Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. tek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino )a 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku, g Uredništvo ln npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. Abbonamenti: Met« 18 Lire. Estero, mesa 31 50 Lire. Edi-tione domcnica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-■erzionl. Filiale I Novo mesto* B urenntstvo m apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g Izključna pooblašfenlr« za oglalevatije Italijanskega hi lujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. | Concessionaria esclnslva per la pnbbUcItS dl provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano, | Telefon 4001—400;, g ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, Bollettino No 998 Nuovi sucoessi sul fronte tunisino Gruppi nemici annientati, pesanti carri armati distrutti - 3 velivoli inglesi abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armatc comunira: Nella giornata di icri lo operazioni lorali in rorso sul fronte tunisino hanno portato al-.Pnnnientamer.to di gruppi nemici isolati, alla rattura di altro materiale e alla distruzione di carri armati pesanli, I/aviaziono e stata atliva da nmhe le paril. I)un velivoli hritanniri sono stati abbattuti dalle artiglierie conlro-aeree. In lina tentata incursiono su Ca stol vetra 11 o un quadrimotorn colpito dal tiro della difcsa prccipitava presso Porto Palo. Vojno poročilo št. 998 Novi uspehi a ivi ■ ■ iv v na tuniskem bojišču Sovražne skupine uničene, težki tanki razdejani - 3 angleška letala sestreljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včerajšnji krajevni nastopi na I u n i š k e m bojišču so dovedli do uničenja osamljenih sovražnih skupin, do zajetja nadaljnjega gradiva in uničenja težkih tankov. Letalstvo je bilo delavno na obeh straneh; protiletalsko topništvo je zbilo dvoje angleških letal. V poskušenem napadu na Caslelvelrano je pri Porto Palo treščil na tla štirimotornik, zadet od protiletalske obrambe. i Ogorčeni boji na vzhodu Ogorčene borbe se nadaljujejo med Azovskim morjem in Orelom ter v in okoli Harkova - Severno od Kurska so sovjetski napadi popustili - Na severnem odseku je bilo več sovražnih skupin uničenih Hitlerjev glavni stan, 17. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na severnem odseku kubanjskega mostišča je bil zavrnjen močnejši napad s hudimi izgubami za sovražnika. Na prostoru med Azovskim morjem in Sodročjem jugovzhodno od Orel a, posebno v a r k o v u in okrog njega, se ogorčene borbe nadaljujejo. Severno od Kurska je napadalno delovanje sovražnika v primeri s prejšnjimi dnevi nekoliko popustilo. Sovjetski sunki so bili odbiti, krajevni vdori zausatvljeni. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera ter med Volhovom in Ladoftkim jezerom je sovražnik nadaljeval svoje napade z novo privedenimi močnimi pehotnimi in oklepnimi silami. Tudi na tem odseku so bojujoče sc divizje dosegle nov obramben uspeh. Več sovražnih skupin je bilo popolnoma uničenih, topništvo pa je razbilo s strnjenim ognjem rezerve sovražnih napadov že v izhodiščnih postojankah. Samo jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo uničenih 43 oklepnih voz. Na vsem vzhodnem bojišču so Sovjeti včeraj izgubili 101 oklepni voz. V okviru napadalnih nastopov na tuniškem bojišču so bile včeraj popolnoma uničene odrezane sovražnikove skupine ter uničenega ali zaplenjenega še mnogo vojnega gradiva. Hitra nemška bojna letala so izvajala nizke napade proti motoriziranim angleškim kolonam in jih razpršila. Pri dnevnih napadih nekega oddelka ameriških bombnikov na neko pristaniško mesto ob francoski atlantski obali je bilo v letalskih bojih sestreljenih 8 štirimotornih letal. Letalstvo je napadlo podnevi z dobrim uspehom neki pristaniški kraj v južni Angliji. Preteklo noč pa so bojna letala s številnimi razdiralnimi in zažigalnimi bombami obmetavala pristaniško in in-drustrijsko področje S w a n s e a. Sijajna zmaga nemškega letalca Rim, 17. febr. AS. Neki nemški letalec na nekem sredozemskem bojišču je dosegel naslednjo odlično zmago: Na poti proti 6voji domovini, kamor General Galbiati pregledal bataljone »M« Rim, 17. februarja. AS. Načelnik glavnega stana mjlice general Galbiati je v nekem kraju srednje Italije pregledal dva bataljona »M«, ki sta prispela z bojnega poprišča in se odpravljata naravnost na drugo delovno področje. Bila sta to 28. in 29. bataljon, dve najbojevitejši, železni lc-gionarski edinici. Vsi prostovoljci in veterani so dali dokaz o svoji požrtvovalnosti in junaštvu vse povsod. Oba bataljona sta prestala ognjeni krst v grško-albanski vojni blizu Marizaja, kjer je bila napisana ena najslavnejših strani sedanjo vojne. 21 km od ceste proti Argirokastru. kjer je nasprotnik doživel enega svojih najhujših porazov, .je padel na polju časti poveljnik enega teh bataljonov, prvi senior Ferrucio Bonapace. Bil je potem odlikovan s spominsko zlato kolajno. Ko sta se po končani vojni bataljona vrnila domov, 6ta doživela čast, da sta bila med prvimi miličniški-mi oddelki, ki so prejeli Mussolini jevo znamenje. Nalo sta bataljona odšla na novo nalogo v balkanskem področju in se tudi tu odlikovala po svoji bajeslovni ognjevitosti. Danes odhajala bataljona v boj onstran morja. Načelnik glavnega stana milice je prinesel junaškim legionarjem svoj pozdrav na neko podeželsko postajo. Prebivalstvo kraja je cnodušno pohitelo pozdravit legionarje in jim prineslo razne darove: ženske so darovale legionarjem tudi prve spomladanske cvetice. Po prvih navdušenih pozdravih Duceju so se oddelki razvrstili na trgu imenovanega kraja, da jih je general Galbiati pregledal med ognjevitim vzklikanjem prebivalstva. Nato 60 se vojaki strnili okrog generala Galbiatija, vzklikali Dueeju in zapeli lo-gionarsko himno. Nekatere med njimi je general Galbiati vpraševal in pohvalil vojaška dejanja, pri katerih so sodelovali. Pred odhodom eo iegionarji použili obed._ Krajevne tvrdke so darovale miličnikom vino. Ko je vlak začel odhajati, je prebivalstvo ponovilo izraze svojega občudovanja za legionarje, medtem ko so vojnki »M« odgovarjali z vzkliki »Duce, Duce!< in s petjem himen. Ameriške izgube v Tunisu Tunis, 17. febr. AS. Prve podrobnosti o osnem uspehu v Tunisu, objavljenem v včerajšnjem italijanskem in nemškem vojnem poročilu, kažejo vso težo sovražnega poraza, ltali-jansko-nemški napad je bil izveden 13. in 14. februarja na nekem odseku v južnem Tunisu, in sicer na področju zahodno od Fajda. To področje je branil drugi ameriški oklepni zbor, ki jo v začetku bitke nudil zagrizen odpor, toda končno se je moral zaradi močnih napadov osnih sil in n jihove taktične nadmoči umakniti. Sovražnik je .poskušal večkrat z uporabo velikih oklepnih oddelkov ponovno zavzeti važno križišče Siril Bil Sid, ki odpira pot proti zahodu, proti mestu Gafsa, kateremu je grozila obko-litev. Toda vsi ti napori so propadli s težkimi izgubami, kar je omogočilo, da so italijapsko-nemške čete skoro brez borbe zasedle Cafso. V svojih poskusili, zavzeti Sidi Bil Sid, je drugi ameriški oklepni zbor pustil na bojišču skoro Madžarska zunanja politika Budimpešta, 17. febr. AS. Za petek sta sklicana zunanje politična odbora senata in skupščine. — Tredsednjk vlade in zunanji minister bosta poročala o vladni zunanji politiki. Gandhijevo stanje se slabša Bangkok, 17. lebr. AS. Iz Novih Delhov poročajo, da se je Gandijevo stanje po 7 dnevu poslabšalo. Oprt na blazine je čital liste ter narekoval pi6ma. Istočasno so 6e pomnožile zahteve Indijcev, naj se Mahatma takoj 6pusti na svobodo. Večji del opazovalcev matra, da bo podkraljevska vlada poostrila mere za odpor proti protiangleške-inu gibanju. Zadnje indijske izgube Bangkok, 17. febr. AS. Sir Allan Hartley, zastopnik vrhovnega angleškega poveljnika v Indiji je izjavil pri soji indijske vlado v Novih Del-hih, da je 4. indijska divizija zadnje mesece zgubila v bojili 15.000 mož. 100 tankov. Italijansko-neimški topovi so zlo-• mili napade sovražnih tankov ter jih v velikem številu zažgali ali onesposobili. Skoro celotne posadke teh tankov so uničene. Toda ameriške izgube ne obstojajo le v tankih, kajti v roke osnih čet je padlo tudi 23 to-]>ov, 33 oklepnih avtomobilov ter 93 topov, pritrjenih na avtomobile. Ameriške človeške izgube pa znašajo v dvodnevni bitki 781 ujetnikov ter okoli 3000 mirtvih. Mnogo vojakov je bilo ubitih pri napadih i tal i jansko-nemških letal na umikajoče se sovražne kolone. Če upoštevamo še veliko število ranjenih, se da računati, da znašajo celotne ameriške izgube okoli 8000 mož. je šel k poroki, je med Rodom in Kreto prišel med dve angleški torpedni letali in je obe letali sesti e-lil. Je to poročnik Schroer, zmagovalec v t>2 letalskih bitkah na afriškem in ruskem nebu. Pred kratkim časom je prišel na neko italijansko oporišče v Sredozemlju, odkoder se je pred nekaj dnevi odpeljal s 6vojim »Messerschmidtoni' proti Kreti in nadalje proti Nemčiji, kjer se je nameraval poročiti. Preden pa je dospel ns Kreto, je ob enajstih dopoldne zagledal dvoje angleških torpednih letal. Nikakor ni maral opustiti tega plena in se je takoj podal na lov. Bitka je bila zelo kratka. Sovražni letali sta bili drugo za drugim sestreljeni. Nato je mirno nadalival polet in je brez kake nesreče prisial na Kreti. Hitlerjev glavni stan. 17. febr. Hitler je povzdignil armadnega letalskega generala barona von Richtholena v maršala. Hitler je tudi povzdigni! letalskega generala viteza von Grein in Locrsena v armadnega generala. Govor nemškega ministra Funka Berlin, 17. febr. AS. Na zborovanju voditeljev nemške propagande, ki so se ga udeležile tudi druge visoke osebnosti države, stranke ter nemških oboroženih sil, ki so poročale o vprašanjih, katera zadevajo njihovo pristojnost in njihova posebna področja, je govoril tudi gospodarski minister Funk. Prikazal je nove ukrepe, nanašajoče se na sedanjo funkcijo gospodarskega življenja v okviru totalne vojne in je predvsem obrazložil prednosti, ki jih ima splošno vojno gospodarstvo, ako se izvajajo določeni ukrepi, bodisi da gre za zaprtje )xxljctij in majhnih industrij, ki niso neobhodno potrebne za vojno gospodarstvo, bodisi da za socialno skrbstvo ali za mobilizacijo vseh sil, ki se morajo v tem ali onem smislu še vključili v ustroj nem-I škega vojnega gospodarstva. Govornik je nalo na-gla6il prihranek goriva in drugih sredstev, koristnih vojni industriji, ki je dosežena z zaprtjem podjetij, navadenih v svoječasnem ukrepu, kakor tudi možnost, da se dajo zdaj ali pozneje zopet odpreti prekinjeni lokali ter industrije, ki utegnejo služiti novim vojnim tovarnam, katerim lahko služi električna energija, plin, premog, gorivo ter ce!a vrsta drugih važnih sredstev, ki so doslej služila ukinjenim industrijam. Naravno je, je nadaljeval minister, da gre za začasne ukrepe in da bo po vojni zopet lahko vsakdo začel s svojim nornrilnim delom. Nemško ljudstvo jc pokazalo svoje razumevanje za nujnost sedanjega trenutka, četudi nekateri ukrepi zadevajo zasebni obstoj posameznikov. Bistveno je, da dobi bojišče nove vojake in novo mogočno orožje. Hitlerjev tozadevni oklic, čigar glavne predpostavke so bile v velikih potezah določene že lansko leto, jc naletel na odobravanje vsega ljudstva, ki sc še zgrinja pri izpolnjevanju novih zaupanih mu nalog z vso vnemo in z vsemi svojimi zmožnostmi. Zborovanje se je zaključilo z govorom propagandnega ministra Gobbelsa, ki je osvetlil nove naloge, katere so zadele nemški narod spričo boljševiške grožnje. Minister se je obrnil na voditelje n.irodno-socialistične stranke, ki so posebej poklicani, naj nadzirajo in pospešujejo določila o totalizaciji vojne za dosego totalne zmage. Stalin meče v borbo nove sile brez ozira na izgube Berlin, 17. februarja. Le nekaj tednov je še do i konca zime in do začetka taljenja snega, ki običajno spremeni ruske stepe v neizmerna močvirja, kamor se človek pogrezne do pasu in kjer so premiki motoriziranih kolon skrajno težki. Proti sredi ali vsaj proti koncu marca v Rueiji vsaj na južnem odseku ne bodo možni veliki vojaški nastopi. Cas, k iše preostaja Stalinovim generalom za dosego vseh ciljev, vsebovanih v načrtu druge zimske ofenzive, je torej že precej kratek. To je brez dvoma vzrok, ki sili Sovjete k pospešitvi njihovih nastopov in k temu, da pošiljajo v boj vse do zadnjega vojaka in do zadnjega razpoložljivega topa. Z druge strani pa ravna ruski glavni slan tako, kakor bi delal vsak drug glavni 6tan, ki bi se mu po ugodnem naključju posrečilo povzročiti krizo v nasprotnikovi razvrstitvi: trudil 6e bo, da bo čim bolj razširil začetne uspehe ter da bo z vsemi sredstvi preprečeval nasprotniku, da bi ee močno utrdil na obrambni črti. . V nadomestilo svojih zdel.inih, izčrpanih in v ofenzivi zdesetkanih divizij pošiljajo Sovjeti v boj nove 6veže sile. ki pripadajo po večini sibirski armadi. Ta okoliščina je kaj značilna, ki kaže, da se tudi sovražnikove človeške sile neusmiljeno izrabljajo. Tako v Moskvi kakor tudi v anglosaških prestolnicah so ves čas smatrali sibirsko armado za skrajno sovjetsko rezervo, ki naj bi čakala do morebitnih najobupnejših položajev. Ce se morajo Rusi poluževati dela teli il v zimski ofenzivi, je to očividen znak, da 60 morali imeti zadnje mescce strahotne izgube. Slika položaja na južnem bojišču ni enotna in se značilno spreminja od kraja do kraja. Na področju zgornjega Done,i sovražnik vztraja pri svojem poskusu obkoljevanja nemških sil, ki pa s svoje strani vse take poskuse preprečujejo, uporabljajoč elastično taktiko ter izvajajoč česte protinapade, ki večkrat dovedejo do uničenja večjih ali manjših sovjetskih 6kupin. Japonska ofenziva na Kitajskem Nanking, 17. febr. AS. Tiskovni odsek japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem sporoča, da so začele japonske čete in čete kitajske narodne vlade v Nankingu uničevalne nastope proti čung-kinškim silam. Oferziva se je. začela proti čung-kinškim četam v provincah Cantung in Kjansu, kakor tudi v deveti in deseti vojni coni. »Dokazi o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 17. februarja. AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah< poročajo: Wa-shington: Agencija Caracas javlja: Iz švicarskega vjra se je zvedelo da je Mussolini izdal potrebne ukrepe za ustanovitev regentskega sveta v fašistovski stranki za primer, če bi bil sam prisiljen pustiti oblast. Dobro obveščeni opazovalci domnevajo, da so zadnje spremembe v ministrskem svetu privedle do ustanovitve vlade, ki jo sestavljajo ljudje brez izrazite osebnosti. To pomeni prvi korak k izvedbi programa, čigar višek naj bi bila ustanovitev regentskega sveta. To regentstvo je zamišljeno kot poseben Naraščajoče pomorske izgube najkočljivejše vprašanje za Ar^ijo Berlin, 17. febr. AS. Pomorski sodelavec nemške uradne poročevalske agcncije polemizira z zadnjim Churchillovim govorom ter govori, da je jx>polnoma nemogoče primerjanje med položajem v letih 1914 do 1918 s sedanjim položajem. Do pisnik navaja nekaj značilnih številk, ki naj služijo kot podlaga za ocenitev sedanjega pomorskega položaja. Nemški veščak ugotavlja, da sta Anglija in Združene države doslej izgubili nad 8000 trgovskih ladij, kar znaša skupno okoli 20 milijonov ton. Churchill je prišel v zadrego, ko Je govoril o gradnji novih ladij v Angliji, kar je čisto razumljivo — kakor pripominja člankar — Če se upošteva, da Anglija v treh in pol letih samih jiorazov ni mogla zgraditi več ladij, kakor so jih v enem samem letu, to je leta 1942 zgradile ameriške ladjedelnice,- Anglija je le bolj velika popravljalnica ladij, kajti leta 1942 je skupno s Kanado zgradila le nepomembno količino, to jo poldrug milijon ton, dočim je njen velik tekmec Amerika zgradila 5 milijonov ton, če so seveda njeni podatki resnični. Tu jo torej teža vprašanja, ki povečuje borbo med obema anglosaškima silama. Nemški člankar v zvezi s tem navaja že znane številke o potopitvah letalskega podmorni-škega orožja sil trojne zveze na raznih morjih in pripominja, da je celo Churchill v svojem zadnjem govoru proti svoji wlji potrdil nemško mnenje, da je morala Anglija 'doslej prenašati največje' breme podmorniške vojne. Skupno so Angleži v sedanjem konfliktu zgubili 3.436 ladij s 14,1)00.000 tonami; med temi jc bilo 432 pretro-lejskih ladij z 2,200.000 tonami. To znaša več kakor dve tretjini vsega ladjevja, ki ga je imela Anglija ob izbruhu vojne. Od decembra 1941 do januarja 19-13 je zgubila angleško-ameriška trgovska mornarica 13,032.000 ton in od tega žo 0,700.000 ton novih ladij, kar znaša skoro polovico vseh izgub. Nemški člankar navaja nalo. da jo bilo skupno s temi ladjami potopljenih 70.000 mornarjev, kar je za 33% zmanjšalo celotno število angleško-ameriških mornarjev in zato je razumljivo, da se je Churchill le zgolj na široko dotaknil tega kočljivega vprašanja. Sofija, 17. febr. AS. Iz Bukarešte poročajo, da so od 16. februarja zaprti vsi javni lokali, restavracije in nočna zabavišča. svet, ki naj bi začel delovati, če bi se Musoliniju zdelo pametno, da izgine iz vodstva italijanske politike. Svet naj bi zdaj že sestavljala skupina fašistov, ki pripadajo različnim političnim smerem. Med imeni domnevanih prvakov trga novega sveta so: grof Dino Grancli, general Achile Staracc, maršal L'go Cavallcro in maršal Ettore Bastico. Roosevelta ne zanima usoda Evrope Miinchen, 17. febr. AS. >Abendzeitung< se bavi s ciničnim zadržanjem Združenih držav do boljševiške grožnje proti evrojiski celini ter pripominja, da usoda Evrope popolnoma nič ne zanima predsednika Roosevelta, ki si domišlja, da je zvezdnata republika neranljiva od boljševiške nevarnosti zaradi zemljepisnega položaja obeh držav, če je l>oljševizom, nadaljuje list, izraz brutalnosti in razdiralnega materializma, se danes da primerjati kljub temu z amerika-nizmom: to je skrajni način imperialističnega izkoriščanja, ki ga navdajajo najnižji nagoni po moči in ki se poslužuje vsakršne politične ne-moralnosti, kadar mu to koristi. Ko skušajo Sovjeti na vse načine preplavati evropsko celino in njeno kulturo, je amerikanizem že pripravljen dati svoj pristanek, ker jo že pred časom sklenil sporazume s kremeljskimi gospodarji brez vrednosti in rolo proti koristim angleškega zaveznika. Angleži so bili izključeni iz. kombinacije ne iz strahu pred odporom do Roosevcltovih in Stalinovih spletk, marveč samo zato, ker je določeno, da morajo oni plačati visoko ceno za to podvzetje z izgubo svojih imperialnih posesti po vsem svetu. Sovjetske armade so izčrpane Rim, 17. febr. AS. »Times< posveča uvodnik poročilu o nastopih rdeče armade, ki po mnenju lista kljub temu, da zdaj napreduje, po prepričanju mnogih strokovnjakov v kratkem nujno potrebuje odmor za potrebno preureditev. Kar se tiče nemške armade priznava >Times<, da se je izvršil umik na kavkaškem odseku po načrtu in piše: »Lahko se smatra, da bo nemško poveljstvo skušalo utrditi obrambno črto, ki bo tekla od Bri-janska do Dnjeprovega kolena in do Perekopske ožine. S tem bo skrajšana fronta, da se bo lahko še enkrat ustanovila velika množica za važen manever. Če Rusi tega načrta ne bodo mogli pre-prečitic — dodaje polurdano angleško glasilo — >bo treba staviti upanje v Churchillovo zagotovilo, ki je dejal, »da bo storjeno vse, kar je človeško mogoče, da ho prenešena teža angleških in ameriških sil prolj sovražniku kar najhitreje in kar najmočneje ler v čim obširnejšem obsegu.« Odlikovanje junaškega protikomunističnega borca Pred nekaj dnevi je bila javnosti sporočena motivacija, s katero je Načelstvo glavnega štaba Vojske podelilo bronasto medaljo za vojaško hrabrost ajdovškemu županu Jožetu Jarcu. Kaj je navedeno v tej motivaciji? Navedeno je junaško dejanje neuklonljivega kmečkega veljaka, ki ga je ta pokazal v borbi proti komunistom. Se bolj se pa zrcali iz to motivacije lik župana Jožeta Jarca in njegov prekrasen značaj, kakor tudi sila duha ter neuklonljiva načelnost, ki je ni hotel zatajiti niti v najhujših bojnih okoliščinah. Ta sila duha in ta neuklonljivost dokazujeta ne samo njegovo voljo do borbe proti komunizmu, marveč sta priče, da je tudi velika večina slovenskega naroda usmerjena in trdno odločena prav tako kakor župan Jože Jarc, ter da stoji neuklonljivo na protikomunističnemu stališču. Vse to pa najbolj jasno dokazuje zopet, kako lažnive so trditve listih, ki pravijo, da slovenski narod pričakuje kakšne osvobiditve od boljševikov. Preveč je trpel ta narod, da bi iskal svoje rešitve pri svojem največjem sovražniku, pri onem sovražniku, ki mu je požigal domove, ubijal cvet mladine, moril starše iu otroke. Zgled župana Jarca ni osamljen. Sto in sto idealnih fantov je zaprosilo za orožje s tem namenom, da pomaga zatreti komunistično zločinstvo, ki je ogrožalo njihovo imetjo in njihovo življenje. Takole pravi motivacija odlikovanja: »Zupan nekega kraja v Sloveniji je prostovoljno pristopil k obrambi svoje občine, ki jo je napadel močan komunistični oddelek. Med borbo je pokazal občudovanja vredno hrabrost, ko je na-domestoval ranjenega strojničarja. Ko je kasarna protikonuinistične milice začela goreti, v njej so se namreč utrdili branilci, jo bil dvakrat ranjen. Ko je videl, da bi bil zaman vsak poizkus reiitve, se je z vzklikom močeni pasti v roke komunistov« pognal v ogenj, kjer pa ni našel zaželene smrti, kajti komunisti so ga izvlekli, ga slekli ter ga začeli mučiti. Pač prekrasen zgled zvestobe in vdanosti, naravnost junaštva.« Svetal zgled pokojnega župana Jarca naj bo vzpodbuda vsem tistim, ki so prijeli za orožje v sveti borbi proli komunizmu. Njegov lik bo Slovencem tudi za lHXloče rodove ostal vedno spoštovan in češčen kot lik mučenika v boju proti brezbožnemu komunizmu, kajti pokazal nam je vsem, kako se je treba boriti in žrtvovati v borbi proti veliki nevarnosti, ki jo boljševizem predstavlja za Evropo. Branil je ne samosvoj rojstni dom in svojo občino, temveč je s svojim dejanjem doprinesel k obrambi vsega naroda. V njem bomo videli katoliški Slovenci vedno simbol nesebične in požrtvovalne borbe proti brozboštvu. črna gora pod italijansko upravo Poseliti dopisnik budimpeštanskega dnevnika »Pester Lloyd« se je tnudil pred kratkim v Črni gori. Svojemu listu je poslal s Cetiuja zanimivo 'poročilo o sedanjih razmerah, v katerih živi in se razvija la del bivše države pod italijansko upravo in njene močne zaščite. Članek začenja s črno-, gorsko ljudsko legendo, ki pravi, da je Bog ustvaril Črno goro takole: Ko je Bog ustvarjal ta del sveta, je vzel s seboj svetnika. Ta jo nosil vrečo kamenja in vrč vode. Bog je svetniku zapovedal, da je moral s kamenjem delati gore, z vodo pa ustvarjati reke in izpeljavati njihove struge. Pri tem delu so je pa svetnik, spremljevalec Boga, močno utrudil ter je zato zagnal kamenje in vodo na eno mesto. In tako so nastala zgrbančena in hribovita črnogorska tla z menjajočimi se pokrajinami. Tu se raztezajo kamenita polja, na drugem mestu so razpotegnjene nepravilne doline in kotline, na katere so pripete majhne njive. Zopet drugod se bleste majhna jezera in močvirja, na drugih mestih so si pa reke izdolble struge globoko v skale. Pisec članka zatem omenja, da so tudi ti kraji nekoč pripadali rimskemu cesarstvu. Med drugim navaja iz tedanjih dni pristanišče Antivari ter ostanke starega mesla Diocleje, južno od Podgorico. Mimo tega mesta je vodila cesta iz Salone pri Spalatu dalje proti Scedri (Skadru). Sledove svojega gospodstva v teh krajih je zapustila tudi venezijanska oblast. Stiki med Italijo in Črno goro so bili živahni tudi v moderni dobi. Saj je znano, da je sedanja italijanska Kraljica in Cesarica hčerka pokojnega črnogorskega kralja Nikite. Že pred izbruhom prve svetovne vojno je v Črni gori pričela delovati italijansko-črnogorska družba >Societa di Antivari«, ki je imela namen gospodarsko dvigniti to deželo in kneževino. Po končani prvi svetovni vojni je Črna gora pripadla Jugoslaviji, po njenem razpadu je pa za njo zopet nastopila možnost, da se je pričela kot samostojna narodna država razvijati v italijanskem življenjskem prostoru. Končna rešitev črnogorskega vprašanja se bo izvedla po končani sedanji vojni. Trenutno je Črna gora guvernat. Guvernersko oblast izvršuje guverner general Pirzio Birolli. Za civilno upravo je bil ustanovljen komisariat. ki je odvisen od italijanskega zunanjega ministrstva. Ta opravlja vse administrativne posle ter rešuje vsa socialna vprašanja. Približno 500.000 Črnogorcev živi v distrik-tih. Zaradi ugotovitve točnega števila prebivalstva je bilo izvršeno ljudsko štetje. Italija se tmdi, ila ugodi vsem potrebam in željam domačega prebivalstva. Prehrana prebivalstva v teh, od narave ne preveč obdarjenih krajih, ni enostavno vprašanje. Zato je čisto razumljivo, da si je italijanska uprava postavila nalogo, da z vsemi sredstvi in silami pospešuje poljedestvo. Iz Italije prihajajo v Črno troro velike količine semenskega žita. ki ga oblast deli med ljudstvo. Na področju gozdnega gospodarstva je oblast po italijanskem vzgledu ustanovila gozdno milico, v kateri so izključno mladi Črnogorci, ki so jih strokovno izobrazili v Italiji. V teku so tudi priprave za velikopotezne bonifikacije. Italijanske oblasti posebno pospešujejo saditev finega črnogorskega tobaka. Obnovljene so bile tudi stare domače industrije. Tako vezenje preprog v Sjenici. Po vsej državi iščejo strokovnja- Dovoij je laži! Nekateri običajni neuravnovešencl, brez dvoma pristaši komunistične stranke, razširjajo okrog novice o množičnih aretacijah Slovencev, ki bi jih naj po teh vesteh izvajale vojaške oblasti. Lahko zagotavljamo, da so te vesti brez VBake podlage, ker so le zahrbtno rovarjenje običajnih elementov, ki skušajo povzročiti nered in nezadovoljstvo med ljudstvom, kajti mir fti red ne ustrezati njihovim zločinskim načrtom. Taki razširjevalci namernih laži se morajo takoj naznaniti oblastem, ki jih bodo eksempla-rično kaznovale. ki ležišča rud. Na Cetinju so odprli veliko otroško zavetišče, ki je dobilo ime po italijanski Kraljici »Helena«. V toku so tudi priprave za modernizacijo pristanišča v Antivari, v katerem je dobila Bolgarija po posebni pogodbi svobodno zono. Načrt, na katerega sta se sporazumeli Italija in Bolgarija, predvideva tudi zgraditev moderne avtomobilske ceste, ki bo vezala to mesto s Sofijo. Pisec prednjega članka končno poudarja, da ima Italija namero spoštovati inočno izraženo in poudarjeno nacionalno individualnost črnogorskega ljudskega značaja. Ljudstvo, ki živi v teh goratih krajih, na katere jo močno priklenjeno, gotovo ni nezanimivo. Živi še danes v plemenih. Polog primitivne neuglajenosti ljudskega značaja, sta čast in junaštvo silno čislani. Laž velja še danes za največjo sramoto. Gostoljubnost je v črnogorski duši tako globoko vkoreninjena, da starejši ljudje šo danes spe pri odprtih vratih, da bi lahko tujec dobil pri njih zatočišče. Ima sedaj vnaša v to deželo svojo visoko civilizacijo ter se črnogorskemu ljudstvu nudijo nove razvojne možnosti, ki se bodo seveda mogle nemoteno razmahniti šole po končani vojni. Lep pogreb Matija Humka V torek popoldne 6o se zbrali na Žalah številni prijatelji in znanci, zlasti pa premnogi ljubljanski sadjarji in vrtnarji, da se zadnjič poslove od sadjarskega strokovnjaka in požrtvovalnega javnega delavca, ki je dolga desetletja svojega plodnega življenja posvetil napredku naše sadjarske skupnosti. Med vsemi temi je bilo posebej opaziti predstavnike naših organiziranih sadjarjev. Tako so prišli na pogreb odborniki glavnega Sadjarskega in vrtnarskega društva kakor tudi odborniki vseh ljubljanskih podružnic. Prav tako ni manjkalo častnega zastopstva slovenskih čebelarjev. Velika množica V6eh prijateljev in častilcev rajnega Martina Humka, ki je kljub slabemu vremenu bila zbrana v torek ob treh popoldne na Žalah, je bila najlepša priča o priljubljenosti rajnega in o njegovem blagoslova polnem delu. Potem, ko je opravil ob okrašeni kreti pred molilnico molitve nekdanji trnovski župnik in akademik Fran Ks. Finžgar ob asistenci duhovščine je spregovoril podpredsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva, pokrajinski inšpektor za sadjarstvo Franc Kafol in 6e poslovil od rajnega zaslužnega delavca. Po lepih govornikovih besedah, ki so šle vsem do 6rca, so V6i zaklicali rajnemu »Slava!«, nato pa pospremili njegove zemske ostanke najprej do cerkve, kjer 60 bile opravljene pogrebne molitve in nato naprej do groba. Zemlja.-ki jo je tako ljubil, je zagrmcla na krsto prvaka naših vrtnarjev, katerega uspehov polno delo 6i je po vsej naši zemlji zagotovil neizbrisen spomin nanj. ^^^^^^^ Sprememba voznega reda Od 20. februarja t. 1. .bosta na progi Ljubljana— Postumia Grotta upeljana dva nova potniška vlaka, in sicer: potniški vlak 715, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 14.40 in dospel v Postumijo Grotte 16.30 ter v nasprotni smeri vlak 712, z odhodom iz Postumie Grotte ob 7.20 in prihodom v Ljubljano od 8.55. Uradna objava CONI-ja št. 7 Športni zdravniki. Odreja se, da morajo biti zdravniki športnih društev vključeni v odbor istih. Telovadna aktivnoat. Društva, ki nameravajo ustanoviti bodisi moške ali ženske oddelke artistične telovadbe so vabljena, da to sporočijo, medtem pa morajo poskrbeti primerne lokale za telovadno udejstvovanje. Udejstvovanje boksarjev. Društva, ki nameravajo ustanoviti baksarske oddelke, so vabljena, da to sporoče. KoSarka. Društva, ki nameravajo ustanoviti bodisi moške ali ženske oddelke za košarko, so vabljena, da to sporoče. Važna obvestila. Vsa društva se opozarjajo, I da ne smejo organizirati nobene prireditve, če niso predhodno dobila odobrenja sporeda s strani Pristojne športne zveze ali športnega komisarja, ostopoma bo treba vložiti prošnjo za dovoljenje za prireditev na Kr. kvesturo preko urada CONI-ja. Prošnjo je treba vložiti vsaj pet dni pred prireditvijo. Športnih prireditev, ki se prirejajo pod okriljem CONI-ja, se ne morejo udeležiti druga društva, kakor tista, ki so redno vpisana v športne zveze ali športne komisariate in vsi atleti morajo imeti dovoljenje za nastope za tekoče leto. Dijaki-Sportniki. Določa se, da smejo stopiti v športna društva pod okriljem CONI-ja dijaki, ki morajo prositi za dovoljenje pri pristojnih šolskih oblasteh. To prošnjo je mogoče vložiti tudi preko tega urada. Sodniški zbor za tekme. Določa se, da je zbor sodnikov tehnično in disciplinsko, kakor tudi glede sojenja odvisen od pristojnih športnih zvez, Natečaj za propagandno turistični naraščaj Navodila: 1. Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet priredi razstavo propagando-turističnih plakatov, ki bo od 12. do 27. junija t. 1. v Jakopičevem paviljonu. 2. Na razstavi lahko sodelujejo vsi umetniki ljubljanske pokrajino z enim ali več deli, ki pa morajo biti podana učinkovito in razumljivo z umetniškega kukor tudi dokaznega stališča glede načina življenja ali jx>gleda na pokrajino ljubljanske pokrajine, tako da je mogoče takoj oblikovati motiv propagando-turističnega jiomena. Kompozicije v barvah, dimenzija 0.70 Širine in 1 m višine morajo biti pripravljene za takojšnjo reprodukcijo za tisk in barve. 3. Oni. ki želijo sodelovati pri razstavi, morajo sporočiti svoj pristop Pokrajinskemu pover-jenišlvu za tujski promet, Ljubljana, Gledališka ulica 11,. do 20. maja z oznnčho števila del in naziva motivov, ki bodo predložena. 4. Dela morajo biti poslana v Jakopičev paviljon v terminu, ki bo šele določen. Na hrbtu morajo nositi plakati osebne podatke tekmovalca, naziv motiva in ev. prodajno ceno. 5. Razsodišče, sestavljeno iz treh članov. Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet, Združenja umetnikov in profesionistov, Državne turistične ustanove, bo prej pregledalo in nepristransko izbralo odgovarjajoča dela, ki se bodo tudi nagradila. Odločitve razsodišča so neizpodbitne. 4. Razsodišče ima na razpolago za nagrado 4000 lir. Nagrajena dela preidejo v last prireditelja razstave. Uvedba rabe taksnega papirja z vodnim tiskom (Nadaljevanje) 3. na menice ln druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo nad štiri mesece in do šestih mesecev: do lir 200 , , taksa lir 0.60 nad lir 200 „ „ 400 , , „ „ 1.20 „ „ 400 „ „ 600 . . H „1.80 h „ 800 „ „ 800 . , „ „ 2.40 „ ,, 800 „ ,, 1000 • . „ ,, 3. za zneske nad lir 1000 ali ulomke tisoča lir: taksa lir 3 za vsakih lir 1000 ali ulomok tisoča lir; 4. na menice in druge trgovinske vrednostno papirje z dospelostjo nad šest mesecev in za bian-ko-menice z datumom in dospelostjo ali brez datuma ali brez dospelosti: dvakratni znesek postopne takse na menice z dospelostjo ne nad šest mesecev kakor zgoraj pod št. 3. Taksa se sme plačati izključno le z uporabo posebnih obrazcev ali s tem, da se nalepijo kolki. Lestvica s pripombami, priložena pod A, je sestavni del te naredbe. Postopna taksa se zniža na polovico za menice z dospelostjo nad en mesec, izdano v Ljubljanski pokrajini in plačljive v inozemstvu; prav tako se znižuje na polovico za menice, ki 6o iz inozemstva, če je bila zanje plačana ustrezna kolkovina v izvorni državi. Ce v izvorni državi ni bila plačana nikaka kolkovina, so inozemske menice zavezano celi postopni taksi, določeni za menice, izdane in plačljive v Ljubljanski pokraj.ini in v ostalih pokrajinah Kraljevine. Kolke smejo nalcpljati in uničevati izključno le davčni uradi. Izvzete so menice na znesek, ne presegajoč lir 10.000, na katere sme nalepiti kolke, kdor tako menico uporabi na ozemlju Ljubljanske pokrajine in jih uničiti s podpisom tako, da je na vsakem kolku vsaj del podpisa. Podpis, s katerim ee uničijo kolki, se mora napraviti neodvisno od podpisa, spa-dajočega k menici. Kršitve predpisov glede vtisnjenega kolka na menicah in drugih trgovinskih vrednostnih papirjih se kaznujejo z globo stodvaj-sefckratnega zneska neplačane takse, najmanj pa s 30 Urami. Člen S. Enakim postopnim taksam kakor menice so zavezani: a) blagovni nalogi; b) zastavni listi o blagu v javnih skladiščih; c) trgovske nakaznice; d) fakture, sprejete na rokovno plačilo; e) odstopi, zapisani na koncu sprejetih ali ne sprejetih faktur; f) vsak drug spis o prenosu denarja ali priznanju dolga iz trgovinskih poslov, enakovreden po vsebini menicam, tudi 6e po obliki ni uporaben za indosament. Kolke smejo nalepljati Ln uničevati izključno le davčni uradi. Člen 7. Drugi in naslednji primerki menice: če znaša kolkovina za prvi primerek več ko lir 8.10: stalna taksa lir 8.10. V vseh drugih primerih: ista taksa kot za prvi primerek. Če sta bila prvi primerek in dupLikat ločeno dana v obtek ali drugače predmet poslovanja, ne velja zanju stalna taksa, marveč postopna taksa iz prednjega čl. 5. Člen 8. Menični protest: izvirnik: za vsako polo: če menična vsota ne presega lir 50, taksa 2 liri; če presega lir 50, toda ne lir 100, taksa 4 lire; če presega lir 100. toda ne lir 500, taksa 6 lir; če presega lir 500, toda ne lir 2000, taksa 8 lir; za vsako višjo vsoto taksa 18 lir. Prepisi: za vsako polo, ne glede na menični znesek tak6a 8 lir. Menični protest se mora pisati na taksni papir z vodnim tiskom. Če je treba kolkovino dopolniti z upo- rabo dopolnilnih kolkov, sme te uničiti notar ali funkcionar, ki je napravil zapis o protestu, na način kakor ga predpisuje prvi odstavek člena 3. te naredbe. Tar. št. 60 tarife k zakonu o sodnih taksah bivše Jugoslavije se ukinja. Člen 9. Taksni papir z vodnim natiskom in menične golice z vtisnjenim kolkom prodaja finančna uprava po pooblaščenih prodajalcih, katerim 60 plačuje popust ali nagrada 2 lir za vsakih 6to lir kolkovnih vrednotnic, prevzetih v razpečavo. Člen 10. Dokler 6e ne dado v promet nove menične golice z vtisnjenim kolkom, ee smejo uporabljati golice sedanje rabe, mora se pa predpisana taksa dopolniti z nalepljenjem kolkov v znesku iz prednjega člena 5. Dopolnitvene kolke lahko uničujejo davčni uradi ali pa stranke same. V slednjem primeru so uničijo tako. da se zapišeta čeznje datum in podpis, in sicer tako, da je na vsakem kolku del datuma in del podpisa. UniČilni datum ee mora vselej skladati z datumom menice. Člen 11. Od uveljavitve te naredbe dalje ne 6mejo sodni nameščenci in nameščenci drugih javnih uprav izdajati spise ali potrdila in overjene prepise, če niso pisani na taksnem papirju ali če nimajo predpisanih kolkov. Za prepise na navadnem papirju pa je dovoljeno overjenje do vštetega 31. marca 1943-XXI, vendar pa le, če se nalepijo kolki, ki ustrezajo vrednosti predpisanega taksnega papirja. Člen 12. V emislu te naredbe se uporabljajo spisi ali zapisi: 1. če se predlože ali napravijo pred sodiščem in v postopkih iz 6odne pristojnosti upravnega sodišča; 2. ko se predlože kakemu finančnemu uradu za predpis takse; 3. ko se uvrstijo med javne spise. Za menice in druge trgovinske vrednostne papirje, izdane v inozemstvu ali v Italijanskih kolonijah ali posestih velja, razen v primerih iz št. 1, 2 in 3, da eo uporabljeni že e tem, ko se predložijo, izročijo, pošljejo, na njih potrdi plačilo, akceptirajo, indosirajo, avalirajo ali so drugače predmet poslovanja v Ljubljansiu pokrajini. Člen 13. Redno v skladu z veljajočimi predpisi bivše Jugoslavije in to naredbo pobrane takse so ne vrnejo v primerih, če se opravilo ali prenos predrugači, razveže, razdere ali če se izpolni raz-vezni pogoj, na katerega sta vezana, niti ne zaradi kakršnega koli drugega dogodka. Od gornjega predpisa ee izvzemajo: 1. razsodba o dovolitvi prisilne dražbe nepremičnin, če se s pravnomočno drugo sodbo, izdano kontradiktorno med prizadetima strankama, dražba izreče za nično; 2. posli, proglašeni e pravnomočno, med pogodniki kontradiktorno izrečeno sodbo za nične zaradi temeljne napake, ki bi neodvisno od volje in sporazuma povzročila ničnost posla že od vsega začetka; 3. daritve, kolikor se nanašajo na stvari, ki so bile iz vzroka, obstoječega že pred daritvijo, odvzete in se to ugotovi s pravnomočno sodbo, izrečeno kontradiktorno med prizadetimi strankami in finančno upravo; 4. pogodbe zaradi in o priliki sklenitve zakona, če se razderejo ali razveljavijo. Plačana taksa ee sme vrniti, če se v primerih iz št. 1, 2 ali 3 povračilo zahteva v šestih mesecih od dne, ko je postala sodba o ničnosti posla ali glede odvzema stvari pravomočna, v primerih iz št. 4 pa od dne, ko se je ženitna pogodba razdrla ali razveljavila. (Dalje prihodnjič) 29 J z rarcReu imm mtstnln miru POT P0LITI0NE M0CJ PETROLEJA Zdaj je Sandino resnično veljal kot mučenik v boju proti tujemu Imperializmu, zdaj je postal v resnici za vso Južno Ameriko simbol boja za samoodločbo in lastno čast. Deterding je izrabil svojo propagando proti konkurentom do kraja. Iz te propagande se je razvilo gibanje, ki je na mah zajelo ves kontinent. V tem gibanju so tako Amerkanci kakor Angleži izgubili sijaj vsemogočnih denarnih knezov. Bogataši Južne Amerike so prisegali na angleško banko in na funt ter vneto vlagali svoj denar. Kmalu pa je funt izgubil vrednost, zaupanje vanj je padlo in z njim tudi zaupanje v Anglijo. Podobno se je godilo tistim vlagateljem, ki so zaupali v brezmejao moč dolarja. Ob vsem tem pa se je na gospodarskem polju pripravljala revolucija, ki je prinesla mnogo sprememb. Gospodarski in tehnični razvoj sta prinesla presenečenja v nadomestkih surovin. S tem pa je šla vzporedno tudi revolucija v deželah, kjer je bilo šo nakopičenih naravnih bogastev. Vsemu temu so več ali manj pazljivo sledili tudi petrolejski gospodje in so slutili čase, ki ne bodo več tako ugodni zanje. Skrb jih je spet združila. Sklenili so novo premirje ki pa je prineslo tudi konec njihove moči. Leta 1928 je bil v Ameriki izvoljen za predsednika Hoover in ne Hughes ali Al Smith in Hoover je pred svojim nastopom šel na potovanje po Južni Ameriki in obljubil konec imperializmu dolarja. Potem so prišli veliki borzni polomi leta 1929, ki so naznanjali začetek velike svetovne krize. Naenkrat je bilo preveč petroleja, Amerikanci so pustili Ruse na cedilu, prišlo je do novih sestankov med petrolejskimi mogotci in do novega netrolejskega premirja. Toda zdaj jo bilo prepozno. Svetovna kriza je prizadela predvsem tiste dežele, ki so bile bogate * surovinami, prizadela je posebno Južno Ameriko. .V. tej stiski pa so spoznali narodi Južne Amerike pravi vzrok njihove nesreče. Dolga stoletja razvoja so privedla do odločilne krize. Španci so bili med prvimi »odkrivatelji« ogromnega kontinenta. Toda velik del zlata, ki so ga ugrabili Indijancem, so jim pobrali Angleži. S tem dvakrat ukradenim zlatom Južne Amerike so ustanovili Angleži svoje kolonialno kraljestvo. Denar tega kolonialnega kraljestva je romal v London, kjer so ga morali dobičkonosno naložiti in tako je prišlo do tega, da so Angleži dali — namesto španskih konkvistadorjev, ki so postajali čedalje bolj nepodjetni — mladim liberoameriškim republikam kredite. 643 milijonov funtov šler-lingov je vložila leta 1934 Anglija v Južno Ameriko. 643 milijonov funtov, to je velikanska vsota, a v primeri z obsegom kontinenta majhna. Južna Amerika je rabila vedno več denarja, vedno nov kapital. In ker tudi Anglija ni mogla sama obdržati vsega svojega zlata, ko jo svetovna vojna napravila Združene ameriške države za najbogatejšo deželo sveta, je pričela Wallstrcet dajati kredite, pričela se je »dolarska diplomacija«. Španci so pregnali Ibero-Amerikance samo zato, da bi prišli pod oblast angleških in ameriških bankirjev. Dolgo niso mogli prebivalci Južne Amerike ničesar na tem spremeniti, ker so bili vedno razbiti zaradi bojev za oblast. Revolucija je sledila revoluciji, vsakdo pa, ki je prišel na površje, je gledal samo na to, da je okoristil samega sebe in da je imel čim več dobička od inozemcev. Zdaj pa so vsi ti dobički nenadoma odpadli. Velika svetovna kriza je prisilila tako City kakor Wallstreet, da sta uveljavila stare pravice, namesto novega posojila. In zdaj se je pričela prbujati iz sna Ibero-Amerika. S krizo je prišlo obenem tudi spoznanje, da denar sam nič ne koristi. Nenadoma je spoznala Južna Amerika, da je postala velika s pomočjo tujega kapitala, s pomočjo kapitala, o katerem so mislili, da je tako važen, da so se slepo predali njegovim željam, namesto da bi realizirali ta kapital z delom. Šele sedaj so se dobro zavedli Južnoame-rikanci, da je dobrih 80% kapitala, investiranega v njihovih deželah, angleškega in ameriškega, da pa ni nikjer no angleških ne ameriških kolonistov. Kar se je zdelo neverjetno, se je zgodilo: Južna Amerika je izgubila strah pred tistimi, ki so jo do sedaj zalagali z denarjem. Mnoge države so uvedle obrestno plačevanje in z deviznimi določili ovirale odtok denarja. In kakor so bila petrolejska podjetja prednja četa gospodarskega prospevanja, so bile petrolejske družbe sedaj tudi med prvimi žrtvami prebujene samozavesti. Kot sprednji oddelki so mogle prve pleniti. Zato pa so zdaj pretrpele tudi najbolj krvav poraz. Nemalo držav je čakalo samo ugodnega trenutka, da razlastijo svoja petrolejska polja, da nacionalizirajo svoje petrolejske zaklade. Prišel je trenutek. In spet je bila Standard Oil tista, ki je sprožila plaz, spet so bili Amerikanci tisti, ki so napeli do kraja lok. K vsem prejšnjim petrolejskim bojem se je pridružila vojna v Gran Chaco. Ta vojna je vodila k obnovitvi Paraguaya in Bolivije., k razlastitvi petrolejskih polj družbe Standard Oil, vodila je h koncu mednarodne petrolejske moči v Ibero-Ameriki. XI. VOJNA V GRAN CHACU. (Bolivija zmaga nad Standard Oil. — Posledice t Meiiku.) Bolivija je za Brazilijo in Argentinijo največja dežela Južne Amerike, skoro trikrat tako velika kakor Nemčija. Dežela je bogata s činom, srebrom, bakrom — vsega tega ima v izobilju v fantastični gorski pokrajini, ki se vzpenja do 6000 metrov višine — tropske doline so bogate dragocenega lesa, dežela ima rodovitne visoke planote z milim podnebjem, podobnim podnebju južne Francije, in brezkončne pašnike. Polovica svetovne proizvodnje cina je dolgo dobo dajala Bolivija in s tem dobila 80% državnih dohodkov. Toda trije milijoni prebivalcev Bolivije niso imeli dovolj jesti. Tod najdete komaj kakšno prometno zvezo. Vse bogastvo dežele se jenamreč stekalo v roke kakih šestih velikašev. Bogastvo je šlo v inozemstvo. In če so v gospodarskih krogih govorili n Boliviji, tedaj so navadno omenjali samo enega moža: Simona Patino. S tr as ^ O požaru v stari tobačni tovarni Tobačna tovarna v Ljubljani, ki eo ji takrat vzdeli naslov »smodkarnica«, ker so v glavnem delali smodke ali cigare, je bila prav za prav ustanovljena leta 1871. V začetku je imela svoje obratne prostore v stari cukrarni na Poljanskem nasipu. Zgodovina tega, v tistem času najvišjega poslopja v Ljubljani, je kaj pisana in zanimiva. Prvi velik požar je bil 25. avgusta leta 1858. Požar je takrat napravil ogromno škodo, saj je med budim ognjem tekel 6ladki sirup v Ljubljanico in 60 ga tam ljudje zajemali kar s škafi. Cukrarna je gorela teden dni. Ženske Ln otroci 60 ee trgali za sladko vodo. Na delu so pa bili tudi tatovi, ki 60 odnesli mnogo dragocenosti in razno blago. Cukrarna je zaposlovala nad 200 delavcev z družinami. Bila je 6pložno za Ljubljano velikega gospodarskega pomena. Leta 1847. je n. pr. izdelala 72.000 stotov sladkorja in sirupa v vrednosti 2,256.000 goldinarjev. L. 1856. pa se je proizvodnja sladkorja dvignila že na 08.000 stotov v vrednosti 3,600.000 gld. Med požarom je bilo uničenih nad 20.000 stotov sladkorja. Drugi velik požar v cukrarni je nastal prve dneve januarja leta 1872., ko je bila tam nameščena tobačna tovarna. 0 tem požaru so Bleivveisove »No-vicec dne 10. januarja pod naslovom: »Ogenj v dimniku ljubljanske e. kr. Jabrike, kjer smodlee delajokratko tole poročale: »...je napravil pretekli teden grozno nesrečo. Straha plahe 60 vse ženske hipoma drle iz fabrike druga čez drugo; ena je pri tej priči mrtva obležala, veliko je po- X I___!U Liln 7 a/v iil* \r Viftl n 1,5 »i lP/\ n 1 i P r «1 _ 0 tem požaru je pozneje v »Novicah« objavil kratko pojasnilo takratni učenik živinozdravilstva P. Skale, poznejši ravnatelj mestne klavnice, v katerem pravi: »Ko sem v hiši slišal krič, da je ogenj v fabri-ki, hitim pred vrata živinozdravuišnice (bila je takrat na Poljanah) ter gledam, kako se dim z iskrami iz dimnika vali. Ogenj v dimniku se mi ni zdel nevaren, zato stojim in čakam pred hišo, kaj bode iz tega. Še le ko se krič »Feuer« množi in unkraj Ljubljanice ljudjo vpijejo »Feuer«, sem šel doli in vratarju rekel, da je ogenj v fabriki. Ali on me še poslušal ni, in je le delavke, ki so po stopnicah doli vrele, še z enim delavcem nazaj tišal in vrata zaprl. Ko 60 bila vrata zaprta, hitim tiho domu, vedši, v koliki nevarnosti je že večkrat bila živino-zdravnišnica.« V tej tobačni tovarni je bilo vse leseno. Leta 1873. sezidana nova tobačna tovarna na Tržaški cesti je začela 6. avgusta 1873. obratovati. O tem so »Novice« kratko zapisale: »Smodkarnica, to je, fnhrika, kjer delajo smodke ali cigare, je začela danes (Novice od 6. avgusta 1873) v svojem novem poslopju na Tržaški cesti smodke delati.« In »Novice* so še krepko pristavile: »Nadjamo se, in tobakarji imajo tudi pravico to zahtevati, da dobijo za dragi denar odsihmal bolje blago; kajti le en glas je bil večkrat, naj se cesarska fabrika sramuje, da tako malopridno roho prodaja, pri katerih vrh nikotina tobakar še ob pljuča pride; tako presztrani 6zadovnjAki, v sterih szo od dalecs do- J sztakrat zakrije ocsam vesznica. " Na Goricskom pa imAmo inacsisi naszelbinszki tipus, ar tU nega tak velikih veaznic. llizse szo raz-vrscsene po hrbti bregAv, po rebri i dolinaj. T ti szo tak zvAne razlflzsene vesznice, sterih je nAjveca po vinszkih krAjaj. llizse posztAvlajo najvecs v formi pravoga kdta, tak da gleda edna njegova sztranica z hizsnimi Aknami na cčszto. Material za pflvanje hizs sze je po nAvadi ravnao po prirodnih pogojaj, a nAgla i viszika zevcsenoszt našega liidsztva je po-vzrOosila, da morejo male, leszi ne, iz ilovice i szlA-mov pokrite hizse dati prosztor zidanim Kmecske hizse szo napunjene sz proprtVztim kmčcskim po- ^ ^o vc£ nosiia znamenja križa. Kaj naj porcčemo na histvom. o sztčnaj viszijo kčpi sz.vetcov i drilg: \ ,0? Krščanska civilizacija — ugotavlja Ccrejcjra szvčti kčpi. Okna pa ozsivlajo korine v teglinaj. ) _ jc podobna krisalidu, ki se neprestano prenov- Vir novega življenja Za božično poslanico papeža Pija XII. gre med raznimi izjavami o sodobni krizi človeštva prvo mesto okrožnici portugalskega primeša kardinala Cerejejra od 6. januarja 1943. V ujej ne občudujemo samo ostre analize sedanjega časa. ampak tudi globoko pojmovanje vesoljne Cerkve, kakor ga najdemo pri prvakih zapadnih in vzhodnih ccrkvc-nih očetov, bogoslovccv iu filozofov, Zopet _ pravi kardinal — se oglašajo preroki, ki oznanjajo konec ostarevajočega sveta, drugi pa se tolažijo z vizijo nove kulture, ki nc bo več nosila znamenja križa. Kaj naj poreče to? Krščanska civilizacija — ugotavlja Cerejejra Okoli hrambe i za njov lezsi skegen sz tratov i bogatimi szadovnjAki. Na poddknaj pred hizsov pa je ograesek za rdzse. Ka sze csisztocse tiese. nase ltld-sztvo dalecs prekAsa vnAge bogate i kulturne narode, ka sze najlepše vidi po skegnaj i hizsaj. VArasko lice i miljo pri nasz szamo tri naszel-bine: Muraszombat, Alsdlendva i Szentgotthftrd £ }n pon0vne zdrave rasti in razmaha. Zakaj- pora-(Monoster). Muraszombat vdAhla v najnovejšem ^ nimo, da jc po Tcrtulliauovcm izreku človeška versztveni i kul- t ,iusa žc D0 svoji naravi sami krščanska; mi pa ta škodovaiiih bilo, 7 so jih v bolnišnico nesli. Pra- | _ ... vi jo, da 1059 žensk dela v tej fabriki, starejših in etorze vle* « . w _ . , . . , H mlajših.« i Tako 60 P>sali o tobačni tovarni pred <0 leti »Nasa zemla i nase liidsztvo« Kako opisuje prekmurski koledar zgodovino Slovenske krajine Liidsztvo,*) stero zslvč med Miirov i Rabov, zave szvojo zemlo Vognszko-Szlovenszka Krajina. Lepota 1 zsivlenje tč zemle bi najlepše povedana bila z reesmi 6zlAvszkoga pesznika Cankar Ivana: »SzkApo je mero GoszpAd, kda je troszo lepoto od vzhoda do zahoda. Tak njerni je osztalo puno prgisese lepote i razsipAvao jo je po nasoj domovini i pravo: Veszeli liidjč boilo zsiveli tu; peszem bo njihov jezik i njihova peszem je juvkanje... Bogatejši szo pacs i včksi drugi nArodi, bogatejši 6zo njihovi jeziki, liki rčrs nasa je rAcs szvetka, szpčvanja i juvkanja! Iz szame zemlč doni kak vd-zemszko zvončnje i zvSzde ezpevlejo, kda sze na szvojoj szvetloj p6ti sztAvijo i glčdajo na csildovito zemlico pod szebov ...« Ti l&pa Vogrszka-Szlovenszka zemlica, napo-jena sz krvjdv 6zvojih szinov, nam je oesuvala do-szta szpominov i szp6menikov na nase oosAke, steri szo pred jezero lčti zsiveli na toj zemli. Taksi szpA-nieniki, ki nasz z najveksov liibeznosztjov vezsejo na nase oesake, szo vesnieska, polszka, trAvniska 1 pot3csna imčna nase zemle med Miirov i Rabov, sztera szo z»e 6zt81etja zakoreninjena v nasoj zemli i v szrcaj našega liidsztva. Ti imčna nam pripovč-dAvlejo od tezskoga dela naših dedekov, steri szo szi mogli kresili z gAscsami, grlinaini, grmovjem, trnjoni, lipami, vrbami, bilkvami, topolami i koprivami zarasesene hatAre na ravnici i bregAj. Poglednimo szamo nekelko taksa imena naših vesznic: Gohegy — Gerlinci, Tiiskeszer — Trnje, Kislippa — Lipa, HArsliget — Lipovci, Bakonak — Biikovnica, Jegenyes — Topolovci, Kapornak — Ko- •) V madžarskem pravopisu se s izgovarja kot v slovenskem pravopisu i, zs kot i, s z kot s, cs kot i. V naši zbirki BOGOSLOVNA KNJIŽNICA je pravkar izšel novi zvezek: Svetega Avrelifa Avguština izbrani spisi (Govori o Janezovem evangeliju) Prevedel, uvod in opombe napisal dr. F r. L u k m a n 342 strani, broš. L 53, vez. L "0 15% popusta , pri vsaki knjigi ima kdor se naroči na ves letnik (4 knjige). Poslužite se te ugodnosti. Zaloiba Ljudske knjigarne t Ljubljani, Pred škofijo štev. 5 lja. Zato nikoli ne bo okameuela, zakaj duh božji, ki jo prešiuja, je neumrjoč, jc duh prerajanja in obnavljanja brez konca in kraja. Ugibanje o zamiranju in propadanju krščanske omike jc zato brez smisla; gre za začasne zatemnitve in oslabitve, ki pa po svojih zlih posledicah vedejo do očiščevanja csaszi bole pomenlivi znacsAj kak ve turni oszrčdek Vogrszko-Szlovenszke krajine Td piszano i zvtinredno Upoto nase zemlico :ž duša žc po svoji naravi sami krščanska; mi pa izrek lahko dopolnimo in poudarimo, da je tudi človeška družba žc po svoji naravi krščanska. V6ze poszejane z belimi vesznica m i, esive poszehno f Kadar se druiba začenja od krščanstva odmikati, nestevilne cerkve i kapole po ravnicaj i bregAj, ste- ^ se razmaje in zboli ves njen naravni sestav; žare szo nasa vopovedana znacsllnoszt i szo dAle sz ^ patie zmndi in brezvladju in izgubi pravo poj-szvojimi patrdni tiiudi imč vnogim szlovenszkini f m0vanjc človekove vrednosti, njegovega večnega kr&jom. To piszano lepoto esese povčksivajo tiidi ) namena in dostojanstva. Tako zr.čenja družba na- ...... -'—*•--' -----J*': nekdasnje go- j mesto Boga častiti razna malikc. In ker je to pioti ^ njeni v najgloblji globini krščanski naravi, sc začne sztAri gradi, vmirajflcsi szvedoki szpocsine. Za naso krajino je jako pomenlivo vszakolčtno 4 proti temu propadanju upirati ta njena narava veliko szezonszko izszeljilvnnie, ka je najbole nasa ^ samal krvavčesa rana na našem nfirodnom tftli. i» Po učlovečenju božje Besede se prav vsak Po szvojem znarsAji je nase szlovenszko liid- f človek več ali manj jasno ali zastrlo in zakrinkano sztvo mirno, pošteno, z milim zadovolno, goszto- f zaveda, da se človekova narava v svoji polnoti liibno, zviinredno delavno, osedno i verno, a pre- } jn vzvišenosti razodeva le v luči božje Besede, privnik, Kispalina — Biikovje, Cserfold — Cseren-szovci; ali pa imčna vesznic, ki szo dobila imč od rodbinszkih, driiz6in6zkih imčn: Andorhegy — An-drejci, Vasvecs^s — Vecseszlavci, MurabarAti — Bratonci, IslvAnfalva — Stevanovci. Kohida — Ge-darovoi, HatArfalva — Kramarovci itd. RAvnotak tiidi polszka, trAvniska i pot8esna imčna: Kres, Krcsica itd. Nadale nam ti imčna kAzsejo tudi jezikovni kines i iznajdlivoseso naših pradedekov i kAzsejo, kak 6zo je vreilo naszeljAvanje našega liidsztva. Vsza tA imčna szo neovrliva isztinitoszt zsivo-ga liidszkoga gdvora v zdajsnjoszti i dokAz v pre-mi.n8<5snosztu Zato trbe glčdati na njč kak na nAj-sztarejse vretine zgodovine vszaksega krAja, na nAjlx>le zavllpane 6zvedoke minftlih, ese tiidi v kni-gaj nepopiszanih csaszov. T6 kulturni szpflmeniki, sterih je na jezere na nasoj zemli, szo 6zAd naših oosAkov, szveteo szpomiu na one csasze, kda szo oni v driigoj polovici 6. sztdletja prišli iz denesnje juzsne Ruszije prčk KarpAtov v Panonszko nizsino i sze naszelili po ravnicaj i obrezsji Miire, Ledave, Kucsnice, RAhe, Zale tA gori do Balatona. Po vecsletnih krvAvij borbaj szo 6ze nasi Vdgri naszelili v anoniji i szi za osasza Szv. Stevan kralA nasztavili szvojo krAlevosino, szo prišli tiidi na6i oosaki pod njihovo drzsAnje i zsiveli z njimi szkiip-no mirovno politiesno, goszpodArszko, verszko i kulturno zsivlenje. Poszebno szo sze Vend-Szloveni vndgo nAvcsili od Vdgrov, kak tiidi Vdgri od Vend-Szlovenov. Poszebno szo Szloveni vcsili Vdgre polo-delsztvi. V dokAz toga szo nam szlovenszke reesi, sz sterimi v vogrsesini oznaesujejo polodelszko delo ali kmeesko skčr. Szamo nekaj rficsi, stere ezo Vend-Szlovenszke vretine: JArom (jArem), szAn (szani), l&mez (lemeas), kasza (kosza), bot (bot), dorong (drdg), patak (potok), rdna (ravnica), ba-rAzda (brAzda), borona (brana), itd. Poszebnost Vogrszko-Szlovenszke krajine szo razlike v nArodnom i včrszkom poglčdi. Cžla Vo-grszJiO-Szlovenszkr krajina je imela po sztatisztiki d z 1. 1910. okdli 100.000 sztanovnikov. Tii je bio vkliicseni tiidi SzentgotthArd (Monoster) 6z 6zvojov szlovenszkov okroglinov. Na Vend-Szlovene je odpadlo v Monosterszkom jArasi (okraji) 9041 Vend-Szlovenov; med njimi 755 evangeliosanov, driigi szo vszi katoliesani. V szobocskom jarAsi (okraji) je bild 45.861 Vend-Szlovenov, med njimi 21.496 evan-gelicsAnov.. Tak je bi 16 po toj sztatisztiki v Vas vArmegyovi (Zseleznoj zsupaniji) 54.861 Vend-Szlo-venov, v Zalavarmegyovi (Zalajszkoj zsupaniji) pa je bild po toj sztatisztiki 22.527 Vend-Szlovenov, zvčksega V6zi katolicsAni, szamo nekaj evangeli-osAnov v Als61endva (Lendavi) i kalvincov v Szecsi-szentlaszlo (Motvarjevci) — okoli 700, zsidovov pa okoli 500. Nase liidsztvo zsivč po velikih i nagoszto raz-poszejanih vesznicaj, sterih je 170; vesznice pa iinAjo 100—200 hizs. Nase vesznice szo zvšksega takzvAne grucsa-szte vesznice. Hizse szo razvrsesene kre vecs ceszt i vulic, stere pa szo nč vednake, liki zasziikane i sze cepijo iz edne glAvne vesznicske vulice (n. pr. Belatinc—BAntornya). Zviin toga imAmo tiidi ved nake vesznice kre ceszte n. pr. MezovAr—Tesanovci, Ujtolgyes—Norsinci itd. V vszeh teh vesmicaj szo hizse preči odmeknjene edna od driige, vmesz 6zo malo szamozavesztno, naszproti tiijinci pa nezavUp-no. Nasi ltldjč szo oesuvali esese doszta lepih na-vAd i gojijo vrčlo liibčzen do szpčvanja. do szvoje zcmlč i jezika. Szamo tak lehko razmimo. ka szo szo na toj vetrdvnoj zemli oesuvali do duesz sz 6zvojimi lasztivnosztmi. Ar zse po ezvojem znaceAji nase liidsztvo rado estč i je tiidi nagnjeno k zevcsenoszti, sze je pro- i da t br da človek — kakor lepo pravi lizbcnski nadškof samega sebe spoznava šele v božji ideji, da brez Kristusa človeštvo ne more doseči sebe vredne podobe. Zato je mogoča samo izbera: ali se povišamo, požlahtnimo in duhovno osvobodimo po podobi Boga-človeiia Ktislusa, ali pa pademo še globoko pod svojo človeško in cclo pod živalsko naravol Zakaj treba jc vedeti, da je paganstvo szvetno i kulturno zsivlenje v najnovejšem csaszi i pred Kristusom hrepenelo po luči rtsnice, danes preči nadignolo med njimi. Doszta sze je napra- f pa, kdor to luč taji, skoraj popolnoma oslepi in vilo za szpoznAvanjo i raziszkavanje nase krajine ^ zato so zablode sodobnega brezboštva neprimerno v znansztvenom i umelniskonl poglčdi. t hujše in imajo daleko pogubnejše posledicc^ za Ka nam je dnesz najbole potrebno? Vszaki, t posameznika in družbo l-.akor zebtode prcdUrščan-ki bi raSevulj- skem brivcu«. Obe vlogi sla diametralno nasprotni: tam užaloščeni in zaskrbljeni oče, ki mu ie pri srcu materialni blagor njegovih otrok, lu zvijačni in za vse vrste intrig dostopen in obenem preračunljiv Figaro, ki pri vsej skrbi za srečo svojih klientov hladno gleda, da izvleče zase čim večji dobiček iz svojih labirintsko zamišljenih načrtov. V petju in v igri je Taddei izvrstno pogodil oba značaja; posebno v »Seviljskem brivcu- jo imel priliko za čim večji razmah. Tople ovacije, s katerimi ie občinstvo sprejelo njegov nastop, so bile povsem zaslužene. Ne bi pa bili pravični, čo bi pri tem prezrli domače moči, ki so pri obeh nastopih sodelovale. Tako moramo omeniti v Traviati': poleg manjših vlog posebno Vidalljevo in Čudna, v »Seviljskem brivcu« pa Lipuščka, ki ie imel svoj srečen dan, Ivančičevo, ki je doma posebno v koloraluri, Betetta, ki je pevsko in igralsko zadel don Bazilija, kot si ca boljšega ne moremo želeti, pa tudi B. Stritarjevo. Obenem 110 smemo pozabiti na V. Janka, ki je do zdaj v splošno zadovoljstvo nastopni v obeh imenovanih vlogah. Sicer sla pa bili ležija in zasedba isti kot pri ostalih predstavah. Obe operi je dirigiral D. Žebre. M. T. Nove skladbe Alfonz Breznik: Ljubavna serenada. Skladba je zložena za klavir in srednji glas; avtor si je tudi besedilo sam priredil. Za izvajanje skladba v pevskem delu ni težka: ima lahko pevne intervale; na nekoliko kočljivejših mestih takoj v začetku klavir petje zanesljivo podpira. Tudi spremljava, ki vseskozi dobro zveni, ne stavi na izvajalca velikih zahtev. Z glasbene strani gledano ta samospev ne stremi za bogve kako visokimi cilii, vendar bo pa svojemu namenu vsaj toliko dobro služil kot kako od drugod uvoženo delo te vr=te. M. I. Koledar Četrtek, 18. svečana: Simeon, škof in mu-čenec; Flavijan, škof; Prepedigna, mučenca. Petek, li). svečana: Konrad, spozna valeč; Mansuet, škof; Gabili, mučonoc; Julijan, mučenec. Novi grobovi -f- Beata Šimic. V Ljubljani jo umrla zgledna mati ga. Beata Šiinir, stara 74 let. Zapušča (i sinov in tri hčere. Za svoje materinstvo in priznanje jo je ljubljanska občina odlikovala z zlato svetinjo. Bila je krščansko vzorna, dobra in plemenita žena. Vsem, ki so jo poznali, jo pri|x>-ročamo v molitev in blag spomin. Pokopali jo bodo v četrtek, 18. t. m. ob pol štirih poiK>ldne iz Žal — kapelica sv. Marije, no pokopališče k Sv. Križu. Slovesno maša zadušnica za pokojno bo v torek, dne 23. februarja ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. -f* Marija Videnič. V Ljubljani je umrla v R2. letu mati in gospa Marija Videnič. Blago mater bodo pokopali v četrtek, IS. svečana ob pol 4 izpred farne cerkve na Viču na viško pokopališče. Gospa Ivana Erjavec, rojena Skubic. V sredo je izdihnila svojo blago dušo gospa Ivana Erjavčeva, vdova po rajnem po vsej deželi znanem in uglednem posestniku, višenj-skem županu in bivšem oblastnem poslancu Jožefu Erjavcu. Umrla jc v 63. letu starosti, za-ušča 1 odraslih sinov, rodila pa je 13 otrok, ve deklici in en fantek so ji umrli v otroških letih, en sin pa že dorastel. Eden njenih sinov je duhovnik. Bila je dobra krščanska mati, kakršnih dandanašnji čas tako potrebuje naš na-Tod. — Pokopali jo bodo na domačem pokopališču v Višnji gori. Dan in uro pogreba bomo še sporočili. -f- Jerica Oblak. V Dolnjem Logatcu je umrla 76-letna mati in gospa Jerica Oblak. Blaga Tajnica je bila mati številne družine, od katere jih živi še sedem, med njimi župan v Ix>gatcu g. Gabriel Oblak. Pokopali jo bodo v četrtek, 16. svečana ob 10 dopoldne v Dol. Logatcu. Naj vsem rajnim sveti večna Luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše sožalje! B — ZAHVALA. Vsem, ki ste na kateri koli način počastili spomin naše ilrage iname, iskrena hvala! — PIRNATOVI. — Predavauje o Schubertu. — V okviru Nemške akademije v Ljubljani je predsednik, upokojeni realni ravnatelj dr. H. Svvoboda imel v torek skioptično predavanje o Schubertovi mladosti in njegovem delu. Ta izraziti glasbenik Dunaja in biedermajereke dobe, ki je svoj čas zaprosil za mesto učitelja na ljubljanski Filharmoniji, pa je propadel spričo drugega nepomembnega tekmeca, je postal v svetu predstavnik avstrijske glasbene lirike ler eden največjih in najbolj pevnili skladateljev. Ravnatelj dr. Swoboda je dobil lepe 6kioptič-ne slike k njegovi biografiji ter je svoje predavanje razdelil na dva dela: v prvem predavanju je prikazal v podobi in besedi njegovo mladost na Dunaju ter njegovo prvo ljubezen, ki je pozneje dala motiv za slavno >Drei Madrlhaus«. Tako 6iiK) spremljali velikega glasbenika do njegovih mlade-niškili let ostalo pa bo predmet drugega predavanja. Predavanje je želo priznanje ter ga je obiskala številna občina ljubljanskih Nemcev. Poleg zastopnikov obbsti je predavanje počastil tudi novi nemški generalni konzul dr. Miiller. — Zvnnimir Ciglič je mlad slovenski skladatelj, katerega Nokturno bomo prvič slišali na jutrišnjem klavirskem koncertu v mali filharmo-nični dvorani. To delo, ki je bilo napisano meseca septembra minolega leta in je skladba čisto programskega značaja, bo izvajala naša priznana pianistka ga. Marta Rizjak-Valjalova. Ciglič je goje-nei; našega konservatorija, oddelka za kompozicijo, ki jo študira pri prof. škerjnnru. Ciglič jo napisal že več dol, predvsem za klavir in so nekatera tudi izšla na knjižnem trgu. Poleg pianistke Bizjakove, bo nastopila na tem koncertu tudi pianistka Hra-:ovčeva. Koncertni spored je razdeljen na dva dela in vsaka pianistka zaigra en del konceria, ki tvori zase zaokroženo celoto. V prvem delu nastopi pianistka Hrašovčeva, v drugem delu pa pianistka Bizjakova. Koncert bo jutri, v petek, ob pol 7 zve- čer v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. — Rokodelski oder. V nedeljo, 21. februarja ob 5 pop. veseloigra rLainivrc«. Opozarjamo, da si preskrbite zaradi navala vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne točno od 10 dalje in dve uri pred začetkom v društveni pisarni, Petrarkova št. 12, I. nad., desno. — Nekoliko hladnejše vreme. V torek je deževalo in nato snežilo. Od torka zjutraj do srede je dežomer nameril še 23 mm padavin, tako da je v dveh padavinskih dneh bilo skupno 80.5 111111 padavin, kar znači precejšnjo množino vode, kar se je poznalo tudi na naglem naraščanju rek in (»tokov. V torek popoldne je bilo za več stopinj hladnejše kot v ponedeljek, kajti dnevni temperaturni maksimum je znašal le +7.4. V sredo zjutraj je bilo tudi hladnejše napram torku, kajti imeli smo lo +0.7. Rapidno se je dvignil barometer od torkovih 757.1 mm na 767.6 mm. Pričakovati je, da vdere v naše kroje mrzel sever. — Roža in Boža, ljubki zdravnikovi hčerki, se zaljubita., v koga? V »lažnivca«! Kako se pletejo benečanske pustolovščine in kdo dobi končno nirsto v srcih zdravnikovih hčerk, boste videli in slišali v nedeljo na Rokodelskem odru v izvrstni (ioldonijevi veseloigri »LainivecZa tako prijetno razvedrilo »i morate oskrbeti vstopnice v predprodaji na dan predstave od 10 do 12 dopoldne in popoldne dve uri pred začetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nad. — Ni še prepozno, pač pa skrajni čas, da več ne odlašate z nakupom »Družinske pralike«, ako hočete tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utegne se vam primeriti, da pičla zaloga tega ljudskega koledarja s podobo sv. Družine prej poide, preden si ga nabavite v knjigarni ali trgovini. Zato vam vnovič svetujemo: ne odlašajte! — »Superc čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju. — Razne nesreče na deželi. Anton Svetč je 51 letni posestnik na Brezovici. Pred dnevi je doživel hudo in nenavadno nesrečo. Konj ga je v diru podrl in pri padcu si je Svetč zlomil roko. — V Velikih Laščah bivajoči 49 letni delavec Polde Knavs je padel s kozolca-dvojnika in si zlomil desno nogo. — Posestnikov sin 12 letni Janez Petrič na Igu si je pri sankanju zlomil desno nogo. — France Peček, 12 letni posestnikov sin v Sodražici, je cepil drva in se vsekal v levo roko. iz Jela m živliesigai - ©«S iu m iam Z Gorenjskega 1 Požrtvovalno delo žena v Slivnici pri Celju. — I Ženstvo kraievne 6kunine v Celiu ie rezervni voj- Lsp jubilej dela Med svoje vojščake je danes potrdil Abraham Franceta Marolta, člana opernega zbora in zborovodjo trnovskega cerkvenega pevskega zbora. Kdo bi si mislil, da prevzema na svoje ramo danes peti križ tu neugnani, dela polni mladenič. Franc Marolt se je rodil 18. svečana 1893 v škocjanu pri Turjaku uglednemu kmetu Janezu. Ker je kazal vsestranske sposobnosti, zlasti glasbene, so ga poslali v šole. Po dovršenih glasbenih študijah je postal organist in zborovodja. Kot odličen dirigent si je pridobil mnogo dobrih prijateljev. Prijateljske vrste pa je še' povečal, ko je vstopil leta 1918 v naše gledališče med operni zbor, kjer bo slavil letos 25letnico udejstvovanja. Vedno je imel jiolno roko dela, nikdar si ni privoščil daljšega oddiha, saj jc rajši snoval in ustvarjal, zlasti na glasbenem polju. Prijel jo z-a pero in napisal mnogo skladb za cerkvene pevsko zbore. V natisu so izšle: Deset mašnih pesmi (1926), Dvanajst Marijinih pesmi »Kraljici Slave« (1927), Osem blagoslovnih pesmi (1928), mnogo cerkvenih in narodnih pesmi pa je harmoniziral. Večina teh ni izšla, pa so kljub temu poznane; pevci jih pojo iz rokopisov. Jubilant je zelo priljubljen družabnik in ne odkloni nobene prošnje v zvezi z raznimi slovesnostmi. Zato ga tolikokrat vidimo, kako pomaga po svojih močeh ob porokah, godovih, jubilejih pa tudi oh pogrebih kaj radi priskočijo pevci pod njegovo vodstvo in iščejo pri njem pouka in nasvetov. Z njim se raduje danes velik zbor njegovih prijateljev, njegova dobra žena Marija ter sin Sveto, ki je tudi odličen glasbenik. . Krogu jubilantovih prijateljev se priključujemo tudi mi in mu kličemo »Ad multos annos!«. •SI isaBEannaaisaiBainasnaisansansnnann Ameriški Sherlod Hdmes se imenu je P h i 1 o V a n c e. Ustvaril ga ga je najbolj slavni ameriški pisatelj kriminalnih romanov S. S. van D 1 n e. Pod tem psevdonimom se je skrival znani literarni kritik W h. Wright in več let ameriška javnost ni vedela, kdo prav za prav piše romane, ki so med vsemi drugimi v ameriškem časopisju imeli največji uspeh. Naš novi podlistek: Umorjeni »kanarček« je delo S. S. van Dineja. Tudi v tem zapletenem romanu nastopa ameriški Sherlock Ilolmes — Philo Vnnce. Ta s sklepanjem in raziskavanjcin razvoja končno nn videz nerešljivo uganko. Te dni začnemo priobčevnti ta podlistek, na kar opozarjamo vse naročnike in bralce. Obisk pri mladeničih v državni delovni službi. »Karawanken Bote« z dne 13. februarja 19-13 prinaša dopis čitatelja, ki je šel ohiskat svojega sina v državni delovni službi. 31. januarja 1943 je prišel v Leihnitz. na Štajerskem in obiskal sina v delavskem taborišču. Piše. da je ugotovil tole: »Mladeniči stanujejo v novih, vsem higienskim predpisom odgovarjajočih barakah. Sobe za 15 mož so prostorne, imajo velika okna in v vsaki sotvi je peč, v kateri kurijo kolikor hočejo. Postelje so čiste, z rjuhami in pokrite z zadosti odejami. llrana je tako dobra, da take hrane velika večina mladeničev niti doma ni imela. Jedo skupno v lopo okrašeni veliki jedilnici, ki je popolnoma |XHiobna kakšnemu častniškemu kazinu. Ta-liorišču poveljuje nek Oberstfeldmeister. Kot sem izvedel od mladeničev, skrbi oddelkovni vodja po očetovsko za vse enako, če govori nemško ali slovensko. Vodja se zelo trudi, da napravi strogost in ostrost izobraževalne službe kolikor mogoče prijetno. Ko sem se srečal z namestnikom oddelkov-nega voditelja v taborišču, je mojemu sinu zafvo-vedal, da me pelje po vseh sobah in prostorih taborišča, da si lahko vse ogledam in govorim sam z mladeniči. V taborišču sem bil od 13 do 19 in sem si pazljivo vse ogledal in sem moral v pomirjenje staršev ugotoviti, da so mladeniči^ v jiogledu dobro opravljeni in da z njimi pravično ravnajo. Starši! Bodite torej brez skrbi za svoje mladeniče! Nahajajo so v dobri oskrbi Obersfeld-meistra, kateri bi gotovo naše mladeniče vzgojil na naše veselje in pono6 za ponosne može, ki dobro služijo Fiihrerju in veliki nemški narodni skupnosti, po vojni pa bodo zavzemali dobre službe v civilnih jioklicih. Oni mladeniči, ki so se dali zapeljati od nasprotnikov nemškega reda, da se niso odzvali vpoklicnem pozivu in se skrila, bodo izvrženi iz velike nemške narodne skupnosti in izgube pravico, da še kdaj vidijo svoje ljube in bodo zasledovani in ugonobljeni.« — Pisec pripominja, da je napisal to zato, ker so ga matere večkrat v 6krbeh spraševale, če z njihovimi sinovi v državni delovni službi morda nemški podčastniki in častniki ne ravnojo preostro. Zato je šel sam in se prepričal. Huda nesreča pri spravljanju drv. Pri lesni industriji na Jezerskem zaposleni Franc Hamovc iz Kokre ie spuščal hlode po strmi drči v dolino. Po nesreči ga je zbil težak hlod in mu zlomil obe nogi nad kolenom. Odlikovanje zaslužnega zdravnika. Vodja internega oddelka v bolnišnici na Golniku dr. Oto Altenstrasser je bil odlikovan s častno značko za ljudsko skrbstvo III. stopnje. S Spodnjega štajerskega Trio di Trieste v Celju. Po vsej Evropi dobro znani »Trio di Trieste« nastopi na povabilo kulturnega urada mesta Celja 24. t. m. v Nemškem domu v Celju. Na sporedu so Mozartove, Beethovnove in Novakove skladbe. V triu so Dario de Rosa (klovir), Renato Zanetto-vicw (violina) in Libero Lana (čelo). Slivničanke~so ta'darila nabrale med prebivalstvom. — V lanskem letu je bilo v občini 111 rojstev, 26 porok in 54 smrtnih primerov. Zlati poroki. V Celju 6ta obhajala 12. 6večana Kari in Marija Doberšek zlato poroko v krogu svojih dragih. V Mariboru 6ta obhajala zlato poroko Barbara in Gregor Močnik v krogu 6vojih desetero otrok in mnogih vnukov. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 73letni upokojenec Ivan Vučak, livarjev sin Adalbert Jane-žič, mali Rajmund Koritnik. 69 letna Alojzija Priki, 45 letni sprevodnik Kari Wenningerholz, 48 letna krojačica Elza Petek, delavčeva hčerka Marija Čer-če, 74 letni vodovodni mojster Franc Ornik; v Studencih železničarjev sinček Kari Dobnikar iz Po-brežja, 38 letni skladiščnik lleinrich Engelbert Ji-ricka iz Dunaja, 49 letni jDOsestnik Ivan Kovačič iz Vintarskega vrha pri Vintarovcih, posestnikov sinček Mihael Vrhovnik iz Selnice ob Dravi, 19 letna gospodinjska pomočnica Ana Župec iz Zgornje Slov. Bistrice, 25 letni čevljarski pomočnik Peter Logar iz Gornjega Veranja pri Sv. Trojici, 9 letni šolar Dušan Marevič iz Poljčan, 15 letna viničar-jeva hčerka Terezija Ledinek iz Rošpoha pri Kam-niri. 65 letni brivec Peter Veselič iz L jutomera. — V Celju so umrli: 44letna Antonija Novak, roj. Brvar iz Ostrožnega pri Celju, upokojeni železničar Ivan Kolenc, 81 letna Marija Mimik, roj. Ribeželj, 41 letna Justina Zupančič, roj. Glohočnik iz Pernove pri Vel. Pirešici, poljedelski delavec Ivan Jerneje. — V Gradcu je umrl znani kočevski mlinar in Žagar Andrej Peče, star 60 let, ki se je preeilil v Mo6tec. V Celju je umrla Ana Reber-schagg, vdova po pred kratkim umrlem gostilničarju »Pri zeleni trati«. Na Pragerskem je umrla Ana Koren. V Tuniziji je. padel 20 letni Ivan Ku-govnič iz Velenja, na vzhodnem boiišču pa so žrtvovali 6voje življenje dobrovoljec Kari Ciuha iz Ptuja, grenadir Franc Zaletel, steklar iz Hrastnika in Herman Held, desetnik v polku gorskih lovcev, ki si je na Kreti priboril železni križec II. 6tofmje, doma iz Limbuša pri Mariboru. Iz Hrvaške Graditev novega mostu v Sarajevu. Gradbeni urad sarajevske mestne občine je izdelal načrte za graditev novega betonskega mostu čez Miljacko. Novi most, ki bo imel lok z razponom 42 m, bo vezal sarajevski del mesta Marijin dvor, Kovačiči in novim delavskim naseljem Hu ščeviča. Pripravljanje granat v italijansk topniški postojanki iHinniuiHiuiiiiiiiiiiiiiiiH ugodil ter o-menik cesarja Aleksandra Severa iu njegove matere Julije. Dom narodnega zdravja t Karlovcn. Na pobudo hrvatskih zdravstvenih oblasti so pred dnevi odprli v Karlovcu Dom narodnega zdravja. V pritličju doma ima svoje prostore šolska poliklinika s posebno urejeno ambulanto za. zdravljenje zob in očesnih bolezni, zatem splošna ambulanta s posebnimi oddelki za spolne bolezni, malarijo, cepljenje proti steklini, za zdravljenje raznih otročkih bolezni ter posvetovalnica za noseče žene in matere. Kakor hitro bodo razmere dopuščale, bodo na dvorišču doma zgradili tudi moderno kopalnico za šolsko mladino in prostore za sodobno razkuževalno postajo. Bosanski Petrovec očiščen. Hrvatsko časopisje fioroča, da so nemški in hrvatski vojaški oddelki očistili Bosanski Petrovec vseh uporniških skupin, katere so se po velikih izgubah razkropile na vse strani. Iz Srbije Dr. Irine.i čirič član madžarske gosposke zbornice. Madžarski regent Horti je imenoval za člana madžarske gosposke zbornice v Budimpešti srbskega pravoslavnega škofa v Novem Sadu dr. Iri-neja čiriča, brata bivšega prosvetnega ministra in predsednika skupščine Stevana čiriča. Smrt četniškega vojvode Ilije Trifunovlča-Birčanina. V Spalatu je pred kratkim umrl srbski četniški vojvoda in dolgoletni predsednik bivše Narodne odbrane Ilija Trifunovič-Birčanin. O njegovi smrti poroča poseben dopolnilni vestnik za Dalma-zio, ki ga izdaja agencija »Agit«, sledeče: »V Spalatu je umrl vojvoda llija Trifunovič-Birčanin, ime-jitelj italijanske zlate hrabrostne svetinje. Pokojnik je bil hraber borec, ki se je odlikoval v balkanski vojni im v prvi svetovni vojni, ko je prejel za svojo hrabrost od italijanskega Kralja zlato hrabrostno svetinjo. Po razpadu Jugoslavije se je umaknil v Črno goro, nato pa v Dalmazio, kjer je sedaj umrl, potem ko je v besedi in dejanju izvajal 6voje stališče proti boljševizmu.« Znamenite Gogoljeve Most, zgrajen pred 375 leti. Največja zanimivost Mostarja je vsekakor stari most, Pred sedanjim kamenitim mostom čez Neretvo, to je pred letom 1566, je bil na istem mestu leseni most, kateri je visel na železnih verigah. Ta most omenjajo zgodovinarji že 1452. leta. V drugi polovici 16. stoletja se je most že toliko obrabil, da se ga ljudje niso upali več uporabljati, Zato so Mostar-ci zaprosili sultana Sulejmana Zakodonaialca naj postavi nov most. Sultan je prošnii Mostarcev so izšle. Dobite jih po vseh knjigarnah in trafikah. V kratkem bo izšel svetovno znani roman, poln romantike, Loma Done. Drobna Ifuhifanska kronika VIII simfonični koncert letošnjo sezone, ho imet naslednji spored: t. \Vebcr: Euryan- ■ tho. Predigro; 2. Liszt: Koncert za klavir in orkester v cs-cluru. Solist Bojan Adamič; I 3. Puccini: Intermezz.o iz opere »Manon Lescaut«; Fihleh: 1'odvečer. idila; 4. De Micheli: Jutro se prebuja in Čajkovski: Rajanje cvetk, baletna glnsba. Ta spored je pripravil, s priznanim umetniškim občutkom in veliko dirigentsko spretnostjo, dirigent Drago Mario Sijance. Koncert bo v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionksi dvorani. 1'rcdprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Občni zbor Narodne galerije bo v četrtek, 18. februarja oh trlcetrt na Sest v galerijskih prostorih: vhod iz Tomanovo ulice. Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v Mostah vabi vse člane nn redni letni občni zbor. ki bo v nedeljo dne 21. t. m. oh 15 v Mladinskem domu na Kodeljevem z običajnim dnevnim redom. Gospe In gnposdlfne! 1. mnrca začnemo s poukom o Šivanju perila z.a domačo porabo. Prijavo sprejemajo: Sestre sv. Kriza v Ma-riianiSču — dvorišče levo, vsak dan od 10 do 13' in od 16 do IS. Tam dobite tudi vso potrebne informacije. Lastniki slik In risb pred kratkim preminulega akaii. slikarja Ivana Vavpotiča so lepo naproScnl, da javijo svojo posest Na-rodni galeriji v Ljubljani, ki bo priredila mcspca nnrila retrospektivno razstavo umetnikovih del. Podatki so potrebni z.a sestavo spisa o Vavpotičevem delu, z.a nekatere umetnine bodo pa lastniki naproSenl, da jih i» volijo za razstavo posoditi. Zelo zazeleno so slike in risbo, ki jih jo Vavpotič naslikal in narisal prod letom 1014 in zato prosimo njih lastnike, da so temu vabilu ne ognejo, ampak Narodni galorui po dopisnici čim prej sporoče nahajališče. Živilski trg. Kljub slabemu vremenu je bil srodin živilski trg Se kaj primerno živahen Uvožene in domačo špinače je bilo nekaj na izbiro. Uvoženo endivije te bilo neka i pošiljk Tudi pomaranč, rdečih kot kri ie bilo nekoliko zabojev. Lep in dobcl potoršllj je prodajala neka prodajalka na drugem zelenjadnem otoku. Precej je bilo ohrovta, rdeče pese, koron.ia, zeljn in drugih stvari. Trg so jc razmeram sredi februarja primerno razvijal. Trt ženske, cel semen.1t K.iet V nedeljo, 21. februarja ob petih popoldne vam bodo frančiškanski dvorani v komediji »Pričarani ženin« tri vaške opravljivke Lenka, Neža in Meta pokazalo, kakšen jo tak semeni. Zcnin iz. daljne Amerike se komaj znajde v tei koloboci.ii vaških spletk in odpelje Nežino hčer Cilko pred oltar, v veliko veselje Tončka ln njegovega dekleta Urško, katoro je njena mati namenila ženinu iz. drugega svota. Za igro je mnogo zanimanja. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v četrtek. petek in sobolo od 17 do 13 na dan predstave pa od 8 dalje pri dnevni blagajni. Ljubljanica Je narasla. Torkov dež, po mešan s snegom, ki je bil zelo moker in težak. le povzročil, da je Ljubljanica začela naglo' oaraSčatl, kajti zemlja je bila '»"d poprej popolnoma namočena In no moro sproti' vsrkavati novih vodnih količin. Na spici, kjer ima terenska sekcija za regula- cijo Ljubljanice svojo vodomersko postajo, je' Ljubljanica v 24 urah narasla z.a več kot 70 cm. Močno so narasli tudi njeni pritoki in razni barjanski jarki. Za razno sleparije 1 lete robtje. Malt kazonski senat na okrožnem sodišču v Ljub-liaui jo v petek obsodil samskega mehanika, 38-lotncga Stnnota Trosta na 1 leto robije zaradi zločinstva obrtne prevare. Trostove sleparije gredo Se v loto 1910. — Državni tožilec mu je v obtožnici očital 5 sleparskih daliktov. Dve slepariji sta bili Izvršeni na brez.vesten način, ko je obtoženec iz.rsbljal sedanje težke prilike. Od neko gospe je izvabil 450 lir, ko ji je obljubo-val, da bo rešil njenega brala lz. zaporov. Pozneje so prišle njegove sleparije na dan. V preiskavi in tudi pred sodniki je Stane Trost tajil in se skušal izgovarjati na vse načine. Ponesrečenci v LJubljani. Danica Debe ljakova, dveletna delavčeva hčerka se je s kropom po nesreči poparila po rokah in životu — Hedvika Mnnerjeva, 55-letna 7.aseb niča je cepila drva in se vsekala v levo roko. — Ivan Pcčnik, 50-letni posestnike se jo hudo poškodoval na levici. — Po stopnicah jo padci in se hudo poškodoval po ohraz,u 37-letni delavec Janez Krapei. — BroSčak Mihael, brusač. star 56 let so je na cesti spodrsnil in so hudo potolkel po glavi. — 7. In-goni se je po obrazu oparil 47-letm delaveo Alojzij Smolo. Gledališče OPKPA. Četrtek. IS. februarja ob 17: »Peg Ii Seraja«. Red Četrtek. - Petek, i'J. februarja: Zaprto. (Ocneralkn). — Sobota. 20 februarja ob 17: »Janko ln Mctkj«. Premie ra. Bed premierski. — Nedelja, 21. februarja oh 16: »Thals«. Cone od 28 lir navzdol. Premiera Ilumperdlnckove opore »Janko In Metka« ho v sredo za red premierski. Libreto po znani otroški pravljici je delo Adellicid VVctte, prevedel ga je h. Stritof. Humperdinck .ie znan kot komponist v wag-nerijanskem slogu in spada med solidne skladatelje nemške šole. Peli bodo: Janka — Golobova, Metko — Meljnikova, čarovnico — Karlovčeva, očota — Janko, mater — Polaj-liariova, Trosi — možka — Barhičeva. Rosi — možka — Urhančičova. Dirigent: Niko Stritof, režija in scena: C. Debcvoc, zborovodja: R. Slmonitl, koreograf: inž. P. Golo-vin, načrti za kostume: J. Vilfanova. W. A. Mozart: »Beg Iz seraja«. Opera v trčil dejanjih. Osebe: Selim, paša — An-žlovar, Konstanca — Ivančičcva. Blonda, njena spletlčna — Polajnarjeva, Belmonto — Lipušček, Pedrillo, njegov sluga — Bano-vec. Osmin, evnuh — Betetto, vodja straže — Kos. Dirigent: A. Ncffat, režiser: C. De. bevec, načrti za kostume: J. Vilfanova. DRAMA. Četrtek, 18. februarja oh 17.30: »V LJubljano jo dajmo«. Premiera. Red premierski. — Petek, 10. februarja ob 14.30: »Primer dr. Hlrna«. Zolo znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cono od 20 lir navzdol. — Sobota. 20 fe brunrja ob 17.30: »Mirandolina«. Izven. Ceni od 20 lir navzdol. — Nedolja. 21. februarja oh 17.30: »V LJubljano Jo dajmo«. Izven. Cone od 20 lir navzdol. Premiera Ogrtnčeve veseloigre ▼ treh dejanjih: »V Ljubljano Jo dajmo!« bo v četrtek za red premierski. Zasedba vlog je siedeča: Srebrin — Cesur. Kutija — F. Ju-vanova. Marica — Levarjeva, Cena — Starčeva, dr. Mirko Snoj — Drenovec, Pavlo — Peček, Noža — Rakarjeva, notar — KoSuta, priči: Benedičič ni Brozigar. Režiser: Milan Skrbinšek, scenograf: inž. arh. E. Iranl. Drama uprizori v petek, dne 1>. t. m. dve predstavi. Popoldne ob 14.30 bo po zolo znižanih cenah od 12 lir navzdol igrana drama Rina Alessija, »Primer dr. Hlrna«, 7. Miro Danilovo, Grcgorinom in Janom v glavnih vlogah, oh 17.30 pa ponovi izredno uspelo komedijo dr. Ljube Prcnnorjove, »Veliki mož«. Vstopnice so v predprodaji V opernem gledališču. Naznanila RADIO. Četrtek, 18. februarja. 7.30 Napevi In romance — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki, polko ln mazurke — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasha — 13.25 Prenos iz Nemčijo — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncort radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-janec - Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove ploščo Cctra — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Lahka glasha — 20 Napoved časa Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino — 21.10 Klasični orkester vodi dirigent Man-no — 21.40 Predavanje v slovenščini — 21.50 Moderne pesmi vodi dirigent Zemo — 22.30 Znani valčki — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo: mr. IliBiistek, P.rsljcva c. 1, mr. Bahovee. Kon-| grosni trg 12 in mr. Komolar, Vij, TržaSka I o. 48. Neka« za mlada srca Povesti za sedem dni Spisal H. Q Anderson. Sreda iiMSjtjiV.' -irBI^/.i.,'; |4. a^S ' > /•' V . ! i v • Joj, kako je zunaj deževalo! Martin je to še ▼ spanju slišal. Ko je Lukec-Lukač odprl okno, e segala voda prav do okenske police. To je bilo ;ar jezero tam zunaj, a ob hiši je čakala najlepša ladja sveta. »Ali se pelješ z menoj, Martin?« ga je vprašal Lukec-Lukač. »Potem boš še nocoj to noč prispel v svoje dežele in boš jutri spet nazaj!« Tedajci je stal Martin v svoji pražnji obleki sredi te prekrasne ladje. Vreme se je takoj zjasnilo, in jadrali so po cestah, zavili mimo cerkve in vse je bilo eno samo, divje jezero. Tako dolgo so pluli, dokler ni bilo nobene zemlje več videti. Zagledali so jato štorkelj, ki so priletele iz domovine in so hotele v južne kraje. Štorklja ie letela za štorkljo in že tako dolgo, dolgo so bile na potu! Ena od njih je bila talko utrujena, da so jo perutnice komaj še nosile. Ta je bila prav zadnja v vrsti in je kmalu jako zaostala za drugimi. Slednjič se je razprostrtih kril pogrezala globlje in globlje, še nekajkrat je zamahnila, a nič ni pomagalo, /daj se je z nogami dotaknila jader na ladji in že je spolzela nizdol in — ob,-stala nn krovu. Ladijski uslužbenec jo je prijel in jo dal v kurnik h kokošim, racam in puranom. Uboga štorklja je kar plašno stala med njimi. »Lejte jo, no, lejte!« so dejale kokoši. Puran se je tako nasršil. kolikor se je le mogel in je vprašal štorkljo, čigava je. Race pa so racale okoli nje in zagagale: »Zgani se no, zgani se!« Štorklja jim je začela pripovedovati o vroči Afriki, o piramidah in o noju, ki da kakor divji konj predirka vso puščavo. Toda race je niso razumele in so drezale druga v drugo, češ: »Saj smo vse enih inisli kaj ne, namreč, da je tale ptica zabita ko noč?« »Pa kakšne krasne lepe noge imate!« je dejal puran. »Po čem pa jc meter?« »Ga, ga, ga,« so se zakroliotale race, a štorklja je molčala, ko da ne bi nič slišala. »Le smejte se,« je rekel puran, »saj sem res naredil dober dovtipl Veseli me, da ste ga razumele. Tako je, tako« In je zakavdrkavdral in so race zagagale. Bilo ie strašno, kako sc je ves kurnik norčeval iz štorklje. A Martin je pristopil h kurniku, ga odprl in poklical štorkljo, ki je prikorakala k njemu na krov. Zdaj se je že spočila in bilo je. ko da bi se Martinu zahvalila, ko mu je pokimala. Nato je razprostrla perutnice in je odletela v toplejše kraje. Kokoši pa so kokodajskale, race gagale, a puran je temnordeče zardel. »Jutri bomo skuhali juho iz vas.« je dejal Martin in s tem se je zbudil in je ležal v svoji postelji. Kakšno čudno potovanje je bito to, ki mu ga je to noč pripravil Lukec-Lukačt Četrtek. ■M..... »Veš, kaj?« je rekel Lukec-Lukač. »Le nikar se nič ne ustraši! Tu boš videl majhno miško!« In mu je prožil svojo roko, ki je bila na njej mala, ljubka živalica. »Prišla je, da bi te povabila na svatbo. Nocoj so tu dve miški, ki bosta stopili v zakonski stan. Stanujeta pod shrambo tvoje matere, kjer je baje jako lepo stanovanje.« »A kako bi prišel skozi mišjo luknjo v podu?« je vprašal Martin. »To kar meni prepusti!« je rekel Lukec-Lukač. »Jaz te bom že zmanjšal!« In se je Martina dotaknil s svojo čarobno brizgalko, nakar se je Martin manjšal in manjšal, slednjič ni bil večji ko mezinec. »Zdaj pa si od kositrnega vojaka izposodi obleko, mislim, da ti jo bo kateri od njih že zaupal. Veš, lepo je videti, če je kdo v družbi v uniformi.« »Seveda!« je dejal Martin in že je bil oblečen ko najljubkejši kositrni vojak. »Ali bi ne bili tako dobri in bi se usedli v naprstnik moje matere?« je dejala mala miška. »Potem mi bo v veliko čast, da vas bom sama peljala.« »Vi, gospodična, boste to storili?« se ie vzra-doščeno začudil Martin. In že sta se peljala na mišjo svatbo. Najprej sta pod podnicami prišla na dolg hodnik, ki ni bil nič višji ko toliko, da je vprav naprstnik še mogel skozi. A ves hodnik je bil razsvetljen s strohnelim lesom. »Ali ne diši tukaj lepo?« je vprašala miška, ki ga je peljala. »Ves hodnik je namazan s k žami od slanine. Saj ni nič lepšega na svetu!« Prišla sta v svatbeno dvorano. Tu so bile na desni vse male gospe in gospodične miške, šuš-Ijale in čebljale so druga z drugo ,ko da ve sleherna vse polno novic. Na levi so bili vsi mišji gospodje in so se s tačicami gladili svoje brčice. Sredi dvorane pa si videl ženina in nevesto. Stala sta v izdolbljeni skorji sira in sta se vpričo vseh kar naprej poljubovala. Pa zakaj se ne bi, ko sta bila že na svoji svatbi? Več in več tujcev jc prihajalo. Skoraj bi bila miška pohodila miško. Ženin in nevesta sta se postavila kar na prag vrat. tako dn ni bilo moči ne noter ne ven. Kakor hodnik, je bil tudi ta prostor ves namazan s kožo slanine. To je bila pa tudi vsa pojedina. Za poslastico pa je bil še tu strok graha, ki je vanj miška iz družine vgriznila v imenu nove zakonske dvojice prvo črko ženinovega imena. To jc bilo nekaj prav posebnega. Vse miške so dejale, da je bila to lepa svatba in je bila zabava jako prijetna. Nato se je Martin odpeljal spet domov. Res je bil v jako odlični družbi, pa saj se je moral tudi presneto zmanjšati, da je mogel obleči uniformo kositrnega vojaka! >»-1 POVEST PILOTA ŠTEFANA 67. Lov na kaimane v Braziliji Parnik, natovorjen z bombažem, je sopihal proti Arimi. Tu smo sprejeli pošto na krov. Drugi dan smo hoteli iti na lov na kajmane. Trgovina a kavčukom so ni več obnesla, a kožo krokodilov, kajmanov in aligatorjev so imelo visoko ceno. Obrnili smo se do Indiiancev. ki tu domujejo in bo iz plemena Makusi. Pa smo dobili v selišču enega samega od njih, z imenom Tu-tiavo, ki je vedel za najkrajšo pot do sipine, kjer so živeli kajmani. Nato smo hodili dan na dan peš. Živeža smo imeli obilo, ker je bilo tu mnogo velikih ptičev, tukanov in gosi, ki smo si jih vsak dan mnogo nalovili. Devetkrat smo prenočevali. Nato je ne- kega dne pokazal Tutiavo preko taborišča. Široka reka se je blestela v dalji mirno in hkrati grozeče. Tu so bila lovišča. Čolni so nas pričakovali. V lagunah izliva reke Tapruo so se sončili aligatorji. Ker so bili pokriti s črno, rumeno ma-rogasto usnja to kožo, so bili v močvarah skoraj nevidni. Indijanci so spretno izučili svoje pse, da so znali izslediti te nevarne kuščarice. Počasi smo veslali po reki navzgor. Neslišno so polzeli čolni po široki, umazani vodi. Tutiavo so je s prednjega čolna zaman razgledoval na vse 6trani. Kamor je segalo oko, ni bilo videti nobenega aligatorja. Navzlic temu smo razprostrli svojo preprosto mrežo. Poslednji čoln je odplul na breg, da bi pritrdil vrv mreže. Vsi smo ždeli v svojih čolnih in napeto čakali, kaj se bo zgo- Ali ni to fletno računstvo? Iz pravokotnika in nekaj krogov lahko vsakdo sestavi telko Anko. dilo. Nič se ni zganilo. Leno se jo voda pretakala dalje, porogljivo se je oglašala tupiranova gos nad našimi glavami. Tedajci 6e je Tutiavo zdrznil. Zastrmel se je v velik kos plavajočo drevesne skorje. Ko se je približala, 6e je mahoma spremenila v hrbet aligatorjeve samice, ki je vodila svojo mladiče na sprehod. Nerodno so mladiči kobacali po tem umetnem »otoku« in so 6pet in spet zdrsnili v vodo. Našli smo kajmana. Vrv mreže se je napela, čolni so se spretno razkropili. S ploskimi vesli smo udarjali po vodi in Indijanci, ki so se nam bili pridružili, so kričali, da se je kar ozračje stresalo. Treba je bilo kajmane prestrašiti in jih tako nagnati v mrežo, ki se je že začela tresti. Sprednji čoln se je bližal bregu. Tutiavo je delal skrivnostna znamenja, ki so jih Indijanci razumeli. Globoko se je sklanjal čez rob čolna. Kaj bo zdaj? Ali ne more držati mreže? Tedaj pa...l Velikanski kajrnan se je pojavil in je z mogočnim repom udaril proti čolnu. Oglasili so se kriki. Tutiavo je strmoglavil v mlačno vodo. Vsi obrazi 60 bili od strahu in groze mrtvaški in otrpli. Izgubili smo enega lovca 1 Po hipnem razburjenju so kmalu udarci s sekiro presekali vrvi na mreži, tako da so aligatorji lahko izšli iz nje, ker le tako jo bilo mogoče rešiti ponesrečenega Tutiavija. Tedajci pa se je tik pred našim čolnom pojavilo njegovo rjavo telo in že je završčala vrv skozi ozračje. Spravil smo našega tovariša na breg. Drugi čolni oo medtem skušali spet strniH mrežo, da bi vsaj nekaj plena rešili. In res nam je uspelo, da smo pritirali šest velikih kajmanov v plitvo vodo. Pod njihovimi udrihajočimi repi je frčala rumena močvara prav na obrežna drevesa. Le z največjim trudom smo se mogli približati aligatorjem, da hi jih pobili. Udarci s sekiro med tilnikom in hrbtnim oklepom, kjer je najobčut-ljiveši del aligatorja, so jih ugonobili. Kaj je »tiger iz papirja«? »Tiger iz papirja« nazivajo Kitajci ošabnega človeka, ki se le širokousti. ne naredi pa nič. Človeku, ki zmeraj kaj začenja in nravi vedno »jutri, jutri«, rečejo »priklaniač. ki se Globoko priklanja. Razsipnega človeka nazivajo »rnketa. ki se je prezgodaj sprožila«, in o človeku. ki deli dobrote, a svojo družino zane-' marja. pravijo, da »obeša svoio svetilko na visok drog«, ki se sveti v daljavo, a v bližini ne sveti nič. * Kako lahko obrekuješ tistega, ki ei mu dolžan hvale ali zadoščenja! Treba je bilo hitro delati, lz letnlovcga skladišča sein vzel sekiro, in obsckal drevje, kamor se je ob pristanku zapičil »zmaj«. Potem sem na os privezal vrv ter z neznanskim trudom letalo nekoliko premaknil. Prej pa sem še moral odstraniti okoli koles srebot in travo, ki jih je obrustla. Spomnil sem se na bencinske posode, ki so stale v kleti. Kar hitro sem odšel ponje. Skrbno sem osnažil vse glavne dele letala. V skladišču sem našel šc petrolej, ki mi je jako koristil pri snaženju. Če mi bo letalo poplačalo trud, ki sem ga imel, bom prav kmalu rešen. Črkovnfca a—a—a—a—b—b—b—d—e—e—g—g—h—i—1 i—i—k—1—1—n—p— r— r— r—6—t—t—u— u Am . . . . . i am . • • « • ■ . am . . • < ■ • am . ■ t i . . am . .....am Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed ki pomenijo (v drugačnem redu) sledeče: mesto na balkanskem polotoku; mesto v sev.-zapad. Nemčiji; celina; razstrelivo; napis, kratka pesnitev, država v USA. (Rešitev prihodnjič.) * Rešitev črkovnice z dne 11. februarja Alfieri Kalkuta Amalija rusalka Maršala Hanibal. Jegulje na svatbenem potovanju Čas drstitve prikliče pri ribah znatno izpremembo v načinu življenja. Sicer tako mirne živali postanejo strastne prepirljivke, ene so močno vznemirjene, grabežljive pa imnogo zmornej-še; oglaša se jim v znatni meri skrb za potomstvo, vzbudi se jim umetelni gradbeni čut, skratka, globoko spremeni vse njihovo bitje in žitje. V manjši meri kot pri ostalih živa.lih jt drstitev vezana na določeni letni čas; večina daje prednost toplim 'letnim dnem, a srečamo tudi izrazite zimske ikrnice, kot je n. pr. losos. Celo v naših rekah poteka razmnoževanje v vseh letnih časih. Toplota kajpada tudi tu jako vpliva na potek plojenja, in pri nekaterih vrstah krapov ga n. pr. hladno vreme docela prekine često za daljšo dobo, dočim ga pravočasna toplota znatno pospeši. Poleg tega se dostikrat starejše ribe drste v drugem razdobju kot njihove mlajše vrstnice. Pri mnogih ribah se javlja v času drstitve selitveni nagon v čudoviti ja-ikosti. V globini živeče oblike se dvigajo na gladino, prebivalke jezerov pre idejo v njihove dotoke, stanovalke morij potujejo v roke in narede pri tem lahko več tisoč km dolgo pot. Med tem časom se dostikrat odpovedo lirani, skrči se jim črevo, porabita se maščoba in mišičje, da dobe dovoljno moči za velike napore in hrane za potomstvo. Na potovanje gredo ribe z močno žilavostjo in brezobzirnostjo, včasih celo s prezirom smrti; lahko jih spotoma pogine na tisoče, preživele streme naprej, premagujoč junaško vse zapreke, ki se jim zoperstavljajo v obliki jezov, brzic, slapov, .raznovrst uih naprav itd., dokler končno z jekle-po vztrajnostjo ne dosežejo zaželjenih krajev. Po dr Strt v i se spet vračajo v svoja stara bivailišča, dočim jim mladiči rfede v različni razvojni dobi Redke so poti iz rek v imorje in teh se poslužujejo jegulje, ki romajo v globine Atlantskega oceana, še dosti za-gonetnejši je pri teh ribah povratek mladičev, ki se bližajo obalam in od tam prestopajo v reke. Jegulje sličijo po zunanji obliki bolj kačam kot ribam. Samice žive v i rekah, a mnogo manjšii samci bivajo poleg obale v morju. V slad,ki vodi se ikrnice dobro hranijo in temin primerno odebele. Podnevi se skrivajo, a ponoči si iščejo hrane v obliki rib, žab, rakov in drugih majhnih živali. Bivajo ( pretežno na blatnem dnu, a čez zimo se zarijejo v mulj. V rekah ostanejo tako dolgo, da povsem ne dorastejo, in ta doba znaša do 9 let. Spočetka so rumenkaste, a pozneje bele barve. V morskih globinah, kamor se Jegulje odpravljajo, so čisto drugačne razmere. Tamkaj je silen vodni pritisk — 100 atmosfer, — enakomeren mraz okoli —2 stop. C in prevladuje večna tema; čuti se pomanjkanje valovanja in' prevladuje hrana, ki jo nudi hrana odmrlih malih živalic tn ■rastlin. Tukaj živeče živali dobe temnejšo barvo in mnoge so opremljene s svetilnimi napravami. Svetila predstavljajo posebne kožne žleze, h katerim pristopajo živci. S svetlikanjem ribe najbrže vabijo plen, samci in samice pa se tako laže zbirajo ob drstit-vi. Redke med njimi so slepe, a pogosteje dobe velike, izbuljene oči, prilagojene življenju v mraku. Le malo ie predstavnikov, ki trajno ?ive v globokem morju; večina biva le 400 do fiOOm globoko, a druge ribe se pretežno dvigajo in spuščajo. Preden torej zaidejo jegulje v morje, se morajo izvršiti na njih določene spremembe. Pred drstitvijo dobi z drobnimi luskami pokrita koža kovi-nast sijaj in s tem lepo 6va'tbeno oblačilo. Glava pride v koničasto obliko, a oči se ikrnicam znatno povečajo in izbuljijo. Koža postane debelejša in odpornejša. Prebavila se krčijo, znamenje, da je minil čas hranitve. Ta sprememba traja tri do štiri mesece. Starost, v kateri se vzbudi hagon za drstitev, je različen. Posamezne jegulje, ki so zairadi nepremostljivih zaprek ostale v rekah, dožive precejšnjo starost. Našli so primere, da so preživele petdeset let. Bele jegulje se odpravijo na potovanje konec poletja in v začetku jeseni. V tem času se ribiči vesele obilnega plena. Samci jim radostno hite naproti, deloma že s prenovljeno belo kožo. Ob ustjih rek jegulje izginejo in od tam jih je prav tcžiko zasledovati. Med romanjem se ne hranijo in zategadelj izgube znatno na teži. V morju se pomikajo približno z brzino 15 km na dan. Če vzamemo razdaljo od izliva reke do kraja drstitve, kar znaša približno 3600km, bi za to pot potrebovale jegulje polnih 8 mesecev. Ako torej odpotujejo v septembru, pridejo do kraja drstitve šele v maju naslednjega leta. Dejstvo je, da zapuste potujoče jegulje evropske obale in potujejo v sredino Atlantskega oceana. Tam odlože samice v globini preko lOOOm jajčeca, ki jih nato samci oplode. Iz oplojenih jajčec se razvijejo ličinke, ki so jih ob času prve najdbe krstili s posebnim imenom »Leptocephali«. Te so po obliki precej drugačne od odraslih živali in zato pravimo, da se preobražajo. Mladiči so prozorni, ploščnati in veliki kot vrbovi listi. Ličinke potujejo v neizmernih krdelih iz sredine Atlantskega oceana proti evropskim obalam. Tiste, ki dosežejo Adrijansko obrežje, pridejo v Sredozemsko morje. Spotoma se spreminjajo; ko pridejo v reke, imajo že obliko majhnih in drobnih jegulj, ki sličijo užigalicam. V glavnem neso nežne živa.lce morski tokovi, ker same ne bi mogle zmagati tako dolge poti. Zaradi tega 6e ne smemo čuditi, če zaidejo naše jegulje tako daileč na sever, dočim ne dosežejo afriške obale, čeprav leži bliže. Rečne jegulje žive samo v rekah, ki se stekajo v severno polovico Atlantskega oceana. Daleč na odprtem morju, tam pred Bermudskim otočjem, vlada v globini preko 1000 m primerna toplota, ki znaša nad 7" C, in povoljtia množina raztopljene soli, ki ne presega 0.0)5 na tisoč delov vode. Povsod drugod je voda hladnejša in ima manjšo količino soli. Zato se ikritev razvija v taki oddaljenosti in večji globini. Iz navedenega je razumljivo, zakaj jegulj ne srečamo v Donavi in ostalih rekah, ki se stekajo v Črno morje, čeprav so sicer ugodni pogoji za razvitek teh živali, kar so potrdili tudi številni poizkusi. Mlade jegulje, ki jih zanesemo tjakaj, čisto dobro uspevajo, postanejo bele in tudi potujejo nizdol reke. Nikdar pa niso opazili mladičev v izlivih teh rek, dokaz, da je v Črnem morju ikritev izključena. Tam vladajo že v globini 150 do 200 m take prilike, ki povsem onemogočajo življenje živalim. Voda je prepojena z žveplenovo-dikom, ki uniči vse više stoječe živalstvo. Izmenjava vode je zaradi ozkega preliva, ki omogoča zvezo s Sredozemskim morjem, zelo nepopolna. Velika množina sladkih voda vedno boli redčuje prvotno slano vodo, a dotok nove je le majhen. Slana voda se nadalje usede na dno in lažja sladka voda ustvarja nekako odejo na gladini. Manjkajo tokovi, ki bi ustvarili pravilno mešanico in povoljn« toploto. V globini primanjkuje tudi kisika in zaradi tega poteka tudi razkroj živali, poginulih na površini, nenaravno. Vse to ustvarja ugodne razmere za bohotni razvoj bakterij, ki povzročajo nastajanje žveplovodika. Med potovanjem do ikritve ne sprejme jegulja nobene hrane, kar jasno potrjuje stanje prebavila. Povsem je umljivo, ila žival, ki je dorela izčrpana od dolge in naporne poti, končno po drstitvi pogine. Takoj, ko sc iz jajčeca izleže mlada ličinka, si išče hrane v globoki vodi, dokler se končno ne dvigne na gladino. Med selitvijo v reke nastopi večmesečno gladova.il je, med katerim preide v stekleno jeguljo. Zato je mlada tovrstna jegulja v resnici kraj«a od ličinke, iz katere nastane. Čudno, da ravno naše rečne jegulje potrebujejo tako globino za drstitev, dočim najdejo morske jegulje povoljne prilike v taistem morju za vse življenje. Še čudovitejši je povra-tek mladičev, ki sc med gladovaniem in po daljšem času približajo obalam in si pribore po težavnih naporih pravo mesto v rekah, kjer je precej trnje-va pot navzgor. Vzrok temu pojavit moramo vsekakor iskati v zgodovini razvoja te vrste. Mesto ikritve jc najbrž njihova prvotna domovina, od katere so se odrasle živali zaradi spremembe življenjskih pogojev vedno bolj in bolj oddaljevale, toda jih nagon vzdrževanja vedno iznova pri«ili, da si prvotni rojstni kraj spet poiščejo. I> O R T Iz sodobnega športnega življenja na Japonskem Nemški dnevnik »Donauzeilung« jo objavil pod naslovom Japonske notice kratek članek o sodobnem Športnem življenju v deželi vzhajajočega sonca. Iz omenjenega članka posnemamo: Športna poročila prihajajo i/. Japonske le od časa do časa. Brzojav in prekoinorski kabel sla dandanes zasedena pač z važnejšimi poročili. Vendar, če zberemo vsa poročila, ki smo jih ujeli iz Japonske, se moramo prepričati, da vlada tam športna živahnost. Prav takšna, kakršno si predstavljamo o narodu, ki jo tako poln pobudo in borbenosti. Razumljivo je, da jo tudi na Japonskem v ospredju vprašanje vojne proizvodnje. Pri vsein tem pa upoštevajo načelo, da je telesna vzgoja tudi v vojnih časih udejstvovanje, ki spada v okvir vojnih nalog. Japonci niso prekinili s športnimi priredilvumi, čeprav so okoliščino težavnejše. V llarunseju so priredili nedavno 13. meijišrenske zimskošportne igre, katerim je prisostvoval princ Takamatsu. športni uspehi so bili zadovoljivi. Med drugim je padel nov japonski rekord v hitrem drsanju na 5000 m. Postavil ga je lliroka s časom 8 min. -H sek. Tekmovali so v hitrem in umetnem drsanju, pa tudi v hokeju na ledu. Veliko zanimanja med ljudstvom je vzbudil 15 dnevni turnir starodavne rokoborbe, ki ji pravijo na Japonskem sumo. Obiskalo ca je okrog pol milijona gledalcev. Srečanja so bila nenavadno napeta in so potekla v znamenju zmage starejše generacije nad mlajšo. Slari prvak Futabayana je prišel tokrat že do svoje enajste'zmage. V končni borbi je ukrotil tudi orjaškega Terekunija, o katerem so vsi pričakovali, da bo zmagal. Terekuni jo namreč šele 32 let star in tehta 100 kg. Japonski plavalci, ki so znani širom svela, so večinoma pod orožjem. Med naraščajem se je zlasti obnesel Murama; v prostem slogu na 400 in 800- m se je povzpel do najboljših časov, doseženih v pretekli sezoni na Japonskem. O znanem Hondi poročajo, da je nastopil v plavanju na 100 metrov prosto in dosegel dobro znamko 1 min. 1.4 sek. Novih rekordov ali kaj podobnega moški niso postavili, pač pa so je pojavila med ženskami novn plavalna zvezda. To je 10 letna Fumino lla-tano. V prostem slogu jo postavila šliri nove državne rekorde: 100 m prosto 1 min. 4.2 sek, 200 m prosto 2 min. 40.4 sek., 300 m 4 min. 11.0 sek., 400 m na 5 min. 40 sek. Tudi v prsnem plavanju je padla nova znamka japonske žensko zmogljivosti. Myioko Anni jo preplavala 200 m prsno v 2 min. 50.8 sek. Smuški skakalec z eno samo nogo Tolvo Makinen je bil njega dni izvrsten smučar, ki se je udeleževal tudi skakalnih tekem. V vojni je bil ranjen in tako mu je ostala ena sama noga; drugo, umetno, je dobil v ortopedski delavnici. Iz Finske poročajo o zanimivem dogodku. Talvo Makinen je bil med gledalci nn neki smuški prireditvi. Z veseljem je molril skakalce, ki so frfotali po zraku in postavljali lepe znamke. V Makinenu se je prebudila športna žilica in ko so bilo tekme končane, je izjavil svojim prijateljem. da misli, da bi še vedno lahko skočil kakšnih 20 metrov. Nikdo ni vzel njegovih besed resno, samo pomilovalno so ga gledali. Kmalu potem pa so ga videli, kako se je vzpenjal proti skakalnici s težkimi plohi na ramenih. Preplašeni so gledali za njim, zakaj vedeli so, da je svojeglav. Makinen se je postavil na zalctišče, si pripel smuči in se spustil, V naslednjem hipu je žo drčal proti skakalnemu mostu, splaval v zrak in skočil, kakor je rekel, 20 m daleč. Varno je pristal na strmini in nadaljeval vožnjo v smuku, dokler se ni zaustavil v 'izteku. Hitrost je znal tako mojstrsko krotiti, da od daleč sploh ni bilo opaziti, da ne gre za Čilega in zdravega fanta. Tolvo Makinen jo vsekakor dosegel sijajen športni uspeh, ki je zelo bodrilen za vse one, ki jim dela smučanje z zdravimi nogami včasih tako tečke preglavice. Umetnost In šport Marsikje v svetu opažamo prizadevanje, ki bi naj zbližalo umetniško udejstvovanje z doživetjem zdrave mladine na smučiliščih in plavališčih, v igri mišic in v borbi z močjo. Prvi, ki je dal pobudo za to, je bil sam baron Coubcrtin, obno-vitelj sodobnih olimpijskih iger. Ta je uspel s predlogom, da prirejajo vzporedno z olimpijadami tudi umeniške raztsave Dejansko ne gre za tekme umetnikov, zakaj delo komisij, ki ocenjujejo posamezne duševne stvaritve, ne more biti nikoli tako objektivno, kakor je objektivna presoja pri športnih tekmah, pri katerih merijo uspehe na centimetre in drobce 6ekunde; dejansko gre samo za to, da se povzpnejo olimpijade na kulturno stopnjo in da so olimpijske kolajne dostopne tudi duševnim velikanom mednarodnega slovesa S tem jc hotel Coubcrtin povedati svetovnim športnim prvakom, da je v olimpizmn tudi področje, v katero ne morejo posegati ljudje, ki so samo — aristokrati mišic. Naj omenimo še mimogrede dvoje prizadevanj za zbližanje med umetnostjo in med športom. Na pariški Sorbonni so nedavno uvedli predavanja, namenjena umetnikom in športnikom, Na Jeh predavanjih razpravljajo o športnih motivih v pripovedništvu, dramatiki, uporabljajoči umetnosti, pa tudi o odnosih telesne vzgoje do koreografije in o odnosih do glasbe. Znan nam je tudi primer v Nemčiji, ko je priredil von Tschammer na državni akademiji za telesno vzgojo poseben tečaj za umetnike. Čez 20 mladih umetnikov se ga je udeležilo in so tako imeli priložnost, seznaniti sc s tehniko posameznih panog Zhor nogometnih sodnikov poziva vse športnike. stare nad 21 let, ki bi imeli veselje do izvrševanja dolžnosti nogometnih sodnikov, da se prijavijo za polaganje izpitov in potrebnega predtečaja. Prijave je dostnviti na »Zbor nogometnih sodnikov«, urad C. O. N. I.-ja, Ljubljana, Blei\veisova c. t/11. — Predsedstvo. Slovaška državna reprezentanca v hokeju na ledu je gostovala v Švici in Izgubila obe tekmi. 11C Davos jo je premagal z 8 :1, I1C Arosa pa z 10 :5. Mali oglasi 1 Stanovanja B Oddajo: Svetlo soba s 3 posteljami, oddam v centru mesta. - Naslov v ipravt »Slovenca« pod lev. 1081. b 1 šlc|o: Dvosobno stanovanje lfičo soliden obrtnik. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1056. c SGARAVATTISEMENTIM.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ece. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chledere offerta. — Zahtevajte ponudb* TEU K|KO MATICA DVA FILMA DNEVNO: Dl> delavnikih ob 14.30 In v ncdol.to ob 10.30 »Pustolovci«. Ob delavnikih ob 1 (1.30 In v nedeljo ob 1 1.30, lii.30 111 18.30 »Krvava obzorja« ESiie4ft!A«j<«i Napeta kriminalna zgodba z r U9IU1U IWl varijetojsklmt točkami, glasbo in plesom. — Camiila Horn, tta Rina, Ivan Petrovič. lfMl.u. Najsonzaolonnlnejšl film sezono! t\!VcJ¥d - Luisa Kerlda v vlogi boljševt-_ L _-: _ ške komisarke Darja! - Osvaldo ODZUl Ja V.ilenti, Kol f Wanka, Valentlnh Cortesc ! — Režijska in igrnlska umetnina ! rEU lilIVO SLOGA "-8<1 Težko pričakovani In znželjonl film je tu: »Prepovedana glasba« z baritonom Tito Oobbl v glavni vlogi, roleor njega Maria Mcrcader, Loredana, Carlo Romano Predstave od 14.30 ure dalje. Konec ob 20.15. j Kupimo fi Rezan in okrogel trd les ponudite vagonsko količine z navedbo ceno na upravo »Slovenca« pod Šifro: »Takoj plačljivo« Stev. 889. k Za mačje kože plačamo dobro ccno. kupujemo tudi kože domačih zajcev, temo velike, zimske. ROT, krznarslvo. Mestni trg 6. (k Statve-mehanične kupimo. Vso iirlnot Ponudbo jo poslati upravi »Slov.« pod »Statve 1030«. TUU. KINO UNION 22-21 Vreče, bicikl gume In htclkljo, kupimo. Plačamo dobro. OasoBeno Merkur, Puharjeva 6. Tricikle in cize na gumi kolesa raz.llčne velikosti za vsako težo dobavlja, takoj. -Gasogono Merkur, Puhar-Jcva 6. Kupimo stare bicikl gume in bicikle ter motorna kolesa tn gumo za motorna kolesa. Gasogcno Merkur, Puhar-jeva 6. Luči nimate! Kako priti do luči? Pišite na Otrln Josip, .Rakek 18. ^oSm^J ICMintj Cenik vrtnih ln poljskih semon nudimo svojim odjemalcem zastonj. - Sovcr & Komp., Ljubljana. Zahtevajte pri Vašem trgovcu »IV A S CAJ« od Kmetijske družbe. Umrla nam Jo v starosti 82 let naša ljubljena mati, stara mati ln tašča, gospa Marija Videnič zascbnica. Pogreb predrage pokojnlce bo v četrtek, dne 18. t. m. ob pol 4. url po-poldno Izpred farne cerkve na Viču na vlško pokopališče. Ljubljana, dne 17. februarja 1948. Žalujoči ostali. Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega Igralca Helnricha Georgea »Ura sreče« z Marijo Tasnady. Karlo Rust ln Pavlom Rlchterjem. PREDSTAVE: oh delavnikih ob 16 In 18.15; ob nedeljah ln praznikih ob 10 30, 14.30, 16.80 tn ob 18.30 Po najnovejši naredbi št. 15 Visokega Komisarja morete sedaj vzeti Vaš radijski aparat iz uradne hrambe ali si nabaviti novega. Interesenti morajo vložiti prošnje za to pri Kr. Kvesturi. Zaprositi morajo tudi oni, ki imajo dovoljenje za aparat, ker so ta dovoljenja z naredbo razveljavljena. Rok za te prošnje je kratek in sicer do 20. februarja LI. Pojasnila tiskovine dobite pri trgovcih z radijskimi aparati v Ljubljani. t Vsemogočni Jo poklical k Sebi po plačilo naše srčno-ljubljeno, dobro in blago, zlato mamo BEATO ŠIMIC po kratki ln težki bolezni v 74. letu starosti. Njene zemske ostanke, kar jih je šo ostalo od velikih žrtov materinstva, bomo pokopali danes v četrtek, dne 18. februarja ob pol 4. uri popoldne z Zal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! — Venco in sleherno evotje hvaležno odklanjamo. Ljubljana, Zagreb, Koprivnica, Feldkirchen - KSrnten, Domžale, St. Vclt d/d Glan. dno 16. februarja 1943. Globoki žalujoči: JOŽKO, TONE, MILAN, GABRIJEL, PAVEL In FRANCE, sinovi; MARIJA, vdova PALATINUS, ROZI por. KOREN, ANA por. NAROBE, hčere s svojimi družinami, in ostalo sorodstvo. .' v'•?-...•'•• ": -.V«/.-. • -i .v /• •. ,-: ? \-tiiM Jordan Jovkov: Razsodba Prevedel Živoin Žun Shladilo se je. Na nasprotni strani, kjer je stala Sara Janijeva kavarna, so drevesa in hiše že metale dolge sence čez ulico. Sara Jani je v belih rokavih in gologlav stopil iz kavarne, poškropil s kanglico tla in j>ometel. Kmalu potem se je iz črnih lukenj na oknih zaslišala godba. Kakor vsak večer je Sara Jani navil gramofon. Tokmakčija je vlekel na ušesa, toda godba mu ni ugajala in je tudi ni razumel. Hotel si je zviti novo cigareto. Nenadno pa jo je nezavedno pod-rejujoč tisti skrivnostni in nepremagljivi sili. s katero stare navade delujejo ob določenem ča6u, nedokončano zavrgel, vstal in s hitrimi, 6vojim letom neprimernimi koraki, odkrevsal v hišo. Pred vrati se je ustavil in se prihuljeno ogledal na levo in dc6no; stare ni bilo nikjer. Vstopil je, odprl staro zidno omarico, pošaril v naglici med nekakimi cunjami in potegnil veliko črno steklenico. Z drgetajočimi rokami jo je odmašil. Po zraku se je razlil oster in prijeten vonj po ljuti 6livovki. Tokmakčija se. je še enkrat ozrl okrog 6ebe in dvignil steklenko. Ko se je vrnil na svoj prostor, so mu roke še vedno drgetale, trudoma si je zvijal cigareto. Prevzela ga je veselost in lahkotnost in nekaka sladka utrujenost se mu je razlila po žilah. Istočasno pa je mislil na Rustena; čutil se je pred njim krivega in pomilovanja vrednega, ker pa je obsojal napako, ki jo je imel sam. Zganja se je navadil piti že v mladostnih krokarijah in se ga ni mogel odvaditi. Zategadelj se jc še vedno obsojal, sovražil in se priznaval šibkega in neboglje- nega. »Kai naj 6torim, vraga«, 6i je dejal kakor v opravičilo pred Rustemom, čigar jiodoba mu ni hotela iz domišljije, »kaj naj storim, star in bedast človek sem!« In kljub iskrenemu ke6anju ie stopil še nekajkrat do omarice in lucknil iz steklenice z istim jioželjenjem. trepetajočo naslado in 6trahom pred grehom, proti kateremu je bil brez moči. Ko se je poslednjič vrnil na 6voj prostor na verandi, pa je sčdel popolnoma mirno, roke mu niso več drgetale, ni čutil keeanja in Rustem mu ni hodil v misli. Nasprotno, nikoli 6e ni počutil tako dobro; veselje ga je prevzelo, čutil se je mladega in ves 6vet krog njega je bil tako lep. Raznovrstne misli so mu blodile pO glavi, 6rce mu je prekipevalo v radosti, ki ji ni vedel vzroka, in kljub 6vojim le.tom je bil pripravljen zapeti. Nenadoma 6e je 6tresel in prisluhnil: spet je igral gramofon, a zdelo se mu je, da to ni tisti smešni Sara Jonijev gramofon z ročico vzad in 6 pločevinastim zvočnikom. To je bila drugačna, nova in čudovito lepa godba. Ti zvoki in ta ritem 60 nosili nekaj znanega, pradavnega, kar je že tisočkrat slišal, a je bilo še vedno tako čudovito lepo. Sladko hrepenenje je navdalo Tokmakčijevo srce in, ker je nekaj časa mislil samo na preteklost, 6e mu je ta preteklost pokazala tako jasno, kakor da je bilo včeraj, in bedna kakor nikoli. Česa določnega se prav za prav v tej minuti ni spominjal. Ali 6trastni sunki godbe, prelivajoča se melodija klarineta, poskočen in živahen takt, ki so ga ubirali udarci na tolkala, so prebujali v njem raztrgane, jasne, sladkogrenke trenutne privide. Videl je v krogu mlade žene, oblečene v atlasne šalvare, ki so pele stare, lepe nekdanje pesmi, med njimi pa je napol gola plesala v strast- nem in omamnem plesu zvijala 6voje mlado telo. Potem mu je v domišljijo Kanilo nekaj drugega; prav za kratek čas je videl samega sebe tako jasno, kakor se je videl 6amo v 6anjah; videl še je, kako jezdi na zdivjarfem arabskem konju z udomačenim sokolom na roki. Okrog njega drvijo tovariši, z njimi je cela čreda lovskih jjsov in hrtov, pred njimi ravno in široko fiolje.... Ko so druga glasbila umolknila in je samo še klarinet ubiral otožno melodijo, je videl zrelo klasje, rdeč mak in kraljevsko hladnokrvno, mogočno in oblastno žensko, žensko, ki je njena 6trast učinkovala ko zdravilo, ljubezen pa kot dobro delo —■ namreč Ala-rijo. Jokajoča melodija klarineta se j gubila v veselih plesnih korakih; podoba, ki jo je gledal Tokmakčija, 6e je oddaljevala 6 prvimi udarci tolkal. Pred njegovimi očmi so se znova ptojavile pojoče žene in med njimi na pol gola plesalka... »Mustafa!« zavpije nekdo z dvorišča, »Mu-6fafa!< Tokmakčija dvigne glavo. »Mustafa!«, je vpila od zdolaj žena, »človek, kaj pa delaš za Boga? Na, krava bo 6pet jx)vrgla tele. Pridi dol, |x>hiti, da ji pomoreva.« Tokmakčija se je spustil na dvorišče. Sonce je zatonilo Golobi in lastovke 60 se sklonile pod strehe, kokoši so skakale jx> vejah sadnih dreves in iskale udobnejši prostor za ležišče. V večernem hladu je bil vonj akacij tež j i. nebo na zahodu je bilo rdeče kakor kri. Tokmakčija se je opotekajoč napotil k dvoriščnim vratom. Zamišljen in zaverovan sani vase, je že jx>zabil, kam in čemu jc namenjen. Še vedno ga je ovijala nekaka sladka, z ljubkimi 6pomini napojena megla. V ponedeljek navsezgodaj se je Tokmakčija odpravil v kraj, kjer 6e je nameravalo zbrali sodišče. Nedavno je bil še ravnodušen do te tuje razprave, zdaj pa je precej zaskrbljen: kmetje iz Bistrice so mu bili rekli, da je eden izmed Rustemovih ubijalcev, če ne glavni, bil Andrej — tisti Andrej, ki ga bodo danes sodili. Ali je bila to resnica, ali le namenoma prikrojeno obrekovanje, da bi ga naščuvali zoper Andreja in ga pridobili na svojo stran? Tokmakčija ie premišljeval o tem vso noč in še zdaj mu ni hotelo iz misli. Kajti« gotovo je bilo, da Ru-stemovi ubijalci — bilo je že dvajset let od tega — niso bili odkriti pravočasno ne zato, ker jih niso mogli izslediti, marveč zato, ker bi bilo treba zločin zadušiti 6 krvno osveto, ki pa je bila ta leta tako krvava, a so bile še potrebne žrtve za odkup iz suženjstva, ki še ni bilo pozabljeno. Tokmakčija je to prav dobro vedel in je zato prikril rano v srcu in zamolčal. V6e to mu je znova prešinjalo možgane, a naj je še tako premišljal, se ni mogel prepričati o ničemer; samo spomini na Rustema so se mu prebudili. Pred njegoVomi očmi pa je stal in poganjal konje vnuk Rustem in ta sedemnajstletni, plečati in močni mladenič ni samo nosil imena pokojnega Rustema. ampak mu je bil tudi v vsem podoben. To je slarca še bolj trlo, kajti vznemirjala ga je misel, da ta velika podobnost utegne skrivati v sebi tudi enako usodo. Voz se ie zibal med visokim žitom kakor po ozki ulici, ali Tokmakčija ni niti enkrat dvignil glave, da bi se razveselil tega radodarnega ploda. Na ovinku je Rustem pretrgal enolično m dolgolično in dolgovezno pesem in pokazal nekaj z bičem. V bližnji globoki dolinici se je pokazovala velika gruča ljudi — pravi vaški shed. samo brez žensk. Vozovi so bili izpreženi, konji so bili privezani zanje ali pa so 6e svobodno pasli naokrog. (Dalje.) Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž