PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale X gruppo Cena 40 lir Leto XX. Št. 190 (5873) TRST, torek 25. avgusta 1964 DANES POPOLDNE OB 16. URI BO SVEČAN POGREB POKOJNEGA VODITELJA KPI Že tri dni traja mimohod ljudstva hi pokojnemu Togliattiju izkazuje zadnjo čast Mimohod ho trajal nepretrgano do 8. ure danes zjutraj - Iz vse Italije prihajajo na pogreb delegacije s posebnimi vlaki in avtobusi - Pietro Nenni ob Togliattijevi krsti - Kardelj, Krajačič ln Stamenkovič so bili včeraj prvi iz inozemstva na častni straži - Venci maršala Tita in CK ZKJ j4' ~ Danes je že tretji dan, odkar traja impozanten ““monod ljudstva, ki hoče dati zadnji pozdrav pokojnemu vo-KPI Palmiru Togliattiju in se posloviti od njega, že do moči računajo, da se je zvrstilo v nepretrganem sprevodu o-f*og 100.000 ljudi, dokler niso zaprli vhoda v sedež CK KPI Jf;, ?a ponovno odprli danes zjutraj ob 8. uri, ko je že čaka- Velilka mnnSioo 1-4 4rx velika množica, ki je naraščala, tako da je vodstvo KPI da bo dostop do To-gaattajeve krste ostal odprt vso VrtvJ0 ure danes zjutraj. Ta-S* 00 verjetno čez 200.000 ljudi, *viliSe b°d° 0(1 P°k°inika poslo- j»kikVDr -e najvidnejši predstav-1 Iz vse države; vidni jav-vš;»ki£ . in politični delavci 15 minut vrstijo na častni Množica, ki se nemo pre-lina? poleS Togliattijeve krste, so vseh starosti, delavci in litifc- e> mladinci in mladinke, po-Vsai1’ znanstveniki in umetniki. ~ obiskovalec se pred krsto -ni, renutek ustavi, marsikateri s v očeh. Včeraj so bili med n- mi: Guido Carli, guverner RM„Ca Italia- veleposlaniki CSSR turifan e- Poljske, ki so ostali Chin na .castni straži; pisatelj Luno n°r. Mjsconti, katoliški zgodovini Garlo Arturo Jemolo, kritik a nonrlo Vigorelli, pisateljica p Jla Garofalo, filmski igralci T o Stoppa, Renato Salvatori, n a Massari in Dante Maggio; Popoldne pa tajnik CGIL Fernan-hanti, voditelji Kmečke zveze .^ugi. Prižlj so tudi številni čiio1St’ iz Fr?ncije, Anglije, Nem-Je in Sovjetske zveze. Mnogi Pnnasajo cvetje. Danes pa je bila dopoldne de-*egacija vodstva FSI, ki jo je vo-ou Politični tajnik De Martino; v “Negaciji sta bila še podtajnik nrodolini ter član Giorgio Vero-nesi. p°zneje so prišli še pesnik Alfonzi. Datto, senator Preziosi In bivši minister Folchi. Na častni straži bili tudi voditelji CGIL Novella, Lama in Foa. Okrog 18.30 je No. Podpredsednik vlade Pietro vntrli ki ga je sprejel član tajništ-Giorgio Amendola, s kate-ni st*a.Ke objela, nakar se je Nen-i zadržal pred Togliattijevo krsto; J*t0 Sf, je Amendola spremil v dru-“ nadstropje sedeža KPI, kjer je oniskat še druge člane tajništva. Ko n.iennnl odba-ial’ Je bil vidno gi- -3 njim je prišel predsednik glavica odbora ACLI — Združenje T ji.janskih katoliških delavcev — vini0-kabor, ki je dal pozneje no-I/larJem posebno izjavo, v kateri »s.S* ari*’ da Je Togliattijeva smrt riti o na ura tudi za nas krščanske o^avce. ki smo ob misli na smrt no„ lcani, naJ he zavedamo težavnima Pričevanj a resnosti iskanja in vl.n eyanja; priče smo veliki ob-Politične in socialne moral-nncll' i k°nkretnt;ga dokaza dosled-deii ,in učinkovitosti v usmerjanju luiavcey in v naporu, da se sode-DrtfviP ,graditvi bolj človeške in Pravičnejše družbe;). zvečer so stali na častni ni &tattUv Pisutelj Cesare Zavatti- f«"*£%?££! „ „„m, Url d,?!egac‘ja PSIUP Oreste Lizza-Ajmcenzo Gatt0 ln Mjnassi. flalio ;1 Prejema vodstvo še naje izredno veliko število sožalnih brzojavk in pisem iz Italije in inozemstva. Danes je prišla sožalna brzojavka liberalne parlamentarne skupine. Pogreba se bodo udeležile tudi številne delegacije drugih stiank. Zvedelo se je, da bo med njimi delegacija krščanske demokracije sestavljena iz članov vodstva in članov parlamentarne skupine KD iz zbornice in senata. Včeraj in danes prihajajo delegacije komunističnih strank iz vsega sveta, in sicer z letali na letali- Pred sedežem KPI v Milanu se ves dan zbira množica ljudi iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiin ZDRAVSTVENO STANJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE Segni - brez spremembe Brzojavki Brežnjeva in Kozireva RIM, 24. — Predsednik republike Segni je tudi preteklo noč in današnji dan preživel mirno. Zdravniški bilten, ki je bil objavljen nocoj ob 20. uri, poudarja, da ni bilo «nobe-nih sprememb v kliničnem okviru» in da «se ustrezno zdravljenje nadaljuje)). Predstavnik tiskovnega u-rada dr. Brusco pa je novinarjem povedal, da znaša bolnikova temperatura največ 37,8, da se nadaljuje zdravljenje z antibiotiki ob ugodnih rezultatih; naj višji pritisk je bil 150 in 160, najnižji pa 90. Bolnik je danes prejel nekoliko več nrane. še vedno prihajajo na Kvlrinal številne brzojavke in pisma — iz Italije in inozemstva —■ v katerih se izraža zadovoljstvo, ker se je predsednikovo stanje izboljšalo. Med brzojavkami sta tudi brzojavki bivšega predsednika prezidija ZSSR Leonida Brežnjeva, ki je v Rimu kot načelnik sovjetske delegacije na Togliattijevem pogrebu, in sovjetskega veleposlanika Kozireva. Po telefonu so se zanimali za Se-gnijevo bolezen njegov začasni namestnik senator Merzagora, bivši predsednik republike Gronchi in bivši predsednik vlade Pella; notranji minister Taviani pa je bil tudi danes osebno na Kvirinalu. lde ZDA. Liberija, Sčana oh^o6' Gvlne-fa in Slokonko! nai imo„S0 P°zvale organizaci-* bi izv££=Uje Posebno komisijo, v Kong\i d Preiskavo o položaju 5a ie tajnik OZN 61anic OZN*10*^11 delegacijam držav 88 Je poslal A*ebIno, P)sma, ki mu Poro ZdruženoTbe ^ zahteval pod. Proti osvohrSu narodov v borbi onVOnb0dilnemu .gibanju, ali ka državnih poglavarjev Sredne Afrike, da bi rešili spor. Leopoldvilski radio je javil, da so v tem mestu sprejeli ukrepe proti »nekaterim osebam«, ki so skušale uprizoriti nerede v prestolnici. Dodal je, da so «nekateri predstavniki« diplomatskih zastopstev vmešani v zadevo in da bodo čez nekaj dni izgnani. V Leopoldvillu trdijo, da so vladne čete izgnale vojake osvobodilnega gibanja iz Lisale. V predmestju Bukave, Kitutu pa so še vedno v teku boji. Čete osvobodilnega gibanja so zavzele kraj Bumba, zahodno od Stanleyvilla na reki »Kongo. Medtem poročajo, da se v nekem vojaškem oporišču v Katangi sestavlja posebna enota, ki bo prava »tujska legija« belih plačancev, ki jih bodo v prihodnjih dneh uporabili in skušali zatreti osvobodilno gibanje v Kongu. Neki belgijski pol. kovnik, ki je bil poprej med vodilnimi častniki v službi Combeja, je izjavil, da bo ta enota stopila v akcijo verjetno konec meseca in da bo »potrebovala en mesec«, da «popolnoma uniči« osvobodilno gibanje. Enota bo opremljena z oklepnimi sredstvi in bo začela o-fenzivo Iz Kamine in Elizabethvilla proti severu. Po akciji v Severni Katangi in pokrajini Kivu pa bi napadla Stanleyville. Enota bo popolnoma avtonomna. Zatrjuje se, da so prve načrte za ustanovitev posebne enote belih =_ plačancev pripravili med Combeje-predlaga sestanek vim bivanjem v Evropi, kjer je kor ----n.^ Jhflltraciihi^p Jp50ti komunistični Javil, da A Pradstavnik OZN je iz-Vsebine nismo ;° sporoCm tisku p p s,na in odgovora nanj. ?oia TSiL!epi?bUke cad, Fran-gatd doh« Je Je sklenil predlaga za rešit^f1URe 0Dema Kongovske vladi ®P°Ia- Predstavniki Konga z odpotovali v oba Predsednika ebi?| mi Pismi čadskega “uuca, ki predlava Combe ostal v tesnem stiku z voditelji plačancev, ki so mu pomagali v njegovi borbi proti osrednji kongoški vladi in proti četam OZN, ki so napravile konec njegovi secesiji v Katangi. Ti voditelji niso nikoli pretrgali stikov s Combe,jem. Južnoafriška vlada je bila obveščena o ustanovitvi posebne enote plačancev. Jasno je, da je Combe zanikal po. ročila o zbiranju plačancev in izjavil, da ne potrebuje tujih vojakov, temveč samo vojaške svetovalce ter da so s tem v zvezi v teku pogajanja z Belgijo. Kljub vsem tem zanikanjem pa poročajo, da bo posebna brigada štela tisoč belih pla-čanov, med katerimi bodo Angleži, Južni Afričani, Rodezije! in drugi, ki bodo delovali izven okvira vladne vojske. V Johannesburgu in Salis-buryju se prijavljajo številne osebe na podlagi oglasov v južnoafriških in južnorodezijskih časopisih, ki zahtevajo vojaško osebje za Kongo. Agencija «Tass» poroča, da je sovjetski odbor azijskoafriške solidar. nosti pozval svetovno javno mnenje, naj obsodi intervencijo ZDA v Kongu. Sporočilo zahteva, da je treba nujno ustaviti intervencijo, ki neposredno krši resolucijo OZN o Kongu in ki spreminja Kongo v vojno žarišče v Afriki. Pošiljanje ameriških padalcev, belgijskih častnikov, kubanskih kontrarevolucio-narjev, letal, orožja in streliva v Kongo potrjuje naklep imperialističnih sil, da obnovijo svoj vpliv v Kongu. Ameriška intervencija je nevarnost ne le za neodvisnost Kon. ga, temveč tudi za neodvisnost ostalih afriških držav. Hkrati pa pomeni ameriška intervencija tudi napad na organizacijo afriške enotnosti. Demonstracije v Indiji NOVI DELHI, 24. — Davi so bile v Novem Delhiju demonstracije pro. ti draginji, ki jih je organizirala komunistična stranka. Demonstracije potekajo v okviru tradicionalnega gibanja «Satyagraha», kar dobe-sedeno pomeni «vztrajanj e na resnici«. Gibanje je v tem, da se kršijo zakoni in odločitve sodišč v obliki nenasilnih demonstracij. Današnja demonstracija je bila na enem najvažnejših trgov starega Delhija pred trgovci z žitom, ki jih obtožujejo špekulacij in črne borze. Demonstranti so se polegli po tleh, medtem ko so govorniki pozivali množico, naj podpira gibanje, da se doseže znižanje cen. Podobne demonstracije so bile po vsej državi. V glavnih indijskih mestih je policija aretirala nad 1.200 demonstrantov. Konvencija demokratske stranke v Atlantic Cityju ATLANTIC CITY, 24. — Danes se je v Atlantic City začela kon veneija demokratske stranke, na kateri bodo imenovali predsednika Johnsona za kandidata na prihodnjih predsedniških volitvah. Se vedno pa ni gotovo, koga bo Johnson izbral za podpredsedni; ikega kandidata Na konvenciji iedeluje nad 5000 delegatov iz vseh držav ZDA. Posebna komisija je pripravila volilni program, ki ga bo morala konvencija odobriti jutri. Danes Je komisija odobrila najbolj sporen in najbolj kočljiv del programa, ki se tiče izvajanja za kona o državljanskih pravicah črncev. Voditelji stranke si prizadevajo, da preprečijo, da dele; gati južnih držav ne bi glasovali za Johnsona. Zato je komisija pripravila tak program, ki naj za- dovolji tako rasiste, kakor antira-siste, kar pomeni, da je nejasen. Tako npr. program obsoja »ekstremizem in nasilje v rasni borbi«, kadar se nasilje izvrši, «da se zanikuje enakopravnost«, ali pa «da se zahtevajo enake pravice.« Otvoritveni govor na konvenciji je imel nocoj sen. John Pastore, ki je podrobno analiziral dosedanje dosežke demokratične uprave in je dejal, da je zakon o državljanskih pravicah »spomenik spominu predsednika Kennedyja». Dolgo je polemiziral s senatorjem Goldvvaterjem, zlasti kar se tiče nadzorstva nad uporabljanjem a-tomskega orožja, in poudaril, da mora to nadzorstvo imeti izključno predsednik Johnson. Zatenj je Pastore hvalil notranjo in zunanjo politiko predsednika Johnsona in pozval delegate, naj glasujejo zanj. Zahodna nota o Berlinu MOSKVA, 24. — Velika Britanija in Francija so izročile v soboto sovjetski vladi noto kot odgovor na sovjetske noto od 20. junija. V svojem odgovoru pravijo tri vlade, da imajo neomejeno pravico dostopa v zahodni Berlin po zraku. Dalje pravi nota, da ima Sovjetska zveza dolžnost jamčiti varnost mednarodnih poletov in drugih poletov zavezniških letal po letalskih hodnikih, ki vodijo v Berlin. Zato bo Sovjetska zveza »odgovorna za posledice vsakega poskusa vmešavanja v te polete ali ogrožanja njihove varnosti.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiuiiuiHiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiTiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiH Režiser Luchino Visconti (levo) na častni straži ob Togliattijevi krsti V JUŽNEM VIETNAMU NARAŠČA ODPOR PROTI VLADI Demonstracije v Sajgonu in drugih mestih proti vojaški diktaturi generala Kana Študentje so razdejali sedež ministrstva za informacije ter vdrli v radijsko postajo v Sajgonu - Član CIA dvomi v vojaško zmago in predlaga nevtralen Vietnam SAJGON, 24. — V Sajgonu in v drugih južnovietnamskih mestih so se včeraj in danes nadaljevale demonstracije študentov in budistov proti vojaški diktaturi. Včeraj je več tisoč študentov vdrlo v prostore sajgonske radijske postaje in protestirale zaradi netočnih poročil o razgovorih študentovske organizacije s predsednikom Kanom, študentje so izjavili, da je bilo v radijskem poročilu netočno rečeno, da so študentje zadovoljni z rezultati razgovora z južno-vietnamskim predsednikom. študentje so vdrli v radijsko postajo, ko je ravnatelj radia zavrnil njihovo zahtevo, naj bi se pogovoril s predstavniki študentov glede netočnih informacij. Policija, ki je bila v bližini, ni preprečila študentom vdora v poslopje. Kakor je znano, je delegacija študentov, ki jo je pred dnevi sprejel predsednik Kan, po triurnem razgovora izjavila. da je nezadovoljna s pojasnili piedsednika. študentje zahtevajo reformo nove ustave s posebnimi jamstvi za svobodo tiska in govora. Dalje zahtevajo konec vojaških vlad in poudarjajo, da morajo general imeti svoje mesto samo v vojski. Tudi budisti se pridružujejo protestnim demonstracijam in do udarjajo, da niti pod Diemovim ret žimom ni bilo preganjanje tako kakor sedaj. Demonstracije so bile včeraj tudi v univerzitetnem mestu Hue, kjer je demonstriralo več tisoč študentov Prav tako so bile demonstracije v Danangu, severno od Sajgona, kjer je množica demonstrantov obsula s kamenjem sedež ameriške vojaške menze. Danes so se v Sajgonu demonstracije ponovile. Udeležilo se jih Je nad 15.000 študentov in budistov. Zjutraj so se študentje zbrali v amfiteatru pravne fakultete. Nosili so zastave in vzklikali proti vladi ter proti predsedniku vlade. Zatem so se zbrali na bližnjem trgu ln so nato vdrli v francoski licej »Rousseau«. Zatem so študentje odšli pred ministrstvo za informacije In so vdrli v poslopje ter so zahtevali ukinitev cenzure. Demonstrirali so tudi pred hotelom, kjer biva 500 ameriških vojakov. Metali so kamenje v okna. Demonstracije po mestu so se začele ob 9 zjutraj in so trajale skoraj ves dan. Tudi v Hue so se danes demonstracije ponovile. Na sedežu ministrstva za informacije, kamor so bili vdrli, so 'študentje uničili, kar jim je prišlo pod roke Razmetali ln raztrgali so številne dokumente, razbili mize ln stolice. Kričali so, da hočejo likvidirati urad cenzure. Pomočnik ministra za Informacije se je med demonstracijami raz-govarjal na ulici s študenti in ie izjavil, da njegovo ministrstvo ni pristojno za spremembo dekreta, ki določa izredno stanje. Trdil je, da «cenzura ne ubija svobode tiska, temveč so Jo uvedli zato, da se bodo vietnamski časnikarji in pisatelji zavedali svoje patriotične dolžnosti«. Dodal je, da želi vlada »samo eliminirati filonevtralistlčne In filokomunistične komentarje in informacije«. Predstavnik budistov Je danes Izjavil, da bodo budisti organizirali demonstracije po vsej državi, dokler ne bo odstranjena sedanja vlada in dokler ne bodo izvedli čistke v državni upravi, kjer so še številni Die-movi funkcionarji. Dalje zahtevajo, naj se lz vlade izločijo vsi vojaki. Predstavnik je izjavil, da so številni visoki funkcionarji, ki so Imeli odgovorna mesta pod Diemovim režimom, «samo menjali pisalno mizo, so pa še vedno na visokih položajih«. Popoldne so bile v Sajgonu demonstracije elementov, ki podpirajo sedanjo vojaško diktaturo. Demonstranti so zažgali sedež «Zveze sajgonskih študentov«. Demonstracijo so baje organizirali člani civilne garde, ki je polvojaška formacija, katero je ustanovila vlada. V Hue so zaprte vse šole. Med današnjimi demonstracijami so študentje vdrli v neko katoliško šolo, kjer študirajo študentje, ki podpirajo vojaški režim. V Washingtonu je ministrstvo za obrambo javilo, da je do 17. avgusta padlo med vojaškimi operacijami v Južnem Vietnamu 187 Američanov, 97 pa jih je zgubilo življenje med raznimi incidenti. Do istega dne je bilo ranjenih 1909 ameriških vojakov, pogrešajo pa jih 17. Bivši ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge, ki potuje po zahodnoevropskih prestolnicah, je prišel davi v Bonn. Izjavil je, da »vztrajno izvajanje vojaških in civilnih načrtov lahko pripelje do zmage, s pogojem, da ostane zunanji pritisk približno enak sedanjemu«. Lodge je dodat, da ZDA ne nasprotujejo mednarodni konferenci o Vietnamu «ob primernem trenutku in s pogojem, da dozorijo vsi potrebni pogoji«. Pripomnil pa je, da sedaj takih pogojev ni «iti sedaj na konferenco, je dodal Lodge, bi pomenilo kapitulirati,« Pozneje se je Lcdge sestal s predstavniki bonske vlade, jutri pa ga bo sprejel kancler Erhard «New Vork Times« komentira danes objavo študije, ki jo jc objavil funkcionar CIA (Central In telligence Agency) in ki se izreka za nevtralizacijo Vietnama, ter piše, da je pr.šel trenutek, ko je treba ugotoviti, «ali se lahko u-stvari nevtralen Vietnam z jan stvi, ki naj zagotovijo neodvisnost severa in juga«. List poudarja, da omenjena študija izraža »resne dvome v možnost zmage v Vietnamu« in dodaja, da »v najboljših uogojih bi lahko prišlo do dolgega zastoja.« »Dejansko, nadaljuje list, je bila vsebina tega dokumenta objavljena zaradi indiskrecij, z namenom, da se zanika, da predstavlja politiko vlade. Toda študijo ic junija pripravil član CIA. Drugi člani so jo prebrali in odobrili. Kvalificirani funkcionarji potrju-iejo, sedai to, kar se ie že več časa sumilo: dokument odraža stališče, s katerim se v veliki meri strinjajo v vladi in ki ga pogo-stoma uradno proučujejo.« ♦ Očitno je, nadaljuje list, da je prav tako jasno za Vietkong kakor za CIA, da po petih letih bojev ni na vidiku nobena rešitev. Komunisti vedo ,da njihovi napadi lahko vzdržujejo ozračje negotovosti, toda, prav tako kakor Sajgon, res ne morejo misliti, da jim bo uspelo doseči vojaško zmago. Obe strani sta pred neprijetno perspektivo dolgega zastoja. Prišel je trenutek, da se ugotovi, ali Hanoj in Peking na eni strani ter Sajgon in Washington -na drugi strani lahko napravijo konec tem nepotrebnim spopadom z ustanovitvijo res nevtralnega Vietnama in 7. ukrepi, ki bi se dali res izvajati, tako da bi Severni in Južni Vietnam bila neodvisna.« Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor je obiskal danes južnovietnamskega predsednika, s katerim se je razgovarjal o položaju v državi. V Washingtonu pa je predstavnik državnega departmaja izjavil: «Ameriška vlada priznava nujnost enotnosti Južnega Vietnama. Zaradi tega podpira vlado generala Kana, v kateri vidi najooljše sredstvo, da se doseže ta enotnost in da se hkrati nadaljujejo vojni napori. Zaradi tega vse, kar teži po neenotnosti, škodi interesom vlade in ljudstva te države.« Sufanuvong v Moskvi MOSKVA, 24. — Laoški princ Sufanuvong, ki potuje v Pariz na sestanek treh laoških princev, je prispel danes z letalom iz' Pekinga v Moskvo. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Gromiko, ki ga je povabil za jutfi na kosilo. Domneva se, da bo Sufanuvong takoj po kosilu nadaljeval pot v Pariz. Včeraj se je Sufanuvonn razgo-varjal v Pekingu s kitajskim zunanjim ministrom. Na kratko se je razgovarjal tudi s francoskim poslanikom v Pekingu. Hruščov de Gaiillu MOSKVA, 24. — Agencija »Tass« javlja, da je Hruščov poslal ob 20. obletnici osvoboditve Pariza in Francije poslanico s čestitkami francoskemu ljudstvu in generalu de Gaullu. Hruščov pravi med drugim, da imata Francija it) Sovjetska zveza kot evropski celinski velesili posebno odgovornost in morata storiti vse, da se prepreči nova evropska tragedija. ADIS ABEBA, 24. — Zahodno-nemška vlada je dovolila etiopski banki za razvoj dolgoročno posojilo 8 milijonov 250.000 dolarjev za financiranje električne industrije in kmetijstva v okviru drugega petletnega načrta. NEW YORK, 24. — V soboto je po dolgi bolezni umrl v bolnišnici tajnik ameriške komunistične stranke Benjamin Davis, ki je imel 60 let. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiitMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiifiiiiiiiiiiiiiiil MAKARI0S ODLOČNO ODKLANJA VSAK KOMPROMIS 0 CIPRU Zbližanje med grškim in ciprskim stališčem Novi poleti turških letal nad otokom ATENE, 24. — Ciprski zunanji minister Kiprianu je prišel danes v Atene, kjer se je sestal z grškim zpnanjim ministrom Kosto-polusom in z ministrom za obrambo Garufaliasom. Pozneje je bil sestanek Kipriana z glavnimi grškimi voditelji. Predsednik grške vlade Papandreu je po razgovorih obiskal kralja in mu poročal. Zvečer so v Atenah uradno javili, da je grška vlada povabila Makariosa, naj pride v Atene. Grška vlada je mnenja, da razvoj dogodkov narekuje neposredne stike med Makariosom in grškimi voditelji. Kakor piše list «Ethnos», ni pričakovati hitre rešitve spora z grško-turškimi pogajanji. List dodaja ,da se je stališče grške vlade sedaj bolj približalo stališču Makariosa. Papandreu je na primer danes izjavil; »Najodločneje izjavljam, da ni nesoglasja med nami in Ciprčani. Med nami vlada popolno soglasje. Hkrati najodločneje izjavljam, da se na nas nikakor ne pritiska in da ni rešitve s pogajanji. Kal je treba poudariti je, da je priključitev k Grčiji edina naravna rešitev grškega vprašanja « Nadškof Makarios je na tiskovni konferenci, poudaril, da cipr- sko ljudstvo ne bo sprejelo nobenega kompromisa, tudi če bi mu ga predložili pod zaveso priključitve. Glede sovjetske vojaške pomoči Cipru je Makarios izjavil, da je stališče ciprske vlade nespremenjeno: nihče ne more ore-prečiti Cipru, da zahteva pomoč od katere koli države. Vendar pa je bil odložen odhod ciprskega zunanjega ministra Kipriana v Moskvo v pričakovanju izida sedanjih pognjanj, Ciprski tisk pa še dalje poziva vlado, naj pospeši pogajanja s Sovjetsko zvezo. Grški delegat v OZN je danes izročil članom varnostnega sveta pismo, v katerem javlja, da so turška vojna letala letela nad Ciprom 12., 18. in 19. avgusta. Ciprska vlada pa je sporočila, da sta danes leteli nad Ciprom dve turški letali v višini 400 metrov in 200 metrov od obale. Iz New Yorka poročajo, da bo tajnik OZN U Tant odpotoval v petek v Ženevo, kjer se bo udeležil začetka mednarodne konference «atomi in mir«. Ob tej priložnosti se bo sestal z delegati vlad, ki sodelujejo na ženevskih pogajanjih o Cipru. Fotografije Lune cena in pomen Se je splačalo izdati 260 milijonov dolarjev? Fotografije Lune so stale 260 milijonov dolarjev. Ali je to preveč? S tem, da se je Ranger VII raztreščil nekje na Morju oblakov, je astronomom prihranil stoletja. Slike, ki jih je posnel na razdalji več sto kilometrov od Lune, so takšne, da se po kakovosti lahko primerjajo s fotografijami naših najboljših teleskopov. Toda nekatere od 4.316 posredovanih fotografij so bile napravljene v oddaljenosti 10 do 1 kilometra od Lunine površine, razkrivajoč s tem podrobnosti, ki so stokrat ali celo tisočkrat natančnejše od vsega, kar bi morda odkrili s teleskopom na hribu Palomar. Ljubitelji fantastičnih zgodb bode zavoljo teh fotografij nemara razočarani. Vedeli smo, da je površina našega satelita preluknjana s prostranimi kraterji. Ranger VII nam pojasnjuje, da so znotraj teh kraterjev še drugi manjši in da so v le-teh še manjši, ki imajo komaj nekaj več deset metrov premera, ponekod pa le nekaj metrov. Gre torej za nekašno strelišče, in to je dokončna podoba, ki si jo lahko napravimo o tem delcu mrtve gmote, ki je brez kakršne koli zaščite — ni vode, ni zraka, ni atmosfere — izpostavljena bombardiranju iz vesolja, sončnim žarkom in trčenju z meteoriti najnevarnejše velikosti. Strelišče, ki ga neprenehoma orjejo, in obračajo in kjer. ker ni nobenega življenja, brazgotine, ki so posledica teptanja iz vesolja, ostanejo in se množijo v neskončnost. Toda to je strelišče, katerega analiza — ko jo bo moč opraviti — nam nedvomno ne bo razkrila nič posebnega. Pač iz preprostega vzrok?., ker je bila ta analiza že opravljena na vzorcih Nekateri drobci skal, ki so se raztreščile, ko ,so nanje nadli veliki meteoriti, in razpr-dle na vse stkani v vesolju, so nadli tudi na Zemljo, v kraje blizu ekvatorja; to so «tektiti», katerih proučitev je pokazala, da so iz silicija in aluminija, se pravi, v vsakem nnrT!',^'i iz prav takšne snovi, kot je zemeljska skorja IZVIRI PLINOV Že Darw,n je menil, da je Luna delec, ki se je odtrgal od Zemlje, in astronomi so se nolj opredeljevali za to domnevo. Zlasti je to uspelo Kuiperju, ki je sestavil sprejemljivo matematično rekonstrukcijo tega odcepa. Potovanje na Luno naj bi bilo torej nekakšno nadaljevanje velikih ekspedicij po kopnem in po morju? Ali ne bi konec koncev pri tem šlo le za obisk starega kontinenta, ki je zapustil Zemljo? To pa bi pomenilo, da smo pozabili, da so v približno štirih milijard let zakoni nebesne mehanike vsilili na emu satelitu posebno usodo, ki pa zmeraj sloni le na domnevah. Lunina šibka masa (81. del zemeljske mase) ji ni dopuščala, da bi zadr ala atmosfero. Toda, ali Jo je sploh kdaj imela? Narava »morij« na Luni, njena temna območja, ki se kažejo na površini ploskve, so še zmeraj skrivnost. Vsekakor pričajo o raznovrstnosti terena, vendar nobeno ni tak'-no, da b; lahko govorili, da gre za prava morja, ki so se nekoč posušila. Druga uganka: gostota. Zaradi svoje precej nje mase je zemeljska gmota pretrpela v svojem središču fantastične pritiske zato se njena gostota povečuje v sorazmerju, kot se oddaljujemo od površine (gostota 2, 3 za skorjo, nasproti povprečni gostoti 5,52). Ker 6če tjltibbu ^ iUiUu'tktv(* Partizanski invalidski pevski zbor v Pesaru Partizanski invalidski pevski zbor je odpotoval v pokrajino Pesaro-Uitino, ki bo t.: dni p ra znovala 20. obletnico svojega odporniškega gibanja. Ker sta od letošnje spomladi Pesaro in Ljubljana pobrateni mesti, so Pesar-čani povabili na to svoje praznovanje tudi slovenski pevski zbor, ki bo ponesel partizansko pesem tokrat tudi med italijanske prijatelje. Znano je, da je bilo v pokrajini Pesaro • Urbino partizansko odporniško gibanje v zadnji vojni zelo močno razvito in da imajo pri tem dokajšnje zasluge tudi številni jugoslovanski partiza- Nov pomol v New Yorku za transatlantike «Italie» NEW YORK, 24. — S prihodom ladje ((Leonardo da Vinci« se je pred dnevi odprla nova faza glede pristajanja in sistemiranja transatlantikov družbe »Italia« v največjem pristanišču Združenih držav. Ladje «Italie», ki so doslej pristajale ob pomolu 84, ki ga upravlja ((American Export Lines«, se sedaj ustavl ajo ob «pier» 99, to je modernejši in bolje o-premljen pomol, dolg čez 300 m in širok okrog 40 m. Pomol ima posebno nadstropje za blago, drugo nadstropje za potnike in Se tretje pomožno nadstropje. Nahaja se na področju tako imenovanih «luxury piers«, to je področje, ki je namenjeno za pristajanje največjih transatlantikov sveta. Na ta način ie plovna družba ((Italia# snet prišla do tega, da ima na razpolago — kot je to bilo že pred vojno — lasten «pier» v izključno uporabo za svoje ladje. Pomol 90 s svojo bolj moderno opremo in bolj funkcionalno ureditvijo servisov bolje ustreza potrebam brodovja «Italie». zlasti če se upošteva, da bosta kmalu začela voziti dva nova trans-atlantika največje italijanske plovne družbe. Otvoritev novega pristanišča je torej nekak uvod k dogodku, ki bo eden izmed nafbolj važnih in pomembr)ih dogodkov v zgodovini svetovne plovbe: to bo prvi pristanek ((Michelangela« in ((Raffaella«. dveh asuperliners« italijanske trgovske mornarice, spomladi v New Yorku. la 46 mornarjev, medtem ko ne vedo, kje so trije. Ladja se sedaj trudi, da bi pogasila požar in nato petrolejsko ladjo odpeljala do Adena. Sedem mrtvorojenčkov UPPSALA (švedska), 24. — Neka 30 let stara žena je rodila sedem mrtvoroiencev v univerzitetni kliniki. Poročena je bila že več let, toda ni imela otrok. Pred kratkim so jo zdravili s človeški hormoni in nato je zanosila. Nosečnost je bila normalna do petega meseca. NEKAJ KM OD MESTA ALGHERO Štiri ure so banditi ropali v nočnem lokalu Lokal so zasedli okoli 20. ure in ropali goste, ko so prihajali - Odnesli so okoli 7 milijonov lir * National Aeronautics and Spa-ce Administration, federalni organ, ki skrbi v ZDA za vsa vesoljska raziskovanja. Razstava strojev v Moskvi MOSKVA, 24. — Danes so otvo-rili mednarodno razstavo strojev, ki jih uporabljajo v gradbeni industriji in pri prometu. Na razstavi sodeluje okoli sto tovarn iz Sovjetske zveze ter podjetja iz šestnajstih držav (ZDA, Anglija, Francija, Italija, Belgija, Jugoslavija, Poljska, CSSR, Madžarska in druge). Na otvoritvi so bile prisotne številne sovjetske osebnosti in mgd drugimi Ignatij Novikov, podpredsednik ministrskega sveta in predsednik Gostroja (državnega odbora, ki se ukvarja z gradbeništvom). Novikov je v otvoritvenem govoru dejal, da proučujejo možnosti nakupa strojev in licenc tujih družb. Preiskava o umoru Comandcja PALERMO, 24. — Policija je zaprla enajst oseb v zvezi s preiskavo o umoru bivšega obsojenca na smrt Vincenza Coman-deja. katerega obglavljeno truplo so pred dnevi našli na polju pri Monrealu. Zaprli so predstavnike mafie, da ugotove, kako je Co-mande lahko pred dvema letoma ušel iz zapora in kje se je ves ta čas skrival. Petrolejska ladja v plamenih ADEN, 24. — Angleška 31.642-ton-ska petrolejska ladja je v plamenih. Eksplozija v strojnici ji je onemogočila plovbo. Posadka je sporočila, da bodo ladjo zapustili in da bodo na ladji ostali samo poveljnik, prvi oficir in dva strojna oficirja. Ladja, ki je bila splavljena v Hamburgu 1961. leta, je last »Standard Tankers« in je 109 milj južnovzhodno od Sallala. Angleška ladja «Anzio» je reši- Tajfuna «Cleo» in «Kathy» MIAMI. 24 --- Tajtun «Cleo» je včeraj pustošil po otoku San Domingo, odkrival je poslopja in ruval drevesa. V središču je dosegel brzi-no 225 km ter se premikal proti zahodu z brzino 27 km na uro. Na otoku Guadalupa je povzročil 14 mrtvih in preko sto ranjenih. Prefekt je povedal, da znaša škoda na plantažah banan okoli 100 milijonov frankov, še 'hujša škoda pa je na plantažah sladkornega trsa. Ministrstvo za francoska prekomorska ozemlja je sporočilo, da je tajfun razrušil SS38 poslopij in jih poškodoval 7500. Povzročil je škodo za preko 315 milijonov frankov (preko 35 milijard iir). Iz Tokia pa poročajo, da je tajfun «Kathy» danes pustošil po otoku Kysky, kjer je povzročil devet smrtnih žrtev in razrušil številna poslopja. Tajfun je divjal po obsežnem severnem predelu otoka. Meteorologi predvidevajo, da bo v prihodnjih j tako oropana ne samo denarja, tem-urah pričel padati dež. | več tudi voznih listkov za povratek iiiiiinimmuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHMiiiiMiiiiiiMliliiMiHiMiinMiiiiiiiMiiiMiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimii CELA VRSTA SMRTNIH NAPADOV Bitka med bandami na Ažurni obali Različne bande se bore za nadzorstvo nad prostitucijo SASSARI, 24. — Skoro sto oseb so oropali tatovi v nočnem lokalu, ki je osem kilometrov od mesta Al-ghero in v katerem so bili štiri ure. Nekaj po 20. uri je pet zakrinkanih mož. ki so bili oboroženi z brzostrelko, lovsko puško in vojaško puško vdrlo v nočni lokal «La Siesta« približno 8 km od mesta Al-ghero. na nekem hribu in komaj 100 m oddaljen od državne ceste Alghero - Villamva - Monteleone. Trije p? so se postavili na cestni odsek, a so nadzorovali celo področje. Prva skupina se je razdelila. Dva bandita, ki sta bila oblečena v tipično obleko lokalnih pastirjev, sta nadzorovala prostor pred lokalom. Ostali trije pa so oropali goste lo-icala. Moški so se morali vleči na tla na eno stran lokala, ženske pa stati na drugi strani. Ko so ugotovili. da nihče od prisotnih nima orožja, so pričeli sistematično ropati. I#ko so pregledali okoli 30 oseb, ki so bile v lokalu, pobrali iz blagajne okoli 30.000 lir. V neki sobi, kjer je počivala žena upravnika lokala, so odnesli 20C.000 lir. Ko je žena pričela kričati na pomoč, so jo udarili po glavi, da je zgubila zavest. V lokal so prihajali stalno novi gostje. Banditi so jih ustavljali na parkiranem prostoru in jih z dvignjenimi rokami pošiljali v notranjost lokala, kjer so jih oropali. Angleška novoporočenca, ki sta bila na poročnem potovanju, sta bila v Anglijo. 50-letni Mariji Valeschi so odnesli za dva milijona draguljev. ženska se je branila, vendar ni nič pomagalo, saj so ji dragulje dobesedno strgali s telesa. Branil se je samo mladi železničar Sergio Meloni, ki je skušal razorožiti enega izmed banditov. Nič pa mu ni pomagalo, ker so ga zvezali z verigo na vrata lokala. Ropanje je trajalo preko polnoči, ko so banditi zbežali. Alarm je dal študent Giuseppe Pedola, ki je zbežal in srečal karabinjerski avtomobil. Karabinjerji so obvestili poveljstvo v Algheru In takoj pričeli s preiskavo. Po prvih ugotovitvah so roparji nagrabili okoli 7 milijonov lir. Karabinjerji in policija so zaprli tri pastirje, za katere menijo, da so sodelovali pri ropu. Našli so jih v ovčjem hlevu nekaj km ort nočnega lokala. Niso sporočili imen treh aretirancev in se ve samo, da gre za tri pastirje, ki prebivajo že nekaj let na tem področju. Policija je poslala obsežne sile na to področje, saj so v celo-t! mobilizirali okoli 200 policistov, helikopter in deset policijskih psov. ' za vsako naslednjo uro 250 lir. pa po Čudežna rastlina «kalir kanda» NEW DELHI, 24. — Skoraj vsi indijski listi prinašajo vest, da so odkrili aromatično rastlino, ki lahko za sedem dni zadostuje in nadomesti prehrano. Rastlino naj bi našli na hribu Gujarat in jo nazi-vajo «kalir kanda«. Za en sam nastop na stadionu za baseball v Kansas Clty so »Beatles!« prejeli 150.000 dolarjev (okoli 92 milijonov Ur). Dvesto posebej najetih stražnikov in 250 rediteljev je le s težavo nadzorovalo 18.000 rjovečih fantov in zlasti deklet, ki so si morali vstopnice preskrbeti že pred dvema mesecema. Po nagonu Je neki novinar vprašal štiri kričače, da naj komentirajo izjavo psihjatra, če* da njih glasba predstavlja nevarnost za duševnost in da bi jo bilo treba prepovedati. Odgovoril je George Harrisom »Tudi psihiatri predstavljajo nevarnost«. Na sliki: Agenti s težavo nadzorujejo mlade vročekrvne ljubitelje ■Beatlcsov« v San Frančišku NICA, 24. — Na Ažurni obali je v teku huda bitka med različnimi bandami, ki se bore za nadzorstvo nad prostitucijo na tem obsežnem področju. Bitka se je pričela z umorom Piera Rossija in Guidicellija, s čemer je vodstvo prešlo v roke mlajših banditov. Serija zločinov se je nadaljevala: 2. junija je bil ubit gangster Bianchini, nekaj ur kasneje pa so našli mrtvo truplo Be-noita Pape. Dne 3. julija sta bila dva Bianchinijeva prijatelja težko ranjena iz rafala brzostrelke po dramatični avtomobilski vožnji. Sest dni kasneje so ubili s pištolo mladega Parižana Etienna Solignaca, 10. junija pa so našli trupli Jeana Rochebilarda in Jac-quesa Bermonta. Tragična serija se je nadaljevala pred nekaj dnevi, ko sta bila napadena in težko ranjena Simon Garet in Fernand Sicarelli. Policija Je mnenja, da se bo bitka nadaljevala in da bo do konca leta terjala najmanj trideset smrtnih žrtev. Po uboju v ang. jetnišnici LONDON, 24. — Policija in ministrstvo za notranje zadeve so pričeli s preiskavo v zvezi z urno-ritvijo jetnika v zaporu v Wake-fieldu. V soboto popoldne so namreč našli v njegovi celici mrtvega 20-letnega zapornika Terenceja Johna Buckinghama, katerega so pretepli s palicami in nato ubili tremi ubodi noža v hrbet. Morilec, odnosno morilci, so čakali, da ie Buchingham šel v svojo celico, da bi se preoblekel, ko je odigral nogometno tekmo na igrišču jetnišnl-ce. V soboto popoldne so v tej jetnišnici odprte vse celice in se lahko jetniki obiskujejo. V soboto oi bilo tujih oseb v jetnišnici m so zato krivci lahko samo med se-demtisoči zaporniki. Policija je mnenja, da gre za poravnanje računov ‘ med različnimi bandami. Buchingham je bil lanske, ga novembra obsojen na štiri leta zapora, ker je oropal neko toba-karno v Kensingtonu. Januarja je zapor lahko zapustil za nekaj dni, da se Je poročil. Po begu Carlesa Wilsona je ta novi zločin dokazal, kako veliko moč ima angleško podzemlje tudi v jetnišnicah. Prvikrat maša v angleščini NEW YORK, 24, — V St. Louisu so na otvoritvi nacionalne liturgične konference prvikrat brali mašo v angleščini. Gre za izvajanje sklepa ekumenskega koncila od 4. decembra lani, ki ga je kasneje potrdil papež Pavel VI. Praktično Izvajanje liturgične reforme je koncil prepustil nacionalnim zasedanjem škofov, odnosno škofom. Škofi ZDA so aprila odobrili enotni angleški tekst maše, ki ga je Vatikan odobril maja V ZDA bodo izvedli obsežnejšo reformo, tako da bodo pri vseh obredih uporabljali od 14. septembra angleščino. Ogromen požar vžigalic JOENKOEPNIG (Švedska), 24. Okoli 22 milijonov zavojčkov vžigalic (vsaka po 5« vžigalic) je zgorelo v podjetju «Vulcan». Gre za proizvodnjo 12 dni. 55 gasilcev se je zaman trudilo, da bi ogenj pogasili. Policija je sporočila, da m bilo človeških žrtev, Prometne nesreče v Franciji PARIZ, 24. — 57 mrtvih in 491 ranjenih, tak je rezultat prometnih nesreč, ki so se zgodile na francoskih cestah v soboto in v nedeljo, Za veliki šmaren pa so zabeležili 82 mrtvih in 573 ranjenih pri prometnih nesrečah. Zastonj bo pil TRENTO, 24. — Lavarone je na svojstven način nagradil svojega stalnega klienta Angela Borgetti-ja iz Verone, ki prihaja že 40 let (od 1923) poleti na počitnice. Občinska uprava Je v dogovoru lokalnimi gostilničarji izdala Bor-gettiju posebno legitimacijo, na osnovi katere lahko popije v vseh barih karkoli hoče, ne da bi plačal. Legitimacija nima datuma in velja za stalno. RIM, 24. — Predsednik ZDA Joh-nron je poslal predsedniku vlade Moru vrsto specialnih fotografij Lune, ki jih je posnel • Ranger VII». Parkiranje v Milanu MILAN, 24. — Danes dopoldne so popolnoma spremenili sistem parkiranja v središču mesta. U-vedli so dve vrsti parkirnih prostorov: tako obstaja 72 parkirišč s progresivno tarifo, na celotnem ostalem prostoru pa velja časovno parkiranje (disco orario) Na par kiriščih je treba plačati sto lir za prvo uro, sto lir za drugo in dvesto lir za tretjo uro parkiranja, Ceccherini rešen MILAN, 24, — Zdrastveno stanje pisatelja Silvana Ceccherinija se izboljšuje, tako da so ga lahko prenesli iz oddelka, v katerem so bolniki v težkem stanju, u običajno sobo. Bolniku so prenehali dovajati kisik. Kot smo Se poročali. je pisatelj poskusil narediti samomor pretekli torek. „ ni, ki so se tamkaj vključili « partizanske vrste in se skupno z italijanskimi partizani borili enako hrabro kakor v domovini. Nešteto jih je tamkaj tudi padlo in za njihove grobove skrbijo danes Pesarčani kakor za grobove svojih borcev. Partizanski invalidski pevski zbor bo pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca priredil v pokrajini Pesaro - Urbino sedem koncertov. Prvi koncert bo ime 1 že v torek, 25. t.m. v S. Angel u in Vado, naslednje dni pa v Pergoli, Fanti, Pesaru, Urbinu, Ca-gliu in v Possombroneu. Razstava Simonoviča v Kostanjevici V okviru dolenjskega kulturnega festivala so v soboto popoldne odprli v prostorih kostanjeviške šole novo razstavo Gorjupove galerije, in sicer razstavo olj, temper in akvarelov Frana Simuno-viča. Razstavljena dela, nastala v letih 1959 do 1964, prikazujejo motive dalmatinskega Krasa. Zaključena razstava Kovača v Piranu Mariborski kipar in operni solist Aleksander Kovač je zaključil razstavo v Piranu. Razstavljal je petnajst železnih skulptur, med katerimi so bile «Viso-ki C«, «Ples smrti«, «Ples v dvoje« in «Kurent». Razstavo si je ogledalo več k°t 2000 obiskovalcev in avtor je dobil od njih številna priznanja. Kovač je pred tem razstavljal tudi v Celju, Zagrebu, Beogradu in v drugih me stih ter povsod dobil ugodne o-cene obiskovalcev in kritike, ki mu priznava samoniklost ter precizno stiliziranost izraza. Gostovanje «Tanca» v Dubrovniku Za ansambloma «Kolo« iz Beograda in »Lado« iz Zagreba je zdaj gostoval v Dubrovniku še skopski «Tanec». V okviru dubrovniških poletnih prireditev >e imel na terasi trdnjave Revelm kar štiri koncerte. Domači in tuji gledalci so nastope nagrad it« z dolgotrajnim ploskanjem. Razstava Mitriča v Londonu Konec minulega tedna je v londonski galeriji «Drian» odprl samostojno razstavo beograjski kipar Nebojša Mitrič. Razstavil je 20 reliefov v srebru, bakru iu medenini To je prva samostojna Mitričeva razstava v Veliki Britaniji. Zbudila je precejšnje zanimanje londonskih ljubitelje!) umetnosti in avtor je prejel 0^ prvih obiskovalcev laskava priznanja. Luna od blizu «o o O o č> 0^ 0W o O O\0 0 0$ O o 0 OO i) o o” * o o o o o o o o . o Ofc> ?o o °0° G o 0 O O o 0 0 o 0 o 0 o o 9 o o.. o O o ^ 8 o * O o o * O Jp o o o dv © % 0 0°0* o o o o o o°0°^ O o o o 0 0 0 ° 0o „ o o o 6 D o o o o o o o 0q 0 0 0o o° O o o 00, O O 0 o ® o 0 0 ° 0 0 o * Ml o o o °o o o°*°> °0 o o Smo je že vi teli na Bienali Tako jc napisal humorist milanskega lista «Corricre dclla sera«, koder sino posneli karikaturo .............»mi......»m,..»».»M...iiiiii.hi.iiii................. Avstrijski alpinist je padel s stene Lavareda in se ubil Ni več upanja, da bi rešili tri mlade alpiniste AURONZO (Belluno), 24. - Avstrijski študent 21-letni Wedan Hans Dietman je umrl, ko je padel z zapadne stene Lavareda. Dietman je padel, ko je že uspešno priplezal sam na vrh in ko se je spuščal. Iz Aoste pa sporočajo, da so zjutraj skupine gorskih vodičev in policistov preiskale severni del hriba Mont Dolent (3821 m), kjer so se že od petka izgubile sledi treh milanskih alpinistov: 20-letnega Rina Chiringellija, 20-letnega Alberta Boria in 60-ietnega Ferrueeia Pontecorva. Tudi švicarski reševalni helikopter je dolgo brezuspešno krožil nad področjem. Vreme je lepo, toda pred dnevi jo padel svež sneg, ki je zamel vsako sled. Po splošnem mnenju ni več u-panja, da bi jih našli žive. Najbolj je verjetno, da so padli v e-no izmed številnih ledeniških razpok. Iz Chamonixa poročajo, da sta dva mlada belgijska alpinista 17-letnl študent Daniel Salnt GullUln ln 19-letnl Claude Fryns danes do- poldne treščila v prepad, ko ^ plezala na južno steno Alguill* Ponče (2873 m). Našla sta jih °v učenca za vodiče. Slepec na Mont Biancu MEHI-DORF (Bavarska), Tj Siegfrid Zlnecker se je PoV ,le, na Mont Blanc, pa čeprav j« °. pel med drugo svetovno vW. u Povzpel se je s štirimi alp*11 ., v dveh dneh po direktni P , kljub megli in snegu, ki je P kratkim zapadel. PALM1B0 TOM.IAIU - REVOLUCIONARNI VODITELJ Človek, ki je vedno stopal naprej Ko so lansko leto marca italijanski komunisti proslavljali 70. obletnico življenja Palmira Togliattija in obenem 50-letnico njegovega revolucionarnega dela. jim je on v svoji zahvalni besedi odvr-nil: «...Imam samo eno željo, tovariši Ko me nekoč ne bo več, tj1 želel, da bi o meni mogli reči: Izbral si je težko in tegobno pot, toda vedno je Sel naprej...» Danes, ko se poslavljajo od Palmira Togliattija, svojega dolgoletnega generalnega sekretarja, organizatorja in najvidnejšega vodite-LIa Komunistične partije Italije, čutijo njegovi tovariši v sebi globoko žalost. Žalost za človekom, iti je v svoji osebi utelešal vsestransko podobo največjega teoretika italijanskega delavskega gibanja, Gramscija, ustanovitelja in borca partije, s čigar življenjem in borbo je rasel tudi on sam. Togliatti je bil izredno dober tovariš, topel prijatelj in požrtvovalen učitelj — tako pravijo o njem vsi tovariši, ki so ga poznali. A obenem je bil velik državnik, izredno pronicljiv in vsestransko poglobljen in strokovno podkovan politični pisatelj, urednik časopisov in revij, partijski: delavec in človek, ki ni bil prežet samo z ogromnim partijskim in Političnim izkustvom, temveč je imel tudi veliko, vsestransko in stroko kulturo. Njegova izredna tenkočutnost za socialne probleme ga ni nikdar zapustila. Spričo tega pa je vedno ohranil živ in neposreden stik z ljudskimi množicami. Zborovanja, ki je na njih nastopal in govoril, Pa so bila vsakokrat izpolnjena z najbolj pristno prizadetostjo, s popolnim razumevanjem vprašanja, ki ga je obravnaval, in prav zaradi tega je Togliattiju tudi ved-n°v polni meri uspelo ustvariti najbolj občuten in najneposred-nejši stik s svojimi poslušalci. . Poznal je dušo in tegobe italijanskega povprečnega človeka, naj bo onega malega z italijanskega Jnga, naj bo industrijskega delavca iz Milana ali partijskega delavca iz katere si bodi pokrajine Italije. Njegov stik z njimi, njegove besede, so vedno bile polne človeške topline, iskrenosti in razumevanja. Kot voditelj ene najmočnejših komunističnih partij na svetu, pa je obenem kazal poti borbe, ki je bila, kot vse borbe, izpolnjena z uspehi in neuspehi, v glavnem pa z velikimi zmagami, ki °o Palmiru Togliattiju zagotavljale velik in neizpodbiten ugled po svetu in doma. 2e dvajset let je govoril o posebnih zgodovinskih pogojih Italije, o specifičnostih poti v socia-ozem, ki jo mora uresničiti KP Jtahje, skujmo z vsemi naprednimi silami dežele. Togliatti je bil iskren m velik patriot, ki pa je vedno pogumno s svojo osebnostjo, življenjem in borbo zanikoval m razkrinkoval ozki nacionalizem m šovinizem, se proti njima ne■, Popustljiva boril, in še prav po-seono, ko se je ta v Italiji začenjal pojavljati v obliki fašizma. Kot je našim bralcem že gotovo znano, se je rodil l. 1893 v Ge-«°w, opravil pravne študije in že “ tem času postal socialist, vtem fP si je marksistično prepričanje gradit v svojih stikih z delavskim razredom in na osnovi proučevanja marksističnih klasikov. K?t nemiren revolucionarni duh, "■mamičen in antidogmatičen, se ‘p. . z Gramscijem odcepil starega socialističnega gibanja Itali]tan°V*l Komunistično partijo iedai in tudi ne kasneje, pa nikoli zanikal organ- Povezave med komunisti in zpciahsti ter njihovima partijama, gl Ju druži skupna zgodovina še Pryih pojavov organiziranega ^.mvskega gibanja v Italiji v drugi POiovid preteklega stoletja, a še Posebno od l. 1892, ko se je bila HtTovlla Socialistična stranka, v (.;,ere nedrih so se bili vzgojili lMt komunisti. i.y,icm času so na mlade mar-mPpp H Haliji močno vplivale oktobrske revolucije, ne-Ir1®10/« je zelo značilno tudi tj* std Gramsci in Togliatti že miiir msala o zgodovinskih po-viinid v. peterih se je tedaj raz-snol^ijtatijanska družba, ter o itanillčn,0stih■ ki morajo o njih na Zians M komunisti voditi računa svoji poti v socializem. QresuVJp 1? kasneje na X. konici Italije tudi predstavlja- jan Ji ndas° za oblikovanje itali-UtonLpoti v socializem. O raz- *£1 Poti v socializem se da-nin vbzpravlja v delavskem giba-samo Italije, marveč po knnJ, .?£«■ Vendar so italijanski naZr?ls,f prav sPričo tega mogli snlrLV- n najbolje razumeti tudi soeiniitnosti jugoslovanske poti v iet.i a,lzem- oziroma, nasploh spre-dUn if° ° različnosti poti. ki vo- v novi družbeni red. inInp:av to je razlog, da so bili tUnrJi , med komunističnimi par-boliA',** ph danes Peking najde Pni? in nepopustljivo napojih rJjmiro Togliatti pa je v svo-mo ht?,°l\0rik Kp Kitajske ne sa-več ?!a™l*tama KP Italije, marko iiou “ teoretično dokazal, kanje >PIn° dogmatično pristopata f vprašanjem sodobneqa sva-neogibni ^di delavskega gibanja. cialipJJJ? . skodi napredovanju so-re fn aa celo vrača v okvi-Povzrojit1*?1?' ki mu * ie bil ocil tako ogromno škodo. favnlJuP, Togliatti je s svojo deni bcii l? opečatil protifašistič-aretaciji JJalip' Pnsebno, ko je po PoložJi gramscija l. 1926 prevzel ‘ije plujemeP.a tajnika KP Ita-stiten oziroma nasilna pola- munu?ČlaHi po Mussoliniju, je ko-v ilonniJ}0 Partijo končno potisnila ko ParlJn THdai je Togliatti pre koder 1 odpotoval v Moskvo, od s ko naPre1 vodil it ali jan- član t^Pttjašistično borbo. Bil ie in nieJr,oa odbora Kominterne in eden sekl;etar a. 1935), delegat špansk? najvidnejših voditeljev v y državljanski vojni. I iaj}alU?, se je ponomo vrnil navdihonn,1 ie- duhovni voditelj in itaHianskneCKpaliian?ket vgtaje. A vitn „,1. K P — dasiravno silo- je osiirfi?aj?iana v (’asu fašizma — na oJ>odtlev dočakala icot moč-lavsken^vana politična sila de-treba P° razreda, s katero je bilo novam^T računati. V tako ime-nosti je koalicijskih, vladah enot- • je Togliatti kot voditelj ko- munistov zavzemal položaj vladnega podpredsednika in ministra. Na osnovi znanih političnih dogodkov, pa je KPI kasneje prešla v opozicijo, ostala pa je še vedno drugg največja in najpomembnejša stfanka v državi. V povojnem razvoju svoje dežele in spričo naglega Sirjenja ter krepitve socializma po svetu, kakor tudi upoštevajoč spremenjene odnose sil, je Togliatti venomer in nenehno iskal nove rešitve in nove poti, analiziral nove pojave. Kmalu po Stalinovi smrti je prvi postavil zahtevo, da se načne debata o vseh ob stran potisnjenih, a vendar tako perečih vprašanjih strategije in taktike delavskega gibanja. Iskanje poti za napredovanje k socializmu, poti, ki bi izhajala iz boja in teženj ne samo delavskega razreda, marveč vsega ljudstva, to je bilo predmet političnih načrtov. skrbi in razmišljanj Palmira Togliattija. Nemogoče si je realistično zamisliti napredovanje k socializmu — je pogosto poudarjal — izven okvirov nacionalne družbe in njenega demokratičnega življenja, neodvisno od boja, ki so na ni°,m zainteresirani vsi delavci, vse ljudstvo. A samo dogmatiki in sektaši, potemtakem, lahko napadajo koncepcijo o specifičnih poteh v socializem. Bil je Togliatti nadalje med najbolj vidnimi poborniki miroljubne koeksistence, človek, ki je razumel vse strahotne nevarnosti jedrske vojne in mednarodnih vojaških spopadov. Zavračal je kitajske trditve o nujnosti vojne in dosledno vztrajal na stališču, da je koeksistenca neobhodno potrebna tako za socialistične in kapitalistične dežele kot za vse človeštvo. Ko je lani govoril o svojem delu v KP Italije, je med drugim tudi poudaril, da zahteva delo političnega vodstva ne samo jiajveč-je napore volje, temveč, da se mu človek tudi posveti z vsem svojim bitjem, z vso svojo moralno in intelektualno obveznostjo. Njegovo življenje je bilo torej ena sama nepretrgana človeška, politična in moralna dejavnost sredi najhujših nasprotij sodobnega. sveta. sredi iivljejiia in bitk, kjer je velika in značilna osebnost Palmira■ Togliattija, generalnega sekretarja KP Italije, zapustila globoke in plodne sledove tako v italijanskem kot mednarodnem delavskem gibanju. Omogočil je ita-lijanski partiji, da se je v spremenjenih, objektivno bolj zrelih okoliščinah ponovno vrnila k viru svojih prvotnih inspiracij — k ideji in borbi za italijansko pot v socializem. Sodobni svet zahteva nove rešitve. Svet — je poudarjal Togliatti — dobiva nove dimenzije, a komunisti se morajo potruditi, da jih razumejo. To predstavlja absolutno potrebo, da bi se človeštvo ognilo vojni, da bi se družba rešila izkoriščanja in razvozlala osnovna protislovja, ki so doslej obstajala med narodi in državami. Togliatti se je večkrat izrazil, da voditelj kake revolucionarne jMrtije ne sme in ne more nikoli biti sam. On to v resnici tudi ni bil. NA POLJSKEM SO ODKRILI ŠE ENO VELIKO NACISTIČNO MORIŠČE Koliko jetnikov je pomrlo pri graditvi podzemeljske tovarne «Hitierjev dvor»? Tovarna v gori - Hodniki in predori se križajo v šest nadstropij - Kaj pravijo redki preživeli - Seznam mrtvih - Število 30.000 le približno VARŠAVA, avgusta. — Na o-bronkih planinskega masiva «Ve-lika seva« v Sudetskih planinah je močan betonski bunker, bolje njegovi ostanki iz zadnje vojne. Nedaleč od njega so trije predori, ki vodijo v planino. Prebivalci okoliških naselij ga imenujejo «Hitlerjev dvori) in neradi hodijo mimo. Nedavno tega je pritegnil pozornost poveljstva šljonskega vojaškega okrožja, nato pa tudi komisije za raziskovanje hitlerjevskih zločinov na Poljskem. Po naključju je bil odkrit tudi del nekega seznama mrtvih. Seznam je v nemščini in so v njem imena Poljakov, Rusov, U-krajincev, Italijanov, umrlih ko- nec 1944 in v začetku 1945. leta. Hkrati je bilo ugotovljeno, da seznam izhaja iz taborišča Wiister-waltersdorf, kot so Nemci imenovali poljsko naselje Valim, kjer je bila podružnica koncentracijskega taborišča Gross-Rosen. Odkritje koncentracijskega taborišča v tako odročnem kraju kot je Valim, so povezali s »Hitlerjevim dvoromii. Za to odkritje se je začela zanimati, kot smo rekli, komisija za raziskovanje hitlerjevskih zločinov. Nedavno je neka ekipa, ob pomoči vojaške inženirske enote, prebredla planinski masiv »Velike sove« in zaslišala priče, ki jih je pa, na žalost malo. Raziskovanja so se osredotočila v dve sme- Ena poslednjih slik Palmira Togliattija, le nekaj trenutkov preden se je v Arteku na Krimu v SZ v taborišču pionirjev zrušil na tla in mu vsa skrb zdravnikov ni več pomagala iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii >n milili m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZRAK, SONCE IN MIR V VIŠINI 1000 METROV Kaj Lavarone lahko nudi športniku in turistu Poleg naravnih privlačnosti je na razpolago dobra tehnično-športna oprema V revolucionarnem gibanju Italije in vsega sveta si je resnično bil izbral naporno in težavno pot, toda po njej je vedno stopal samo naprej. limiiiiiiiiiMiliiimmilimliiiimilHiMiliiiimiiimniiiiiiMiiiuiiiHHiiilimiiiiiinililiilliimMmiiiiiiiiimiiii Dandanes turizem živi in pro-speva od novih in pogumnih zamisli; turizem je namreč dan danes znanost, ki človeka sili k neprestanemu in dinamičnemu ažurniranju. Turizem je industrija in potrebuje tdrej sposobnih «kapitanov», ki jasno vidijo jutrišnji dan, brez kompleksov in zmedenosti. In tako se je tudi na Lavaro-nu (prim. članek v sobotni številki) marsikaj obnovilo, in to zlasti med osebami, ki upravljajo javne zadeve. Govoriti o njih delu ni tako preprosto, kot bi se zdelo. In bilo bi tudi blazno pričakovati od njihovih naporov takojšnjih rezultatov. Do takšnega nesmisla lahko pride samo nestrokovnjak ali zlobnež. Tudi v turizmu je važna «do- Na Lavaronu pozimi. Na levi sta gori Cornetto in Becco di Filadonna, skupina Brente pa bolj oddaljena VELIKA NESREČA NA REKI CflRONI V VENEZUELI «Grozljivi» most terjal 20 smrti CARACAS, 24. — Kot most na Luis Rey, kateremu je zelo podoben, tako se je tudi most čez Rio Caroni prelomil in treščil v globino. Število žrtev se ceni na kakih dvajset. Trenutno še ni gotovo, koliko oseb je bilo v trenutku nesreče na mostu, niti ni bilo še ugotovljeno, ali ni prišlo na most več oseb kot bi bila previdnost svetovala Začela se je preiskava, hkrati pa se je že razbesnela , polemika. Most je imel izključno turistični namen. Dopuščal je čudovit pogled na velikanske slapove na reki Caroni blizu mesteca Puer-to Ordaz, v državi Bolivar na vzhodu Venezuele. Most je bil lesen in je visel na jeklenih kablih. Človek, ki se je drznil stopiti nanj, je čutil, da je napravil velik podvig. Toda vsi so računali, da je ta pogum, ta grozljivost bolj igra kot kaj resnega. To je traialo vse do včerajšnjega popoldneva. Zaradi močnega dežja so vode Ria Carina močno narasle in tok je bil zelo močan ter voda vsa razpenjena. Pogled na slapove je bil nekako grozljiv. Že vei skuPiu turistov se je tega nedeljskega dne povzpelo na most in so s svojimi fotoaparati posneli že vrsto posnetkov zares čudovitega razgleda. Nato je pred most prispela večja skupina učiteljev, ki so prihajali z neke strokovne konference v Puerto Ordazu. Skupina se je nato napotila na most in se ustavila, da bi občudovala panoramo. Nenadoma se je zaslišal trušč, ali bolje kot bi počil strel; ne eden, tisoč strelov .Most se je nagnil na stran in se prevrnil. Ljudje, ki so bili na bregu, so videli nesrečneže, ki so padali z mostu v vodo. Kriki so preglušili šum deroče vode. Nekateri menijo, da so pljuski vode s slapov počasi spodjedali most. Drugi menijo, da je bilo na mostu hkrati preveč ljudi, ali da se je vsaj preveč oseb hkrati naslonilo na ograjo, s čimer je prišlo do poruševanja ravnotežja na vsej strukturi. Tretji spet govore, da jekleni kabli niso bili dovolj močni. Le tehnična ter policijska komisija bosta mogli dati odgovor na vsa ta vprašanja. Trenutno zaslišujejo tiste, ki so si pri nesreči vendarle rešili življenje. Nekateri, ki so imeli nekoliko več sreče, so se rešili na otoček sredi reke. Ti se morejo zahvaliti za živlienje le temu otoku in svojim plavalnim sposobnostim. Z otoka so jih rešili z vojaškimi helikopterji, ki so takoj prispeli na kraj nesreče. Veliko je med njimi ranjenih in so jih takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico. S helikopterji pa so začeli še drugo nalogo: na obrežjih in v nižjem toku vode iščejo morebitne preživele. Vendar pa delajo to bolj iz skrupuloznosti. Vsi, ki 50 nesreči prisostvovali, so namreč prepričani, da je vse, ki jih doslej še niso našli, že, mrtve odnesla voda. Minister za šolstvo dr. Siso Martine/ je takoj prispel z letalom na kraj nsreče, v Puerto Ordazu pa že organizirajo skupine za iskanje trupel po Rio Caroni D. L. bra setev« in mi smo prepričani, da ima Lavarone sedaj ((Sejalce«, ki jih je že toliko časa tako potreboval. Rezultati se bodo opazili; in tudi žetev bo in še obilna. Dejansko je res, da je na Lavaronu že sedaj v marsičem drugače. Katere so bile v tem zadnjem letu pobude, ki naj bi Lavarone zopet lansirale na turističnem področju? Bilo jih je precej. Zadnja med njimi je bila npr ta, da je bilo to področje vključeno v 47. dirko po Italiji. S tem so se milijoni gledalcev televizije in bralcev dnevnikov in revij miselno približali temu očarljivemu področju Tridentinskega. Lavarone, ki se dviga v višino čez 1000 m, je idealen kraj za vsake vrste turizma. To mu o-mogoča posebna geografska in višinska lega, tako da je to področje primerno za letovišče visoke sezone kakor tudi predsezono in posezone, za poletni in za zimski čas, za rekreacijo, zdravljenje in šport. Drugi, nedvomno zelo vabljiv element, je majhno jezero kra-škega izvora modrozelene barve. Pozimi zamrzne od decembra do februarja. Poleg postrvi živi v tem jezeru še šest drugih vrst rib Kakor mnoga planinska jezera ima tudi to jezero svojo legendo, ki še danes živi. Legenda pripoveduje o dveh bratih, ki sta se prepirala zaradi nekega gozda, čigav naj bo. Za kazen je bog neke noči treščil gozd v prepad, ki se je takoj napolnil z vodo in tako je nastalo jezero. Pri naštevanju tega, kar Lavarone nudi v »naravi«, ne moremo pozabiti ne element največje važnosti: sonce, ki ga je na vsem tem področju več kot 2.000 ur na leto. Največji dotok turistov, italijanskih in tujih, je na vsej planoti julija in avgusta ter decembra in januarja in še tudi februarja. Kar zadeva Italijane, so predvsem iz Veneta, Rima, Milana, pozimi pa jih je precej iz Genove. Od tuicev ie naiveč Nemcev in Avstrijcev, toda pogosto je mogoče srečati tudi Francoze, Nizozemce in Angleže. Končno ni nezanimivo vedeti kaj tudi o cenah, številke, ki jih bomo navedli, veljajo za pozimi in poleti, seveda točeno za visoko in nizko sezono. Vendar gre za približne številke o mi- nimalnih in maksimalnih cenah. Na vsej visoki planoti je 21 hotelskih obratov druge, tretje in četrte kategorije s skupno 516 sobami, 888 posteljami in 116 kopalnicami. Potem so še trije penzioni, ki imajo čez 70 postelj in 6 kopalnic. Recepcij-sko sposobnost izpopolnjuje še 290 zasebnih stanovanj s 1298 posteljami in čez 125 kopalnicami. Kot je razvidno iz teh podatkov, ni hotelov prve kategorije. In eden glavnih ciljev, ki so si ga sedanji voditelji področja zastavili, je prav ta, da dobi planota še druge obrate, med katerimi naj bodo nekateri prve kategorije. Cene pa so take; hoteli druge kategorije 3200 lir v nizki in 4200 v visoki sezoni: tretja kategorija: 2400 in 3200; četrta kategorija: 2200 in 2800 lir. Predvidevanja za letošnjo sezono so zmerno optimistična: o-paža se precejšnja živahnost v družinskem turizmu — to so letoviščarji, ki se nastanijo v zasebnih hišah — ter znatno povečanje turističnega pritoka v hotelih, kar velja zlasti za tuje kliente. Vendar je še prezgodaj, da bi delali zaključke; počakati bo treba pozne jeseni za jasen pregled poletne dejavnosti. Doslej smo govorili samo o poletnih turističnih možnostih Lavarona. Toda to področje je prav imenitno tudi za zimski turizem in to ne samo zaradi naravnih privlačnosti temveč tudi zaradi dobre tehnično-šport-ne opreme. Tu je sedežnica, ki povezuje kraj Bertoldi (zimski center področja) s hribom Ta-blat (1481 m), štiri vlečnice (ski-lifti) pa so v Chiesi, Cappelli, Tobiji in Sonecku. Najmodernejša sedežnica na Tabrat (pelje od novega hotela Cimone naravnost k ((začarani koči«) lahko prevozi 350 oseb na uro z višine 1150 m na 1500 m, odkoder se cepijo razne smučarske proge. Obstaja pa tudi dobro o-premljena smučarska šola, ki jo vodi slavni Silvano Gheser, ki se je z Bonattijem rešil pri nesreči na Mont Blancu in ki je sedaj župan Lavarona. Poskrbljeno pa je tudi za takojšnjo pomoč, če se kd,o na snegu ponesreči. Za športnike pa je tudi drsališče z olimpijsko progo za mednarodne tekme. Za t ste. ki sami niso športniki, so druge privlačnosti, kot npr. trojke, ki goste prestavijo v svet daljnega severa. Stalna avtobusna služ- iiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiihiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiii ren za vaše osebne in družinske interese. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugoden sprejem na nekem novem delu vam bo pomagal premagati začetne težkoče. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potrpežljivo počakajte, dokler se OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne sprejemajte tjavdan kritike svojih predstojnikov. Obstajajo konkretne možnosti uresničitve vašega čustvenega načrta. BIK (od 21.4. do 20.5.) V novih okoliščinah se boste bolje znašli. Važen predlog bi utegnil spremeniti način vašega dela. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Trenutno so vaši pogoji za poslovanje nenavadno ugodni. Premagajte svojo samoljubnost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Imeli boste priložnost, da nadoknadite zamujeno. V čustvenem pogledu se stvari ugodno razvijajo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V teku jutra se bo pojavila nevarnost, da si prevzamete nehvaležno in ne-všečno nalogo. Nepričakovan ču- stven predlog vam bo hkrati u-stvaril strah in upanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša samozavest in strogost bosta zelo cenjeni. Popolno razumevanje z dragimi osebami. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pri opravljanju neke delikatne naloge bodite nadvse previdni. Potrudite se, da bi se otresli svoje zbadljivosti ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Za pomiritev nekega sovraštva bi bi utegnili biti najbolj primerna oseba. Dan ne bo najbolj prime- položaj ne spremeni. Razčistite neko zadevo med vami in drago osebo VODNAR (od 21.1. do 19.10.) S svojo treznostjo boste zlahka odpravili neko nasprotje. Bodite bolj oprezni v svojih odnosih z drago osebo. , RIBI (od 20.2. do 20.3.) Položaj se bo razčistil, čeprav težkoče ne bodo povsem odpravljene. Deležni! boste izrednega čustvenega doži-1 vetja. 1 ba oskrbuje prevoz športnikov iz hotelov na razna smučišča. S tem je v kratkih besedah povedano, kaj lahko nudi Lavarone in vsa planota poleti in pozimi. Kaj in kako bo na Lavaronu jutri, nam pripoveduje fižlo Ca-neppele, izredni komisar tamkajšnje letoviščarske ustanove. Eno za drugo nam našteva točke obširnega programa, ki navaja še dva avtomatična skilif-ta, zgradbo krožka za tuice z minigolfom, obnovo trdnjave Belvedere z muzejem prve svetovne vojne, valorizacijo jezera in obrežja ob jezeru s povečanjem ribjega zaroda, zgradbo športnega stadiona, jahalnice ter turističnega letališča (ki nai bi bilo v kraju Bertoldi), spodbudo zasebne pobude zlasti v hotelskem sektorju ter končno obnovo in zgradbo novih raorav za vodovodno mrežo. Gre torej za pogumen program, katerega realizacija bo odvisna tudi od vztrajnosti, ki je bila vedno v-lina tamkajšnjih ljudi. 7,ato ni bilo samo čisto slučajno, "e smo v teh zapiskih vedno poudarjali človeški element. Ta naš skromni opis je hotel ne samo predstaviti neko idealizirano področje, temveč kraj. kakor bi ga morali vsi videti: prijeten, bogat po vtisih, ki jih napravi, in po zgodovini, tako da se ob prvem srečanju z njirn še ni mogoče popolnoma seznaniti. Vsekakor pa kraj, kjer se narava in ljudje stapljajo v neločljivo enoto. PAOLO DE DOMENICO ri: ugotoviti je treba, čemu naj bi »Hitlerjev dvor« služil, in kaj se je zgodilo z interniranci, ki so delali pri tej veliki gradnji. Inženirska enota poljske vojske, ki je raziskovala »Hitlerjev dvor«, je imela težko delo. Bunker na obronku »Velike sove« je le majhen del velikanske podzemeljske zgradbe, ki se vzpenja v nekaj nadstropij in je vsa preprežena s hodniki in predori. Tik pred koncem vojne so Nemci hodnike in predore na mnogih mestih minirali. Kljub temu je bilo odkritih 19 vhodov v podzemlje, ki so po obronkih planine na področju kakih 40 km. Po izjavah preživelih prič ima podzemeljski labirint šest nadstropij. Komisija je doslej pregledala dva, do koder je pač mogla. Gradnja podzemeljskega labirinta se je začela leta 1943 in je trajala vse do konca vojne. Vsa dela so bila zavita v strogo taj nost. Prebivalcem okoliških nase lij je bilo prepovedano sprejema ti v goste celo rojake in znance iz drugih krajev. Pela je izvrše vala znana Hitlerjeva organizaci ja »Todt«, vse pa so nadzirali es esovci Dela so opravljali v glav nem interniranci iz koncentracij skih taborišč Auschwitz, Buchen wald in Gross-Rosen. Zaposleni pa so bili tu tudi sovietski in italijanski vojni ujetniki. Tisti, ki so delali na površinskih delih, so živeli v majhnih taboriščih po o-bronkih planine. Verjetno zato, da bi prikrili obseg gradenj .Kaj pa tisti, ki so delali v podzemlju? Čeprav je poljski tisk o tem odkritju na veliko pisal, se je javilo le nekaj jetnikov, ki so po čudnem naključju ostali živi. E-den teh je Tadeuš Moderski iz Poznanja, pripeljali so ga v Valim s skunino taboriščnikov iz Buchomvnlda, Pripeljali so jih ponoči v popolnoma zaprtih tovornjakih in ko so jih spustili v podzemlje, so jim esesovci zabičali, da ne smejo govoriti z nikomer iz drugih skupin in da bo vsakdo, ki se bo zanimal za pomen te gradnje in za kraj, kjer se gradi, kaznovan s smrtjo. Toda tudi ne glede na to je vsakega od njih čakala smrt. Esesovec Liiddecke npr. se je zabaval z ubijanjem internirancev, tako da jih je s kladivom udarjal v teme. Moder-skega je rešilo le to, da je bil kot kvalificiran delavec premeščen na neko drugo gradnjo. Po Izjavah prič so v ta taborišča pogosto dovajali nove skupine jetnikov. Neki bivši interniranec se spominja, da so nekoč pripeljali skupino 500 taboriščnikov, od katerih pa je komaj dva tedna pozneje ostalo živih komaj dvajset. V teh katakombah je hkrati delalo po 5 do 6 tisoč ljudi in po oceni komisije za raziskovanje nacističnih zločinov je v vsem času gradnie tega objekta šio skozi taborišče okoli 30.000 ljudi, od katerih pa so le redki ostali živi. V okolici so odkrili več množičnih grobov, toda ti niso tako veliki, da bi bili mogli sprejeti toliko mrtvih. Zato so mnenja, da je mnogo taboriščnikov ostalo v podzemeljskih katakombah, ko so jih nacisti na umiku pred sovjetsko armado minirali in podzemeljske rove zalili z vodo. Veliki podzemeljski prostori z betonskimi zidovi, debelimi po nekaj metrov, kažejo, da je tu morala biti tovarna razstreliva. Komisija je namreč opazila veliko podobnost med temi katakombami in podzemeljskimi tovarnami v gorah Harza, kjer so nacisti delali znane rakete «V-1» in «V-2». Zato menijo, da so bile tudi te katakombe namenjene temu. Na vsak način se je hitler-jeveem zelo mudilo, da bi čim prej začeli s proizvodnjo in zato se je v posameznih rovih že proizvajalo, pa čeprav celotna gradnja še ni bila dokončana. V nekem delu te podzemeljske tovarne so bile zaposlene ženske. Priča Marija Košarek pravi: «Delale smo v treh podzemeljskih predorih, od katerih je bil vsak 50 m dolg in 25 širok, visok pa okoli 8. Ko so nas pripeljali v taborišče, so nam esesovci sporočili, da bomo delale mdo, vendar pa o tem ne smemo govoriti. V enem od prostorov so bile velike hidravlične stiskalnice, s katerimi smo stiskale neki prašek v kocke, ki so bile popolnoma podobne milu. Kocke so bile treh barv: rdeče, zelene in rumene. Toda kmalu so ženskam, ki so delale z rdečim «milom» lasje postali rdeči, tistim, ki sn delale z rumenim, rumeni, tretjim pa so lasie pozeleneli.« «Kose „mi!a” smo vlagale v pločevinaste škatle, ki so jih nato zavarili in so jih nato le esesovci nosili v druge oddelke, katerim se nismo smele niti približati. Stene predorov, v katerih smo delale, so ves čas močno oblivali z vodo. tako da smo bile vedno do gležniev v vodi.« Čeprav mnoge podrobnosti *e niso ugotovljene, to, kar se danes vidi. kaže. da gre za še enega izmed toliko zločinov, ki so jih nacisti izvršili in ob razsulu hoteli z vsemi sredstvi zakriti. K. DAVIDOVIC lil lllllt IIIIIIIIHIII Hlllll II lit llllllllllllll IIII lllllllllllllt «Bcatlesom» OB milijonov za en nastop HOLLVVVOOD, 24. - Znana pevska skupina ((Beatles« je pristala za enovečeren nastop na športnem igrišču v Kansas City-ju za vsoto 150.000 dolarjev, torej za 93 milijonov lir. Gre za največji honorar, ki ga je ta znana angleška popevkarska skupina dobila za en nastop. Sinoči je 18.000 rjovečih mladeničev in deklet v napadu kolektivne histerije do zadnjega kotička zasedlo «Hollywood Bowl«, kjer je bil na programu nastov «Beatlesov». Dvesto posebnih straž, ki so jih najeli za to priložnost in 250 vodičev je s težavo nadzorovalo vhode zaradi «navdušenja» oboževalcev štirih angleških popevkarjev. Vseh 18.000 sedežev, kolikor jih ima igrišče «Hollywood Bovvl«, je bilo razprodanih že pred dvema mesecema, komaj dve uri potem, ko so bile vstopnice dane v prodajo. Po svojem nastopu, ki je bil prvi v Los Angelesu, so angleški «pevci)) z avtomobilom prispeli v neko vilo z dvajsetimi sobami, ki so jo nalašč zanje najeli v razkošni mestni četrti Bel Air, kjer bodo ostali do srede. Na tiskovni konferenci so časnikarji angleške «pevce» vprašali, kaj menijo o izjavah nekega psihiatra iz Seattle, ki je zatrdil, da njihovo petje predstavlja nevarnost, ker vzbuja pri mladini impulse po razbijanju, in bi ga bilo treba prepovedati. Eden od «Beatlesov» je na gornje vprašanje odgovoril: »Tudi psihiatri predstavljajo nevarnost!« ČEH Radio Trst A Slovenija TOREK, 25. AVGUSTA 1964 Nacionalni program 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 ba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz Mali ansambli; 12.15 Ženski liki; albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Oper- ..v, ^u,u.ulJC, 12.30 Iz glasbenih sporedov: 13.30 na antologija; 11.00 Sprehod skozi šaljive note; 9.30 Ljubljanski jazz ' ........ .... čas. U15 Ital pesmi; 11.30 Me- ansambel; 9.48 Srbske pesmi; 10.15 lodije in romance; 11.45 Skladbe Z domačih odrov; 11.00 Napotki 7.15 Lahka glasba; 8.05 Jug. pevci popevk; 8.35 Mali ansambli; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Glasba po željah; 17.00 »Musiči del Friuli«; 17.20 Glasbeni kalei-doskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična dela R. Straussa; 18.50 Klavirski duo Bauer-Bang; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih; nato Lahka P lil IVillOUVV, **•»« uumuuuj oniv , X X ,\J\J IN a.jJULn.1 za godala; 14.55 Vreme na ital. za tuje turiste; 11.15 Pozor, ni-morjih; 16.00 Program za najmlaj- maš prednosti!; 12.05 Zabavna še; 16.30 Komorna glasba s plošč; glasba; 12.25 Lahka glasba; 13.30 17.25 Simf. koncert; 18.25 Orke- Priporočajo vam; 14.05 Adamič: strl; 18.50 Jamarstvo; 19.15 Plesna Turkestanske ljubavne pesmi; glasba; 20.00 šport; 20.30 Parada glasba; 20.25 V. Calvino: «80. se- 14.20 Slov. narodne; 14.35 Naši orkestrov; 21.00 Radijska novela; 21.30 Vabilo na ples; 22.40 Simfonična glasba. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot juke-box; 13.45 Furlanske pravljice; 14.15 Komorni koncert. Koper 7.15 Glasba za dobro Jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Slovenski oktet; 14.00 Popularne melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.30 Domači ansambli; 16.15 Ansambel harmonikarjev «Kajuh»; 16.45 Popoldanski zmenek; 17.00 Operne skladbe; 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje C. Valente; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet Brubeck; 22.40 Brahmsove variacije. verni vzporednik«; 21.55 En večer poslušalci čestitajo; 15.15 Zabav-v Procidi. na glasba; 15.30 V torek na svi- denje; 16.00 Vsak dan za vas; // omaram 17-05 Zabavna glasba; 18.00 Ak- ii. fii uyium tualnosti; 18.10 Koncert po željah; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje 1905 Glasbene razglednice; 20.00 Miranda Martino; 9.00 Ital. pen- Muzika nordijskega preroda; 20.20 tagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove Radijska igra; 21.00 Lahka glas-pesmi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; ba; 21.20 Glasbeni portreti, 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 ». . • ... Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pes- Ital. televiII/O mi; 17.00 Filmske novosti; 17 35 18 00 Program za najmiajSe; Ma a enciklopedija; 17.45 Radijska 2015 Sport;s20.30 Dnevnik; 21.00 revija; 18.35 Enotni razred; 18.50 pilm. ii, ' rale del diavolo)1: -j , .___„ K„. Film: «11 generale del diavolo«; Vaši Izbranci, 21.00 Sama glasba, 22.40 Lov v močvirju; 23.00 Dnev-iz.lo jazz. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 D’Annunzio-Zandonai: «Francesca da Rimini*; 23.30 športne vesti. Iti. program 18.30 Znanstvena oddaja; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsako-večemi koncert; 20.30 Revija revij, 20.40 J. M. Leclair in A. Gretry; 21.15 Radijska črtica. Jug. televizijo NI SPOREDA. Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.6, najnižja 18.1, ob 19. uri 22; vlage 38 odst., zračni tlak 1020.1 narašča, veter 10 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.4 stopinje. Tržaški dnevn Danes, TOREK, 25. avgusta Ludvik Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 18.56. Dolžina dneva 13.40. Luna vzide ob 20.24 in zatone ob 7.21 Jutri, SREDA, 26. avgusta Bernard VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Otvoritev mednarodnega tečaja o prevozih v šestih državah SET Tečaj bo traja! do 12. septembra, predavalo pa bo na njem 18 strokovnjakov iz prevozništva Včeraj zjutraj ob 10,30 je bila v veliki dvorani tržaškega vseučilišča slovesna otvoritev 5. mednarodnega tečaja višjih študijev o organizaciji prevozov v okviru šestih držav Skupnega evropskega tržišča. Tečaj bo trajal do 12. septembra. V teh dneh bo nastopilo 18 predavateljev z udeležbo okoli 100 slušateljev, ki so vsi strokovnjaki v vedah, ki zadevajo vprašanje prevozov. Včerajšnji slovesni otvoritvi teča. ja so prisostvovale razne osebnosti tržaškega političnega in sploh javnega življenja. Generalnega vladnega komisarja dr. Mazzo je zastopal dr. Miceli, a župana Franzila dr. Venier. Pokrajinsko upravo pa je zastopal sam predsednik pokrajine dr. Delise. Posebej je še treba o-meniti, da je bil navzoč tudi prof. Dulci, ki je zastopal deželno upravo. Med drugimi udeleženci svečane otvoritve tečaja je treba še o-meniti predstavnike luške ustanove, šolskih oblasti, trgovinske zbornice, raznih višjih častnikov oboroženih sil ter konzularnih dostojanstvenikov. Udeležence tečaja je pozdravil rektor univerze prof. Origone, ki je v svojem govoru poudaril potrebo, da se premostijo sedanje ozke pravne meje držav, ki sestavljajo SET. To potrebo je treba spoznati tako, kot bo nastala v teku naporov in borb za evropsko gospodarsko integracijo. Nato je spregovoril Lambert Schaus, član komisije SET in predsednik skupine za prevoze, ki je uradno otvoril tečaj. Visoki predstavnik SET je govoril o temi: «Ak. tualni problemi in perspektive skupne politike prevozov«. V prvi vrsti je g. Schaus poudaril, da napredek na področju prevozov zdaleč zaostaja za tem, kar je bilo že storjenega na drugih področjih v okviru Skupnega evropskega tržišča. To je deloma posledica globokih nasprotij med sistemi, ki vladajo na področju prevozov v šestih evropskih državah, a deloma tudi nejasnosti rimskega sporazuma, ki ni začrtal na jasen in nedvoumen način bodoče politike na tem področju. V nadaljevanju svojega govora je g. Schaus orisal temeljne smernice, ki vodijo komisijo za prevoze, ter je poudaril, da ta politika šestih držav predstavlja močno privlačno politično enoto za vse druge evropske države. Kot smo že dejali, bo na tečaju sodelovalo 18 predavateljev, ki pripadajo raznim narodnostim. Med drugimi so tudi osebnosti izven dr. žav, ki sestavljajo «Evropo šestih«. V glavnem gre za vseučiliške profesorje, voditelje in visoke funkcionarje. Jutri bo govoril prof. Stabenov generalni ravnatelj Ewg, ki bo obravnaval splošna vprašanja, ki zadevajo konkurenco na področju prevozov. Prof. Hanini, ki poučuje na vseučilišču v Marburgu, bo razpravljal tudi o konkurenci na tem področju ter o potrebni koordinaciji med raznimi vejami prevozov. Prof. Santoro, ravnatelj službe za splošne zadeve pri italijanskih državnih železnicah, pa bo s svoje strani analiziral nekatere specifične probleme. Na temo konkurence se oo zopet povrnil dr. Bleiss, ki je poslanec v bonnskem parlamentu. Prihodnji ponedeljek 31. avgusta bosta predavala prof. Hutter, visok funkcionar iz Pariza, ki bo poročal o politiki novih investicij na področju prevozov ter o načrtu gradnje podmorskega tunela med Francijo in Anglijo pod Rokavskim prelivom. Prof. Hutter bo v zvezi s temi vprašanji podal dve ločeni poročili. Naslednji dan bo govoril prof. Tocchetti, dekan na tehnič ni fakulteti na neapeljskem vseučilišču, ki je hkrati tudi predsednik Italijanske federacije za ceste. Govornik bo obravnaval vprašanje razdelitve finančnih obveznosti, ki se nanašajo na infrastrukturo prevozov, v zvezi s konkurenčnostjo raznih vej prevozov, še istega dne bo spregovoril prof. Zvvanenburg o temi: «Pojem razdelitve dela v evropski gospodarski integraciji«. Dr. Adam iz Bruslja bo pa poročal o tehnični in organizacijski preosno. vi železniškega omrežja. Sledili bosta predavanji dr. Stil-leja, nemškega ministrskega svetnika o gospodarskih in carinskih vprašanjih, ter prof. Fulde iz Texa-sa (ZDA) o pojmu konkurence v politiki prevozov v ZDA. V petek 4. septembra bo glavni ravnatelj ustanove za prevoz blaga govoril o tehnični in organizacijski preosnovi cestnega omrežja. Z njegovim poročilom se bo zaključil drugi teden del tečaja. V ponedeljek 7. septembra bo na vrsti pomočnik glavnega ravnatelja prevozov v okviru EGS Jacquesa Dusseta, ki je izbral za temo svojega govora vprašanje o kontroli zmogljivosti pri cestnih prevozih ter vprašanje carin pri blagovnem pro. metu, Generalni ravnatelj avstrijskih železnic dr. Krempler bo podal nekaj zanimivih izkušenj iz svoje domovine. Sledili bodo prof. Villems, ki dela na ministrstvu za prevoze v Bruslju in ki bo obravnaval vprašanje tehnične in organizacijske preosnove notranjega vodnega omrežja in ravnatelj državnega u-rada za plovbo inž. Berham iz Pa riža, ki bo obravnaval razna gospo darska in carinska vprašanja. Svoj prispevek k diskusiji raznih vprašanj bo dal tudi predstavnik švicarskega departamana za prevoze ......... NADALJEVANJE KONGRESA ŽENSK IAW Včeraj so razpravljale o pravici do izobrazbe Predsednica italijanske sekcije IAW Anna Volli je prikazala pridobitve ženskega gibanja v Italiji Po kratkem nedeljskem počitku, katerega so delegatke izkoristile, da so si ogledale najvažnejše turistične in zgodovinske kraje v deželi, se je včeraj zjutraj nadaljeval 20. kongres Mednarodne zveze žensk (IAW), čeprav v omejenem obsegu. Slo je namreč le za sestanek stalne komisije za pravice do izobrazbe. Seji je predsedovala predsednica mednarodnega združenja gospa Deranijagala. Poročilo, ki ga je podala gospa Amy Bush (Velika Britanija) je zadevalo delovanje in uspehe, ki so jih razne nacionalne sekcije IAW dosegle na tem torišču. Govorni ca je povezala delovanje Medna rodne organizacije žensk s sploš nimi načeli, ki usmerjajo delova nje organizacije UNESCO, ki de luje pod okriljem OZN. Bushi-nem poročilu je sledila razprava, nakar so delegatke sprejele poročilo. V nadaljevanju razprave o tem vprašanju je spregovorila generalna tajnica UNESCO Američanka Fridorich, ki je menila, da je potrebno, da se razvije delovanje organizacije (se pravi IAW) v dveh smereh. Na eni strani ie treba upoštevati zaostale dežele, a na drugi strani tudi tiste, v katerih so ženske že dosegle določeno kulturno raven. V tej zvezi je govornica trdila, da je treba pripraviti ustrezne načrte za večletno obdobje. Vsekakor je gospa Fridorich vztrajala, da je potrebno razvijati kulturne pridobitve posebno med ženskami že razvitih dežel. Na koncu je govornica dodala, da bi utegnila odločna akcija proti nepismenosti pokazati svoje sadove že v prihodnjih treh letih. Na popoldanskem zasedanju so delegatke raznih dežel, ki se u-deležujejo kongresa, prikazale na kratko dejavnost IAW na tem področju v okviru svojih dežel. Med drugimi je spregovorila tudi predsednica italijanske sekcije IAW Tržačanka Anna Volli, ki je prikazala pridobitve ženskega gibanja na področju italijanske republike. Gospa Volli je še sporočila, da bo v prihodnjih dneh prišel v Trst minister Oronzio Reale, ki bo na kongresu govoril o reformi civilnega, upravnega, družinskega in stečajnega zakona. Pričakujejo, da bo poročilo ministra Realeja zelo zanimivo, ker gre pri tem za vprašanja, za katera se je italijanska sekcija IAW že zavzela in ki predstavljajo nekaj novega v primerjavi z bistveno napoleonskim zakonikom, ki je sedaj v veljavi in ki ne ustreza več spremenjenim družbenim razmeram. Ženska iz Gerovelj padla v spalnici V spalnici svojega stanovanja v Cerovijah štev. 38 se je predvčerajšnjim zvečer ponesrečila 73-let-na upokojenka Amalija Pahor vd. Legiša. Pahorjeva je spodrsnila na pološčenem podu in nerodno padla, pri tem pa se je pobila po desnem bedru in si verjetno zlomila kolk. Pahorjeva je nato šla v posteljo; ker pa ji bolečine niso hotele prenehati, je sinoči zaprosila za zdravniško pomoč. V rešilnem avtu RK jo je v bolnišnico spremljala njena 34-letna hči, ki je tudi povedala, kako se je dogodila nesreča. Pahorjevo so s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Hotela si je vzeti življenje Včeraj ponoči si je 4b-letna Germana Rebelli por. Mauri iz Ul. del Monte 9 hotela vzeti življenje. Rebellijeva je že dolgo časa bolehala na živčevju, v trenutku obupa pa se je odločila za usodni korak. Zaužila je številne uspavalne praške in poleg tega še natrijev hiperklorid. Rebellijevo je v nezavesti včeraj zjutraj okrog 7. ure našla v spalnici njena 77-letna mati Anna Rebelli. Materi je bilo takoj jasno, kaj se je zgodilo. Poklicala je rešilni avto RK, s katerim so nesrečnico odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na prvi medicinski oddelek s pridržano prognozo, Adolf Martin. Tečaj bo zaključil generalni ravnatelj italijanskih državnih železnic dr. Giuseppe Renzetti. Po podražitvi vozovnic na tramvajih Tajništvo Nove DZ predlaga enotno akcijo proti poviškom tarif Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL poroča, da je pristalo na poziv delavcev raznim sindikatom, zlasti pa obema sindikatoma kovinarjev, ter je predlagalo vodstvu Delavske zbornice CISL sklicanje sestanka, na katerem bi proučili položaj, ki je nastal po nedavnem zvišanju tarif tramvajske, filobusne in avtobusne prevozne službe Ace-gata, da bi sprejeli vse ukrepe, ki bi omogočili široko protestno akcijo na splošni sindikalni ravni. Včeraj v Rovinju Začetek seminarja za italijanske šolnike V liceju v Rovinju se je pričel včeraj četrti seminar za strokovno in kulturno spopolnjevanje šolnikov, ki poučujejo na italijanskih šolah v Istri in na Reki. Prvi dve predavanji o književnosti in sodobni italijanski zgodovini sta imela prof. Bruno Mayer s tržaške in prof. Sergio Anselmi z anconske univerze. Predavanj, ki se bodo končala 30. avgusta, se u-deležuje okrog 50 učiteljev in profesorjev iz koprskega, puljskega in reškega okraja. Hkrati pa se je pričel tudi prvi seminar za vrtnarice italijanskih otroških vrtcev iz koprskega in puljskega okraja. Prvi dan so posvetili uvodu v študij otroške psihologije, o čemer je predavala prof. Stopper s tržaške univerze, ter teoretsko-praktičnemu predavanju za poučevanje materinega jezika v vrtcih. Predavala je ravnateljica otroškega vrtca Anatolia Tasso iz Trsta. Odpusti v spediterskem podjetju Parisi Spedjtersko podjetje Parisi je odpustilo 27 uslužbencev, nadaljnjih 60 pa jih še namerava odpustiti. Za odpuste navaja kot vzrok pomanjkanje dela. NOVI IZRAZI SOŽALJA OB SMRTI PALMIRA TOGLIATTIJA Številna delegacija tržaške KPI se bo udeležila danes pogreba Na pogreb pojdejo tudi predstavniki vseh sekcij in številni elani V zvezi s smrtjo generalnega tajnika KPI Palmira Togliattija sta deželno in pokrajinsko vodstvo KPI prejeli številne nove sožalne brzojavke. Med drugimi je treba omeniti brzojavke predsednika deželne vlade Alfreda Berzantija, tajnika tržaške sekcije liberalne stranke Daniela Morpurga, deželnega tajnika PSI UP Maria Bettolija, bivšega političnega komisarja divizije «Giu-stizia e liberta C.V.» Umberta Gre attija, prof. Leonide Martina ravnatelja tržaškega astronomskega inštituta, Kmečke zveze. Mladinske iniciative, Zveze bivših uslužbencev ZVU, pokrajinske sekcije sindikata italijanskih železničarjev, Ljudskega krožka kina J. Barbaro, Zveze mali posestnikov, koprskega okrajnega odbora zveze komunistov Slovenije, odv. Branka Agneletta, o-crednjega odbora mladinske zveze Slovenije, Slovenske kulturne gospodarske zveze, miljskega župana Milla itd. Včeraj zjutraj je tajništvo partije sporočilo seznam osebnosti, ki se bodo danes uradno udeležile pogreba pok. Palmira Togliattija. V delegaciji bodo naslednje osebe: sena- tor Vidah, poslanka Marija Berne- , čakali na prihod karabinjerjev, se tič, tajnik federacije prof. Paolo 1 je v oba poškodovana avtomobila Šema, čian centralnega komiteja , zaletela še 35-letna Maria Di Bar- de^avske1 zbornice1110' CGIL aSo 1 toli por' Pregazzi iz UL Ac*uileia 16-delavske zbornice CGIL Arcu.o k( je vozila možev fiat 1300 TS iiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiim*n*iiiiii*niHHii*Mniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i*»n,,ii,i»*iiii»i»iiiiiiiiiiii,,iiiii|ii,,iiii,'iiii,nii,i,,iin,n PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE V JULIJU Povečanje pristaniškega prometa na račun surovin za industrijo Skrčil pa se je resnični trgovinski promet in zlasti tranzitni promet z zalednimi državami Trgovinski promet skozi vse naprave tržakega pristanišča je še vendo glavni nihalni kazalec tržaškega gospodarstva. Toda številke o celotnem pristaniškem prometu, ki j>h mesečno objavlja trgovinska zbornica, včasih prikrivajo dejansko trgovsko dejavnost našega pristanišča in še posebno, trgovskega tranzitnega prometa. Sikupna številka celotnega pomorskega prometa v juliju in v prvih sedmih mesecih letos (od januarja do konca julija), nam kažejo, da so v letošnjem juliju izkrcali in vkrcali več blaga kot lani julija; prav tako pa so v letošnjih prvih sedmih mesecih izkrcali in vkrcali več blaga kot v prvih sedmih mesecih lani. Če pa pogledamo prihode in odhode blaga po železnici in cesti z zaledjem, ugotovimo, da se trgovinski tranzitni promet z zalednimi državami stalno manjša. Preteklega julija so skozi vse tržaške pristaniške naprave izkrcali 292.983 ton blaga, vkrcali 117 tisoč 399, skupno 410.382 ton. (Lani julija 221.903 in 105.400, skupno 327.303), in sicer nad 83.000 ton več kot lanskega julija. Po železnici je prišlo letos julija 59.074 ton, odšlo pa 58.347 ton, skupno 117.421 ton; (lani julija pa 70.740 ton, 77.208 ton, skupno 147 tisoč 948 ton), kar pomeni, da je blagovni promet po železnici letos julija zaostal za lanskim julijem za nad 30.500 ton. Cestni blagovni promet s tovornjaki z zaledjem pa je pretekli mesec znašal: prihodi 11.741 ton, odhodi 133.726 ton, skupno 145.467 ton; (lani julija: prihodi 11.183 ton, odhodi 121.812 ton, skupno 132.995 ton). V cestnem blagovnem prometu beležimo skromno povečanje, ki pa niti od daleč ne odtehta zmanjšanja prometa po železnici. V prvih sedmih mesecih letos, so zabeležili sledeči blagovni pomorski promet skozi vse naprave tržaškega pristanišča: izkrcano blago 2,389.386 ton, vkrcano 731.619 ton, skupno 3,121.005 ton; (lani: izkrcano blago 2,084.736 ton, vkrcano 737.916 ton, skupno 2,822.652 ton). Iz gornjih številk je razvidno, da se je skupni pomorski promet v letošnjih prvih sedmih mesecih precej povečal v primerjavi z lanskim pomorskim prometom. Hkrati pa nam te številke tudi dokazujejo, da so letos v juliju vkrcali manj blaga kot lani v juliju. To je slab znak, ki nam potrjuje zmanjšanje blagovnega prometa po železnici, se pravi z zalednimi državami, kar pomeni tudi stalno padanje tranzitnega trgovskega prometa, ki je svoj čas obogatil Trst in mu omogočil stalni gospodarski napredek. Naslednje številke o letošnjem in lanskem sedemmesečnem prometu po železnici nam bodo pokazale to žalostno resnico: Prvih sedem mesecev letos: prihodi 439.189 ton, odhodi 711.080 ton, skupno 1,150.269 ton; (lani od januarja do konca julija: prihodi 473.107 ton, odhodi 760.317 ton, skupno 1,233.424 ton), kar nam da za letos več kot 83.000 ton manj. Cestni blagovni promet s tovorniki z zaledjem pa je v sedmih mesecih letos znašal: prihodi 109 tisoč 869 ton, odhodi 815.632 ton, skupno 925.501 ton; (lani: prihodi 144.000 ton, odhodi 757.479 ton, skupno 901.606 ton), ali okrog 24 tisoč ton več kot lansko leto. Vse gornje številke nam prikazujejo, da se skupni pristaniški promet letos veča izkliučno na račun surove nafte in drugega blaga za inctustriisko predelavo. Stalno pa se manjša tranzitni trgovski promet z zalednimi državami. S tem se značaj tržaškega gospodarstva precej hirto spreminja iz značilnih pristaniških in trgovskih dejavnosti v industrijsko dejavnost; pristanišče pa vedno bolj služi blagovnemu prometu za krajevno industrijo, zlasti pa za čistilnico petroleja. Na ovinku sta se prevrnila V soboto pozno zvečer se je na velikem ovinku pri kamnolomu Fac-canoni dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta postala dva radio-tehnika, 20-ietni Natale Terčič od Briščkov in 18-letni Boris Širca iz Mavhinj J,9. Okrog 23. ure je Ter-čič vozil lambreto TS 28958, na kateri se je peljal tudi Širca, v smeri proti mestu. Ko sta privozila na ovinek, je Terčič iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad lambreto in s Širco sta se prevrnila. Nekaj minut pozneje je mimo privozil neki avtomobilist, ponesrečencema priskočil na pomoč in ju odpeljal v bolnišnico. Terči-ča so sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je ranil in pobil po čelu, ustnicah, bradi in nogah. Začasno je izgubil tudi spomin. Zdraviti se bo moral dva tedna. Širca pa se je pri padcu le lažje ranil po levi nogi. Njemu so nudili prvo pomoč in ga nato poslali domov s prognozo okrevanja v enem tednu. Neslana šala neznanca Privoščil si je zelo neslano šalo tisti, ki je zanetil ogenj na bornem vozičku neke uboge starke, ki se preživlja s tem, da kupuje in potem preprodaja stare škatle in lepenko. Starka kroži s svojim vozičkom po Trgu Ospedale, Ul. Pieta In v bližnji okolici, navadno pa pušča svoj voziček v Ul. Timeus na vogalu Ul. Crispi. Predvčerajšnjim zvečer okrog 20. ure je nekdo zažgal borni voziček, ki je bil ustavljen v Ul. Timeus. Iz gorečega vozička se je naglo dvignil oblak dima, ki se je zaradi vetra začel valiti proti Drevoredu XX. septembra. Ljudje, ki so se tedaj sprehajali po drevoredu, so mislili, da se je vnela kakšna stavba in so naglo začeli zapuščati drevored in vstajati izza mizic barov ter sladoledarn. Nekdo je medtem poklical gasilce, ki so prihiteli z brizgalno ter v nekaj minutah pogasili požar, škoda ni sicer velika, toda za starko, ki je verjetno imela le voziček, je ogromna. ......... Lambretist podrl vojaka Žrtev prometne nesreče na zebra-stem prehodu (zadnje čase so ti prehodi postali prava nevarnost za pešce) je postal predvčerajšnjim okrog 13. ure 23-letni vojak Giovan. ni Galante 151. polka «Sassari». Ko je, prečkal cesto v bližini štev. 10 v Ul. Oriani, ga je z lambreto UD 76651 podrl 19-letni študent Manie-ro Francescon iz Pordenona, Ulice Mugello 3. Pri nesreči se je ranil in pobil po levi nogi ter si je verjetno poškodoval piščal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem me- ■noas Voda v stanovanju V nedeljo zvečer okrog 23. ure so stanovalci v stavbi v Ul. Udine 41 poklicali gasilce, ker je iz nekega stanovanja v višjem nadstropju curljala voda. Prihiteli so gasilci in agenti letečega oddelka, v prisotnosti katerih so gasilci odprli prazno stanovanje. Lastniki stanovanja so pred odhodom pozabili na pol odprto pipo. Voda je napolnila prostor in nato začela curljati v spodnja stanovanja. Gasilci so zaprli pipo in nato osušili pod. iiiiiiiiiiiirvmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI PREVELIKE DOMIŠLJIJE Neuravnovešenec je povzročil direndaj in zmedo na Trgu Sansovino Dejal je, da je slišal v transformatorski električni kabini stokati nekoga Nesrečni, duševno bolni 36-letni Giuseppe Cassetti s Carbole št. 441, je včeraj zjutraj okrog 11.30 mobiliziral policijo, gasilce, tehnike Acegata in rešilni avto RK. Bilo je ob omenjeni uri, ko je Cassetti šel mimo transformatorske električne kabine, ob vhodu v predor Sandrinelli na Trgu Sansovino. Neuravnovešenec se je približal železnim vratom kabine in nenadoma zakričal. Mimoidoči, ki »o tedaj šli mimo, so se ob kričanju ustavili in se približali Cas-settiju. Ta je začel kričati, da je v kabini zaprt nekdo, ki stoka in se pritožuje. Okrog Cassettija in kabine se je kaj kmalu zbrala velika gruča ljudi. Nekateri so celo prisluhnili, toda nihče ni niče sar slišal. Slišal se je samo hrušč in ropot v predoru. Cassetto pa je še vedno kričal, naenkrat pa je sedel na rob pločnika in razlagal prisotnim, da nekdo v kabini stoka. Nekateri so Cassettiju verjeli na pol, drugi pa so bili prepričani, da govori resnico, zato je nekdo izmed teh telefonsko poklical rešilni avto RK. Bolničarji in dežurni zdravnik dr. Ukmar so na vso moč pridirjali na Trg Sansovino, Sočasno Z bolničarji so prihiteli tudi agenti letečega oddelka policije, toda bodisi bolničarji bodisi agenti so se znašli pred zaprtimi železnimi vrati kabine in jih niso mogli odpreti. Tedaj so poklicali na pomoč gasilce, vendar tudi oni, ki so na Trg Sansovino prihiteli z brizgalno in avtom opremljenim z radiom, so bili nemočni pred železnimi vrati. Nekdo se je spomnil, da je telefonsko poklical tehnike Acegata. Ti so pridirjali v neverjetni naglici in končno odprli železna vrata kabine. Komaj so jih odprli, pa so se vsi prepričali, da med varovalkami in transformatorji ni nobenega človeka. Tedaj so se še tisti, ki so do zadnjega trenutka verjeli trditvam nesrečnega Cassettija prepričali, da imajo opravka z duševno bolnim človekom. Cassettija, ki je ob preplahu, ki ga je bil povzročil, še vedno sedel na robu pločnika, so bolničarji spravili v rešilni avto RK in ga prepeljali v bolnišnico. Tam ga je dežurni zdravnik pregledal, potem pa odredil, da ga prepelje-jt v umobolnico pri Sv. Ivanu. Calabria, miljski -župan Gastone Millo, devinsko-nabrežinski župan Albin škerk, dolinski župan Dušan Lovriha, pokrajinska tajnica 'ODI Jole Burlo, članica federalnega odbora Jelka Gerbec in tajnik mladinske komunistične federacije Nino Cecchi. Včeraj zvečer so odpotovali v prestolnico tudi predstavniki vseh sekcij partije ter številni člani. Po sobotni žalni komemoraciji predvidevajo, da bodo priredili podoone svečanosti tudi v prihodnjih dnen. žalnim komemoracijam bodo prisostvovali najvišji voditelji stranke. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL sporoča medtem, da je pozvalo tržaške delavce, naj ustavijo delo med 16. in 16.05 uro v znak žalovanja ob priliki pogreba Palmira Togliattija. (Povesimo v ta namen — je rečeno v proglasu — svoje zastave z žalnim trakom ter dostojno počastimo spomin prvoborca za, pravice delavcev, za boljše življenje, za demokracijo in mir. Poziv krvodajalcem Krvna banka sporoča, da je izčrpala svoje zaloge in vabi vse meščane, naj pokažejo svojo človeško solidarnost s tem, da dajo svojo kri transfuzijskemu centru v Ul. Pieta 2/3, ker je nekaj hudo bolnih bolnikov, ki čakajo na operacijo. Urnik za dajanje krvi je od 8.30 do 11. in od 17. do 19. ure. Železniški pragovi so se vneli pri Tržiču Iskre iz neke lokomotive pri tr-žiški postaji so vnele pragove na tiru proge Trst-Benetke. Ogenj se je precej razširil zaradi močnega vetra. Gasilci so po eni uri dela pogasili zublje. Promet na progi ni bil prekinjen. Trčenje treh avtov v Miramarskem drevoredu V Miramarskem drevoredu v bližini kopališča «Excelsior» se je predvčerajšnjim okrog poldne dogodila slikovita nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Pri. bližno ob tisti uri je v smeri proti središču s svojim avtom «daupine» UD 51806 privozil 50-letni Carlo Riz-zo iz Resiutte, Ul. Roma 6 in se ustavil ob pločniku, da bi omočil izstop neke osebe iz avta. Rizzo je že hotel odpeljati, ko je za njim s fiatom 1300 TS 61731 pri. vozil 29-letni Marino Viezzoli iz Ul. Giulia 22 in silovito treščil v Riz-zov avto. Nekateri očividci so takoj obvestili karabinjerje s postaje v Istrski ulici, toda medtem ko so 50941. V zelo prometnem Miramarskem drevoredu so medtem usmerjali promet mestni stražniki. Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Kmečka zveza m Zveza malih posestnikov, ki prirejata izlet v Velenje in Ljubljano na obisk mednarodne vinske razstave (29. in 30. avgusta), obveščata člane, ki so se vpisali za ta izlet, da bo odhod iz Trsta z avtobusi v soboto, 29. avgusta, ob 14. uri izpred potovalnega urada Aurora v Ul. Cicerone 4. Pri. hod v Velenje ob 18. uri, nato ogled Velenja do 19,30. Odhod v Celje, kjer bo večerja in prenočišče v hotelu. V nedeljo, 30. avgusta bo ob 8. uri zajtrk. Ob 9. uri odhod v Laško, kjer bo ogled pivovarne. Ob 11.15 odhod v Celje. Ob 12. uri kosilo v Celju. Odhod iz Celja ob 14.30. Prihod v Ljubljano na razstavišče ob 16. uri. (Vsak izletnik dobi vstopnico, bon za pokušnjo vina in bon za par kranjskih klobas s kruhom.) Ogled razstave pod strokovnim vodstvom. Ob 20,30 odhod iz Ljubljane izpred razstavišča. Prihod v Trst ob 23. uri. Nalezljive bolezni od 11. do 20. avgusta Zdravstveni oddelek tržaške obči. ne sporoča, da je zabeležil od 11. do 20. avgusta naslednje primere nalezljivih bolezni: davice 2 primera, škrlatinke 5, tifuzne mrzlice 3, ošpic 4, noric 8, oslovskega kašlja 3, priušesne slinavke 1, infekcijskega obolenja jeter 3. Deklica padla skozi okno Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 4 leta staro Emilio Mirabello iz Ul. Campanelle 243, ki se je pobila po zatilju, desnem sencu in levi podlakti. Mala Emilija, ki se bo morala zdraviti en teden, je imela res veliko srečo. Njena 43-letna mati Carmela Bianco, ki jo je spremljala v bolnišnico v avtu RK je povedala, da se je hčerkica malo prej, ko je bila na posteljici, navesila na okno, izgubila ravnotežje in pad. la na dvorišče z višine štirih metrov. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMi POROČILO POKRAJINSKEGA KMETIJSKEGA INŠPEKTORATA Goveja živina v Grožani priznana za neokuženo po jetiki Funkcionarji inšpektorata so razdelili živinorejcem uradna potrdila ministrstva za zdravstvo Poletne prireditve Danes: v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki«. Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mirama-re». Ob 22.15 v italijanščini «Ma»-simiiiano e Carlotta«. Nazionale 16.30 »Arianna« Gary Cooper, Audrey Hepburn. Arcobaleno 16.00 «Grido di battaglia« Van Heflin, Rita Moreno. Prepovedano mladini. Exceisior 16.00 »Doppio gioco a Scot-land Yard» Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «La jena di Londra« Bernard Priče, Diana Martin, Prepovedano mladini. Grattacielo 16.30 «Tutti per uno« I-grajo znameniti Beatles. Alabarda 16.30 «Vento caldo di battaglia« Raymond Pellegrin. Filodrammatico 16.30 «Billy Kid ftl-ria selvaggia« Paul Nevvman. Zadnji dan. Aurora 16.30 «Viaggio im forndo al mare«. Cristallo 16.30 #Le astuzie di una ve-dova« Technicolor. Shirley Jones, Gig Young. Capitol 16.30 «West Side story» Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi Zaprto do 28. avgusta. Impero 16.00 »Frenesia delFestate«. Moderno Danes počitek. Astra Danes počitek. Vlttorlo Veneto Revija kriminalnih filmov. 16.30 «Testa o croce«. Astoria 17.00 «L'impero del crimine«. Abbazia 16.00 »Mogli pericolose« Silva Kosoina, Nino Taranto, Renato Salvatori. Ideale 16.30 «11 mio mondo muore urlando«. Marconi 16.30 «Le signore preferisco-no tl mambo« Eddie Constantine. KINO NA PROSTEM Marconi 20ll5 «Le signore preferisco-no il mambo« Eddie Constantine. Arena Diana (Ulica Kevoltelia, IM. št. 11) 20.30 «Una rorda per il pi-stolero« Jim Davis, Barton Mac Lane. Satellite (Naselje sv. Sergija, Globus št. 21. Se ponovi prvi del) 20.30 »Fernandel scopa e pennel« Fernandel. Paradiso 20.30 «Uno strano tipo« A-driano Celentano. Skedenj 20.00 «Sposa per due« Technicolor. Bobby Darin, Sandra Dee. Technicolor. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 6. septembra planinski izlet na Mangart. ŠOLSKE VESTI Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra. • • • Državna srednja šola In nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 6) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Istočasno opozarja prizadete, da se prič-no vsi popravni Izpiti v torek dne 1. septembra t.l., po urniku in razporedu, obljavljenima na šolski o-glasni deski. * * • Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964. V prisotnosti dr. Radilla, ki je zastopal dr. Perca, ravnatelja pokrajinskega nadzorništva, dr. Deri-na namesto pokrajinskega živino-zdravnika in živinorejskega izvedenca gospoda Tagliaferra so razdelili gročanskim živinorejcem izkaze, ki jih je izdalo ministrsti/o za zdravstvo in ki potrjujejo, da je vsa, v Gročani rejena živina, neokužena po jetiki. Omenjena potrdila so izven požrtvovalnosti in nanimanja, ki so ga pokazali živinorejci Gročane za odstranitev iz njihovih hlevov ene najbolj nevarnih okužb, ki ne povzroči le škode na proizvodnosti posamezne živine ampak tudi ogra. ža zdravje potrošnikov mleka. Gročana je prva vas naše pokrajine, o kateri lahko trdimo, da je živina popolnoma zdrava. Seveda bo to imelo tudi pozitivne posledice tako glede mleka, ki je gotovo zdravo (v Gročani ni niti okužb po brucelozi), kar je tudi jamstvo, da se lahko uporablja brez bojazni morebitnih okužb, kakor v pogledu živinoreje kot take, kajti iz vzrejnega središča v Gročani bomo lahko dobili živino z dobro proizvodnostjo, ki bo tudi popolnoma zdrava. Upajmo, da bodo v bližnji prihodnosti tudi ostale vasi tržaške pokrajine s pomočjo zadevnih pobud, ki Jih nudi država, dosegle uspehe, ki so bili že doseženi v Gročani, kar bo pomenilo ne samo boljše vnovčenje mleka, ampak pre-cejšnji uspeh v živinoreji, ki je pri nas povečini osnova kmetijskega gospodarstva. V bolnici je umrla za kapjo Predvčerajšnjim zjutraj so v hudem zdravstvenem stanju z avtom RK prepeljali v bolnišnico 63-letno Evelino Gerolimi Iz Ul. Commercia-le 30. Komaj so nesrečnico položili na nosila, pa je Izdihnila. Agenti letečega oddelka policije so se pozanimali pri vratarici stavbe, kjer je stanovala Gerolimijeva, kaj se je zgodilo s priletno žensko, ki sploh ni Imela nobenega dokumenta pri sebi. Vratarica je povedala, da je Gerolimijeva že dolgo časa trpela zaradi srčne napake. Ko jo je v nedeljo zjutraj obiskala v njenem stanovanju, jo je našla v nezavesti, ker jo je malo prej napadla srčna kap. Poklicala je rešilni avto, toda za nesrečnico ni bilo več pomoči. Izdihnila je komaj so Jo pripeljali v bolnišnico. V gostilni ga je zadela kap 62-letnega mehanika Giovannija Frausina iz Milj, Ul. Oberdan 9, je v soboto zjutraj v gostilni zadela srčna kap. Frausin je malo prej z nekaterimi prijatelji prišel v gostilno * Al Porto« v Miljah. Vsi so sedli za mizo in naročili piva Komaj je gostilničar položil steklenice na mizo, je opazil, da je Frausin nenadoma prebledel in se prijel za glavo. Ker je bilo pač jasno, da se nesrečnik počuti slabo, so prisotni takoj poklicali zdravnika. Komaj je ta stopil v gostilno, pa za nesrečnega Frausina ni bilo več pomoči. O zadevi so bili obveščeni a-genti s komisariata v Miljah in namestnik republiškega prokuratorja dr. Visalli, ki je izdal dovoljenje za odstranitev trupla. S palcem pod cirkularko V Gropadi, kjer Je zaposlen pri gradbenem podjetju Canarutto, se je včeraj zvečer ponesrečil 49-letnl delavec Ivan Gojca iz Gropade 95. Ko je na cirkularki žagal les, je ne rodno postavil levico pod ostro rezilo, ki mu je ranilo palec. Gojca si je verjetno poškodoval tudi kite in kost. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni sprejeli na ortopedski oddelek. SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1-do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra. Ravnateljstvo Mali oglasi PODI id pokrivala ta poOe, preproge in sintetične preproge za hodnike IZ plastike, gume, Mouuette In Me" raklon Beneške zavese (tende verie-ziane) po meri, zastori Cinz lava-tex, prevleke iz plastike A. H- P. ITALPLAST — Trg Ospedale S*; *• Tel. 95-919, Darovi in prispevki Ivan Uljenik daruje 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojnega Franca Bandelja darujeta žena Jm hči, ob sedmi obletnici smrti, 20.000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 23. in 24. avgusta 1964 se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je »■ oseb. UMRLI SO: 85-letna Margherita F*-bricl vd. Apollonio, 50-letni Orest* Oizan, 64-letni Fernando Pagani, letni Mario Di Bin, 79-letna Giovan-na Vassilich por. Rossettl, 71-leth Salvatore Cavallaro, 80-letna LuigJ* Sbisi vd. Venzano, 74-letnl Rotlc>JL Pacor, 80-letna Maria Glanelli. 50-letna Amalia Lucchi, 41-letnl CJuint Bencl, 85-letna Vincenza Merlo P°‘-Simonti, 65-letni Glovanni Maschie-to 63-lelna Evelina Gerolimi, 84-iei" na Ottavia Berginz vd. Sever, * ' letni Rodolfo Pirnettl, Patrizia C‘ac (eno uro po rojstvu). TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - lil. sv. Frnhčllka »O Trlvlun «1-7»» Novo: Janko Čuček; PLASTIČNE MASE Lir 1.300 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 3«. ».> Giusti, Ut. Bonomea 93 (Greta)' dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. S' gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro N eri, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba J; Alla Minerva, Trg »’• Frančiška 1; Al Due Mori, Trg niti 4; G, Papo, Ul. Felluga 46 G>v-Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 39. I.) Godina, Trg sv. Jakoba; Alja Minerva, Trg sv. Frančiška; Al o Mori, Trg Unlta 4; G. Papo, Ul. luga 46 (Sv. Alojz), POROČILO SINDIKATOV USLUŽBENCEV ACEGATA Sindikata sta proglasila stavkovno pripravljenost Spor je nastal zaradi odlašanja rešitve vprašanja dopolnilnega pokojninskega sklada Tajništvi obeh sindikatov uslužbencev mestnega podjetja Acegat sta izdali naslednje poročilo, s katerim sta napovedali stavkovno pripravljenost uslužbencev. Spor o dopolnilnem pokojninskem skladu, ki se vleče že več let, ki je zašel v napeto fazo v preteklem decembru in za katerega so sindikalne organizacije vedno iskale mimo in zadovoljivo rešitev, sili sindikate,, njih volji navkljub, da reagirajo proti podjetju, ki hoče za vsako ceno vsiliti osebju enostransko rešitev vprašanja. Ker je vodstvo ponovno zavrnilo sahtevo po začasnem sporazumu o spornih plateh tega vprašanja, dokler se ne konča delo za revizijo Pravilnika dopolnilnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja pari-tetska komisija, sta oba sindikata sklicala svoja vodstvena sveta, ki sta formalno napovedala stavkovno pripravljenost uslužbencev. Ta oblika protesta se je pričela v ne-deljo 23. avgusta opolnoči in se bo zaostrila, če ne bodo posegle vmes odgovorne oblasti. Sedanji spor ni nastal, kot skuša dokazati podjetje v svojih pismih sindikatom, iz odklonitve osebja, da bi plačevalo višje prispevke v Pokojninski sklad, marveč samo zato, ker uslužbenci niso hoteli sprejeti posledic preureditve podjetja , °?la§anja novega pravilnika o pokojninah. Sedanji pravilnik je namreč zastarel, kajti samo pod-Jetje se je že 18. avgusta 1960 obvezalo, da bo sklenilo nov sporazum o delovanju dopolnilnega po-koininskega sklada. Sindikata pozivata vse delavce, baJ v tem kočljivem trenutku 'živ-jenja v podjetju sledijo smernicam v zvezi z oblikami borbe, ki Jo bosta sindikata izbrala. Zato naj r“ ooniiščnio pred pozivi, pritiskom ali obljubami, tako da ne bi morebitne sedanje negotovosti negativno vplivale na prihodnost. Vročekrven pijanec V soboto zvečer-je v Drevoredu XX septembra, v bližini bara »Rio«, nastal pravi direndaj. Povzročil ga rn 19 ,etni FTancesco Muciaccia iz Ul. Orlandini 24, ki se ga je napil ko žolna. Mladi častilec sladke kapljice se je okrog 19.30 znašel na drevoredu, se zibal na vse strani in Imel nekakšno lastno zborovanje. Kričal je in vpil, govoril in prepričeval, da se je okrog njega zbra-la precejšnja gruča ljudi. Prišla sta tudi dva mestna stražnika in Pijanca pozvala, naj gre domov, istočasno sta začela pozivati radovedneže, naj se razkropijo. Toda Muciaccia ju ni poslušal In name-to, da bi ubogal, je z vsemi mogo-imi tvzdevki začel zmerjati oba v oeio oblečena stražnika. Ta sta Mu-lacclo mirila in ga silila domov, prijatelj vinske kapljice pa se raz kačll in napadel enega stražnika. Priletel je vanj kot razkačen bik, ga sunil in ga vrgel v blato, nato je navalil še na drugega Ker sta stražnika, eden ves blaten, drugi pa raztrgan, ugotovila, da ne bosta mogla ukrotiti pijanca, sta poklicala agente letečega oddelka policije Ti so prijeli Muciaccio ter ga spremili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Potem so ga odpeljali na kvesturo na zaslišanje. Vse se je končalo s tem, da so Muciaccio aretirali ter ga prijavili sodišču zaradi pijanosti, povzročitve škode, upiranja in žalenja javnega funkcionarja. Padec priletne ženske Na vogalu Ul. Slataper in Trga Ospedale je predvčerašnjim okrog poldne spodrsnila in padla 78-letna upokojenka Maria Piorar iz Ul. Brunner 3. Z zasebnim avtom so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne stegnenice. Imenovanje treh članov v paritetno komisijo za deželni statut V Rimu so podpisali odloke o imenovanju treh članov paritetne komisije za določitev norm za u-resničenje deželnega statuta. Gre za člane, ki jih mora imenovati vlada. Ti člani so bivši župan Barija in sedanji profesor tamkajšnje univerze Dellandro, prefekt Luigi Giovenco, načelnik urada za dokumentacijo notranjega ministrstva in bivši načelnik urada za dežele, ter Giuseppe Ferrari, redni profesor ustavnega prava na parmski univerzi. V tej komisiji so tudi trije člani, ki jih je izvolil deželni svet in sicer profesorja Crisafulli in Amor ter poslanec Bressani. Komisijo bodo umestili jutri ob 10. uri v Rimu na predsedstvu vlade. Komisija bo najprej načela vprašanje člena 68 deželnega statuta ki predvideva ustanovitev pordenonskega okrožja in ustrezno decentralizacijo. Deželna uprava medtem dokončuje namestitev uradov. Predsedstvo odbora se je preselilo v nove prostore na Trgu Oberdan št. 5. V palači Modello na Trgu Unita so ostali uradi deželnega sveta, generalno tajništvo odbora, uradi odbornikov, personalnega oddelka in ekonomata. C* o riško-beneški dnevnik DANES ZADNJE SLOVO OD VELIKEGA VODITELJA 40-članska delegacija v Rim na pogreb Palmira Togliattija Zastavo sekcije iz Doberdoba bo nosil deželni svetovalec Jarc TATINSKI PODVIG ŠTIRIH MLADOLETNIKOV Z ukradeno lambreto so se vozili po nabrežju gorivo Ko je ga ukradli v lambreli presahnilo, so še iz nekega molofurgona štirje mladoletniki med 14. in 15. letom se bodo morali zagovarjati pred sodniki zaradi tatvine, povzročitve poškodbe in vožnje brez predpisanega šoferskega izpita. Bilo je pred nekaj dnevi ponoči, ko je neki čuvaj zelenjadnega trga na debelo opazil štiri fantiče, ki so se motali okrog neke lambrete. Čuvaj je takoj telefonsko obvestil agente letečega oddelka policije in jim povedal o dogodku. Agenti so prihiteli na Obrežje Traiana in zasačili tri mladoletnike, ki so se vozili na lambreti, četrti pa je čakal, da bo eden izstopil in da se bo potem vozil. Izkazalo se je, da so fantiči u-kradli lambreto, ki jo je 38-letni Mario Poldrugovaz iz Ul. Catalani 5, pustil parkirano pri zelenjad-nem trgu. Mladi tatiči so se prevažali gor in dol po obrežjih, dokler jim ni zmanjkalo goriva. Da bi nadaljevali z vožnjami, so se približali motofurgonu «ape», ki ga je.Tpred glavno ribarnico pustil 50-letni Raffaele Imputato iz Ul. Sonjini 36/1. Tatiči so na motofurgonu prerezali gumijasto cevko re- zervoarja in pretočili gorivo v ukradeno lambreto. Komaj so se tatiči odpeljali, so jih že zasačili agenti in jih odvedli na kvesturo na zaslišanje. Najprej so mladoletniki vztrajno molčali, potem pa so le izpovedali svojo krivdo. Mladoletnike so agenti pustili na začasni svobodi. v. i iv,■ •». S ■ - ... . i:.--,_... . .TTrML.a« °krežj« je jp vedno precej turistov, ki kot kaže slika, radi kupu-J razne spominčke. Ce pa bo še nekaj dni pihala burja, bo teh kupčij kmalu konec KlMO <1KIS» P KOS K K fito?V*ia danes' dne 25. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Paramount IL VIZIO E LA VIRTU (.RAZVADA In ČEDNOST.) TGRATA: Robert Hosseln — Annie Girardot. ^ Prepovedan vstop mladini pod 14 letom_ Hudo ranjeno dekle zaradi padca z vespe 18-letna Nadia Zerial iz Ul. Buo-narroti 50/3 se je v nedeljo zvečer hudo poškodovala pri padcu z vespe. Peljala se je na vespi TS 33922, ki jo je po Obrežju T. Gulil v smeri proti Sv. Andreju vozil 21-letni uradnik Gaetano Cantrera. Ko je Cantrera privozil do višine pokritega bazena, je hotel prehiteti fiat 600 TS 49521, toda pri tem je s pedalom za pogon motorja pri vespi dregnil avtomobil in se zaradi nenadnega sunka prevrnil. Pri nesreči je Cantrera ostal nepoškodovan, medtem ko so Zerialovo z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 45 dneh zaradi ran in udarcev po levi roki, rami in kolenih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiii 4000 oseb na ptičji razstavi Vsaj 4000 ljudi se je v nedeljo zbralo v občinskem parku, kjer se je vršila tradicionalna ptičja razstava. Med temi so bili župan dr. Gallarotti, kvestor dr Guida, predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat in drugi. Prireditelji so bili do zadnjega trenutka na trnih, ker so se bali, da jim bo grdo vreme prekrižalo račune. Do četrte ure zjutraj je namreč deževalo kot iz. škafa (ponoči je padlo 46 mm dežja). Potem pa se je zvremenilo in vsi so se oddahnili. Ob 6.30, ko se je ptičji sejem odprl, so pernati kri-latci v koncertu zapeli svoje pesmi ter tako samo še bolj olepšali že itak umito jutro. Okoli 4000 ptičev je bilo razstavljenih v kletkah, razobešenih sem in tja po parku. Od tega je bilo vsaj 300Q kanarčkov. Obiskovalci so si mogli ogledati tudi nekaj domače perutnine. Pozornost je pritegnil pozlačen fazan. Sklenjenih je bilo tudi precej kupčij. Kanarčki so so prodajali po 1000 do 2000 lir, kosi pa od 5 do 10 tisoč lir. Ob zaključku so razdelili nagrade v znesku okoli 200.000 lir. Prvo nagrado so podelili Grazianu Fabrisu iz. Bresse pri Campofor midu. Sploh so bili videmski rejci ptičev izredno številno zastopani. Današnjega pogreba Palmira Togliattija v Rimu se bo udeležilo okoli 40 oseb, ki bodo predstavljale federalni odbor, izvoljene predstavnike krajevnih ustanov, predstavnike sekcij in celic, sindikatov članov partije itd. Federalni odbor bodo zastopali Italico Chiarion, Al-do Franco, Valentin Duca (Knez), predstavnik komunistične mladine, Clopis, član nadzorne komisije, in poslanec Franco Raffaele. Zastavo sekcije KPI iz Doberdoba bo nosil deželni svetovalec Jože Jarc. Zastava je bila na pol droga izobešena na sedežu sekcije v vasi. V spominsko knjigo, ki je na sedežu pokrajinske 'federacije KPI v Gorici, se Je do sedaj vpisalo okoli 300 oseb, ki so prišle izrazit sožalje. Vanjo so se vpisali predstavniki SKGZ, predstavniki PSI, PSIUP, meščani, delavci, gospodinje, mladina itd. Poleg že objavljenih je federacija prejela naslednje sožalne telegrame: Michele Martina je izrazil sožalje v imenu pokrajinskega odbora Krščanske demokracije. Telegrame so poslali dalje pastor evangelijske cerkve za Gorico in Trst, notranja komisija SAFOG, okrajni odbor ljudske mladine okraja Koper, občinski odbor Zveze komunistov v Novi Gorici je poslal telegram federalnemu in sekcijskemu odboru v Gorici, dalje okrajni odbor Zveze komunistov iz Kopra, Milo Vižintin iz Nove Gorice, sindikalni stroki FIOT in FILLEA. Pokojnika je ob začetku seje občinskega sveta v Gradežu komemorlral demokristjanski župan. Centralnemu komiteju KPI v Rim so poslali telegram s žalnega zborovanja federacije \ Gradiški, ki so ga odobrili prisotni predstavniki federalnega odbora, nadzorne komisije, tajništva, svetovalci krajevnih samoupravnih organov oblasti, predstavniki federacij in mladinskih federacij PSI in PSIUP. Udeleženke kongresa v Trstu obiskale Gorico ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Udeleženke kongresa mednarodne ženske zveze, ki je v Trstu, so se v nedeljo zjutraj pripeljale s štirimi avtobusi v Gorico. Ustavile so se na Travniku, kjer so fotografirale zanimivosti te mestne četrti, zlasti Pacassijev vodnjak, grad in Ignacijevo cerkev. Odpeljale so se še v Čedad in si ogledale tamkajšnje za- V NEDELJO DOPOLDNE PRED MOSTOM ČEZ SOČO Tonče Sošou iz Grojne žrtev trčenja z avtomobilom v Podgori Včeraj so ga pokopali na permskem pokopališču kojnik je dolgo lel vodil zbor p. d. «Briški grič» Včeraj popoldne so na pevmskem pokopališču pokopali 47-letnega Tončeta Sošoua iz Grojne, ki se je v nedeljo dopoldne smrtno ponesrečil pri mostu čez Sočo v Podgori. Njegove posmrtne ostanke so :z mrtvašnice glavne bolnišnice pripeljali do pevmskega mosta, kjer jih je pričakala številna množica ljudi iz Steverjana, Podgore, Pev-me in Cingrofa, kjer so pokojnika dobro poznali. Od pevmskega mostu do pokopališča so nesli krsto njegovi pevci. Poleg drugih so v sprevodu nosili tudi venec prosvetnega društva Briški grič in invalidske organizacije. Sošoua so po- kopali na pevmskem pokopališču. Pri odprtem grobu so zapeli tri žalostinke domači pevci, od katerih so bili nekateri njegovi pevci, ko je še vadil zbor v števerja-nu. Spregovoril pa je v imenu društva Saverij Rožič: Sošou se je v nedeljo zjutraj odpeljal s kolesom iz Grojne v Stra-žice, da bi kupil meso za družino. Ko se je ob 10.30 vračal čez most iz Stražic in se pripeljal na cesto Brigata Cuneo, ga je podrl avtomobilist, 26-]etni Davide Bre-sciani ki stanuje v Ul. Madonnina del Fante s fiatom 1.100. Avtomobilist je podrl kolesarja na svoji desni strani nekoliko bolj proti nimivosti. ....mu,umnim,m.mmuimumo......„>„..........mm..mmmimmmimim...mm NA PRIHODNJI SEJI STALNE MEŠANE KOMISIJE Razpravljali bodo o otvoritvi prehoda v Gabrijelovi ulici Novi prehod bi razbremenil Rdečo hišo in Solkan, ki sta zlasti ob konicah zelo prometna Ob 9-letnici izvajanja videmskega sporazuma o malem osebnem obmejknem prometu je podpredsednik italijanske delegacije v stalni mešani komisiji za izvajanje sporazuma dr. Guido Gerin izjavil, da so predvideni novi u-krepi, ki naj dajo temu prometu še večji razmah. Med temi omenja otvoritev novega mejnega prehoda — ki bo spadal v drugo kategorijo (in bo zato služil samo lastnikom propustnic) — med Gabrijelovo ulico v Italiji in Erjavčevim drevoredom v Jugoslaviji na mejnem sektorju med Gorico in Novo Gorico. Namen otvoritve tega prehoda je predvsem razbremenitev dveh sosednjih prehodov pri Gorici, se pravi Rdeče hiše in Solkana, kjer je izredno velik pritisk zlasti ob konicah. Z otvoritvijo novega prehoda pa bi se ustvarila tesnejša zveza med Go- imiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiaiiittiiiliiiiiHiiiiiliiiiilHiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii PO SPORU MED KD IN PSDI V GRADEŽU Ali se bo spor razširil na vse uprave goriške pokrajine? mite na rmmiik Hud padec zidarja s 4 m visokega odra S 4 metre visokega zidarskega odra je včeraj okoli 19. ure padel 54-letni zidar Ivan Briško iz Ul. del Poggio 4. Nezavestnega so ga našli na kraju nesreče uslužbenci Zelenega križa, ki so jih poklicali domači, da ranjenca pripeljajo v civilno bolnišnico. Dežurnemu zdravniku ni mogel Briško povedati, kako se je nesreča zgodila, ker je v nezavesti. Pridržali so ga opazovanju zaradi zloma lobanje, notranjih poškodb in ran po glavi. Domači so povedali, da je Briško padel z odra, ko je popravljal zunanjo stran hiše. Predvaja danes dne 25, t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob • Uri na prostem barvni film v Cinemascope Biancaneve e i sette nani (SNEGULJČICA) ^Vall Disney! Wall Disney! Nesreča pri snemanju tovornikovega kolesa Včeraj ob 14.45 je prišel v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Vene-to po zdravniško pomoč 24-letni Mario Casonato iz Fossalona pri Gradežu. Zaposlen je pri avtopre-voznem podjetju Montevecchi, ki ima svoj sedež na Korzu Italija 229 v Gorici. Casonato je včeraj popoldne snemal kolo z vozila. Pri tem se je ranil v prste na levi roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, Ozdravel bo v 7 dneh V občinski upravi v Gradežu je nastala politična kriza. V petek zvečer na redni seji občinskega sveta, na kateri bi morali razpravljati 6 tekočih upravnih zadevah, so te zadeve odložili. Vodja de-mokristjanske svetovalske skupine Dino Marocco je po uvodnih besedah župana Salvinija (ki je komemoriral Togliattija) povzel besedo in dejal da se demokristjani in republikanci smatrajo za razvezane tristranske koalicije s socialdemokrati, katero so sklenili pred tremi leti, ko so bile zadnje upravne volitve. (V Gradežu je večinska koalicija sestavljena iz demokristjanov, ki imajo skoro polovico veljavnih glasov, iz republikancev in socialdemokratov, manjšino sestavljajo trije komunisti in en socialist. V Gradežu, ki ima skoro 10.000 prebivalcev, bodo prihodnjo spomlad volili s proporčnim sistemom). Že nekaj dni prej je sekcija KD v Gradežu poslala socialdemokratski sekciji zahtevo po ostavki socialdemokratskega odbornika za javna dela Dissetta, ki j* eden izmed voditeljev socialdemokratske stranke v pokrajinskem merilu in ki uživa v Gradežu precejšnji ugled (dokaz za to je, da je PSDI skoro potrojila svoje glasove v Gradežu, odkar je kandidiral na njenih listah Disette). Socialdemokrati niso hoteli o ostavki njihovega odbornika ničesar slišati in so bili na petkovi javni seji občinsekga sveta prisotni pokrajinski voditelji PSDI, med ka terimj je bil tudi sam poslanec Zuccalli. Demokristjani so svoj sklep u-temeljili z dejstvom, da je bil Dissette večkrat odsoten na sejah ožjega odbora in da je bilo njegovo delovanje v nasprotju z delovanjem ožjega odbora. Na seji so tudi zagrozili, da bodo kompaktno podali ostavko, ako ne odstopi pod pritiskom socialdemokratski od-bornik. Ta se ni hotel podvreči in zaradi tega so demokristjhnski in republikanski odborniki dali o-stavko na odborniška mesta. Gradeška občinska uprava je tako v krizi .Kaj bo iz tega nastalo? Zakaj Je do krize prišlo? V socialdemokratskih krogih pravijo, da je bil Dissette trn v peti raznim špekulativnim tendencam v gradbeni politiki v Gradežu, da je do prepirov prišlo, ko so demokristjani hoteli dati podporo samo klerikalnim kolonijam in da je stalno protestiral ker neki lastnik campinga, ki je istočasno vidni eksponent demokristjanske stranke tako v krajevnem kot pokrajinskem merilu, že nekaj let sem ne plačuje niti lire za odnašanje smeti iz svojega cam- pinga, kjer letuje na tisoče tujih turistov. Skratka, socialdemokrati pravijo, da je bil Dissette trn v peti absolutistični politiki demokristjanske večine v Gradežu. PS Dl bo vztrajala na tem, da Dissette ne poda ostavke. Položaj pa je tak, da pride do ostavke večine demokristjanskih in republikanskih svetovalcev in da prirla na županovo mesto v Gradežu komisar. V krogih socialdemokratske stranke so zelo ostro nastrojeni do demokristjanske politike, posebno še zaradi ostrine besedila poročila gradeške sekcije KD o tem problemu, kjer se očita so-cialdemokrahtom oportunizem ter da ne skrivajo namena da bi oni, primeru da se gradeška afera ne poravna, sprožil krizo v občinski upravi v Tržiču in v pokrajinski upravi, kjer sodelujejo demokristjani. Upravne volitve so namreč blizu in prehod v opozicijo lahko koristi. m. v. rico in Novo Gorico. Novi prehod bi omogočil najkrajšo zvezo med Gorico in Novo Gorico, tako da bi se mesti v nekem smislu spajali. Gabrijelova ulica in Erjavčev drevored sta y bistvu ena sama blizu dveh km dolga prometna žila, ki povezuje središči Nove Gorice in Gorice. Po neuradnih izjavah naj bi bilo vprašanje otvoritve tega prehoda kakor tudi novosti, ki naj bi se uvedle na tržaškem mejnem sektorju ter pri veljavnosti trajanja propustnic, predmet diskusije stalne mešane komisije na njenem prihodnjem zasedanju. Goriški meščani so vest sprejeli z velikim zadovoljstvom. Pripomnimo naj, da so trgovci in lastniki javnih lokalov v severnem delu mesta zbrali blizu 300. podpisov na resoluciji pristojnim oblastem, s katero se zahteva otvoritev tega prehoda. CISL o urejevanju mestne avtobusne službe Pokrajinska sindikalna zveza (CI SL) Je objavila tiskovno sporočilo o reševanju krize okoli mestnega pak gre za človeške potrebe, ki Je hotela prikazati svoje stališče. Pokrajinska uprava — je rečeno v sporočilu — je v skladu s sklepom občinskega sveta zahtevala od delavcev naj s formalnim dejanjem In brez kakršne proti usluge prekinejo delovni odnos z ATA ter pričnejo na novo delati za Ribi. Ce bi delavci poslušati ta nasvet, bi se morali odpovedati stalni zaposlitvi, vsedržavnemu in tovarniškemu delovnemu sporazumu in odpravnini. To kar ne bi smel zahtevati občinski odbor, to popolnoma naravno delavci niso sprijeli. Občinska zahteva je bila še bolj nesmiselna, če se upošteva, da se je sprejela obveza, da se ob koncu uprave zagotovi stalnost službe delavcev, morebiti tudi na novo zaposlenim, kar se je odrekalo delavcem, ki so bili poprej zaposleni. Ni torej šlo za nezadovoljstvo osebja zaradi prevzema bremen s strani občine, am-avtobusa prometa S tem v zvezi jih osebje ni moglo plačati na ra- čun ekonomskega ali normativnega stanja, in to zaradi krivde, ki so jo storili drugi. Vse je kazalo, da bi se moralo osebje, ki ni prejeio mezde za junij in julij, delno za avgust, ki ni vedelo kdo bo plačal praznike, odstotke 13. plače in dobršen del odpravnine, odpovedati tudi stalnosti delovnega mesta In izvajanja delovnih sporazumov. Preskočiti je bilo m«š goče isto, kar je občina dosegla s pomočjo prefekture ln pokrajinskega urada za delo, kar Je omogočilo izdaje dovoljenja tako, da delavcem ni bilo trsba prekiniti delovnega odnosa z ATA in se odpovedati že pridobljenim pravicam. Delavci so zaradi lega mogli pričeti z delom. Pri tem jth je grenila zavest, da so izgubili mezdo dveh mesecev, hrabrilo pa dejstvo, da nadaljujejo s svojim delom in da jim to jamči spoštovanje vsedržavnega in tovarniškega sporazuma. sredini. Zaradi udarca je Sošoua vrglo kak meter naprej, kjer e obležal v mlaki krvi. Stanovalci v bližini mosta, ki so videli nesrečo, šo nemudoma poskrbeli, da je prišel rešilni avtomobil Zelenega križa, s katerim so hudo ranjenega kolesarja odpeljali v bolnišnico. Obvestili so tudi njegovo ženo, ki je prišla v bolnišnico, ko je bil mož že mrtev. Umrl je namreč približno pol ure po nesreči zaradi zloma lobanje in reber. Na kraj nesreče’ so takoj prišli karabinjerji iz Podgore, za njimi pa še prometna policija. Sestavili so zapisnik ter zaplenili avtomobil. Pokojnik je bil uve leti pri partizanih, kjer je bil tudi ranjen in je dosegel čin vodnika v brigadi »Simona Gregorčiča«. Že med partizanskim gilbanjem je u-stanovil pevski zbor, ki je pel n« pogrebih padlih partizanov. Takoj po vojni je ustanovil pevski zbor ((Briški grič«, ki je štel 65 članov in ga je z velikim uspehom vodil do 1957. leta. Poleg tega je ustanovil in vodil še zbor protifašističnih žena. Pokojnik je zapustil ženo Uršulo Dornik, dva sina in hčerko. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. Tonče Sošou iz Grojne, ki je postal žrtev prometne nesreče v nedeljo na križišču poti, ki vodi na most čez Sočo, in Ul. Brigata Cuneo V NOČI OD NEDELJE NA PONEDELJEK 250.000 lir škode v Kaprivi zaradi posledic požara Zgorel je hlev, iz katerega so pravočasno rešili prašiče DEŽURNA LEKARNA Danes vas dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdi- HHiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif V noči od nedelje na ponedeljek je velik požar izbruhnil na posestvu kmetovalca Riccarda Vecchie-ta iz Kaprive. Vzroki požara niso znani. Ker v hlevu niso imeli e-lektrične napeljave, ga kratek stik ni mogel povzročiti. Zaradi tega domnevajo, da je nastal zaradi neprevidno odvrženega cigaretnega ogorka. Uničil je kmetijsko orodje, 60 kv. metrov strehe in delno poškodoval senik, ki je v bližini. Člani prizadete družine so utegnili pravočasno rešiti prašiče, ki so bili v hlevu. Gasilci, ki so prišli na kraj požara okoli polnoči, so imeli dve uri dela. Škodo cenijo na okoli 250.000 lir, ki pa ni bila krita z zavarovalnino. jev korzo št 57, tel. 28-79. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom v Gorici Starši, ki nameravajo vpisati svo. je otroke v šolskem letu 1964/65 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. SPOPAD ZARADI LJUBOSUMNOSTI Smrtni boj jelenov v trbiškem rezervatu 14-lelni Hansy je zabodel z rogovjem v srce mlajšega jelena, ki je oprezoval za Grety V rezervatu v Trbižu se Je prejšnjo noč odigrala tragedija, v kateri je izgubil življenje mlad, 4 leta star Jelen. Ob bistrem potoku so ga v zgodnjih Jutranjih urah našli izletniki, ki so se namenili ogledati živali, ki jih krasi košato rogovje, žival je imela preboden prsni koš ravno pri srcu. V rezervatu živi lepa družina Jelenov. Gojijo jih z namenom, da bi Jih spustili v naravo, kjer so jih popolnoma, če ne povsem iztrebili. V tej družini je poleg nekaj samic tudi 14-letni jelen z imenom Hansy in še en mlajši pripadnik njegovega spola. Pravili so, da Je bil Hansy te dni zelo nervozen. Mladi tekmec mu je »hodil v zelnik«: oziral se je za eno izmed samic Iz njegovega harema, za «Grety» s katero sta bila pred 14 'etl, ko so rezervat ustanovili, prva pripadnika jelenjega rodu v tem kraju. Prejšnjo noč je bila mera polna In jelena sta se spopadla. Eden Izmed njiju se Je moral umakniti, takšna je postava pri njih. Med neurjem, treskanjem, bliskanjem so odmevali udarci košatega rogovja dveh samcev, ki sta se na življenje ln smrt borila za nadvlado nad haremom. Zbegane samice so nemo sledile srditi bitki, dokler ni izkušeni Hansy s sunkom od strani smrtno ranil svojega mladega tekmeca. Turisti so šele zjutraj obvestili upravo rezervata o najdbi: Jelena so takoj Izročili pristojnim oblastem. Motociklist obležal na avtomobilu «Carolini» Goriški boksar 20-letni Sergio Vt-gnola, ki stanuje v Ul. Pasubto se je v soboto zvečer s svojim avtomobilom topotlno, kt je ves poslikan ter opremljen z Imenom vozila ((Čarobna«, zaletel ne. križišču pred glavno karabinjersko postajo v Ul. Nazario Sauro v lambreto 22-letne-ga Luciana Salv.idorla iz Drevoreda XX. septembra 72. Trčenje je bilo tako hudo, da je motociklista vrglo na streho «Caroltne», kjer je Salvador ves krvav pričakal rešilni avto. Odpeljal' so ga v bolnišnico in ga pridržali na opazovanju zaradi u-darca in ran na glavi ter obeh rokah. DEJANJE, KI GA UTEGNE DRAGO PLAČATI Avtomobilist podrl kolesarja in jo po nesreči popihal Motociklista sta se sama pripeljala na sedež ZK po bolniško pomoč prispevajte za OlJASKO MATICO I Na križišču v Cervignanu, kjer je speljana avtomobilska cesta, je včeraj ob 17. uri podrl neznani avtomobilist kolesarja upokojenca 85-letnega Vittoria Bressana iz Ul. Gorizia 70 v Gradiški -Na kraj nesreče so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ranjenca iz Vilessa prepeljal v civilno bolnišnica v Gorico. Pridržali so ga na zdravljenju zaradi zloma desne nadlaktnice. Ozdravel bo v 30 dneh. Karabinjerii iz Gradiške i-ščejo brezvestnega avtomobilista, ki je zbežat, namesto da bi nudil pomoč ponesrečenemu kolesarju. Brez vzrokov tretjih oseb sta okoli polnoči v nedeljo padla z motocikla 17-letni Guido Marra iz Ul. Caprin 6 in 25-letni Tiziano Bradaschia z Rojc 28, ki je sedel za krmilom. Ker se pri padcu nista resneje poškodovala, predvsem pa se ni poškodovalo vozilo, sta se z njim sama pripeljala na sedež Zelenega križa v Ul. Morelli v Gorici, od koder so ju z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico. Mar-ri so obvezali rane na desni roki in nogi ter ga poslali domov na zdravljenje s prognozo okrevanja v 8 dneh, Bradaschia pa bo ozdravel v petih dneh. Dežurni zdravnik mu je obvezal rane na desni roki. desni nogi, desni rami in levem cčesu. lillMlllll« 1 VERDI. 17.00; «'14-’18, Europa in fiamme«. Italijanski dokumentarni film o prvi svetovni vojni; zadnja predstava ob 22. uri CORSO. 17.00 :«Amore mio«. Eleo. nora Brawn in Paul Guers Itali-Janški Cmobeli film; zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «11 marmittone«. J. Lewis in David Wayne: Ameriški črnobeli film; zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.30: «In nome della legge«. Massimo Girotti in J Sa-linas. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvlš. jo temperaturo 25,4 stopinje ob 14.30, najnižjo 17,1 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 56 odstotkov. MEDNARODNO TEKMOVANJE V VARŠAVI Radoševic z novim rekordom Odličen rezultat Frinollija Poljak Radenski je na 400 m dosegel 45"7 (nov poljski rekord) V Varšavi je bila izredno dobro zasedena lahkoatletska prireditev KMemorial Kusoczinski*. Prireditev je bila deležna tudi velike pozornosti občinstva, ki je prav gotovo prišlo na svoj račun zlasti zaradi uspehov poljskih atletov in deloma tudi gostov. Medtem ko je med domačimi dosegel velik uspeh Ba-denski z novim rekordom na 400 m, so odlični tudi rezultati poljske štafete 4x100 m, metalca diska Begie-ra, skakalca v višino Czernika, metalca kopja Nikiciuka in drugih. Med gosti pa so se odlikovali Fi-guerola (Kuba), Hlebarov (Bolg.), Frinolli in deloma tudi Lievore, Cooper (VB), Varju (Madž.). Jugoslovan Radoševic je bil v metu diska sicer šele tretji, vendar je dosegel nov jugoslovanski rekord. •llllllllllllllllllllllllllllllllIHlllIltlllllllllllMOTIIlIllll Trio - 6,14 m (nov rekord) BELLUNO, 24. — Maria Vittoria 'Trio je danes dosegla nov državni rekord v skoku v daljino: 6,14 m Prejšnji rekord 6,12 m je postavila ona sama 2. junija letos v Turinu. Na isti današnji prireditvi so na 100 m dosegle: 1. Megali Vetto-razzo 11”7, 2. Donata Govoni 11”7 3. Daniela Spampani 11”9. V štafeti 4X100 m so atletinje Spampa ni, Vettorazzo, Carboncini in Trio kot reprezentančna ekipa dosegle 46”4. Gere je bila s 1,66 m tretja v skoku v višino, Lubejeva pa četrta v skoku v daljino (njen rezultat je znatno pod njenim letošnjim najboljšim dosežkom). Djani Kovač se )e z rezulatom 47.6 na 400 m uvrstil na 4. do 7. mesto. Rezultati: MOŠKI 400 m: 1. Badenski (Polj.) 45"7; 2. Brightwell (VB) 46”; 3. Larrabee (ZDA) 46”2; 4. Filipuk 47”6; 5. Metcalfe (VB) 47”6; 6. Laeng (švedska) 47”6; Kovač (Jug.) 47”6. 100 m: 1. Figuerola (Kuba) 10”2; Maniak 10”5; 3. Syka 10”5. Daljina: 1. Stalmach 7,59. Palica: 1. Hlebarov (Bolg.) 4,80; 2. Butscher 4,70; 3. Osinski 4,70. Disk: 1. Begier 59,94 ; 2. Piatkow-ski 58,93 ; 3. Radoševič (Jug.) 56,81. Kladivo: 1. Zsivotsky (Madž.) 67,82 ; 2. Cieply 66,81; 3. Eck- schmidt (Madž.) 65,46. Hoja 10 km: 1. Wisnieski 45’14”2. 400 m ovire: 1. Frinoli 50”6; 2. Cooper (VB) 51”; 3. Gierajewski 4. Martinek 52”6. 200 m: 1. Larrabee (ZDA) 21”; 2. Foik (Polj.) 21”2; 3. Dudziak 21 ”3; 4. Brightwell (VB) 21”4; 5. Metcalfe (VB) 21 ”4; 6. Descloux (Švica) 21”4. Krogla: 1. Varju (Madž.) 19,09; 2. Nagy (Madž.) 18,68; 3. Komar 18,64; 4. Sosgomik 18,04; 5. Meconi 17,56; 6. Piatkowski 17,56. Troskok: 1. Jaskolski 16,22; 2. Stoykovski (Bolg.) 15,95; 3. Mal- cherczyk 15,76. 4X400 m: 1. V. Britanija (Gra- ham, Metcalfe, Brightwell, Cooper) 3’6”6; 2. Poljska (Kowalski, Lipon-ski, Filipiuk, Badenski) 3'6”8; 3. Švica (Laeng, Bosshard, Theller, Descloux) 3’10”7. Višina: 1. Czemik 2,18; 2. Kru- szynski 2,06; 3. Kaezmarek 2,03. Kopje: 1. Nikiciuk 84,89 ; 2. Lie-vore 78,21; 3. Pedersen (Norv.) 76,86; 4. Krupinski 76,16; 5. Radzi-wonowicz 75,47. 4x100 m (II. skupina): 1. Poljska «A» (Hkniak, Foik Syka, Dudziak) 39” 9; 2. Poljska «B» 41”. 800 m: 1. Juutilainen (Fin.) 1’51”8; 2. Bruszkowski 1’51”6; 3. Wojcick 1’52”8. 3.000 m: 1. Baran 7’56”4; 2. Bagu szewicz 7’57”6i 3. Macsar (Madž.) 8’02”6. 1500 m: 1. Kowalczyk 3’45’*2; 2. Juse (CSSR) 3’45”3; 3. Olofsson (Šved.) 3’45”5. 5000 m: 1. Larsson (Šved.) 14’8”; 2. Dalkilic (Turč.) 14T8”8; 3. Motyl (Pol.) 14T9”1. 110 m ovire: 1. Ottoz (I.) 14”2; 2. Kolodjeiczyk 14”3; 3. Bugala 14”3. 4X100 m: Poljska (Maniak, Foik, Zielinaki, Dudziak) 39”5 (izenačen rekord), 2ENSKE Disk: 1. Rykowska 50,54 ; 2. Mo-jek 48,97 ; 3. Przybylska 47,45. Daljina: 1. Salacinska 6,08; 2. Pri-krylova (CSSR) 5,96; 3. Tranter (V B) 5,98; 4. Lubej (Jug.) 5,85; 5. 1. Martinez (Kuba) 5,81. 800 m: 1. Smith (VB) 2’5”3; 2. Farkaš (Madž.) 2’6”4; 3. Nowakow-ska 27”. 200 m: 1. Cobian (Kuba) 23”6; 2. Packer (VB) 23’7; 3. Simpson (VB) 23”7; 4. Kirszenstein 23”7; 5. Le-hocka (CSSR) 24”. 80 m ovire: 1. Piatkowska 10”7 2. Ciepla 10”7; 3. Bednarek 10”8. 4x100 m (II. skupina): Poljska «A» 45”4; V. Britanija 45'7; Poljska «B» 45”9. 100 m: 1. Klobuckowska (CSSR) 11”5; 2. Lehocka (CSSR) U’7; 3. Cobian (Kuba) 11”7. 400 m: 1. Packer (V.B.) 53”7; 2. Kippak (V.B.) 55”2; 3. Gerwin 55”7 Višina: 1. Bleda 1,73; 2. Knowles (V.B.) 1,73; 3. Gere (Jug.) 1,66. Kopje: 1. Krawcewicz 48,89. Krogla: Csorbova (Bol.) 15,44. 4X100 m: Poljska 45”5. Pilič prvak Z zmago nad Jovanovičem s 6:1, 6:3, 6:3 v finalu državnega prvenstva v Mariboru si je Pilič tretjič osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka. DIRKA ZA POKAL BERNOCCHI Na cilju Motta pred Cribiorijem Rezervi, ki bosta potovali z reprezentanco v Sallanches, sta Balmanion in Poggiali Trije Portugalci proti Jugoslaviji? LIZBONA, 24. — UEFA (Union European Football Association) je povabila tri igralce portugalskega moštva Benfica, da bi igrali v izbranem evropskem moštvu 23. sep. tembra v Beogradu proti Jugoslaviji. Ti igralci so Eusebio, Josč Au-gusto in Simones. Puskas izključen na mednarodni tekmi CASABLANCA, 24. — Argentinsko moštvo Boca Juniors si je osvojilo pokal Mohameda V, ko je v finalu premagalo Real Madrid z 2:1. Oba argentinska gola je dosegel Ro. jas, desna zveza. V 31’ drugega polčasa je sodnik izključil igralca Real Madrida Puskasa. Argentinci so bili odločno boljši. Nedeljska dirka za pokal Ber-nocchi se je končala tako, da se sicer nič ni spremenilo v moštvu, ki je določeno za reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Sallanche-su, pač pa je dirka dala najboljše potrdilo za enega izmed osmih izbranih. To je Gianni Motta, nedeljski zmagovalec. Dirkač se je pokazal zelo sposoben za take vrste dirke kot je bila nedeljska. Prijetno iznenadenje dirke je bil tudi Galbo. Med prve so se uvrstili ostali reprezentanti ter rezervi Balmanion in Poggiali. Ta dva je potem tehnični komisar Magni določil za pot v Sallanches. Bitossiju, ki je bil postavljen pred pogoj, da si sigurno mesto kot rezerva šele pribori, se ni ljubilo toliko se potegovati; ko ga tehnični komisar ni izbral že pri prvem izjjorp, mu je volja upadla. Pred svetovnim prvenstvom so še nekatere dirke ih tehnični komisar pravi, da bodo reprezentanti lahko nastopili tudi na teh. 1. MOTTA 279 km v 7.m”, povprečno 38,233; Boksarji za Tokio RIM, 24. — Za zaključni del predolimpijskih priprav, ki se bodo pri. čele 26. t. m. v Orvietu, je boksarska zveza določila, da pridejo v Orvieto sledeči boksarji: mušja kategorija: Attori, Sperati, Mencarelli; bantum: Zurlo, Fari-nelli, Oingolani, Mariani; peresna: Girgenti, Fiori, Innocenti; lahka: Sabri, Melissano; super lahka: Arca-ri, Fasoli, Vargellini, De Pace; wel-ter: Bertini, Patruno, Guamieri; supervvelter: Golfarini, Bruschini, Casati, Pomarico; srednja: Valle, Lamagna, Taracco; sredn jetežka: Saraudi, Pinto, Macchia; težka: Ca. 2. Cribiori; 3. Galbo 4. De Rosso po 1:1”; 5. Taccone po 2’42”; 6. Boni; 7. Vicentini; 8. Ottaviani po 2’50”; 9. Brugnami po 3’8”; 10. Zancanaro po 871”; 11. Fantinato po 479”; 12. Magni; 13. Adorni; 14. Fontana; 15. Durante; 16. Zilioli; 17. Baldan; 18. Battistini; 19. Sabbadin; 20. Azzi-ni; 21. Chiappano; 22. Contemo; 23. Colombo Ambrogio; 24. Fontana; 25. Dancelli; 26. Balmamion; 27. Mealli; 28. Zancanaro; 29. Poggiali; 30. Pelizzoni. LECCO, 24. — Jutri bodo dirkači profesionalci začeli skupen trening. Ce Balmamion ne pride na ta trening — kot je izjavil časnikarjem — potem bo Magni poklical Mu-gnainija, ki je že obveščen, naj bo pripravljen. Balmamion pravi (u-radno .sicer še ni sporočil), da ne pride deloma zaradi tega, ker misli, da ni slabši od ostalih, deloma zato, da se izogne polemikam z drugimi reprezentanti po nekaterih svojih bolj ostrih izjavah. Olimpijska plamenica včeraj v Bejrutu BEJRUT, 24. — Olimpijska bakla je prispela danes z letalom iz Istanbula v Bejrut. Spremljevalno japonsko delegacijo je sprejel guverner mesta, medtem ko je plamenico 19 libanonskih baklonoscev odneslo na Trg mučenikov v starem mestu, kjer je bila kratka slovesnost, ki se je udeležil premier Hussein Ueini. Libanonski atleti so potem baklo odnesli v «športno mesto*. Bakla bo ostala v Bejrutu do jutri, ko bo odpotovala v Teheran. Tržačanka Cecchi spet rekorderka RIM, 24. — Plavalka Annamaria Cecchi, ki je članica tržaške Edere, je postavila danes popoldne v bazenu Acquacetosa nov državni rekord na 100 m metuljček s časom 171”9. Prej je imela rekord Elisa-betta Noventa z 173” 1, ki. ga je postavila 27. julija v Sanremu. PO TREH KOLIH V JUGOSLAVIJI Tretja zmaga Olimpije (kljub slabi igri) Dinamo je doma samo remiziral s Crveno zvezdo ■ Maribor se je vrnil s točko iz Šibenika, Kladivar pa je doma ostal praznih rok TOTIP Kvote: dvanajstice — 3.514.861; enajstice — 164.759; 12.538. desetice — Ljubljanska Olimpija si je tudi v tretji tekmi priborila zmago, čeprav je spet igrala kot gost. To pot se sicer ni odlikovala po dobri igri, vendar je za zmago zadostovalo. — Tekma med Šibenikom in Mariborom je ostala brez gola, toda malo je manjkalo in Maribor bi se vrnil domov s porazom. Sodnik je po nekem «golu» Šibenika že pokazal na sredino igrišča, pa je potem vendar spremenil mnenje, ko se je po protestih predstavnikov Maribora posvetoval s stranskimi sodniki. Neki igralec Šibenika je namreč žogo z roko potisnil v gol in sodnik tega ni videl. — Zelo slabo pa se je to nedeljo godilo tretjemu slovenskemu predstavniku v zahodni coni druge lige, celjskemu Kladivarju. Imel je v gosteh zagrebško Lokomotivo, torej moštvo, ki se z O-limpijo poteguje za prvo mesto. Lokomotivi je poleg njene dobre igre pomagala še izrecno slaba igra Kladivarja, ki je šele pri stanju 3:0 za goste dosegel edini gol iz ena j stmetro vke. Med prvoligaši že po tretji tekmi ni nikogar, ki bi imel poln količnik. Dinamo in Crvena zvezda sta se pred 60.000 igralci na stadionu v Maksimira razšla brez gola in neodločeno so se končale še štiri tekme. S tesno zmago domačih sta se končali tekmi v Sarajevu in Novem Sadu, medtem ko ni bilo tekme med Trešnjevko in Rijeko, Partizan pa je bil prost. (Posebnost jugoslovanske prve lige: nastopa 15 klubov in tako vsako nedeljo eden praznuje.) I. ZVEZNA LIGA Dinamo : Crvena zvezda 0:0 (0:0) Trešnjevka - Rijeka preloženo Željezniear . Sutjeska 0:0 (0:0) Vojvodina . Sarajevo 2:1 (2:1) Velež - Vardar 2:1 (1:1) Hajduk - Zagreb 2:2 (1:2) Beograd • Radnički 1:1 (1:0) Partizan prost ................................................ USPEŠNO ZAKLJUČENO MLADINSKO PRVENSTVO Določeni plavalci za Francijo in Jugoslavijo V Rimu se je končalo mladinsko plavalno prvenstvo. Tudi zadnji dan so bili doseženi dobri rezultati in izboljšani so bili spet nekateri rekordi kategorij junior-jev in mlajših juniorjev. Iz teh plavalcev bosta sestavljeni ekipi, ki bosta nastopili v mladinskih srečanjih proti Franciji in Jugoslaviji. Dvoboj s Francijo bo v Bagnols-eur-Ceze (Avignon) 29. in 39. avgusta. Srečanje mladincev (rojenih ne pred 1947) Italije in Jugoslavije pa bo 5. in 6. septembra v Siracusi. Finalna tekmovanja na prvenstvu so dala v nedeljo sledeče rezultate: MOŠKI Juniorji 400 m prosto: 1. Siniscalco Ric-cardo (Can. Napoli) 4’37”9; 2. Cal- nč, Ros. ....................................... NEPOTREBNO PRESENEČENJE V HOKEJU Monza je Triestini v Trstu odvzela točko Ferroviario se je vrnil iz Milana z velikim izkupičkom Hokejska tekma med Triestino in Monzo je bila pod več kot nenormalnimi pogoji zaradi slabega vremena. Rezultat je rezultat in Trie-stina je izgubila točko, vendar je nemogoče kaj reči o tekmi sami. Sreča Je bila bolj naklonjena Fer-roviariu, ki je v Milanu odpravil slabotno moštvo Pirelli z visokim rezultatom. Milansko moštvo se bo. ri za obstoj v seriji A, toda moštvo iz Trsta je bilo daleč premočno, da bi to pot Milančani kaj dosegli. Nič ne preseneča, da sta Novara in Amatori Modena odpravila svoja nasprotnika, pač pa je nekoliko nepričakovan poln uspeh Marzotta proti Lodiju. Po tem kolu ločijo Triestino z dragim le še tri točke. Upamo, da se ta razlika ne bo še manjšala.... Triestina . Monza 1:0 (0:1) Novara • Bolzanetese 5:1 (3:0) Amatori Modena-Bassano 8:2 (3:1) Marzotto • Lodi 2:0 (0(0) Ferroviario . Pirelli 11:2 (4:0) LESTVICA Triestina 13 11 1 1 52 15 23 13 9 Modena Novara Ferroviario Monza Lodi Marzotto Pirelli Bassano Bolzanetese 13 13 13 13 13 13 13 13 2 2 64 27 1 3 81 26 1 5 71 61 1 5 49 45 4 4 50 50 0 6 51 40 2 10 33 77 1 11 23 57 1 11 20 96 vetti (Can. Napoli) 4’45”; 3. Chiosiivi) 4’53”1 (rekord); 2. SS Lazio | 100 m metuljček: Ferraa (Genoa (RN Napoli) 4’47”6. I 4’53”7; 3. NC Milano 5’4”6. Nuoto) 1’5” 200 m prsno: 1. Giovannini Mau- V vseh dneh prvenstvenega tek- 4x100 m prosto: Can. Napoli (Vec rizio (SS Lazio) 2’41”6; 2. Dalla | movanja so mladinci zrušili šte-I chine, Barone, Maglietta, Novi) Torre (AS Roma) 2’49”4; 3. Gion-friddo (RN Napoli) 2’50"3. 200 m metuljček: 1. Vai Maurizio (Can. Olona) 2’25”1; 2. Marchesini (RN Bologna) 2’26”; 3. Farolfi (R N Patavium) 2’27”4. 200 m hrbtno: 1. Chino Franco (RN Patavium) 2’25”6; 2. Consiglio (CN Posillipo) 2’30”6; 3. Ronza (Can. Olona) 2’28”. 4x100 m prosto: 1. SS Lazio (Mil. lefiorini, Polara, Giovannini, Boscai-ni) 3’59”6 (rekord); 2. AS Roma «A».47”9; 3. Can. Napoli «A» 4’10”8. Mlajši juniorji 100 m metuljček: 1. Ferraa Gian-mauro (Genoa Nuoto) 175” (rekord); 2. Attanasio (Can. Napoli) 1*8”4; 3. Molinari (RN Elah Pegli) 1’8”6. 200 m prsno: 1. Saitto Carlo (AS Roma) 2’48” (rekord); 2. Sacchi (N C Milano) 2’50”3; 3. Marianetti (A S Roma) 2’51”. 4x200 m: 1. RN Napoli) «A» (Pez. zullo, La Monica, Jossa, Grimaldi) 9’21”3; 2. RN Napoli «B» 9'27”1; 3. RN Milano 9’33”3. ZENSKE Juniorke 200 m: prosto: 1. Sacchi Mara (NC Milano) 2’24”9; 2. Zunnini (S S Lazio) 2’27”4; 3. Martinoli (An-drea Doria) 2’31”5. 1. 200 m prsno: 1. Marcellini Luciana (Can. Aniene) 3’2; 2. Schiez-zari (CS Fiat) 3’1”2; 3. Bosio (CS Fiat) 3’8”3. 4x100 m mešano: 1. CS Fiat (Gar-baccio, Schiezzari, Anicich, Bovo-lenta) 5’15”3 (rekord); 2. NC Milano 5’18”1; 3. Can. Aniene 5’25”8. Mlajše juniorke 100 m metuljček: 1. Pasgualetti Teresa (SS Lazio) 1’17”6; 2. Trani (SS Lazio) r22”; 3. Clauser (RN Trento) 1’22’7. 200 m prsno: 1. Palmieri Lucia (Can. Napoli) 3’9”5; 2. Greco (Can. Napoli) 3’14”3; 3. Gattolin (Lib. Magrini) 3’15”6. 4x100 m prosto: l.Can, Napoli «Av> (Vecchione, Barone, Maglietta, No- vilne rekorde, nekatere tudi po dvakrat. Navajamo tukaj seznam vseh izboljšanih rekordov (in enega izenačenega): Juniorji: 400 m mešano: Chino (RN Patavium) 5’22”4 4x200: Can. Napoli (Ferrazzani, Calvetti, Forte, Siniscalco) 8’58”4 200 m mešano: Tonin (Can. Milano) 2’31”9 4x100 m mešano: SS Lazio (Bo-scaini, Giovannini, Piergentili, Mil-leflorini) 4’27”3 4x100 m prosto: SS Lazio (Mille-florini, Polara, Giovannini, Boscai ni) 3’59”6 Mlajši juniorji: 200 m mešano: Di Prete (Can. A-niene) 2’36”3 800 m: Grimaldi (RN Napoli) 9’43”9 400 m prosto: Grimaldi (RN Napoli) 4’38”8 4x50 i‘a. prosto: RN Napoli (Sca-mardella, Venza, Palmari, Mastro-giovanni) 4x100 m mešano: AS Roma (Pas-salacqua, Saitto, De Gasperi,, Fazi) 4’41”8 200 m prsno: Saitto (AS Roma) 2’48” Juniorke: 200 m hrbtno: Golser (RN Trento) 2’46”4 (izenačen rek.) 200 m mešano: Samuele (Can. Olona) 2’48”8 4x100 m prosto: NC Milano (Stru. molo, uBratti, Muzio, Sacchi) 4’37”3 4x100 m mešano: CS Fiat (Gar-baccio, Sch-ierazzi, Anicich, Bovo-lenta) 5’15”3 Mlajše juniorke: 200 m hrbtno: Barone (Can. Napoli) 2'44 ”9 200 m prosto: Cassera (Lib. Magrini) 2’27”2 100 m hrbtno: Barone (Can. Napoli) 1’16”8 4x100 m mešano: SS Lazio (Mam. berti, Trani, Pasqualetti, Stovali) 5’29”2 4’53”1. RIM, 24. — Od plavalcev, ki bodo nastopili proti Franciji, so slede: 6i poklicani še za mladinski dvoboj z Jugoslavijo: plavalci: Bafi-co, Chino, Della Porta, Di Prete, Grimaldi, Venza, Dalla Torre, Marchesini, Saitto; plavalke: Barone, Cassera, Dapret-to, Marcellini, Martinolli, Muzio. Pasqualetti, Sacchi, Samuele, Schiezzari, Stramolo, Vandoni, Zunini. Razen teh pa so še pozvani: pla valci: Arienti, Calvetti, Siniscalco, Chiosi L., Lorenzon, Occhiello, Tonin, Consiglio, Jannuccelli; plavalke: Berti, Noventa, Turini, Golser. Vendar Je to šele prvi seznam in so še vedno možne spremembe LESTVICA Dinamo 3 2 1 0 7:0 Radnički 3 1 2 0 6:3 Zagreb 3 1 2 0 4:2 Sarajevo 3 1 1 1 4:3 Partizan 2 1 1 0 3:2 Željezničar 3 1 1 1 3:3 Vojvodina 3 1 1 1 2:2 Hajduk 3 1 1 1 6:7 Velež 3 1 1 1 2:4 Trešnjevka 2 0 2 0 0:0 Crvena zvezda 2 0 2 0 2:2 Vardar 3 1 0 2 2:4 Sutjeska 3 0 2 1 6:0 Beograd 2 0 1 1 2:4 Rijeka 2 0 0 2 0:2 II. LIGA (ZAHOD) II. LIGA Z Varteks . Olimpija 1:3 (0:1) Šibenik - Maribor 0:0 Kladivar - Lokomotiva 1:4 (0:2) Čelik - Split 3:0 (0:0) Borac - Slavonija 4:3 (1:2) Famos . Istra 2:1 (0:0) Borovo - Rudar 2:2 (2:2) Sloboda - BSK 6:0 (1:0) LESTVICA Olimpija 3 3 0 0 13:1 6 Lokomotiva 3 3 0 0 8:3 6 Čelik 3 2 1 0 6:2 5 Sloboda 3 2 10 10:2 5 Šibenik 3 2 1 0 3:0 5 Borac 3 1 2 0 5:4 4 Slavonija 3 1 I 1 8:6 3 Rudar 3 1 1 1 7:6 3 Maribor 3 0 2 1 1:1 2 Kladivar 3 0 2 1 4:7 2 BSK 3 0 2 1 3:9 2 Famos 3 1 0 2 4:12 2 Istra 3 0 2 1 2:4 1 Varteks 3 0 1 2 3:6 J Borovo 3 0 1 2 3:8 1 Split 3 0 0 3 2:9 0 SANREMO, 24. — Tretji dan mladinskega nogometnega turnirja: Augsburg-Roma 1:0 (0:0), Birmin-gham-Degerfors 3:0 (1:0). Dobra tekma Triesttne V nedeljo je Triestina odigrala svojo prvo predprvenstveno tekmo z moštvom S. Daniele. Triestina je s svojo igro napravila dovolj dober vtis. Igralci do bili skoraj vsi lanski razen vratarja in srednjega napadalca, ki sta oba zadovoljila. Zlasti napad je pokazal, da bo mogoče letos bolje deloval, kar se tiče uspešnega streljanja na gol. Triestina-S. Danielese 6:1 Tudi draga moštva od največjih do manjših so nastopila v nedeljo. Pri nekaterih je že opazna dobra priprava, medtem ko so nekatera še precej daleč od pripravljenosti. Milan - Varese Juventus - Biellese 4:0 Inter A . Inter B 6:1 Sampdoria . Cuneo 6:0 Foggia - Potenza Atalanta - Aurora Travagliato 5:0 Messina - Carrarese Napoli . Salernitana Spal . Lucchese Padova - Vittorio Veneto 3:0 Lecco - Savona 1’* Brescia - Audace S. Michele 1;* Bari . Grottaglie Alessandria . Valenzana 4:0 Monza - Como 2:1 Catanzaro - Palmese 4:0 J. A. CRONIN STANOVANJSKI ČOLN Finlay Hyslop je šel le red- i je ležal zapuščen, pozabljen in kokdaj ribariti da ne bi obi- osamljen v zalivu, ki je nosil skal obenem Tama. Če pa je ime Sandy Bay. to le kdaj pozabil, se je Tam gotovo sam javil. Tiho je plaval za Finlayevim čolnom in se zmagoslavno pojavil z glasnim smehom ali prijaznim halo. Za trenutek je obstal in se naivno smehljal, tu pa tam sta tudi menjala nekaj besed, nakar se je črna, mokra glava spet potopila in Tam je spolzel tja, kjer je ležal zasidran v Sandy Bafu njegov stari čoln. Tukaj je preživljal Tam Douglas svoje samotarsko življenje, vendar bi bila bridka ironija imenovati Tamovo zavetišče — čoln za bivanje. Sprva je rabil ta čoln za prevažanje premoga od Forth in Cylde kanala do Overtona. Ko je tu odslužil, je ležal dolga leta v blatu Levena. Nihče se ni več brigal za staro konto. Obledel od sonca, ropota joč v vetru, od dežja izpran, Veter in vreme sta njegovo prejšnjo grdo zunanjost spremenila v nekaj, kar ni bilo nelepo. čoln Je ležal harmonično s svojo okolico, videti Je bil kot izredno nezaželeno bitje, ki je dokončno našlo varno zavetišče. In takrat ga je Tom Douglas, to je bilo Tamovo pravo ime, zasedel. Nekateri so trdili, da ga je kupil za funt, drugi spet, da si ga je pridobil s stavo, da preplava jezero, kajti Tam je že takrat slovel kot čudovit plavač; nemalo pa je bilo mnenj, da se ie Tam preprosto vselil v staro korito in si ga prilastil. Vendar Tam ni bil takrat kakšna osebnost, temveč mlad fant, ki je prišel v Markley, dent? Nihče ni vedel. Kaj mu je pač manjkalo? Vnetje možganov, so mnogi trdili, čeprav je ta ali oni menil, da je Tamu to že prirojeno. Kajti resnično, Tam je bil čudak, sila preprost, razumete. Bil Je miren, prisrčen in prijazen, nihče ni vedel kaj slabega o njem. Bil 1e samo čudak ali kakor se je v teh pokrajinah govorilo ... malo prismuknjen. Zasačih so ga na primer, kako je pod bezgovim grmom sam nabiral Jagode natančno tako kakor vsak drug človek, a on se je pogovarjal z drevesom. Da, če verjamete ali ne, pogovarjal se je z njim. In spet je v mraku na bregu jezera prisluškoval pljuskanju valov in se pri tem smehljal, kot da je to pljuskanje prav posebno lepo, nekaj izrednega. Prišel Je iz kraja po imenu Kinkraldy. Ni pa imel tam nobenih sorodnikov, kolikor Je bilo znano. «Sam sem,» je odgovoril smehljaje, če so ga izpraševali. Imel je le malo denarja in še to malo je kmalu pošlo. Tam ni znal ravnati z da si Izleči resno in skrajno I denarjem. Vseeno se je udoma-skrivnostno bolezen. Je bil štu- Ičil. Vzljubil je pokrajino okrog sebe. Lepa vodna gladina, gozd in gore so ga prevzele in osvojile njegovo preprosto dušo. Jezero ga ji uklenllo. Zato se je naselil v zapuščenem čolnu. In v tem prismuknjenem;-stanovanjskem čolnu je sčasoma iz Toma Douglasa nastal — Tam. živel je samotarsko življenje, si kuhal hrano, pral posodo, krpal nogavice. Njegovi lasje so bili neostriženi, brada divja. Sčasoma so ga ljudje spoznali in se nanj navadili. Izletniški parnik, ki je sopihajoč vlekel naložene turiste preko jezera, je napravil ovinek, da je potnikom pokazal Tamovo bivališče... in Tam je bil ponosen, da se angleški turisti zanimajo zanj. Stal Je na krovu svojega čolna in si pripravljal zeljnato glavo za kosilo. In če je slutil parnik v bližini, mu je kot po nesreči padel zeljnati list v vodo, Tom je skočil na glavo v vodo kar oblečen in se spet mimo pojavil z zeljnatim listom v ustih. Turiste je to zabavalo, zlasti ženski spol in Tam je zaslužil nekateri srebmjak. Drugače pa je živelo to divje bitje od jezerskih dobrot. Bil je čudovit ribič in postrvi ali rezina svežega lososa, pečena na oglju v Tamovi majhni ladijski kuhinji, to je bila nedosegljivo dobra jed. Finlay Je pogosto prihajal in hvalil Tamovo kuhinjsko umetnost, češ da tako okusno pripravljenih rib še ni užil. V jeseni so dozoreli orehi in razno jagodičje. Tam je dobro poznal mesta, kjer so uspevala. Dobro je razločil užitne koreninice, poznal vsa zelišča in trave. Seveda mu je bila zima najmanj naklonjena, če je voda nosila led in je vihar neusmiljeno divjal preko jezera, Je sedel Tam, tresoč se od mraza, v svojem čolnu in pogosto več dni ni imel kaj jesti. Mnogo je trpel v svoji pomanjkljivi obleki in s slabo hrano, toda on ni nikoli tožil. Bilo je to nežno, prijazno, skromno bitje in njegove redke majhne domišljavosti so ga delale še bolj prikupnega. Bil je del narave na tem svetu, nihče si zavoljo njega ni belil glave in on sam ni bil niko- mur v breme. V času, ko je Finlay prišel v Levenford, je imel Tam približno petdeset let. Trdo življenje in vsakdanje gibanje v čisti vodi sta atletsko utrdila telo prismuknjenega Tama. Vitek kot breza, mišičast, zagorele polti, bi lahko dovršeno predstavljal kip boga Pozejdona. Imel je plemenito o-blikovano glavo z dolgimi temnimi lasmi, visoko čelo in nežne rjave oči. Vendar so ga njegove cape. nepočesana brada in njegovi oguljeni, z vrvico zvezani čevlji napravili za odvratnega čudaka. Nagi Tam je bil podoben bogu, toda v svojih cunjah je bil kaj klavrna prikazen. Tisto prvo poletje po Finlaye-vem prihodu je bilo izredno lepo in toplo. Toda zima, ki mu je sledila, je prinesla hud mraz, mogoče ne tako močnega kot v tisti zimi, v kateri je jezero zamrznilo in so s konji in vozmi vozili preko ledu do Darrocha, vendar je vlekel veter mrzlo in neusmiljeno. Dva dobra tedna Je ležala pokrajina globoko zasnežena. In vse naokoli so ljudje od mraza zboleli. Težko delo je imel Finlay na zasneženih cestah. In ravno v takem mrazu Je bilo mnogo dela. Finlay se je vozil v teh dneh, v strupeno mrzlih dveh tednih vsak dan do Markleya. V četrtek drugega tedna je z užitkom pil v kuhinji gostilne pri Markleyskem grbu skodelico vroče kave, ko je gospa Dow mimogrede pripomnila: «Niste li danes med vožnjo videli prismuknjenega Tama, gospod doktor?* Finlay Je držal kadečo se skodelico v obeh rokah, ki sta mu od mraza popolnoma otrpnili. Trenutek je pomislil, nato pa Je zmajal z glavo. Ona nadaljuje: «Običajno pride ob takem vremenu k našim zadnjim vratom in si vzame juho ali kaj podobnega, toda ne kot miloščino, nikakor ne, tega on ne naredi nikoli, on plača na svoj način, spomladi nam prinese lososa ali ducat postrvi in ne vzame penija zanj.» Trenutek je obmolčala... doda zdaj ga že deset dni ni bilo tukaj.* «Mislite, da se mu je kaj pripetilo?* Ona je negotovo nagrbančila čelo, »Samo tako govorim, verjetno se motim, vendar ob tem strašnem mrazu si mislim, da mu ni dobro. Bilo bi nezaslišano, če bi re-vtrč bil bolan in ni žive duše. da bi mu postregla.* Finlay je izpil kavo in vzel svoji kočijaški rokavici. *D°-bro,» je dejal, »pazil bom, k° se peljem mimo.* Uro pozneje je opravil Fiu-lay v vasi svoje obiske in se vračal v Levenford. Vozil je 12’ posojeni voz s kljusetom sam-kajti Cameron je bil z Jami8-jem v OVertonu ... In ko je Pd' peljal do Sandy Baya, je Prl* držal konja in strmel preko petdeset jardov vode k Tamno-vemu čolnu. Nobenega življenjskega znaka, nič dima v majhnem pločevinastem dimniku-Finlay je zaklical. Bil je to gl®| sen dolg krik, ki je trepetajo* plaval preko snežne odeje i° svinčeno sive vode. Nič odgovora. Samo tišina in molk. Fin-lay .ie postal nestrpen in za-klel Je. Najraje bi se peljal do L* venforda k toplemu ognju tu iedači. Toda njegov instinkt in neka vrsta sramu mu teg® nista dopustila. (Nadaljevanje sledi) .........................^.ul JLU , pn,)H,|,m( *. GORICA: unča Silvio PelUco I II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt- UHEDNISi VOj TRS7 - UL MONTECCH1 # £ TMJJN «3-»* In »44138 - Poštni predal 559^- dlDi po,letno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubija"® letna 2 250 Ur, polletna 4 400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ v tednu ® »StuBimai (Hi« ASI- Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajin ‘stan trg 37, telefon 2*207. tekoči račun ^ ^ ^"^ vaU^ugfh pokrajin llalje prT.^ ^bbUclU Ita^a.. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaške,« tiska, 40 lir Trst