PODLISTEK. Iz minulih dni. (Crti«« iz naše doline. Spisal Miroslat pri Sv. Marjeti ob Pesnici.) (DalJe.J Tamkaj izza oblakov oa je pokukal o&ka mesec s svojim Širokim obrazom ter smehljaje opazoval, Ičako sta si daleč tam doli dva zemeljska otroka obljubovala vefino zvestobo in ljubezen. Med tem je tudi Rezika srečno pritirala Franceta in Toneta; toda kmalu s° po prisrčnem slovesu ločijo. VI. Pismo. Prifiele so pihljati polagoma prve jesenske sapice. Veselo je že popeval firiček, visoko gori na hribu pa jo mogo&ni klopotec v vegernem mraku klical svoj enakomerni, otožni ^kmal bo zima, kmal b'o zima". — Obetala se je tisto leto izrednobogata vinska letina, in marsikoga je skrbelo, če mii li ne zmanjka posode. Tudi Jvan se poda nekega jutra v gorico, da v kleti pregleda in še za časa spravi v red vinsk.o posodo. Nekaj jih bo treba izmiti, druge zažveplati, tretjemu popraviti dno itd. Ravnokar nabija star sod, in ie talco zamišljen v svoje delo, da niti ne opazi moža, stopivSega v fiudni opravi: Narami nosi staro, zarjavelo puško, ob strani mu visi ,,bridka sabljica" iz bikove žile; na glavi s popolnoma zarastlim obrazom ima neke fiudne vrste pokrivalo, v roki nosi močno okovano palico, znamenje svoje oblasti; to je Miško, občinski čuvaj goric. Se-le, ko te. zabobna s svojo gorjačo po praznem sodu, se ozre Ivan po prišlecu, ki pozdravi ter mogoSno se pr»d njega posta4rSi, jar- lja: ,,Prihajain v imenu m oblasti naSega slavno vlar dajofiega oSeta župana, da pregledam, že je li vse v redu v kleti, zunaj kletiitd.", in izginil je med odprtimi vrati v kletno temo... Ivanse smeje šaljivemu MiŠku, in nima seveda nift zoper to, da ,,odposlanec občinske oblasti" v kleti nemoteno prekušava vsebino raznih sodov. Cez precej časa tride ,,nadzornik" iz kleti s kupico vina v roki ter pravi: ,,Ker sem našel vse v dobrem stanu, sem s teboj zadovoljen, in v dokaz moje naklonjenosti ti dovolim, da izpijeS to-le kupico na moje zdravje." Ivan mu veli sesti, položi predenj na poveznjen sod ogel belega kruha in re8e: ,,Prigrizni, boš pa potem dal še za en glaž." — Nato pravi Miško: ,,Bil sem davi doli p.ri cerkvi; zmanjkalo mi je streliva", pokaže na pipico, ,,tam so me vprašali, ee bom danes hbdil kaj tod, 6e bi vzel to-le za-te seboj." Nato potegne iz notranjega žopa pismo ter mu ga poda. Ivan vtakne pismo z nepoznano okorno pisavo na videz celo malomarno v žep, a v resnici pa je bil vendar nekoliko vznemirjen, 6eS, kaj neki hoče kdo s tem pismom; a napram Mišku tega ni dal spoznati. Cuvaj pa oteplje med tem pridno kos kruha, ki ga od časa do časa zamofti s kupico vina. Ko postane že ,,dobre volje", prične razlagati Ivanu ,,Cudežno" zgodovino svojega klobuka, kojega so bajo po ustnem izroftilu njegovega rodu izgubili Francozi, ki so se pred mnogimi leti klatili tod; mogoče celo, da ga je nosil kedaj sam ,,Nepoljon" . . . Zgovorni MiŠko bi razlagal še dalje, a opazil je, da Ivan danes za njegovo pripovedovanje ne kaže prav nobenega zanimanja; zato izprazni hitro še nekaj kozarcev ter se poslovi. — Zdaj se vsede Ivan na kletne stopnice, naglo pratrga pismu ovitek ter čita: Tovariš! ,,Kafcov človek sploh neki si ti? Dekle imaS, da bi to Mir zavidal, pa sa niti nft zmeniš za to, dm jo oni taljanski pritepenec, menda veš, kdo, zalezuje po vseh njenih potih . . . Sicer ni vrag, da se ne bi še srečali ž njim; tisti dan bo gotovo pomnil do smrti! Sicer nam je tudi ti ne odvedeš, ampak da bi ta laški polizanec hodil za našinii dekleti, to pa ne sme biti. Skrbi pa sam, da ti je kon6no ta kleti jastreb ne ugrabi!" Pismu brez pozdrava, brez dneva in kraja, brez podpisa, se je paS poznalo, da ga je narekovalo vefi neukrotljivo sovraštvo do Pietra, nego prijateljstvo do Ivana. Prečita pismo enlcrat, prečita ga dvakrat, in neka temna slutnja se ga jame polaščati, ki raste v srcu od trenotka do trenotka. Izprva sicer res na to ni veliko mislil, kar mu je nekoč pravila Jerica o tistem Lahu . . . a zadnji Cas je o tem že veftkrat premišljeval. Da si oni resno za Jerico prizadeva, to mu je povedala sama; da je mlad in Čeden Slovek, da zna sladko in priliznjeno govoriti, to je tudi vedel, a zdaj pa Še to pismo . . . Nekaj mora torej vsekakor biti na tem . . . In takoj sklene sam pri sebi: Kar prihodnjo nedeljo pojdem tje; to uganko moram na vsaK način razvozljati, naj velja kar hoge. Cim dalje to stvar preraišljuje, tem temnejše slutnje in podobe stopajo druga za drugo pred njegovo razburkano dušo; glavo položi na dlani svojih rok, katere upre ob kolena, in tako sede pozabi na delo in ne opazi, da je poldne že davno minulo. Se-le ko ga pride skrbna Barba iskat, Še-le tedaj se vzdrami iz svoiih težkih sanj, Bil je ves bled in prepaden, in vsa prestrašena ga Barba vpraSa, ali mu je slabo. ,,Res me je neka majhna slabost obšla", odvrne Ivan, ,,a je že zopet dobro; pojdi le brez skrbi domov, pridem takoj za teboj; tamle ono steklenico vzemi seboj!" Zvesta namestnica matere si še enkrat skrbno ogleda svojega varovanca ter z glavo majaj« odide. , . ŁDaIjo prih.) ;. r (¦