nazorih bi-tega nadzorstva ne smelo biti, pa vendar so zanj tudi največji nasprotniki Rooseveltove in Trumanove gospodarske politike, ker se dobro zavedajo, da se s tem preprečujejo velike bančne špekulacije, ki so svoj čas med drugim povzročile veliko depresijo.
Kako velik vpliv ima nesocialno čuteče krilo republikanske stranke na sedanjo vlado, se je posebno izkazalo ob priliki pogajanj za spremembo Taft-Flartleyevega zakona in nato sledečem odstopu delavskega tajnika Durkina. Vsekakor je očividno, da predsednik Eisenhower želi ustvariti v-državi socialni mir, sporazum med delavstvom in podjetništvom tako, da bi se delavstvo ne moglo upravičeno pritoževati, pri tem njegovem stremljenju pa mu je največja cok-3ja veliko podjetništvo v stranki. Po želji predsednika je Durkin sestavil poseben odbor, kjer so bili enako zastopani delavci, podjetniki in konsumentje, ki naj bi sporazumno določil, kako naj se izboljša Taft-Hartleyev zakon. Iz poročil je sedaj razvidno, da so zastopniki podjetnikov preprečili vsako koristno razpravo. Ko se je nato po dolgih debatah dosegel sporazum med delavskim tajništvom in Belo hišo o predlogih za izboljšanje tega zakona in je to besedilo prišlo v javnost, so podjetniški krogi v republikanski stranki s silno agitacijo povzročili, da predsednik ni poslal senatu že dogovorjenih predlogov.
Mr. Durkin je radi tega odstopil kot delavski tajnik, ker je videl, da pod takimi razmerami ne more ničesar koristnega storiti. V poročilu o vzrokih svojega odstopa povdarja Mr. Durkin, da je celo bivši senator Taft soglašal z mnogimi predlogi za izboljšamo Taft-Flartleyevega zakona, ki so jih potem zavrgli Taftovi lastni pristaši. Senator Taft je torej sam uvidel, da je treba njegov zakon izboljšati, da se mu vzame vsaka ost proti delavstvu in da pride do sporazuma in miru med podjetništvom in delavskimi organizacijami.
Velika škoda za vso državo je, da so se preprečili ti koristni napori. Durkin je kot zastopnik delavstva šel, kot trdi, do skrajnosti v svojem popuščanju. Kot se zdi, so delavske organizacije bile tudi pripravljene, da nekaj žrtvujejo od svojih zahtev. Vsled Durkinovega odstopa in nepopustljivosti
na strani podjetnikov v republikanskih krogih se je veliko delo za socialni mir v državi za enkrat ponesrečilo. Mislimo, da bi se moralo to pričeti znova, čeprav bo ozračje morda po sedanjih dogodkih postalo bolj napeto. V sporazumu med delavstvom in podjetništvom v državi je edina rešitev za splošni blagor Amerike.	M.
----------o----------
Domovina v pismih in časopisih
Versko življenje na kmetih
Veliko je pesimistov in pravijo, da je sedanja mladina izgubljena v verskem oziru, da je brez Boga. Ni dvoma ,da komunistom pri polni porabi nasilja veliko uspeva. Ni pa tudi dvoma, da tako nasilje med mladino rodi odpor in da tudi starši bolj porabijo svoj vpliv nad svojimi otroki, kot so ga porabljali včasih. Takole popisuje objektiven mož sliko farne oer-fkve nekje na Gorenjskem na Veliki šmaren: “Tako lepo kot na- Veliki šmaren v farni cerkvi ni bil nikoli prej. Cerkev! pri obeh mašah ob šestih in desetih nabito polna. Mnogo sv. obhajil, petje krasno, cerkev o-kinčana, vsi ljudje k darovanju. Vse je praznovalo. Samo tri komunistične družine so ostenta-tivno delale. Neverjetno trdno se drži naše ljudstvo povsod, kamorkoli prideš. Peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. Ponekod vidim znamenja (križe, kapelice) odstranjena, oplenjena, tega v teh krajih ni. Ob križih pri potih in cestah in vaseh vidiš povsod cvetice in razpela lepo okrašena. — Tudi v Ljubljani je versko življenje živo. Prvi petki in sobote se lepo praznujejo. Cerkveni govori so pomenljivi in času primerni. Mnogo Tvojih poklicnih znancev je našlo pot v cerkev. Pri oo. frančiškanih lepo pridiguje pater X, v stolnici dekan Y in drugi. Pred podobo brezjanske Marije je vedno polno molilcev. Seveda pa sistem od dneva do dneva poostruje svoj boj proti veri. Naj hujši je pritisk na učiteljstvo. Mnogo si jih ne upa več v cerkev. Kako hudo je mnogim, si lahko misliš.” — Vidite, da je duh odpora proti nasilju v verskih zadevah velik in je ta duh tem silnejši čim bolj zatirajo vero in pritiskajo na one, ki jih imajo pod oblastjo. Zato pa jim je svoboden kmet trn v peti in najbolj navaljuje-jo nanj, ker jim kljubuje, ker se drži vere in navad svojih dedov.,
Bodrilna miselnost
Pod diktaturo ljudje več mislijo, se bolj poglabljajo v versko življenje, kot v časih politične in verske svobode. Takole pravi pismo: “Bral sem knjigo. Socialno pitanje. V dodatnem poglavju opisuje belgijsko Kmečko zvezo. Bila je čisto cehovski zgrajena in čisto na versko-za-družni podlagi kakor neka bratovščina s skupnim letnim obhajilom na dan sv. Izidorja, s svojim duhovnikom itd. Pri nas: se je mnogo delalo; zdi se, da preveč samo na zunaj, premalo, pa na znotraj. Glavna družilna ideja je vedno in povsod verska na eni ali brezverska na drugi strani. Pri nas je bila beseda “naš” ’večkrat preveč zunanja. Danes srečavam v javnosti celo vrsto “naših” imen. Na zunaj “naš,” v resnici pa gmotar in pri svoji jati. Ta nauk je sicer drag, toda dragocen. Vsako novo življenje in tudi novo spoznanje se rodi v trpljenju! . . .. V današnjem nemirnem in temnem morju udarjajo na vse nas silni idejni valovi in toki. Hvala Bogu, da imamo pod seboj trdna idejna tla, temelj in kompas! Na ’krmilu je naš Očka. Ladjin propeler — čas se vrti vedno hitreje, ha reakcijski pogon; toda krmilo ima svojo jasno in trdno smer: vse v večjo, slavo božjo. In taka misel človeka tolaži in drži!” — Glejte,. kako se v mislih popolnoma predajo božjemu vodstvu, kako mu zaupajo v tem dolgem trpljenju, ki je potrebno in očiščujoče. Ali imamo mi v tem pehanju za dobrinami tega sveta čas za tako
razmišlijevanje? Ali smo tako: polni zaupanja v neskončno božjo previdnost? Če ne drugega, se lahko iz tega učimo, kakšen velik pomen ima trpljenje.
Tudi dr. Bakarič pridiga
Pisali smo zadnjič, kako je začel pridigati Kardelj delavcem, naj bi prav vodili podjetja, in se ne dali zavajati pohlepu po dobičku oz. velikem zaslužku. Isto dela tudi Bakarič. Govoril je v Zagrebu v centralnem ko-mitetu Zvezd komunistov Hr-vatske. Dva primera biča. Zagreb bi morali preskrbovati s hrano trgovski kolektivi in gledati, da jh mleka zadosti in da ni predrago.. Bilo pa je ravno nasprotna: mleka je manjkalo in je bilo zelo drago. Kaj se je dogajalo? Kmetom so dajali v Zagrebu po 12 din za 1 liter mleka, zunaj pa so dobili po 27 din, če so ga prodajali za predelavo v maslo in sir. Ker je bilo malo mleka, so trgovska podjetja navijala ceno, namesto da sežejo dalj na deželo n. pr. v Liko in Gorski Kotar, kjer bi bili mogli predelavati mleko v maslo in sir, mleko iz okolice Zagreba pa voziti v Zagreb za prodajo.
Drug primer so one industrije, ki delajo predmete za opremo bazičnih (osnovnih) industrij. Te industrije so silno dvignile ceno svojih predmetov, ker so se zavedale, da bazične industrije morajo pohiteti z izgraditvijo in se opremiti. Tako: so ta podjetja delala monopol-ske dobičke, ali kot pravi Bakarič ekstra-dobičke:. . . . Todai ekstra-dobičld iz navijanja cen vplivajo na povečanje denarnih kupnih fondov v državi, ki ostanejo brez pokritja v robnih fondih in posledica je podražitev življenja. Ali imajo delavci pravico do razdeljevanja teh ekstra-dobičkov? Smisel zakonske določbe o razpolaganju z viški dobička podjetja je bil ta, “da daje tudi materijalno pobudo za razširjenje proizvodstva in posebej za proizvodstvo onih predmetov, ki so* najpotrebnejši. Podjetja pa so odkrila luknjo v predpisih uredbe in začela delati ravno, v nasprotni smeri. Namesto da bi “delanje dinarjev” bilo pobuda za hitrejši dvig proizvodnih sil in s tem za pocenitev življenjskih stroškov, je često postalo zapreka za proizvodstvo in navadno monopolistično ropanje družbe.” — — Učili so jih ves čas materialistični evangelij ‘delanja' dinarjev,’ delitve naropanega itd, sedaj jih pa hočejo voditi v neki idealizem — dela za družbo, za njen blagor, za razvijanje produktivnih sil, kar naj bi vodilo k pocenitvi vsega življenja. Kje bodo delavci razumeli te besede? Delavci razumejo dejanja komunističnih voditeljev, ki so si znali lepo postlati in živijo razkošno, strašno razkošno, kot niso živeli nikoli kapitalisti. Delavcem pa pridigajo, naj delajo za “družbo.”
Nakazila izseljencev
Izseljeniška nakazila so v stari Jugoslaviji igrala važno vlogo v plačilni bilanci. Sedbj so izračunali, da je predvojna Jugoslavije prejela v letih 1920-1938 15 milijard dinarjev izseljeniških nakazil; to je pomenilo v plačilni bilanci 6-10% pritoka tujih plačilnih sredstev vsako, leto. — Po vojni se je položaj spremenil. Deloma so se izseljenci vrnili, deloma pa so prenehali z nakazili, kot pojasnjuje Narodna banka. Nakazila so bila sledeča::
1946	—	361 milijonov din
1947	—	400 milijonov din
1948	—	214 milijonov din
1949	—	149	milijonov	din
1950	—	98	milijonov	din
1951	—	61	milijonov	din
1952	—	1,393	milijonov	din
Te številke povedo več kot pa
je povedala Narodna banka. Vsi vemo, da se je po vojni vrnilo, zelo malo izseljencev v razmerju s številom jugoslovanskih izseljencev. Drugi so pa nehali pošiljati, ko so videli, kako komunizem ropa. Saj je ves čas držal na tem, da je n. pr. en dolar le 50 din. Zato so nakazila od 1. 1947 hitro nazadovala, vse do 1. 1952. L. 1952 se je obrnilo? Zakaj? Z januarjem 1. 1952 je bila uradno priznana devalvacija dinarja tako, da je bil en dolar sedaj 300 din. Tako le moremo razumeti, da so nakazila iz inozemstva v letu 1952. zrasla kar na 23-kratno višino! od 1. 1951.
Seveda med tem se je izvršila že zopet velika devalvacija dinarja in tako so verjetno letos nakazila silno padla v primeri zi letom 1952. Ceni se, da bi morali kurz dinarja spustiti vsaj na 600-700 din za dolar, da bi odgovarjal sedanji vrednosti dinarja. Kam vodi to gospodarstvo? V polom, ki mora slej ali prej priti. Čudno je pa to. Draginja ogromna, denarja pa le ni pri ljudeh. To nam more razložiti samo, kar smo zgoraj ome-
GORIŠKE VESTI Zaključna slovesnost na Sv. Višarjah
Višarska kronika ne pomni, da bi se zbralo za zaključno slovesnost na Višarjah toliko romarjev kot letos. Višarska romarska cerkev je namreč odprta, le od sv. Janeza Krstnika pa do rcženvenske nedelje. Po tej nedelji odnesejo Marijo zopet V Žabnice in Višarje zakrije sneg do pomladi. Od kar Primorci ne morejo romati več na Sv. Goro, siq postale Višarje najpriljubnej-ša slovenska božja pot. Vendar se kljub temu moramo umakniti pred večjim številom pobožnih Korošcev, ki zavzemajo tu gor še/ vedno prvo mesto. Žabniški župnik je pri veliki maši napovedal, da bo prihodnje Marijansko letcj tudi za Sv. Višarje leto izrednih slovesnosti in pobožnosti in da bodo gotovo verniki v še večjem
številu poromali k Mariji, Po nili o fondu plač in fondu robel slovesni maši je zadonela s kara
zahvalna pesem.
(govor dr. Ba'karica), ki si morata biti v ravnotežju oz. morajo robni fondi celo nekoliko presegati plačne fonde, da ne bi zaradi pomanjkanja blaga nastala draginja.
Komunistični voditelji delajo na hrbtu naroda svoje poskuse, kako urediti komunistično gospodarstvo, da bi bilo drugače u~ rejeno, kot je v Sovjetiji da ne bi bilo državno ali birokratično. Narod pa trpi zaradi teh in takih poskusov in čaka, kedaj bo komunistična modrost dogospo-darila. Ne bo še tako kmalu, ker dobiva dosti pomoči od Za-pada, skoro redno toliko milijonov, kolikor jih zapravi s slabim gospodarstvom in z razkošjem komunističnih bosov.
J. B.
0 naših duhovnikih
Cleveland, O. — Letos in lani smo doživeli v slovenskih farah v našem mestu več sprememb. Smrt pok. msgr. J. Ponikvarja, župnika pri Sv. Vidu, nas je iz-nenadila, presenetilo nas je nato imenovanje č. g. Louis Baznika za župnika te naj večje slovenske fare v Ameriki. Smrt starega dolgoletnega dušnega pastirja je marsikoga prizadela, toda mladi prijazni novi župnik je naglo pridobil srca svojih novih faranov. Kot vojaški kaplan je služboval v drugi svetovni vojni onstran morja. Znan med starejšim kot tudi mlajšim rodom je našel lep odziv, ko se je lotil raznih sprememb in dopolnitev v fari.
Sledila je še druga sprememba. V fari rojeni dolgoletni kaplan č. g. Francis Baraga, ki je imel posebno veliko prijateljev med mladino v fari, je bil prestavljen v faro. sv. Lovrenca. Na
V njej je bila združena hvaležnost vseh, ki so' v tem letu poromali na Sv. Višarje in prejeli milosti od Marije. Še zadnjikrat je letos zagorel kres ob križu na Višarjah. Užga-li so ga goriški maturantje-uči-teljiščniki, ki so v jesenskem roku delali maturo in so poromali na Višarje, da se Mariji zahvalijo in se ji še v nadalje priporočijo. Tako lepo je bilo gledati ob plapolajočem ognju mlade obraze naših novih izobražencev, ki so s čudovito mehkobo slovenske pesmi razodevali zgo-vorneje kot z besedo, kako so zrastli iz naroda in kako bodo odslej le zanj darovali vse svoje mlade moči.
Izredno redovno slavje v Rimu
Na Marijin praznik 8. septembra je stopilo v red slovenskih šolskih sester sv. Frančiška 7 slovenskih deklet, 'od katerih so bile štiri iz Slovenske Koroške, 1 iz Gorenjske in dve iz drugih krajev Slovenije. Istočasno je pet sester tega reda položilo večne obljube. Tudi od teh so bile štiri po rodu Korošice. Slovesne! sv. mašo je imel v krasne: okrašeni zavodski kapeli nadškof dr. Alojzij Fogar. Med sv. mašo so redovnice položile večne zaobljube. Po sv. maši pa je Vodil obred preobleke sedmih kandidatinj frančiškanski definitor p. Hugo Bren. Slavje so še posebna povečali s svojo prisotnostjo nadškof dr. Alojzij Fogar, jezuitski asistent za slovenske narode, p. Hugo: Bren, generalna predstojnica reda slovenskih sester mati Terezija Hanželič in druge redovne provincialne prednice ter predstavnik socialnega odbora dr. Robič. Izvencerkve-no praznovanje se je razvilo v pravo domače slovensko slavje. Smrtna kosa
V Gorici je dne 30. septembra umrla blaga tolminska mama
V tej zvezi naj bi bilo odpuščeno odgovarjajoče število učnih moči. Svojo .odločitev je Prosvetni urad motiviral s trditvijo d pomanjkanju zadostnega števila šolskih otrok.
Motivacija Prosvetnega urada ZVU zveni tipično rasistično. Dejstvo je namreč, da je letos število učencev v prizadetih razredih ista kot lani in le po nekod neznatno nižje, vendar še daleč ne v takšni meri, da bi bila upravičena njih ukinitev ali pa spajanje vzporednega poučevanja učencev dveh različnih razredov v eni sami učilnici. Proti temu krivičnemu ukrepu so odločno protestirali vsi tržaški slovenski župani in tudi starši prizadetih otrok so izročili prof. Faddi pismene proteste. Fadda se je branil, češ da on je samo administrator javnih zadev in da se je šele vrinil na službovanje. Medtem se je število ukinjenih razredov povečalo na deset, ker je treba gornjemu številu prišteti še ukinjen razred osnovne šole v Mačkovljah in Dolini.
Tiskovna konferenca tržaškega radia
Dne 23. septembra je ravnatelj tržaškega radia sklical v prostorih slovenske radijske postaje slovenske časnikarje na tiskovno konferenco. Pobudo za ta prvi stik vodstva tržaškega radia s slovensko javnost jot so dale znatne spremembe v razporeditvi programa. Predvsem so v novem programu izvršili obširnejše aktualizacije dnevnih poročil. Na tej konferenci je prišlo nadalje do izmenjave misli in načrtov za izboljšanje slovenske radijske postaje in gospod ravnatelj Rim je izvajanja in pripombe slovenskih časnikarjev poslušal z vso pažnjo in upamo, da bo želje slovenske javnosti blagohotno poslušal. Vsekakor pa so si bili slovanski časnikarji edini v tem, da opravlja slovensko radijsko vodstvo svojo odgovorno delo z vso požrtvovalnostjo in zasluži zato polno priznanje vse slovenske javnosti.
njegovo mesto je prišel č. g. J.
Varga, ki je pred nekaj leti za-1 Marij a Dobravec. Vvelikemšte-pustil staro domovino zaradi Ti- vilu so j‘o spremljali na njeni tovega preganjanja vere.	[zadnji poti in tako pokazali, ka-
Kakor duhovniki tako tudikojebilapriljubljenainspošto-verniki sprejemamo odredbe svo-' vana. Bila je res žena močne
Ameriško-slovensko
združenje
Sheboygan, Wis. — Poletje je za nami, z njim tudi pikniki in vsa druga razvedrila v prosti naravi. Tudi naše potovanje je za letos končano. To leto smo dvakrat potovali in to z busom. Naš prvi izlet je bil v slavno- slovensko naselbino, v Cleveland, Ohio, dne 4., 5. in 6. julija. Pod spretnim vodstvom g. Antona Grdima, st. smo videli v Clevelandu veliko lepega in zanimivega, kot smo že poročali. Še enkrat izrekam v imenu vseh g. A. Grdini najlepšo zahvalo, kot tudi vsem, ki so nam bili ob priliki obiska v Clevelandu tako prijazno naklonjeni.
Naš drugi izlet smo imeli dne 7. septembra. Obiskali smo znano božjo pot “Holy Hill” in podzemsko jamo Mound Cave, Wis. Prisrčno zahvalo izrekam naši
jih škofov. Vsi, ki prihajajo med vere, ki je ni omajal noben vi-potovalni načelnici Mrs. Ann Mc-
nas, se trudijo za naš duhovni bar. Pretrpela je preganjanje, blagor, zate tudi vse z veseljem ječo in begunstvo, izgubo dragih sprejemamo in jim izkazujemo oseb in težko bolezen, ki jo je spoštovanje in ljubezen.	[mučila več mesecev prikovano
Veliko je naša fara napredo- na bolniško posteljo.
TRŽAŠKE VESTI Napad na slovenske šole
Iz učiteljskih krogov se je iz-
vala tekom 60 let svojega obstoja. Danes imamo tu tri stalne duhovnike in dva gosta, ki tudi stalne bivata med nami. Vsi vedlo, da je Prosvetni urad ZVU, imajo dosti dela. Cerkev je ved- kateremu načeluje rimski emi-no lepo obiskana. Duhovniki so sar profesor Fadda, sklenil uki-za narod. Brez njih ta ne more niti na področju tržaške občine biti srečen. Naselbine, kjer ni 8 razredov slovenskih osnovnih duhovnikov in kjer ne uživajo šol in sicer: v Trstu v ulici sv. spoštovanja, nimajo ugleda in Frančiška in v ulici Donadoni tudi ne pravega obstanka. Naj skupno 3 razrede, po: 1 razred na Bog blagoslavlja njihovo delo! Katinari, v Barkovljah, pri Sv.
Anton Grdina St. Ani, v Zazovici, in v Sv. Križu.
diz za ves njen trud in požrtvo-valncist.
Ker so hladni dnevi že nastopili smo na seji sklenili, da bomo priredili dne 24. oktobra ZABAVO s plesom v Standard dvorani. Igrala bo izvrstna godba “Theme Orchestra,” naš pevski zbor pa bo zapel nekaj pesmic.
Vsi Slovenci, Slovenke, prijatelji in znanci ste vljudno vabljeni, da se te naše veselice udeležite. Posebno pa tisti člani in članice, ki z nami delate izlete, pridite, da se tudi tokrat skupaj poveselimo.
Na svidenje 24. oktobra!
Mary Fale, predsednica.
Or, Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
12. Veliki slovensko-hrvatski kmečki upor
Kmečka zveza, ki je imela re-1 dro kmečke vojske ostati v Stu-siti podložnike iz oblasti ple- biči, da pazi na mejo. Gregorič miške gospode, si je nadela ime “moška punta ali puntarija.”
Zunanje znamenje upornikov je bil zimzelen (Wintergrun, vinca minor) ali beršljin, ki so ga nosili za klobukom. Kadar so puntarji hoteli pozvati župe občine, da se jim pridružijo, soi jim poslali petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v “punto” je bil slovesen. Med kranjskimi vstaši je bila navada, da so začrtali na tleh velik krog. Kdor je naznanil svoj pristop, je stopil z desno nogo v krog vzdignil desno roko in slovesno prisegel zvestbo in pokorščino puntarskim poveljnikom. V boju so si dajali zna-menjla z dolgo leseno trobljo.
Poveljnik Ilija Gregorič je s seboj nosil Kolomonov žegen (Wundsegen), ki ga je vzel župniku pri Sv. Petru pod Sv. Gorami.
Nameni, ki so jih hoteli uporniki doseči, so bili dalekosežni.
Z Ibojem “za staro pravdo” naj se rešijo vsi slovenski in hrvat-ski kmetje iz oblasti gospode.
Odpraviti treba tudi vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade vse mitnice in carinske postaje, da se odpre trgovini svoboden promet do morja. Ako bode boj uspešen, ustanoviti hočejo kmetje v Zagrebu skupno cesarsko vlado za vse slovensko-hrvatske pokrajine (eine kaiser, iiche Stelle jfuer saemmltliche v/indischen Lande), pobirati ho-čejlo sami tudi vse davke in naklade in poskrbeti za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni hočejo biti le kralju in nadvojvodu, drugemu nikomur. — V tem načrtu hrvatskih in slovenskih kmetov, ki je imel popolnoma prevreči tedanji sfocialni in politični red, se jasno izražajo težnje in načrti, ki jih je deloma šele francoska revolucija, deloma pa leto 1848.. privedlo do izvršitve. A hkrati se v njem pojavlja misel popolne narodne avtonomij e (samostojnosti), ki priznava le osebo vladarjevo kot skupno.
Ilija Gregorič je kot pravi vojskovodja začel delati po načrtu, ki ga je bil sam zamislil. Ker je bil prepričan, da so hrvatski kmetje sami preslabi, da !bi zmagoslavno izvršili veliki boj za osvobojenje svojega stanu, iskal si je zaveznikov. Posebno pozornost je obrnil na uskoke prebivalce Žumbedka, ker jih je poznal kot izurjene bojevnike, in na sosedne kmete po Kranj-sjem in Štajerskem. Kmalu je bilo pridobljeno prebivalstvo po5 celjski grofiji, zlasti na plemiških posestvih ob Sotli, kakor so Kunšperg, Bizelj in Pišece, kjer so kmetje v množicah pristopali ‘moški puntariji.”
Zbrala se je vojska, ki je štela okoli 16,000 kmetov, oborožena s kiji, cepci, klosami, sekirami in drugimi poljskim orodjem, iz osvojenih plemiških dvorcev so ugrabili tudi nekaj salbelj, puškin par topov. Dne 29. januarja 1573 je bila vsa kmečka vojska na nogah in se razdelila v tri dele. Eden je bil pod Susedom, druga dva sta taborila od Cesar-grada do Zaboka. Po vojnem načrtu Ilija Gregoriča je imelo je-
Iz znanstva in prirode
MESEC NAS VARA
sam je hotel z enim delom iti na Brežjice, ondi si pridružiti nove upornike in tako ojačiti svojo četo. Tako pomnožena armada se je imela razdeliti v dve manjši.
Prva naj bi preko Krškega in Kostanjevice prodirala proti Novemu mestu, med potom si pridruževala uporne kmete, se združila z uskoki in se s pomnoženo silo vrnila preko Metlike k onemu delu vojske, ki se je mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič pa je na čelu drugega oddelka hotel marširati na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod razvneti med štajerskimi kmeti plamen upora. Z ojačenimi četami se je hotel pr e. ko Rogatca vrniti na Cesargrad. V Celju se je imel od Gregoričeve vojlske zopet odcepiti en oddelek, kateremu je bila zastavljena naloga, da krene čez Ljubljano proti morju.
Krvavi ples so najprej začeli kmetje okoli Cesargrada, ki so si to trdnjavo osvojili, zaplenili mnogo pušek in streliva, grajskemu oskrbniku pa odsekali glavo. Na Svečnico je potem kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča prekoračila Sotlo in zavzela na Savi prevozne brodove, da more preko reke priti na kranjska tla. Štefan Gregorij anec, posestnik grada Mokrice, ki je nedavno sam kmete hujskal proti Tahu, se je zelo bal, da bi kmečka vojska u-tegnila navaliti na njegov grad, tembolj ker so se o)b njenem prihodu takoj uprli mokriški podložniki. Zato je pisal nujno pismo na kranjske stanove, naj mu pošljejo 500-600 uskokov na pomoč.
Toda Gregorič ni udaril na Mokrice, ampak je krenil proti severu in se utaboril četrt milje daleč od Brežic, pri neki cerkvi blizu Dobove med Savo in Sotlo. V noči 3. februarja se je pojavila kmečka vojska pri Brežicah. Napad na grad je odbil u-ipravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil tri krogle iz naj večjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v trg. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje u-darjati na mesto in se maščevati nad poedinimi prebivalci.
Drugi dan 4. februarja je stala kmečka vojska pri Vidmu nasproti Krškemu, kjer se je Gregorič pogajal s prebivalci tega mesta, da se mu zlepa podajo.
(Dalje prihodnjič)
Stari Rimljani soi imeli pregovor, da je mesec lažnjiv, če gre gori oziroma raste, pada, in če pada gre gori, raste. To je bilo v zvezi z njihovim jezikom ki nima v slovenščini primere. Verjetno pa to ni imelo pomena samo na rast in padanje meseca, ampak tudi na njegovo velikost, ki je zelo varljiva.
Če pogledamo polni mesec ali luno, kako vzhaja na nebu nad morjem ali ravnino tudi nad me^ stom bolj nizko nekako v ravni črti z našim očesom, tedaj vidimo, da je najmanj desetkrat večji, kakor je potem, ko vzide popolnoma in dobi svojo' navadno velikost. Zakaj je to, kdo vara in goljufa, ali mesec nas, ali nas naše oči varajo in zapeljujejo v napačne zaključke?
Stoletja so se ljudje pečali s tem vprašanjem, da bi ga pojasnili, veliko razlag je bilo napravljenih, dokler končno niso znanstveniki pojasnili, da leži vsa krivda samo na naših očeh,
naš spomin in izkušnja, ki nas uči že vse življenje, popravi sliko v očesu na njeno pravo velikost. Pri mesecu pa tega ni, nanj gledamo iz take velike od dalj e-Mi smo, kar se tega tiče, boljjnosti in vedno enako, če je na prevejani. če pogledamo mesec j obzorju, pa nam vsa naša izkuš-tako,, kot gledamo kako slikojnja da ni taka velik, nič ne po-skozi malo luknjico med palcem ^ maga. šele, če se poslužimo zvi-in skrčenim kazalcem roke, vidi-, jač, da ga pogledamo z glavo mo, kako Se velika slika mesca navzdol med nogami, ali tako kot
skrči in postane naenkrat majhna, kakor je potem, ko je vison-ko na nebu. Tudi drug poskus
gori povedano, ga vidimo takega, kot je v resnici. Če tako storite, da se sklonite in pogledate na
nas prepriča, da je mesec nedol- mesec z glavo med negami, glej-žen in res pošten, ne pa samo po te, da vas ne vidijo sosedje, po-
naše gledano, nezanesljiv pošte-njakovič. čie se lahko pripognete, poglejte mesec med nogami, zopet se bo skrčil na svoj navadna obseg, nov dokaz, da je samo naše gledanje vzrok, da ga vidimo v tako velikem obsegu, kakor ga niti deseti del ni. Še en zanimiv dokaz, da je samo naše: gledanje temu krivo!
Če gledamo iz višine kakih 20 nadstropij na cesto, vidimo avtomobile kot otroške igračke in ljudi kot mravlje, ki begajo po
sebno kaka prijazna soseda, ker bi se kmalu razneslo, da vas ‘Tuna trka,” kot naš jezik brez ovinkov pove.
Da je gornja razlaga, o neizkušenosti našega gledanja pravilna, je nadaljmi dokaz v tem,
da vidite mesec v njegovi pravi velikosti, če si za cel večer zavežete eno oko, in samo z enim gledate. Samo zamižati in zopet z obema gledati, ne velja. Vprašajte ljudi, ki imajo samo eno oko, oni ne vidijo, meseca drugače, kakor je potem na nebu. Njihova izkušnja gledanja je boljša, skoro bi rekel, da morajo bolje pogledati samo z enim očesom, kot drugi z obema, čudna, kajne, da oni bolje vidijo z enim, kot drugi z obema. Isto kot z mescem, je tudi s soncem, tudi ono nas vara, o njem si pa tega ne upamo reči, in tudi trka nas ne; kdor se mu preveč izpostavlja, ga hudo udari in opeče, da za vedno ve, kaj je nebeško sonce. Mesec je bolj ponižen, nima take moči kot sonce, pa se mu upamo reči, da nas vara.
Sears praznoval 25-lelnico svojega poslovanja v Clevelandu
Cleveland, O. — Sears, Roe- je vsakovrstno blago po izredno, back & Co., znana velika trgov- ugodnih cenah.
cesti kot v kakem mravljišču, ska hiša, ki deluje po vsej Ame-Peljimo se dol na cesto in po- riki, praznuje letos 25-letnico
glejmo iz nekako iste daljave t. in da je tihi potnik na nebu prav'j. okrog 70 yardov, kako ljudje nedolžen nad vsem tem, in da,in avti sedaj izgledajic;. Poglej, smo; samo mi krivi, že Grk Pto-iomej, ki je živel v drugem sto-
ga šmenta, boste rekli, saj so ljudje prav taki kot so, avti pa tu-letju po Kr. r., se je ukvarjal di, kakor so v resnici. Kje Je
s tem vprašanjem in je navajal, da je naše gledanje napačno in da so predmeti, ki jih primerjamo z mesecem, krivi, da ne vidimo prave velikosti meseca. Mož je imel deloma prav. Če bi seveda navedel take primere* 1 * * *, kot jih sedaj mi delamo, bi prepričal svoje rojake, tako jih pa ni.
vzrok teh razlik v gledanju? Oddaljenost je ista, velikost ljudi in avtov pa različna od one, ki je bila videti iz iste oddaljenosti v višini. Mi sami gledamo napačno! Res je, vendar pa pride v poštev nekaj drugega.
svojega dela v našem mestu.
Pred četrt stoletja je začel Sears svoje trgovanje najprej na vzhodni strani mesta, dva meseu ca kasneje pa tudi na zahodni. To podjetje je bilo prvo,, ki je 'imelo poleg ;svlojIh prodajnih prostorov velik prostor za par-kanje avtomobilov, prvo, ki je postalo središče nove trgovske naselbine in prvo, ki je poskrbelo za čez dan zaposlene ljudi, ko je imelo svoje prodajalne od-
Ko gledamo avtomobile in lju- prte tudi v večernih urah.
di iz oddaljenosti 70 yardov, nam
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich — IV1-1874
19001 KILDEIR AVI.
___|
IRAN V MIRNEJŠIH VODAH — Šah Reza Pahlevi (na levi) v razgovoru s predsednikom vlade gen. Fazlollah Zahe-di. Odkar je odšel z javne pozornice dr. M. Mossadegh, je Iran zaplaval v mirnejše vode. Usoda oblastnega bivšega predsednika vlade še ni odločena.
Clevelandsko podjetje je ustanovilo nove podružnice v Elyria, Painesville in še štirih drugih krajih v okolici mesta. Imelo je več odličnih upravnikov, ki so dosegli splošno priznanje v trgovskem svetu.
Iz Clevelanda je vzelo podjetje dva svoja podpredsednika. H. F. Murphy vodi iz Chicaga' družbino delovanje na Srednjem zahodu, Charles H. Kell-stadt pa iz AtTante, Ga. skrbi za jugovzhod dežele.
Poleg dveh glavnih trgovin, 8501 Carnegie Ave. in 10900 Lorain Ave., ter velikega skladišča na 4200 Lakeside Ave., ima Sears v Clevelandu še 26 manjših prodajalen.
Družba ima priznano odlično urejeno udeležbo svojih uposlen-cev pri dobičku. Ti so lastniki nad ene četrtine vsega družbenega premoženja, kar menda ni pri nobenem drugem podobnem podjetju na svetu.
“Mi hočemo urediti naše trgovine tako, da bodo družine našle v njih vse, kar rabijo,” je izjavil Griffin, sedanji glavni manager.
Pri Sears je odprto vsak ponedeljek, petek in seboto, do 9. ure zvečer, kar je posebno ugodno za one gospodinje, ki so podnevi zaposlene.
Srebrni jubilej bo Sears praznoval ves mesec. Na razpolago
— George Washington je prejemal kot predsednik Združenih držav letno $25,000 plače.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop. Nova zidana hiša za 3 družine. Dobra investicija in okolica na 18601 Locherie Ave., blizu E. 185 St., in Lake Shore Blvd.
Robich Construction Co.
RE 1-6230
(205)
ŠE JE ČAS!
Da si izberete fino čisto volneno STERLING suknjo ali kožuh direktno v tovarni. Pri meni jih dobite vedno ceneje kot na katerikoli razprodaji v mestu. Vam priporočam, da se oglasite ali pa kličete zaradi časa.
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.	EN 1-3426
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
Mofld dobijo Mo
MESAR
Izvežban mesar, ki zna postreči odjemalcem, za mesnico, kjer izdelujejo klobase.
LILLIAN’S SUPER MARKET 784 E. 152 St.
GL 1-2836
________________________00
MOŠKE POTREBUJEMO ZA POSEBNO ČIŠČENJE V URADU IN TOVARNI
popoldanski šift od 3 pop. do 11 zv.
Dobra plača od ure Morajo biti državljani
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE
17000 St. Clair Ave.
(205)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana hiša, 3 spalnice, 21^ akrov, sadna drevesa, jagode in špargelj. Mestne udobnosti. Cenjena, da se proda. Šesta hiša vzhodno od Garfield Rd., na Rt. 84 v Mentor Village. 1145 Johnnycake Ridge Rd., na Route 84.	(204)
Iščeta stanovanje
Starejši mož in žena iščeta 4 ali 5 sob v bližini sv. Frančiška cerkve, vse na enem nadstropju in z plinsko gorkoto. Kličite EN 1-2068.	(203)
GROZDJE NAPRODAJ!
Sladko belo grozdje $90 ton
WARNER FRUIT FARM Route 84 Unionville, Ohio telefon: Madison 3742
(205)
Plinske peči naprodaj
Naprodaj je plinska peč za gretje 5 sob. Tudi kuhinjska peč naprodaj. Obe sta t L'-—t nem stanju in se prodt po ceni, 6314 Glass Ave
Naprodaj
Hiša 7 sclb za 1 družino z pohištvom, 3 garaže, na 1109 E. 67 St. Vprašajte za ključ na 6704 St. Clair Ave.
Andrew Ruzick, Broker
KE 1-4963 '
(205)
This and Thai from Washington
GLASBENA MATICA
PODA OPERE
Cavalleria Rusticana
IN
Pagliacoi
v nedeljo, 1. novembra 1953
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
St. Clair Ave. ob 3:30
Vstopnice so naprodaj pri članih zbora, pri Oražmovih v S.N.D. ali pa pokličite G. Anton Schubel-ja, telefon EXpress 1-8638.
Cene
$1,00, $1.50, $2.00, $3.00 Vsi sedeži rezervirani
ARGLEŠKO-
SL0VEHSK0
BERILO
(DR. KERNA) je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
■By Congressman Frances P. Bolton-
\7'OUR GOVERNMENT:	FED-
X ERAL AND STATE. One of the most significant developments in Government last week occur-ed when Pres-|i§	ident Eisenhow-
|;i	er completed the
membership of ||	the new Com-
mission on Inter - governmental R e 1 a t ions, f	This bipartisan
L	body will study
|§g	all mutual Ped-
eral, State and municipal pro-Mrs. Bolton	grams (there
are more than
40) with the aim of achieving economy and redefining lines of authority.
We have long needed a group of this nature to untangle the many Federal aid programs to States and local government — and the resulting confusion in taxation — that have developed in the past 20 years.
For instance, a recent study showed some very shocking things about the Federal taxes we in Ohio pay, compared to the money (grants-in-aid) the Federal government gives back either to our State, local communities or individuals. It showed for Ohio:
Internal Revenue Year Collections
Returned to State or Individuals
$220,189,654
$169,122,171
$152,306,038
1950	$2,435,580,906
1951	$3,292,928,469
1952	$4,537,755,396
In other words, as Ohio’s tax bill increased over the past three years, Ohioans received a return of approximately nine cents on every dollar in. 1950, five cents in 1951 and slightly more than three cents in 1952!
The new commission will investigate just such problems as these. Its final report, to be filed before this coming March 1st, also will have a direct effect on many bills now pending before the Congress — including my proposal to encourage nurse training through limited federal assistance to the States.
The chairman, Clarence E. Man-ion, former Dean of Notre Dame Law School, has a monumental task before him. I wish him every success.
Percent
Returned
9.04%
5.13%
3.35%
Z GLASBO PRIČAKUJEJO SVOJE USODE —-Skupina kitajskih vojnih ujetnikov, ki je odklonila vrnitev, v domovino, si krajša v taborišču čas z glasbo. V taboriščih teh vojnih ujetnikov, ki so pod varstvom Indijcev, je prišlo v zadnjem času večkrat do hudih nemirov, ko so komunistični agitatorji ujetnike ‘‘nagovarjali’ k vrnitvi domov.
legal affairs, transportation, patents, employee relations, to parole problems and agriculture.
I understand that there are seven “firsts” among the new appointees. We have our first woman Ambassador to a major European country, the first career woman diplomat elevated to an Ambassador’s post, the first woman deputy Civil Defense Administrator, the first woman assistant director of the Foreign Operations Administration (formerly the Mutual Security Agency); the first woman Assistant Commissioner of Patents and the first woman member of the Post Office Department’s Advisory Board. Moreover, for the first time, a woman is also serving on a new' Government Contract Committee to fight discrimination and other unfair employment practices in plants that have Government contracts.
PRESS REPORT-
l*/OMEN IN GOVERNMENT. A TY new look at women in government shows that as of September j 14th President • Eisenhower had | /CLEVELAND named 33 women to high policy- i ERS. Let me congratulate the making posts — an all-time record j Cleveland Press on sending two in the first TVs months of any 1 such up-and-coming women to New Federal Administration.	i York for a U. N. story! Reporter
Mr. Eisenhower and his Depart- Marie Daerr and Photographer
ment Secretaries have chosen outstandingly well-qualified women for positions that range from diplomatic relations, through health, education, civil defense, social wel-
Jeannette Allen were just all over the place for several days last week, absorbing atmosphere, “get-
ting their stuff” and seeing the
Congressman from the 22nd Ohio
fare, United Nations, foreign as- j District in action as a Delegate ^stance, fiscal matters, customs, 1 to the United Nations


JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
Ko so popili kavo, je učitelj Berg vstal in deklamiral Ibsenove in Velhavenove pesmi. Razumeli so jih vsi, stari in mladi. Morten Kvidal je čutil, da mora tudi on kaj prispevati. In tako je povedal nekaj iz Bjoernso-na, kar je znal na pamet. O drevesih, ki so hotela obleči skalo. Nato je spet vse potihnilo. Nihče se ni nikamor ozrl. Ta slika ljubezni do domovine je tako čudno učinkovala, saj so vendar vsi šli svoja pota. Nazadnje SO' zapeli z učiteljem Bergom na čelu, narodno himno “Ja vi el-sker”. Ola Vatne je pel drugi glas. Koča je bila polna pesmi.
Ampak Karen se je zdelo, da: le še ni pravi božič. Nazadnje se je le di’znila in prosila učitelja, da bi bral kaj iz domačih evangelijev. Tukaj so! Ne, tega u-ičitelj Berg ni hotel storiti. Ali' vsi so bili za to, naj Karen bere sama. Saj je bila vsem kakor mati.
“Kar sama beri, žena!” pravi Kal. Nato pa se skloni in se zastrmi v dlani. Ni se upal pogledati ljudi, kadar se je govorilo o božji besedi.
Da, da, Karen je že rabila naočnike. In tako je sedla s hrb tom proti sveči, ki je bila v steklenici, in visoko držala knjigo. Brala je malo boječe, ampak pošteno in starinsko. Izpustila ni nobenega oklepaja, ki se je nanašal na sveto pismo ( Janez XV — XX. Marko III — VII). Sedeli so tesno drug • ob drugem in poslušali. Karen je napolnila majhno kočo z dobro starinsko
/•
m
i
V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Andreja Možina
ki je preminul 14. oktobra 1938
Let petnajst je že minilo, odkar vzel Te nam je Bog; snivaj spanje v črni zemlji,
• ljubi oče in soprog.
Žalujoči ostali;
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio, 14. oktobra 1953.
božično svečanostjo. Domači e-vangelij in hišna mati lepo pri-stojijo drug drugemu.
Nazadnje morajo seveda zapeti še cerkveno pesem. Antonu Norengu se glas precej trese. Misli, kako je bil pred dvema letoma doma pri materi. Ali Pavlina si je za nocoj okrasila svojo plavo kito z modrim trakom in njemu se zdi, da nikoli ni videl ničesar lepšega.
Ko so gostje nazadnje odšli, je sijal mesec. Ali učitelj Berg in Anton sta kljub temu prižgala svoji svetilki in hodila spredaj. Za njima so šli po vrsti drugi skozi sneg. Malo; dalje sa videli Ola Vatneja z voli in sam mi vračati se po isti vijugasti sledi, ki jo je bil napravil na poti z doma.
“Lahko noč!” kličejo drug drugemu. “In hvala lepa za nocojšnji večer.”
Učitelju Bergu je bilo nenavadno pri duši. Ola ga je bil vprašal ali bo prišel in krstil o-troka. Ali naj bi se spet smejal? Ne, na tak večer ni mogel odreči. Ampak, ampak. . .
Drug za drugim so zavili vsak na svoj dom. Ko je Morten Kvidal prišel do svoje koče, je nekaj časa postal pred vrati. V jasni mesečni noči je videl ta ko daleč okrog sebe. Ali drugs koče so že spet izginile v snežnem morju. Nikjer ni bilo nobene luči. Ledeni kristali so se lesketali na neskončni ravnini ki je valovila, neprenehoma valovila v snegu in mesečini. Ne, slišal ni nobenih cerkvenih zvonov, le prerijski volk je samotno tulil proti mesecu.
Anders iz Skareta je planil v Mortenovo kočo in brez sape zajecljal: “K Eriku moraš.”
“Kaj pa je?”
“Tako bolan je.”
Ko mu Morten sledi skozi snežni metež, izve, da sta Eriku zmrznili obe nogi. Nekega dne je bil spustil vole, pa so v snežnem viharju zašli. Moral je z doma in ju iskati. Ko se je
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Pelrič
ki je preminul 14. oktobra 1940
Ljubi mož in dragi oče, več ne čuje Tvoj se glas, trinajst let je že minilo • odkar si Ti zapustil nas.
Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, pač tem slajša bo združitev, ko se zopet snidemo.
Žalujoči ostali:
FRANCES PETRIČ, soproga JOSEPH, sin
ZINO, ,ZITA, ZANDRA ZAKRAJŠEK, vnuki
Cleveland, Ohio, 14. oktobra 1953.
V blag spomin
NAŠEGA DOBREGA OČETA IN LJUBLJENEGA SOPROGA
Frank Mirtič
ki je vdano v voljo božjo zatisnil svoje mile oči dne 14. oktobra 1959
Že tri leta počivaš v materi zemlji, ali nam pa še vedno žalost zaliva oči, ko te od nikoder ni. Počivaj mirno v zemljici. Na svidenje nad zvezdami.
Leta tri smo žalostni, odkar Te več med nami ni, zakaj, zakaj si zapustil nas, zato, ker to je bil božji glas.
Prosi tam za nas Boga, da kadar se od zemlje ločimo, da bomo skupaj združeni, v nebesih Boga gledali.
Še vedno žalujoči
HELEN MIRTIČ, soproga SIN in HČERE
Cleveland, Ohio, 14. oktobra 1953.
K nazadnje z živalmi vrnil domov, je bil tako utrujen in prezebel, da fe takoj omahnil na posteljo. Spal je in spal in ni čutil mraza. Ampak ko se je spet zavedel, ni mogel vstati. Splazil se je iz koče, vzel snega in si drgnil in drgnil noge z njim. Ampak nič ni pomagalo. Nobenega življenja ni bilo več v njih. Končno se je predal utrujenosti in znova legel spat.
Pretekli so trije dnevi, ko je imel Kal opraviti nekaj pri Eri-iu. Erik je ležal v postelji in govoril v vročici. Ali toliko je vendarle spravil iz sebe, da že več dni krave niso bile nakrmljene in pomolzene.
Ko je Morten vstopil, so v koči sedeli učitelj, Kal in Per Foel in gledali bolnika. Samo ozrli so se, rekli pa niso ničesar. Erik je ležal z zaprtimi očmi, obraz je imel ves rdeč, glava mu je okorelo visela vznak in dihal je težko in hitro. Kaj naj bi možje napravili v divjini z 'bolnikom? Karen in Elza sta bili tukaj in si ogledali nogi. Umili sta mu jih z zelenim milom, ali francoskega žganja nista imeli. Nogi in meča pa so bila že mo-drordeča in otekla. Zdravnika? Do mesta je bilo sto angleških milj!
Vendar, ali naj leži in pogine brez vsake pomoči? Gledajo in ne vedo, kaj bi počeli. Šele zdaj so prav spoznali, kaj je bi) za nje vse storil, in kako si brez njega ne morejo nikakor pomagati. Da bi ga zdaj zgubili?
Erik napol odpre oči in prične govoriti. Nerazločno govori in se k nikomur ne obrača. Bržkone se mu spet blede, gotovo vidi spet prikazni. Govori o pokrajini Nidaros, o železnici novem mestu. “Najbolje je da se imenuje mesto Nidaros,” pravi. Potem pripveduje nekaj cerkvi, o stolni cerkvi, o katedrali v velikem prerijskem mestu Nidarosu, o vseučilišču in gledališču, o knjižnicah in bolnicah. Stvari, ki šo dremale na dnu njegove duše, so vrele zdaj na dan v velikih živih vročičnih slikah. Ne sluti, da je bolan. Ne ve, da je kdo pri njem.
Potem spet zatisne oči. Možje se ozirajo drug na drugega. ‘Zdravnika,” pravi Kal. “Zdravnika, da,” mrmrajo drugi. Da bi spravili Erika vso dolgo pot skozi snežno morje v mesto, je nemogoče. Da bi poklicali ob teh slabih pobh zdravnika semkaj, na to ni misliti.
“Ampak s kakim nasvetom bi
zdravnik le lahko pomagal,” je dejal Kal.
Nekaj časa so molčali in premišljali.
“Če bi imel smuči!” pravi Per in vstane.
Ali misli na to, da bi potoval sam sto milj daleč preko snežne ravnine, kjer prve dni ne srečaš nobene hiše? Da bi se izpostavil nevarnosti, da zablodi v snežnem viharju, da ponoči zmrzne, da pade v plen krdelu
prerijskih volkov, ki tavajo zdaj v najhujši lakoti okrog. Ali na to misli?
Erik odpre oči in zastrmi vanje. “Slabo je z menoj,” pravi. “Gotovo ni nobene pomoči.” ‘Seveda je,” pravi Kal Ska-ret. “Kar zanesi se, Erik, da doš še zdrav. Zdaj gremo k zdravniku.”
“Nemogoče,” pravi Erik in se slabotno smehlja. “Ne delajte neumnosti.”
Kal se en trenotek praska pod brado in kremži obraz. Potem vstane in pogleda Mortena. “Ali mi posodiš smuči?”
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
SLAVNI AMERIŠKI ZDRAVNIK DR. KELLOG je bil tako prepričan o zdravilnem učinku potilnih kopeli, da je sam prvi napravil omaro za tako kopel in jo razstavil v Philadelphiji.
Stotine družin, ki imajo mnogo bolj pripravno Černetovo zdravilno kopel, nam pišejo prav tako prepričevalno, kako jim kopel pomaga in jih obdrži pri dobrem zdravju. Njihova zahvalna pisma so vam v prepisu s točnimi naslovi na razpolago. Prepričajte se sami, če ste neverni Tomaž. Pomnite, sedaj je čas pripraviti se za mraz, okrepiti telo zoper prehlade, revmatizem, ar-trajtis, slab krvni obtok, nečistost krvi, izpuščaje in mnogo drugih škodljivih vplivov. Po številnih izkustvih je nedvomno izpričano, da je samo močna toplota v naši zdravilni kopeli pravo sredstvo. To vam vsak zdravnik potrdi, vprašajte ga. Zdravje je samo eno, naša kopel ga vzdržuje. Bolezni skoro minejo pri stalnem kopanju, če niso preveč zastarane v telesu, sicer jih kopel vsaj olajša. Še nekaj zelo važnega! Odvisno težo vam zmanjša! Starostno abetežnost polagoma izpotite in gibčnost mlajših let se vam povrne s stalnim kopanjem.
Ddki so cene materijalu in grelcu višje to leto, smo se potrudili, da najdemo pri izgotovitvi možnost, da skoro ostanemo pri starih cenah, ne da bi kakovost izdelka trpela. Fen grelec stane v_ trgovini nad 12 dol., zdravilna kopel s tem grelcem pa samo $26.00. Pečk nimamo več, Ameri-kanci zahtevajo fen grelce, ker ti okrajšajo kopel na samo 20 minut do popolnega izpotenja. Storite za ljubo zdravje, kar vam je mogoče in dokler imate še čas.
Pri plačilu vnaprej odpremimo zdravilno kopel v mestu Cleveland tako, da jo dobite že drugi dan, če ni pri pošti kakega zadržka. — Iščemo zastopnike po celi Ameriki. Pišite nam po pojasnila in zahvalna pisma, da se prepričate, kako učinkuje zdravilna kopel.
IVO ČERNE, 1421 E. 53 St. — Cleveland 3, Ohio. — Tel. UT 1-9413
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEndersoti 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
VETER JE POGNAL PTIČE V SMRT — Pretekli mesec je močan veter pognal preko 300 ptic selilk, ki so v ranem jutru letele preko New Yorka, v stene Empire State Building-a, kjer so se ubile. Na sliki vidimo stražnika Jerry Burke, ko drži v roki eno izmed dveh ptic, ki sta to nesrečo preživeli.
? , ' At*
PLAVAJOČA STOJIŠČA — V spremstvu dolgih gondol, ki jih poganjajo beneški veslači, plove-zlata gondola z mestnimi in c erkveni redovi slovesno po Canale Grande. Tisoči oseb stoje ob straneh v čolnih in opazujejo to vsakoletno “Regatta storica.”
NOVI 1953 DODGE
$403 do $500 popusta
Zamenjave velike vrednosti |
KLIČITE LARRY KLEINDIENST
JALOVEC MOTORS, Inc.
2223 Superior Ave.
MAin 1-0353
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Stane sI.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, III.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
rrYTrrTTyTYTTIIY YZ nr»HXXXXTTXXTTTX * X	TIH X I X Ž XXXXfT-
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
C« hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti s« obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
ZAHVALA
Dne 15. avgusta 1953 je umrla gospa
Katarina Dacar
rojena Šorn 4. junija 1882 v vasi Klanec pri Kranju.
Vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico pokropili, molili zanjo, darovali za sv. maše za pokoj njene duše ali položili vence k njeni krsti, kot tudi vsem, ki so se udeležili pogrebnih molitev in spremili pokojno na pokopališče, najiskrenejša hvala.
Posebno zahvalo izražamo č. g. msgr. V. O. Hammer, župniku pri St. Jerome’s Church, ki je opravil za pokojno pogrebne obrede.
BLAŽ DACAR, soprog FRANK, CHRISTIAN, STANLEY, sinovi CHRISTINE TURK, hči ZET, SNAHE, VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1953.