] PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure vsak petek izide ■■■mf M W OKNO UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka ,1 poAuhom Nižje obrestne mere - od 1.4.2003 Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 33 - CENA 290 SIT (14 HRK) Kranj, petek. 25. aprila 2003 Foto: Gorazd Kavčič Bogati ne čakajo Čakalnice v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih pokajo po šivih. Vrste in čakalne dobe so (pre)dolge. Nedavno je znanka potarnala, da je po večmesečnem čakanju prišla na vrsto za slikanje glave. V čakalnici je čakala že tretjo uro, ko jo je medicinska sestra obvestila, da zaradi okvare naprave s preiskavo ne bo nič. Zdaj čaka na klic. Podobnih zgodb je na stotine. Slovenci so nezadovoljni s stanjem v zdravstvu. To je potrdila tudi mnenjska raziskava slovenske javnosti o zdravstvu, ki sojo naročili zdravniški sindikat, zbornica in društvo, opravilo pa jo je podjetje Ninamedia. Skoraj polovica od tisoč vprašanih meni, da so v slovenskem zdravstvu najbolj problematične prav čakalne dobe in vrste v čakalnicah. Bolnike zelo moti tudi, da zdravniki zanje nimajo dovolj časa. Da zdravstvu ne gre na bolje, ampak se je v zadnjih petih letih stanje poslabšalo, meni kar 38 odstotkov vprašanih. Kaj pa korupcija? Kar 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je korupcija med slovenskimi zdravniki velik problem. Kljub temu slovenski zdravniki še vedno uživajo ugled med bolniki, ki pa niso zadovoljni s spoštovanjem urnika s strani zdravnikov in menijo, da so zdravniki za svoje delo dobro plačani. So pa Slovenci dokaj potrpežljivi in se zaradi neustrezne zdravniške obravnave le redko pritožijo. Kaj pa privilegiji? Vsi namreč ne čakajo v vrstah ali pa je njihovo čakanje krajše. Po mnenju vprašanih so najbolj privilegirani pri izogibanju čakalnim vrstam bogati, politiki in znanci zdravnikov. Skoraj 30 odstotkov vprašanih odgovornost za težave slovenskega zdravstva pripisuje ministrstvu za zdravje, zgovoren pa je tudi podatek, da le 9 odstotkov vprašanih v slovenskem zdravstvu ne opaža težav. Zdravniki so si nastavili ogledalo. Sebi in svojemu delu. In videno ni razlog za zadovoljstvo. Renata Skrjanc V nedeljo, 27. aprila praznujemo Dan upora. Želimo Vam prijetno praznovanje. Gorenjski glas NOVO V KRANJU!!! ^mmkitU včeraJsmo odprli . novo mesnico na Trgu Rivoli. Vabimo Vas na pokušino naših mesnih dobrot. Matjaž Krč s.p., Huje 9, Kranj _ , t -in Tel. št. mesnice Janka Puclja 7 ^"P1*02 P°n* " Pet,S 7# " 19t Ure 04/2014 318 sobota: 7. -13. ure Mercator Center Kranj ' V soboto 26.4.2003 - ob 10. uri zabava za najmlajše, zabavala vas bo Romana Kranjčan, nagradne igre, otroška delavnica. - ob 16. uri zabava za vse obiskovalce, za dobro razpoloženje bo poskrbela skupina Mambo Kings in gost Sašo Hribar, velika nagradna igra... 1. rojstni raznujte z*j0j&fa Vljudno vabljeni! Bodo upokojenci zapustili Vzajemno Če se ne bodo zadeve uredile, bodo upokojenci začeli s postopki za izstop članstva, z množičnim odpovedovanjem pogodb z Vzajemno Ljubljana - V zavarovalnico Vzajemna, kije bila v začetku v okviru državne zdravstvene zavarovalnice, nato pa se je izločila in postala samostojna zavarovalnica, je včlanjenih 480 tisoč upokojencev, ki prispevajo v proračun Vzajemne 29 milijard tolarjev. Upokojenci v Vzajemni, ki ima milijon in pol zavaro-vovancev, predstavljajo 40 odstotkov vseh zavarovancev. In prav upokojenci so se pod vodstvom predsednika upokojenskih društev Vinka Gobca uprli novoizvoljeni skupščini zavarovalnice, kajti v 33-Članski skupščini je le en sam predstavnik upokojencev, zato oporekajo statutu in volilnemu pravilniku. Razen tega v Zvezi društev upokojencev menijo, da je bilo septembrsko povišanje zneska prostovoljnega zavarovanja neupravičeno, predsednik Gobec pa meni, da si uprava zavarovalnice izplačuje previsoke plače, zdravstvo pa je v izgubi. Zavarovalnica je imela ob koncu leta 1,7 milijarde tolarjev dobička. Vinko Gobec bo zato pozval upokojence, naj izstopijo iz (S) HONDA Zl IB ER 1 r NOV TEL.: 04/23 43100 Vzajemne, ki po njegovih besedah denar troši neracionalno, saj je nabavila nov informacijski sistem, čeprav so zavarovanci plačali sodoben informacijski sistem zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če se ne bodo zadeve uredile, bodo upokojenci začeli s postopki za izstop članstva, z množičnim odpovedovanjem pogodb z Vzajemno, saj ima večina sklenjene pogodbe več kot šest mesecev in jih lahko odpove brez finančnih posledic. Darinka Sedej Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA d.o.o ČIŠČENJE CISTERN 9770352666025 Udba v predvolilni tekmi V Sloveniji niso redki, ki menijo, da je bila objava udbinega seznama, resničnega ali prirejenega, uvod v kampanjo pred volitvami v državni zbor prihodnje leto. Primer spletne strani je dokaz, da pri nas ravnanje s tajnimi arhivi ni urejeno in jih je mogoče zlorabiti. Ljubljana - Posredovanje slovenske policije, naj skrbnik spletno stran z naslovom www.udba.net umakne s strežnika v tajskem glavnem mestu Bangkok, tamkajšnja policija pa naj sporne dokumente zaseže, je bilo očitno uspešno, je povedal tiskovni predstavnik slovenske policije Miran Koren. Stran je bila v torek nedostopna, pred tem pa so številni Slovenci brskali po njej in iskali bodisi svoje ali druga imena. Na udbi-nem seznamu sodelavcev, uslužbencev in nadzorovanih oseb nekdanje Službe državne varnosti je kar nekaj znanih slovenskih politikov, med njimi tudi dr. Janez Drnovšek, Alojz Peterle, Janez Janša, Zmago Jelinčič in celo Barbara Brezigar. Na spletni strani so se pri posameznikih pojavile podrobnosti, ki sodijo med najbolj varovane in nedotakljive osebne podatke in je njihova objava prepovedana in kazniva. Večina slovenske javnosti in tudi politike takšno uporabo tajnih podatkov obsoja in je soglašala z odredbo inšpektorja za varstvo osebnih podatkov o prepovedi dostopa slovenskim uporabnikom do te spletne strani. Objava takšnih osebnih podatkov je nemoralna in neetična, ker omenjeni ljudje nimajo možnosti, da bi se branili ali sploh niso vedeli, da jih je kdo spremljal. Le Koalicija Slovenija je ocenila, da je to poskus ponovne uvedbe cenzure, razen tega je internet po definiciji me- Jožef Jerovšek, predsednik komisije za nadzor dela varnostnih služb dij, ki ne pozna meja, na svetovnem spletu pa se nahaja veliko bolj spornih vsebin, do katerih je nemoten dostop. Po njenem mnenju je bil to nepotreben poskus varovanja državljanov pred delom lastne zgodovine. Objava spletne strani je ponoven dokaz, da je treba v Sloveniji končno z zakonom urediti ravnanje s tajnimi arhivi. Spletno stran udbe je objavil avstralski podjetnik slovenskega rodu Dušan Lajovic, ki je tudi častni generalni konzul Slovenije v Novi Zelandiji. Povedal je, da občuduje svojega prijatelja Janeza Janšo, Socialdemokratska stranka pa je edina poštena stranka v Sloveniji. Povedal je, da ima na spletni strani objavljeni dosje že od osamosvojitve dalje, v primernem času pa bo objavil še več dokumentov. Njegov namen je razkriti barabije, ki so jih v Sloveniji počenjali komunisti. Možnost odvzema naziva častnega konzula, kar bi lahko storilo ministrstvo za zunanje zadeve ob ugotovljenih kršitvah zakonov, je Dušan Lajovic za časnik Delo komentiral z besedami: "Če so pri nas doma takšni osli in idioti, naj to naredijo." Poslanci zahtevajo odgovore Kako je Dušan Lajovic, večinski lastnik podjetja, ki izdaja tednik Demokracijo, glasilo Socialdemokratske stranke Slovenije, prišel do seznama, ni povedal. Ali ga mu je kdo dal ali pa gaje morda od koga odkupil. Dr. Miha Brejc, ki je bil v času osamosvojitve predstojnik VIS (Varnostno informativne službe) in je "podedoval" gradivo bivše Službe državne varnosti oziroma udbe, kar ga, kot je povedal, pred tem niso uničili, je zanikal, da bi ga mu on dal. Zaradi tega, ker ravnanje s tajnim gradivom v začetku devetdesetih let ob zamenjavi oblasti ni bilo urejeno, je Dušan Lajovic lahko prišel do gradiva. Komu v Sloveniji je objava spletne strani bolj koristila in komu škodovala, je težko reči. Eden od namenov je bil gotovo očrniti sedanjo oblast, ki naj bi bila tudi po mnenju Dušana La- Kranjska opozicija kritizira občinsko oblast Socialdemokratska stranka in Nova Slovenija sta za ustvarjalen dialog v mestnem svetu, ne pa za prevlado močnejšega nad šibkejšim. Kranj - Predsednika mestnih odborov Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke Kranj Janez Jereb in Branko Grims ter mestni svetnik Darko Jarc (SDS) so na torkovi konferenci za novinarje opozorili na podrejen položaj opozicije v kranjskem mestnem svetu, v katerem nočejo biti več "kulisa za tisto, kar se dogaja". V preteklem mandatu je bila raven dialoga in upoštevanja argumentov višja kot je v tem, ko "zmaguje argument moči in ne moč argumentov", so povedali in napovedali, da bodo za spremembo razmer v mestnem svetu uporabili vse demokratične metode in obveš- čali javnost. Njihov interes je še naprej sodelovati in delovati v skupno dobro občine brez škodljivih kupčij, ki se je po njihovem mnenju zgodila pri sprejemanju občinskega proračuna. Predlog opozicije, da bi dali več denarja šolstvu, skrbi za brezdomce in vrtcem, je bil zavrnjen v korist univerze, kije potrebna, vendar zanjo ni odgovorna občina, in zabave. Za Janeza Jereba je nesprejemljivo stališče, da bo mestni svet lahko delal dobro tudi zato, ker ima opozicija samo devet glasov. Za Branka Grimsa pa sta zlasti sporna in zato nesprejemljiva predloga statuta in poslovnika. Zlasti slednji je invaliden posnetek poslovnika državnega zbora. Čeprav predloga nista bila dobra, je bil njun sprejem uvrščen na dnevni red seje mestnega sveta. Načelo sorazmernega zastopstva, ki je veljalo v preteklem mandatu, tokrat ni upoštevano, kršeno pa je tudi pravilo javnosti dela vključno s televizijskimi prenosi zasedanj mestnega sveta, kar sodobna tehnologija omogoča. Kljub negativnemu mnenju računskega sodišča finančno poslovanje občine ni preglednejše, sklepi pa se ne uresničujejo, menijo v kranjski opoziciji. Jože Košnjek jovica naslednica prejšnje komunistične oblasti, in povedati Slovencem, kaj se je v preteklosti z njimi pravzaprav dogajalo. Primer spletne strani pa je treba ocenjevati v povezavi z držav-nozborskimi volitvami prihodnje leto, ki naj bi prinesle drugačno razdelitev politične moči. Predstavniki pomladnih strank pa trdijo, da objavljeni seznam škoduje njim, saj so na seznamu tudi njihova imena. Dr. Miha Brejc trdi, da je bila v tem primeru uporabljena udbovska metoda. Poslanec Socialdemokratske stranke Jožef Jerovšek je v sredo sklical nujno in za javnost zaprto sejo komisije državnega zbora za nadzor nad delom obveščevalno varnostnih služb. Na sejo je povabil ministra za nota-nje zadeve dr. Rada Bohinca in predstojnika Slovenske obveščevalno varnostne agencije dr. Iztoka Podbregarja. Komisija je zahtevala, da je treba urediti problematiko tajnih arhivov in raziskati zadnji primer z udbino spletno stranjo. Jože Košnjek Sporazum za socialni in gospodarski razvoj Po sedmih letih se je socialnim partnerjem, vladi, delodajalcem in sindikatom znova uspelo dogovoriti in v torek podpisati socialni sporazum do leta 2005, ki bo zagotovil uravnotežen socialni in ekonomski razvoj. PoDPt&AN SoOAlNI £PoRA20M ■ „ 11 t. DoV»LjM| Sfc-Nih£& nič Ne UPRAVA! Ljubljana - Pogajanja socialnih partnerjev so se začela 25. februarja lani, vodil pa jih je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Socialni sporazum za obdobje 2003 - 2005 ima glavni cilj: uravnotežen socialni in gospodarski razvoj. Temeljil bo na stabilnih gospodarskih razmerah, na večji konkurenčnosti go-sodarstva in regij, na socialnem dialogu in miru med partnerji, na uravnoteženi in stimulativni plačni politiki in vlaganjih v zdravje in varnost pri delu, na socialni varnosti, ki bo izhajala iz visoke zaposlenosti in ustrezne politike plač, iz socialne, družinske in stanovanjske politike ter pravni varnosti: Sporazum obravnava posebej politiko plač in obdavčitev plač, kjer naj bi sčasoma opustili davek na iz- plačane plače, ki ga pobiramo kot edini v Evropi. Po podpisu sporazuma je v izjavi za javnost glavni tajnik Svi-za, sindikata vzgoje in izobraževanja, Branimir Struke^ vprašal, za koga bo sporazum veljal. Njegov sindikat, ki združuje nad 39.000 zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in znanosti, k usklajevanju in podpisu sporazuma ni bil povabljen, čeprav se z večjim delom strinja. Ocene podpisnikov so ugodne. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je dejal, da nas podpis sporazuma uvršča med omikane evropske narode in da zaradi takega sporazumevanja Slovenija lahko postane v desetih letih ena najuspešnejših evropskih držav. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Se-molič je zadovoljen, ker je socialno sporazumevanje uvedeno na državni ravni, zaživeti pa mora še na podjetniški ravni in v sporazumih posameznih panog. Jože Košnjek, foto: Tina Doki CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. KRANJ, JEZERSKA C. 20 -TEL.: (04) 280 00 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si Čestitamo za L MAJ - PRAZNIK DELA! Recesija, Irak in pljučnica Medtem ko so bili hoteli v Sloveniji med letošnjimi velikonočnimi prazniki zasedeni približno enako kot lani, na dogajanje na svetovnem turističnem trgu vplivajo gospodarska recesija, vojna v Iraku in virus atipične pljučnice SARS. Ljubljana - V takšnih kriznih okoliščinah je zelo nehvaležno napovedovati, kako uspešna bo letošnja poletna turistična sezona, ugotavljajo v Slovenski turistični organizaciji (STO) in poudarjajo, da bo odvisna predvsem od tega, kako se bo Slovenija spremenjenim razmeram na turističnem trgu uspela prilagoditi s cenovno ugodno in vsebinsko privlačno ponudbo. Kot je povedal direktor Slovenske turistične organizacije Bojan Meden, se je letošnje turistično leto začelo dobro, saj so v prvih dveh mesecih po uradnih podatkih zabeležili štiri odstotke več prenočitev kot v enakem lanskem obdobju, pri tem pa je bilo prenočitev domačih gostov dva odstotka več in prenočitev tujih sedem odstotkov več. Marca so zabeležili zmanjšanje števila nočitev, kar pa je bila predvsem posledica tega, da so bili letos velikonočni prazniki v aprilu, medtem ko je bil lani vsaj del prazničnih dni še v marcu. In kako je bilo letos za veliko noč, ki je zaradi prvega večjega navala tujih gostov vedno nekakšen turistični barometer za nadaljevanje sezone? Po neuradnih podatkih lokalnih turističnih organizacij iz glavnih turističnih krajev so bili hoteli v velikonočnih dneh v povprečju zasedeni 69-odstotno ali celo za 2,7 odstotne točke bolje kot med lanskimi prazniki. Rezultati o zasedenosti posameznih turističnih krajev se med seboj precej razlikujejo. Boljši so bili na območju Julijskih Alp in v naravnih zdraviliščih, iz Obale poročajo o desetodstotnem zmanjšanju števila nočitev, pri tem pa so, denimo, v Izoli zabeležili celo manjši porast. Med gosti je bilo 23 odstotkov domačih in 77 odstotkov tujih. Delež domačih gostov se je v primerjavi z lanskimi prazniki zmanjšal, kar v Slovenski turistični organizaciji pripisujejo bližini prvomajskih praznikov, ki so za Slovence bolj priljubljeno obdobje za počitnice kot velika noč. Krajša in cenejša potovanja In kakšno bo nadaljevanje turističnega leta? Na dogajanje na svetovnem turističnem trgu vplivajo gospodarska recesija, vojna v Iraku in virus atipične pljučnice SARS, pri tem pa se tudi Slovenija ne more povsem Bojan Meden, direktor Slovenske turistične organizacije izogniti tem negativnim vplivom. V takšnih razmerah je največ povpraševanja po krajših, cenejših in vsebinsko privlačnejših potovanjih, to turistično usmeritev potrjujejo tudi vsi glavni inštituti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem potovalnih navad. Čeprav ni bilo pričakovati, da se bodo turisti zaradi vojne v Iraku množično odpovedali potovanjem, pa je zmanjšala turistični obisk v državah v neposredni bližini kriznega žarišča in v državah, ki jih turisti ocenjujejo kot možne teroristične cilje. Gospodarska recesija vpliva na nemške, vse bolj pa tudi avstrijske, italijanske in ameriške turiste, da so pri svojih odločitvah o tem, kam in kako na dopust, vse bolj preudarni, iščejo cenovno najugodnejše in vsebinsko najprivlačnejše ponudbe ali se odločajo za potovanje šele v "zadnjem hipu". Virus atipične pljučnice pustoši na azijskem turističnem trgu, pri tem pa seje na listi nezaželenih turističnih držav znašla tudi Kanada. Negativni vplivi na turističnem trgu so najbolj prizadeli velike organizatorje potovanj, ki poročajo o nekaj desetodstotnem zmanjšanju prodaje, upanje na boljše pa daje vsaj dokaj hiter razplet iraške krize. Slabe vesti iz Nemčije, spodbudne iz Italije In kakšne so razmere v državah, ki so za slovenski turizem zelo pomembne? V Nemčiji so slabe, nekoliko se popravljajo po razpletu iraške krize. Število Nemcev, ki so se odločili, da letos ne bodo šli na dopust, se je v zadnjem času več kot podvojilo. Poleg strahu pred terorizmom, ki zmanjšuje turistično zanimanje za arabske države in Turčijo, Jan Ciglenečki, direktor STO-jevega predstavništva na Dunaju so glavni razlog za slabšo prodajo gospodarske razmere, ki še ne kažejo znakov izboljšanja, ugotavlja Janez Repanšek, direktor predstavništva STO v Miinchnu, in poudarja, da tudi zanimanje za Slovenijo zaostaja za lanskim, pri organizatorjih potovanj je nižje od 18 do 30 odstotkov. Slabše se prodajajo predvsem tisti hoteli, ki so od lani močno dvignili cene. Bolj optimistične napovedi je slišati iz Italije, ki je za Slovenijo po številu prenočitev druga najpomembnejša država. Kot poroča Škofjeloško središče upora Zgodovinar profesor Ivan Križnar je na pobudo škofjeloškega območnega združenja Zveze borcev napisal monografijo o škofjeloškem okrožju med NOB v letih 1941 - 1945. Monografija je pred izidom. Profesor Ivan Križnar, pisec številnih knjig o narodnoosvobodilnem boju, še posebej na Gorenjskem, v katerem je sam aktivno sodeloval, postavlja škofjeloško območje v središče upora na Gorenjskem. V njem so bili vsi najpomembnejši partizanski boji od poljanske vstaje do Dražgoš in napadov na Poljane, Gorenjo vas in Železniki. Na tem območju so delovala poveljstva, tehnike, šole, kurirske zveze in bolnišnice in politične organizacije vključno z narodnoosvobodilnimi odbori kot prvimi organi ljudske oblasti. Tu je bil upor najbolj silovit in kot odgovor nanj so se na tem območju najprej pojavile kolaborantske in druge pomožne okupatorske enote. Preko škofjeloškega okrožja je potekalo sodelovanje s poveljstvom narodnoosvobodilnega gibanja, s partizani v Avstriji in Italiji, z 9. korpusom in zavezniško fronto v Italiji. "Škofjeloško okrožje je obsegalo ves jugovzhodni del Gorenjske ob razmejitveni črti med slovenskim ozemljem, ki sta si ga razdelila nemški in italijanski okupator tik pred Ljubljano. Na ozemlju škofjeloškega okrožja se je v smledniškem rajonu okrog Šmarne gore začela oborožena vstaja Slovencev, na njem je okupator požgal prvo slovensko vas Rašico. Na ozemlju medvoškega rajona je okupator v Šentvidu in nato v Gori-čanah uredil taborišče izgnancev. Skozenj so potekale glavne kurirske zveze iz Ljubljane na Gorenjsko, Štajersko in Koroško, v njem je bil največji odstotek prebivalstva vključen v pro- tifašistične organizacije. V poljanskem rajonu je bil decembra leta 1941 najodločnejši upor prebivalstva zoper izseljevanje, nato pa je s številnimi prostovoljci okrepljen Cankarjev bataljon v hribih nad Poljansko dolino zavrnil napad nemških bataljonov in jim prizadel hude izgube. Žirovski rajon je bil na gorenjskem prvi osvobojen, zato so odbori Osvobodilne fronte že od jeseni leta 1943 urejali skupna vprašanja. V selškem rajonu je bila v Rovtu leta 1941 izbojevana najpomembnejša zmaga. 16. julija leta 1943 je bila v Davči ustanovljena gorenjska brigada Franceta Prešerna," je o pomenu škofjeloškega okrožja med NOB zapisal profesor Ivan Križnar. Zaradi moči upora v škofjeloškem okrožju in težav, ki jih je imel okupator, so bile na to območje sprožene tri ofenzive: ofenziva Enzian poleti 1942, ofenziva Taufe - Kap oktobra in novembra leta 1943, in ofenziva Fruehlingsanfang -Začetek pomladi - Winterende -Konec zime marca in aprila leta 1945. Deset na enega Ivan Franko - Iztok iz Škofje Loke, ki je bil konec vojne politični komisar 31. divizije, pravi, da pri ocenjevanju pomena škofjeloškega okrožja v NOB ni ključen le podatek, koliko Nemcev in njihovih sodelavcev je padlo, ampak koliko sovražnih vojakov zaradi narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji ni moglo na druga bojišča. To je pomemben prispevek k zmagi zaveznikov. Ivan Franko - Freska Iveta Šubica na spomeniku v Dražgošah. Iztok in Ivan Križnar ugotavljata, da so imeli nemški vojaki in policisti vsa leta vojne najmanj desetkratno številčno premoč ob še drugih prednostih v opremi in drugih pogojih. Prof. Ivan Križnar je posredoval nekaj podatkov o številčnosti partizanskih in nemških enot v škofjeloškem okrožju. "Gorenjsko je zasedlo okrog 1500 nemških vojakov in policistov. Konec julija 1941 je okupator svoje zasedbene enote začasno okrepil na okrog 3000 mož proti trem partizanskim bataljonom, ki so imeli okrog 200 borcev. Konec decembra leta 1941 in v začetku januarja leta 1942 je okupator okrepil svoje enote na blizu 7000 mož, vendar jih je spomladi leta 1942 ostalo še 3000. Poleti leta 1942 je v ofenzivi Enzian proti 550 partizanom sodelovalo blizu 10.000 mož. Polovica jih je kasneje odšla na druga bojišča. Po okrepitvi enot Gorenjskega odreda spomladi leta 1943 na okrog 800 bork in borcev je bila nemška premoč desetkratna. V ofenzivi proti Triglavski ofenzivi novembra leta 1943 pa je okupatorju pomagala še grenadirska divizija, ki je skozi Slovenijo potovala na italijansko bojišče. Spomladi leta 1944 je bilo v nemških enotah na Gorenjskem južno od Save okrog 8000 vojakov in policistov, od katerih jih je bilo okrog 6000 v škofjeloškem okrožju. Nato je okupator zaradi naraščajočega upora vključil v boj slovenske nasprotnike Osvobodilne fronte, tako da je do konca aprila 1945 v okrog 40 posadkah gorenjske samozaščite delovalo že okrog 1800 domobrancev. Proti koncu leta 1944 se je število nemških za-sedbenih enot na Gorenjskem začelo zmanjševati, ker so morale na bojišča v Italiji in na Madžarskem. Za ofenzivo marca in aprila leta 1945 so Nemci zbrali nekaj SS polkov, vlasov-cev in domobrancev. V začetku maja pa so se z Balkana čez Gorenjsko že umikale strnjene kolone nemških in domobranskih enot, med katerimi so bile tudi divizije. Do 10. maja je večina nemških enot odšla na Koroško. Nekaj enot pa so partizani razorožili tudi na Gorenjskem." Nemci so bili presenečeni nad takšnim uporom, saj se je sesul strašen načrt o izgonu Slovencev in naselitvi Nemcev med Jesenicami in Radovljico, med Škofjo Loko in Šmarno goro in med Domžalami ter Homcem. Na Gorenjskem naj bi ostalo le okrog 40.000 Slovencev. "Nekateri se še danes čudijo, zakaj seje kljub strogim kaznim upiralo toliko ljudi, tudi članov komunistične partije. Te organizacije so delovale za čimprejšnjo osvoboditev in obljubljale, da o skupnih zadevah prebivalstva ne bo več neomejeno odločalo državno vodstvo, pač pa vsi ustvarjalni delovni ljudje, in da bo odpravljeno socialno izkoriščanje in zatiranje. Morda smo takrat partizani pričakovali preveč idealno prihodnost. Naj za ponazoritev takratnih pričakovanj povem, da sem po osvoboditvi kot mladinski sekretar kranjski mladini po ogledu dvorca na Brdu na vprašanje, komu bo služilo to razkošje, odgovoril, da bomo vanj namestili otroke, ki so postali zaradi vojne invalidi in so ostali brez staršev. Žal se taka pričakovanja človečnosti še do danes niso uresničila," je zapisal Ivan Križnar. Škofjeloško okrožje je z žrtvami plačalo visok davek. Podatki o vseh žrtvah na območju okrožja še niso zbrani. Ivan Križnar povzema podatke zgodovinarja Vincenca Demšarja za območje nekdanje škofjeloške občine. V Škofji Loki je zbral podatke za 243 žrtev, v Selški dolini za 302 žrtvi, v Poljanski dolini za 349 žrtev in za 132 žrtev v Žireh in okolici. Stane Pečar pa medvojno sliko škofjeloškega okrožja dopolnjuje s podatkom, da je bilo v štirih letih brez upoštevanja Medvod in Smlednika uničenih 522 zgradb. Jože Košnjek, foto: T.D., J.K. Boris Ha j žel j. direktor STO-jevega predstavništva v Milanu, so se Italijani po 9. aprilu oddahnili in se najprej usmerili v organizacijo počitnic. Zanimanje za Slovenijo se je spet zvišalo, vendar pa bo po njegovih besedah zelo težko doseči lanske rekordne številke. Iraška kriza in pljučnica sta močno prizadeli tudi avstrijski trg, večina organizatorjev potovanj beleži "minuse", manjše povpraševanje za "paketne aranžmaje" pa se za zdaj še ne odraža v večjem zanimanju za turistične dežele, v katere je mogoče potovati tudi drugače kot le z letalom, ugotavlja Jan Ciglenečki, direktor predstavništva STO na Dunaju. Avstrijci, ki so lani v Sloveniji dosegli devetodstotni porast prenočitev, se zaenkrat počitnicam ne mislijo odreči, odločajo pa se za počitnice doma in v varnejših državah. Organizatorji potovanj so v takšnih razmerah postali neverjetno prožni in prilagodljivi, ponujajo enake cene kot lani, dajejo dodatne popuste za zgodnje prijave in so manj strogi pri odpovedih, s prodornim oglaševanjem pa bodo v naslednjih tednih poskušali prepričati še vse tiste, ki so se zaradi kriznih okoliščin v turizmu odločili za počitnice v bližnjih deželah. Slovenska turistična organizacije za takšne primere nima na razpolago "kriznega proračuna", vendar pa je po besedah direktorja Bojana Medena že prilagodila program dejavnosti spremenjenim razmeram na turističnem trgu, pri tem pa bo zlasti poudarjala bližino in varnost. Cveto Zaplotnik MGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škr-janc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič_ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon. 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovodi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino, letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem) Osrednja ustanova za slepe in slabovidne Osrednja ustanova bo lahko v Ljubljani ali v Škofji Loki. Občinski svet, župan in poslanec Blaž Kavčič za sedež v Škofji Loki. Škofja Loka - V okviru Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki deluje samostojno Invalidsko podjetje, Dom oskrbovancev in Srednja šola. Začetki skrbi za slepe in slabovidne segajo v Avstro-ogrsko. Direktor Boris Koprivnikar in ravnateljica Srednje šole Mirjana Hafnar sta župana Igorja Drakslerja februarja seznanila z delovanjem tako loške šole kot tudi Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Ta spreminja osnovo za organizirano pomoč slepim in slabovidnim s pospešenim uvajanjem sodobnih konceptov pomoči slepim in slabovidnim, ki temeljijo na procesih integracije. Gibljiva, premična in prenosljiva mobilna služba že izvaja pomoč učencem, dijakom, družini in pedagoškim ter strokovnim delavcem v ustanovah, ki v svoje programe vključujejo otroke s posebnimi potrebami. Najpomembnejše vprašanje pa še vedno ostaja, kje bo osrednje republiško središče, saj imata obe dosedanji ustanovi zadostne infrastrukturne pogoje za njegovo delovanje. Ustanovitev enotne osrednje ustanove za pomoč slepim in slabovidnim je smi- selna tako, da bi na enem mestu nudili storitve slepim in slabovidnim vseh starostnih obdobij. Direktor Boris Koprivnikar: "Naša srednja šola ima boljše infrastrukturne pogoje za delovanje in umestitev osrednje republiške ustanove za pomoč slepim in slabovidnim v Sloveniji, primerna pa je tudi za nove zahteve po storitvah." Objekt je bil zgrajen leta 1979, v šoli pa danes dela 17 zaposlenih s VII. stopnjo izobrazbe in dopolnilnimi znanji za delo s slepimi. "Za skupni center govorijo predvsem argumenti strokovnega dela s slepimi in slabovidnimi, pa tudi organizacijski, gospodarski in pospešeno uvajanje sodobnih konceptov pomoči sle- pim in slabovidnim, ki temeljijo na procesih integracije." Nedvomno podporo si je enotni zavod zaslužil na zadnji seji občinskega sveta. Zupan Igor Draksler: "Stroka se bo morala v prihodnosti skoncentrirati. V Škofji Loki znamo na področju rehabilitacije več kot v Ljubljani. Zelo smo zainteresirani za postavitev šole v Škofji Loki, saj za naš kraj to pomeni veliko, medtem ko za Ljubljano prav nič. Z obravnavanjem te teme na občinskem svetu želimo dati javno podporo vsem, ki želijo zavod pripeljati k nam." Poslanec Dr- žavnega zbora Republike Slovenije Blaž Kavčič je organiziral srečanje na pristojnem ministrstvu: "Dobro smo se povezali in želimo nekaj dobrega za Škofjo Loko. Za sodobno poučevanje slepih in slabovidnih je potrebno nekaj narediti, prav pa je tudi, da izkoristimo našo tradicijo in bo enotni zavod deloval v Škofji Loki. Z ministrom dr. Slavkom Gabrom smo se dogovorili, da bi kmalu imeli sestanek iz obeh centrov, kjer bi predstavili argumenta za in proti postavitvi centra v Ljubljani ali v Škofji Loki." Boštjan Bogataj Francozi v Kranju Župan Mohor Bogataj je v torek sprejel goste iz pobratenega La Ciotata, ki se drevi vračajo domov. Kranj - V soboto je v Kranj pripotovala skupina 46 Francozov iz pobratenega mesta La Ciotat v Provansi. Med njimi je šestnajst športnikov - nogometašev in košarkarjev - s spremljevalci, ki bivajo v dijaškem domu, ter zastopniki tamkajšnje občinske uprave, komiteja za pobratenje in šolstva. V torek dopoldne je goste, ki jih vodita Genevieve Boissier in Marie-Pierre Leonar-delli, sprejel kranjski župan Mohor Bogataj. Oživljanje mestnega jedra Kranj - V okviru projekta Ti povej!, ki poteka pod okriljem urada za mladino, bo Center mladih Kranj v soboto, 10. maja, v Mladinskem svetu pripravil ustvarjalne delavnice Od ideje do uresničitve. Delavnice so namenjene mladim od 15 do 30 let, ki bodo tako dobili priložnost, da predstavijo svoje zamisli za boljše življenje v Kranju, dobrodošle bodo predvsem ideje, kako oživiti staro mestno jedro. Najboljšega avtorja ali avtorico bo občina nagradila, pri čemer bodo idejo poskušali prenesti tudi v prakso. Z njeno uresničitvijo naj bi dvignili kakovost življenja občanov. M. R. Tekmovali so veseli šolarji Preddvor - Eno od tekmovanj je potekalo tudi na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor, kjer se je zbralo 86 tekmovalcev iz šol nekdanje kranjske občine. Med tekmovalci je bilo 28 tretješolcev, 33 četrtošolcev, po štirje petošolci in šestošolci, 11 sedmošolcev in 5 osmošolcev. Vprašanja so bila težka zlasti za slednje, saj se jim najvišji dosežek s tega tekmovanja šteje v kvoto točk, potrebnih za vpis na srednjo šolo. Vesela šola je "vredna" pet točk, prav toliko kot najvišji dosežki vseh ostalih osnovnošolskih tekmovanj. Z gosti-teljske osnovne šole se je tekmovanja udeležilo 15 učencev, 3 med njimi s podružnične šole na Jezerskem. Specialna pedagoginja na tej šoli Mirjana Crnac Alič, ki je že dve desetletji tudi mentorica Vesele Šole, pravi, da so imeli v preteklih letih že več uspešnih tekmovalcev, letos pa upajo tudi na kakega državnega prvaka. Rezultate letošnjega državnega tekmovanja bodo slovesno razglasili 1. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostitelji so poskrbeli, da so se veselošolci na tekmovanju dobro počutili, njihovo tremo pa razbili s prijetno lutkovno igrico Kam se kužku mudi. Dogodka so se v preddvorski šoli udeležili tudi Franci Kržan z Društva prijateljev mladine Kranj, Marjeta Kepec s kranjske enote zavoda za šolstvo in oba župana, mag. Franc Ekar iz občine Preddvor in Milan Kocjan iz občine Jezersko. D.Z. Francoski pobratimi so v tednu dni, kolikor so spoznavali Kranj in Slovenijo, dokaj natrpan program, skozi katerega so jih vodili predvsem člani kranjskega društva prijateljev La Ciotata s predsednikom Andrejem Košićem ter učiteljica francoščine Marija Vreček, ki že vrsto let vodi kranjske dijake na poučno-turistično potepanje v La Ciotat. Tako so si simpatični Francozi med drugim natančno ogledali Kranj, kjer so si nanizali novih prijateljev, občudovali lepote Brda, Bleda in Bohinja, spoznali znamenitosti Ljubljane. Športni del skupine se je razen treningov v bazenu, na nogometnem igrišču in košarkarskem parketu "privoščil" še prijateljski tekmi v nogometu in košarki s kranjskimi izzivalci, medtem ko seje odrasli del skupine spoznaval z delom nekaterih kranjskih šol, znanih po učenju francoščine: ekonomske, jezikovne šole Jan, devetletke na Orehku in gimnazije. Danes imajo Francozi napovedan še obisk v podjetju Iskratel na La-borah, zvečer pa se bodo z avtobusom podali proti domu. Letos mineva že 45 let od pobratenja med La Ciotatom in Kranjem. V teh letih se je izmenjalo veliko skupin, tudi zasebnih obiskov, stkala so se številna trdna prijateljstva. Francozi so Kranjčane povabili na praznovanje obletnice pobratenja, ki jo bodo v okviru njihovega državnega praznika slavili med 12. in 15. j u 1 ij em. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Gremo kresovat. Vsem sodelavcem, kupcem in poslovnim partnerjem želimo lepe prvomajske praznike. Ravsanje za prireditve Komisija za prireditve pri mestnem svetu je za izvajalca letošnjih družabnih prireditev izbrala LTO Kokra, župan pa je odločil drugače. Kranj - To je bil očitno tudi izvirni greh, zaradi katerega se je razgrela debata na sredini seji sveta mestne občine Kranj. Vedeti je namreč treba, da občina za prireditve, kot so priljubljena Kranjska noč, Poletje v Kranju, Veseli december in nekatere manjše, kar globoko seže v proračunsko vrečo. Letos je zanje namenila skupaj osemnajst milijonov tolarjev, ki so za organizatorje vsekakor mamljivi. Debato je sprožil mestni svetnik Vito Rožej iz kroga Kluba študentov Kranj oziroma Centra mladih, ki seje v Kranju uveljavil kot organizator majskega Tedna mladih in počitniškega Poletja v Kranju. Vito Rožej je podvomil v zakonitost izbire letošnjih organizatorjev prireditev, predlagal, naj se zaščiti dobro ime komisije za prireditve, ki ji očitno ni jasno, kaj je zakonitost, hkrati pa tudi, naj državna revizijska komisija pregleda porabljen proračunski denar za prireditve za zadnja tri leta, saj, kot je dejal, sumi, da ni bil pravilno porabljen. Zamisel o državni revizijski komisiji je podprl tudi Branko Grims. Potem ko nekateri od mestnih svetnikov očitno res niso vedeli, drugi pa se sprenevedali, za kaj dejansko gre ter terjali pojasnila, se je začelo pranje umazanega perila. Vito Rožej je dejal, da je o dvomu v zakonitost dela komisije za prireditve prebral iz izjave Bena Fekonje v Gorenjskem glasu, tudi mestnega svetnika in organizatorja Kranjske noči ter Veselega decembra. Ta je odvrnil, da svojo izjavo lahko pismeno utemelji, Darko Zupane iz zrelejših vrst svetnikov pa je predlagal, naj se stvar razjasni najprej znotraj organov mestnega sveta; Aleksander Ravnikar je ob tem pomislil na notranjo revizorko ali nadzorni odbor, Alojz Potočnik pa je bil splošnejši, ko je predlagal, naj stvari razišče "pristojen" nadzorni organ. Predsednik komisije za prireditve Miro Draksler je zagotovil, da so vsi sklepi, ki jih je komisija sprejela, zakoniti, v podrobnosti pa očitno ni želel zahajati. Zato pa je Milan Podgoršek, tudi član komisije, jasno povedal, da je komisija za organizatorja letošnjih prireditev večinsko predlagala lokalno turistično organizacijo Kokra, vendar župan mnenja ni upošteval, ampak prireditve porazdelil med lanske organizatorje. Podgoršek je še dejal, daje v komisiji izbiri LTO Kokra edini od štirih nasprotoval prav predsednik Draksler ter mu celo predlagal, da s funkcije odstopi, ker ni povedal, zakaj. Razgrete glave je pomiril župan Mohor Bogataj, ki je predlagal sprejem sklepa, da pristojni nadzorni organ pregleda delitev občinskega denarja za prireditve za minula tri leta, kar so svetniki tudi osvojili in tako, vsaj za nekaj časa, smeti pome-tli pod preprogo. Helena Jelovčan Sava Tires >DUIV£,OW SjOLLKI OBČINA BLED Občankam in občanom želimo lepo praznovanje dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Jože Antonič, župan občine Bled občinska uprave in občinski svet Razstava in proslava Tisk in tiskarske tehnike partizanskih tiskarn, proslava ob 60-letnici I. bataljona Dolomitskega odreda. Medvode - Ob dnevu upora sta Združenje borcev in udeležencev NOB občine Medvode in zgodovinsko društvo Medvode v torek odprla v knjižnici Medvode razstavo tiska in tiskarske tehnike partizanskih tiskarn Trilof in Donas. Razstava je potrditev spomina na prve partizanske ciklostilne tehnike, ki je bila v gozdu nad vasjo Rakovnik pri Medvodah. Tiskarne so bile sprva v Ločnici. Tiskarna Trilof (tri leta Osvobodilne fronte) je bila zgrajena aprila 1944 v Ločnici, nasproti Katarine pri Medvodah, v neposredni bližini Ažma-nove domačije. Tiskarna Donas (ime po Donu in Nasti) pa je pričela delovati sredi julija 1944 v bližini Trilofa. Vrhunec njihovega takratnega dela je bil poleg prvih številk Gorenjskega glasa tudi tisk Prešernove Zdravljice ob njeni stoletnici. Tisk in vezava Zdravljice sta bila narejena med 10. in 15. novembrom 1944, natisnili sojo v 1500 oštevilčenih izvodih in sta najlepši izdelek partizanskega tiska pri nas. Razstavo na slovesnosti v torek v knjižnici v Medvodah je odprl Vladimir Bertoncelj, slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik, sekretar pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, kulturni program v režiji Petra Mi-litareva pa je izvedel Oder treh herojev. Osrednja svečanost ob prazniku, dnevu upora pa bo v soboto, 26. aprila, ob 11. uri na pobočju domačije Pri Lenartovih v vasi Belo v Dolomitih (dva kilometra od Topola - Katarina) s pozdravom častne čete slovenske vojske in slavnostnim govorom Janeza Stanovnika, bivšega O delovanju odpora in partizanski tiskarski tehniki je spregovoril Bogdan Osolnik, sekretar pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. predsednika predsedstva Republike Slovenije. Osrednji dogodek pa bo množična gledališka predstava Krvavo sonce nad Belško grapo po scenariju in v režiji Petra Militareva. Andrej Žalar Največ denarja za vrtec Ob sprejemanju letošnjega proračuna je svetnike zmotilo zadolževanje, pa tudi zaposlovanje v občinski upravi. Moravče - Po precej dolgi razpravi, v kateri je bilo največ pripomb na račun sredstev, kijih občina namenja za prireditve, svetnike pa je zmotilo tudi zaposlovanje v občinski upravi, so moravski svetniki le sprejeli letošnji proračun. V proračun naj bi se steklo dobrih šesto milijonov tolarjev prihodkov, načrtovana poraba pa naj bi znašala sedemsto milijonov tolarjev, zato občina predvideva tudi zadolževanje v višini skoraj 31 milijonov tolarjev. Prav slednje je šlo v nos nekaterim svetnikom, ki zadolževanju niso naklonjeni. "Glede na to, da je bilo rečeno, da bomo varčevali, sem proti zadolževanju, saj bo to zelo drago," je opozoril Roman Cerar. Z njim se ni strinjal Franc Capuder, ki meni, da je zadolževanje včasih pametno, ker drugače ni mogoče izpeljati vseh načrtov. "V zadnjih letih smo veliko vlagali v šolstvo in predšolsko vzgojo, kar je s sabo potegnilo tudi določena sredstva." Županja Ljudmila Novak pa je pojasnila, da so zadolževanje predvideli tudi v preteklih letih, pa seje na koncu vedno izkaza- lo, da ni bilo potrebno, saj se določene pogodbene obveznosti prenesejo v proračun za naslednje leto. Tudi letos največje naložbe načrtujejo prav na področju predšolske vzgoje, saj jih čaka gradnja prizidka k vrtcu in njegova obnova, za kar so namenili dobrih sto milijonov tolarjev. Med večjimi naložbami je še kanalizacija v Krašcah, dokončanje nekaterih cestnih odsekov in naložbe v vodovod, sofinancirali bodo tudi "obnovo zdravstvenega doma. Direktorica občinske uprave Sonja Vraz je odgovorila na pomisleke nekaterih svetnikov glede zaposlovanja v občinski upravi, za kar so namenili določena sredstva v letošnjem proračunu. Pojasnila je, da nameravajo zaposliti samo pravnika, razen tega pa naj bi zagotovili še sredstva za komunalnega inšpektorja. Županja pa je zavrnila očitke na račun prevelikih sredstev za občinske prireditve. "Prej so kritike letele na to, kako slabo smo pripravili prireditve. Za kakovostno organizacijo prireditev pa je potreben denar, saj je težko dobiti glasbenike za malo denarja." Pripombe so letele še na odlok o izvrševanju proračuna, ki županji omogoča prerazporejanje sredstev med posameznimi postavkami, a jih je Sonja Vraz zavrnila, da tako določa zakon. Ob sprejemanju proračuna so svetniki podprli tudi dopolnilo, s katerim so predvideli povečanje prihodkov iz komunalne dejavnosti z zvišanjem komunalnih prispevkov, denar pa bi potem namenili za nakup zemljišč, kjer bi lahko gradili podjetniško-obrtno cono. Mateja Rant Krajani proti anteni Jesenice - Na 3. seji sveta krajevne skupnosti Podmežakla na Jesenicah so glavno pozornost namenili problematiki GSM antene na strehi športne dvorane. Krajani zahtevajo, da se ta antena zaradi škodljivih vplivov odstrani, v podporo so zbrali okoli 300 podpisov. Poleg tega odločno nasprotujejo tudi postavitvi še ene antene na omenjeni strehi. Na seji so se seznanili z informacijo, ki jo je posredoval Oddelek za okolje in prostor Občine Jesenice. Kot je zapisala vodja oddelka Staša Čelik Janša, je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje za GSM anteno Simobil na strehi športne dvorane. Ob tem je bilo izdano strokovno mnenje o vplivih na okolje, ki dokazuje, da ne presegajo dovoljenih mej. Občina Jesenice je pred izdajo soglasja za postavitev antene naročila dodatno neodvisno strokovno mnenje o vplivih antene. Prav tako je bilo ugotovljeno, da vplivi na okolje niso prekomerni. Glede postavitve druge antene Občina Jesenice od investitorja zahteva ustrezno dokumentacijo, da vpliv obeh anten na okolje ne bo presegel dovoljenih mej po obstoječi zakonodaji. Na seji sveta so nekateri sicer v ta odgovor podvomili, so pa sklenili, da najprej s tem seznanijo krajane, podpisnike izjave proti anteni. O nadaljnjih postopkih se bodo še dogovorili. J. Rabič Svetniki za Metko Debeljak Žiri - Na torkovi izredni seji občinskega sveta v Žireh so svetniki podali mnenje o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Žiri. Poleg dosedanjega kandidata in dolgoletnega ravnatelja te ustanove Slobodana Poljanska se za mesto ravnateljice poteguje tudi Metka Debelak. Svetniki so se po polurni razpravi odločili podpreti z 11 glasovi Metko Debeljak, medtem ko je Slobodan Poljanšek prejel dva glasova svetnikov. Kandidatka bo po mnenju svetnikov bolje uvedla in uredila spremembe, ki jih prinaša nova šola. Mnenje svetnikov sicer ni odločilno, o imenovanju bo namreč odločal svet šole. V njem odločajo predstavniki ustanovitelja (občine), učiteljski zbor in svet staršev. Odločitev sveta šole pa mora potrditi še ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Boštjan Bogataj Vlada potrdila statut tržiškega centra Ljubljana - Vlada je pretekli teden soglašala s spremembami in dopolnitvami statuta Centra za socialno delo Tržič, ki gaje pred tem že sprejel svet zavoda. Statut Centra za socialno delo Tržič je tako usklajen z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju centra v javni socialni varstveni zavod. Spremenjena je tudi sestava sveta centra. Število članov se s sedanjih pet povečuje na sedem, med katerimi so štirje predstavniki ustanovitelja. J.K. V Ratečah muzej V Ratečah bodo dobili muzej, ki ga financira Občina Kranjska Gora, gozdno učno pot, želijo pa si tudi informacijsko pisarno. Rateče - Turistično društvo Rateče - Planica vsako leto organizira več akcij in prireditev, med katerimi sta najbolj odmevni srečanje planincev na tromeji nad Ratečami in vaški dan, ki obe privabljata na tisoče obiskovalcev. Ratečani bodo kmalu dobili muzej, v katerem bodo predstavili predvsem etnološko zbirko narodnih noš, imeli stalno razstavo ročnih del, turistični biro in razstavo o zgodovini Planice. Sredi vasi nameravajo postaviti vaško korito, tako, kot je bilo že nekoč. Na tromeji pa želijo urediti gozdarsko učno pot skupaj z zavodom za gozdove. Tako turistično kot športno društvo Rateče sta zainteresirana, da se čimprej uredi Planica. Po programski zasnovi olimpijskega komiteja Slovenije je obnova objektov v Planici razdeljena v tri faze: program obnove depandanse, ki naj bi se začela že maja, dela pa bi se zaključila jeseni letos z investicijsko vrednostjo 116 milijonov tolarjev. Druga faza je rekonstrukcija doma s prizidkom, ki naj bi se začela prihodnje leto z okvirno vrednostjo 233 milijonov, in zadnja faza je izgradnja telovadnice in hotela z okvirno investicijsko vrednostjo 300 milijonov tolarjev. Ob tem bo treba sanirati 120-metrsko skakalnico in ob njej zgraditi tirno vzpenjačo. Turistično društvo Rateče, ki šteje 160 članov in ki ga bo tudi v prihodnje vodil Jože Brudar, pa si želi v kraju več nočitev, saj le-te skokovito upadajo. Od nekdanjih 30 sobodajalcev se zdaj z oddajanjem sob ukvarja le okoli dvanajst gospodinjstev. Zato, da bi privabili več turistov, so že pred leti na meji odprli turistično informativno pisarno, vendar so jo zaradi majhnega interesa zaprli. Nato so želeli, da se informacijska pisarna vzpostavi v okviru centralnega t u i i s t i č n o - i n for mac ij skeg a ce n -tra, vendar tudi tu niso uspeli. Še naprej bodo vztrajali, da se turistično informacijska dejavnost rešuje v okviru vse občine oziroma enotnega turističnega območja - profesionalno v času sezon tudi v Ratečah. D.S. Hotel zapreti ali spremeniti v dom za ostarele? Kranjskogorski svetniki so odločitev o domu za starejše občane v hotelu Špik preložili na Martuljčane. Gozd Martuljek - Na minuli seji občinskega sveta naj bi kranjskogorski svetniki sklepali tudi o tem, ali naj Slovenski naftni družbi Petrol dajo soglasje za to, da spremeni namembnost hotela Špik v Gozd Martuljku. Slovenska naftna družba Petrol je namreč lastnica hotela Špik v Gozd Martuljku in želi svoj hotel, ki že nekaj časa kljub naporom zaposlenih posluje z izgubo, spremeniti v dom starejših občanov. Da pa bi od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve lahko pridobili koncesijo za dejavnost institucionalnega varstva starejših, mora občina dati soglasje, in sicer za to, da se v prostorski zasnovi območja spremeni člen, ki govori o posegih v prostor tako, da se dopiše, da so dopustni posegi z adaptacijo obstoječih objektov za izvedbo socialnih in varstvenih programov. Kot sta na seji dejala predstavnika Petrola, so si prizadevali, da bi hotel bolje posloval, nameravali so tudi zgraditi well-nes center oziroma se ukvarjati z zdraviliškim turizmom in poiskati strateškega partnerja. Vendar so zaenkrat zelo zainteresirani, da se v njem opravlja varstvena dejavnost. Za spodbudo svetnikom so navedli, da bodo zdaj pa le podrli stari del hotela, ki bi moral biti porušen že prej, ob adaptaciji da se bodo v kraju pridobile nove zaposlitve, saj naj bi se sedanjim 28 zaposlenim pridružilo še 35 novih, z adaptacijo in spremembo hotela v dom za ostarele pa naj bi pridobili 150 mest. Dom starejših v Martuljku naj bi se povezoval z domom za starejše na Jesenicah, s tem pa naj bi "pokrili" vse gorenjske potrebe po varstvu starejših. Koncesijo naj bi predvidoma pridobili do leta 2005. In kaj bi se zgodilo, če bi občinski svet nasprotoval pobudi? V tem primeru, je dejal direktor sektorja za razvoj in načrtovanje pri Petrolu Bojan Kapelj, bodo zaradi slabih poslovnih rezultatov prisiljeni ukiniti hotelsko dejavnost in s tem tudi vsa delovna mesta. Kranjskogorski svetniki se o tem niso dokončno izrekli, kajti odločitev so prepustili krajanom Gozd Martuljka, ki se bodo 28. aprila zbrali na zboru občanov. Slišati pa je že bilo, da se s tem, ko se hotel zapira ali se mu spreminja namembnost, za dolgo, dolgo časa končuje turizem v Gozd Martuljku. V zgornje-savski dolini imajo tudi že preveč bolqčih izkušenj z izgradnjo apartmajev za trg, da ne bi razmišljali tudi o tem, v kaj se lahko spremeni hotelski objekt, ki se mu spreminja osnovna dejavnost. Darinka Sedej Stari grad za Kamnik Pogodbo o dvajsetletnem najemu in ureditvi Starega gradu nad Kamnikom sta podpisala direktorica Vesna Ručman in župan Anton Tone Smolnikar. Kamnik - Pogodba o dvajsetletnem najemu, ki sta jo sredi tedna podpisala kamniški župan Anton Tone Smolnikar in direktorica firme Swit Telekom d.o.o. Ljubljana iz Trzina Vesna Ručman, napoveduje, da bo Stari grad nad Kamnikom po dolgem času turistično zaživel v raznovrstni gostinski in prireditveni ponudbi. Kot je na predstavitvi pred podpisom pogodbe povedal Marko Ručman iz Svvit Telekom, je cilj njihove firme, da ob telekomunikacijskih sistemih razvijajo tudi turizem in gostinstvo. Po iskanju primernih objektov se jim je kot nalašč ponudila priložnost s Starim gradom in odločno so se oprijeli projekta Stari grad za zgornji Kamnik. Roko je ponudila tudi občina Kamnik, ki je v proračunu zagotovila 27 milijonov tolarjev za ureditev dveh kilometrov ceste. Najemnika, Vesna in Marko Ručman oziroma njuna firma Svvit Telekom, pa se bosta lotila po podpisu pogodbe hitro temeljite obnove celotnega objekta in napeljave vodovoda. Oh pripravljalnih delih in z zares dobrim sodelovanjem z Zavodom za varstvo dediščine Kranj, kot je poudaril Marko Ručman, bodo uredili najprej kletne, pritlične prostore in teraso z Gostiš- čem pr' Andeš, v drugi fazi pa sobe v prvem nadstropju, fasado in streho. V nekaj mesecih naj bi bila glavna dela končana in objekt v prvi fazi sredi poletja urejen. Sicer pa bo Stari grad odprt tudi med urejanjem vsak dan. Prvo srečanje na pokritem zunanjem prostoru bo že 30. aprila, ko bo kresovanje z ansamblom Nagelj. 1. maja pa bodo na srečanju godcev postregli tudi s tradicionalnim golažem. Z urejeno točilnico v kleti, novo kuhinjo in restavracijo s 140 sedeži v pritličju, z dvoriščem, novo pokrito teraso, izgradnjo sob v prvem nadstropju v drugi fazi in obnovo fasade in strehe želita nova najemnika gradu in Kamniku vrniti v tem delu ugled in poskrbeti za priljubljeno turistično gostinsko in prireditveno točko v Kamniku. Celotna ureditev z napeljavo vodovoda bo ob strokovnem sveto vanju in sodelovanju Zavoda za varstvo dediščine veljala okrog 30 milijonov tolarjev, celotna ureditev s sodelovanjem občine pa okrog 60 milijonov. Stari grad bo v prihodnje odprt vsak dan cel dan, najpomembneje pa je, da bo Kamnik z njim končno dobil lokal in kraj za večje skupine, kakršnega zdaj nima. Andrej Žalar GORENJKA - GORENJEC MESECA MARCA 2003 Še naprej David David Primožič Marjeta Žebovec V tretjem Glasovalnem krogu za Gorenjca meseca marca ste Davidu Primožiču namenili 53 glasov. Po treh glasovanjih jih je športnik tako že zbral 197. Marjeta Žebovec pa je v tretjem krogu dobila 34 glasov jih ima po treh krogih skupaj 134. Do konca glasovanja imamo še en krog. David Primožič je na svetovnem prvenstvu v smučanju, v tele-mark slogu v ameriškem Big Mountainu zadnjo nedeljo v marcu v disciplini telemark sprint premagal svetovno konkurenco in osvojil naslov svetovnega prvaka. Primožič je k odličju svetovnega prvaka za osvojeno drugo mesto dodal še srebrno medaljo v veleslalomu. Marjeta Žebovec, slavistka, je raziskala poti najbolj branega slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Napisala je knjigo Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence, raziskala in pripravila novo izdajo njegovih Previsov. Pri njenem delu in osmih otrocih je bil Marjeti Žebovec v veliko pomoč tudi Jalnov pranečak Jani Mulej, ki skrbi za Jalnovo spominsko zbirko v Rodinah. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DO-LNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Irma Šmelcer, Grad 40, 4207 Cerklje. Vrednostna pisma prejmejo: Irma Grajzar, Podvrh 41, 4223 Poljane; Jelka Frelih, Log 10, 4228 Železniki in Nada Trojar, Pod-lubnik 153, 4220 Škofja Loka. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Miro Košir, Podreča 79, 4211 Mavčiče; Štefka Piber, Riklijeva 5, 4260 Bled; Barbara Kočevar, Trboje 2, 4000 Kranj; Bernarda Pogačar, Deteljica 13, 4290 Tržič; Nataša Lombar-Peternel, Nova vas 2,4205 Preddvor in Minka Zevnik, Podreča 23, 4211 Mavčiče (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Šenčur, (O) HYUriDHI AVTOKADIVEC tel.: 279-00-00 Gat* u k SEDMICA Nekateri so objavo Centralne aktivne evidence nekdanjega Republiškega sekretariata za notranje zadeve na svetovni spletni strani že označili za afero. Tudi sama menim, da gre za afero. Pa ne kakršno koli, ampak za afero non plus ultra, saj utegne po razsežnostih ter morebitnih pričakovanih in nepričakovanih posledicah preseči vse dosedanje zamisli podalp-skih zdrah. Čeprav predstavniki vlade in Slovenske obveščeval-no-varnostne agencije pomen afere kar se da minimalizirajo. Tudi ali predvsem zaradi ohranitve notranjepolitične stabilnosti države. Veleizdaja In prav za to gre. Vsaj po mojem razumevanju stvari. Za poskus destabilizacije slovenske države. Zato se v tem primeru povsem strinjam z odločitvijo glavnega inšpektorja za varstvo osebnih podatkov Jožeta Bogataja, ki je za uporabnike interne-ta na področju Slovenije blokiral dostop do spletne strani www.udba.net. Aktualni politični primerki, ki so se na seznamu znašli zaradi različne stopnje in pripravljenosti sodelovanja z nekdanjo komunistično tajno policijo, me sploh ne zanimajo. Verjamem, da niso ti v resnici zanimali niti Dušana S. Lajovica, naročnika spletne strani in nekdanjega pristaša četniškega vodje Draža Mihai-loviča. (Ne vem zakaj, dejstvo pa je, da v Sloveniji njegov priimek večina izgovarja in piše Mihajlovič, kar je napačno.) Navsezadnje sta med evidentirane! tudi njegov osebni prijatelj Janez Janša in daljni sorodnik dr. Miha Brejc. Pa tudi Lojze Peterle, kar njegovih zahodnoevropskih kolegov po politični liniji očitno niti najmanj ne moti. Zato se mi zdi Janševa teorija o namenu objave centralne policijske evidence na svetovni že za 1.674.125 SIT realna obr. mera 0 % DARILO OB NAKUPU - RADIO s CD-predvajalnikom Na podlagi 6. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gorenjski muzej (Ur. I. RS, št. 69/02) in Statuta Mestne občine Kranj (Ur. I. RS, št. 43/95, 33/96, 35/00, 85/02) razpisuje Mestna občina Kranj kot ustanoviteljica zavoda prosto delovno mesto RAVNATELJA GORENJSKEGA MUZEJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - univerzitetna izobrazba družboslovne ali humanistične smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju muzejskih dejavnosti, - aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Mandat direktorja traja pet let. Od kandidatov pričakujemo, da bodo prijavi poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev priložili še lasten pogled na delo in razvoj Gorenjskega muzeja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj z oznako "prijava na razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po končanem postopku. spletni strani, po kateri naj bi bila objavljena baza podatkov, na nek način v prvi vrsti namenjena evropskim političnim krogom oziroma bruseljskim parlamentarcem, privlečena za lase. Če bi mislila tako imenovana desnica takrat, ko je imela v rokah oblast, z lustracijo resno, bi podatke selekcionirano obelodanila že leta 1992. Vsekakor so bili takratni pogoji in okoliščine za objavo in, če hočete, diskreditacijo (vsaj navideznih) političnih nasprotnikov najugodnejši. Skratka, politične zdrahe in polena me v tej zgodbi niti najmanj ne zanimajo. Me pa skrbijo vsi tisti državljani in državljanke, ki bi s pomočjo evidence nenadoma ugotovili, da jih je tega in tega leta življenjsko za-frknil prav najbližji sosed, ki mu je vsa pretekla leta stoodstotno zaupal. Ali pa življenjski sopotnik. Ali pa najboljši prijatelj. V najslabšem primeru bi se nam lahko zgodila specialna oblika državljanske vojne, čeprav samo na ravni vsesplošnega obtoževanja, očitkov, prerekanj in kar je podobnih življenjskih situacij, ki lahko v danih okoliščinah povzročijo splošni kaos ali nezadovoljstvo. Pravite, da s hipotezo o specialni obliki državljanske vojne pretiravam? Upam, da res. Po drugi strani pa je ustavno sodišče z odločbo, ki je dala prav tako imenovanim izbrisanim, posredno pritrdila teoriji o specialni obliki etničnega čiščenja, kar do zdaj v praksi ni bilo poznano. Zaradi vsega tega se mi zdijo vsi, ki so imeli pri aferi vmes svoje prste, nič več in nič manj kot navadni veleizdajalci. Pa še to. Po eni od različic naj bi glavno vlogo v aferi odigrala soproga gospoda Mihe Brejca, ki je v začetku devetdesetih let na notranjem ministrstvu vodila medioteko in imela pod nadzorom vse medije in policijski arhiv. Druga ključna dama, ki naj bi bila tudi "zveza" z Avstralijo, Belui tirani 98.3 MHz Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Radie fi.-i.;. d o o. tmj0i G. 4000 Kiaii| pa naj bi bila Brejčeva svakinja in nečakinja Dušana Lajovica Tea Brejc. Vsekakor pa je pri teh informacijah treba upoštevati dejstvo, da za zdaj temeljijo zgolj na govoricah. Marjeta Smolnikar $ SUZUKI jponudb; I Financiranje brez pologa ali Grand popust SWI h od J J EUR/oanoz. 769 SIT*/dANd#' ah : dO 170.000 SIT q0T0viNskE(,A popiSTA i IJIMNV j h od 5 EUR/cIan oz. 1.622 SIT*/(Ian d*iji j Ali L 250.000 SIT (jOTOVJNskEtjA popiSTA IGNIS h ml 5.5 EUR/dAN oz. 1.290 SIT*/aW Ali do 400.000 SITqoToviwluq» popisu •,lr<,',ki rotjislf.'JrijM I ■ SE modeli do 500.000 SIT popusta j super oprema • super cena I AKCIJA MESECA •" najcenejši diesel terenec" I Vitara SANTANA 2.0 Hdi 30 - 410.000 SIT popusta 50 - 490.000 SIT popusta ! AVTOHIŠA ODAR I PODRUŽNICA LJUBLJANA j 01 - 5810131 I Avtomotiv Rado d.o.o.. Stegne 33. Ljubljana ' SALON VOZIL - POOBLAŠČENI SERVIS j I I \avVo KADtVEC j Kadivec Janez s.p. J Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur I tel.: 04/279 OOOO j I SALON VOZIL ■ POOBLAŠČENI SERVIS \ lati Si % I I I j AVTO MEHANIKA Lušina Franc s.p. j I Gosteče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA I I tel.: 04/502 2000 > I_______________I Piše Milena Miklavčič Usode Kdo nam bo odpustil grehe? Marta je med najinim pogovorom veliko jokala. Pravi, da so jo prepiri, čeprav je od tistih, začetnih, minilo že kar nekaj časa, izčrpali. Kadar je premišljevala, kako sta se z možem žrtvovala za otroke, kaj sta jim dala, ni mogla razumeti, da so se postavili na nasprotno stran zaradi nekaj mark. "Po tistem, ko meje snaha nadrla, sem bila popolnoma na tleh. Nikogar nisem imela, da hi ga vprašala za nasvet. Vsi, ki so bili okoli mene, so samo prežah in vlekli na ušesa, ker so hoteli izvedeti, na kakšnem kupu denarja sedim. Potem sem sklenila, da jim kar vse dam. Da bom že kako. Bala sem se, da bi ostala sama, ker bi bila snaha tako žleht, da za "kazen" niti vnukov ne bi pustila k meni... " Marta je potem na zapuščinski razpravi pritrdila vsemu, kar sta, brez njene vednosti, sklenila sin in hči. Ko jo je sodnik začudeno pogledal, ko se je odpovedala vsemu, razen hiši, je samo gledala v tla, vendar je vztrajala. "Le ko me je sodnik vprašal, če imam še kaj dodati, sem povedala, da ne vem, kako bom s svojo plačo odplačevala oba kredita, ki sva jih z možem vzela za gradnjo hiš od otrok. Tedaj pa se je sodnik ozrl še k otrokoma in ju vprašal, če sta se pripravljena odreči delu premoženja, da se krediti odplačajo, sta bila oba nekaj časa tiho, potem pa sin pravi, da odstopita nji- vo, ki smo jo imeli za krompir, da jo lahko prodamo in da s tem izplačamo oba kredita. Stisnilo me je pri srcu, niti jokati nisem mogla, samo strinjala sem se. Imela sem občutek, da bi še mojo obleko prodali, samo če bi imeli od tega kaj profita. " Tako je Marti ostala samo hiša, pa še zaradi te je bil zaznamek, da je za časa življenja ne sme prodati, temveč samo uporabljati. Tudi prav, si je rekla, bom že kako. Po svoje je bila vesela, da ji bo sedaj ostala vsaj cela plača, saj je vedela, da bo kakšno malenkost lahko dala na stran, če bo pametna in skromna. "Nekaj časa, morda kakšen mesec ali dva, nikogar ni bilo k meni. Vsi so se potuhnili. To so bili meseci, koje bila bolečina še najbolj sveža in ko bi res rabila nekoga, da bi mi pomagal pri premagovanju žalovanja. Saj vem, da sta otroka moževo izgubo drugače prenašala kot jaz. Imela sta svoji družini in bila zaposlena z vsakodnevnimi problemi, jaz pa sem se vsak dan znova vračala v veliko prazno hišo, kjer se nisem počutila dobro. Na začetku sem vsak dan hodila na pokopališče, nosila rože in sveče in se tam jokala. Potem pa sem ugotovila, da sem se nehote pridružila večji skupini žensk, ki sem jih tam dnevno srečevala in so se obnašale, kot bi bilo pokopališče njihov družabni klub, saj ne morem reči drugače, ne mi zamerit. Potem sem ugotovila, da z njimi nimam nič skupnega, da žalujem drugače kot one. Res mi ni bilo do klepeta z njimi, priznam. Še bolj sem se posvetila službi in če sem le mogla, sem čez vikend dežurala, čeprav se nisem najbolje počutila in sem bila v ponedeljek kot pohojena trava. Toda vsaj sama nisem bila. Doma si nisem niti kuhala, saj se mi ni splačalo. Tako sem kar precej shujšala, več kot za deset kilogramov. Ko meje potem čez čas obiskal sin, se je kar zgrozil, ko me je zagledal. Zelo sem se ga razveselila, saj je bil konec koncev moja kri, tisto pogoltnost sem mu že zdavnaj odpustila. Ko sva nekaj časa klepetala v kuhinji, me je nazadnje vprašal, če bi mu lahko dala sliko Slane, kije visela v moževem kabinetu. Da z ženo nimata denarja, da pa je stena v dnevni sobi zelo prazna in da je ženi nerodno, ko pridejo obiski in izgledata kot dva reveža. Rok, sem mu rekla, ves denar, kar sva ga z očetom krvavo prišparala, sta dobila z Alenko. Niti centa mi nista privoščila, dobro veš. A sedaj bi mi rad pobral še tisto, kar mije ostalo?! Pa mu ni bilo niti nerodno. Samo to je govoril, da mi slika nič ne koristi, da je v očkovem kabinetu itak preveč šare, da sploh ne pride do izraza in podobno. Saj ne, da bi ga opravljala, bogvaruj, le po pravici povem. Toda slika je bila nekaj drugega kot denar, z možem sva jo skupaj kupila, bila je res najina. Zato sem se sinu odločno postavila po robu, da dokler bom živa, slika ne gre iz hiše. To gaje zelo razjezilo, rekel je, da se mi niti ne sanja, kakšen špetir bo imel zaradi tega doma. Nisem mu mogla ostati dolžna in sem mu lepo povedala, da če ga ni toliko v hlačah, da bi svoji ženi povedal, da ne sme biti požrešna, potem pa ni noben dedec. " Marta ni nikoli izvedela, kaj sta potem imela sin in njena snaha, vendar ko je sin prišel z vnukoma čez kakšen teden znova na obisk, ni njunega prepira niti omenil. Marta je imela vnuka zelo rada in zmeraj jo je bolelo, ker ju je lahko tako poredko vzela v naročje. Ker je sin moral po opravkih, se je z. njima odpravila na sprehod. Starejši se je vozil na kolesu in babici razkazoval umetnije, ki se jih je naučil. Vsi trije so se smejali in bili dobre volje, dokler se otrok ni prevrnil in si pošteno razbil koleno. Vendar se ni nič jokal, babici je celo dovolil, da mu je rano doma izprala z alkoholom. "Pravi cirkus pa je nastal, ko je rano videla snaha. Zagnala je tak "halo", da je bilo joj. Poklicala meje po telefonu in ozmerjala, da sem nesposobna, da sem se preko otroka želela maščevati njej in podobne oslarije. Bila sem brez besed, nisem mogla verjeti, da je nek človek, ki poleg tega predava mladini, sposoben take hudobije. Kar samo mi je ušlo, da naj zapre gobec, da jo imam že "poln kufer", da če se ji mož - moj sin, tega ne upa reči, ji bom pa jaz. In sem treščila slušalko dol. Seveda sem bila temu primerno "kaznovana", saj vnukov nisem videla več kot pol leta. " Hči se v razprtije ni želela vtikati. Bila je še sveže poročena, bolj potepuške sorte in z možem sta le sem ter tja prišla na obisk. Za kakšne pol ure in ifi se jima je "mudilo ". Ker sta bila stroga vegetarijanca, jima nikoli ni znala prav postreči. V pecivu so bila jajca, v omaki sledi mesa in podobno. Toda Marta se je navadila na njune muhe, le skrbelo j° je, če bosta svoje manire stopnjevala do skrajnosti-Vedela je, da nobena skrajnost ni dobra za telo. K° je to nekoč omenila, stajo oba nadrla, da je že stara in starokopitna, da naj raje prebere kakšno knj1' go, da bo videla, kako gre svet naprej.... " "To, da sem stara, me je res prizadelo... " /konec prihodniic/ Razstava del Franca Novinca Magične podobe domačih svetov Od včerajšnjega večera pa do 20. maja je v Avli Mestne občine Kranj na ogled razstava del akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Franca Novinca. Kranj - Predstavitve Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada na področju likovne umetnosti, ki na dveh razstaviščih pod okriljem kranjske občine v zadnjih letih potekajo v okviru Galerije Prešernovih nagrajencev, so včeraj zvečer dobile novo nadaljevanje. Tokrat se na obsežni razstavi z okrog 60 deli predstavlja akademski slikar, nagrajenec Prešernovega sklada, sicer pa tudi redni profesor na Akademiji za likovno umetnost Franc Novine. Ob sicer izredno bogatem No-vinčevem ustvarjalnem opusu je izbor tokrat razstavljenih del opravil umetnostni zgodovinar prof. Lev Menaše, ki je bil kar nekoliko presenečen nad dejstvom, da so bili ti gvaši oziroma dela na papirju slikana z akrilnimi barvami doslej po večini skrita očem širše javnosti. Z njimi se avtor namreč predstavlja prvič. Po besedah Franca Novinca razstava obsega približno desetino vseh del na papirju, ki jih je ustvaril v obdobju zadnjih dvajsetih let, ko se Pozdrav pomladi in knjigam Kranj - V torek, 22. aprila, je v Gimnaziji Kranj ponovno vrša-lo od navdušenja nad izrednim koncertom, ki so ga pod umetniškim vodstvom prof. Primoža Zevnika pripravili dijaki Gimnazije Kranj v počastitev pomladi in ob izročitvi petdesetih knjig, ki jih je šolski knjižnici podarila Nova Ljubljanska banka. Osrednji del večera je bil namenjen svečani podaritvi petdesetih knjig zbirke Beletrina, ki jih je Gimnazija Kranj prejela v okviru edinstvenega projekta Za-pisano veselje, v katerem je Nova Ljubljanska banka ob dnevu knjige obdarila deset slovenskih gimnazij. Ta del programa je povezoval pesnik in glasbenik Matjaž Pikalo, iz svojih literarnih del pa sta brala pesnica Lucija Stupica in pisatelj Dušan Mere. z Revijski orkester Gimnazije Kranj pa je blestel že drugič. Po imenitnem božičnem koncertu, ko so navdušili presenečeno občinstvo, so se člani orkestra in ostalih šolskih skupin različnih glasbenih zvrsti pod vodstvom "kapel"mojstra prof. Primoža Zevnika še bolj resno lotili igranja, glasbenih in pevskih vaj. V nekaj mesecih so naštudirali nove priredbe in jih izvrstno odigrali na torkovem Velikem spomladanskem koncertu, spet pred številnim občinstvom. Z novim programom pa so nastopili tudi Tamburaška skupina, ročk skupina Venera in Jazz sekcija. Prvič so se predstavili člani Popularne galaksije, Komorni dekliški zbor in še vrsta posameznikov, ki so nastopili solo, v duetu, sekstetu in podobno, ter nekaj in odlično zaigrali in zapeli izbrane skladbe. Katja Dolenc, foto Tina Doki je loteval različnih motivik, seveda v njegovih značilnih interpretacijah okolja, v katerem se je rodil in v katerem živi in ustvarja še danes. Hiter pogled skozi razstavo nam odkrije po nastanku "nekoliko starejše" vrane, ki v svojem igrivem spre-letavanju nad njivo odkrivajo svežino poletnega jutra, močnim rumenim barvnim odtenkom sledijo temnejši rdečkasto rjavi toni meglic, jesenskega temnenja narave, še zadnjih ostankov barv, ki jih vidimo na polju. Sledi del razstave z motivi kmečkih dvorišč s pletenimi koši, gnojišči, kompostom razpadajočega listja in se zaključu- je v vilah, zapičenih v gnoj, ki se vrača v zemljo. Novincev magični realizem, skup vseh tistih čarobnih skrivnosti njegovega sveta, se nadaljuje v mistični večerni pokrajini. "Večerna pokrajina je najbolj čarobna nekaj minut pred in po prihodu lune na nebo. To mistično ozračje zapolnjujejo zabrisane svetlobe kresnic, ki nam zgolj nejasno dajo čutiti tisto, kar se pred nami dogaja...," ob slikah razmišlja Franc Novine, ki drugi del razstave zaključuje z deli zadnjih let in podobami pomladanske atmosfere, ko kalužnice v močvirjih pričarajo črno ru- O novi podobi k Vurnikovi mojstrovini Ljubljana - V Galeriji Dessa v Ljubljani so v petek odprli razstavo arhitekturnih predlogov za prenovo in razširitev Vurnikove stavbe - Bolnišnice Golnik. Izbrana idejna zasnova, katere avtorje A biro. Osrednja stavba nekdanjega Državnega zdravilišča za tuberkulozo na Golniku, ki so jo po načrtih arhitekta Ivana Vurnika zgradili leta 1922, od takrat ni bistveno spremenila svoje zunanje in notranje podobe. Kot je direktor Bolnišnice Golnik prof. dr. Jurij Šorli na kratko predstavil pomen in predvsem namen prenove in razširitve Vurnikove stavbe, katere prostori že dolgo več ne ustrezajo današnjim potrebam, so s postopki začeli v preteklem letu. K izdelavi arhitekturne zasnove so povabili štiri avtorske skupine, pred nedavnim pa tudi izbrali zmagovalni projekt. Na Arhitekturnem natečaju je bila tako izbrana zasnova skupine A biro, v kateri so sodelovali prof Miloš Florijan-čič (ki je ob tej priložnosti tudi predstavil zmagovalni projekt), Jerneja Fischer - Knap, Neven-ka Sedej in Matej Blenkuš. Na tokratni razstavi so sicer na ogled vse štiri izdelane arhitekturne zasnove, poleg omenjene še skupin Atelier, Bevk in Pero-vi arhitekti ter Enota. Razstava bo na ogled tri tedne, potem pa jo bodo preselili v prostore Bolnišnice Golnik. I.K., foto: Gorazd Kavčič Franc Novine ob postavljanju razstave, v dnevih pred odprtjem. mene odtenke, ter z motivom vozov polnih žita, ki ob sv. Jakobu čakajo na mlačev. Kljub raznolikosti Novinčevih motivik pa je osnovni namen tokratne postavitve predvsem prikazati slikarjevo izrazno moč. Kot je sam povedal, je slikanje na papir povsem nekaj drugega kot na platno. Bolj je sproščeno, brez zavor, z odprtimi mejami, kar slikarjev trenutni ustvarjalni zanos dviga v neslutene višave. Velike hipnotične barvne ploskve, energične potegnjene po- teze so tiste, ki razstavljene slike delajo za Novinčeve, v motivih tako blizu okolju, v katerem živi, in v zanj značilni ekspresivni likovni drži tako magične, celo odmaknjene od realnosti. "Zakaj bi iskal motive drugje, ko pa je domače okolje neizčrpen vir za moja likovna doživetja," razmišlja Novine, ki svoj svet v likovni govorici skuša prikazati čimbolj doživeto in poetično hkrati. Takega, kot v pogledu od znotraj tudi je. Igor Kavčič Boško Petrovič trio v Kranju Kranj - V lokalu Manana v Kranju bo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 21. uri nastopil Boško Petrovič trio, ena kultnih jazz zasedb s področja bivše države. Svetovno priznani vibrafonist Boško Petrovič iz Zagreba je že pred več kot tridesetimi leti v svoj trio povabil basista Maria Mavrina, od leta 1995 pa je stalni član njegovega tria tudi Kranjčan, kitarist Primož Grašič. Kljub dolgoletnem navduše-vanju jazz odrov na Hrvaškem, v Sloveniji in po svetu pa je šele letos izšla prva samostojna plošča tria. Na to temo in še kaj bodo jutri "spregovorili" jazzisti iz Boško Petrovič tria. I.K. Arhitekti A biroja so izdelali pravo arhitekturno zasnovo za prenovo in razširitev Vurnikove stavbe - Bolnišnice Golnik. Čestitamo ob 1. maju prazniku dela Župan občine Skotja Loka Igor Draksler Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Starološki sv. Jurij Sveti Jurij, ki po katoliškem koledarju goduje 23. oziroma 24. aprila, je eden najbolj popularnih in obenem skrivnostnih krščanskih svetnikov. O njem pravzaprav ne vemo nič zares gotovega. Rodil naj bi se nekje v Kapadokiji (danes Turčija), v 3. stoletju, umrl leta 305 (?) v Nikomediji (Turčija) ali mestu Lydda-Diospolis (Palestina) - kot mučenec. Za zavetnika ga imajo številne dežele in mesta (Anglija, Ljubljana) in stanovi (kmetje, konjeniki, izdelovalci orožja, taborniki ...) Kmečkega izvora je njegovo starogrško ime Georgios = Zemljedelec: geos = zemlja, orge = pridelovati. Od Jurjevega naprej se ne sme več hoditi po travi. Velja za enega od štirinajstih priprošnjikov v stiski, upodabljajo ga največkrat kot ubijalca zmajev; s konja jih prebada s sulico ali seka z mečem. Zmaj je seveda podoba zla. In zakaj ga omenjamo v gorenjskem biografskem podlistku? Ne zato, ker goduje v teh dneh, temveč zato, ker je bil sv. Jurij najstarejši nam znani zavetnik gorenjskega juga. Bil je patron starološke pra-fare - kot tak omenjen že 1074 - zavetnik stare Loke je še danes. Zanimalo nas bo seveda tudi, kdo so bili zavetniki drugih cerkva v tistem času in še bolj, kdo so bili prvi gorenjski kleriki. Najprej pa z dr. Blaznikom ponovimo, kakšen je bil cerkveni položaj okoli leta 1000 - da bi lahko bolje razumeli poznejši razvoj. Mogoče kdo pomisli na freisinškega škofa Abrahama, v čigar mašni knjigi so našli slovite Brižinske spomenike. Rekli smo že, da on ni bil duhovni, temveč predvsem svetni gospod teh krajev. "Vzporedno z izgrajevanjem loškega gospostva je prišlo tudi do urejevanja cerkvene organizacije na teh tleh. Kot drugo slovensko ozemlje južno od Drave je spadal tudi loški teritorij od 811 dalje v verskem pogledu pod patriarha v Ogleju, od koder so prihajali misijonarji na ozemlje, ki je tedaj pogrešalo cerkvene upravne organizacije. Iz 11. stol. potekajo prve vesti o osnovah pra- Škof Andrej Glavan pred cerkvijo sv. Jurija, ko je bil še župnik v Stari Loki župnij, ki so zavzemale obsežna območja. Leta 1074 sta se namreč freisinški škof in oglejski patriarh sporazumela o vrsti cerkvenih zadev na loškem ozemlju, kjer je bilo tedaj več cerkva s cerkvenim središčem v Stari Loki. Patriarh sije ob tej priložnosti zagotovil pravico, da postavlja duhovščino po loškem gospostvu in nadzoruje njih nravno življenje. Njemu oziroma njegovemu arhidiakonu je bila duhovščina odgovorna v vseh zadevah, ki so spadale v področje oglejskih patriarhov. Freisinški škof kot cerkven dostojanstvenik na tleh loškega gospostva ni imel cerkvene jurisdikcije; njemu je pripadala samo posvetna oblast. Pač pa mu je dal papež Inocenc (1130-1143) patronatsko pravico, po kateri je mogel biti nastavljen na freisinškem loškem ozemlju duhovnik le s soglasjem freisinškega škofa." Tako dr. Blazni k. Te reči nam je na Glasovi preji 26. februarja 1993 v hotelu Transturist v Škofji Loki še bolj natančno razložil dr. Metod Benedik, zgodovinar Cerkve na Slovenskem. Izrednega pomena za pokristjanjevanje Gorenjcev je bil sestanek, do katerega je prišlo leta 796 nekje ob Donavi ("ad ripas danubii"). Takrat so se sestali: oglejski patriarh Pavlin II., so-Inograški škof Amo, po imenu neznani škof iz nemškega mesta Passau in učeni menih Alkuin, svetovalec Karla Velikega. Sprejeli so načrt misijonskega dela med Slovani. Alkuin je škofu Arnu že pred tem svetoval: "Bodi oznanjevalec pobožnosti, ne pa izterjevalec desetine. Desetina je izpodkopa-la vero Saksoncev." Baje da so Karantanci prav zato spočetka plačevali le "slovansko desetino", imenovano tudi "desetina po navadi Slovanov", prostovoljni letni davek, ki ni bil odvisen od velikosti zemljišča in pridelka. Cerkveni dostojanstveniki so sprejeli novo metodo pokristjanjevanja. Ta naj bi bila "blaga ", premišljena, postopna, prizanesljiva. Pouk pred krstom odraslih poganov je obvezen in mora temeljiti na oznanjevanju, ne na zastraševanju, krsti naj se na podlagi lastne in prostovoljne odločitve, zavrača se sleherno množično ali celo prisilno krščevanje. Ob Donavi so določili tudi razmejitev pristojnosti med Slonogradom (Salzburg) in Oglejem. Meja je bila postavljena na Dravo: kar je severno od nje, sodi pod Solnograd, južno pa pod Oglej. Tako je bilo sklenjeno leta 796, potrjeno 811 od Karla Velikega osebno - in tako je ostalo skoraj tisoč let, vse do 1787, ko je bila Gorenjska iz. goriške prestavljena v ljubljansko nadškofijo, v kateri je še danes. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Petek, 25. aprila 2003 Vsak ponedeljek naGTV ob 20.30 Ne prezrite... Klub študentov Kranj Začetni (osnovni) tečaj higienskega minimuma, program obsega 20 izobraževalnih ur. Tečaj bo potekal od 5. do 7. maja 2003 v prostorih Gimnazije Kranj, od 16. do 19. ure. Izpit bo 7. maja, po koncu predavanj. Število mest je omejeno! Prijave zbiramo v poslovalnicah Študentskega servisa CMOK. Cena tečaja in izpita za dijake in študente je 9.000 SIT, zaostale pa 14.500 SIT. Delavnica Capoeire -brazilske plesno-borilne veščine Delavnico bo vodil brazilski učitelj Ubaldo Dos Santos in bo potekala od 26. do 29. aprila 2003, od 18. do 20. ure v Ljubljani. Dodatne informacije: (Anina) 041/415-342 in (Nataša) 041/823-023. ŠO FOV Obetajo se pestri dnevi na Fakulteti za organizacijske vede; 6. in 7. maja 2003 bo potekal tako imenovani Teden Evrope. V torek, 6. maja, boste lahko kuhali s študentko Carolo iz Ekvadorja, možno si bo ogledati razstavo slik "Evropa skozi otroške oči" ter prisluhniti predstavitvam evropskih držav. V sredo, 7. maja, bo potekala okrogla miza z naslovom Nagrajevanje managementa v EU in primerjava s Slovenijo ter potopisno predavanje S kolesom po Skandinaviji. Za vse željne sodelovanja pa nagradna igra. Tisti, ki na najbolj smešen način opiše Evropo v petih stavkih, je brezplačno povabljen na Lampijončke v Maribor Vsak petek v Gorenjskem Glasu Skupine, ki so nastopile na drugem predizboru za natečaj Zlata deka Vzdušje pred drugim predizborom (študentske igre in zabava). Odgovore lahko oddate do 6. maja na Info točko ŠO FOV. Vsi lepo vabljeni, saj se bo dogajalo še marsikaj drugega. Igre mladosti Pričeli smo z zbiranjem prijav za nastop na igrah mladosti. Le-te se bodo odvijale na 9. Tradicionalnem študentskem pikniku 27. maja. Ekipo naj sestavlja 5 članov, dve dekleti in dva fanta ter ena rezerva. Klub radovljiških študentov Tečaj jahanja Jahalni tečaj obsega 12 ur, za samo 13.500 SIT. Potekal bo na Hipodromu v Lescah. Uvodna ura za vse udeležence bo v soboto, 26. aprila, ob 15. uri. Za več informacij gsm: 041/362-594 (Aleksandra). Turnir v trojkah Ljubitelji streetballa, pozor! V soboto, 26. aprila 2003, ob 12. uri bo v Zaki na Bledu potekal turnir v trojkah. Igralo se bo po pravilih fair play - brez sodnikov. Najboljši bodo prejeli simbolične nagrade. Prijav-nine ni, število ekip je omejeno! Zavod mladim Kresovanje na Sv. Joštu nad Kranjem V sredo, 30. aprila, od 20. ure dalje ste vabljeni na kresovanje in zabavo ob živi glasbi ter ognjemet. V četrtek, 1. maja, pa vas bodo od 9. ure dalje zabavali Andrej Šifrer ter skupina Victory. Več na www.zavod-mladim.com. Srečko Preden je bilo vse odločeno, smo tokrat poleg glasbenih skupin, kot so MoonArt, 3=pi-jančki, Senza, Chakra in Alco-hollica, za namig oziroma za malenkosti, na katere je bila žirija Zlate deke najbolj pozorna, povprašali še organizatorja Zlate deke in člana strokovne žirije Sreča. Srečo pravi, da je bila žirija pozorna na sam nastop in usklajenost "benda". Poudarek je bil na celotni predstavitvi "benda", od same izvedbe avtorske glasbe pa vse do komunikacije s publiko. "Najbolj prepričljiv je bil čisti zvok oziroma skoraj brezhibno igranje ter neverjetna energija tako glasbe, kot tudi članov posameznega "benda". To velja predvsem za zmagovalne skupine." Po Srečovem mnenju mora imeti dober "bend" prevoženih že kar nekaj kilometrov, torej imeti za seboj že kar lepo število nastopov. Poleg tega dober "bend" krasi tako rutinska kvaliteta izvedbe kot tudi ljubezen in volja do nastopa, ustvarjanja glasbe in suverenost, ne glede na število obiskovalcev in na prostor nastopanja. Komisija Zlate deke je bila sestavljena iz vseh vetrov. Na predi-zborih se je nekoliko spreminjala, tako so na prvem predizboru žirijo sestavljali naslednji člani: Uršula Hafner (dopisnica rubrike Zadetek v Gorenjskem glasu), Vuk (klaviaturist pri skupini Stra-tus), Dževad (glasbenik) ter Srečko Štagar (organizator, Zavod Mladim Prireditve). Manjkajoča člana strokovne žirije iz prvega predizbora, ki sta bila na drugem predizboru in bosta zagotovo tudi na pikniku, sta Igor Štefančič (Radio Kranj) in Aleš Kalan (Interesne dejavnosti ŠO FOV). Tako izvajalce kot poslušalce pa prav gotovo najbolj zanima, kakšne ugodnosti bodo imeli zmagovalci in katere poti jim bodo odprte po tem, ko osvojijo "Zlato deko". Poleg glavne nagrade, ki je snemanje v studiu Poet, je bistvo Zlate deke sam izbor in nagrada za zmagovalca, predvsem pa omogočiti mladim "bendom", da nastopijo in se predstavijo širši javnosti. Z nastopom na izboru bodo dobili dodatno spodbudo, opazili jih bodo managerji in ostali organizatorji prireditev. V kolikor jim bo seveda njihov nastop zanimiv. Namen je ponuditi možnost nastopa večini "bendov" na številnih prireditvah, ki jih organizira Zavod Mladim in jim s tem pokazati nadaljnjo pot v njihovi glasbeni karieri. To je tudi edinstvena priložnost, da se dokažejo. Kaj pred drugim predizborom menijo nastopajoči, pa si lahko preberete v nadaljevanju: najboljše! Naši nastopi so nori, živahni, mi damo vse od sebe, publika pa je vsakič znova na nogah. Vse skupaj v imenu cele skupine Senza vabim, naj nas pridejo poslušat, če ne na predizbor pa na piknik. Če na Zlati deki slučajno zmagamo? Super!" Član skupine Chakra, Sebasti-jan: "Na internetu smo našli oglas za omenjeni natečaj, poleg tega pa se želimo pokazati širši Skupina 3 = pijančki Predstavnik skupine 3=pijančki je povedal: "Ime skupine se je spomnil nek prijatelj, ki nas je Skupina Alcohollica ložili vse potrebno in bili sprejeti. Od samega natečaja ne pričakujemo veliko, kar bo, pač bo, pustili se bomo presenetiti, seveda pa želja po nastopu na samem pikniku ostaja. Ljudje naj nas pridejo poslušati in videli bodo, kakšno glasbo igramo." Član skupine Alcohollica: "Za ta natečaj nam je povedal nek skupni znanec, poleg tega pa so na tem natečaju lani zmagali naši prijatelji iz skupine Hepa, zato smo si rekli, da je vredno poskusiti in se prijavili na natečaj. Pričakujemo predvsem dober žur, po možnosti pa želimo ponoviti lanski uspeh skupine Hepa - zmagati in se domov "peljati" na Zlati deki. Igramo večinoma avtorsko glasbo in Skupina Chakra opisal kot tri pijančke in iz tega je nastalo to smešno ime. Za natečaj smo izvedeli preko prijatelja, nato smo izpolnili prijavnico, pri- Zgodilo se je.. Tečaj barvanja velikonočnih jajčk V sredo, 16. aprila 2003, je na FOV-u od 16. do 20. ure potekala delavnica izdelovanja pirhov, kjer ste se lahko naučili veščin barvanja, slikanja, lepljenja ter ostalega ustvarjanja z velikonočnimi jajčki. Vse umetnine so bile razstavljene v avli FOV-a. Prof. dr. Jože Florjančič ostaja dekan FOV V četrtek, 17. aprila, so na Fakulteti za organizacijske vede potekale volitve za dekana fakultete. Za mesto dekana sta se potegovala sedanji dekan prof. dr. Jože Florjančič in dr. Metod Černetič. Glasovalno pravico je imelo 57 prisotnih članov Akademskega zbora FOV. Od tega je dr. Metod Černetič prejel 5 glasov, prejšnji in novi dekan prof. dr. Jože Florjančič pa ostalih 52. Študentje pomagajo pri čiščenju Na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru so v prejšnjem tednu zaključili s projektom "Čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov, mesta Maribor". Pri pro- Izdelki iz delavnice izdelovanja pirhov. jektu, ki je potekal od 14. do 18. aprila, so sodelovali študentje, ki so bili pripravljeni prostovoljno pomagati. Mariborski študentje so v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu uredili okolico 17-ih domov, kjer prebivajo starejši občani. Skupina Senza tudi v prihodnosti bomo delali na tem. Če bi rekel, da vsakemu, ki nas pride poslušat, damo za pijačo, bi gotovo kmalu bankrotirali." Tomaž iz skupine MoonArt: "Glede na to, da so letos na Popstars izbirali samo dekleta, smo se mi odločili za natečaj za Zlato deko. Natečaj nam pomeni nov izziv in nove izkušnje. Skupina je nastala spontano. Poslušalcev ne bi prepričeval, naj nas pridejo poslušat, saj menim, da je to pač stvar okusa vsakega posameznika, ali bo prišel ali ne. Pričakujemo dobro uvrstitev, dober koncert tudi z ostalimi "bendi" in predvsem dober žur. Lani smo igrali na Ročk maratonu v Lendavi in na Loka festivalu, kjer smo zmagali in prejeli nagrado snemanje v studiu, upamo, da bomo to ponovili tudi letos na Zlati deki." Barbara iz skupine Senza: "Odločili smo se, ker smo mladi in radi igramo, prijavo smo videli na internetu in smo si rekli, gremo probat! Od Zlate deke pričakujemo vse Skupina MoonArt javnosti, predvsem pa kranjski publiki. Od Zlate deke ne pričakujemo ničesar, kar si želimo, je, da se pokažemo, kdo smo in kaj igramo, to bi bilo to. Bralci lahko obiščejo internetno stran www.piknik.so-fov.org, kjer lahko poslušajo naš demo posnetek in sami ocenijo, ali nas je vredno priti poslušati ali ne. Festivalov se pogosto udeležujemo, najvažne-je za nas pa je, da ljudje v naši glasbi uživajo. Vsi ste vabljeni na koncert, ne bo vam žal, počutili se boste "fajn", potrudili se bomo, da bomo vsi skupaj eno." Za vse, ki niste prišli na dva predizbora, je skrajni čas, da pridete poslušat te mlade ustvarjalce na 9. Tradicionalni študentski piknik, ki bo 27. maja letos, lokacija je zaenkrat še skrivnost, zanjo pa boste pravočasno izvedeli. Prisrčno vabljeni! Tekoči izzivi Oprostite! Tako bi se verjetno morala začeti ta kolumna. E, pa se ne bo. Stavka: "Beno, pazi kaj pišeš," nočem slišati. Oziroma potem nočem pisati. Je pa res eno dejstvo. Lahko potolažim vse novinarje tega sveta, ki imajo podobno majhne kolumne kot jaz. Ljudje jih berejo. Bravo ljudje. In za kaj gre? Na sredini seji mestnega sveta MO Kranj je kolumna dobila svojo predstavitev pred vsemi svetniki. Predstavili so jo tisti, ki jim ni všeč, če človek kaj napiše. Če pa slučajno diši še po njih, to že kliče na odgovornost. In tako bom moral pisno pojasnjevati, kaj me je navedlo k pisanju kolumne pred štirinajstimi dnevi (objavljeno dne 11. aprila 2003). Župan pa bo moral povedati, kaj bo naredil za zaščito dobrega imena občine. Meni se zdi dogovor dober. Župan bo zaščitil občino, jaz pa vas bralce, da boste izvedeli, kako se razvija naša ljuba občina. Upam samo, da ne bom rabil na vsako sejo mestnega sveta nositi članke, ki jih mislim objaviti. Potem bodo vzeli rdeč kuli, popravili in jaz bom miren, dokler se ne bo javil nekdo iz komunale, ker sem napisal, da nimamo sredi Kranja javnega WC-ja in se lahko olajšaš le v grmu Prešernovega gaja. Pa adijo, Gorenjska. TRADICIONALNO DRUŽABNO SREČANJE 30. april od 20:00 ure daNe (zabava ob kreau z veličastnim ogn 01 maj od 09:00 ure dalje Brni SUCT GOREMSHIH JIOOIKATOV Brezplačni avtobus ob 20:00 in 21:00 izpred hotela Crtir», odhod ob 2400 in 24:30 uri (Andrej Žifrarb Victory šofov www.iDrpv.Drg/lmaj-5vjast Drugačni otroci odraščajo med vrstniki Pred dvema letoma je zakonodaja tudi pri nas omogočila, da lahko starši svoje otroke s posebnimi potrebami vključijo v redne osnovne šole. V osnovni šoli Orehek so temu s projektom Korak k sončku med prvimi utrli pot. Otroci s "primanjkljaji" so se doslej šolali v specializiranih ustanovah, ki so tudi najbolje usposobljene za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Toda večina staršev si želi, da bi se njihov otrok razvijal in odraščal v domačem okolju skupaj z vrstniki. Zavedajo se sicer njegove posebnosti in večinoma vedo, do katere mere bo lahko napredoval, prav tako pa se jim zdi pomembno, da se druži z zdravimi vrstniki in v normalnem okolju čim bolj izgublja grenki občutek svoje zaznamovanosti. "Kljub temu, da so si pri nas posamezniki in društva dolgo prizadevali, da bi sprejeli zakonodajo, ki bi omogočila vpis kakorkoli prizadetim otrokom v redne šole, so se nam taki otroci - otroci z odločbo o usmeritvi ali otroci z odobreno dodatno učno pomočjo - kar "zgodili"," pravi Ivka Sodnik, ravnateljica Osnovne šole Orehek. "Po sprejetju zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami še vedno nimamo potrebnih podzakonskih aktov, ki bi strokovnim delavcem v rednih šolah pojasnili nastale dileme. Pokazalo se je tudi, da smo se začeli prepozno izobraževati za delo s temi otroki, po šolah nimamo ustreznih učnih pripomočkov, stike s specializiranimi ustanovami navezujemo počasi in pogosto v vzdušju medsebojnega nezaupanja." Veveriček gre v šolo Danes je že vrsta šol, ki imajo v razredih kakega otroka s posebnimi potrebami, učitelji pa ugotavljajo, da jim še manjka znanja za delo z njimi, da bi bilo lažje, če bi bilo v razredu s takim otrokom manj otrok, razen tega pa manjka tudi posebnih pripomočkov. Osnovna šola Orehek ima v svoji podružnici v Mavčičah slabovidno deklico, ki učno lepo napreduje in bi bilo škoda, če bi morala zaradi svoje drugačnosti v zavod. Da lahko enako kot vrstniki sledi pouku, pa je potrebovala elektronsko povečevalo, pripomoček, ki so ji ga omogočili donatorji v dobro- delni akciji, čeprav bi pričakovali, da bodo takšni in drugačni pripomočki otrokom s posebnimi potrebami zagotovljeni avtomatično. V prihodnje bo treba poskrbeti tudi zanje, kar pa je drago, zato jih najbrž ne bo kupovala ravno vsaka šola, pač pa bodo šolske oblasti verjetno v določenem okolju določili eno šolo, ki bo sprejemala otroke s posebnimi potrebami. Vključevanje teh otrok prinaša šolam vrsto problemov, vendar to že dolgo ni več vprašanje, jih vključevati ali ne, pač pa kako. Takšni otroci se povsod v svetu vpisujejo v redne osnovne šole, torej je zgledov dovolj, vsekakor pa je treba to storiti tako, da je otrokom v korist, smo slišali na posvetu, ki ga je pripravila Osnovna šola Orehek, povabila pa vrsto uglednih strokovnjakov. Tako je dr. Marija Kavkler s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše govorila o učnih težavah otrok s posebnimi potrebami, Andreja Trtnik Her-lec o njihovem vključevanju, Lea Suc o prilagoditvah in pripomočkih za te otroke, mag. Franc Prosnik o sprejemanju drugačnosti, Suzana Špendal s kranjske enote zavoda za šolstvo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, dr. Andreja Barle Lakota z urada za šolstvo in Judita Kežman Počkaj, državna sekretarka na šolskem ministrstvu pa o novostih v zakonodaji. Posvet so pripravili natanko ob desetletnici, odkar se je na Orehku (takrat je bila šola še podružnica do 4. razreda) začel projekt Korak k sončku., Njego- Prizorz delavnic ob 10-letnici projekta Korak k sončku. va idejna "mati" je učiteljica Tatjana Stular, ki je s takratnimi tretješolci začela s projektno nalogo o drugačnosti. Spoznavanje drugačnih vrstnikov "Kako pa naj otroci spoznajo drugačne vrstnike, če jih nikjer ne srečajo," se je takrat spraševala Štularjeva in svojim učencem omogočila, da so jih spoznali. "Koncept projekta je povezan z izdajo slikanice Veveriček posebne sorte pisateljice Svetlane Makarovič in ilustratorja Marjana Matička, ki učence spodbuja k razmišljanju o drugačnosti. Idejo o poznavanju drugačnosti je tedaj podprla Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček. Otroci so sami načrtovali dejavnosti. Kje se začne oviranost? Obiskali so porodnišnico, se pogovarjali z zdravniki, terapevti, specialnimi pedagogi. Srečevali so se starši drugačnih vrstnikov, z vrstniki samimi po zavodih in domovih, sklepali so prijateljstva, spoznavali drugačnost iz knjig. Ko smo začenjali s spoznavanjem drugačnosti, sem upala, da bodo ta projekt prevzeli tudi v drugih šolah, a tudi v sanjah si nisem predstavljala, da bo to gibanje zajelo dvesto slovenskih šol. Uspelo nam je narediti veliko korakov k sončku. Eden pomembnejših je bil leta 2000, ko je bil sprejet zakon, ki otroke s posebnimi potrebami vključuje v redne osnovne šole. Kako simbolično, da se je zgodilo ravno na Veve-ričkov sedmi rojstni dan, da smejo veverički posebne sorte sedaj hoditi v šolo skupaj z ostalimi vrstniki. Del zaslug za ta korak zagotovo pripada tudi našemu projektu." Projekt pa se nadaljuje. Letos so mu dali naslov Veveriček gre v šolo, sodelovali pa so vsi učenci šole na Orehku in v povezavi s številnimi zunanjimi instutucijami spoznavali drugačnost. Letošnji projekt so zaokrožili z delavnicami, v katerih so otroci ustvarjali, se seznajali z govorico rok, učili ravnanja z invalidskim vozičkom, izpopolnjevali socialne veščine, govorili o vseh oblikah drugačnosti in se skozi njihovo spoznavanje učili spoštovanja do sočloveka. "Sprejemanje in razumevanje vsakršne drugačnosti je potekalo zelo spontano in naravno, otrokom pa je druženje z vrstniki s posebnimi potrebami postalo del njihovega vsakdana. S projektom smo v naši šoli že ustvarili prijetno socialno klimo za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. Otroci, ki so k nam že vključeni, pa se počutijo lepo in zaželeno," pravi Tatjana Stular, ki je tudi sama mama enega od "veveričkov posebne sorte". Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Prisežem, da se bom izvlekla Kaj ostane ženski, ki na pragu štiridesetih z doraščajočo hčerko ostane tako rekoč na cesti? V Sašinem življenju gre že šesto leto navzdol, sedaj je odločena, da se mora iztrgati iz začaranega kroga napačnih odločitev. Saša je ženska pri štiridesetih, s trinajstletno hčerko, brez službe in stanovanja. Ta čas sicer še gostuje v stari stanovanjski hiši v bližini Kranja, a ji je stanodajalec že odpovedal. Mrzlično išče drugo podnajemniško stanovanje, doslej žal zaman, saj vsakdo pričakuje predplačilo in najemnino vsaj petdeset tisočakov mesečno, Saša pa lahko plača kvečjemu trideset. Prijavila seje tudi na čakalno listo za občinsko socialno stanovanje. Prejšnjič je odpadla, ker nima urejene preživnine. Leto dni je mimo, kar ima vloženo na sodišču, vendar sodni mlini pač počasi meljejo. Razmišlja tudi o možnosti, da bi kandidirala za najem neprofitnega stanovanja. Saj ne potrebujem velikega, le majhno garsonjero ali sobo s kuhinjsko nišo in sanitarijami, dopoveduje sebi in tistim, pri katerih išče pomoč v svoji stiski. Sedaj namreč tega razkošja nima, stranišče je zunaj, s hčerjo se umivata v kuhinji, da o miših, ki so se naselile v njunem skromnem domovanju, niti ne govorimo. Sašine težave so se začele pred šestimi leti, koje pri reorganizaciji podjetja postala tehnološki presežek. Znašla seje na zavodu za zaposlovanje, potem pa našla službo za določen čas. To je z vmesnim podaljševanjem obdržala dve leti, nato se je znova Znašla na borzi dela. Pol leta je imela službo prek javnih del, sedaj pa je že drugo leto spet na zavodu. Občasno dobi kako delo na črno, da s hčerjo laže preživita. Nadomestila namreč ni več, le majhen znesek socialne pomoči, pridobila je tudi otroški dodatek, vendar pod pogojem, da ureja preživnino. Stalne službe ne dobi. Čeprav ima srednješolsko izobrazbo, ni povpraševanja po njenem profilu, v vsaki službi poleg šole terjajo še dodatna znanja. Oddala je že veliko prošenj, toda ponudba brezposelnih je velika, delodajalci pa tudi niso najbolj veseli delavcev po štiridesetem. Voljna sem se izobraževati, zatrjuje Saša, ki na zavodu obiskuje svetovalca, teh pa se je na zavodu v času, odkar je brezposelna, zamenjalo že lepo število. Ko je ostala brez dela, so se začele tudi njene stanovanjske težave. Takrat sta se razšla z dolgoletnim partnerjem. Ta je po smrti staršev prodal podedovano stanovanje in odšel v tujino. Predtem je sicer obljubil, da bo zanjo in za hčer kupil majhno Nagradili prostovoljce Rdečega križa Škof ja Loka - Število članov Rdečega križa v vseh štirih občinah škofjeloškega območja sedaj znaša 6.591, višina pobrane članarine pa skoraj 2,4 milijona tolarje, v skupno 19 krajevnih odborih. Lani so organizirali 12 zdravstvenih predavanj, 14 srečanj starejših krajanov, prostovoljci so obiskali prek 750 starejših, bolnih in osamljenih ljudi. Krvodajalskih akcij se je udeležilo skoraj 3000 darovalcev. Osem otrok je lani letovalo na Debelem rtiču brezplačno, 12 pa z minimalnim prispevkom staršev. Kar 88 so jih obdarili ob novem letu, otroci pa so letovali še v Savudriji, v Marindolu, srednješolci so se udeležili tabora. Lani so poskrbeli tudi za enega brezdomca, izdali 55 pre-hrambnih paketov, 341 zavitkov pralnega praška, 26 občanom so pomagali s plačilom računov, 20-krat so posredovali rabljeno # # Dobrodelna akcija GORENC GORENCU Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroci. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoč tolarjev. Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece, prostovoljne prispevke zbiramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenj- pohištvo. Organizirali so več akcij, kot so Umetniki družinam, Drobtinica, Pomagajmo Maticu brati in Pomoč družini Kristan, veliko podjetij je pomagalo s svojimi izdelki. Območno združenje RK Skorja Loka je na občnem zboru podelilo 21 nagrad za dosedanje delo v humanitarni organizaciji. Najvišje priznanje, zlati znak RK, je prejela Marija Savli. Na sliki skupaj z Marjeto Žagar. Boštjan Bogataj stanovanje, vendar iz tega ni bilo nič. Dal ji je le nekaj denarja, ki ga je potrošila kot enoletno predplačilo za prvo podnajemniško stanovanje. Po letu dni, ko naj bi ji stanodajalec podaljšal pogodbo, bi morala plačati za pol leta vnaprej, vendar-ni imela denarja in lastnik ji je stanovanje odpovedal. Zatem sta se s hčerko preselili v sobo s souporabo kopalnice na podeželje, vendar je tudi tu doživela odpoved. V stiski je sprejela sedanje stanovanje, kjer je lastnik namesto plačila zahteval le pomoč v gospodinjstvu, kar je nekaj časa šlo, potem pa je za najem in stroške raje začela plačevati. Podnajemniške pogodbe pa nista sklenila, zato je sedaj nemočna, ko ji je "črno" podnajemniško razmerje odpovedano. Do konca meseca še lahko ostane v hiši, medtem pa mrzlično išče rešitev. Upa, da trajnejšo kot so bila njena sedanja razmerja. Medtem ko je tako rekoč na cesti in ji obup že načenja zdravje, opazuje, koliko stanovanj je praznih. Lastniki jih nočejo oddati ali pa pričakujejo visoke najemnine, česar pa si brezposelna ženska z odraščajočo deklico ne more privoščiti. Če k svoji materialni stiski prišteje še vsa ponižanja, ki jih mora požreti zaradi svojega položaja, je njena stiska popolna. Toda izvlekla se bom, je odločena. Noče živeti kot ciganka, hoče delati, spodobno stanovati in svoji hčerki privoščiti boljše življenje, kot ga imata sedaj. Danica Zavrl Žlebir skem glasu 31. decembra 2002. Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavrl Žlebir. ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano." Z nami je Sladžan Umljenovič z Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča. Tisti, ki niso še nikomur pomagali, zamujajo najlepše trenutke v življenju. Občutek, da si nekomu pomagal, je nepopisen." Z nami je tudi Aleksander Mežek iz Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le, da daješ." Denar za pripomočke, ki jih potrebuje Žan Komac z Bodešč, smo že zbrali, nadaljujemo pa z zbiranjem prispevkov za ostale otroke. Nakažete jih lahko: - za Aleksandra, Emino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555). - za Zorana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen). www.teden-mladih.com f7t\ fik (£) Jffk kranj-9-17-5-2003 %.^eej# M ^*WkW \S3r oraanizator-Cer,ter mladih //soorganizator-Kiub študentov Kranj ^^^^m^^T ^B^^ soorganizator-Art Center Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA Prvomajski dnevi naj bodo praznični V naravo bomo šli in nabrali travniških in gozdnih zelišč, ki vsepovsod bujno poganjajo in tudi cvetijo. Beluši na vrtovih so že pokukali na plan in pri zele-njavarjih se tudi že dobe. Naš dunajski znanec, kuhar svetovnega slovesa, Andrej Šegš, je posebej za Gorenjski glas pripravil nekaj prazničnih receptov, ki jih bomo vključili v naš tedenski jedilnik te dni. In ne pozabite na prvomajski kolač! Prvi maj je velik praznik, delavski praznik. Kremna juha iz čemaža Potrebujemo 30 g čebule, 50 g masla, 40 g moke, tri četrt li- tra goveje (čiste) ali zelenjavne juhe, 150 g čemaža, 1 dl sladke smetane, 1 strok česna, sol, poper; rezina črnega kruha, malo Cekinovega mediteranskega olja z okusom česna. Čebulo nasekljamo in popraži-mo na maslu, dodamo moko, dobro premešamo in zalijemo z juho. Pustimo 10 minut počasi vreti, dodamo oprane in narezane liste čemaža, sesekljan strok česna, posolimo, dodamo poper iz mlinčka in dodamo smetano. Juho pustimo še 5 minut vreti, nato jo s paličnim mešalcem zmiksamo. Črn kruh narežemo na kocke in jih opražimo na čes-novem olju (zahtevajte ga v vaši Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: kremna juha iz čemaža s popečenimi kockami (krutoni) črnega kruha, nadevani puranovi zrezki v pikantni omaki z basmati rižem, solata, tiramisu. Večerja: narezek s šunko, siri in polnjenimi jajčki, črn kruh, vino ali pivo. Ponedeljek: Kosilo: zelenjavna juha, piščančeva bedra v marinadi, zelena solata z jajcem. Večerja: zdrobov štrukelj s skuto, sadni sok. Torek: Kosilo: vampi po tržaško, pire krompir, motovileč v solati. Večerja: palačinke z orehovim nadevom, slivov kompot. Sreda: Kosilo: pomladanska juha, mesni polpeti s čemažem, zelena solata s krompirjem. Večerja: makaronsko meso s parmezanom, zelena solata. Četrtek - 1. maj, Praznik dela: Kosilo: timijanova kremna juha z olivnim prepečencem, prekajen losos z zelenimi beluši in omaka iz divjih zelišč, zelena solata, prvomajski kolač. Večerja: meso z žara, kisle kumarice, vložene paprike, ajvar, čebulni kruh. Petek: Kosilo: ribji fileji na žaru, zelena solata s krompirjem, sadni kolač. Večerja: zelenjavni zrezki s sirom, zrnat kruh, bela kava. Sobota: Kosilo: goveja juha z jetrnimi cmočki, svinjski ali goveji zrezki v omaki z zelenim poprom, maslen krompir, zelena solata. Večerja: opečena posebna salama ali hrenovke, zrnat kruh, redkvice, jogurt. trgovini, izdelujejo ga v Oljarici v Britofu pri Kranju). Juho nali-jemo na krožnike in posujemo s krutoni (s kockami iz črnega kruha) ter serviramo. Prekajen losos z beluši in omako iz divjih zelišč 150 g regrata, kislic, listkov marjetic, čemaža, mlade špi-nače, malo drobnjaka; omaka: 3 žlice oljčnega in 3 žlice orehovega olja, 3 žlice medu akacije, pol kozarčka (1/16 1) malinovega kisa in ravno toliko čiste juhe, 1 žličko dijonske gorčice, sol, poper iz mlinčka, 12 zelenih belušev, 8 kosov prekajenega lososa. Zelene beluše očistimo, jim odrežemo lesene dele, olupimo ter skuhamo v slani vodi. Pazite, da ne bodo premehki in razku-hani. Damo jih v hladno vodo, da obdržijo zeleno barvo, nato jih zavijemo v lososa (3 beluši v 2 rezini lososa). Zelišča očistimo, operemo, od-cedimo in drobno nasekljamo. Iz olja, medu, kisa, juhe in gorčice naredimo omako, dodamo nasek-ljana zelišča, poper iz mlinčka, po potrebi dosolimo in dobro pomešamo. Na krožnik položimo lososove zavitke, jih polijemo z zeliščno omako, okoli pa posujemo cvetke marjetic, trobentic, regrata in vijolic ter ponudimo. Cvetovi so čudovita užitna dekoracija! K tej dobroti iz belušev g. Šegš priporoča rumeno rebulo Brandulin iz Goriških Brd. Artičoka proti žolčnim kamnom Čemaž je uporaben v celoti. Tiramisu je odlična sladica. Tiramisu 750 ml močne hladne kave, 4 žlice vinjaka, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 250 g mascarpone, 3 žlice sladkorja v prahu, 250 ml stepene sladke smetane, 16 do 18 kosov baby piškotov, 2 žlici kakava v prahu. Kavo in vinjak zmešamo v skledi. Rumenjake in sladkor v prahu dobro penasto stepemo in dodamo mascarpone, dobro premešamo, dodamo stepeno smetano in jo na rahlo s kuhal-nico vmešamo. Beljake stepemo v trd sneg ter ga prav tako narahlo vmešamo v maso. Piškote enega za drugim pomočimo v kavo, pustimo, da se odtečejo ter z njimi pokrijemo dno modela (najboljša je štiri-oglata steklena ali porcelanasta posoda), na piškote damo maso smetane (polovico) in ponovimo postopek. Gornji del poravnamo in bogato posujemo s kakavom. Sladico dajte za 2 uri v hladilnik, da lepo strdi in prepoji. Pred serviranjem lahko tiramisu dekoriramo z jagodami ali malinami ter ponudimo kar v posodi tako, da si vsak sam postreže z žlico. Artičoka izhaja iz rodu bodečih osatnic ter preseneča z okusom in zdravilnimi lastnostmi, ki so blagodejne predvsem za žolčnik, jetra in prebavila. Pri tem je najbolj aktivna snov grenčnina cinarin, ki ob podpori magnezija in železa, nekaterih vitaminov B skupine, organskih kislin, beljakovin in mnogih drugih sestavin spodbuja v jetrih ra/strupijanjo in izločanje žolča ter preprečuje nastajanje žolčnih kamnov. Artičoka spodbuja prebavo predvsem maščob, deluje diuretično, spodbuja samoočiščevalne mehanizme v telesu nasploh, ameriški znanstveniki pa so ugotovili tudi to, da vsebuje kofeinu podobne sestavine in naj bi bila zato odlična hrana ali pa vsaj spodbuda za možgane. Poleg tega artičoka uravnava tudi krvni sladkor, znižuje holesterol in raven trigliciri-dov v krvi in tako pomaga ob primerni hrani in življenjskem stilu pri preprečevanju civilizacijskih bolezni, krvnega obtoka in srca, poapnenja žil, srčne aritmije. Katja Dolenc W primorje gradbinec gip OBVESTILO SPOROČAMO VAM, DA JE OD 28. APRILA 2003 NOVI SEDEŽ DRUŽBE: GRADBINEC GIP, gradbeništvo, d.o.o. NAZOR JEVA 1, 4000 KRANJ, VSE TEL. IN FAX ŠTEVILKE OSTAJAJO NESPREMENJENE TEL: 04 271 10 00 FAX.: 04 271 10 15 e-mail: info@gradbinec-gip.si - NA NOVI LOKACIJI DELUJE VODSTVO, MARKETING IN FINANČNO PODROČJE - SEDEŽ GRADBENE OPERATIVE, BETONARN IN GRAD. OBRATOV OSTAJA NA OBSTOJEČEM NASLOVU, POLICA 25, 4202 NAKLO, VSE TEL. ŠTEV. OSTAJAJO NESPREMENJENE, NOVI FAX.: 04 271 10 39 Deset nasvetov za oblikovanje dolgih las Dolgi lasje so lahko zelo lepi in imeniten okras ženstvenosti, ki pa ravno tako potrebujejo svojo nego in primerno urejanje pričeske. Zaradi stalne bojazni, da se lahko začno cepiti, jim je potrebno postriči konice vsaj enkrat na dva meseca, da se okrepijo. Ob skrbni negi in umivanju las s primernimi šamponi je potrebno skrbeti tudi za prehrano, ki zelo vpliva na lesk, živost, voljnost in "počutje" las, ob hrani pa je izreden dejavnik tudi psihično počutje. Marsikoga so ob slabih dnevih lasje celo boleli. Od modnih frizerjev, stilistov in vizažistov iz angleške revije YourHair smo povzeli deset nasvetov pri oblikovanju pričesk za dolge lase, ki vam bodo pomagali do dobrega izgleda. 1. Redno uporabljajte najbolj kvalitetne proizvode, ki si jih lahko privoščite. 2. Preden si začnete sušiti lase s fenom, jih še mokre oz. vlažne poškropite s sijočim sprejem, da jih boste zaščitili pred vročino. 3. Za res lepe kodre na skodra-nih laseh uporabite kremasti balzam in ga počešite skozi lase, vendar ga pri tem ne spravite dol. 4. Uporabite dvojne zaponke ali umetne lase, da povišate vaš stil in daste lasem večji volumen. 5. Prekrižajte vaše lasnice eno čez drugo, da ostanejo na mestu. i 1» •* 6. Preden oblikujete lase, jih nežno poškropite z lasnim sprejem. 7. Če si lase barvate doma, se prepričajte, da razmažete barvo po vsej dolžini las. 8. Zapomnite si, da vaši lasje samo zaradi tega, ker so dolgi, ne potrebujejo več preparatov. 9. Kolikor časa so korenine vaših las čiste, si lase lahko osušite na hitro. 10. Uporabljajte specializirane šampone, ki so primerni za določeno vrsto las. Ob nasvetih vam predstavljamo nekaj zelo klasičnih pričesk za dolge lase, ki so dokaj preproste, elegantne in nevpadljive. Katja Dolenc 5 razlogov, zakaj naročiš Gorenjski glas: 1. Naročiš se maja in ga brezplačno prejemaš do konca 2. Gorenjski glas piše o mladih za mlade: v petek: v torek: Odraslim vstop prepovedan 3. Vsak teden priloženo TV Okno 4. Vsak mesec priložena revija 5. Vsako leto prejmeš letopis Gorenjska Ime in priimek: Naslov: ' če si nam zvest vsaj leto dni Podpis: Gorenjski glas naročiš s tem kuponom. Ob 55 letnici Gorenjskega glasa bomo novim naročnikom razdelili 55 majic Tedna mladih 03. Pohiti, da jih ne bo zmanjkalo. Za vas beležimo čas GORENJSKI Bogati in politiki ne čakajo Mnenje slovenske javnosti o zdravstvu je pokazalo, da sta največja problema vrste v čakalnicah in čakalne dobe. Tudi korupcija in privilegiji so moteči. Odgovorna sta država in ministrstvo za zdravje. Ljubljana - Nezadovoljstvo Slovencev s slovenskim zdravstvom je upravičeno. O njem se lahko prepričate skoraj v vsaki čakalnici, slednje pa potrjujejo tudi rezultati mnenjske raziskave z naslovom Mnenje slovenske javnosti o zdravstvu, ki so ga naročili Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in zdravniški sindikat Fides, opravila pa ga je Ninamedia. Telefonsko anketo so opravili konec februarja, anketiranih je bilo 1000 naključnih telefonskih naročnikov. Največje težave so čakalne dobe, tako je menila skoraj polovica vprašanih, in vrste v čakalnicah, kar je v svojih odgovorih navedlo dobrih 11 odstotkov anketiranih. Sledijo cene zdravstvenih storitev, količina sredstev, namenjenih zdravstvu, slaba organizacija dela in strokovnost. Kar 38 odstotkov vprašanih meni, da se je stanje v zdravstvu v zadnjih petih letih zelo poslabšalo, dobrih 40 odstotkov pa je bilo mnenja, da se ni niti poslabšalo niti izboljšalo. Vprašane (45,5 odstotka) zelo moti pomanjkanje časa zdravnikov, da bi se posvetili pacientu, sledita odnos zdravnikov do pacienta in neprijaznost. S slednjo ima izkušnje dobrih 8 odstotkov vprašanih. Brez pozitivnih izkušenj z zdravnikom in zobozdravnikom je 7,6 odstotka vprašanih, dobrih 58 odstotkov pa jih je menilo, da so bili pri zdravniku deležni prijaznosti. Zdravniki so si za odnos do pacientov in svojcev, zaupanje ter spoštovanje urnika prislužili povprečno oceno 3,5. Zgovoren je tudi podatek, da le 9 odstotkov vprašanih v zdravstvenem sistemu ni zaznalo nobenega problema. Pri pritožbah pa so Slovenci zelo zadržani, saj se je zaradi neustrezne zdravniške obravnave pritožilo le slabih 8 odstotkov vprašanih, med njimi večina zdravniku, sledita predstojnik bolnišnice in direktor zdravstvenega doma. Najpogostejši razlog, zaradi katerega se niso pritožili, je njihovo prepričanje, da se ne da nič spremeniti, skoraj 13 odstotkov pa ni Vedelo, kam naj se pritožijo. Vprašani so bili kritični tudi do korupcije, kar 60 odstotkov jih namreč meni, da je slednja velik problem v zdravstvu, neposredne izkušnje z njo pa je imel vsak deseti anketiranec. Skoraj 4 odstotke vprašanih je moralo zdravniku za opravljanje storitev ponuditi vnaprejšnje plačilo ali darilo, povprečna ponujena vsota je bila 35.500 tolarjev. Kljub dolgim vrstam v čakalnicah pa vsi le niso obsojeni na čakanje ali pa je njihova čakalna doba veliko krajša. Privilegiji v slovenskem zdravstvu so, največ jih imajo bogati, politiki in znanci zdravnikov. Dobrih 15 odstotkov vprašanih je namreč menilo, da jih imajo bogati, v približno 13 odstotkih pa politiki in znanci zdravnikov. Velik delež krivde za opisano stanje v slovenskem zdravstvu vprašani pripisujejo državi in ministrstvu za zdravje, sledijo pa zdravstveni zavodi, zdravniki in zavarovalnice. "Vesel sem, da smo zdravniki zbrali toliko po- DRUZINSKI NASVETI Gnezda za današnji čas (2) Še nikdar ni bila družina v tako težkem času, kot je današnji in prav zato je njena vloga še bolj pomembna. V družinah se vzgaja naša sedanjost in naša prihodnost. Starši smo veliko vsega, kar predajamo naprej našim otrokom, prinesli iz preteklosti - iz našega otroštva, od naših staršev. Zato je dobro, če se zavedamo, kaj smo prinesli in zakaj ravnamo tako, kot ravnamo. S tem, da se zavedamo svojih dejanj, čustvovanja in razmišljanja, lahko uvidimo, ali nam vse to prinaša zadovoljstvo in prave rezultate na področju vzgoje. Če nismo zadovoljni ali nam vzgoja postaja breme, se zamislimo nad tem, kar počnemo, kako reagiramo, koje otrok trmast, kako se pogovarjamo v družini. Mogoče bomo odkrili kakšen vzorec obnašanja, ki bi ga bilo potrebno spremeniti. Vzgoja naših staršev je bila dobra vzgoja. Vendar se časi spreminjajo in skupaj z njimi so se spremenile tudi naše družine. Tisto, na kar večkrat pozabimo, je povezanost v družini, ji pripadati. Mogoče je zdaj najprimernejši čas, da se vprašamo, zakaj je družina skupaj? Kaj nas druži? Na kakšen način vsak prispeva svoj košček, daje to varno gnezdo, ne pa gnezdo, ki se bo vsak trenutek podrlo? Poskusite napisati družinski načrt, v katerem napišeta s partnerjem zakaj sta skupaj in kako si predstavljata vajino gnezdo. Kaj si želita za vajine otroke, kakšni naj bi bili? Kako jih bosta vzgajala in kaj bo vsak prispeval za to, da bodo odrasli v srečne, samostojne ljudi? Vzgojo partnerjev je potrebno uskladiti, kajti za otroke je zelo škodljivo, če odraščajo ob dvojnih pravilih. Temu pravimo "dvotirna vzgoja". Predstavljajte si, da mora vlak voziti po dveh tirih, ki gresta vsak svojo pot. Ni čudno, da otroci v takšnih primerih poiščejo svojo, drugačno pot. Usklajevanje vzgoje je lažje, če imata partnerja tudi sicer dober medsebojni odnos, če si zaupata in se spoštujeta. Daje vse to lažje, je priporočljivo uporabljati še pravo mero egoizma, humorja, potrpežljivosti in hvaležnosti. Egoizem zato, da znamo na zdrav način poskrbeti zase in za svoje potrebe. Humor olajša vsakodnevne napetosti, če ga ne uporabljamo kot orožje oziroma kot sarkazem. Potrpežljivost je mati modrosti in včasih se sprašujem, kdo je oče, če je potrpežljivost mati? Mogoče je to čas, ki pomaga potrpežljivosti, da postajamo modrejši. Vsekakor pa so to izkušnje. Življenje so učne ure, ki jih živimo kot starši štiriindvajset ur na dan. To je šola, v kateri otroci ustvarjajo svoje starše, starši pa pomagajo pri ustvarjanju otrok. V vsaki šoli imajo različne predmete in mogoče je lahko skupen predmet za vsako družino pisanje družinske kronike, načrtov za skupno življenje, iskanje poslanstva in ciljev družine. Le kaj bi počeli ta vikend? Mogoče je čas za veliko družinsko kosilo, z babicami in dedki in z vsemi, ki jih pogrešamo v vsakodnevnem hitenju? Zdravniki uživajo med pacienti precejšen ugled, zanje pa imajo premalo časa. guma in si postavili ogledalo. Odstotek ljudi, ki menijo, da korupcija v slovenskem zdravstvu je, je previsok, saj tega pojava med zdravniki ne bi smelo biti. Za zdravnika je nedopustno, da za svojo storitev sprejme plačilo, kajti za svoje delo je plačan. Čakalne dobe in čas, ki ga zdravnik lahko nameni bolniku, pa nista v naših rokah, saj bi slednje morala urediti država z ustrezno zdravstveno politiko," je na predstavitvi rezultatov mnenjske raziskave dejal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, dr. med.. Po besedah predsednika Zdravniške zbornice asist. mag. Marka Bitenca, dr. med., imajo zdravniki zelo omejen čas za obravnavo posameznega bolnika, zaradi dnevnih pritiskov v čakalnicah pa so že žrtvovali del poklicne avtonomije. "Bolniki še vedno hodijo v ambulante ob 7. uri, čeprav po 'raportu' ob 8. uri začnemo z ambulanto uro pozneje. Niti bolnikov niti zdravnikov za spremembo ni nihče vprašal," je še dodal Bitenc. In kaj menijo vprašani o zdravniških plačah? Da so dokaj spodobno plačani. Povprečna zdravniška plača? Zdravnik specialist z več kot dvajsetletnimi izkušnjami zasluži 504.000 tolarjev bruto. Renata Skrjanc, foto: R. S. Prevelike ambicije vzrok bolezni Dobro obiskano predavanje mednarodno priznanega bioenergetika Zdenka Domančiča. Izkupiček od vstopnine je v celoti namenil ljubljanski Pediatrični kliniki. Ljubljana - Društvo za mentalno higieno in mejne znanosti Le-muria je minuli torek v dvorani Cankarjevega doma pripravilo predavanje mednarodno priznanega bioenergetika in zdravilca Zdenka Domančiča z naslovom Neslutene sposobnosti človeka. Domančič, ki se z zdravljenjem ukvarja že četrt stoletja, zadnjih osem let pa živi in dela v Kranjski Gori, je več kot tri ure odgovarjal na številna, tudi provokativna vprašanja občinstva. Domančiču so se že v mladosti dogajale stvari, zaradi katerih si je želel spoznati možnosti z druge strani zavesti, potem je preučeval tudi filozofijo in religijo ter metode zdravljenja, katerih rezultati so bili pogosto presenetljivi. Postavil je svojo metodo zdravljenja z bioenergi-jo, s katero je pomagal že več kot milijon bolnikom. Na otoku Ugljanu je imel kliniko, v kateri je delovala ekipa šestdesetih sodelavcev s celega sveta, ves čas Zdravniški nasveti Kranj - Veseli smo vaših vprašanj za zdravniške nasvete, saj z odgovori ne ustrežemo le tistim, ki sprašujete, ampak tudi vsem, ki imajo podobne zdravstvene težave. Zdravnika svetovalca sta Metoda Košiček, dr. med., in prim. mag. Slavko Popadič, dr. med. Vaša vprašanja sprejemamo tudi v prihodnje, pošljete jih lahko na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'zdravniški nasveti'. Stara sem 54 let in pri 160 centimetrih tehtam 62 kilogramov. Opravila sem slikanje skeleta obeh kolen. Pri tem so se v skeletu levega kolena pokazale artrotične spremembe, ki jih spremlja izrazitejša femuropatelarna artroza. V desnem kolenu so ugotovili lažjo femuropatelarno artrozo. V strukturi pomembnejših sprememb ni bilo videti. Prosim vas za strokovni nasvet, kaj naj storim pri omenjeni diagnozi in kakšno je zdravljenje omenjenih težav, saj moram na ortopeda čakati do septembra. Bralka Maruša Artroza (oste-oartroza) je degenerativna bolezen sklepov in pripadajočih struktur, mišic, tetiv in veziva, ki jo spremljata bolečina in motena gibljivost. Je najpogostejša bolezen sklepov in vzrok delovne nezmožnosti ter invalidnosti. Pojavlja se po 40. letu starosti in prizadene tako ženske kot tudi moške. Pri ženskah se artroza ponavadi pojavi pred menopavzo in v menopavzi, prizadeti pa so majhni sklepi rok in ponavadi kolena. Pri rentgenskem slikanju so najprej vidne spremembe na hrustancu in kosteh, ki so v poznejših letih pogostejše. Hrustanec sklepov, razen na periferiji, nima svojih žil, zato hrano in kisik dobiva preko tekočine sklepov ter sosednjih žil subhon-dralnih kosti. Posledica so manjša odpornost hrustanca in zgodnje degenerativne spremembe na sklepih, ki še nimajo kliničnih znakov. Kadar hrustanec izgubi elastičnost, težave preidejo tudi na kost, pojavijo se omejenost funkcije sklepa zaradi kostnih izrastkov in bolečine. Vzrok artroze večinoma ni znan, na razvoj bolezni pa lahko vplivajo prisilna drža pri delu, dedne nepravilnosti sklepov, na primer izpah kolkov, presnovne bolezni ... Osteoartrozo kolena pogosto spremljajo težave pri hoji po stopnicah. Rentgensko slikanje v vašem primeru potrjuje to bolezen. Zdravljenje naj bi bilo usmerjeno v vračanje funkcionalne sposobnosti in odpravo bolečin, če so prisotne. V bolečinski fazi so priporočljivi mirovanje, vaje, masaža in analgetiki. V težjih primerih se zdravniki odločijo tudi za proti-bolečinske blokade z anestetiki in kortikosteroidi. Med rehabilitacijo je zaželena tudi talasoterapija v toplicah, s pomočjo najsodobnejše kirurgije pa kirurgi lahko opravijo tudi presaditev lastnega hrustanca vzgojenega v laboratoriju, slednje zelo uspešno delajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Včasih je potrebna celo prekvalifikacija in sprememba delovnega mesta. Po podatkih, ki ste jih navedli, menim, da v vašem primeru to ni potrebno. Nujno pa morate opraviti pregled pri ortopedu. Prim. mag. Slavko Popadič, dr. med. Bioenergetik Zdenko Domančič. pa sodeluje tudi s predstavniki uradne medicine. Svoje znanje prenaša na svoje učence, v Sloveniji jih je že okoli 600 in v kratkem bodo izobraževanje končali tudi prvi diplomanti, ki bodo lahko samostojno zdravili, zdravilec pa je tudi njegov sin Stipe. Za seminarje skrbi društvo Lemuria, naslednji se bo začel sredi maja. Domančič je tudi med Slovenci dobro znan, njegove skupinske bioterapije so zasedene že mesece vnaprej, mesečno pa sprejme okoli 750 bolnih ljudi. Na predavanju je večkrat poudaril, da je bolezen posledica prevelikih in neizpolnjenih ambicij, razkoraka med željami in možnostmi. Če so naše želje nerealne, vsak dan preživimo v stresu, če pa smo zadovoljni z majhnim, imamo vsak dan dovolj razlogov za zadovoljstvo in prav v takem premišljevanju leži po Domančičevem prepričanju ključ našega zdravja in bolezni. "Uskladite svoje želje, ki.so pogosto želje vašega ega, z danimi možnostmi!" Nasprotniki mu očitajo, da za njegovo metodo zdravljenja ni ustrezne znanstvene razlage, Domančič pa jim odgovarja, da v njegovem primeru ne gre za nikakršen presežek nenavadne in čudežne energije, saj je le medij, posrednik prenosa energije iz narave na bolnega človeka, ki obvlada tehnike, kako jo vzeti iz narave. "Uporabljam bioenergijo, Kitajci ji pravijo či, znanost in medicina pa zanjo uporabljata izraz bioplazma, ki je najpomembnejši del naše krvi. Bioplazmo lahko v neskončnih količinah jemljemo iz narave in jo kot posredniki dajemo organizmu. Kajti vedeti moramo, da bolnemu organizmu manjka prav bio- plazme," je dejal Domančič in marsikoga od 1400 udeležencev predavanja presenetil tudi z izjavo, da pri zdravljenju ne deluje na bolni del telesa, ampak na zdravega, ki ga okrepi, da slednji lahko premaga bolezen. S svojo terapijo spodbudi imunski sistem, da začne proces samozdravljenja organizma. Ob tem je poudaril, da mora bolan človek spremeniti tudi način premišljevanja in življenja, saj je prav bolezen dokaz, da ni živel prav. "Pri svojih terapijah raziščem vzrok in se šele potem ukvarjam s simptomom, uradna medicina pa se ukvarja predvsem s simptomi, ne odpravi pa vzroka." K Domančiču prihajajo predvsem težji bolniki, ki ob omejenih možnostih uradne medicine vidijo možnost tudi v komplementarnem zdravljenju. Po Domančičevih besedah ljudje skrbimo za redno čiščenje telesa, pozabljamo pa na duhovno raven, zato je še posebej pomembno, da slabe življenjske izkušnje in dejanja, ki so nas prizadela, čim prej izločimo iz svojega miselnega sveta. "Zelo pomembno je, da se tega osvobodimo, kajti v nasprotnem primeru bomo zagotovo prej ali slej zboleli. Poleg tega se izogibajte genetsko spremenjeni hrani in si privoščite dovolj počitka. In delajte dobro drugim ter pazite, kaj mislite, kajti tako potem tudi ravnate, slednje ustvarja navade, ki oblikujejo značaj, ta pa je naša usoda," je poudaril Domančič. Na vprašanje, kakšen naj bo zdravilec, pa Domančič kratko odgovarja, da mora zaupati vase, biti stabilen in imeti pošten odnos do ljudi in življenja. Renata Škrjanc, foto: R. Š. Rupprath zadovoljen s pripravami v Radovljici "Zelo smo zadovoljni, tako z namestitvijo v hotelu kot s pogoji za trening. Vse je zelo blizu, tu imam svoj mir," je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal nemški svetovni plavalni rekorder Thomas Rupprath ob zaključku priprav v radovljiškem olimpijskem bazenu. ROKOMET Radovljica - Do nemškega plavalnega prvenstva, na katerem se mora Thomas Rupprath kvalificirati za svetovno prvenstvo v Barceloni, je še mesec dni. Upa, da si bo v disciplini 100 metrov delfin priplaval zlato medaljo in ubranil naslov svetovnega prvaka. Letošnjo sezono ocenjuje za težjo od lanske, saj bodo poleg Evropejcev nastopili tudi zelo kakovostni ameriški in avstralski plavalci, tako da bodo rezultati od prvega do petega mesta zelo tesni. Vsekakor pa bo poskušal loviti svetovni rekord, čeprav se tega ne da načrtovati. "Vse je v glavi," zatrjuje Thomas Rupprath. Priprave na olimpiado so se že začele, vendar meni, da je potrebno dati prednost svetovnemu prvenstvu, na katerem je zasedba zelo podobna kot na olimpijskih igrah. Te so bolj pomembne, vendar pot nanje vodi preko vrhunskih rezultatov na svetovnem prvenstvu. Tudi Rupprathov trener Hen-ning Lambretz v Barceloni pričakuje zelo močno konkurenco, Majolika za nemškega plavalca Thomasa Ruppratha vložiti bo potrebno več truda, saj bi lahko bila raven lanskoletnih rezultatov premalo za najvišje uvrstitve. Pogojev za priprave v radovljiškem bazenu sicer ne more primerjati s tistimi pred evropskim prvenstvom v Berlinu, vendar zadostujejo za njihove potrebe. Je pa pokrit olimpijski bazen vsekakor velika prednost za tako majhno mesto kot je Radovljica. Selektor slovenskih plavalnih reprezentanc Ciril Globočnik je na vprašanje o razlikah med treningi slovenskih in nemških plavalcev pojasnil, da so si zelo podobni. Hkrati je za junij napovedal prihod treh vrhunskih plavalk na priprave v Radovljico: Alenke Kejžar, Martine Mo-ravcove in Flavie Rigammonti (vse tri so varovanke ameriškega trenerja Steva Collinsa). Vidno zadovoljni so z obiskom nemškega vrhunskega plavalca tudi v radovljiškem plavalnem klubu. Po besedah predsednika Jožeta Rebca se naložba v snemljiv balon, ki omogoča vadbo v bazenu vse leto, že obrestuje in prispeva k širitvi glasu o dobrih pogojih za treninge preko slovenskih meja. 4. in 6. julija bo radovljiški bazen prizorišče mednarodnega plavalnega mitinga "Mobitel 2003", na katerem pričakujejo plavalce iz 15 držav. Hkrati bo Plavalni klub Radovljica proslavil 70-letnico delovanja, kar ga uvršča med gorenjske plavalne klube z najdaljšo tradicijo. Mogoče bo na mitingu sodeloval tudi Thomas Rupprath, če mu bo to omogočila nemška plavalna zveza in če ne bo imel obveznosti na kakšnem drugem tekmovanju. Za spomin na priprave v Radovljici sta svetovni plavalni rekorder in trener domov odnesla majoliki z grbom občine, darili župana Janka S. Stuška. Mendi Kokot Začela se je kasaška sezona Na hipodromu Lesce - Bled je na velikonočni ponedeljek na šestih kasaških dirkah nastopilo 53 kasačev. Lesce - Na hipodromu Lesce -Bled so na velikonočni ponedeljek v organizaciji Kasaškega kluba Triglav Bled potekale kasaške dirke, ki so privabile številne gledalce. Na 1820 oziroma 2180 metrov dolgi progi so izpeljali šest dirk, na katerih je nastopilo 53 kasačev. V dirki za 3- do 4-letne kasače z zaslužkom do 55 tisoč tolarjev je s časom 1:23,1 zmagal Sau-vignon z voznikom in lastnikom Vojem Maletičem (Šentjernej), ki je bil le za desetinko hitrejši od Lare I iz istega hleva z voznikom Janezom Zaletelom. Tesna odločitev o zmagovalcu je bila tudi v dirki za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 400 tisoč tolarjev, kjer je prav tako za desetinko zmagal Cene HV (Brdo) z voznikom Petrom Zadelom pred Lunasvjem (Ljubljana) z voznikom Mirkom Benkovičem. Prav tako tesno se je na 2180 metrov dolgi progi končala tudi dirka za 3- do 14- letne kasače z zaslužkom nad milijon tolarjev, ki stajo odločila glavna favorita. Zmagal je Jasin GL (Komenda) z voznikom Lojzetom Gorjancem pred American Expressom (Ljubljana) z voznikom Damjanom Oražmom. REZULTATI - 1. dirka za 3-do 4-letne kasače, zaslužek do 55 tisoč sit, 1820 m/A - 1. Sau-vignon (Maletič) 1:23,1, 2. Lara I (Zaletel, oba Šentjernej) 1:23,2, 3. Drina MS (Jan, Bled) 1:23,7. 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, do 170.000 SIT, 1820 m/a - 1. Foma Om (Hro-vat) 1:22,9, 2. Vico Star Vita (Dolinšek, oba Ljubljana) 1:24,6, 3. Apolon (Tušak, Komenda) 1:1:26,7. 3. dirka za 3. do 14-letne kasače, do 400.000 SIT, 1820 m/a - 1. Cene HV (Zadel, Brdo) 1:22,7, 2. Lunasy (Benkovič, Ljubljana) 1:22,8, 3. Lan (Novak, Šentjernej) 1:22,9. 4. dirka za 3- do 14-letne kasače, do 800.000 SIT, 1820m/a - Cene HV (spredaj desno) in Lunasv (spredaj levo) z voznikoma Petrom Zadelom mlajšim in Mirkom Benkovičem sta tretjo dirko odločila v zadnjih metrih. V soboto, 9. maja, bo v okviru Tedna mladih nogometna tekma NK VELESOVO (prva ženska nogometna liga) in GORENJSKI GLAS (prva časopisna liga). Tekma med prvoligaškimi nogometašicami in ekipo Gorenjskega glasa, v kateri bomo zbrali znane Gorenjce, bo ob 15. uri na stadionu v Kranju - predtekma drugoligaškega srečanja NK Triglav in NK Nafta Lendava. Bralke in bralce Gorenjskega glasa pozivamo, da izberete najbolj znane Gorenjce v ekipo, ki (se) bo brcala z ženskim nogometnim ponosom Gorenjske! Organizatorji tekme. CENTER MLADIH KRANJ, ND TRIGLAV 2000 in GORENJSKI GLAS. Predlagam, da v ekipi Gorenjskega glasa nastopi naslednji znani Gorenjec: 1. 3. Svoje predloge pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom "nogometna tekma". Predloge sprejemamo tudi po elektronski pošti info@g-glas.si. Vabljeni k sodelovanju! 1. Don (Vidic, Brdo) 1:21,1, 2. Beni I (Boc, Krim) 1:21,6, 3. Molipači (Pavščič, Bled) 1:21,9. 5. dirka za 3-do 14-letne kasače, nad milijon SIT, 2180m/a -Jasin GL (Gorjanc, Komenda) 1:22,7, 2. American Express KOŠARKA (Oražem) 1:22,8, 3. Vili Lobell (Zakrajšek, oba Ljubljana) 1:22,9. 6. dirka za pripravnike - 1. Miradela (Košak, Šentjernej), 2. Tinkara MS (Jan, Bled), 3. Lewis (Somrak, Šentjernej). S.Š., foto: T.D. Zmaga Heliosa, poraz Triglava Kranj - Košarkarji Triglava Kranj so v devetem kolu drugega dela košarkarske lige po nizu zmag doma visoko izgubili proti Zagorju Banki Zasavje z 69:93 (55:67, 33:42, 18:24). Kranjčani, ki so se že izognili izpadu in mogoče zato zaigrali ležerno, so bili vso tekmo v podrejenem položaju. Za Triglav sta bila najučinkovitejša Eržen s 17 koši in Hoger s 14 koši. V skupini od 1. do 8. mesta pa je domžalski Helios zmagal v ZreČah - 80:90 (58:70, 42:48, 23:26). S.Š. CESTNO KOLESARSTVO Fajt odličen v Italiji Kranj - V minulem podaljšanem prazničnem vikendu kolesarji niso počivali. Savčani so se mudili v Italiji, saj so se udeležili dveh dirk svetovnega pokala za člane do 23 let in bili zelo uspešni. Kristjan Fajt je bil tako na prvi dirki šesti, na drugi pa celo četrti. Na 65. Giru del Belvedere (154 km) je zmagal Rus Aleksander Bajanov. Od slovenskih kolesarjev je bil odličen tretji Novomeščan Tomaž Nose, Fajt je bil, že kot rečeno, šesti, njegov uspeh pa je dopolnil klubski kolega Rok Jerše. Naslednji dan je na VN Reciotta (136 km) v okolici Verone zmagal Ukrajinec Denis Kottyuk, Kristjan Fajt se je izkazal s četrtim mestom. i S.Š. Ločani zmagali Škofja Loka - Zaradi velikonočnih praznikov je bil rokometni vikend močno okrnjen. Igrali so le prvoligaši. Pred zadnjim krogom je vse bolj ali manj jasno. Na prvih petih mestih ne more priti do sprememb. Za uvrstitev na šesto mesto, v rednem delu, pa so v igri tudi rokometaši Terma. Ločani morajo zmagati v Hrpeljah, Rudar pa mora izgubiti. In kako so Termovci igrali minulo soboto? Gostili so Rudar in zmagali. Po dveh slabih predstavah, prvenstveni v Veliki Nedelji in na pokalni z Gorenjem, so spet zaigrali tako kot se od njih pričakuje. Glavni del posla so opravili v prvem polčasu, ki so ga dobili s 17:11. Knapi so se jim v nadaljevanju enkrat uspeli približati, a kmalu so bile stvari spet na pravem mestu. Zadnjo prvenstveno tekmo so že odigrale rokometašice Save. Od prve lige so se poslovile z visokim porazom s prvakinjami iz Galje-vice. Tako v naslednji sezoni ne bo več gorenjskega prvoligaškega obračuna, bomo pa priča 1. B ligaškemu derbiju dveh kranjskih ekip. Rezultati: SIOL liga: Cimos Koper - Velika Nedelja 28:25; Gorenje - Slovan 42:22; Inles Riko - Trimo Trebnje 25:30; Termo -Rudar 29:23; 1. liga - ženske: Krim Eta Kotex - Sava Kranj 52:9. MI). NAMIZNI TENIS Igralke Merkurja pred finalom Izola - V drugi tekmi polfinala državnega prvenstva za ženske v namiznem tenisu so Merkurjevke brez večjih težav zmagale proti domačem Istrabenzu in tako popravile delni spodrsljaj s prve tekme, ko so remizirale z Izolankami. S to zmago so si Kranjčanke skoraj zagotovo že priigrale nastop v finalu. Kranjčanke so tokrat nastopile proti oslabljenim Izolankam, pri katerih je manjkala obolela Petra Škrabar, najboljša igralka Istra-benza. K Merkurjevemu uspehu je tri zmage prispevala Tina Šafran, Špela Polončič in Mirjana Lučić po eno zmago, zmagal pa je tudi par Šafran - Polončič. S.Š. HOKEJ NA LEDU Jutri s Češko Helsinki - Jutri ob 16. uri bo v Helsinkih slovenska hokejska reprezentanca doživela krstni nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine A. Pomerila se bo z reprezentanco Češke. Dva dni kasneje bodo naši igrali s Švedi, v torek pa z Avstrijo odločilno tekmo za obstanek. Ta teden so se risi dvakrat pomerili z Danci, ki prav tako sodelujejo na SP skupine A. V prvi tekmi so kljub slabšemu začetku in zaostanku za dva gola slavili s 4:2, na drugem srečanju pa so izgubili s 3:2. S.Š. Vabila, prireditve Nogometni spored - 2. SNL, 22. krog (nedelja ob 16:30) -Triglav Kranj: Dravinja, Bela Krajina : Domžale. 3. SNL - center, 20. krog (danes ob 20:00) - Šenčur ProtectGL : Elan 1922; (sobota ob 16:30) - Kamnik : Rudar Trbovlje, Britof : Svoboda Ljubljana; (nedelja ob 16:00) - Slovan : Slaščičarna Šmon, Status Kolpa : Zarica, Alpina Žiri prosta. Košarkarski spored - 1. SKL, člani - od 1. do 8. mesta, 8. krog: Union Olimpija : Helios Domžale (danes ob 19:00), od 9. do 14. mesta, 10. krog: Alpos Kemoplast: Triglav (sobota ob 19:00). Finalni turnir DP v rokometu za mladinke - V športni dvorani Poden v Škofji Loki bo v nedeljo potekal finalni turnir državnega prvenstva v rokometu za mladinke. 1. polfinalna tekma med domačo Loka kavo Jelovico in Žalcem je ob 11. uri, druga tekma med Ce-leio Celjem in Olimpijo pa ob 13. uri. Poraženi ekipi bosta ob 15. uri igrali za tretje mesto, zmagovalni pa ob 17. uri. Ob 18.30 uri bo še podelitev priznanj in zaključek turnirja. Rokometni spored - Siol liga, člani, 22. krog - Pivka Perutninar-stvo : Termo Škofja Loka (sobota ob 19:30). LA državna liga, članice, 18. krog - Žalec : Loka kava Jelovica (sobota ob 18:00), Krim Eta Kotex : Sava Kranj (sobota ob 20:00). l.B liga - moški, 21. krog - Gorišnica - Chio Kranj (sobota ob 19.30). l.B liga - ženske, od 7. do 15. mesta, 8. krog - Planina Gradbeništvo Radojevič prosta. 2. liga - moški, 21. krog - Radovljica : Grča Kočevje (danes ob 20:00). Namiznoteniški spored - V soboto ob 17. uri igralke Merkurja iz Kranja igrajo tretjo tekmo polfinala 1. državne lige v namiznem tenisu proti Istrabenzu Koper. 44. prvomajska regata na Bledu - V soboto in nedeljo bo na Blejskem jezeru potekala 44. prvomajska veslaška regata, ki bo prva kriterijska regata kandidatov za vse tri reprezentance pred prvimi pomembnejšimi nastopi na mednarodnih regatah. Oba dneva bodo v dopoldanskih urah (10:00 - 12:30) potekala predtekmovanja, popoldne (15:00 - 18:00) pa finalna tekmovanja. Pomladni kros - Športno društvo Gorje v soboto v Zgornjih Gorjah (gorjanski dom in okolica) prireja pomladni kros za vse kategorije. Tekmovalci bodo nastopili na 500 metrov dolgi progi (do 7 let), 2,5-kilometrski in 7-kilometrski progi. Začetek krosa bo ob 14. uri. Zaključni turnir mednarodne lige v floorballu - V soboto, 3. maja, bo v športni dvorani Železniki zaključni turnir mednarodne lige v floorballu. Turnir bo potekal cel dan, zaključni boji pa bodo na vrsti od 18. ure naprej. Tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu - ŠD Dražgoše 1. maja od 9. ure dalje na igrišču OŠ Dražgose organizira tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo do torka, 29. aprila, na tel. 041/269 577 (Boris) in 031/ 668 696 (Rok). Najboljše ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade, posebej pa bodo nagrajeni tudi najboljši strelec, igralec in vratar. Prijavnina je osem tisoč tolarjev. Cetrtfinale evropskega pokala v balinanju - Jutri ob 14. uri bo na balinišču na Trati prva tekma četrtfinala evropskega pokala med slovenskim državnim prvakom Trato Lokateks in francoskim prvakom Montpellierom, ki je v kvalifikacijah za cetrtfinale premagal kranjski Center Pekarno Vrhniko. S.S« Zaporne kazni za trgovce s prepovedanimi drogami Osem obsojenih, deveti oproščen V sredo in včeraj je predsednica različno sestavljenih velikih senatov okrožnega sodišča v Kranju objavila sodbi pisani druščini prekupčevalcev. Kranj - V sredo opoldne je okrožna sodnica Marjeta Dvornik z odločitvijo senata ustno seznanila četverico obtoženih: 38-letne-mu Mustafi Sarhatliču z Jesenic, 33-letni Fadili Henda z Jesenic, 36-letnemuvJasminu Sefiču z Jesenic in 25-letnemu Oliv-erju Turnšku iz Žirovnice. Medtem ko je zaradi pomanjkanja trdnih dokazov senat Sarhatliča oprostil, pa je tri obtožene obsodil na zaporne kazni, in sicer Hendo na štiri leta in deset mesecev, Sefiča na leto in dva meseca ter Turnška na dve leti in dva meseca. Obširno obtožnico je na kranjskem sodišču zagovarjal tožilec iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Dejan Marko-vič, ki je obtožbo prvotno strnil za deveterico, ki pa so ji nato sodili v dveh skupinah, pred dvema petčlanskima senatoma, ki pa jima je v obeh primerih predsedovala sodnica Marjeta Dvornik. Jeseničanka Fadila Henda je bila zaradi prevoza 19,6 kilograma marihuane 24. avgusta lani iz Bosne v Slovenijo - tedaj so jo policisti na koncu avtoceste pri Jaslicah ustavili in v avtu odkrili prepovedano drogo - sredi novembra že obsojena na štiri leta in pol zapora. Višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi njenega zagovornika Mitje Ulčarja sodbo razveljavilo in v ponovnem postopku zahtevalo temeljito preveritev zakonitosti dokazov, na katere je policija naletela pri varnostnem pregledu njenega golfa. Meja med dokazi, pridobljenimi ob varnostnem pregledu po zakonu o policiji in pravilniku, ter dokazi, pridobljenimi v predkazenskem postopku, za katere je zahtevana odredba sodišča, je bila namreč v tem primeru po mnenju višjega sodišča zabrisana. Odvetnik Mitja Ulčar je celo trdil, da je KRIMINAL policist ravnal nezakonito, saj naj bi z dviganjem odeje v avtu in poseganjem v špranjo, kjer je bila skrita droga, presegel meje varnostnega pregleda. Novi sodni senat je v ponovljenem sojenju, kjer so se Fadili Henda na klopi za obtožene pridružili se Mustafa Sarhatlič, Jasmin Sefič in Oliver Turnšek, ugotovil, da je policist ob varnostnem pregledu golfa, za katerega se je odločil zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ravnal zakonito, saj ni posegal v skrite dele avtomobila, pač pa le dvignil odejo in gledal pod sedeže, za kar odredbe sodišča o "hišni" preiskavi ni potreboval. Edina dilema je lahko njegov poseg z roko v špranjo, od koder je izvlekel marihuano, a jo, zavedajoč se, da utegne preseči pristojnosti iz varnostnega pregleda, vrnil ter dal inkriminirani avto prepeljati na policijo, kjer so ga kasneje temeljito pregledali z dovoljenjem sodišča. Kaj je skrito in torej policistu ob varnostnem pregledu nedosegljivo - na to po mnenju senata lahko odgovori le sodna praksa. Sicer pa je obtožba materialne dokaze, da je šlo za trgovino z drogami, za vse obtožence gradilo tudi na telefonskih prisluhih policije. Ropar iz Strahinja v priporu Po dobrih dveh letih rop, v katerem sta storilca uporabila tudi pištolo, pojasnjen. Kranj - 35-letni M. K. iz okolice Ljubljane čaka na sojenje v priporu, kamor ga je po zaslišanju odpravil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju. Osumljen je, daje s še neugotovljenim sodelavcem v noči na 17. februar 2001 v Strahinju pri Naklem vlomil v stanovanjsko hišo, kjer ju je presenetil lastnik. Vlomilca naj bi njega in ženo napadla in jima grozila s pištolo, iz hiše pa odnesla več zlatnine in gotovine. Pri begu sta naletela še na lastnikovega sina, na katerega sta streljala, vendar ga na srečo nista zadela. M. K. so policisti 9. aprila aretirali v Ljubljani. Zagrešil naj bi vsaj dva oborožena ropa, in sicer 21. novembra 2001 skupaj s še enim storilcem rop v Novi Ljubljani banki v Videm-Dobrepolju, 13. novembra 2002 pa s še dvema pomagačema v poslovalnici Koroške banke v Črni na Koroškem. Dokaze proti njemu so zbrali kranjski, ljubljanski in slovenjegraški kriminalisti, ki so v preiskavi sodelovali s kolegi iz generalne policijske uprave. V obeh bančnih ropih so bili roparji maskirani, zelo nasilni, za pridobitev večmil i jonskih vsot denarja in zastraševanje zaposlenih pa so uporabili tudi avtomatske puške in pištole, s katerimi so večkrat streljali. Na rope so se osumljenci očitno dobro pripravili in po dejanjih bliskovito pobegnili v prej ukradenih vozilih. Vlomi in tatvine Škofja Loka - V noči s ponedeljka na torek je neznanec vlomil v prodajalno Bing Bang v Škofji Loki ter odnesel več video kamer, fotoaparatov in mobilnih telefonov. Škode je za okrog dva milijona tolarjev. Kranj - V isti noči je vlomilec obiskal tudi trgovino na Šucevi 23 na Primskovem. Ukradel je za 269.000 tolarjev oblačil in denarja. Krajo tovornjaka s parkirišča ob podjetju Sava pa je v noči na 21. april preprečil šofer sosednjega tovornjaka, ki je opazoval početje dveh neznancev. Najprej sta vlomila v kabino, tam pa z vrtanjem ključavnice pod volanom skušala spraviti vozilo, polno pnevmatik, v pogon. Sumničav šofer ju je povprašal, kaj počneta, nakar sta nepridiprava pobegnila. V nedeljo je nekdo iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka na Zlatem polju odpeljal zaklenjeno kolo schaving, vredno 200.000 tolarjev. H. J. Fadila Henda tudi drugič obsojena, njen zagovornik pa je že napovedal pritožbo. vica dveh, trojica pa naj bi zagrešila po eno dejanje. Trgovali so s kokainom, marihuano in tabletkami metilendioksimetam-fetamina, policija pa si je pri razkrinkanju kriminalne združbe pomagala tudi s tajnim policijskim sodelavcem v vlogi kupca droge. Tudi v tem primeru gre za dokaj velike količine droge in lepe vsote denarja, kar dokazuje, da je "trgovina" dobro poslovala. Preprodaja seje v glavnem odvijala na Zlatem polju v Kranju, bodisi okrog Slončka ali t.i. luknje. Večino obtoženih so policisti prijeli in priprli oktobra lani. Senat je včeraj obsodil Marjana Mijoviča na kazen leto in sedem mesecev zapora, Nekija Jupo na enotno kazen štiri leta in tri mesece zapora, Mira Kreka na leto in dva meseca zapora, Andjelka Joviča na enotno kazen štiri leta in tri mesece zapora ter Roberta Zupančiča na leto in štiri mesece zapora. Tistim obsojencem, ki so večji del zaporne kazni že odslužili v priporu, je senat včeraj pripor odpravil, drugim pa ga je podaljšal. Tudi ta sodba seveda še ni pravnomočna. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Uzeirović odnesel pete Azrin Uzeirović, ki naj bi Fa-dilo Henda v bistvu "uvedel" v mrežo trgovine s prepovedanimi drogami, se je ob njenem prijetju umaknil v Bosno in Hercegovino, kjer je še vedno, očitno nedosegljiv za roko pravice iz Slovenije. Uzeirović naj bi se že 12. avgusta lani v Bosni dogovoril za merihuano, ki naj bi jo Fadila Henda tudi pripeljala v Slovenijo, pri njeni preprodaji pa naj bi, podobno kot pri drugi pošiljki 24. avgusta, sodelovali še Jasmin Sefič, Mustafa Sarha- NESREČE tlič, Oliver Turnšek in neugo-tovljeni posamezniki iz Avstrije, Bosne ter Gorenjske. Včeraj opoldne pa je predsednica senata Marjeta Dvornik objavila sodbo še petim obtožencem; 40-letnemu Marjanu Mijoviču iz Ribnega, 46-letne-mu Nekiji Jupo iz Kranja, 35-letnemu Miru Kreku iz Kranja, 48-letnemu Andjelku Joviću iz Ljubljane in 34-letnemu Robertu Zupančiču iz Ljubljane. Ne-kijo Jupo je tožilec Dejan Markovih bremenil storitve treh kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili, Andjelka Jo- Na prehodu zbil peško Škofja Loka - 75-letni J. T. iz Sv. Duha je v torek, 22. aprila, ob 16.20 z osebnim avtom peljal od doma proti centru Škofje Loke. Pred križiščem se je avto pred njim ustavil na pasu za zavijanje levo na Suško cesto, medtem koje J. T. peljal naravnost. Takrat je po prehodu za pešce z njegove leve proti desni cesto prečkala 52-letna Ločanka F. K. Voznik jo je opazil šele, ko je stopila izza vozila, ki je stalo v križišču, ter jo zadel v desni bok. Ženska je padla in obležala huje ranjena. Reševalci so jo odpeljali na urgenco v klinični center, policisti pa bodo J. T. kazensko ovadili. H. J. Popravek in dopolnilo V torkovi številki Gorenjskega glasa smo v prispevku o zapletih pri uvozu in prodaji avtomobilov znamk Fiat in Alfa Romeo zapisali, daje bilo podjetje Avto Mlakar skupaj s servisom Podboršek pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Fiat in Alfa Romeo v Kranju. Servis Podboršek še naprej ostaja pooblaščeni serviser za omenjena vozila, podjetje Avto Mlakar pa bo do vključno 31. maja še opravljalo prodajno dejavnost za vozila in rezervne dele. Po tem datum pa bodo na obstoječi lokaciji nadaljevali s prodajo rabljenih avtomobilov. Vsem prizadetim se za nejasnosti v torkovem prispevku opravičujemo. M.G. Policisti so igrali košarko Pred kratkim je v športni dvorani Planina v Kranju potekalo tradicionalno prvenstvo Policijske uprave Kranj v košarki. Organizator ŠD Hill Street, ki deluje v okviru PP Kranj, je korektno organiziral prvenstvo, na katerega je prišlo osem organizacijskih enot PU Kranj, z devetimi ekipami - PP Kranj je nastopala z dvema ekipama. Po zagrizenih bojih pod koši, mimogrede, za red na igriščih so skrbeli sodniki KZS, so na koncu prvo in drugo mesto osvojili policisti PP Kranj, tretja je bila ekipa PMP Karavanke. Najboljši strelec prvenstva je bil Aleksander Sokolov iz PMP Kranjska Gora. Omenjeno prvenstvo je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za uvrstitev v ekipo PU Kranj, ki se bo 17. maja 2003 v Velenju borila za naslov najboljše slovenske ekipe na državnem prvenstvu policije v košarki. Po končanem tekmovanju so se vsi udeleženci in povabljenci ob dobri hrani prijetno družili v gostilni Lovski hram v Voklem. V poznih popoldanskih urah je sledilo še slovo in pozdrav: "Nasvidenje prihodnje leto!". Žiga Planinec Žirovski razgrajači in "sovražniki" policistov pogojno obsojeni Pripravljeni, da se poboljšajo Tričlanski senat okrožnega sodišča v Kranju pod predsedstvom sodnice Adrijane Ahačič v torek obsodil 24-letnega Sebastijana Bernika, še ne 23-letnega brata Klemena Bernika in 33-letnega Matijo Pipana. Kranj - Sebastijana Bernika, Klemena Bernika in Matijo Pipana je okrožna državna tožilka Francka Slivnik v obtožbi bremenila kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, Sebastijana Bernika, ki je na sodbo čakal v priporu, pa še dveh kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Dogajalo se je lanskega 21. novembra, pozno zvečer, v žirovskem lokalu Gepard, ko natakarica že opitemu Sebastijanu Berniku ni hotela postreči z alkoholom. Mladenič, ki je bil v lokalu z bratom in prijateljem, je pograbil pepelnik in ga zalučal v kozarce na točilno mizo. Razbil je 50 kozarcev. Drugi pepelnik je vrgel v steno, ki se je prav tako razbila. Lastnik Geparda je poklical na pomoč policiste, prišla sta Janko Šubic in Mitja Drekonja. Ker pa so vsi trije razgrajači iz lokala že odšli, sta se moža v modrem zapeljala na Sejmiško 6, kjer sta doma brata Bernik. Ko sta vzela v precep Sebastijana Bernika, sta prišla iz hiše še Klemen Bernik in Matija Pipan ter policista ozmerjala s "svinjami, prasci, kurbami" in podobnimi nečednimi izrazi. Za opozorila se nista menila, nasprotno, okorajžena z alkoholom sta policista odrinila proti betonski ograji. Mitja Drekonja je poskušal pomagati kolegu Janku Šu-bicu, vendar je Sebastijan Ber- nik pograbil kovinsko grebljo, zamahnil proti njemu ter ga ranil po roki. Hkrati je udarec zadel tudi Sebastjijanovega brata Klemena, ki je stal med njim in policistom. Klemen in Matija sta policista Šubica odrinila prek betonske ograje, da je padel vznak dva metra globoko na asfalt, ko se je pobiral, pa je Sebastijan Bernik vrgel nanj še de-vetkilogramsko marmorno ploščo. Plošča je policista zadela na hrbet in mu oplazila glavo, nato pa padla na tla ter se razbila. Druga plošča, ki jo je Sebastijan Bernik s treh metrov zalučal proti policistu, je bila težka do-brih dvajset kilogramov. K sreči se je policist uspel umakniti za službeni avto, tako da je plošča poškodovala desni blatnik in pokro,v motorja na avtu. Sebastijan Bernik je z grebljo uničil še vetrobransko steklo "mari-ce", nato pa pobegnil. Klemena Bernika in Matijo Pipana sta policista vklenila in strpala v avto. Tako obtožba, ki govori tudi o škodi. V lokalu Gepard je je Sebastijan Bernik povzročil za 34.000 tolarjev, škode na policijski "marici" pa je bilo samo za steklo dobrih 67.000 tolarjev. Vsi trije Žirovci so bili ob dejanju precej opiti. Analiza krvi je je pri vseh pokazala 1,7 grama alkohola, pri Sebastijanu Berniku in Matiji Pipanu pa tudi prisotnost metabolita tetra-tridrokanabinola. O obtoženih je podal svoje izvedeniško mnenje tudi psihiater dr. Branko Brinšek, ki je za Sebastijana Bernika ugotovil odvisnost od alkohola in marihuane, v času dejanja pa naj bi imel zmanjšane sposobnosti obvladovanja, ne pa tudi razumevanja. Podobno mnenje glede sposobnosti obvladovanja in razumevanja je izvedenec dal tudi za Klemena Bernika in Matijo Pipana. Mnenje o Sebastijanu Berniku, ki ga zastopa kranjski odvetnik Anton Šubic, je dal še ljubljanski psihiater dr. Gorazd V. Mrevlje. Menil je, da je Sebastijan Bernik očitana kazniva dejanja zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. S to razlago se je strinjalo tudi sodišče, ki je Žirovcem v torek izreklo pogojne obsodbe. Sebastijan Bernik je bil za tri kazniva dejanja obsojen na enotno kazen enega leta zapora za preizkusno dobo štirih let ter na obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov, Klemen Bernik na sedem mesecev zapora za preizkusno dobo štirih let ter obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov, Matija Pipan pa na šest mesecev zapora za preizkusno dobo dveh let. Senat je Sebastijanu Berniku odpravil pripor. Sodba še ni pravnomočna. Helena Jelovčan SKRAEMECO +— Iskraemeco, merjenje in upravljanje energije, d.d. 4000 Kranj, Savska loka 4 SKLIC SKUPŠČINE Na podlagi točke 9.3. Statuta delniške družbe ISKRAEMECO, merjenje in upravljanje energije, d.d., Kranj, Savska loka 4, sklicujem 10. skupščino delniške družbe Iskraemeco, d.d., Kranj, ki bo v sredo, 4. junija 2003, ob 12. uri v učilnici št. 1 v II. nadstropju Restavracije Iskra, d.d., Kranj, Savska loka 1. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev njenih organov 2. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička in razrešnica članov nadzornega sveta in uprave družbe 3. Seznanitev skupščine o izvolitvi članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih 4. Umik lastnih delnic 5. Spremembe in dopolnitve statuta 6. Predlog sejnin za člane nadzornega sveta 7. Imenovanja revizorja za poslovno leto 2003 PREDLOGI SKLEPOV: K 1. točki dnevnega reda: Za predsedujočega skupščine se izvoli dr. Jože Mencinger, v komisijo za štetje glasov pa Marjeta Gomboc in Antonija Bajt kot preštevalki glasov in Dušan Stanjko kot predsednik komisije. Za sestavo notarskega zapisnika se imenuje notar Vojko Pintar iz Kranja. Ugotovi se sklepčnost skupščine. K 2. točki dnevnega reda: Sprejme se predlagana uporaba bilančnega dobička. Uprava predlaga skupščini, da se bilančni dobiček v višini 700.068.362 SIT za leto 2002 uporabi za naslednje namene: izplačilo delničarjem................................................ 262.657.640 SIT, preneseni dobiček.................................................. 437.410.722 SIT. Dividenda za leto 2002 znaša 1.160 SIT bruto na delnico. Upravičenci do dividende so vsi lastniki delnic, ki so vpisani v delniško knjigo na dan 30. 05. 2003. Vir za izplačilo dividend je preneseni čisti dobiček v višini 212.942.233 SIT in zmanjšanje drugih rezerv iz dobička v višini 49.715.407 SIT, ki so del nerazporejenega čistega dobička iz leta 1997. Dividenda se izplača v 90 dneh po sklepu skupščine. Upravi družbe in članom nadzornega sveta Iskraemeco, d.d., se podeljuje razrešnica za poslovno leto 2002. K 3. točki dnevnega reda: Skupščina je seznanjena s tem, da je svet delavcev na 2. seji dne 21. 10. 2002 izvolil člane nadzornega sveta, predstavnike zaposlenih, in sicer Draga Mencingerja, Iztoka Novaka, Jožeta Petka in Marka Roškarja. K 4. točki dnevnega reda: Umakne se 13.971 delnic, tako da osnovni kapital družbe znaša 2.264.290.000 SIT in je razdeljen na 226.429 navadnih delnic. K 5. točki dnevnega reda: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta skupno s čistopisom statuta družbe Iskraemeco, d.d. K 6. točki dnevnega reda: Članom nadzornega sveta se za vsako sejo odobri sejnina v višini 260 EUR neto v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, predsedniku nadzornega sveta pa za vsako sejo 345 EUR neto v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. K 7. točki dnevnega reda: Za poslovno leto 2003 se za revizorja imenuje revizijska družba PRICEvVA-TERHOUSECOOPERS, d.d., Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana. K predlogu sklepa pod 2. točko je nadzorni svet družbe podal pozitivno mnenje po preveritvi predloga sestavljenega letnega poročila družbe Iskraemeco, d.d., za poslovno leto 2002 in preveritvi predloga za uporabo bilančnega dobička ter predloga konsolidiranega letnega poročila za poslovno leto 2002. Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Vsaka delnica daje delničarju pravico do enega glasu na skupščini. Za sprejem sklepov dnevnega reda je potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna večina). Delničarji lahko v tednu dni po objavi sklica skupščine pisno podajo družbi razumno utemeljen nasprotni predlog sklepov. Uprava in nadzorni svet družbe bosta o morebitnih predlogih sprejela svoja stališča najkasneje dvanajst dni po sklicu skupščine in o tem obvestila delničarje z objavo na enak način, kot je objavljen ta sklic. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, v korist katerih so delnice družbe vknjižene v delniški knjigi, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati za fizične osebe ime in priimek, naslov ter rojstni datum pooblaščenca in pooblastitelja, število glasov, kraj in datum ter podpis pooblastitelja, za pravne osebe pa poleg podatkov o pooblaščencu še število glasov in firmo, sedež ter podpis in žig pooblastitelja. Pooblastilo mora biti ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu družbe. Ob organiziranem zbiranju pooblastil mora biti le-to sestavljeno po zakonu o prevzemih. Do udeležbe na skupščini so upravičeni delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki so vpisani v delniško knjigo na dan 30. 05. 2003. Delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki morajo svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki prijaviti upravi družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine. Člani uprave in nadzornega sveta družbe se lahko udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji. Gradivo za skupščino je vsak delovni dan od 10. do 12. ure na vpogled v tajništvu družbe v Kranju, Savska loka 4. Delničarje prosimo, da pridejo na skupščino vsaj 30 minut pred začetkom zasedanja, s podpisom potrdijo svojo prisotnost in prevzamejo glasovnice za glasovanje na skupščini. Za udeležbo na skupščini se delničarji in pooblaščenci izkažejo z osebnim dokumentom, zakoniti zastopniki pa še z izpiskom iz sodnega registra. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne, t.j. 4. junija 2003 ob 13. uri v istih prostorih. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Vljudno vabljeni! Predsednik Uprave Nikolaj Bevk, univ. dipl. inž. el. PREJELI SMO "ODŠKODNINE žrtvam vojnega nasilja KRADEJO OBLASTI" V oddaji "Petkovo srečanje ", dne 18. aprila 2003 ob 11. uri na Radiu Slovenija -1. program, so razpravljali tudi o odškodninah žrtvam vojnega nasilja. Poznano je, da izvajalec Zakona (Url. RS, št. 18/01) Slovenska odškodninska družba (SOD) izplačuje odškodnine samo do 15. 5. 1945 in ne do vrnitve domov in to po nalogu Ministrstva za gospodarstvo - NA OSNOVI ČESA ? Po sprejetju in uveljavitvi Zakona (št. 63/9Š z dne 1. 1. 1996) so si nekateri birokrati po svoje razlagali nekatera določila v Zakonu in so poskušali s krajšanjem oz. odvzemanjem pridobljenih pravic. Zato so takrat v DZ na hitro sprejeli (tu moram posebej pohvaliti glavna zaslužna poslanca Danico Simšič in Mirana Potrča) Novelo Zakona (Url. RS 44/96), kjer je jasno zapisano, da gredo žrtvam vse pravice in s tem tudi status do vrnitve domov in ta določila DZ ni preklical. Na vprašanje v omenjeni oddaji, zakaj SOD ne izplačuje odškodnine do vrnitve domov, je predstavnica Ministrstva za gospodarstvo natrosila neke poves-tice in pravljice (meni so telefonsko zvezo po vprašanju takoj prekinili, da ne bi postavljal še kakšna neprijetna vprašanja), ki nimajo z Zakonom (št. 63/95 in 44/96) nobene zveze oz. dala je lažne in zavajajoče odgovore. Pri taki "kraji" naših pravic so žrtve oškodovane povprečno za 100.000- SIT- ZAKAJ? Pozivam vse oškodovane žrtve, da se priključijo protestu in da vsi skupaj preko javnih sredstev pritisnemo na nepoštene birokrate, da se popravi povzročena krivica. Čudi me neodgovorno molčanje odgovornih drugih organizacij, da se s tem strinjajo. Vsi skupaj se postavimo po robu nepošteni BIROKRACIJI! Tone Kristan Tominčeva 17, Kranj Avtocestni križ je res "križ" Avtorica Vida Kocjan je v članku (Gorenjski glas, 4.4. 2003), navkljub temu, da so ji bili omogočeni vsi podatki, nanizala kup zmedenih in neresničnih trditev. Zaradi omejitve prostora se osredotočamo le na najbolj očitne. Novinarka Vida Kocjan piše o tem, da naj bi bil obseg Nacionalnega programa izgradnje avtocest 499 kilometrov avtocest, njegova vrednost 2,2 milijarde USD ter da je bil večkrat popravljan. Nič od navedenega ni točno. Veljavni nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, katerega spremembe in dopolnitve je sprejel Državni zbor v letu 1998, predvideva ocenjeno investicijsko vrednost izgradnje 499 kilometrov avtocest, 35 kilometrov drugih državnih cest, obnovo 101 km drugih državnih cest ter izvedbo 28 ukrepov na železnicah na 4,1 milijarde USD, brez stroškov financiranja in brez sedaj veljavnega 20 % DDV. Po sprejemu osnovnega programa v letu 1995 so bile to doslej edine spremembe Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Novinarka Vida Kocjan napačno ugotavlja, da "kilometer zgrajene avtoceste v Sloveniji stane 8 milijonov dolarjev in je v primerjavi s tujino enkrat dražji". Če bi novinarka pri svojem pisanju uporabila argumente, dokaze in primerjave, kar je pri pisanju članka sicer imela, bi morala priti do popol- noma drugačnega zaključka. Na novinarkino vprašanje "zakaj je v Sloveniji izgradnja kilometra avtoceste enkrat dražja kot v tujini?" smo ji namreč pravočasno odgovorili naslednje: "Vaša trditev ni točna. Vse primerjave, denimo "Primerjava stroškov graditve avtocest v Sloveniji in tujini", ki jo je leta 1997 izvedel dr. Dušan Zupančič iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (novelirana je bila v letu 1999), kažejo prav nasprotno, nahtreč, da so stroški graditve avtocest pri nas v povprečju in v primerljivih odsekih oz. objektih praviloma nižji od stroškov podobnih gradenj v tujini. V nadaljevanju vam bomo na kratko predstavili ugotovitve omenjene raziskave. Že na začetku je potrebno opozoriti, da avtocestni odseki, niti v Sloveniji niti v tujini, med seboj niso enakovredni in zato ne povsem primerljivi, ne po številu premostitvenih objektov (viadukti, mostovi, predori,...), ne po geologiji, konfiguraciji terena, po katerem potekajo itn.. Ne glede na to pa lahko odseke, ki so približno primerljivi, izkušen strokovnjak določi na osnovi geografskih in geoloških karakteristikah zemljišča, projektnih elementov avtoceste, dolžine premostitvenih objektov, dolžine ter karakteristik predorov ter obsega del na drugih projektih in konstrukcijah. Iz navedenega je razvidno, da stroški izgradnje avtocest v Sloveniji ne dosegajo ravni stroškov gradnje primerljivih avtocest v tujini. Pri tem pa slovenske ceste, ob izboru nekaterih skromnejših projektnih rešitev, ohranjajo standard, funkcionalnost in kakovost slovenskih avtocest, ki so po standardu, funkcionalnosti in kakovosti popolnoma primerljive z avtocestami v Evropi." Ob koncu se lotimo še ene popolnoma napačne trditve novinarke Vide Kocjan o nekakšni "privatizaciji Darsa", ki jo v članku celo večkrat omenja. Tako, kot je bilo novinarki predhodno na njeno vprašanje že odgovorjeno, niti Vlada Republike Slovenije, ki je v imenu Republike Slovenije kot 100 % lastnika Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji skupščina DARS, niti DARS ne načrtujeta nobene "privatizacije", ne avtocest in ne družbe DARS. So pa načrtovane statusne spremembe (iz javnega podjetja v gospodarsko družbo) in dokapi-talizacija družbe DARS, d.d. s stvarnim vložkom Republike Slovenije (torej povečanje osnovnega kapitala), po katerih bo še naprej edini lastnik DARS Republika Slovenija. Vlaganje zasebnih virov v dokapitaliza-cijo DARS, d.d. (torej "privatizacija") v okviru načrtovanih statusnih sprememb ni predvideno. Avtoceste pa bodo vedno, torej tudi nekoč, če se bo DARS, d.d. na osnovi posebne odločitve lastnika (Republike Slovenije in v njenem imenu Vlade Republike Slovenije) "privatizi-ral", ostale javno dobro v lasti Republike Slovenije (javno dobro pa je izključeno iz pravnega prometa). Andrej Osterman Vodja službe za poslovno komuniciranje DARS, d.d. Komu je "križ" avtocestni križ? V petkovem Gorenjskem glasu, 4. aprila 2003, je avtorica Vida B. Kocjan objavila celostranski članek z naslovom Avtocestni križ. je res "križ". Škoda, ker je v zvezi s tistim delom članka, ki se nanaša na občino Radovljica in na odsek AC Vrba - Peračica, avtorica našla "sogovornike" le v Ljubljani in ne tudi tam, kjer bodo z bodočo avtocesto tudi živeli. Zato je članek v navedenem delu enostranski, lahko bi rekli celo tendenciozen. Članek je pomanjkljiv tudi v tem, da kljub obremenilnim trditvam, ki niso namenjene radovljiški, temveč širši gorenjski javnosti, verjetno zaradi večanja javnega pritiska na Radovljico, ne odkriva identitete ljubljanskih sogovornikov in "dobrih poznavalcev razmer", da bi javnost lahko ocenjevala tudi podlago za takšne pritiske. Dokaj čudno in neprepričljivo beremo v članku, da je novinarka v Ljubljani izvedela, da avtocestni "pas" Vrba - Peračica morda nikoli sploh ne bo zgrajen zaradi "odločitev vodstva občine Radovljica, ki za izgradnjo v tem delu ne da soglasja" (!). Druga plat medalje je ta, da je občinski svet kot pristojen organ občine (in ne vodstvo občine!) že 29. aprila 1998 na ponudbo treh variant v primerjalni študiji poteka trase avtoceste Vrba - Peračica, skoraj soglasno sprejel sklep o potrditvi jugovzhodne poglobljene variante, ki resnici na ljubo niti ni (bila) najdražja. Študijo je naročil DARS, variante pa predložil takratni minister za okolje in prostor. Svoj sklep je občinski svet Radovljice ponovno potrdil v novem mandatu in novi sestavi na izredni seji 15. novembra 2000, ko je sklepal o ponujenem ministrskem predlogu osnutka lokacijskega načrta ter spremembah in dopolnitvah družbenega plana za avtocestni odsek Vrba - Peračica. Zal občinsko stališče o izvedbi, ne pa glede poteka omenjenega odseka avtoceste, ne le po stroških, tudi po principu ni sprejemljivo za "Ljubljano " že vse od pomladi leta 1998. Od tedaj se problem rešitve trase navedenega odseka avtoceste praktično niti po številnih pogajanjih ni premaknil v smeri obojestranske sprejemljive rešitve. Prej bi rekel, da se je poslabšal. V tem času se je idejna zamisel poteka avtoceste preko leško-radovljiškega polja na zahodnem delu Lesc celo usločila proti nezazidanim (in zazidanim!) stavbnim površinam in se s predčasno ponujenega "kompromisa " s strani DARS za delno "poglobitev" 1 m od 6 m funkcionalne polne poglobitve vrnila nazaj na "nulti" nivo, torej na nikakršno poglobitev. Še več, projekt predvideva potek avtoceste celo na meter visokem izravnalnem nasipu mimo pretežnega dela Lesc. V vseh letih dogovarjanja se prikazuje občino v medijih in v Ljubljani kot krivca za zaplete. Vendar to ne drži. Občina želi uveljaviti svoje legitimne pravice glede pogojev in pravic, ki jih ji daje zakonodaja pri določitvi poteka trase avtoceste, saj je to velik poseg v prostor, ki bo bistveno vplival na življenje prebivalcev. Država je imela ves čas možnosti taktiziranja, manevriranja in zavlačevanja, kar je tudi s pridom izkoriščala. Ministrstvo za okolje in prostor je dolžno z občino razrešiti prostorsko in lokacijsko umestitev ter način izgradnje AC, pa v dveh letih in pol ni odgovorilo niti na deset točk pripomb na osnutek lokacijskega načrta ter spremembi in dopolnitev družbenega plana za avtocestni odsek Vrba - Peračica, čeprav bi po zakonu moralo odgovoriti v dveh mesecih. Ministrstvo za promet mora skozi državni zbor zagotoviti spremembo zakona za zagotovitev finančnih sredstev za navedeno gradnjo AC, ker je vsakomur jasno, da z okrog 5,5 milijarde tolarjev, kar je predvideno za navedeni odsek gradnje AC, ni možno zgra- diti ne nivojske ne najkrajše in ne najcenejše variante avtoceste. DARS, ki je kot državna družba zadolžen za potrošnjo javnega denarja za gradnjo slovenskega avtocestnega križa, je doslej organiziral eno najdražjih gradenj avtocest po kilometru v (demokratični) Evropi. Nikomur doslej se od najbolj pristojnih za gradnjo avtocestnega odseka Vrba - Peračica še ni prav nič preveč mudilo, razen občini, prav zaradi prostorskih opredelitev območja in zaradi nujnega prostorskega razvoja. Da avtocesta pomeni razvoj kraja, nam članek kot šolski primer navaja razvoj Logatca, ki ima resnici na ljubo AC kar precej oddaljeno, in naj bi se pospešeno razvijal, ker je mimo že pred leti stekla avtocesta. Principi pospešenega razvoja kraja ali zavore pri tem, če se cesta kraju izogne, so Radovljici znani še iz časov Jožefa II, ko so gradili "cesarsko cesto". Ves problem se vrti okoli principa in cene vkopa na delu odseka avtoceste Vrba - Peračica. Na podlagi kriterijev projekta DARS za poglobljeno varianto si je občina dala izračunati stroške vkopa oziroma razliko v ceni samo za poglobljeni del avtoceste. Pri najdaljši možni trasi 3,5 km poglobitve in maksimalni poglobitvi 6 m je razlika v ceni 1,1 miljarde tolarjev. To predstavlja 10,3 % večjo ceno na DARSov izračun nepoglob-Ijene gradnje 9,8 km dolgega odseka jugovzhodne trase avtoceste še iz. leta 1998. Takratna cena nepoglobljene variante avtoceste, valorizirana na današnji čas (14,7 milijarde), pa predstavlja le še 7,55 % razlike za poglobitev. Če bi se razdalja poglobitve skrajšala na optimalnih 2,8 km ali za 21 % in izkop izvedel na sprejemljive 4 m ali 66,6 % maksimalne poglobitve, bi bila cena izkopa dobrih 580 mio SIT ali 4 % od cene nepoglobljene variante na odseku Vrba - Peračica. Cena izkopa bi se dala celo še bolj racionalizirati in razlika zmanjšati še za kakšen dodaten odstotek z izvedbo enostavnejših priključkov, servisno cono v Lescah, ne na Pretrškem polju, s prodajo izkopanega peska za tampon in še s čim. Če je dobre 3 % višja cena zaradi ekološko mnogo ustreznejšega izkopa AC "nad-standard", potem smo Radovlji-čani, tako kot so bili že mnogi pred nami, za nad standardno gradnjo avtoceste. Govoriti o "betonskem okviru" poglobljene AC ali "nekakšnem toboganu" pa je preprosto natolcevanje, ki kaže, da je graditeljem več do tranzitnih tujcev kot prebivalcev ob avtocesti. Trditev, da se zaradi Radovlji-čanov lahko zgodi, "da ta avtocestni pas (morda) nikoli sploh ne bo zgrajen" se mi zdi toliko neodgovorna, kot če bi Radov-Ijičani na to rekli: "Pa kaj potem, če ne bo!" Zavedamo se, da je občina proti DARS in Ministrstvu za promet oziroma Vladi RS nemočna, ker gre za avtocestni program državnega, celo mednarodnega interesa, zaradi katerega vsi neprizadeti pričakujejo, da se mora lokalna skupnost povsem podrediti. Vendar občina zahteva vsaj nekaj posluha, razumevanja s strani DARS. Zeli si konstruktivnih kompromisnih dogovorov, ki imajo izhod in ki bi pripeljali do čim hitrejše odločitve poteka ter načina izvedbe gradnje avtoceste med Vrbo in Peračica, saj nesprejeti novi prostorski in izvedbeni akti za potek AC na odseku Vrba - Peračica že zavirajo prostorski razvoj občine. Zato je gorenjski del avtocestnega križa največji križ v prvi vrsti naši občini. Janko S. Stušek 1- * Prvo in zadnje pravilo: varčevanje Vsak trgovec - začetnik ve, da je nakup večjih količin cenejši nakup, zato bodo odslej tudi v zdravstvu opremo nabavljali centralno: nič več nabav, kot so bile domnevno sporne postelje v Kliničnem centru. Prihranki na račun boleznin, zdravil, delitve dela med bolnišnicami, materialnih stroškov. Ljubljana - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sprejela letošnji rebalans proračuna, predvideni primanjkljaj je 13 milijard tolarjev. Sprejeli so nekatere varčevalne ukrepe za zmanjšanje izgube. Tako naj bi pošteno varčevali pri zdravilih, prihranili pri bolezninah, varčevali pri materialnih stroških... Ukrepi med drugim predvidevajo možnosti za skrajšanje nadpovprečno dolgih čakalnih dob v specialističnih dejavnostih, racionalno porabo zdravil -uvajali naj bi cenejša generična, pri drugih pa poskušali znižati ceno. Samo za ilustracijo: lani je 52 zdravnikov predpisalo za 6 milijard tolarjev zdravil ali povprečno 127 milijonov tolarjev na enega zdravnika. Po neki analizi le 55 odstotkov zdravnikov splošne in družinske medicine pri kronični terapiji upošteva ceno zdravila, tretjina zdravnikov pa zelo redko. V zavodu za zdravstveno zavarovanje si bodo prizadevali, da bi se zmanjšali odhodki za DDV za zdravstvene materiale, zdravila in pripomočke, saj je DDV od 8,5 do 20 odstotkov, medtem ko je v nekaterih evropskih državah nižji. Ne nazadnje so previsoke tudi boleznine - če bi jih zmanjšali le za en dan v mesecu dni, bi v letu dni prihranili 1,3 milijarde tolarjev, kolikor stane, denimo, 466 operacij na srcu. Varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje je zdaj tri tedne Gorenjec Borut Miklavčič, kije tako veliko ladjo, kakršna je zdravstvena zavarovalnica, že odločno usmeril v drugačne, predvsem varčevalne vode. Zavedajoč se, da pri tako velikih številkah, s kakršnimi ima opravka zdravstvena zavarovalnica, z racionalnim gospodarjenjem takoj prihraniš milijardo. Če privarčujejo samo en odstotek proračuna zavarovalnice, to pomeni - reci in piši - 4 milijarde tolarjev. Milijarda na račun boleznin Kakšno je slovensko zdravstveno varstvo v primerjavi z evropskimi zdravstvenimi standardi? "V Sloveniji imamo visoko razvit in dober sistem zdravstvenega varstva. Menim, da so naši zavarovanci deležni zdravstvenih storitev, ki se opravljajo tudi v evropskem prostoru in da zdravstveni delavci v Sloveniji na zadovoljivem nivoju opravljajo storitve za naše zavarovance. Nobene države ne v svetu in ne v Evropi ni, ki bi imela na področju zdravstvenega zavarovanja presežke. Prihajajo nove tehnologije, nova zdravila in novi postopki, ki so vedno dražji in zahtevajo vedno več sredstev. Temu se bomo morali prilagati tudi v Sloveniji. A če se želimo prilagoditi, moramo postaviti nove prioritete." Ali so te prioritete v varčevalnem programu? Kaj obsega? "Odločili smo se za varčevalni program na tistih področjih, za katere ocenjujemo, da so možnosti, da nekaj privarčujemo v korist tistih dejavnosti, ki potrebujejo nova sredstva. Če bi se tako zavarovanci kot zdravniki, ki predpisujejo zdravila, še racionalneje obnašali, lahko na področju potrošnje zdravil nekaj privarčujemo in ta denar- namenimo za druge pomembnejše naloge. Lahko skrajšamo boleznine nad trideset dni za en dan. Tako bi zavod privarčeval milijardo 300 milijonov tolarjev. S toliko denarja pa operiramo skorajda vse, ki čakajo na operacijo sive mrene. To je seveda samo primerjava, kaj pomeni ta znesek v sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji. Pred vstopom v Evropsko unijo in pred vstopom v evropski monetarni sistem je predpogoj, da izravnamo prihodke z odhodki. Vsi v Sloveniji se moramo racionalnejše obnašati, kajti na vsa področja prihajata konkurenca in tekmovalnost. Tudi na področje zdravstvenega varstva, zdrav- Stara stanovanja še vedno predraga V prihodnjih štirih letih naj bi skladu uspelo zagotoviti preko pet tisoč stanovanj, z zadostno ponudbo pa znižati cene na trgu. Ljubljana - Pri republiškem stanovanjskem skladu so z uresničevanjem strategije, v okviru katere skušajo zagotoviti večje število kakovostnih stanovanj in posledično doseči znižanje cen stanovanj na trgu, zelo zadovoljni. Samo v Ljubljani z okolico, Mariboru in obalnih občinah naj bi do leta 2007 zagotovili preko pet tisoč stanovanj po cenah, ki so jih napovedali ob sprejetju strategije, torej za Ljubljano po 1300 evrov za kvadratni meter, v obalnih občinah po 1250 evrov in 1150 evrov za kvadratni meter v okolici Ljubljane. Za ostale mestne občine naj bi obveljala cena 900 evrov za kvadratni meter, v drugih naseljih pa 800 evrov. "Naše napovedi so sprožile vrsto pomislekov, med drugim, da posredovanje države na stanovanjskem trgu ni potrebno. Vendar ugotavljamo, da smo bili od lanskega oktobra, ko je nadzorni svet sprejel strategijo naložb v stanovanjsko gradnjo, uspešni," je še vedno optimističen direktor stanovanjskega sklada Edvard Oven. Glede na to, da je petdeset odstotkov vsega povpraševanja po stanovanjih iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme usmerjenega na Ljub- ljano z okolico, so v svojih prizadevanjih, da bi zagotovili večje število stanovanj, posebno pozornost namenili prav temu območju. Tako naj bi v Ljubljani in okolici že konec leta ponudili v prodajo tristo stanovanj, prihodnje leto več kot štiristo stanovanju, leto kasneje še 650 in leta 2006 najmanj štiristo stanovanj . "V sodelovanju z občino nam je uspelo zagotoviti tudi 16 hektarov stavbnih zemljišč, kar nam bo omogočilo izdelavo kakovostnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev in s tem pridobivanje kakovostnih stanovanj." Hkrati z zagotavljanjem večje ponudbe tržnih stanovanj sklad vodi tudi projekte, pri katerih skupaj z občinami investira v najemna neprofitna in socialna stanovanja. Pri tem imajo velike načrte tudi s kranjsko občino, kjer se že dlje časa pogovarjajo o več lokacijah, vendar do podpisa pisma o nameri še ni prišlo. Pri zagotavljanju večje ponudbe stanovanj jim je po Ovnovih besedah uspelo združiti različne interese. "Vse bolje sodelujemo z urbanisti in arhitekti in mnogi v tem vidijo že kar nacionalni projekt gradnje stanovanj, kar omogoča uresničitev kakovostnejših strokovnih rešitev pri gradnji. Ciljne cene namreč jemljemo že kot dejstvo," je poudaril Oven. Imajo tudi vedno več ponudb investitorjev, ki so pripravljeni ponuditi v odkup stanovanja po teh cenah, pravi Oven. "To se bo odrazilo v splošni ceni stanovanj. Opažamo, da na področju novogradenj ni prišlo do dviga cen, še vedno pa so previsoke cene starih stanovanj. Vendar bo verjetno velika ponudba novih stanovanj tudi tu naredila svoje," je še prepričan Oven. Zagotavlja, da zato ni bojazni, da bi cene stanovanj po sprostitvi prve nacionalne stanovanjske varčevalne sheme poskočile. Do prvega aprila je bilo v shemo aktivno vključenih že preko 68 tisoč varčevalcev, ki so skupaj privarčevali preko 47 milijard tolarjev. Po Ovnovih besedah naj bi v prihodnje poskušali zagotoviti, da bi bilo mogoče varčevalno pogodbo pri posameznih bankah skleniti kadarkoli in to ne bi bilo omejeno zgolj na določeno časovno obdobje. Mateja Rant stvenega zavarovanja in zdravstvenih storitev." Centralna nabava, ne pa vsak zase Kaj pa organizacija dela v zdravstvu? "Z boljšo organizacijo, z delitvijo dela znotraj bolnišnic in med njimi je možno dodatno kar precej privarčevati. Zavzemam se za to, da bi republiški strokovni kolegiji razpravljali o delitvi dela, da bomo operacije na primer endoprotez - ortopedske operacije - opravljali v Sloveniji na treh ali štirih centrih z najbolj usposobljenimi kirurgi in ne v vseh bolnišnicah, kot danes. To je v korist zavarovanca, pacienta. Kot dokaz naj naveden primer, ko je zavod razpisal dodatni program za operacije sive mrene. Nekateri izvajalci se niso javili na razpis, Po mojem mnenju zato ne, ker pri njih že danes ni čakalne dobe." Zelo veliko se govori predvsem o enormni potrošnji zdravil Kaj pravite? "Najbolje je, če povem kakšno številko: za zdravila, ki jih uporabljamo in jih predpisujejo zdravniki za zniževanje maščob v krvi, so lani Slovenci porabili v vrednosti 4 milijarde in 300 milijonov tolarjev. Samo enega zdravila! Pri zdravilih imamo originalna zdravila in generike. Strokovni kolegij kardiologov sem prosil, naj o tem razpravlja in poda smernice o predpisovanju zdravil. V zadnjih treh tednih, odkar sem na zavodu za zdravstveno zavarovanje, sem opravil razgovore in pogajanja o nižjih cenah zdravil s Krko, Lekom, MSD-ijem in Pfizerjem. Z razgo- vori sem zadovoljen, bili so kar uspešni, do zdaj nas le en partner ni razumel. Prepričan sem, da bomo sčasoma uspeli tudi tu." Kako boste varčevali pri sebi? V zavodu? "V usklajevanju finančnega načrta za leto 2003 bo obseg sredstev zavoda za njegovo funkcioniranje zmanjšan za milijardo in 700 milijonov tolarjev. To je hud poseg - smo v zaključni pripravi finančnega načrta zavoda, tako da se bomo dogovorili, kako bi naloge letos opravili kar najbolj racionalno." Kako bo z nadzorom v izvajalskih zdravstvenih organizacijah, kjer so se v preteklosti dogajale nepravilnosti? In slednjič: kaj nameravate storiti, da se ne bi ponovilo to, kar se je v Kliničnem centru: domnevno sporna nabava postelj? "Zavod bo povečal nadzor v izvajalskih zdravstvenih organizacijah, ker ne želi, da bi se dogajale stvari, kot so se v preteklosti v zvezi z reševalnimi prevozi in predpisovanjem zdravil pri dializah. Zavod se zavzema za to, da bi se največji del opreme in potrošnega materiala za slovenske bolnišnice in javne zdravstvene domove nabavljal centralno. Zato, ker je država lastnik teh institucij, lahko samo ministrstvo za zdravje izvede tako nalogo. Slehernemu trgovcu, začetniku, je jasno, da bo pri večjih količinah dosegel boljšo ceno. Pa še kakšni neprijetnosti, ki jo lahko v zadnjem času beremo po časopisih, se bomo izognili. Skratka, pred nami so časi, ki zahtevajo dobro organizacijo, racionalno delo, tudi v zdravstvu v korist zavarovanca." Darinka Sedej TLAKOVC1 - PODLESNIK Maribor, Dupleška 316. tel.: 02/461 47 95. faks: 02/450 38 70 VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA SEDAJ TUDI CONA STEGNE (pri šotoru tirnim telim} 01/511 20 88 Četrtek, 4.4. 2003 Kar dolgo nisem nič pisala, kaj? Življenje tukaj je postalo kar malo kaotično. Kot vreme. Če smo že dihali polnih pljuč pomlad, nam je vreme pokazalo figo. Snežni metež, temperature v globoki minus in Neva spet počasi zmrzu-je. Začenja se mi dozdevat, da živim v začaranem krogu. Sem pa pospravila pečke. Kljub vsemu. Se ne dam. Ignorirala bom zimo. Vznemirjenje z bližajočo pomladjo narašča. Vsi smo nekam zamaknjeni, preživljamo depresije, umetniške krize, spore... Izpiti se približujejo z nezadržno naglico. In obletnica Peterburga. In festivali. In poletje. Pa to ni glavna stvar. Trenutno smo vsi vznemirjeni zaradi prihoda Američanov. Oj, že čez 10 dni pride cela grupa ameriških študentov igre in skupaj bomo delali predstavo. Bolje rečeno Work in progress. Na temo Heraklesa. In ker se ne vznemirjamo le mi, ampak tudi pedagogije postala igra malce drugačna. Vse o stari Grčiji. Vse o Heraklesu. Grabimo iz vseh koncev in krajev. Prejšnji teden smo preživeli pod taktirko režiserke iz Švedske. Marte. Ki nam je dala kup novih, uporabnih vaj, treningov. Vse to sedaj razvijamo naprej. Pa vendar si ne predstavljam - v naš mali avditorij naj bi dejansko stlačili še 27 ljudi. Se pravi 55 ljudi, ki bodo komajda lahko stali drug ob drugem v mali sobici, kaj šele delali. Sicer pa se govori, da bomo imeli na uporabo tudi malo sceno. Fantastika! Končno bomo lahko malo zadihali!! In še ena stvar je, ki vse neskončno vznemirja. Ko bodo končali z delom tukaj, bodo Američani s seboj v Ameriko odpeljali 7 ljudi iz našega razreda. Za teden dni! Seveda si vsi želijo iti. In prav nič se se ne ve, kdo bo šel in kdo ne. In to vse gloda. In delajo, delajo, delamo. Nedelja, 6.4. 2003 Jutro se vleče skozi sive meglene barve. Ne neha snežit. Od meteža, do rahlega pršca, velikih novoletnih snežink. Tu premorejo vse vrste snega. Vsake toliko časa vse skupaj izmije dež ali posuši sonce, potem pa j ovo nanovo! Večeri pa so se potegnili s svetlobo tja do devete ure zvečer. Hitro se daljšajo in počasi kradejo noči temo. Sem že prav radovedna, kako bo z belimi nočmi. Glede obletnice mesta pa je že prava histerija. Še nekaj več kot 50 dni. Po radiu histerično poročajo, kako je nemo- goče restavrirat kipe v mrazu. Kaj je treba še narediti in kaj ni narejeno... Ko pa greš po cestah, pa se zdi, da se ni skoraj nič spremenilo: večina stvari je še vedno v remontu. Ne vem, kako jim bo uspelo. Sicer pa se šušlja, da je denar namenjen remontu, neznano kam poniknil. Pojma nimam, kako bodo vse skupaj izpeljali. Center mesta bo zaprt, vozovnice za me-tro, tramvaj, troljebus bodo po 5 dolarjev, avtomobili, ki bodo prišli v mesto, bodo morali plačat neke vrste karto... Že zdavnaj je zmanjkalo vseh vozovnic iz Moskve v Piter, vse je že pokupljeno. Letališče bodo menda zaprli, viz se ne da več dobiti... Očitno bo kar noro. Začel pa se je festival Zlata Maska. Največji festival teatra tukaj v Rusiji. Kako sem ga čakala. Pa so bila moja predvidevanja pravilna. To, da če se učiš na teatralni akademiji, še ne pomeni, da dejansko hodiš v gledališče. Ni časa. Spet. Ob nedeljah pa človek pere in ima nekako dosti vsega. Toliko za danes... seje pa nabralo tako veliko stvari, o katerih bi rada govorila, pa enostavno ne najdem časa. Bo že, samo da depresija mine in da Goran pride in da trave ozelenijo in galebi poleti-jo. Dnevi se neverjetno daljšajo: ob 22. uri je še nekaj svetlobe na nebu... že polzimo v bele noči!! (Se nadaljuje) 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel.: (04) 5112 410, Fax: (04) 512 44 23 www.gov.si/ueskl/ ue.skofjaloka@gov. si Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka na podlagi 2. odst. 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93, 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za legalizacijo in izkoriščanje mineralnih surovin - peskokop Lajše - Topos in peskokop Lajše - Vehar investitorjev Mateje Že-leznikar, Lajše 11, Gorenja vas - zakupnik Topos Hotavlje d.o.o., Hotavlje 74, Gorenja vas in Marjana Vehar, Žirovski vrh Sv. Urbana 24, Gorenja vas, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za legalizacijo in izkoriščanje mineralnih surovin - peskokop Lajše - Topos in peskokop Lajše - Vehar, Celovito poročilo o vplivih na okolje, ki ga je pod št. 155-924/01 v februarju 2001 izdelal Oikos Domžale in Celovito poročilo o vplivih na okolje, ki ga je pod št. 155-1259/03 v marcu 2003 izdelal Oikos d.o.o, Domžale 2. javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Škofja Loka, soba št. 8e, Poljanska c. 2, Škofja Loka od 28. 4. 2003 do 13. 5. 2003, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 17.00 in v petek od 7.30 do 13. ure 3. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorjev, na katero so vabljeni vsi krajani, ki menijo, da bodo s posegom prizadeti njihove pravice in pravne koristi, v sredo, dne 7. 5. 2003, ob 15. uri v prostorih Velike sejne sobe Upravne enote Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka 4. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Upravne enote Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka do konca javne predstavitve - obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi; kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. NAČELNIK: Branko MURNIK, univ. dipl. inž. arh. POVZETEK POROČILA O VPILIVIH NA OKOLJE S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI NAMERAVANEGA POSEGA PESKOKOP LAJŠE - VEHAR - LEGALIZACIJA IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN Investitor "Marjan Vehar s.p." namerava legalizirati obstoječ peskokop pri Lajšah. Peskokop so za potrebe vzdrževanja cestišč na območju Gorenje vasi odprli leta 1990. V začetku je peskokop izkoriščala Krajevna skupnost Gorenja vas, danes pa izkoriščanje nadaljuje Marjan Vehar s.p.. V peskokopu Lajše poteka površinsko pridobivanje dolomitnih agregatov za potrebe: - gradnje nasipov in tamponov - vzdrževanje voznih površin makadamskih cest - proizvodnje zidarskih malt in ometov - proizvodnje betonov nižjih mark trdnosti ter potencialno tudi za podložne bitumenbetone. Ocena zalog znaša skupaj s spodnjim peskokopom, kar bi dejansko pomenilo izravnavo grebena, okrog 230.000 m3 dolomita. Takšna količina zalog omogoča ob letnem odkopu 4.000 do 10.000 m3 materiala, življenjsko dobo peskokopa od 15 do 20 let. Enostavni pogoji odkopavanja in relativno enostavna sanacija so pogoji za ekonomično rudarjenje v obravnavanem peskokopu. Oskrbno - prodajno območje peskokopa Lajše - Vehar obsega območje domače občine Gorenja vas za potrebe vzdrževanja cestišč. Sanacija peskokopa po koncu eksploatacije se običajno izvede kot: • tehnična rekultivacija in sanacija (zagotovitev fizične stabilnosti območja oziroma brežin) • biološka sanacija - renaturacija površin peskokopa. Brežine peskokopa, kjer obstaja možnost padca čez rob brezine je potrebno zavarovati z najmanj 1,2 m visoko ograjo in 5 m od roba, jo opremiti z barvnimi zastavicami in kovinskimi obeski, ki odganjajo divjad. Na vse dostopne poti je potrebno namestiti opozorilne table zaradi nevarnosti padca v globino in nevarnosti zaradi miniranja. Tehnična sanacija peskokopa Z nadaljevanjem odkopa se v peskokopu oblikuje vedno širša odkop-na fronta, ki bo v končni podobi omogočila tudi biološko sanacijo z rudarskimi deli degradiranih površin. S tehnično sanacijo po prenehanju odkopavanja se zagotovi stabilnost brežin kopa in sicer od vrha do dna peskokopa. Osnovna etaža ob koncu odkopavanja in sanaciji v peskokopu bo na nadmorski višini 508,50 m, njen naklon pa 2%. Končna etaža bo na nadmorski višini 515 m. Končni naklon brežin kopa naj bi bil 45°. Končna širina osnovnega platoja bo od 1 10 do 120 m, višina etaž pa bo 7m. Kjer je možno, se sanacija in rekultivacija izvajata spontano. Biološka sanacija peskokopa -Tehnični sanaciji sledi biološka, kar predstavlja humusiranje, zatrav-Ijanje in zasajanje odkopanih površin. Obvezno je utrjevanje gozdnega roba z zasaditvijo avtohtone podrasti. Na odkopanih površinah, ki se ne uporabljajo več, se humusiranje in zatravljanje izvaja sproti. Pri odkrivanju površin odstranjeni humus se sproti porablja za sanacijo ali pa se odlaga na rob kopa z namenom uporabe pri kasnejši sanaciji. Cilj biološke sanacije je v 5 letih z avtohtono pionirsko vegetacijo pokriti vsaj 40 % sanirane površine. Na obstoječi lokaciji sta dva koristnika peskokopa. Obstoječi peskokop se navezuje na peskokop Topos, poleg tega pa se severozahodno od obravnavanega peskokopa izvaja izkoriščanje peska tudi na površinah, ki niso obravnavane v tem poročilu. Predlagamo, da koristnika peskopa pripravita skupen in celovit program sanacije peskokopa ter časovno uskladita izkoriščanje, tako da bo mogoče izvesti sprotno in celovito sanacijo. Vpliv na tla bo največji zaradi spremembe reliefa, pri vplivih na vode pa obstaja možnost izlitja olj ali maziv (naftni derivati) iz mehanizacije, ki bi lahko onesnažila tla. Po sanaciji bo zagotovljena mehanska stabilnost pobočja, ki bo tudi omogočila rast rastja na opuščenem peskokopu. Na vode bodo vplivale tudi drenirane vode iz peskokopa, ki pa bodo speljane preko usedalnika. Največji vpliv v času gradnje bo na biosfero, predvsem vegetacijo, ki bo začasno s površin peskokopa odstranjena. Ke je predvidena dokaj hitra sanacija (zaključena naj bi bila v 20 letih), bodo vplivi na vegetacijo po končani sanaciji minimalni. V območju se bo predvsem povečala obremenjenost zraka in hrup. Glavni vir hrupa v območju bo postalo delovanje peskokopa. Ker gre za posamezen vir hrupa, je najpomembnejša vrednost 58 dB(A), ki je peskokop v dnevnem času ne sme preseči. Ponoči v peskokopu ne bo dejavnosti, zato so te omejitve manj pomembne. Pri delu v peskokopu nastaja vsakodneven hrup zaradi dela gradbene mehanizacije in občasen hrup pri odstreljevanju. Zaradi dela mehanizacije hrup pri bližnjih kmetijah ne bo presežen. Pri odstreljevanju pričakujemo kratkotrajen hrup, ki bo padel na dopustno vrednost na razdalji približno 200 metrov. Glede na velikost peskokopa bo potrebno miniranje največ enkrat letno, tako da ta hrup ne bo izrazito moteč, še posebej zato, ker v bližini ni recipientov hrupa. Najbližja hiša (še ta je nenaseljena) je od peskokopa oddaljena 600 m. Glavni vpliv peskokopa na zrak bo prašenje med potekom del in transportom, plini in zračni udari, ki nastajajo pri miniranju, in posredno z izpušnimi plini mehanizacije in transportnih vozil. V procesu pridobivanja - odkopavanja se zaradi vlažnosti materiala običajno ne praši. Tudi v predelavi zaradi normalne vlažnosti materiala ne nastajajo večje količine prahu tudi v suhih letnih mesecih. Če bi bilo prašenje bolj izrazito, bi lahko kamnino močili, ampak to ni zaželeno zaradi kupcev - kupci želijo čimbolj suh material. Ker je kamnina karbonatnega izvora in ne vsebuje silikatnih mineralov, tudi prah ni "strupen". Zdravstveno ni problematičen, bolj je sporen z estetskega vidika. Plini, ki nastanejo pri miniranju pri popolni detonaciji (popolno izgorevanje), so nestrupeni in ne predstavljajo nevarnosti za okolico. Pri eventualni nepopolni detonaciji pa nastajajo strupeni plini, ki pa se hitro razredčijo in razkrojijo. Pri razstreljevanju na površini je nevarnost pred strupenimi in dušljivimi učinki prisotna le izjemoma v neugodnih vremenskih razmerah (vlaga in dež). Med minerskimi deli nastajajo ob detonacijah vibracije in stresljaji (potresi), ki s slovensko zakonodajo še niso opredeljeni, zato se praviloma uporablja kriterije nemškega standarda DIN 4150 ali avstrijskega ONORM S 9020. Stresljaji so v neposredni povezavi s količino razstreliva, ki je iniciran v nekem milisekundnem intervalu. Začasen vpliv do dokončane sanacije bodo tudi vibracije, ki bodo nastale pri miniranju. Ker v bližini peskokopa ni stanovanjskih objektov, ocenjujemo, da bo vpliv zaradi vibracij zanemarljiv. Samo pridobivanje ne bo proizvajalo okolju nevarnih odpadkov. Kamnina je trenutno relativno čista in jalovine skorajda nimajo. Tovrstna jalovina po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. I. RS 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) ne sodi med nevarne odpadke. Mulj iz usedalnika pri odvodnjavanju peskokopa bo inerten odpadek, ki se lahko deponira na deponiji inertnih odpadkov, komunalnih odpadkov, še najbolje pa bi bilo, če bi jo uporabili pri gradbenih delih. Odpadna olja, olje lovilca olj ploščadi za parkiranje in servisiranje strojev ter naoljene krpe, ki bodo nastali ob vzdrževanju mehanizacije, naj predajajo pooblaščeni organizaciji. Zaradi nadaljnjega poseganja v pobočja je pričakovati spremembe vidnega okolja tako zaradi sprememb reliefa kot tudi odstranjevanja vegetacije. Vpliv pa zaradi obraščenosti z gozdno vegetacijo ne bo pretirano moteč. Zaradi povečanja peskokopa se bo v času pridobivanja do dokončne sanacije sicer nekoliko povečala vidna izpostavljenost, po končani sanaciji pa bo vpliv na vidno okolje zanemarljiv. Celovito gledano ocenjujemo, da je legalizacija in izkoriščanje mineralnih surovin peskokopa Lajše - Vehar v predvidenem obsegu ob upoštevanju priporočil za izboljšavo projekta sprejemljiva. POVZETEK POROČILA O VPILIVIH NA OKOLJE S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI NAMERAVANEGA POSEGA PESKOKOP LAJŠE - TOPOS - LEGALIZACIJA IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN Investitor "Topos Hotavlje d.o.o." namerava legalizirati obstoječ peskokop pri Lajšah. Peskokop so za potrebe vzdrževanja cest v Poljanski dolini odprli leta 1950. V začetku je peskokop izkoriščala Krajevna skupnost Gorenja vas, pozneje SGP Tehnik iz Škofje Loke, za njim pa je nadaljeval izkoriščanje Topos Hotavlje d.o.o.. V peskokopu Lajše poteka površinsko pridobivanje dolomitnih agregatov za potrebe: - gradnje nasipov in tamponov, - vzdrževanje voznih površin makadamskih cest, - proizvodnje zidarskih malt in ometov, - proizvodnje betonov nižjih mark trdnosti ter potencialno tudi za podložne bitumenbetone. Ocena zalog znaša 120.000 m3, če upoštevamo še zaloge zgornjega peskokopa, odkop katerih bi dejansko pomenil izravnano grebena, pa 230.000 m3 dolomita. Takšna količina zalog omogoča ob letnem odkopu 10.000 do 15.000 m3 materiala, življenjsko dobo peskokopa od 15 do 20 let. Enostavni pogoji odkopavanja in relativno enostavna sa- nacija so pogoji za ekonomično rudarjenje v obravnavanem peskokopu. Oskrbno - prodajno območje peskokopa Lajše obsega območje domače občine (Hotavlje, Gorenja vas, Poljane), Sovodenj in Žiri na razdalji okoli 10 km, za dražje frakcije in večji občasni odvzem pa tudi Škofo Loko in spodnji del Selške doline na razdalji okoli 20 km. Sanacija peskokopa po koncu eksploatacije bo izvedena kot: - tehnična sanacija (zagotovitev fizične stabilnosti območja oziroma brežin) in - biološka sanacija - rekultivacija (renaturacija) površin peskokopa. Brežine peskokopa, kjer obstaja možnost padca čez rob brežine, je potrebno zavarovati z najmanj 1,2 m visoko ograjo in 5 m od roba, jo opremiti z barvnimi zastavicami in kovinskimi obeski, ki odganjajo divjad. Na vse dostopne poti je potrebno namestiti opozorilne table zaradi nevarnosti padca v globino in nevarnosti zaradi miniranja. Tehnična sanacija peskokopa Z nadaljevanjem odkopa se v peskokopu oblikuje vedno širša odkop-na fronta, ki bo v končni podobi omogočila tudi biološko sanacijo degradiranih površin. S tehnično sanacijo po prenehanju odkopavanja se zagotovi stabilnost brežin kopa. Končna smer etaž bo potekala prečno na smer grebena, v smeri jugozahod - severovzhod. Z napredovanjem odkopne fronte proti severozahodu se oddaljenost od naselja Lajše povečuje. Osnovna etaža ob koncu odkopavanja in sanaciji v peskokopu bo na nadmorski višini 500 m, njen naklon pa 2%. Vmesna etaža bo oblikovana na nadmorski višini 507,5 m. Končna etaža bo na nadmorski višini 515 m. Končni naklon brežin kopa naj bi bil od 15° do 45°. Končna širina vsake od treh etaž bo okoli 50 m, višina pa od 5 do 7 m. Biološka sanacija peskokopa Tehnični sanaciji sledi biološka, kar predstavlja humusiranje, zatravljanje in zasajanje odkopanih površin. Obvezno je utrjevanje gozdnega roba z zasaditvijo avtohtone podrasti. Na odkopanih površinah, ki se ne uporabljajo več, se humusiranje in zatravljanje izvaja sproti. Pri odkrivanju površin odstranjeni humus se sproti porablja za sanacijo ali pa se odlaga na rob kopa z namenom uporabe pri kasnejši sanaciji. Cilj biološke sanacije je v 5 letih z avtohtono pionirsko vegetacijo pokriti vsaj 40 % sanirane površine. Vpliv na tla bo največji zaradi spremembe reliefa, pri vplivih na vode pa obstaja možnost izlitja olj ali maziv (naftni derivati) iz mehanizacije, ki bi lahko onesnažila tla. Po sanaciji bo zagotovljena mehanska stabilnost pobočja, ki bo tudi omogočila rast rastja na opuščenem peskokopu. Na vode bodo vplivale tudi drenirane vode iz peskokopa, ki pa bodo speljane preko usedalnika. Največji vpliv v času gradnje bo na biosfero, predvsem vegetacijo, ki bo začasno s površin peskokopa odstranjena. Ker je predvidena dokaj hitra sanacija (zaključena naj bi bila v 20 letih), bodo vplivi na vegetacijo po končani sanaciji minimalni. V območju se bo predvsem povečala obremenjenost zraka in hrup. Glavni vir hrupa v območju bo postalo delovanje peskokopa. Ker gre za posamezen vir hrupa, je najpomembnejša vrednost 58 dB(A), ki je peskokop v dnevnem času ne sme preseči. Ponoči v peskokopu ne bo dejavnosti, zato so te omejitve manj pomembne. Pri delu v peskokopu nastaja vsakodneven hrup zaradi dela gradbene mehanizacije in občasen hrup pri odstreljevanju. Zaradi dela mehanizacije hrup pri bližnjih kmetijah ne bo presežen. Pri odstreljevanju pričakujemo kratkotrajen hrup, ki bo padel na dopustno vrednost na razdalji približno 200 metrov. Glede na velikost peskokopa bo potrebno miniranje nekajkrat letno, tako da ta hrup ne bo izrazito moteč, še posebej zato, ker v bližini ni recipientov hrupa. Najbližja hiša (še ta je nenaseljenaje) je od peskokopa oddaljena 600 m. Glavni vpliv peskokopa na zrak bo prašenje med potekom del in transportom, plini in zračni udari, ki nastajajo pri miniranju in posredno z izpušnimi plini mehanizacije in transportnih vozil. V procesu pridobivanja - odkopavanja se zaradi vlažnosti materiala običajno ne praši. Tudi v predelavi zaradi normalne vlažnosti materiala ne nastajajo večje količine prahu tudi v suhih letnih mesecih. Če bi bilo prašenje bolj izrazito, bi lahko kamnino močili, ampak to ni zaželeno zaradi kupcev - kupci želijo čimbolj suh material. Ker je kamnina karbonatnega izvora in ne vsebuje silikatnih mineralov, tudi prah ni "strupen". Zdravstveno ni problematičen, bolj je sporen z estetskega vidika. Plini, ki nastanejo pri miniranju pri popolni detonaciji (popolno izgorevanje), so nestrupeni in ne predstavljajo nevarnosti za okolico. Pri eventualni nepopolni detonaciji pa nastajajo strupeni plini, ki pa se hitro razredčijo in razkrojijo. Pri razstreljevanju na površini je nevarnost pred strupenimi in dušljivimi učinki prisotna le izjemoma v neugodnih vremenskih razmerah (vlaga in dež). Med minerskimi deli nastajajo ob detonacijah vibracije in stresljaji (potresi), ki s slovensko zakonodajo še niso opredeljeni, zato se praviloma uporablja kriterije nemškega standarda DIN 4150 ali avstrijskega ONORM S 9020. Stresljaji so v neposredni povezavi s količino razstreliva, ki je inicirana v nekem milisekundnem intervalu. Začasen vpliv do dokončane sanacije bodo tudi vibracije, ki bodo nastale pri miniranju. Ker v bližini peskokopa ni stanovanjskih objektov, ocenjujemo, da bo vpliv zaradi vibracij zanemarljiv. Samo pridobivanje ne bo proizvajalo okolju nevarnih odpadkov. Kam-ninaje trenutno relativno čista in jalovine skorajda nimajo. Tovrstna jalovina po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. 1. RS 84/98) ne sodi med nevarne odpadke. Mulj iz usedalnika pri odvodnjavanju peskokopa bo inerten odpadek, ki se lahko deponira na deponiji inertnih odpadkov, komunalnih odpadkov, še najbolje pa bi bilo, če bi jo uporabili pri gradbenih delih. Odpadna olja, olje lovilca olj ploščadi za parkiranje in servisiranje strojev ter naoljene krpe, ki bodo nastali ob vzdrževanju mehanizacije, naj predajajo pooblaščeni organizaciji. Zaradi nadaljnjega poseganja v pobočja je pričakovati spremembe vidnega okolja tako zaradi sprememb reliefa kot tudi odstranjevanja vegetacije. Vpliv pa zaradi obraščenosti z gozdno vegetacijo ne bo pretirano moteč. Zaradi povečanja peskokopa se bo v času pridobivanja do dokončne sanacije sicer nekoliko povečala vidnaizpostavljenost, po končani sanaciji pa bo vpliv na vidno okolje zanemarljiv. Celovito gledano ocenjujemo, da je sanacija z delnim pridobivanjem peskokopa Lajše v predvidenem obsegu ob upoštevanju priporočil za izboljšavo projekta sprejemljiva. Tekmuj na Tednu mladih mm Informacije: www.teden-mladih.com organizator-Center mladih // soorganizator-Klub študentov Kranj soorganizator-Art Center kranj-9-17-5-2003 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Kranj - Radovljica - Jesenice Hiuš'ca Internet: www.radiotop.net Občankam in občanom občine Kranj čestitam za 1. maj, praznik dela. Mohor Bogataj, župan Mestne občine Kranj OB 1. MAJU IKU DELA Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.d. Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenija www.domel.si OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, 537 23 13, fax 531 46 84 DRAGI OBČANI, DRAGI BRALCI! V IMENU OBČINSKIH SVETNIKOV, UPRAVE IN V SVOJEM IMENU VAM ŽELIM LEPO PRAZNOVANJE DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKA DELA. NA SVIDENJE NA TRADICIONALNEM PRVOMAJSKEM SREČANJU 1. MAJA OB 14. URI NA ŠOBCU! Janko S. Stušek Župan 1881 o? MDK Mesnin&Deželf. Kranjske d.d V Široki paleti izdelkov za kuhanje in pečenje boste v Merkurju zagotovo našli pravega za vašo kuhinjo. Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujemo s celovito ponudbo blagovnih znamk. Pri nakupu štedilnika, vgradnega štedilnika, samostojne plošče ali pečice blagovnih znamk Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, VVhirlpool in Zanussi vam od 25. aprila do 17. maja priznamo 10 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR, Cesta Staneta Ž, Kranj-Primskovo, tel.: 04 2C MERKUR, Sp. Plavž 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00, MERKURDOM, Gorenj c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 MERKUR, Kapucinski trn 12, MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo OBtnnom lEsmnmo za PRRZniK DEM 1. TERMO, D.D., INDUSTRIJA TERMIČNIH IZOLACIJ ŠKOFJA LOKA, TRATA 32 KIDRIČEVA CESTA 57, ŠKOFJA LOKA, T®PU^[NE ZELI Proizvodnja In distribucija toplotne energije d.o.o. ČEŠNJICA 54, ŽELEZNIKI 3FTehtnica PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE IN ELEKTRONIKE, NA PLAVŽU 79, ŽELEZNIKI alples D.D., ČEŠNJICA 48 b, ŽELEZNIKI ...ko stanovanje postane dom Direktor državnega arhiva mag. Vladimir Žumer: "Evidenca je nedvomno pristna." WWW.UDBA.NET Torek, 15. april 2003. V prostorih III. oddelka Arhiva Republike Slovenije, ki hrani arhivsko gradivo nekdanje Udbe, se oglasi dotični državljan, ki ga zaradi razumljivega vzroka (varovanja osebnih podatkov) ne bomo imenovali. Voditeljici oddelka mag. Ljubi Dornik Šubelj pomoli pod nos številko preverke iz Centralne aktivne evidence nekdanjega republiškega sekretariata za notranje zadeve in jo prosi za vpogled v svoj dosje. Od kod vam pa ta številka, se začudi državna uslužbenka? Iz interneta, se glasi odgovor. Voditeljica III. oddelka Ljuba Dornik Subelj je o nepričakovanem obisku nemudoma obvestila direktorja Vladimirja Zumra. Ta je - ne bodi len - podrejenim naložil, da začnejo še tisti trenutek "surfati" po internetu. In, kakopak, prenesejo internetno bazo podatkov v datoteko državnega arhiva. Naslednje jutro so dobili notranji minister, direktor Sove in resorna ministrica še pred sejo vlade na svoji elektronski pošti Žumrovo sporočilo, v katerem jih je nekoliko cinično obvestil, da v državnem arhivu iz spletne strani www.udba.net preslikavajo Centralno aktivno evidenco, ki jo je vodila nekdanja RSNZ in jo skladno z zakonom o arhivih od notranjega ministrstva že lep čas zahtevajo. Zal, neuspešno. Povedno drugače, direktor arhiva je notranjega ministra dr. Rada Bohinca mimogrede okrc-nil, češ da je po sili razmer prisiljen zgodovinsko gradivo dobiti po sicer nenavadni poti, a zakaj ne, če se je za to že ponudila priložnost. Spletni mrk V paniki, ki je nastala, je postal direktor državnega arhiva Vladimir Žumer kriminalistom sumljiv in so ga zaslišali. Zelo kmalu se je izkazalo, da nima Žumer z javno objavo policijske evidence nič. Zato so ga nehali "masirati". Od tu naprej je razplet dogodka javnosti bolj ali manj znan. Glavni inšpektor za varstvo podatkov Jože Bogataj je na vrat na nos prepovedal dostop do spletne strani udba.net z opravičilom, da je država dolžna varovati zasebnost posameznikov, ki so v evidenci. Pri tem se je skliceval na 38. člen ustave. Očitno pa se je Bogataj zavedal vprašljivosti internetne cenzure, saj je v izjavi za ljubljanski Dnevnik pristavil, da se bo pravilnost odločitve o prepovedi izkazala v postopku. Oziroma, kot je rekel Bogataj: "Včeraj smo izdali ustne odločbe in vsi imajo priložnost, da se pritožijo in nas tožijo." Seveda vsi ni enako "kdorsigabodi", ampak ponudniki internetnih storitev. Vpleteni, to je predstavniki notranjega ministrstva, Sove in glavni inšpektor za varstvo podatkov tako rekoč kolektivno sumijo v verodostojnost objavljene policijske evidence. In to v javnosti ob vsaki priložnosti tudi poudarjeno izpostavljajo. Mimogrede, tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor sta posredno posumila v verodostojnost evidence." Resnica je drugačna, pravi Žumer: " Imam trdne dokaze, Mag. Vladimir Žumer da notranje ministrstvo razpolaga z izvirno oziroma neprečiš-čeno evidenco. Torej z natančno takšno, kot je objavljena na svetovnem spletu. Zato naj se na notranjem ministrstvu nikar ne sprenevedajo. Teoretično je sicer mogoče, da je iz evidence nekaj brisano ali vanjo vneseno. Še enkrat pa poudarjam, da je objavljena evidenca nedotaknjena. Skratka, da je natanko takšna, kot je nastala. To dokazuje že sama metodologija; številke imajo neko logiko, si sledijo. Gre za računalniško evidenco, kar pomeni, da dobite pogled na ekran tako, kot na spletni strani, samo sliko je treba obrniti. V začetku sedemdesetih let so namreč začeli na takratnem RSNZ delati z velikim računalnikom." Sicer pa je državnim arhivarjem do spletnega mrka evidenco, ki je "težka" 50 gb (gigaby-tov), uspelo presneti do črke h. Zadnja čistka Centralna aktivna evidenca, objavljena na internetu, je začela nastajati takoj po drugi svetovni vojni in se je v nespremenjeni obliki vodila do leta 1987. Temeljila je na centralnem registru prebivalstva, ki je bil v pristojnosti statističnega zavoda. Kar pomeni, da so v evidenci tudi mladoletne osebe. Na osnovni register je bilo takratnemu RSNZ treba prilepiti le še njihove oznake. Denimo, uslužbenec SDV in pripadnik rezervne sestave SDV, redni registrirani sodelavec SDV, sodelavec varnostne službe oboroženih sil SFRJ, JLA ali TO, emigrant, domobranec, kaznivo dejanje, preverka in tako naprej. Torej, evidenca je bila v pristojnosti policije, Udba in njene naslednice pa so jo uporabljale. In po potrebi preslikavale. Do leta 1965 so vsi izvirni dokumenti "romali" v Beograd. (Samo kot zanimivost, register prebivalstva za obdobje od leta 1945 do leta 1969 je neznano kdaj neznano kam izginil.) Po padcu Aleksandra Rankoviča, takratnega zveznega sekretarja za notranje zadeve, pa sta slovenska Udba in policija v Beograd pošiljali samo še mikrofilme. Izvirniki pa so ostali doma. Po letu 1987 je prišlo na RSNZ do "revolucionarne" spremembe. Centralno evidenco so opustili in jo razbili na posamične evidence. Leta 1993 je bil v uradnem listu objavljen seznam posameznih evidenc, iz katerega je razvidno, da vodi notranje ministrstvo o državljanih štiriinpetdeset različnih vrst zbirk osebnih podatkov. S sprejetjem zakona o arhivih bi morali Sova in notranje ministrstvo državnemu arhivu izročiti vso arhivsko gradivo. Sova ga je, notranje ministrstvo pa ne. Gradivo, ki je prišlo do arhiva, je notranje ministrstvo najprej izročilo Sovi, ta pa državnemu arhivu. Med tem pa so bile Čistke. V kolikor gradivo seveda ni bilo uničeno že pred tem. Na Sovi in notranjem ministrstvu so si za zadnjo čistko vzeli leto dni časa. Tako so v državnem arhivu od Sove prejeli 74.000 udbovskih dosjejev, 70.000 datotek emigrantov, 40.000 datotek preverjenih oseb in 6.000 kartotek domobrancev. Manjkajo pa jim policijske preverke; seznam oseb, ki so storile kaznivo dejanje. Povedano drugače, štiri dele centralne policijske evidence, objavljene na internetu, državni arhiv sicer ima, le daje ta evidenca prečiščena. Ker je zelo verjetno, da je izvirna evidenca RSNZ ohranjena v beograjskih arhivih, si je direktor Arhiva Republike Slovenije Vladimir Žumer prizadeval, da se do nje dokoplje. A se je pošteno zapletlo. Na naši strani. Vladimir Žumer: "Eno leto sem si prizadeval, da bi prišli v beograjske arhive; v Arhiv Jugoslavije, v Diplomatski arhiv, v Vojni arhiv in v Arhiv RSNZ. Dobil sem že dve soglasji nekdanjega zveznega ministra za notranje zadeve, potem pa še srbskega. Leta 1992 so namreč prenesli gradivo iz zveznega v srbsko notranje ministrstvo; prevzeli so ga specialci Slobodana Miloševiča. Teden dni pred odhodom naše ekipe v Beograd pa se je začelo. Iz vseh ravni in iz vseh koncev so' se začeli na nas izvajati politični in še kateri drugi pritiski. Z enim samim namenom: preprečiti naš odhod v Beograd. Pri tem so uporabljali argumente, češ da za to če ni pravi čas, da je čas neugoden in podobno. Odhoda v Beograd nam sicer ni nihče izrecno prepovedal, smo pa pritiske presneto dobro čutili. K meni so se prišli "pogajat" celo iz slovenskega veleposlaništva v Beogradu. In dejansko smo bili na tem, da ne gremo. Po mojem mnenju so se nekateri iz ozadja preprosto zbali, da ne pridemo do njihovih dosjejev, za katere se zdi, da so v Beogradu popolnejši. Predvidevamo namreč, daje v Beogradu vse kompletno. To pomeni, da bi lahko gradivo, ki nam ga je Sova izročila, primerjali z gradivom, ki ga hranijo v Beogradu. Očitno pa je bilo to za nekatere preveč. Kakor koli že, zaradi "dobrohotnih" nasvetov v beograjski arhiv notranjega ministrstva takrat nismo šli. Pravzaprav je tako, da so stvari povezane z diplomacijo, ta pa je storila vse, da do arhiva nismo prišli. Ko se bodo stvari v Srbiji nekoliko pomirile, pa se bomo v beograjski arhiv notranjega ministrstva in v Diplomatski arhiv gotovo odpravili." Mihailovićev vojak Internetna baza podatkov vključuje vse, ki so v času nekdanje Udbe oziroma SDV storili kakršen koli prekršek ali kaznivo dejanje, saj vključuje vse evidence uprave javne varnosti oziroma policije. V centralni evidenci so vsi, ki so bili za tajno službo komunističnega režima kakor koli zanimivi. Med njimi so emigranti, verniki, bogati, ljudje, ki so zaradi takšnega ali drugačne vzroka potovali v tujino, ali pa samo do Beograda na šolanje na obrambno ministrstvo in tako naprej. Po navedbah tednika Mladina je bil spletni naslov www.udba.net registriran 9. marca 2003 v New Yorku. Strežnik, na katerem se je pojavilo gradivo zaupne narave, pa je bil postavljen v Bangkoku na Tajskem. Podatki so bili natisnjeni na papir, po digitalizaciji pa so shranjeni v pdf formatu. Tiskalnik, na katerem so bili dokumenti nekoč natisnjeni, je iglični, 9-pinski. Pri upravljalcu tajskega strežnika Dhireendru Soodu je spletno stran naročil Dušan S. Lajovic, v Avstraliji živeči Slovenec. Leta 1992 je takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel Lajovica imenoval za častnega konzula, leta 1998 pa ga je takratni vladni predsednik dr. Janez Drnovšek "povišal" v častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Wellingtonu (Nova Zelandija). Za časnik Delo je Lajovic izjavil: "V slovenskih političnih strankah nimam prijateljev. Imam pa nekatere, s katerimi simpatiziram." V mislih je imel predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janšo, ki je po njegovem mnenju tudi "edina poštena stranka v Sloveniji". Oče Dušana Lajovica je leta 1912 v Ljubljani ustanovil podjetje Saturnus in ga štiri leta pozneje prodal. Leta 1928 je v Šiški ustanovil podjetje, kjer so delali tube in plastične izdelke. V drugi svetovni vojni je bil Dušan Lajovic član četniškega gibanja Draže Mihailovića. Po vojni je država družini podjetje zaplenila, Dušan Lajovic pa je emigriral v Avstralijo. Po prihodu v Avstralijo je nadaljeval družinsko tradicijo izdelovanja tub in v Sydneyju postavil svojo prvo in največjo tovarno Impact International. Za časnik Delo se je Lajovic še "pohvalil", da je sodeloval z zahodnimi tajnimi službami. Po nepreverjenih podatkih naj bi šlo za ameriško obveščevalno službo Cia in britansko MI-5. Dobrodošli v CAE Prepis uvoda, v katerem naročnik internetne ponudbe baze podatkov nekdanje RSNZ obiskovalce spleta pouči o pomenu šifer: zabeleženi ukrepi ljudske milice in sodnikov za prekrške 2. Dosje kazenskih obravnav, kjer so zabeležena kazniva dejanja, za katera je bil posameznik obsojen 3. Dosje državne varnosti, kjer so navedene številke dosjejev občanov iz evidence SDV (številke za črtico (-) predstavljajo številčno oznako konkretne osebe v določeni kategoriji), in sicer: a. 60000 - oznaka za uslužbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV b. 50000 do 5099 - številke dosjejev in hkrati registracijske številke rednih registriranih sodelavcev SDV c. 55000 - oznaka za bivše (opuščene) redne sodelavce SDV d. 20000 - oznaka za sodelavce varnostne službe Oboroženih sil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO e. 14000 do 14999 - številke dosjejev in hkrati registracijske številke stalnih virov na zvezi uslužbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV f. 15038 - številke dosjejev re-zidentov SDV na funkcijah v gospodarskih in drugih organizacijah g. 15156 - številke dosjejev funkcionarjev SDV h. 15696 - številke dosjejev posebnih sodelavcev SDV i. 13100 in 13588 - številke dosjejev posebnih virov (rezi-dentov) SDV j. 13606 - številke dosjejev stalnih in občasnih virov v RKC (rimokatoliški cerkvi) Minister dr. Rado Bohinc (drugi z leve) bo pomemben pri odkrivanju ozadja afere. CAE je bila posebna zbirna evidenca Republiškega sekretariata za Notranje zadeve Socialistične republike Slovenije (RSNZ), v kateri smo hranili podatke javne in državne varnosti o več kot milijon državljanov SR Slovenije in SFRJ ter podatke o tujcih, ki so jih obravnavali uradni organi SRS. Poleg osebnih matičnih podatkov so v CAE še tri glavne vrste podatkov: 1. Dosje javne varnosti, kjer so k. 13790 - sodelavec ali uslužbenec SDV na politični funkciji 1. 13820 - številke dosjejev nadzorovanih oseb, duhovnikov RKC in študentov TF m. 16000 do 18000 registracijske številke in oznake nadzorovanih oseb po kategorijah n. oznake ukrepov RSNZ (Depeša SDV ali operativni glasnik SDV) A (aretacija), N (nadzor) P (preiskava) Marjeta Smolnikar Mesna plošča za peko na žaru: pleskavice? svinjski zrezki; cena za kg MDK, Kočevje; Košaki, Maribor; ABC Pomurka International, Murska Sobota Pivo 6 x 0,5 Pivovarna Union, Ljubljana Paradižnik, cena za kg Mereator Serviete Florita, 33x33 cm 20 kosov, 3-slojne, več vrst Paloma, Sladki Vrh Akcijska ponudba velja v vseh Mcrcatorjcvih in franšiznih prodajalnah od 23. 4. do 4. 5. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mereator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Minister za zdravje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! Cenovna revolu od 23.4. do 4. 5.20031 Brez dvoma % ftercMarruijiioljši sosed Kakovost izdelkov in prepoznavnost Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je edini slovenski ponudnik posteljnine, ki sam izdeluje tkanine. Zato se lahko hitro odziva na želje in potrebe kupcev. Tržič - To spoznanje so v novem vodstvu BPT Tržič izkoristili za vgrajevanje tistih lastnosti v izdelke, ki zagotavljajo visoko kakovost. Obenem so spremenili celostno podobo podjetja, da bi postali še bolj prepoznavni tudi na domačem trgu. Kot je povedal predsednik uprave Stojan Žibert, je plod teh prizadevanj izboljšanje poslovanja. Lani so prodajo povečali za četrtino in ustvarili celo 9,5 milijona tolarjev dobička. V tovarni nameravajo ohraniti 135 zaposlenih. Nekdanji tekstilni gigant, ki je v najboljših letih zaposloval 1600 delavcev, je bil v preteklosti steber tržiškega gospodarstva. Pred dvema desetletjema je zabredel v resne težave, zaradi katerih se je stalno zmanjševal obseg poslovanja, vse manj pa je bilo tudi zaposlenih. Ta trend je sklenil zaustaviti novi predsednik uprave, ki je prišel v Tržič pred dvema letoma. "Ob mojem prihodu v BPT smo vse aktivnosti usmerili v povečanje prodaje visoko kakovostnih izdelkov. Naša strategija je zelo enostavna; to je popolna osredotočenost na želje in zahteve naših kupcev. Kot edini ponudnik posteljnega in namiznega perila z lastnim razvojem smo začeli v naše izdelke vgrajevati lastnosti, ki vplivajo na zdravje uporabnikov, enostavnost uporabe in tudi modno privlačnost izdelkov. Da ne gre za prazne besede, potrjuje več primerov. Pred tedni smo kot prvi in edini ponudnik poslali v slovenske trgovine posteljnino za ljudi z alergijskimi težavami, ki smo jo razvili v BPT Tržič. Vse več posteljnine izdelujemo z zadrgami, kar olajša delo gospodinjam pri preoblačenju, za lažje likanje pa smo pričeli obdelovati tkanine s posebno smolo. Ker so letos moderne črte in karo vzorci, smo z njimi dopolnili naše kolekcije. Novi dizajni so tudi v dobro prodajanem BIO-programu. Kljub vodilnemu položaju na domačem trgu smo še vedno premalo prepoznavni, kar velja zlasti za mlajše generacije. Zato smo spremenili celostno podobo podjetja, ki ima 118 let tradicije. Z njo želimo povedati, da smo stabilno, ambiciozno in di- Kolekcije, ki sledijo željam kupcev, dobijo končno obliko v konfekciji. namično podjetje, ki v svoje izdelke vgrajuje dolgoletne izkušnje prav zaradi zadovoljstva kupcev," je povedal predsednik uprave Stojan Žibert o naporih za ozdravitev BPT Tržič. 1. M Boljši tudi poslovni rezultati Po prisilni poravnavi z upniki v letu 2000 je Bombažna predilnica in tkalnica Tržič že pred letom dni uspela poplačati vse obveznosti. Predlani, ko je v tovarni delalo 129 zaposlenih, je bilo poslovanje še negativno; imeli so 9,87 milijona tolarjev izgube. Lani seje prodaja izdelkov in storitev povečala za četrtino, izvoz pa je bil večji celo za 89 odstotkov. Tako je 135 zapo- slenih po dolgem času prvič ustvarilo dobiček; imeli so ga za 9,58 milijona tolarjev. Čeprav je povprečni bruto osebni dohodek z dobrimi 158 tisočaki presegel povprečje v tekstilni industriji, pa je še vedno manjši kot v uspešnejših panogah. Kot se zavedajo v vodstvu tovarne, bodo morali tudi v prihodnjih letih nadaljevati z racionalizacijo poslovanja. Tehnološka oprema v tovarni je namreč relativno zastarela, konkurenco na doma- Sejmišča postajajo storitveni centri Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila okroglo mizo o vlogi sejmov v gospodarski promociji. Izkušnje Frankfurtskega sejma, največjega v Evropi in tretjega v svetu. . Ljubljana - Za okroglo mizo so predstavniki združenj dejavnosti, grozdov podjetij in institucij, ki se ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, ter strokovne javnosti, premlevali izzive in trende na področju sejemske dejavnosti. Sodelovali so tudi predstavniki Frankfurtskega sejmišča, največjega v Evropi, tretjega v svetu, ki ima 750 letno sejemsko tradicijo, poldrugo desetletje pa deluje po vsem svetu, razen v Avstraliji. Kot je na novinarski konferenci povedal Vinko Zupančič, vodja oddelka za gospodarsko promocijo na GZS, domača panoga sejmarstva že nekaj let stagnira, takšne trende pa opažajo tudi drugje v svetu. Celo največji sejemski trg v Evropi, Nemčijo, je lani oplazila vidna recesija in povzročila padec prometa za 5 odstotkov. V Sloveniji seje obseg te dejavnosti zmanjšal: lani je Gospodarska zbornica Slovenije na 29 skupinskih sejemskih nastopih v tujini organizirala nastop za 275 razstavljavcev, kar je za več kot desetino manj kot v letu poprej. Kako se zoperstaviti takim gibanjem, so razglabljali udeleženci okrogle mize in ugotovili, da danes poslovanje postaja zelo zahtevno, da na trgu zmagujejo mreže in ne več posamezniki, podjetja zahtevajo čedalje več dodane vrednosti, dobro razmerje med stroški in učinkom. Poslovni interes razstavljavcev je predvsem vzpostavljanje stikov. Vlogo sejmov vidijo zlasti kot orodje pospeševanja prodaje, so pa tudi pomemben komunikacijski medij za podjetja. Gospodarska zbornica Slovenije neguje trojno povezavo: sejme razume kot sredstvo za pospeševanje poslovanja članic, organiziranih v združenje dejavnosti, za izvajanje skupinskih nastopov kot poslovne storitve za članice, razen tega pa je tudi krovna organizacija na poslovno dejavnost sejemskih prireditev. Danes sejmi niso več, kar so bili, saj so se pojavile sodobne multimedijske komunikacije in elektronsko poslovanje. Sejmi so priložnost, da podjetja na njih ne le pokažejo svoje blago, pač pa pridejo tudi do novih poslovnih povezav. Sejmišče v novih tržnih okoliščinah postaja storitveni center za določeno industrijo, ki ji služi po načelih poslovne odličnosti in nadpovprečne kakovosti vedno novih storitev. Ob vstopanju v Evropsko unijo bo treba v Sloveniji analizirati sejemske nastope na novem skupnem tržišču. GZS napoveduje, da bo tudi v pogojih članstva v EU svojim članicam, ki sodelujejo na sejmih, omogočila vračilo DDV. Kot smo slišali na novinarski konferenci, sejmarstvo peša tudi v gospodarsko tako močnih državah, kot je Nemčija. Niso pa se ta gibanja dotaknila največjega evropskega Frankfurtskega sejma. Direktor razvoja tega sejmišča Štefan Kurzavvski ugotavlja, da je danes konjuktura šibka, prodaja ni, kot bi si želeli, zato morajo v sejmarstvu iskati nove poti. Frankfurtski sejem, ki ima doma že 750-letno tradicijo, je lani na 41 domačih sejmih gostil približno 32 tisoč razstavljalcev in 1,45 milijona obiskovalcev. Prednost tega sejma je visoka mednarodna udeležba, saj iz tujine pride kar 65 odstotkov razstavljavcev, zato je logično, da se večina poslov sklepa med nenemškimi obiskovalci in nenemškimi razstavljavci. Iz Frakfurta se tako odpirajo nove prodajne poti, uvoz in izvoz po vsem svetu. Pred 15 leti pa je ta sejem prodrl tudi na globalno tržišče. Lani je denimo organiziral 48 sejmov in razstav v drugih državah, mednarodno usmerjenost pa podpira tudi široko razvejana mreža 53 predstavništev za 113 držav in 14 hčerinskih podjetij. Novim tržnim potrebam se prilagajajo z razvojem novih konceptov. Veliko vlagajo v prireditve, delajo na vodilnih strokovnih sejmih (te odlikujejo visoka mednarodna udeležba, prisotnost vodilnih podjetij v posamezni panogi in predstavitev produktnih skupin v kombinaciji s prenosom znanja), kjer so najbolj navzoča področja široke potrošnje, tekstila, avtomobilizma in tehnologije, komunikacije in prostega časa, sprejemajo pa tudi gostujoče prireditve. Kje se v tem velikem sistemu vidi Slovenija? Lani je bilo na Frankfurtskem sejmu 83 razstavljavcev (naša država je med vzhodnoevropskimi tretja po vrsti) in 3717 obiskovalcev, na tem mestu se vzpostavi veliko poslovnih povezav. Zlasti aktivna so slovenska podjetja na zelo uveljavljenem sejmu Ambiente, na sejmu ogrevanja, inštalacij in gradbene tehnologije, pa tudi tekstilne industrije, kjer bodo v prihodnje dali večji poudarek uveljavljanju blagovnih znamk, navzoči pa so tudi na sejmu avtomehani-ke, kamor vabijo tudi vse na novo osnovane grozde podjetij s tega področja, je povedal Andrej Prpič, vodja predstavništva Frankfurtskega sejma v Sloveniji. Danica Zavrl Žlebir Za nakup Acronija en sam ponudnik Ljubljana - Italijanska jeklarska družba Valbruna iz Vicenze je edini ponudnik za nakup firme Acroni, sporočajo s Komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje družb v sistemu Slovenskih železarn, kjer so v sredo odprli ponudbe za nakup jeseniške železarske družbe. Od treh zainteresiranih ponudnikov, ki so bili izbrani v prvem krogu po oddaji nezavezujočih ponudb, je zavezujočo ponudbo za odkup 80-odstotnega deleža v družbi Acroni predložila le italijanska jeklarska družba Valbruna. V prvi fazi po oddaji nezavezujočih ponudb so bili poleg slednje izbrani še Intersider Acciai S.p.A iz Italije in slovenska korporacija Hidria. Kot vemo, je slednja odstopila od tedanje namere. Po opravljeni analizi predložene ponudbe bo komisija sprejela odločitev o nadaljnjem poteku prodaje družbe, prva pogajanja pa se bodo najbrž začela v drugi polovici maja. D.Ž. čem trgu pa bo še zaostrilo odprtje meja za članice Evropske skupnosti. "Naši načrti so usmerjeni predvsem v vlaganja v blagovno znamko in trg. Temu bomo prilagodili tudi naložbe v obnove strojne opreme, ki so nujne zlasti v oplemenitilnici. Letos bomo za tehnološke posodobitve in trg namenili približno 100 milijonov tolarjev, verjetno več v korist drugega. Del prihodka BPT pridobi tudi s proizvodnjo električne energije. Zal so elektrarne in objekti na vodotokih stari, zato se prav sedaj veliko denarja vrača v obnovo infrastrukture. Nekaj rezerv imamo tudi v izkoriščanju naših nepre- mičnin, ki so na dvorišču tovarne vse v lasti BPT, razen treh manjših objektov. Zaenkrat je zasedenih približno 60 odstotkov površin, od katerih je del v najemu. Pri načrtovanju oživitve celotnega kompleksa je največji problem arhitekturna izjemnost tovarne. Ker je zaščitena zaradi zgodovinskega pomena, je pri vseh obnovah treba upoštevati zahteve za ohranitev kulturne dediščine. Vseeno želimo proizvodnji dodati nove dejavnosti in prostor nameniti za trgovsko obrtniško cono," je pojasnil predsednik Žibert videnja o prihodnosti BPT Tržič. Stojan Saje OVC vsako soboto od 9, do 13» ure Ugodna in sveža ponudba sadja in zelenjave. Najceneje to soboto! PARADIŽNIK Vsako soboto v vsakem Hipermarketu podarimo košarico svežega sadja. Srečna obiskovalca prejšnjega tedna na Gorenjskem: Sandra KORITNIK, Cerklje in Zorko VRTAČNIK, Tržič j Hiperaktivna ponudba v petek, 25. in soboto, 26. aprila. PLESKAVICE 1.339,00 SIT Meso Kamnik, sesekljani zrezki, 1 kg DIMLJENA PEČENICA ZA ŽAR 1.479,00 SIT Meso Kamnik, 1 kg LUTENICA 519,00 SIT Eta, 680 g - PIJAČA FRUC 155,00 SIT ; Fructal, korenček, pomaranča, limona, 1,51 ŽIVILA HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič HiperaV<#vnl čez vikend FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Petek, 25. aprila 2003 1 KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 24. 4. 2003 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 154,00 156,00 213,00 217,00 232,80 233,50 HIDA - tržnica Ljubljana 154,10 154,90 211,80 212,80 233,05 233,40 ILIRIKA Jesenice 153,50 155,40 210,50 214,20 232,70 233,50 ILIRIKA Kranj 153,50 155,40 210,50 214,20 232,70 233,50 IN VEST Škofja Loka 153,60 156,00 212,50 215,00 232,50 233,60 KREKOVA BANKA • • • IM.% 155.73 212,07 214,08 232,00 233,50 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 153,30 155,30 211,00 214,00 232,60 233,60 VOLKSBANK-UUD. BANKA id,** 153,90 155,30 211,90 213,91 232,15 233,55 PBS D.D. (na vseh poštah) 152,00 154,80 211,00 214,30 231,30 233,40 TALON Škofja Loka 153,50 155,50 211,00 213,90 232,70 233,60 povprečni tečaj 153,50 155,40 211,50 214,30 232,40 233,50 Žičnice Vogel pozivajo upnike Ukane - Okrožno sodišče v Kranju je ob koncu letošnjega januarja začelo postopek prisilne poravnave za Žičnice Vogel, prejšnji petek pa je družba javno pozvala upnike, da sprejmejo odločitev o preoblikovanju svojih terjatev v novo izdane delnice. Kot je v poziv upnikom zapisal predsednik uprave Tomaž Šumi, bi s tem družbi omogočili ohranitev poslovanja, sebi pa dolgoročno naložbo, ki bo imela pozitiven donos na kapital. Če se upniki ne bodo odločili za preoblikovanje terjatev v delnice, bo način, rok in znesek poplačila terjatev določil načrt finančne reorganizacije družbe. CZ. NORDEX DIV, zastopanje in mednarodna trgovina, d.o.o., v stečaju Bobovek 13 4000 KRANJ objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. 46/2002 z dne 22. 4. 2003 PRODAJO Z JAVNIM ZBIRANJEM PONUDB 1. PREDMET PRODAJE: Premično premoženje (opremo in zaloge) stečajnega dolžnika po seznamu v skladu s cenitvijo sodnega izvedenca in cenilca Marjana GOUE št. 407/2003. Predmet prodaje je različna oprema v vrednosti 1.115.899,75 SIT in zaloga trgovskega blaga različnih dobaviteljev v skupni vrednosti 3.511.599,05 SIT po seznamu v skladu z navedeno cenitvijo. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE A) - Prodaje z zbiranjem ponudb se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, razen oseb, ki ne morejo biti kupci po 153. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki najkasneje do 19.05.2003 plačajo varščino v višini 10 % najnižje prodajne cene na TRR Nordex DIV d.o.o. - v stečaju, št.: 04302-0000940205 pri NKBM d.d., Maribor, ki bo uspelemu ponudniku brezobrestno vračunana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v 15 dneh po izbiri najboljšega ponudnika; Pri opremi je možna prodaja celote ali ločeno v treh sklopih, posebej Viličar za najnižjo prodajno ceno 127.900 SIT, tovorno vozilo Jumper za najnižjo prodajno ceno 270.000 SIT ter preostala oprema za najnižjo prodajno ceno 717.999,75 SIT. Vsa oprema, ki je predmet prodaje, se prodaja po sistemu "videno - kupljeno"; Pri blagu je možna prodaja celote ali ločeno v 3 sklopih -Hrana za najnižjo prodajno ceno 688.676,12 SIT, alkoholne pijače in tobačni izdelki za najnižjo prodajno ceno 2.565.220,68 SIT in Embalaža za najnižjo prodajno ceno 257.702,25 SIT; Kupec postane lastnik premoženja in prevzame opremo oziroma blago v posest po plačilu celotne kupnine, DDV in vse druge stroške, povezane s prenosom lastništva, plača kupec. B) - Ponudbo je treba dostaviti s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici in z navedbo "Prodaja z zbiranjem ponudb v stečajni zadevi St 46/2002" na naslov stečajnega upravitelja: Nordex DIV d.o.o., v stečaju, Dunajska 106, 1000 Ljubljana, pisne ponube morajo vsebovati predmet nakupa, ceno in rok plačila skladno s pogoji razpisa, ponudbi je treba priložiti dokazilo o plačani varščini in potrdilo o državljanstvu fizične osebe oziroma overjen izpisek iz sodnega registra za zakonitega zastopnika pravne osebe oziroma veljavno pooblastilo zastopnika za zastopanje, upoštevane bodo samo popolne ponudbe, ki prispejo na naslov do vključno 19.05.2003. C) - Pri izbiri ima kot najugodnejši ponudnik pred vsemi prednost kupec, ki ponudi višjo ceno, pri čemer mora biti ponujena cena najmanj enaka najnižji prodajni ceni, pri dveh ali več enakih ponudbah po višini kupnine ima pri izbiri prednost ponudnik, ki bo na naroku za odpiranje ponudb pred sodiščem ponudil višjo ceno, o izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v roku 8 dni po končanem javnem odpiranju ponudb, s pismenim obvestilom, izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe in v roku 8 dni po plačilu kupnine prevzeti vse kupljeno opremo oziroma blago, vplačana varščina velja kot predujem, če izbrani ponudnik v roku 15 dni od prejema obvestila o izbiri ne sklene prodajne pogodbe se mu varščina ne vrne, če kupec v pogodbenem roku ne plača kupnine, se šteje pogodba za razdrto, vplačano varščino pa zadrži prodajalec. D) - Narok za javno odpiranje ponudb bo 22.05.2003, ob 14.00 uri, na Okrožnem sodišču v Kranju, soba 12/1. E) - Ogled premičnin in vpogled v celotne sezname premoženja je možen po predhodnem dogovoru z gdč. Urša Povž tel. 01/5300 920 vsak dan med 9.00 in 10.00 ali po dogovoru s stečajnim upraviteljem, g. Grega Erman na tel.: 041/619 622. Nordex DIV d.o.o. - v stečaju Drugačna razporeditev bremen S spremembami davčne zakonodaje ne bodo povečali obsega davkov, le drugače jih bodo razporedili med zavezance. Ljubljana - Včeraj so se v Cankarjevem domu v Ljubljani končali Slovenski finančni dnevi, ki jih je pripravila revija za naložbe denarja Kapital. V treh dneh se je zvrstilo več kot devetdeset predavanj, pogovorov in predstavitev, svojo ponudbo pa je predstavilo tudi približno trideset bank, borznih hiš, zavarovalnic in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami. Minister za finance dr. Dušan Mramor je na pogovoru o aktualnih vprašanjih privatizacije bank in zavarovalnic, proračuna in davčne politike med drugim dejal, da s spremembami davčne zakonodaje, ki jih pripravljajo, ne bodo po- večali obsega davkov, ampak bodo davčne obremenitve le drugače razporedili. Primerjava med slovenskim in evropskim gospodarstvom je namreč pokazala, daje pri nas z davki preveč obremenjeno delo, premalo pa kapital in premoženje. Pri premoženjskih davkih ne bo velike "revolucije", nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča naj bi zamenjali z davkom na nepremičnine in razširili krog davčnih zavezancev, je dejal finančni minister in poudaril, da Obveščanje o spremembah cen Kranj - Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin je na podlagi zakona o kontroli cen izdala odredbo, ki določa, za katere izdelke in storitve morajo podjetja, podjetniki in drugi pravočasno obvestiti ministrstvo o spremembi cene. Odredba bo začela veljati 1. maja in bo veljala pol leta. Podjetja morajo obvestiti ministrstvo o spremembah cen kruha in peciva iz moke tipa 500, pšenične moke tipa 500, sladkorja, učbenikov, delovnih zvezkov, zbirk nalog oz. vaj, atlasov in kart, priročnikov, učnih sredstev in splošno informativnih tiskanih dnevnikov, električne energije, zemeljskega in utekočinjenega plina za tarifne uporabnike ter pare in tople vode za daljinsko ogrevanje. Ministrstvo je treba obvestiti tudi za spremembo cene zbiranja, odvoza, predelave, odlaganja in sežiganja komunalnih odpadkov, odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod, oskrbe s pitno vodo, prodajo motornega bencina, dizelskega goriva, kurilnega olja, mazuta ter utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah, prevoza potnikov v železniškem, cestnefn in zračnem prometu ter za višino cestnin. Pošiljanje obvestil bo obvezno tudi za prenos pisem in dopisnic v notranjem poštnem prometu, za telefonsko naročnino in telefonski impulz v notranjem telefonskem prometu, za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, mesečno najemnino za kvadratni meter neprofit-nega stanovanja, mesečno oskrbo v dijaških in študentskih domovih, v internatih, vrtcih in domovih starejših občanov pa tudi za dimnikarske storitve, pogrebne storitve, prodajo grobov in dajanje grobov v najem ter za parkiranje osebnih vozil. Obvestilo mora vsebovati ceno na zadnji dan predhodnega leta, veljavno in novo ceno, stopnje rasti cen v predhodnem in tekočem letu ter ob zadnji spremembi, navesti pa je treba tudi glavne razloge za spremembo. CZ. OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET Žirija za priznanja Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora tel.: 04-5881 846, fax.: 04-5881 350 http://www.kranjska-gora.si/ e-mail:jelincic@kranjska-gora.si Na podlagi 15. člena Odloka o priznanjih Občine Kranjska Gora (UVG št. 37/97) objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRANJSKA GORA 2003 I. ZLATI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo, dolgoletne uspehe ali enkratne izjemne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnega pomena, - skupinam občanov in pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke na gospodarskem, družbenem in drugem področju življenja in dela, s katerim so pomembno vplivali na razvoj in ugled Občine Kranjska Gora. Podeli se največ eno priznanje. II. SREBRNI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: - posamezniku, skupini občanov, društvu ali drugi pravni osebi ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju in drugih posebnih priložnostih. Podeli se največ dve priznanji. III. BRONASTI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: - posamezniku, skupini občanov, društvom in drugim pravnim osebam za posebne uspehe in dosežke na področju življenja in dela, pomembne za občino, in dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do soljudi. Podeli se največ tri priznanja. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Kranjska Gora so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva in druge pravne osebe. OBRAZLOŽENE PREDLOGE Z VSEMI POTREBNIMI PODATKI (ime in naslov predlagatelja, osnovne podatke predlaganega prejemnika priznanja, vrsta predlaganega priznanja, utemeljitev predloga in dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi) posredujte v zaprtih kuvertah na naslov: Žirija za priznanja Občine Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora s pripisom - PRIJAVA NA RAZPIS, ne odpiraj! Žirija bo obravnavala vse pravilno vložene predloge, ki jih bo prejela do 19. maja 2003 do 13.00 ure. Št.: 03204/8-23/99-JJ Kranjska Gora, dne 17. 4. 2003 Žirija za priznanja Mitja Gaspari - Naj finančnik po izboru novinarjev Slovenija pri izpolnjevanju ma-astrichtskih kriterijev odstopa le še pri inflaciji, medtem ko se pri proračunskem primanjkljaju in zadolžitvi države giblje v okviru postavljenih meja. Pri inflaciji se bodo prizadevali, da bi jo letos in prihodnje leto znižali na še sprejemljivo raven, vendar si tega ne predstavljajo brez odprave indeksacije, ki se ni "zajedla" samo v plače, ampak tudi v pogodbe in zakone, v katerih piše, da se cene prilagajajo naraščanju cen življenjskih potrebščin oz. cen proizvajalcev. Medtem ko naj bi z letošnjim rebalansom proračuna zmanjšali izdatke za najmanj štirinajst milijard tolarjev, bo po oceni ministra Dušana Mramorja izredno težko tudi proračunsko leto 2004. Pri davku na dodano vrednost pričakujejo zamik pri plačilih in tudi izpad dela prihodkov. Da bo Slovenija lahko koristila denar iz Evropske unije, bo morala dodati še svoj prispevek, pri tem pa bo največji problem v tem, ker bodo denar morala zagotoviti vsa ministrstva oz. celotni proračun, iz evropske blagajne pa ga bodo dobila le nekatera (kmetijstvo, regionalna politika, policija, obramba). Kar zadeva privatizacijo bank, je sedanja lastniška sestava Nove Ljubljanske banke čvrsta in je ni treba spreminjati, za Novo Kreditno banko Maribor pa bodo poskušali najti takšno rešitev, da bo banka lahko kos evropski konkurenci. Guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gasparije na pogovoru z naslovom Kako pred vstopom v Evropsko unijo znižati inflacijo napovedal, da nam jo bo do konca prihodnjega leta uspelo znižati na načrtovane 4 odstotke, protiinflacijska prizadevanja pa lahko ogrozi le povišanje plač. Na finančnih dnevih so podelili tudi priznanja Naj finančnik in Naj direktor. Novinarji iz gospodarskih redakcij so za Naj finančnika izbrali guvernerja mag. Mitja Gasparija in za Naj direktorja Zorana Jankoviča, predsednika uprave Mercator-ja, po izboru menedžerjev iz slovenskih podjetij pa sta naziva pripadla ministru za finance dr. Dušanu Mramorju in direktorju Milošu Kovačiču iz novomeške Krke. Cveto Zaplotnik V SKB banki mesec pred rokom Kranj - Po zakonu o plačilnem prometu morajo banke tekoče, žiro in devizne račune ter hranilne knjižice občanov do letošnjega L julija preoblikovati v transakcijske oz. osebne račune. V SKB banki bodo to storili že mesec pred zakonsko določenim rokom, pri tem pa bodo večino starih računov avtomatsko spremenili v osebne s pomočjo in ob podpori novega informacijskega sistema. Vse imetnike računov so s posebno knjižico, ki so jo poslali na 110 tisoč naslovov, obvestili o preoblikovanju njihovih računov, že januarja pa so vse tudi zaprosili, naj jim sporočijo davčno številko. Prehod na osebni račun bo enostaven, več kot trem četrtinam varčevalcem se zaradi tega niti ne bo treba oglasiti v banki, ampak bodo po pošti prejeli novo bančno kartico in geslo. Tisti, ki nimajo bančne kartice, bodo morali v banko, da bodo podpisali pogodbo in potlej prevzeli tudi kartico in geslo. Prejemke na stare račune bodo avtomatsko preusmerili na osebni račun, kamor bodo prenesli tudi trajnike. V banki uvajajo več vrst osebnih računov. Osnovni bo za zaposlene z rednimi mesečnimi prejemki, mega za dijake in študente, papi za otroke do štirinajstega leta starosti, gotovinski za občane brez rednih mesečnih prejemkov, nerezidenčni za varčevalce s stalnim prebivališčem v tujini in pokojninski račun za upokojence, ki bodo tudi po uvedbi osebnega računa še vedno lahko ohranili hranilne knjižice. Tekoče račune bodo spremenili v osnovne, ostale pa v dodatne račune, na željo imetnikov, ki bi radi imeli samo en račun, pa bodo ostale ukinili in jih združili v enega. Za vodenje enega računa bo treba na mesec plačati 320 tolarjev, za vsakega dodatnega pa še 250 tolarjev. CZ. Konec splošnih položnic Kranj - lz Pošte Slovenije so sporočili, da bodo vse pošte s 1. majem prenehale sprejemati vplačila s splošnimi položnicami. Odtlej bo v uporabi plačilni nalog z oznako BN 01, ki ga bo tudi možno kupiti na vseh poštah. CZ. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka Stara cesta 2, proda naslednja osnovna sredstva: - TRAČNO ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE Za vse nadaljnje informacije pokličite po tel.: 041 758 954 g. Rudija Jevška. Ohrtniškp vrsifp sip rpdoiifi KažiPot tudi v škofji lom Ml llllkJlVv T K kJl/V/ V> K V/%l.V^A|vr Turistična agencija Kažipot je pred mesecem dni Da se je število obrtnikov in podjetnikov v manj kot letu in pol zmanjšalo za 6 odstotkov, bi moralo biti opozorilo. Škofja Loka - Konec preteklega tedna se je v Škofji Loki zbrala na redni letni seji delegatska skupščina Območne obrtne zbornice Škofja Loka, na kateri so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli plane za letos. OOZ Škofja Loka je zagotovo ena najbolj aktivnih, ki ima hkrati tudi eno najnižjih članarin, lani izvoljeni novi predsednik Milan Hafner pa je z aplavzom dobil zaupnico tudi za naprej. Kako urejeno in obsežno je delo Območne obrtne zbornice Škofja Loka, ki deluje za območje štirih občin nekdanje velike občine Škofja Loka, je bilo mogoče ugotoviti že na osnovi poslanih poročil o opravljenem delu v preteklem letu: poročila območne obrtne zbornice in poročil dvanajstih sekcij. Predsednik zbornice Milan Hafner je v uvodni razlagi poudaril le nekaj najpomembnejših dejstev, med katerimi je posebej omenil dobro delovanje kreditne sheme za razvoj obrti in malega podjetništva, medtem ko s sodelovanjem z občinami niso zadovoljni, saj se vse prepogosto zgodi, da obljube županov ostanejo le pri besedah. V Škofji Loki se pripravljajo kar tri obrtne cone, pa nikjer dejansko ni mogoče graditi, podobno je tudi v ostalih obči- nah: Železnikih, Gorenji vasi -Poljanah in Žireh. Poleg opravljanja zaupanih jim javnih pooblastil so največ pozornosti namenili izobraževanju obrtnikov in podjetnikov, tako pri spremembah DDV, knjigovodskih predpisov, vplivu, ki ga prinaša približevanje Slovenije EU, uvajanju sistema HACCP, novemu zakonu o delovnih razmerjih, kot tudi dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem po strokah, računalniškemu ter inter-netnemu izobraževanju in učenju tujih jezikov. Organizirali so celo vrsto strokovnih ekskurzij, obiskov sejmov, manj pa so zadovoljni, kljub sofinanciranju, s sodelovanjem posameznikov na Bližnjica do uresničitve vaših sanj Nakup stanovanja ali gradnja hiše je običajno najzahtevnejši finančni podvig v življenju. Največkrat se zdijo sanje o lastnem domu skoraj neuresničljive. Pa le ni tako. V banki Karntner Sparkasse vam poleg premijskega stanovanjskega varčevanja z visokimi obrestmi in privlačno premijo ponujajo tudi strokovno pomoč. Najugodnejše in naifleksi-bilnejše stanovanjsko varčevanje ta hip Banka Karntner Sparkasse ponuja svojim strankam privlačno in fleksibilno premijsko stanovanjsko varčevanje. Varčevalna doba je 6 let, čas in višino vplačil pa lahko stranka določi sama. Poleg ugodne obrestne mere TOM + 2 % se hranilni vlogi vsako leto pripiše tudi premija v višini 10 % od letnega privarčevanega zneska. Če se mesečna vplačila zvišajo, se temu primerno zviša tudi letna premija. Banka omogoča svojim strankam varče- Nasvet strokovnjaka: vanje v tolarjih, tolarjih z devizno klavzulo ali evrih. Še dve leti po preteku varčevanja pa jim omogoča pridobitev ugodnega kredita, katerega višina ni odvisna od privarčevanih sredstev. Strokovna pomoč strankam Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse se s stranko pogovorijo o načrtovanem projektu, željah in razpoložljivih sredstvih za varčevanje. Na podlagi teh podatkov pripravijo finančni načrt, ki je popolnoma prilagojen strankinim zmožnostim. Banka brez bančnih okenc Poslovanje banke Karntner Sparkasse je v slovenskem okolju nekaj posebnega. Finančni svetovalci namreč interesentom in strankam svetujejo na domu ali v podjetju. Banka ima območne pisarne v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno Primer tolarskega premijskega stanovanjskega varčevanja Mesečni polog v SIT Letna premija v SIT Privarčevani znesek 10.000 12.000 1.055.801,49 . 20.000 24.000 2.111.602,97 30.000 36.000 3.167.404,46 40.000 48.000 4.223.205,95 * Goran Krstič Svetovalec za občane Telefon 04/251 94 83 info@sparkasse.si poslovanje v vseh regijah. Strokovno znanje in podpora informacijske tehnologije pa sta poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj za dobro sodelovanje s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev. SPARKASSE Moderna evropska banka sejmih, pri čemer ugotavljajo, da je postalo takšno sodelovanje preprosto predrago. Enotni pa so si v oceni, da je slovenska država do obrti in malega podjetništva zelo neprijazna, ne upošteva birokratske in davčne preobremenjenosti obrtnikov in malih podjetnikov, zato ni presenetljiv podatek, da se kljub velikim zaposlitvenim možnostim dogaja nasprotno. Od decembra 2001 do aprila 2003 se je na Škofjeloškem /manjšalo število obrtnikov in malih podjetnikov kar za šest odstotkov. To bi moral biti znak za alarm, so ob tem menili. Sicer pa so prisotni soglašali, naj območna obrtna zbornica nadaljuje svoje delo s posebnim poudarkom na izobraževanju in s prizadevanji za izboljšanje položaja obrti in podjetništva. Potrdili so tudi višino članarine, ki je z 2,3 odstotka od zavarovalne osnove med najnižjimi v Sloveniji. Milan Haner, predsednik zbornice, ki je bil izvoljen pred letom, in obljubil, da bo čez leto dal v presojo svoje delo, je z aplavzom dobil zaupnico še za prihodnja tri leta. Štefan Zargi v Škofji Loki odprla novo poslovalnico. Škofja Loka - Vodja Kažipotove gorenjske poslovalnice je Sigi Kecman, ki zagotavlja, da popotniki agencije Kažipot najbolj poznajo po njihovi ugodni ponudbi Grčije, Španije in Cipra. "Seveda to ni vse. Popotniki bodo pri nas našli vse, kar je mogoče dobiti v slovenskih in tudi tujih agencijah," dodaja sogovornik. " i.Siiv Sigi Kecman Upokojenci in študentje bodo prišli na svoj račun z ugodnimi cenami - s ponudbo v zadnjem hipu (last minute). "Trenutno največ stavimo na Grčijo, ki je cenovno popolnoma primerljiva s Hrvaško. Tako bodo kupci naših aranžmajev, v začetku maja, za apartma na Krfu (ladijski pre- Obrtnik leta je... Kranj - 15. in 16. maja, bodo v Portorožu Dnevi slovenske obrti in sedmo strokovno posvetovanje obrtne zbornice in Društva ekonomistov Ljubljana. Prvi pogovori bodo z ministri dr. Teo Petrin, dr. Dušanom Mramorjem, dr. Vladom Dimovskim in mag. Zdenko Kovač. Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, napoveduje: "Povedali jim bomo, kaj mislimo o vladni politiki na obrtnem področju in kaj pričakujemo od vlade oziroma ministrstev." Še isti večer bodo obrtniki prvič slovesno podelili najvišje priznanje za gospodarske dosežke na področju obrti - priznanje Obrtnik leta - temu pa sledi še zabava. Drugi dan slovenskih obrtnikov bo minil v pogovorih o štirih aktualnih temah: o zakonski opredelitvi obrti, o pogojih za gospodarjenje v globalnih razmerah, o davkih ter od kadrih v obrti. Vsak udeleženec bo lah- ko sodeloval pri vsaj dveh temah. Cena kotizacije je 18.000 tolarjev na udeleženca, Društvo ekonomistov pa prijave zbira do 10. maja letos. Boštjan Bogataj voz, 10 dni) odšteli le 25.990 ," je dejal Kecman. Tudi tisti, ki potujejo le z letalom, bodo zadovoljni s ponudbo za otok Zakintors (apartma) za 71.990 tolarjev. V Turistični agenciji Kažipot imajo na voljo tudi letalske vozovnice, ponudbo na izbiro (a la carte). "Že nekaj let imamo najugodnejšo ponudbo maturantskih izletov. Za dijake pripravljamo ponudbo Krfa, za 10 dni le 29.990 tolarjev," pojasnjuje Kecman. V mesecu dni poslovanja ugotavljajo, da se v poslovalnici v Bla-ževi ulici Ločani največ odločajo za dopust na Hrvaškem, mladi pa še za Grčijo in Ciper. Za zadovoljstvo popotnikov agencija poskrbi tudi s plačilom na več obrokov. Ob koncu smo Kecmana še vprašali, na kaj morajo biti kupci turističnih storitev pozorni ob nakupu aranžmajev: "Zelo veliko jih gleda na ceno, a morajo vedeti, da nizka cena pomeni tudi slabšo kvaliteto produkta. Kadar popotniki izberejo varianto "last minute", zaradi nižje cene ne morejo izbirati hotela ali hotelske sobe. Pred obiskom je dobro da vedo, ali bodo potovali z lastnim prevoznim sredstvom ali organizirano. Predvsem pa naj bodo vedno pozorni na splošne pogoje agencije, preden se odločijo za nakup." Starejšim in družinam z mlajšimi otroki tudi priporoča plačilo rizika, saj ob bolezni ali drugi zadržanosti kupci prejmejo vso plačilo vrnjeno. Boštjan Bogataj Obiščite nas tudi v nedelio. 27. aprila. PRVI V SLOVENIJI, ZDAJ ZE NA VEČ KOT 100.000 DOMOVIH. Ne glede na slog bivanja, krajevne posebnosti in področne vremenske razmere, se je Slovenija odločila za izbiro, ki je prava. In prva! Bramacovi strešniki najvišje kakovosti oplemenitijo dom z večjo trajnostjo, varnostjo in pravo vrednostjo. Skladna in lepa streha Bramac je vsakemu gospodarju v ponos. Celovit paket storitev, ki vključuje brezplačno svetovanje in obisk strokovnjaka na domu. brezplačen izračun potrebne količine kritine, strokovno polaganje s posredovanjem pooblaščenih krovcev ter ugodne kredite za material in delo pa omogoči, da gradnjo strehe spremlja resnično zadovoljstvo. Če želite več informacij o Bramacovem proizvodnem programu in paketu storitev, preprosto pokličite na brezplačno telefonsko številko. S 080 20 30 RECI STREHI PREPROSTO GEEEEB JIMNY(Sp VVAGON R(Sj) SUZUKI Odar, d.o.o., # (01) 58 10 127, www.suzuki-odar.si, prodaja@suzuki-odar.si J SALON VOZIL ■ POOBLAŠČENI SERVIS AVTO KADIVEC Kadivec Janez s.p. Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur tel.: 04/279 OOOO SALON VOZIL ■ POOBLAŠČENI SERVIS AVTOMEHANIKA Lušina Franc s.p. Gosteče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 04/502 2000 Največ sekajo ujme in škodljivci Ker so pretirano "zasmrečeni" gozdovi na Jelovici biološko in mehansko precej nestabilni, je v minulih desetih letih delež poseka zaradi naravnih ujm, bolezni in škodljivcev predstavljal kar 72 odstotkov celotne sečnje. Bled - Prejšnji četrtek se je končala javna razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta za enoto Jelovica za obdobje 2002 - 2011, dan prej pa je bila še javna obravnava, na kateri so predstavniki lastnikov gozdov, lovskih organizacij in drugih zainteresiranih ustanov povedali o načrtu svoje mnenje. Lastniki so se med drugim zavzeli za to, da bi vsaj nekatera območja na Jelovici določili za izvedbo poskusov s strojno sečnjo. Gozdno gospodarsko načrtovanje ima na Jelovici že dolgo tradicijo, prvi načrt za območje Martinčka izvira iz 1871. leta, za enoto Jelovica, ki obsega 4.814 hektarjev gozdov v katastrskih občinah Lancovo, Selo pri Bledu, Nomenj in Nemški Rovt, pa je to četrti desetletni načrt. Površina gozdov se v vsem tem času ni bistveno spremenila, nekoliko se je povečala le v zadnjem desetletju, ko so zaradi zaokrožitve vključili v enoto tudi planine iz gozdnogospodarske enote Radovljica -desni breg Save in Bohinj. Medtem ko so bili še po prejšnjem načrtu vsi gozdovi na tem območju v državni lasti, je po denacionalizaciji, ki sicer še ni Andrej Gartner končana, državnih še 3.921 hektarjev gozdov, med ostaja limi lastniki pa £9l <^^fl Je najpomemb-HHhHJII "cjsa Ljubljanska nadškofija. Lesna zaloga se je v obdobju 1974 - 2002 povečala s 319 na 395 kubičnih metrov na hektar, še posebej občutno je "poskočila" v zadnjem desetletju, ko je zaradi ne dovolj intenzivne sečnje in mlajših sestojev, ki močno priraščajo, porasla za 12 odstotkov. Podobno je bilo pri letnem prirastku, ta se je v zadnjem desetletju povečal s 7,3 na 8,4 kubičnega metra na hektar. Lastniki gozdov na Jelovici bodo v prihodnje lahko sekali še več, kot so v minulih desetih letih. Označevanje in registracija drobnice Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal nov pravilnik o označevanju in registraciji drobnice. Po tem pravilniku morajo biti vse ovce in koze posamično označene, imeti pa morajo tudi urejeno dokumentacijo, da bi zaradi varovanja zdravja ljudi, varstva potrošnikov, zdravstvenega varstva živali, selekcije, rodovništva in reprodukcije ter spremljanja števila za potrebe statistike in finančnih ukrepov lahko ugotovili njihovo istovetnost. Posamična označitev ni potrebna za drobnico, rojeno in vzrejeno na istem gospodarstvu, ki se v skupini in zapečatena prevaža v klavnico, kjer je do zakola ločena od drugih živali. Za takšne skupine pravilnik predvideva skupinsko ušesno znamko. C.Z. Delež listavcev v lesni zalogi se je v zadnjem desetletju povečal z osem na enajst odstotkov, umiranje jelke, ki je bilo izrazito v sedemdesetih in osemdesetih letih, se je nekoliko umirilo, pri listavcih pa je opazno povečanje deleža bukve. Po zadnjem popisu je mladje, visoko do poldrugega metra, objedeno 19-odstotno, mladje, visoko od 16 centimetrov do 1,5 metra, pa celo 23-odstotno. Med iglavci je najbolj objedena jelka, med listavci pa so na udaru zlasti mehki listavci. Gradnja gozdnih cest je v minulem desetletju zastala, zgradili so le 2,9 kilometra novih cest ali le petino načrtovane dolžine. Lastniki so v minulem desetletju posekali 185.333 kubičnih metrov drevja in načrt poseka izpolnili več kot 98-odstotno, na to pa je vplival vi- Nove herbicidne rešitve Terano Novi herbicid visoke tehnologije Zatira najpomembnejše enoletne ozkolistne in širokolistne plevele v koruzi. ® A Nova herbicidna aktivna snov FOE iz raziskovalnih laboratorijev podjetja Baver % širok spekter delovanja uporaba po setvi pred vznikom koruze ali po njem |g| odmerek 1 kg/ha 3 vjH Bayer CropScience sok, več kot 72-odstotni delež sanitarnega poseka zaradi bolezni, škodljivcev, vetra in snega. Negovalna dela so načrtovali na 1.463 hektarjih, opravili so jih na 1.165 hektarjih, pri tem pa so le pri negi gošče presegli načrt. Problemi z divjadjo in gozdno pašo In kaj so glavni problemi v enoti? Sestoji so mehansko in biološko nestabilni, posledice se odražajo v velikem deležu sanitarne sečnje, ki jo povzročajo predvsem škodljivci, težek sneg in močni vetrovi. Divjad dela z objedanjem, grizenjem in lupljenjem drevja škodo v mlajših sestojih, s tem pa otežuje predvsem pomlajevanje jelke in listavcev. Čeprav dajejo pri gospodarjenju z gozdovi velik poudarek listavcem, se njihov delež v lesni zalogi krepi le počasi. Razmerje med razvojnimi stopnjami je porušeno, posek je tržno manj zanimiv zaradi velikega deleža drobnega in prede- belega lesa, ki nima ustrezne cene. Površine, namenjene za drugo redčenje, niso odprte z vlakami, problem sta tudi neurejena paša in še ne' dokončno rešeno lastništvo gozdov. Medtem ko je v prejšnjem desetletju načrt predvideval posek 188.240 kubičnih metrov drevja, v blejski območni enoti zavoda za gozdove predlagajo za naslednje obdobje 219.924 "ku-bikov", od tega 205.481 kubičnih metrov iglavcev. Gojitvena in varstvena dela naj bi lastniki opravili na 1.203 hektarjih, pri negi pa naj bi dali poudarek prvemu in drugemu redčenju. Čeprav je na Jelovici najboljša gostota gozdnih prometnic na celotnem blejskem gozdnogospodarskem območju, tudi v naslednjem desetletnem obdobju načrtujejo izgradnjo 11,5 kilometra cest in 60 kilometrov vlak, slednjih še zlasti v mlajših sestojih. Lastniki se zavzemajo tudi za strojno sečnjo Na javni obravnavi predlaganega načrta je bilo največ pripomb zaradi škode po divjadi, gozdne paše in možnosti za strojno sečnjo. V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je največji lastnik na Jelovici, se glede na stanje gozdov, lesno zalogo in veliko količino "slučajnih pripadkov" zavzemajo za še večji posek, kot ga predlaga zavod; večino negovalnih del, predvsem nego gošče in prvo redčenje, pa bi po mnenju njihovega regionalnega upravitelja gozdov Franca Pogačnika morali opraviti v mlajših sestojih. Ker po raziskavah gozdarske fakultete sodi Jelovica med pri- mernejša območja za strojno sečnjo, v skladu predlagajo, da bi v načrtu določili poskusna območja, kjer bi lahko primerjali različne načine poseka in spravila, in da bi že tudi gradnjo vlak prilagodili možni tovrstni sečnji. V načrtu bi po mnenju sklada morali bolj natančno določiti načrtovano širitev in ograditev planinskih pašnikov ter poudariti naraščanje odstrela jelenjadi. Rajko Pre-padnik iz Ljubljanske nadškofi-je ugotavlja, da se odstrel jelenjadi na Jelovici zadnja leta povečuje, vendar se jim zdi glede na škodo v gozdovih še premajhen. "V gozdu skoraj ni jelke, ki ne bi bila objedena. In če jelenjad vidim tudi podnevi, je to znak, da jo je preveč," je bil slikovit in prepričljiv. Predstavniki lovskih organizacij so ob tem opozorili, da bodo ob naraščanju odstrela v prihodnje že težko izpolnili načrt in da škode v gozdu ne povzroča le divjad, ampak tudi koze, govedo in konji. Medtem ko so v zavodu za gozdove za ureditev (gozdne) paše na Jelovici predvideli, da bi izkrčili del gozda oz. nekdanjih pašnih površin in jih ogradili, je bilo na javni obravnavi slišati tudi mnenje, da je ob vseh neizkoriščenih in zaraščajoči!) pašnikih nesmiselno posegati v gozdove. Gozdarski načrt ne predvideva strojne sečnje, v prihodnje bodo le tovrstni poskusi, še zlasti pri spravilu drevja po morebitnih ujmah, je dejal Andrej Gartner, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v blejskem zavodu, in poudaril, da bo pri odločitvah za tak način sečnje treba upoštevati zatečeno stanje gozdov, ekonomiko in tudi zahteve naravo-varstvenikov. Cveto Zaplotnik Občinske podpore kmetijstvu Domžale - Občina Domžale je pred kratkim objavila več javnih razpisov o dodeljevanju občinskih denarnih podpor kmetijstvu. S sredstvi za varstvo rastlin ravnajte previdno' Prcil uporabo preberite navodila /a upora!*) Kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka na območjih, kjer zbiranja mleka ne organizirajo mlekarne, so po razpisu o subvencioniranju prevoza mleka upravičeni do podpore v znesku največ tri tolarje od litra mleka. V njihovem imenu se mora na razpis prijaviti organizator odkupa, zadnji rok za oddajo vlog pa je 15. maj. V občini spodbujajo tudi okolju in ljudem prijaznejšo ekološko pridelavo hrano, pri tem pa kmetijam, ki so se odločile za tovrstno kmetovanje, krijejo do polovice stroškov Tečaj higienskega minimuma Kranj - Kmetijska svetovalna služba bo od 2. do 6. junija pripravila na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj osnovni tečaj higienskega minimuma. Tečaj je pogoj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: predelavo mleka, mesa in sadja, žganje-kuho, turistično dejavnost ter za kisanje zelja in repe. Polna cena tečaja je 21.600 tolarjev, za članice Društva kmečkih žena Kranj je 17.000 tolarjev. Prijave sprejemata kmetijska svetovalka Milena Črv (tel. št. 23-42-411) in Marija Eržen (tel. št. 201-71-93 ali 031-684-106). C.Z. ekološke kontrole. Vlogo za dodelitev subvencije morajo oddati na občino do konca novembra, ta rok pa velja tudi za kmete in rejce konj, ki bodo uveljavljali občinsko subvencijo za naravni pripust kobil in žrebic. Na podlagi razpisa za sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišča (agromelioracije) in gozdne ceste bodo namenili štiri milijone tolarjev za izboljševanje in urejanje kmetijskih zemljišč za strojno obdelavo, za urejanje dostopov do zemljišč, izgradnjo centrov za namakanje in malih hidromelioracijskih sistemov ter za popravilo in izgradnjo gozdnih cest v zasebnih gozdovih. Višina podpor bo odvisna od števila vlog in razpoložljivega denarja, vendar ne bo presegla 75 odstotkov vrednosti posamezne naložbe. Zadnji rok za predložitev vlog je 30. maj. Kmetje se letos lahko potegujejo tudi za sofinanciranje investicijske dokumentacije za naložbe na kmetijah, pri tem pa višina podpore znaša največ 12 odstotkov celotne vrednosti upravičenih stroškov izgradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnine. Občina bo sprejemala vloge do 30. maja. Javni razpis za sofinanciranje delovanja društev in organizacij s področja kmetijstva in reje živali predvideva podpore v skupnem znesku 2,1 milijona tolarjev za društva, ki imajo sedež v domžalski občini ali delujejo na njenem območju. Društva morajo oddati vlogo na občino do 15. maja. C.Z. Brezplačni pregledi malih živali Kranj - Svetovna veterinarska organizacija je 26. april razglasila za svetovni dan veterinarjev. Slovenski veterinarji želijo ta dan izkoristiti za to, da bi veterinarsko stroko predstavili javnosti. Predlani je Slovenska veterinarska zveza pripravila novinarsko konferenco, lani pa so prvič organizirali brezplačne preglede malih živali in povabili ljudi k obisku veterinarskih ambulant, klinik in bolnic. In kaj pripravljajo letos? Kot so sporočili iz veterinarske zveze, bodo skupaj s sekcijo zasebnih veterinarjev praktikov pri Veterinarski zbornici Slovenije ponovno organizirali brezplačne preglede malih živali, pri tem pa so poudarili, da ta storitev vključuje osnovni klinični pregled in morebitno svetovanje. Brezplačni pregledi bodo jutri, v soboto, dopoldne. Na Gorenjskem bodo v veterinarskih ambulantah Medicovet v Kranju (od 8. do 12. ure), Loka v Škofji Loki (od 9. do 13. ure), Sanovet na Jesenicah (od 9. do 12. ure) in Veterinarski praksi Tenetiše. PETEK, 25. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Muzej sodobne zgodovine Ljubljana 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Ekološko vrtnarjenje 11.00 Novice 11.10 Relax 11.20 Mali oglasi 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Vasovanje s Podokničarjem Francem Pe-stotnikom 22.00 Glasba 24.00 SNOP iz studia Radia Kranj - gost Slavko Zgonc R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Algea 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Radio danes 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dr. Petek - seneni nahod 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku - odgovarja na vprašanja poslušalcev o pašnih živalih 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Jurjev sejem v Gorjah 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah in vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Ogalsi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.00 Aktualno: Dr. Petek (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLovtop 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Zmajčkov mozaik 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost - odkrivanje bolezni ožilja - dr. Jereb Franci 11.00 Regijske novice, osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Živimo lepo - portret 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program - Snidenja 22.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, 26. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Rolerji 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice, pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno: Preventiva pri vožnji z motornimi kolesi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Pohod Treh dežel 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Ob- vestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Podarim -dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.0CT Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Črna kronjka dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica - Cesarjeva nova oblačila 19.40 Oglasi 19.45 Glasbena oddaja o alternativni glasbi 20.00 Popevka tedna 20.40 Oglasi 21.00 Made in Italv 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Študentska napetost 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Ponovitev glasbene oddaje 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 12.30 Mestu naproti 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, če- stitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betani-ja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitev: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.15 Glasbeni gost - Goran Karan 14.00 TOP 10 - glasbena lestvica 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 27. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.^0 EPP 9.00 Predstavljamo vam slo- venske glasbenike: Slavko Avsenik ml. 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.05 Ponovitev: Nasvet o zdravem prehranjevanju - Vasiljka Kokalj 6.20 Današnja pravljica - Cesarjeva nova oblačila 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otro- ke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Motorci 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Makler 13.00 Ob prazniku: knjiga "Skoz drugo svetovno vojno" 13.40 Oglasi 14.00 Nedeljski intervju: dr. Božo Repe 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Voščila, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.01 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 21.40 Oglasi 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Oglasi 23.30 Večerni glasbeni program do 24.00 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska iz- ložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Ponovitev glasbene oddaje 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 Radio KRIČAČ na RGL 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Radio KRIČAČ na RGL 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Oleg Karaj - portret Moldavijca, ki živi v Idriji 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 28. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom, ko bom velik? Slaščičar 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Jože Lavrinc - Glutaminat - inkriminirani ojačevalec okusa 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novi- ce 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbeni večer 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 18.57 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15Voščila, obvestila 19.25 Pogled vju-trišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja - ansambel Modrijani 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Jutri na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in godogki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - Obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za steho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Ka) bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program - Slovenija kolesari 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Šport + Iztok Dominko - dvigovalec uteži 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofo-kus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program TOREK, 29. APRILA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Večerni program - z Artur-jem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV ster°o. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosta delovna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Večer z Bracom Korenom 18 15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.15 Računalniške novice 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kro- nika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice m dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila. SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: 1. maj na Joštu 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z... Igorjem 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet-Branimir Ceh, dr. med.: Bivanje na višini in težave s srcem 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Tednik Mestne občine Kranj 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici, vreme, ceste 6.40 Oglasi 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.20 Aktualno: Jutranja uganka, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.50 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Občina Železniki -1. del 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 kontaktna oddaja 9.40 Oglasi 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno: Gibljive slike - kino Železar Jesenice 10.15 Obvestila 10.30 Novice 10.40 Oglasi 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.50 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek z Dragom Arijanijem 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - Prenos na 4. radijski mreži - EU, NATO 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 RGL-ov forum, Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušal- časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Re-lax 10.00 Minute za podjetne - IN - PRIME - inovacijski preboj Primorske 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Gospodarska oddaja 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema - Občina Logatec - razvojni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mladi val 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program cem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program Radio Kranj Tako kot vedno bo na Radiu Kranj tudi v prihodnjih dneh pestro in zanimivo. V petek ob 9.20 se bomo podali na obisk Muzeja sodobne zgodovine v Ljubljano, popoldne bomo z Ano in Igorjem pometali po slovenski glasbeni sceni in zvečer vasovali s podokničarjem Francem Pestotnikom.V soboto vas bosta v skupnem nočnem programu slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih postaj popeljala Slavica Bučan in Slavko Zgonc. Verjamemo, da vas bo veliko, ki se jima boste pridružili, saj je Slavko Zgonc vedno dobrodošel in zanimiv sogovornik. Dopoldne bomo razmišljali o rolanju, rolerjih in seveda tis- Radio Triglav Tudi v prihodnjih dneh na Radiu Triglav Jesenice pripravljajo marsikaj zanimivega. Petek, 25. aprila - 13. petkova ura je že dolgo časa na Triglavu rezervirana za zdravniške nasvete. Tokrat bo tema aktualna predvsem zaradi prebujajoče se narave, ki s seboj za marsikoga prinaša tudi pravo tegobo - cvetni prah. Uro kasneje pa bo v studiu sedel veterinar in dogovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev - na tista, ki bodo povezana s pašno živino. Sobota, 26. aprila - Že v jutranjem programu deset minut pred sedmo bodo na Triglavu spregovorili nekaj o preventivi pri vožnji z motornimi kolesi, ki postaja vse bolj popularna, pa še pravi čas zanjo se začenja. Ob 9. uri bodo predstavili pohod treh dežel - pohod s smučarskimi palicami. Tudi ta prireditev je le Radio Sora Čeprav do 1. maja manjka še nekaj dni, se vendarle vsi po malem že pripravljamo na prvomajsko praznovanje, ko si bodo nekateri naredili kar kratke počitnice. Tistim pa, ki boste ostali v bližini doma in boste odhajali le na kratke izlete, bomo skušali pomagati na radiu Sora z nasveti, kam za dan ali dva na oddih. Zato bomo temu namenili kar ves petek, 25. aprila. - Izletniški kažipot bomo začeli ob 7.40 in ga nadaljevali ob 10.30 in 16.30. Vmes pa bodo seveda prišle na vrsto še druge vsebine. - Ob koncu tedna bomo prišli v vaše domove z voščili sindikatov, podjetij in različnih organizacij. Na sporedu bodo v soboto, 26.4., ob 10.30 in ob 13.15, v nedeljo, 27.4., ob 8.30 in ob 13.15 ter v četrtek, 1. maja, ob 7.30 in 13.15. tih, ki jim je rolanje všeč. Spregovorili bomo tudi o bližajočem se prvenstvu Radia Kranj v rolanju, ki bo letos že deseto po vrsti in to 11. maja. Tudi noč s sobote na nedeljo bo potekala iz našega studia. Vaš gostitelj pa bo Jože Jerič. Obljublja zanimivega gosta, ki pa naj ostane zaenkrat še skrit. Vabita vas, da ob polnoči naravnate radijski sprejemnik na frekvenco 97,3 Mhz in jima prisluhnete, ne bo vam žal. V nedeljo ob 9. uri se nam bo v studiu pridružil Slavko Av-senik, mlajši. Predstavil bo slovenske ljudske pesmi za otroke -projekt Smentana muha. Dneve pred prvomajskimi prazniki bomo zapolnili s prireditvami, ena izmed mnogih, ki povezuje dežele ob Tromeji - Gorenjsko, Koroško in Furlanijo - Julijsko krajino. Nedelja, 27. aprila - Na prazničen dan tudi prazničen spored na Triglavu. Ob 13. uri bodo predstavili prizadevanje jeseniške Zveze kulturnih društev, da bi izdali knjigo Jožeta Hamrška Skoz drugo svetovno vojno. Ob 14. uri pa bo v studiu zanimiv gost - profesor novejše zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Božo Repe, ki bo govoril o zadnjih 50 letih na Gorenjskem, pa o pomenu osvobodilne fronte, kakšno pa bo rekel tudi o tem, kam se po njegovem mnenju v luči zadnjih svetovnih dogodkov svet vrti. Ponedeljek, 28. aprila - V jutranji svetovalni oddaji ob 8. uri in pet minut bo dietetik v je- - V nedeljo, 27.4., bomo v aktualni temi ob 9.00 skušali obdelati nekaj aktualnih vprašanj o stanju komunale v občini Gorenja vas - Poljane, ki je bila tema okrogle mize 23.4. - Rdeča nit ponedeljkovega dopoldanskega programa je oddaja za upokojence, popoldanskega pa minute za obrtnike in šolski radio. Ves prihodnji teden bomo rubriko "aktualno" ob 9.00 napolnili z informacijami o različnih pohodih in prireditvah, oba praznična dneva, 1. in 2. maja, pa oglašanjem s terena iz različnih koncev - od Križne gore naprej. Poslušajte nas - morda se vam bo v trenutku utrnila ideja in se boste odpravili na izlet s kolesom ali peš, pa tudi avto vam bo prišel prav. ki se nam obetajo na Gorenjskem pa tudi v širši okolici, opozorimo naj vas še na torkovo oddajo Varujmo zdravje malo po 16. uri ter na torkov večerni klepet v oddaji Z Arturjem skozi igre življenja. O Zmajevem šahu se bosta pogovarjala avtor oddaje Artur Štern in literat in izumitelj Ivan Črnič. Kaj vse pa se bo dogajalo 1. maja na Joštu nad Kranjem, kjer bo tradicionalno prvomajsko slavje, boste izvedeli v sredinem pogovoru malo po 11. uri. Pred nami so torej zanimivi dnevi, za nekatere počitniški, za druge spet delovni. Kakorkoli že, preživite jih lepo in upajmo, da tudi v naši družbi. seniški bolnišnici Jože Lavrince govoril o tem, ali so glutani-manti v človekovi prehrani zares pomembni in ali so tudi nevarni. V večerni oddaji o narod-nozabavni glasbi bo ob 19. uri in 30 minut gost Radia Triglav ansambel Modrijani. Torek, 29. aprila - Poznate popevko tedna na Triglavu? Braco Koren vas k izboru najbolj priljubljene skladbe tedna povabi vsak torek zvečer - po 19. uri in 30 minut. Na Triglavu popevko zavrtijo nato vsak dan po poročilih ob 7. uri in po Dogodkih in odmevih po 16. uri. Sreda, 30. aprila - Za vse ljubitelje stare pop glasbe je vsako sredo ob 11. uri na sporedu oddaja Zlata kočija - formula ena. Urednik oddaje Dušan Dragoje-vič jo popestri še z različnimi zanimivostmi in dogodki na današnji dan. Oddaja Glas ljudstva, ki je na sporedu ob sredah ob 13. uri, je namenjena poslušalkam in poslušalcem Radia Triglav, ki o določeni, aktualni temi želijo javno povedati svoje mnenje. RADIO KRIČAČ NA RGL - 95,5 mgh UKVV stereo Tako kot že nekaj let zapored, bomo tudi letos na dan upora obudili spomin na Radio Kričač, ki je v času okopirane Ljubljane z besedo podžigal upor prebivalcev z žico obdanega mesta. Besedam nekaterih ustvarjalcev Kričača in pesmim upora lahko prisluhnete v nedeljo dopoldne ob 10.30 in popoldne ob 15.30. Slišali boste tudi nepozabni avizo nedavno preminulega napovedovalca Radia Kričač dr. Milana Osredkarja : "Govori radio OF.........." KINO Petek, 25. aprila_ CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 18. in 20. uri, amer. akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 22. uri; STORŽIČ amer. znan. fant. grozlj. 28 DNI POZNEJE ob 17. uri, amer. rom. drama URE DO VEČNOSTI ob 19. uri, franc. nem. niz. polj. angl. vojna drama PIANIST ob 21. uri; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA psih. trii. EKSPERIMENT ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA mlad. pust. film MALI VOHUNI 2 (Otok izgubljenih sanj) ob 18. uri, amer. kom. VROČA BEJBA ob 20. uri; ŽIRI Klub Žirovskih študentov KONCERT ZORANA PRE-DINA ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE rom. drama MONSUNSKA SVATBA ob 18. uri, amer. grozlj. KROG ob 20. uri. Sobota, 26. aprila___________________________________________________ CENTER amer. akcij. kom. J0HNNY ENGLISH ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ franc. nem. niz. polj. angl. vojna drama PIANIST ob 17. uri, amer. rom. drama URE DO VEČNOSTI ob 20. uri, amer. akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 22. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. film ČUDEŽNO POTOVANJE ob 16. uri, psih. trii. EKSPERIMENT ob 18. uri, akcij, film DAREDEVIL ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA mlad. pust. film MALI VOHUNI 2 (Otok izgubljeni sanj) ob 18. uri, amer. kom. VROČA BEJBA ob 20. uri; DOVJE - MOJSTRANA amer. kom. LOMILKI SRC ob 19. uri; ŽIRI amer. zgod. drama TOLPE NEVV Y0RKA ob 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE rom. drama MONSUNSKA SVATBA ob 18. uri, amer. grozlj. KROG ob 20. uri. Nedelja, 27. aprila_' CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 17. in 19. uri, amer. akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 21. uri; STORŽIČ amer. znan. fant. grozlj. 28 DNI POZNEJE ob 16. uri, franc. nem. niz. polj. angl. vojna drama PIANIST ob 18. uri, amer. rom. drama URE DO VEČNOSTI ob 21. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. film ČUDEŽNO POTOVANJE ob 16. uri, akcij, film DAREDEVIL ob 18. uri, psih. trii. EKSPERIMENT ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA mlad. pust. film MALI VOHUNI 2 (Otok izgubljenih sanj) ob 18. uri, amer. kom. VROČA BEJBA ob 20. uri; ŽIRI amer. rom. kom. ZGODILO SE JE NA MANHATTNU ob 18. in 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE rom. drama MONSUNSKA SVATBA ob 18. uri, amer. grozlj. KROG ob 20. uri. Ponedeljek, 28. aprila____. CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 19. uri, amer. rom. drama URE DO VEČNOSTI ob 21. uri. Torek, 29. aprila___. CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. rom. drama URE DO VEČNOSTI ob 19. uri, amer. akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 21. uri. Sreda. 30. aprila_______ CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 17. in 19. uri, amer. akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 21. uri; STORŽIČ Danes zaprto! Četrtek. 1. maja_____ Nismo prejeli sporeda! SREDA, 30. APRILA 2003 ČETRTEK, 1. MAJA 2003 Tempelj dobrega počutja S fotografom so naju nastanili v hotelu Riviera, kjer je bil pogled s sob na Portorož veličasten. Popoldne sva z ostalimi povabljenci spoznavala mističnost VVhai Thaja. Portorož - Pretekli teden so v hotelu Riviera, ki je poleg hotela Slovenija in Jadranka del portoroških Hotelov Morje, ki so v večinski lasti holdinške družbe Istrabenz, pripravili najprej tiskovno konferenco, kjer so predstavili VVhai Thai - Tempelj dobrega počutja, največji center za tradicionalno tajsko masažo in naravno nego obraza in telesa v Evropi. Na tiskovni konferenci sta bila med drugimi tudi direktor Hotelov Morje Marino Antolovič in predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Igor Bavčarje poudaril, daje vesel, da lahko prisostvuje otvoritvi, čestital direktorju Marinu Antoloviču pri njegovi odločitvi ter dodal, da turizem predstavlja drugo najpomembnejšo dejavnost v Skupini Istrabenz. Ravno v tistem trenutku pa so začeli tudi pogajanja z občino Piran o pridobitvi koncesije za prenovitev starega hotela Palače. Predvsem je njihova želja uspešno razvijanje zastavljene vizije, ki naj bi med drugim zagotavljala privlačnost Portoroža kot turističnega kraja. Marino Antolovič pa meni, da je Whai Thai pridobitev, na katero ne moremo gledati le s finančne plati. Danes živimo v takih časih, ko človek vedno nekam hiti in mora včasih svojemu telesu ponuditi več kot le hranljiv obrok, sprehod med borovci ter zadostno količino spanja: "Ho- odločili, ker mislimo, da orient lahko da Evropi oziroma Sloveniji tisto, česar ta nima. Whai Thai je tudi edini center izven Tajske, ki lahko doseže in ima uradno podporo tajskih institucij. Zaposlujemo izučene tajske maserje in maserke, kar po eni Na tiskovni konferenci so bili Lea Sevšek Butrin, Romina Salvi, direktor Marino Antolovič, predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in Barbara Stegel. tel Riviera ima dobre poslovne rezultate. Nasploh je osebje Hotelov Morje usmerjeno v upoštevanje gostov kot posameznikov. Za tovrsten center smo se strani pomeni vrhunsko usposobljenost na tem področju, po drugi pa je nujno spoštovanje njihovega načina življenja, njihove kulture." www.peugeot.si Peugeot 307 ima več razlogov za samozavest. Njegova moč izvira iz motonev HDi, ki predstavljajo vrh sodobne dizelske tehnologije, njegov značaj pa je trden zaradi prestižnega Jt>j%'W naziva Evropski avto leta 2002. Vozila, dobavljena do 15. 5. 2003. 200.000,00 sit ceneie. Jž^r* UZlTEK V DOVRŠENOSTI. PEUGEOT AVTOHIŠA KAVČIČ. D.O.O. - MILJE 45. 4212 VISOKO - tel.: 04 275 93 00 080 7778 brezplačna številka Do kredita v enem dnevu! Pokličite in spoznajte našo svežo ponudbo ugodnih kratkoročnih kreditov do 12 mesecev in dolgoročnih kreditov do 6 let. Z njimi lahko poplačate tudi svoje obstoječe kredite pri kateri koli banki! Obiščite nas - odslej poslujemo dlje! V naših poslovalnicah v Kranju in Škofji Loki od ponedeljka do petka 9.00- 12. 30 in 14.30- 17.30. Z nami gre lažje! X Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nami gre lažje Enostavno in hitro. Enako kot v ostalih 2800 bančnih poslovalnicah Raiffeisen v 15 evropskih državah. www.r-kb.si krediti@r-kb.si VVhai Thai lahko obišče dnevno 181 ljudi Center Whai Thai so Hoteli Morje odprli že januarja 2000, vendar je takrat obsegal le dvesto kvadratnih metrov, zdaj pa so prostore zaradi izjemnega zanimanja domačih in tujih gostov razširili na tisoč kvadratnih metrov površin. Vrednost naložbe znaša 300 milijonov tolarjev. Včasih je center lahko sprejel dnevno le 55 ljudi, sedaj se jih lahko naroči na masažo tudi do I8l. V centru je zaposlenih dvajset izkušenih tajskih maserjev in maserk ter deset domačih strokovnjakov. V njegovo razširjeno ponudbo storitev so šli med drugim tudi zato, ker slovenskemu gostu niso mogli ponuditi toliko, kot bi lahko, saj je ta prišel le za vikend, takrat pa so bile storitvene kapacitete centra polno zasedene. Zasedenost je tudi danes velika, saj se morate na masažo naročiti vsaj teden dni prej. Lahko se odločate med petnajstimi vrstami masaže, ki trajajo tja od dvajset do osemdeset minut. Povprečna cena različnih masaž se giblje med osem in deset tisoč tolarji, za najdražjo pa boste odšteli trinajst tisoč tolarjev. To je na primer aromatera-pija telesa, kjer bodo v osemdesetih minutah s pravilno izbranimi eteričnimi olji in posebno masažno tehniko spravili vaše telo v stanje popolne harmonije. Izbirate lahko tudi med številnimi lepotnimi programi, kjer se cene gibljejo od tisoč pa tudi tja do sto in več tisoč to- Tradicionalna tajska masaža se izvaja na oblečeno telo, brez olja in z njo ohranjamo vitalnost do pozne starosti. larjev, kolikor stane na primer kombinacija programov, kot je to šestdnevni intenzivni antice-lulitni program. Posebnost cen- Gospa Hoi je zaposlena v VVhai Thaiu kot maserka, prikazala pa nam je tradicionalni tajski ples. VVai Thai tudi za pare. tra je ponudba za pare - dvema gostoma lahko v triurnem programu ponudijo parno aroma savno, sprostitev v jacuzziju in dve uri ekskluzivne tajske masaže. Ko človek doživi sproščenost in ugodje masaže, zaplava v svet, kjer se duša in telo zlijeta v eno ter začuti okoli sebe le mir in harmonijo. Na usta se mu prikrade nasmeh in to je tisto, kar Slovenci potrebujemo: spoznanje, da je lepše živeti z nasmehom. Alenka Brun, foto: Gorazd Šinik Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991. Vaš nov izziv! V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane ^.civoi uvaii iv3 zastopnike ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja na območju GORENJSKE. Če izpolnjujete pogoje: vsaj 5. stopnja izobrazbe 2 leti delovnih izkušenj vozniški izpit "B" kategorije, poznavanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju. Ponujamo vam možnost: izobraževanja, dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, samostojnega organiziranja delovnega časa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Kranj, Kidričeva 2, 4000 Kranj. » _ Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v8 dneh fm0ll3IlC po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati. zavarovalna družba d.d. Gorazd Šini k Pravijo, da v "kompaniji še pes crkne". Pa ni vedno tako. "Napiši, da sva z Vilsonom partnerja že 17. leto in s Cenetom že četrto," se je pred dnevi na otvoritvi svojega tretjega "pub-a" navdušeno pohvalil Miran Jakšič, za prijatelje kar Jaka. Miran Jakšič in Vili Zadnikar, njega sem pred časom že predstavil v "GN" (Studio Sonce in Planet Sonce), sta res legendarni poslovni par. Starejši se jih spominjamo iz popularne diskoteke Primadona na Trebiji, kasneje no muzal, kako da sta brcnila v temo. No, glej ga zlomka. Uspelo jima je. Na zdravje ob otvoritvi lokala in čestitke k tako uspelemu izzivu. Gre pa čestitati tudi ljudem na Obali, še natančneje ekipi, ki v skupini Istarabenz skrbi za turizem in prav tako ljudem iz hotelov Morje. Wai Thai masažni tempelj tradicionalne Tajske masaže je že pred časom postal znan zahtevnim gostom, ki jim je do take razvade in užitkov. Staknili so glave in ugotovili, da Marino Antolovič in Igor Bavčar Antolovičem sta izpeljala zanimivo "tiskovko" in ob koncu trknila s penino na še nedokončani terasi. Igorja Bavčarja so na Obali sprejeli dobro in slišati je obilo hvale za njegovo delo. Za nameček pa se še vsak dan pripelje iz Ljubljane in je točno ob 7.45 v pisarni. Še novinarjem je na voljo le v Kopru. Korektnost, dobra organiziranost in delavnost so Igorja Bavčarja Vinko Krivec - Cene in Miran Jakšič - Jaka pa sta podjetju dodala vsak svojo poslovno pot. Miran Jakšič -Jaka se je bdloČil nadaljevati dolgoletno gostinsko delo. Na avtobusni postaji v Kranju je pred leti odprl Bus pub in s podobno zgodbo lokala nadaljeval še v Radovljici. Jaku se je pridružil Vinko Krivec - Cene in Grajski pub v Radovljici še vedno privablja mlado in staro. Najnovejši pa je Pumpa pub v Tupaličah ob na novo zgrajeni bencinski črpalki in objektu s stanovanji. Ves projekt novega poslovno stanovanjskega objekta je prav Miranovo in Vilijevo delo. In marsikdo se je priduše- VRTIMO GLOBUS je najbolje masažni center posodobiti in še povečati. Kar 300 milijonov SIT so namenili dobrim 1000 kvadratom sodobnih masažnih površin. In še 200 M SIT v prenovo terase nad hotelom Riviera. Velika investicija, ki pa se že uspešno vrti. Pred dnevi so nam v Portorožu vodilni Istrabenza nazorno pokazali, kako so uspešni in sodobni. Medtem, ko se je v Piranu pričelo pogajanje za stari hotel Palače, se je Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza odločil, da se je koristneje pokazati novinarjem. Skupaj z direktorjem hotelov Morje Marinom Milan Kučan Kraljica Elizabeta II. za rojstni dan jezdila Britanska kraljica Elizabeta II. je na velikonočni ponedeljek praznovala 77. rojstni dan. Dan je preživela na gradu Windsor z možem princem Filipom in drugimi člani družine. Odpravila se je na ježo s konjem po parku v bližini gradu, točno opoldne pa so v londonskem Hyde Parku izstrelili 21 topovskih salv. Njena petdesetletna vladavina je bila zaznamovana s številnimi škandali in krizami, največkrat povezanimi z zasebnim življenjem njenih otrok, prestolonaslednika Charle-sa, princese Ane, ter princa Andrevva in Edvarda, kljub temu pa prav Elizabeta II. ostaja eden najbolj trdnih stebrov britanske monarhije. Nicole Kidman je najlepše oblečena Ameriški modni oblikovalci so za dobitnico letošnje nagrade Fashion Icone Award izbrali igralko Nicole Kidman. Nagrado, ki jo ji bodo podelili na gala slovesnosti 2. junija, si je po mnenju 450-ih modnih krea-torjev, trgovcev in predstavnikov sedme sile zaslužila za stil, ki je imel nesporen vpliv na modo, tako na platnu kot v zasebnem življenju. Kot odlična igralka, tudi dobitnica prestižne filmske nagrade oskar, je svoje vloge zgradila na svojstven način razumevanja umetnosti oblačenja, obenem pa se je uveljavila tudi z elegantnim osebnim stilom. Tekme kosilnic Britanci se na svojevrsten način veselijo prihoda pomladi; medtem ko se večina ljubiteljev urejenih trat pripravlja na košnjo, skupina posebnežev pripravlja svoje kosilnice za razburljive tekme kosilnic. Prva tekma sezone bo čez tri tedne, potem pa si bodo tekme sledile skozi vse poletje, vrhunec bo septembra s svetovnim prvenstvom. Sodeluje lahko vsak lastnik kosilnice, ki ima vsaj malo avanturističnega duha. Ta neobičajen šport Združenje tekmovalnih kosilnic promovira pod geslom "Per Herbam Ad Astra" ali "Prek trave do zvezd". V ZDA je več tisoč ljubiteljev tega športa, tekme pa prenašajo tudi po televiziji. "Nesposobna" Švedinja Švedska socialna delavka Angel ika Wedberg je po mnogih neuspešnih poskusih iskanja nove službe že skoraj obupala, nakar se je odločila za drugačen pristop in v lokalnem dnevniku objavila oglas, ki seje glasil: "Hočem dobro plačano službo, sem nesposobna, nedružabna, neustvarjalna in neiznajdljiva." Naslednji dan je njen telefon nenehno zvonil in ponudbe so kar deževale, 30-let-na Angelika pa je sprejela ponudbo podjetja Map Me-dia, pri kateri ji ponujajo za tretjino višjo plačo, kot jo ima sedaj. spremljale že v politiki. Tako odkrito ga je pred časi pohvalil tudi naš nekdanji predsednik Milan Kučan. "No, poglej ga," sem si dejal začudeno, ko sem tudi sam čakal na termin tajske masaže. Če sem že v Portorožu, bom pa ja poizkusil, če je kaj drugače kot na Phuketu. Direndaj pred vrati Riviere, kot da bi skupaj udarili golobi. Grem kar pogledat, če se je res pošteno zredil. Ves nasmejan in dobre volje. Prijetno gaje bilo spet videti. Milan Kučan z nekaj starimi znanci, spremljevalci in pravi, da je Wai Thai prava stvar, čeprav denarno kar precej cenjena. Cenjeni so tudi užitki. Mednje sodi tudi cigara. Z vso svojo zgodovino in kulturo. Nekaj od bogate zgodovine, kulture in pridelave ter obdelave tobaka in cigar so nam pričarali v gostilnici Krištof. V goste so povabili podjetje Cyan, ki pri nas zastopa in prodaja velik spekter svetovno znanih cigar. šlo brez vina. Tokrat z obilo vode. Lep dogodek. Prav tako je bilo okusno in zanimivo pri sosedu Nacetu Ko-ležniku v gostilni Zala. Nace Koležnik je v goste povabil kuharskega velemojstra Andreja Šegša in na ogled in v okušanje so nam pripravili temperament italijanske kulinarike. Andrej Šegš je sicer iz Zdol pri Krškem, sam pa se predstavi kot Kranjčan. Za kuharja seje izšo- Špela Furlan in Jože Stanič sodelavci iz svojega kabineta. Špela Furlan, predsednikova PR-ovka in svetovalka Olga Jakhel sta bili videti tudi bolj pri moči. In galebi res letijo skupaj. Kot da so dogovorjeni. Prvi mož Gorenja Jože Stanič je bil prav tako tam, kjer je potrebno. Tudi Milan Kučan si je dal duška in se prepustil tajskim maserjem in njegovemu poškodovanemu kolenu gre na bolje. Vsaj tako je dobre volje zatrdil, preden je smuknil v ML-a in oddrvel kot v starih časih. Res je "model". Prav tako Aljoša Rebolj. Saj ga poznate. Stilski izzivalec, fotograf, igralec, medijski "frik". Tudi Aljoša je prišel ocenit Wai Aleksander Lucu - Luc in Nace Koležnik Andrej Žaren, prodajni direktor podjetja, nam je v dobri uri natrosil zanimivosti, ki naj bi jih vedel vsak ljubitelj puhanja prijetnega vonja cigar. Zelo zanimivo in prav nič ni smrdelo v zadimljeni gostilnici. Ker smo pravilno prižigali, pravilno vlekli in pili kar sodi zraven. Ja. Aljoša Rebolj Thai. Prav njegovo mnenje me je najbolj zanimalo, saj Aljoša Tajsko pozna počez in nazaj. Že dolga leta obiskuje Tajsko, običajno v decembru. Kultura, hrana in budizem ga navdušujejo do te mere, da se ne naveliča dolgega letalskega leta in "jet lega". Še bolj. Pred dobrimi štirimi leti je Aljoša prišel celo do njegove svetosti Dalajlame in naredil je ekskluzivni pogovor za Stop. Ja in Aljoša Rebolj Johny Young in Andrej Šegš Že od prižiganja naprej je pomembno. S kakšno močjo in temperaturo cigara zagori in naprej tli. Zgodovina teh debelih zvitkov tobaka je res krasna. In velika, čemur je pripisati leto 1492, ko so pričeli prvič omenjati ta tobačni zvitek. Prav v teh časih pa je cigara dobila nov zalet. Tako tržni kot družbeni. Ustanavljajo se klubi ljubiteljev cigar in celo posebni klubski kotički za dimljenje po zaužiti hrani in pijači v gostišču. Pri Krištofu smo pač puhali po starem. Zraven pa užili dva zanimiva krožnika hrane, ki so ga pripravili in ocenili, da bo cigara "pasala" zraven. Seveda ni nBHHHHBHHH lal na Bledu pri mojstru Janezu Lenčku, kmalu pa ga je potegnilo v svet. Na Dunaj, zatem še v Nemčijo in nazaj v dunajski Intercontinental za šefa "Bras-serie". Kot predstavnik dunajske kuhinje mojster Andrej obrede precej sveta. Od novega tisočletja naprej pa je kuhar v palači Pallavicini na Dunaju. Protokolarna vila, podobna našemu Brdu. Za smetano politike in visokega gospodarstva. Nace Koležnik si je del tega poskušal pričarati v svoji Zali. Povabil je zanimive ljudi. Še celo ameriški veleposlanik Johny Young, ki ga že nekaj časa ni bilo v javnosti, si je z zanimanjem ogledal razstavljene jedi in po-kramljal z Andrejem Šekšoni. Večer v Zali je bil sila dobro "spromoviran". Svoje bogate zapiske si je prišel dopolnit legendarni Aleksander Lucu -Luc, ki v Nedelu šepeta sedem dni. O Lucu in njegovi bogati novinarski karieri z vsem spoštovanjem. Škoda, ker del gorenjskega bralstva zgublja zanimivo Majo Andrej Zarn in Krištof Bolka Maja Roš Roš. Dopisnica z naše Gorenjske zapušča Delo in odhaja na Pop tv. Škoda. Ne bo več njenih zanimivih gorniških zapisov in sijajnih fotografij. Upati je, da bo kakšno Majino reportažo nadoknadila njena mama Katja Roš, dopisnica od Vršiča do Goriškega. Za Majo se kmalu poslavljata tudi dolgoletni dopisnik Lado Stružnik in Vlasta Felc, ki odhajata v pokoj. Ja, tako. O včerajšnji otvoritvi IC-Doma in A banke v 40. številki Nominatorja. Lepe praznike privoščim ! Petek, 25. aprila 2003 GORENJSKI GLAS • 27. STRAN GLOSA Bilo kuda - udba svuda Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri - tako bi lahko rekli ob pojavu udbinih dosjejev na internetu, kajti če bi bila naša oblast dosledna in delovna tedaj, ko je bilo treba, se pravi leta 1990 ali 1991, današnjim oblastnikom (ki pa so pravzaprav eni in isti) ne bi bilo treba zardevati trinajst let kasneje. Tedaj naj bi korajz.no odprli udbine dosjeje za vse zainteresirane, zaradi mene opravili lu-stracijo vseh, ki so sodelovali kot špijoni, in danes bi bil mir. Pa seveda ne! Pri nas gre vse nekam pod mizo in vse neke mučke pučke. Tako imamo zdaj, en korak pred Evropsko unijo, v dosjejih samega predsednika države in kup drugih visokih politikov, ki pa zdaj jasno vse zanikajo. Le kdo ne bi? Največja tragedija ni častni konzul Nove Zelandije, kije spravil sezname na svetovni splet, saj: le zakaj jih pa ne bi, če jih je že imel? In kdo mu jih je dal - to zdaj sploh ni vprašanje. Največja tragedija tudi niso naši politiki, če so notri. Največja tragedija je v tem, ker so dosjeji pomanjkljivi, saj je pri posameznikih navedeno le to, da imajo dosje in oznako, kakšnega. Da bi bila godlja še večja, so navedeni vsi, ki so bili kdajkoli kaznovani in so bivanje v kazenski evidenci že pošteno odslužili, vsako spravljanje takih podatkov na svetlo pa ni le TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p,252,10 SIT/min it Oven (21.3. - 21.4.) Občutek, da bi se vsi okoli vas morali spremeniti in se približati vašemu mišljenju, vam kar nekaj časa ne bo dal miru. A šele po tem, ko se zaveste, da se tudi vi lahko spustite na njihovo raven, pride do pozitivne rešitve. Bik (22.4. - 20.5.) Z ljudmi, ki vas nadlegujejo in vam postavljajo kakršnekoli zahteve, boste prekinili stike. Strah, da jih boste še potrebovali, je odveč, saj ste bili vedno vi tisti, ki ste vzdrževali "prijateljstvo". V družinskem krogu boste v prijetnem pričakovanju praznikov, kar je tudi prav Dvojčka (21.5. - 21.6.) Zdravstveno stanje vas bo prisililo k počitku. K sreči ne bo nič kaj hujšega in tudi ne dolgotrajno. Ravno le toliko časa, da se odpočijete in se odmaknete od vsakdanjih skrbi. Težave, s katerimi se trenutno obremenjujete, bodo hitro minile. Rak (22.6.-22.7.) Cel teden boste poskušali stvari in misli postaviti na svoje mesto. Na samem začetku z rezultatom ne boste zadovoljni, saj bo potrebno vložiti malo več časa. Na delovnem področju se vam kmalu odpira priložnost, ki je nikakor ne smete zamuditi. Lev (23.7. -23.8.) Bodite pazljivi pri besedah,obljubo, ki jo boste izrekli, boste morali tudi izpolniti. V nasprotnem primeru lahko ostanete praznih rok, česar pa si ta trenutek ne morete privoščiti. Denarnica bo kmalu prazna, saj boste malo preveč zapravljali. Devica (24.8. -23.9.) Res da boste malce napeti in razburjeni, a to vas ne bo oviralo pri pomembnih odločitvah, ki so pred vami. Nekdo, na katerega najmanj računate, vam bo priskočil na pomoč in to finančno kot tudi s pametnimi nasveti. Obiska boste zelo veseli. Tehtnica (24.9. -23.10.) Vaša slaba volja vam še nekaj časa ne bo dala spati. Vse to pa bo trajalo toliko časa, dokler ne boste prišli do spoznanja, da ste za nastalo situacijo krivi malo tudi vi sami. Besede, ki že nekaj časa visijo v zraku, bodo prišle na piano, s tem pa tudi rešitev. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Vleklo vas bo med vesele ljudi, a kaj ko boste mogli večino časa posvetiti finančno uradnim zadevam, ki bodo zahtevale svoj čas.Tudi vaši bližnji vas bodo v celoti potrebovali. Na čustvenem področju se vam približujejo romantični trenutki. Strelec (23.11.-21.12.) Sodelavci vas bodo skušali spraviti iz tira, a se ne boste dali premotiti, kot vedno se boste tudi tokrat držali svoje smeri in dokončali nekaj, kar že dalj časa prelagate. Vikend boste izkoristili samo za sebe in svoje najbližje. Kozorog (22.12. - 20.1.) Poslovno se vam kmalu odpira nova pot in odločitev, ki bo pred vami, ne bo tako lahka. Spomnili se boste na pretekle dogodke in jeza bo narasla do take meje, da boste zmogli korak naprej. Sami nad seboj boste presenečeni. Vodnar (21.1. -19.2.) Kar naprej boste v središču dogajanja. To vam bo še kako odgovarjalo, nabrali pa si boste tudi nove energije. Odpravili se boste po nakupih, saj je ogromno stvari, ki ste jih že nekaj časa prelagali. Mamljivi pa so tudi spomladanski popusti. Ribi (20.2. - 20.3.) Malo se boste predali sanjarjenju in kovali načrte za prihodnost. V razmišljanje boste potegnili tudi najbližje. Ideje se bodo križale, a ne toliko, da bi odstopile od dejstva. Presenečenje nad denarjem bo veliko, a to bo le odskočna deska. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! kaznivo ampak tudi protiustavno. Malo si bil sodelavec udbe, malo pri sodniku za prekrške, zato, ker si vpil dol ablast in Tito ima debelo rito - pa kaj je to zdaj? Mar še dosjeji udbe niso več tisto, kar smo smatrali, da so ? Ostri, nedvoumni, takole bum v čelo in zares? Skratka, pravijo slovenski arhivarji in zgodovinarji, tu je malo tega in onega, za diskredi-tacijo posameznika čisto dovolj. Tistih pravih dosjejev o tazares-nih in dobro plačanih sodelavcih državne varnosti še ni. Se čakamo. Pravijo, da bomo dočakali, saj naj bi se na spletu zanesljivo pojavili. Sto inšpektorjev za varstvo osebnih podatkov lahko zablokira spletne strani, popolne blokade itak ni. In popolne zasebnosti v današnjem svetu še manj. Pozabite! Vsaka auša že ve za vašo zdravstveno diagnozo, nadzorovani ste od jutra do večera - tudi na spletu. Vaša zasebnost je nula -vse, kar pravijo zakoni v tem smislu in kar se v to smer nagibajo državni predstavniki, je navaden blef in navadna bla-blabla... Že med prazniki je Mladina na spletni strani objavila internet-na naslova, kako kljub cenzuri do zloglasne udbe. net. Kliknil si, malo potrpljenja, pa se je posrečilo! Spletna cenzura je neumnost! Bolj zanimivo je, kako se je zganila vsa politična Slovenija, saj se je očitno marsikdo vprašal: Madona, kaj pa če sem sam not? Slehernik je imel v komunizmu slab občutek: če so ga vsemogočni lokalni bogovi, aparatčiki sovražili ali pretirano ljubili. Nikoli nisi vedel, kaj si v njihovih očeh, kdaj si in koga si zašpecal. Udba je imela ušesa do kolen, na vsakem vogalu je vohljala, bilo kuda, udba svuda in - bog jim odpusti! - kaj so potem očitno tisti reveži na duhu o tebi čečkali v razne zaupne dokumente ali dosjeje. Morali so nekaj nakvasiti, da so imeli pred višjimi šefi mir - pa so kvasili. Brrr - kar zmrazi te, ko pomisliš na kakšnega takega lokalnega revčka, ki se je bil rad prikupil tavišjim, pa je špe-cal mimo vseh razumnih meja. In ti mali poredni in pridni par-tijčki, szdl-jevci, zsms-jevci niso kar pomrli ali v Novo Zelandijo poniknili. Tu so, med nami in številni so ohranili krasne, tudi politične službe. In če bi jih danes vprašal, ali so oni kdaj koga potunkali v kakšnem ubovski dosje, bodo zacvilili: kje pa, jaz nimam nič s tem. Jaz nisem nič vedel. Nobeden danes nič ne ve. Kolektivna izguba spomina. Ne ve nič ne tisti, ki je v dosjeju, in ne tisti, kije dosjeje pomagal pisati in jih kot visoki šef zaklenil. Najmanj je seveda treba verjeti tistim, ki so bili pri koritu, pa se danes režijo kot pečeni mački, da nič ne vedo. Kaj pa potlej sploh vedo? Da jim vsak mesec poštar prinese najvišji penzi- jon. Darinka Sedej Amenda iz Tržiča. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TAČKE Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 18. do 25. aprila 1903 Gorenjski čebelarji odlikovani na Dunaju Dunaj, 19. april 1903 - Na državni čebelarski razstavi na Dunaju je med čebelarji iz skoraj vse Evrope sodelovalo tudi nekaj čebelarjev iz Gorenjske. Kar dva Gorenjca sta bila tudi nagrajena in odlikovana, nadučitelj Janez Rojina iz Šmartna pri Kranju je dobil zlato državno svetinjo, g. Mihael Ambrožič iz Mojstrane pa srebrno. Nagrajena pa sta bila še dva Kranjca, Janez Unger iz Šiške in Ivan Bile iz Ilirske Bistrice. Naši čebelarji pa so bili uspešni tudi v kategoriji društev, saj je Slovensko čebelarsko društvo iz Ljubljane dobilo državno pripoznalno diplomo. S tem velikim uspehom na Dunaju so naši čebelarji v mednarodni konkurenci dokazali, da so resnično mojstri svoje obrti. Vojaški nabor na Gorenjskem Kranj, 25. april 1903 - V preteklem tednu seje v sodnijskih okrajih Kranj, Škofja Loka in Tržič vršil letošnji vojaški nabor. V Kranju je bilo od 376 mladeničev potrjenih za vojake 97, v Tržiču je bilo od 98 prijavljenih le 24 sposobnih za vojsko, v Škofji Loki pa je bilo od 254 potrjenih 76. V ostalih sodnijskih okrajih na Gorenjskem pa so imeli vojaški nabor že v prejšnjem mesecu. S tem je vojaški nabor sedemnajstega dopolnilnega okrajnega poveljništva za letos končan. Od 5916 stavljencev je bilo potrjenih le 1777 mladeničev. Vlak povozil spečega na progi Mengeš, 22. april 1903 - V soboto zvečer so ob železniški progi pri Mengšu našli mrtvega kajžarja Frana Kobilico iz Zgornjih Domžal. Sestdesetletni Kobilica je tisti dan precej popival v gostilnah po Domžalah in Mengšu, zato se domneva, da je v pijanosti legel na železniški tir, kjer gaje vlak povozil. Pri pokojniku so našli večjo količino denarja, skoraj 16 kron. Kje je dobil toliko denarja, ni znano, saj je bil Kobilica znan kot reven kajžar. Klobase iz mačjega mesa Kranj, 20. april 1903 - Izvedeli smo zanimivo zgodbo o tem kako se je neki okoliški kmet maščeval znanemu kranjskemu mesarju. Mesar, ki je znan kot dober izdelovalec klobas, se je z svojim dolgoletnim dobaviteljem živine hudo spri zaradi denarja in zato mu je kmet prisegel maščevanje. Ko je bila mesarija v soboto dopoldne polna kupcev je prišel dobavitelj živine vanjo in na pult vrgel mrtvo mačko. Obnemelemu mesarju je povedal, da je to zadnja izmed desetih naročenih mačk, namenjenih za izdelavo klobas, ker pa da se mu mudi, bo po denar prišel naslednji teden. Seveda so kupci mislili, da mesar resnično izdeluje klobase iz mačjega mesa in so takoj zapustili mesnico. Že popoldne je vse mesto vedelo, kaj se je zgodilo v mesnici in mesar si bo le stežka pridobil nazaj svoj ugled. Svet pred sto leti Zaporniški ples v Chicagu Chicago - Neka bogata gospa iz boljše rodbine je bila lansko leto obsojena na dolgoletno zaporno kazen zaradi umora svojega soproga. Vdova pa ima na račun svojega premoženja v zaporu veliko privilegijev. Po poteku žalnega leta, ko je dobila dediščino umorjenega moža, je tako lahko na svoje stroške v kaznilnici priredila veliko zabavo. Pilo, plesalo in jedlo pa se je na zelo nenavaden način, saj so bili zaradi varnosti vsi povabljenci po dva in dva vklenjeni v verige. Da pa jih ne bi kak nepovabljeni gost motil, so pazniki na vrata plesišča izobesili velik napis: "Ne moti - zaprta družba." Rontgenovi žarki v novi uporabi Tokio - Rontgenova iznajdba se je do sedaj uporabljala le v medicini. Japonske oblasti pa so naročile močan rontgenov stroj zato, da bi preprečile kraje v državni kovnici denarja. V kovnici kovinskega denarja v Tokiu namreč kljub preiskovanju delavcev vsak dan izginja veliko zlatega in srebrnega denarja. Delavci zlatnike in srebrnike kratkomalo pogoltnejo, doma pa svoj plen izbljuvajo. Proti takim tatvinam so oblasti seveda brez moči. No, od sedaj naprej pa bodo pazniki lahko vsakemu delavcu pred odhodom iz kovnice pregledali tudi drobovje in tako preprečili kraje državnega denarja. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (april 1903) •_• Ana Bešter Šolanje psa s klikerjem Šolanje s klikerjem je izraz, ki označuje način šolanja živali, ki zaradi svojih blagih metod postaja vse bolj priljubljeno. Znanstveniki za to uporabljajo izraz "operativno pogojevanje". V neprestanih interakcijah z okoljem se žival (in tudi človek) uči. To imenujemo operativno pogojevanje, ki ga lahko preprosto pojasnimo tudi tako, da žival stremi k ponavljanju dejanj, ki imajo pozitivne posledice, in se poskuša izogniti ponavljanju tistih dejanj, ki imajo negativne posledice. Kliker je majhna plastična škatlica s kovinsko ploščico, ki ob pritisku ostro poči. To omogoča, da se zvok klikerja jasno loči od vseh besed, ki jih nenehno namenjamo psu, je pa tudi hitrejši, kot če psu rečemo "priden". Vaditelju tako daje možnost, da zelo natančno označi vedenje, ki ga hoče psu okrepiti. Da bi žival lahko povezala takšno pozitivno utrjevanje s svojim vedenjem, morajo vaditelji vedenje utrjevati medtem, ko se dogaja, in ne kasneje. Če zvok klikerja povežemo z nečim, kar na psa deluje zelo spodbudno (npr. hrana), postane kliker pomembno orodje, s katerim lahko oblikujemo pasje vedenje. Ko oblikujemo vedenje psa, krepimo vse natančne približke tistega vedenja, ki ga dejansko želimo. Na primer, če želimo psa naučiti, naj da "TAČKO", v začetku preprosto kliknemo in nagradimo psa takoj, ko tačko le rahlo dvigne s tal. V nadaljevanju pa nagrajujemo višje in višje dvignjeno tačko, vse dokler je pes ne dvigne zadosti visoko in jo pomoli proti nam. Ta metoda učenja je tako blaga, da lahko začnemo s šolanjem že pri zelo majhnem kužku, upoštevati moramo le, daje tak mla- dič še otrok, zato ne smemo pričakovati preveč. Treba pa je biti dosleden, drugače se pes uči počasneje. Učenju s klikerjem pa zares lahko škodi le uporaba fizičnega nasilja. Za učenje potrebujemo le ogrlico, povodec (če vadimo zunaj), kliker in priboljške (najbolje je, če je to na drobne koščke narezana salama, sir ali kaj, kar ima pes zares rad). Na začetku moramo torej najprej ustvariti v pasji glavi asociacijo, ki bo zvok klikerja povezal s hrano, ter na ta način ustvarili pogojni refleks. To povezavo gradimo tako, da začnemo vaditi v mirnem okolju, brez motenj. Danes sem vam le želela predstaviti novejši način učenja psa brez prisile - učenje s klikerjem. Zavedati se moramo, da mora učenje potekati pravilno, saj je napake potem težko popravljati. Pri nas se je s to metodo med prvimi začela ukvarjati gospa Karmen Zahariaš iz Kinološkega društva Krim. Če vas ta način učenja zanima, se lahko obrnete nanjo. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Nakupovalni izlet v Trst dne 2.5. in 15.5. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Lenti 3.5., Trst 29.4. in 13.5., Medžugorje od 8. 5. do 11.5.; Madžarske toplice od 15. 5. do 18.5. in od 29. 5. do 1. 6. in od 28. 6. do 4. 7.; Gardaland 28.4.; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Lenti - Banovci 15.5.; Plitvice 2.6.; 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj DANES ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma, PETEK 3, IZVEN in KONTO. JUTRI ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma, SOBOTA 2, IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.30 ure. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Praznične proslave Čirče - Krajevna organizacija Zveze borcev Čirče vabi člane organizacije, goste in krajane na proslavo ob Dnevu upora in obletnice utanovitve OF. Takoj po proslavi bo letna skupščina Zveze borcev. Oba dogodka bosta potekala jutri, v soboto, 26. aprila, ob 17. uri v Domu krajevne skupnosti Čirče, Smledniška 136. Kulturni program na proslavi bodo izvajali Moški pevski zbor Peter Lipar pod vodstvom zboro-vodkinje Nade Kranjčan ter člani recitacijske skupine DU Kranj. Po proslavi in letni skupščini bo družabno srečanje. Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica - izvršni odbor vas vabi na letošnje prvomajske prireditve in počastitev spomina na dan upora - 27. april. Prireditve bodo 1. maja, ob 12. uri na Vodiški planini: 1. maja, ob 14. uri na Šobcu - otvoritev novih počitniških hišic in tradicionalna slovesnost v počastitev dneva upora in 1. maja in 4. maja, ob 15. uri počastitev spomina na po Kokrškem odredu osvobojenih 632 talcev, ki so tako ušli gotovi smrti. Prireditev bo pri spomeniku padlih borcev v Begunjah - v graščinskem vrtu. Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno organizira proslavo v počastitev 27. aprila -dneva upora proti okupatorju ter 1. maja - mednarodnega praznika dela. Proslava bo danes, v petek, 25. aprila, ob 17. uri na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4. Na proslavi bo nastopil MoPZ "Peter Lipar" DU Kranj, pod vodstvom pevovodkinje Nade Krajn-čan ter recitacijska skupina DU Kranj, ki jo vodi dr. Zdravko Kalt-nekar. Po proslavi bo družabno srečanje ob živi glasbi. Jesenice - Občina Jesenice v počastitev državnega praznika dneva upora proti okupatorju v nedeljo, 27. aprila, ob 19.30 vabi na koncert Slovenskega okteta v Gledališče Toneta Čufarja. Slavnostni govornik bo podžupan Branko Noč, program bo povezovala Branka Smole. Rezervacije brezplačnih vstopnic sprejemajo v pisarni gledališča, vsak delovni dan med 7. in 13. uro oziroma uro pred prireditvijo. Kresovanja Sveti Duh - Športno društvo Polet iz Svetega Duha prireja v sredo, 30. aprila že deseto tradicionalno prvomajsko kresovanje, poleg nogometnega igrišča v Go- rajtah. Kresovanje se bo pričelo ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Stor-žič. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi svoje člane in ostale občane Jesenic na prvomajsko kresovanje pri Koči na Golici. Pri-četek kresovanja bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri. Koča na Golici je stalno oskrbovana. Radovljica - Planisnko društvo Radovljica vabi v sredo, 30. aprila na kresovanje pri Roblekovem domu na Begunjščici in pri Valva-zorjevem domu pod Stolom. Hkrati obveščajo, a je Valvazorjev dom stalno odprt od 26. aprila dalje. Kranjska Gora - V sredo, 30. aprila, se bo ob 20.30 uri pričelo kresovanje Na Prodih v Mojstrani; ob 20. uri bo kresovanje pri gostilni Srnjak; ob 20. uri ob kampu Špik; ob 17. uri pa se bo pričelo kresovanje s koncertom glasbenih skupin na poligonu v Podkorenu. Škofja Loka - Križna gora • Gostilna pri Boštjanu vas vabi v sredo, 30. aprila zvečer na kresovanje z ansamblom Tofsi; 1. maja, po 12. uri pa na ples z ansamblom Fantje z vasi, po 14. uri bo nastopila folklorna skupina Pastire i. Jurjev semenj v Gorjah Gorje - V Gorjah pri Bledu se z zabavo in razvedrilom za mlade, ko bosta ta petek, 25. aprila, zvečer od 20. ure naprej nastopili med drugim skupini Supernova in Alcohollica, začenjajo prireditve ob letošnjem 12. Jurjevem semnju. Tradicijo vsakoletnih prireditev ob koncu aprila letos nadaljuje Športno društvo Gorje s predsednikom Janezom Kuns-tljem pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti. Glavni pokrovitelj je občina Bled, medijski pa Gorenjski glas. Po prireditvi za mlade v petek, 25. aprila, zvečer bodo sejem slovesno odprli v soboto, 26. aprila, popoldne, ko se bo ob 15.30 začelo skupno srečanje z Gorenjskim glasom. Sejem bo trajal dva dni in sicer v soboto, 26. in v nedeljo, 27. aprila. V soboto dopoldne se bo ob 10. uri začela prodaja na stojnicah, ob 14. uri bodo prireditelji pripravili spomladanski kros in po tem tudi svečana otvoritev sejma. Ob 14. uri bodo v domu odprli tudi razstavo Kolesarska pot ob Ra-dovni in Balohov Joža - baron iz Gorij. V nadaljevanju ob 15.30 skupaj s prirediteljem sejma Športnim društvom Gorje pripravljamo v Gorenjskem glasu veselo srečanje. Nastopili bodo glasbena skupina Mozaik in Gorjanski fantje iz Gorij. V programu pa bodo tudi ansambel Karavanke, kvintet Jurij iz Šentjurja pri Celju, Slamnik, duet Ajda Nena in Andrej, harmonikarji Kristina, Jernej in Rok, pevca Tjaša in Antonijo in drugi. Med prireditvijo bodo, kot rečeno, podeljena priznanja najboljšim v krosu, žrebali pa bomo tudi nagrade. Po končanem programu z Gorenjskim glasom bo nastopila Godba Gorje, po tem pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Karavanke. V nedeljo se bo ob 9. uri začela prodaja na stojnicah, od 10. ure naprej bo na ogled razstava Kolesarska pot, bo ob 11. uri dopoldne pa bo sprevod in blagoslovitev konj. Popoldne ob 15. uri se bo začela prireditev Pokaži kaj znaš - zmoreš. Ob petih popoldne pa se bo v šotoru za gorjan-skim domom in pri stojnicah začel nastop ansambla Storžič. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 Veselo na Bohinjski Beli Bohinjska Bela - Tokrat bomo nazdravili pomladi v dvorani kulturnega doma na Bohinjski Beli. Prireditev ob krajevnem prazniku v spomin na Slamnike in odpor proti okupatorju pripravljamo skupaj s krajevno skupnostjo in društvi na Bohinjski Beli. Pokrovitelj prireditve pa bo tokrat občina Bled z županom Jožetom Antoni-čem. To bo srečanje Gorenjskega glasa z domačini na Bohinjski Beli. V programu bodo nastopili domačini in med njimi glasbena skupina Oltajmerji, Gorjanski fantje, Man-ca Špik - Prvi glas Gorenjske, citrar Boštjan Sušnik, harmonikar Gašper Primožič in recitatorji Urša, Petra in Matija. Med gosti bodo ansambel Jurij iz Šentjurja pri Celju, ansambel Bohpomagej s pevko Rožo, ansambel Krila pa Kristina, Jernej, Antonijo, Nena in Andrej, Tjaša in še kdo. Za praznike v planine Bohinj - Tri planinske postojanke Planinskega društva Srednja vas v Bohinju bodo med prazniki odprte in sicer od 26. aprila do 4. maja. Lepo povabljeni v planinsko postojanko Uskovnica, v kočo pod Bogatinom in kočo v Vojah. Nova telefonska številka planinske postojanke v Vojah je 051/308-959. Otvoritev osemsteznega kegljišča Kranj - Mestna občina Kranj in Kegljaški klub Triglav vas vabita na otvoritev osemsteznega kegljišča, ki bo danes, v petek, 25. aprila, ob 17. uri v prostorih Tek- GLASOV IZLET š, 26. Aprila v Istrske terme nekaj prostih mest prijavite se še danes!!! 26. aprila nas bo pot peljala v sosednjo Hrvaško v Istrske terme. Zdravilno moč termalne vode in blagodejnost blatnih oblog so cenili že stari Rimljani. Danes je to eno najstarejših hrvaških zdravilišč in edino v zasebni lasti, še vedno pa po kvaliteti termalne vode sodijo v sam evropski vrh. Priporočajo jih vsem revmatičnim bolnikom, ljudem, ki imajo hrbteničarjem in težave s kožo. Pred obiskom term si bomo ogledali še najmanjše mesto na svetu Hum iz 13. stoletja, če nam bo čas dovoljeval, pa še Motovun. Izlet je zanimiv in pester. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Vaše klice pričakujemo po telefonu: 04/201 42 47 04/201 42 49 041/626 154. stilindusa (nekdaji Inteks), v 2. nadstropju, na Savski cesti 34. Otvoritev bo obogatena s pestrim spremljevalnih programom. Proslava vasi Belo Belo - Pod naslovom Krvavo sonce nad Belško grapo bo v soboto, 26. aprila, ob 11. uri v vasi Belo na pobočju kmetije pri Le-nartovih v Dolomitih proslava ob 60-letnici bitke I. bataljona Dolomitskega odreda. 18. marca 19843 je bil namreč na tem območju zdesetkan prvi bataljon Dolomitskega odreda. Padlo je 20 partizanov, 32 pa jih je sovražnik ujel, prizanesel pa ni tudi številnim civilistom, članom partizanskih družin. To je bil tudi začetek konca Dolomitske republike. V vas Belo je 2 kilometra iz vasi Topol (Katarina) pri Medvodah, kjer je parkirni prostor. Do vasi je pol ure zmerne hoje. Pešpoti pa so tudi iz Hrastnice, Žerovnika, Osredka, Belice. Od Grmade je eno uro hoje, iz Ločnice mimo Knapovž in Robeža pa je eno uro in pol. Na proslavi v vasi Belo bo slavnostni govornik Janez Stanovnik, bivši predsednik predsedstva republike Slovenije. S pesmijo v pomlad Dašnica - KUD France Koblar in sindikati Selške doline vabijo na prireditev ob 27. aprilu in 1. maju z naslovom S pesmijo v pomlad, ki bo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 18. uri pred novo športno dvorano v Dašnici. V primeru dežja bo prireditev v dvorani. 50-letnica DU Naklo Naklo - V počastitev 50-letnice DU Naklo bodo 27. maja, ob 17. uri odprli razstavo ročnih del, v Dupljanski graščini. Razstava bo odprta od 28. do 31. maja, od 10. do 18. ure. Srečanje članov ob jubileju pa bodo imeli 30. maja, ob 16. uri pri Trnovcu v Dupljah. Prijave za srečanje zbirajo poverjenice. Markov semenj Vrba - Moški vokalni nonet Vasovalci, Občina Žirovnica in vaščani Vrbe prirejajo Markov semenj v nedeljo, 27. aprila v Vrbi. Semenj je priložnost za spoznavanje domačih običajev in obrti ter priložnost za nakup. Na predvečer jutri, v soboto, 26. aprila, ob 20. uri bodo v cerkvi sv. Marka v Vrbi litanije in koncert domačih skupin. V nedeljo, 27. aprila, ob 10. uri bo slovesna maša za god sv. Marka pred cerkvijo v Vrbi; ob 11. uri bo sprevod pevskih skupin in konjenikov skozi Vrbo do vaške lipe; ob 11.15 uri bo predstavitveni nastop vseh pevskih skupin pod lipo; ob 13. uri nastop folklornih skupin in tamburašev pred cerkvijo sv. Marka ter ob 14. uri veliki koncert vseh skupin na prireditvenem prostoru. Po koncu prireditve vas vabijo na prijetno druženje in nastop ansambla Gorenjski kvintet. 50 let AMD Cerklje Cerklje - Avto moto društvo Cerklje bo ob praznovanju 50-letnice delovanja društva pripravilo več prireditev. Ob jubileju bodo organizirali razne spretnostne vožnje in tekmovanja. Prvi društveni rally bo jutri, v soboto, 26. aprila, s startom ob 9. uri pred Osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah. Od ustnovitve društva dalje v Cerkljah vsako leto organizirajo tradi- GOSTILNA PRI BOŠTJANU Bernik Jožefa s.p. Križna gora 8A 4220 Škofja Loka VABI - na KRESOVANJE 30. aprila zvečer z ansamblom TOFSI - na ples z ansamblom FANTJE Z VASI 1. maja od 12. ure dalje - na nastop folkorne skupine PASTIRCI ravno tako 1. maja ob 14. uri Tel.: 510-33-20 cionalno prvomajsko paradno vožnjo. Start bo T. maja, ob 9. uri pred gostilno Bavant v Dvorjah, cilj in zaključek z zabavnim programom pa na pristajališču padal ob 10. uri. V nedeljo, 11. maja bo trening varne vožnje, s pričetkom ob 9. uri pred OŠ Davorina Jenka, ki ga bo vodil gospod Kuz-mič. V soboto, 17. maja bo na sporedu meddruštveni rally, pri-četek bo ob 9. uri pred OŠ Davorina Jenka. Osrednja prireditev pa bo v petek, 23. maja v gostilni Pri Cilki na Zgornjem Brniku. Tradicionalni Javorniški veleslalom Lom - Športno društvo Lom vabi v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri na tradicionalni Javorniški veleslalom na planini Javornik. Tekmovalci bodo razdeljeni v deset kategorij, prijaviti pa se je možno eno uro pred startom v planšarski koči na Javorniku. Dodatne informacije po tel.: 031/800-454. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v petek, 25. aprila, ob 22. uri bo v Ročk baru nastop skupine Zenica Blues. Jutri, v soboto, 26. aprila, pravtako ob 22. uri pa nastop skupine Part tvvo. V nedeljo, 27. aprila bo v Veliki Zaki potekala 44. mednarodna veslaška regata. Od 10. do 12. ure bodo potekala predtek-movanja, med 15. in 18. uro pa finalna tekmovanja. V hotelu Asto-ria bo ob 17. uri družabno srečanje starejših občanov s plesom. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 25. aprila bo v Tržiškem muzeju ob 18. uri otvoritev priložnostne razstave ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Tržič; ob 19. uri pa bo v Restavraciji Raj v Tržiču slavnostna seja upravnega odbora PGD Tržič, ob 120-letnici njihovega humanitarnega poslanstva bodo podeljene zahvale in priznanja najzaslužnejšim. Ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za samopomoč. Pravtako ob 19. uri bo v dvorani v Podljubelju razglasitev najboljših športnikov Tržiča in zmagovalca delavskih športnih iger za leto 2002. Za zabavo bo poskrbel ansambel Zarja. Ob 20. uri pa bo v salonu Polakove kajže Tržiškega muzeja literarno -umetniški večer o slovenskem pisatelju Janezu Jalnu. Ob 20. uri pa bo v baru Pr" Rihtarju v Zvirčah kegljanje za tržiške obrtnike in delavce. Jutri, v soboto, 26. aprila, ob 20. uri bo v Osnovni šoli Križe potekala rekreacija za tržiške obrtnike in delavce. V nedeljo, 27. aprila bo na egljišču v Tržiču tekmovanje v kegljanju v počastitev Dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Test hoje Radovljica - Zdravstveni dom Radovljica v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Radovljica, v okviru vse slovenske akcije Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, organizira prvi letošnji test hoje, ki bo potekal v soboto, 26. aprila med 9. in 12. uro na Gozdni učni poti v Radovljici. Pridite v športni opremi in ugotovite svojo telesno zmogljivost. Namig 2003 Bled - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Radovljica, Zveza kulturnih društev občin Bled, Bohinj, Radovlji- ' GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA ca ter Blejski plesni studio in Občina Bled vabijo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 18. uri v Festivalno dvorano na Bledu na medob-močno srečanje plesnih skupin Gorenjske. Muzejsko-fotografski večer Žiri - Pred Dnevom upora in praznikom dela ste vabljeni na Muzejsko - fotografski večer, ki bo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 20. uri v Galeriji Svoboda Žiri. Večer ljudskih in umetnih pesmi o rožah Cerklje - Komorni moški zbor Kulturnega društva Davorina Jenka iz Cerkelj prireja večer ljudskih in umetnih pesmi o rožah jutri, v soboto, 26. aprila, ob 20. uri v župnijski dvorani v Cerkljah. Zborovodja je Jožef Močnik, voditelj večera pa bo Mito Trefalt. 8. srečanje diabetikov Slovenije Kranj - Društvo diabetikov Kranj sporoča, da se boste tudi letos srečali diabetiki iz vse Slovenije na 8. športno rekreativnem srečanju, ki bo v soboto, 31. maja v Hrastniku. Društvo diabetikov Kranj bo ta dan organiziralo izlet za svoje člane v Hrastnik. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri iz avtobusne postaje Kranj (ob ograji policijske uprave). Ob 10. uri bo otvoritev v Športnem parku v Hrastniku. Dodatne informacije in prijave do zasedbe avtobusa oziroma do 29. aprila sprejemata Irma Zupan, tel.: 031/343-171 in Ivan Benegalija, tel.: 257-14-51 ali 031/485-490. Zaradi spremembe termina bo družabno srečanje Društva diabetikov Kranj - 24. maja, ob 10. uri ob brunarici Vila Rogovila na Preba-čevem. 29. srečanje invalidov Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka obvešča svoje člane, da prireja tradicionalno 29. srečanje invalidov občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, ki bo v petek, 9. maja, ob 15. uri, v prostorih Doma učencev v Škofji Loki - poleg Športne dvorane Poden. Avtobus iz Železnikov in Gorenje vasi bo odpeljal ob 14.30 iz avtobusne postaje. Ena čisto nova o mucah Škofja Loka-V torek, 29. aprila, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka Tatjana Šmid pripravila uro pravljic. Naslov pravljice je Ena čisto nova o mucah. Po poti prijateljstva Kranj - Turistično društvo Kokri-ca vabi vse, da se udeležite pohoda po poteh prijateljstva v Udinborštu ki bo v nedeljo, 27. aprila. Skupni odhod bo ob 9. uri iz parkirišča pri Dežmanu. Po obronkih Pohorja Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira za svoje člane planinski izlet po zahodnem Pohorju, od Rogle do Slovenj Gradca. Izlet bo v soboto, 10. maja, odhod udeležencev bo s posebnim avtobusom izpred hotela Creina ob 4. uri. Zmerne hoje bo za 8 ur. Prijeva in vplačila sprejemajo v društveni pisarni na Koroški 27, do srede, 7. maja. "Pri Jožovcu" Begunje Gostilna restavracija Avsenik Begunje zaposli SAMOSTOJNEGA KUHARJA z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Informacije po tel. 04/5333 402 - Milovan Poplašen. GLASOV KAŽIPOT ■» Na Bukov vrh Poljane - Turistično društvo dr. Ivan Tavčar Poljane prireja prvomajski izlet na Bukov vrh, ki bo v četrtek, 1. maja, z odhodom ob 9. uri iz Hotovelj pri Poljanah. Pot je lahka in dolga prilbižno 4 ure. Na Špičasti hrib Besnica - Krajevna skupnost Desnica vas vabi na že 20. spomladanski družinski pohod na Špičasti hrib. Pohod bo v nedeljo, 4. maja, od 7. do 12. ure. Dostop je možen iz Spodnje in Zgornje Bsenice, iz Stražišča preko Čepulj na Sv. Jo-šta, iz Selške doline in iz smeri Sv. Mohor. Nezahtevne hoje je od ene do dve uri. V primeru dežja bo pohod prestavljen na naslednjo nedeljo. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 250-30-34. Kolesarski izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kolesarski izlet - Jarčje Brdo - Podmla-čan, in sicer jutri, v soboto, 26. aprila. Zbirno mesto bo pred DU Škofja Loka, Partizanska cesta 1, ob 9. uri. Prijave zbirajo v pisarni društva ali po telefonu številka 51-20-664. Pohod v Poljansko dolino Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodni-štvo organizira pohod jutri, v soboto, 26. aprila. Smer pohoda: Log - Poljane - Hotovlja - Visoko. Zbirališče pohodnikov bo na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 8. uri. V primeru slabega vremena bo pohod v torek, 29. aprila. Vračali se boste z avtobusom v popoldanskem času. DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi na izlete, in sicer pohodniška sekcija vabi na pohod v ponedeljek, 12. maja. Zbrali se boste ob 14. uri pri Sv. Neži in odšli na Bistriško planino. 26. maja pa se boste za smer Duplje - Novaki - Kamnek zbrali ob 14. uri pred Gasilskem domom v Dupljah. Organizirajo pa tudi izlet na Goli otok 19. in 20. maja. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite pri poverjenicah. V območje Velebita Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od 21. do 25. junija zanimiv izlet v območje Srednjega Velebita, z vzponom na najvišji vrh Šatorino. Odhod izpred hotela Creina bo v soboto, 21. ju«-nija ob 6. uri. Dodatne informacije in prijave z vplačili: Niko Ugri-ca, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Rok za prijave: do zasedbe mest v avtobusu (30 sedežev) oziroma do srede 18. junija. Sestanek udeležencev bo v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri v prostorih Rekreacijskega centra Vogu v Spodnji Besnici. Po poti prijateljstva Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija vas vabi na 9. pohod "Po poti prijateljstva" Kokrica 2003, ki bo v nedeljo, 27. aprila. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pri gostišču Dežman na Kokrici. Pot ni zahtevna in je primerna za vse pohodni-ke. Prijav ni. Po vaseh slovenske Istre Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Istri, ki bo v torek 6. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do srede, 30. aprila oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Na Rakitno, Cerknico in Bloško planoto Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite izleta na Rakitno, Cerknico in na Bloško planoto, ki bo v sredo, 7. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU do zasedenosti avtobusa. Pohod s smučarskimi palicami Reteče - Organizacijski komite Treh dežel Rateče, Trbiž in Pod-klošter prireja pohod s smučarskimi palicami (Nordic vvalking) treh dežel v dolžini 18 kilometrov. Pohod bo v nedeljo, 27. aprila, s startom ob 10. uri pred Gostilno Mojmir v Retečah, cilj pa bo v športnem parku v Podkloštru. Tekmovalci bodo razdeljeni v šest tekmovalnih skupin, med njimi bodo tudi družina z najmanj tremi člani in ekipe podjetij ali drugih organizacij s prav tako najmanj tremi tekmovalci. Prijavite se na dan tekmovanja od 8. do 9.30 ure pri restavraciji Kompas MTS Rateče pred mejnim prehodom Rateče. Spominski pohod Staneta Koblarja Jesenice - Jeseniški gorski reševalci v soboto, 26. aprila organizirajo 20. spominski pohod Staneta Koblarja, dolgoletnega člana postaje Gorske reševalne službe Jesenice. Zbor udeležencev bo ob 6.30 pri nekdanjem hotelu Belcijan v Planini pod Golico. Povzpeli se bodo do Pastirske koče na Petelinu, na sedlo Jekel, Rožco in do koče na Golici. Pohodniki naj s seboj vzamejo primerno opremo, saj so v Karavankah še snežne razmere. Na Kozjansko Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na lep in zanimiv izlet na Kozjansko, ki bo v sredo, 7. maja, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Zadnji dan za plačilo je do vključno 25. aprila. V Švico Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje zanimive Švice na lep izlet, ki bo 8. maja. Prijave zbirajo poverjenice ali po telefonu 2571-699. Obvestila Šola za vrtičkarje, vrtnarje... Škofja Loka - Vsak torek od 9. ure na Spodnjem trgu 29 in vsak četrtek ob 17. uri na Trati (sejna soba nad trgovinama), in sicer do konca oktobra bo potekala šola za vrtičkarje, vrtnarje, sadjarje kmete,... Na delavnice lahko prinesete vzorce okuženih ali poškodovanih rastlin, plevele, škodljivce, ... Obvestilo PD Javornik - Koroška Bela Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča vse planince in obiskovalce, da bo Kovinarska koča v Krmi odprta in oskrbovana od 27. aprila do 4. maja, vse vikende v maju, neprekinjeno pa od 1. junija dalje. Telefonska številka v Krmi: 050/631-989. PD Kranj obvešča Kranj - Planinski dom na Kališču bo v času prvomajskih praznikov oskrbovan od srede 30. aprila do nedelje 4. maja. Hkrati pa PD Kranj vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 25. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih na Koroški c. 27. PD Škofja Loka obvešča Škofja Loka - Iz Planinskega društva Škofja Loka sporočajo, da bo Koča na Blegošu odprta 26. in 27. aprila in od 1. maja naprej ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od 7. junija naprej bo koča odprat vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Poti so od Črnega kala proti koči in vrhu Blegoša še zasnežene. Na predvečer 1. maja vas loški planinci vabijo na kurjenje kresa. Obvestilo planincem Obveščamo vas, da sta Aljažev dom in Šlajmarjev dom, ki ju upravlja PD Dovje Mojstrana odprta. Od 25. aprila dalje bo stalno oskrbovana planinska koča PD Jesenice Koča pri izviru Soče v Trenti (gsm 041/603-190) in tudi planinska koča PD Celje Dom planincev v Logarski dolini. Planinsko društvo Radovljica pa obvešča, da so zamenjali številke telefonov za koči: Roblekov dom na Begunjščici ima sedaj številko 051/323-402 in Valvazorjev dom pod Storžičem pa ima številko 051/328-648. Šahovski turnir Šenčur - V počastitev praznika občine Šenčur bo danes, v petek, 25. aprila ob 17. uri šahovski turnir v prostorih nad gasilskim domom. Igral se bo "Švicar" - 10 minut. Občni zbor Agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana Dovje - Agrarna skupnost Dovje -Mojstrana vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 20. uri v domu agrarne skupnosti na Dovjem. Društvo invalidov obvešča Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da imajo še nekaj prostih mest za 7-dnevno zdravljenje v Zdravilišču Dobrna in Moravskih toplicah, ki bo junija. Za 7-dnevno zdravljenje - letovanje v Hotelu Delfin v Izoli, ki bo od 22. do 29. maja, že sprejemajo vplačila članov, ki so se že prijavili. Prijave in vplačila sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunska 10 (Vodovodni stolp), tel.: 2023 433. Člane obveščajo, da v pisarni društva lahko dobijo kopalne karte s popustom za koriščenje bazena v Termah Snovik Kamnik. Predavanja Dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje, ki bo danes, v petek, 25. aprila, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja bo Uvajanje goste hrane. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Dodatne informacije po tel.: 510-8001 - Irena. Razstava v Budnarjevi hiši Palovče - V Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah nad Kamnikom bodo v nedeljo, 27. aprila, ob 16. uri odprli razstavo z naslovom Dražgoški mali kruhek. Pecivo iz medenega testa Cirile Šmid in klekljane mojstrovine iz Železnikov bo predstavilo Turistično društvo Železniki, kulturni program pa bodo izvajali Mešani pevski zbor upokojence iz Železnikov in citrar Stane Bončina s pevskim duetom. Miniatura Jesenice 2003 Jesenice - Fotografsko društvo Jesenice in avtor Janez Korošin, član Foto kluba Ljubljana, vas vabita na ogled foto razstave z naslovom Miniatura Jesenice 2003. Razstavo si lahko ogledate do 22. maja v Foto galeriji Jesenice (avla Gledališča Toneta Čufarja). Klubski diapozitivi 2003 Jesenice - Člani Foto kluba Jesenice pripravljajo danes, v pet- ek, 25. aprila, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Jesenice projekcijo barvnih diapozitivov Klubski diapozitivi 2003. Sodelovalo bo 18 članov kluba, najboljšim bodo podelili nagrade in priznanja. Ples v pomlad Volčji Potok - Arboretum Volčji Potok vas vabi na odprtje 12. spomladanske razstave cvetja Ples v pomlad, ki bo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 11. uri. Razstavo bo odprl Jan C. Henneman, veleposlanik Nizozemske v Sloveniji. Črnobele fotografije Železniki - Muzejsko društvo Železniki vas vabi na otvoritev razstave črnobelih fotografij Igorja Mohoriča Bonča in Damjana Demšarja (njuna prva samostojna razstava), in sicer danes, v petek, 25. aprila, ob 19. uri v galeriji Muzeja Železniki. Otvoritev razstave bodo popestrili učenci Glasbene šole Škofja Loka, podružnica Železniki. Galerija je ob delavnikih odprta med 9. in 14. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Razstavo pa si lahko ogledate do 17. maja. Varstvo narave v Karavankah Tržič - V Galeriji Atrija Občine Tržič si lahko do 22. maja ogledate razstavo Varstvo narave v Karavankah, in sicer vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Razstavo so pripravili Zavod RS za varstvo narave, Občina Tržič, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič in Turistično društvo Tržič. Bil je rudnik Tržič - Bil je rudnik je naslov razstave, ki si jo lahko ogledate v Rotundi Abanke do 22. maja, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure. Razstavo so pripravili TD Tržič, Občina Tržič in Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Od doma do doma Ljubljana - Župnijski urad sv. Vida v Ljubljani, Prušnikova 90 vas vabi v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri, v župnijsko dvorano k odprtju razstave fotografij kulturne dediščine, ki jo je ob Aljaževi poti "Od doma do doma" pripravil Ciril Velkovrh. Slike Franca Novinca Kranj - Do 20. maja si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Franca Novinca, in sicer v avli Mestne občine Kranj od ponedeljka do petka med 10. in 17. uro, ob sobotah pa med 10. in 13. uro. Velikonočni prtiči in cerkvice Šenčur - V prostorih Muzeja občine Šenčur je na ogled razstava "Velikonočni prtiči in cerkvice v občini Šenčur". Razstava bo odprta do 1. junija, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure. Razstava ročnih del Dovje - KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana - sekcija za ročna dela -klekljarski krožek vabi na odprtje razstave ročnih del s kratkim kulturnim programom, ki bo danes, v petek, 25. aprila, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma na Dovjem. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. Koserjev senik - četrtič Lesce - Tudi letos Vesna Sanja Koser vabi vse sosede, prijatelje, znance in druge, ki jih zanima likovno ustvarjanje, na otvoritev razstave "Koserjev senik", na Begunjski 9a, in sicer 26. aprila, ob 16. uri. Razstava bo odprta tudi naslednji dan od 16. do 18. ure. Pod Florjanovim varstvom Tržič - Ob 120-letnici organizirane "Tržiške požarne obrambe" ste vabljeni na otvoritev in ogled priložnostne razstave "Pod Flor-janivim varstvom", ki jo bodo odprli danes, v petek, 25. aprila, ob 18. uri v Tržiškem muzeju. Razstavo si bo možno ogledati do 17. maja, vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Za najavljene skupine pa po dogovoru tudi izven termina. Razstava velikonočnih pirhov Smlednik - V prostorih gostišča Urh v Smledniku je na ogled razstava risb na pločevini na temo velikonočni pirhi - učencev Vzgojno izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku. Razstava bo na ogled do 5. maja. Na Bledu Bled - V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice; v Hotelu Krim je na ogled prodajna rzstava g. Vogelnika (akril) in g. Kavčiča; v Hotelu Park je na ogled razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo Motivi iz Kamne Gorice in okolice; v kavarni Hotela Astoria je na ogled razstava Berislava Čeruja, člana likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana na temo Ženski akti; v Vili Prešeren je na ogled razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaška; v Galeriji Vila Nana (Hotel Trst) razstavljajo; Jože Tisnikar, J. Peternelj - Mau-sar, Andrej Prah, Josip Genera-lic, I. Lackovič - Kroata, Ivan Ra-buzin, Mijo Kovačič, st. Večenaj, Martin Mehkek, Milan Nadj, Pin-tarić - Puco in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in v hotelu Kompas na Bledu; v Knjižnici B. Kumerdeja je na ogled razstava Osnovnošolci in knjiga, ki je nastala ob ustvarjanju osnovnošolcev, ter razstavi Mednarodni dan knjige in Moja knjiga; stalne razstave pa so na ogled tudi v blejskih hotelih Golf, Park, Kompas, Krim in Astoria ter v gostišču Okarina in v galeriji Vila Nana. Spomladansko čiščenje Save je postalo tradicionalno, saj ga raftarji organizirajo vse od leta 1990. Prva leta so čistili Savo od Bohinjskega jezera do Podnarta, zadnja leta pa le na območju radovljiške občine. Gorenjski raf-ting klubi bodo pripravili tri ekoraftinge, vsi sodelujoči pa bodo brezplačno dobili topel obrok hrane in pijačo. Klub Ex-trem Bled bo čistil Savo Dolinko od Piškovce do Lancovega, Fun rafting od blejskega mostu do njihovega centra (ob 9. uri se bodo zbrali pri Pizzeriji Matiček v Radovljici), ŠD Tinaraft in RK Radovljica bosta čistila Spomladanski koncert Lesce - Pihalni orkester Lesce prireja tradicionalni spomladanski koncert, ki bo danes, v petek, 25. aprila v avli Osnovne šole F.S. Finžgarja v Lescah in v soboto, 26. aprila v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici, pod vodstvom dirigenta Aljoša Deferija, obakrat z začetkom ob 19.30 uri. Koncert Partizanskega pevskega zbora Visoko - Združenje borcev NOB -Krajevna organizacija ZB Visoko v okviru praznovanja državnega praznika Dan upora proti okupatorju in obletnici ustanovitve OF pripravlja koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Koncert bo v nedeljo, 27. aprila, ob 18. uri v Domu krajanov na Visokem. Jubilejni koncert Celovec - Krščanska kulturna zveza vas vabi na jubilejni koncert ob 25-letnici Srečanja mladinskih zborov pod geslom "Vsaka vas ima svoj glas", ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Na letošnjem koncertu se bodo spomnili tudi 65-letnice koroške pesnice in glasbene ustvarjalke Len-čke Kupper. Pomladni koncert Jesenice - Pihalni orkester Je-senice-Kranjska Gora za danes, 25. aprila, ob 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah pripravlja Pomladni koncert. Dirigent Domen Jeraša je v program uvrstil izključno skladbe slovenskih avtorjev, solisti pa bodo mladi člani orkestra. Program bo povezovala Štefi Muhar. Koncert slovenskih narodnih pesmi Škofja Loka - Komorni zbor Ma-krame, pod vodstvom dirigenta Matjaža Rinka, Vas vabi na koncert slovenskih narodnih pesmi. Koncert bo v petek, 25. aprila 2003 ob 19.30 uri, v Kristalni dvorani v Škofji Loki. Vljudno vabljeni! Savo od Lancovega do Fuksove brvi (zbirno mesto bo ob 9. uri pri Fuksovi brvi), v čistilni akciji pa bodo sodelovali tudi štajerski in češki raftarji. Člani kluba Alter sport Podnart bodo čistili Savo od Fuksove brvi do Posav-ca (ob 9. uri se bodo zbrali pri Hramu Sv. Jošta). V dosedanjih čistilnih akcijah so raftarji iz Save pobrali okoli 1500 velikih vreč odpadkov, koles, štedilnikov, pnevmatik in gradbenega materiala, ker pa so organizatorji ekoraftinga letos ostali brez občinske pomoči, vabijo k sodelovanju tudi sponzorje. R. Š. Delajo in praznujejo Domžale - Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo ob prazniku dela pripravila prireditev Delamo in praznujemo skupaj. Dan pred praznikom, to je v sredo, 30. aprila, se bodo ob 13. uri zbrali na ploščadi pred trgovskim centrom Vele, v svojo družbo pa so povabili tudi domžalsko županjo in župane okoliških občin, predsednike uprav večjih domžalskih podjetij, predstavnico zavoda za zaposlovanje ter predsednika Obrtne zbornice Domžale in predsednika sklada za izobraževanje delavcev, zaposlenih v obrti. Skupaj z gosti bodo spregovorili o odnosu do dela, ustvarjanju pogojev za varovanje zaposlitev delavcev in ustvarjanju novih delovnih mest v njihovi lokalni skupnosti. Zvečer bodo pripravili tudi tradicionalno prvomajsko kresovanje na Količevem. M. R. ® Rodio Tfiojov Prd 9lo/ Gorenj/ke^ Prri cjlo/ek Gorenjske® Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Ekorafting na Savi Radovljica - Jutri, v soboto, 26. aprila, bodo gorenjski rafting klubi že petnajstič poskrbeli za čiščenje reke Save in njenega obrežja. Letošnji ekorafting bo že 15.. MALI OGLASI, ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek, 25. aprila 2003 V Bolnišnici Jesenice porodnice za lajšanje porodnih bolečin lahko izberejo področno analgezijo Ali mora porod res boleti MALI OGLASI 8201-42-47 «201-42-48 8201-42-49 Jesenice - Rojstvo otroka je v življenju ženske nedvomno edinstven dogodek, intenziven v čustvenem in telesnem občutju. Zgodb o tem, kako je potekal porod, je toliko kot novorojenih otrok. In vse se začnejo z bolečino - kdaj in kako jo je bodoča mamica začutila, kakšne vrste bolečina je to, ali se jo da obvladati ali ne, kaj lahko ukrenemo proti njej ... Toda, ali mora porod res boleti? f Dr. Vlado Jurekovič, anesteziolog Na porodniškem oddelku Bolnišnice Jesenice se z uvajanjem posebne metode lajšanja bolečin med porodom, imenovane področna (epiduralna) analgezi-ja, skušajo prastari bolečini v kar največji meri postaviti po robu. Porod se od običajnega razlikuje že po tem, da je poleg dela porodničarja in babice ključno sodelovanje anesteziologa. Po vsebini postopek pomeni lajšanje porodnih bolečin s pomočjo zdravil, ki zmanjšajo prevajanje občutka bolečine po živcih v hrbtenjačo in naprej v možgane. To dosežejo tako, da zdravila skozi zelo tanko plastično cevko (kateter) uvajajo v prostor ob hrbtenjači v ledvenem predelu hrbtenice, kjer potekajo živčni koreni živcev za trebuh, trebušno steno, maternico in maternično dno. Za tovrstno lajšanje porodnih bolečin se bodoče mamice na Jesenicah lahko odločijo od lanskega decembra naprej. Doslej jih je tako rodilo 10, dva 4. marca, ko smo se pogovarjali z ginekologom porodničarjem dr. Andrejem Tratnikom, anesteziologom dr. Vladom Jureko-vičem, babico Eriko Kocjan in glavno sestro ginekološkega oddelka Sonjo Gjerkeš. "Kontraindikacij je zelo malo," pravi dr. Andrej Tratnik. "Največkrat se porod podaljša, kar pa ni nujno slabo. Pri klasičnem porodu mamica zaradi bolečin začne otroka stiskati že, ko je ta na pol poti. Če je nič ali skoraj nič ne boli, potem te potrebe ni, kar je za otroka boljše. Bistveno zmanjšanje bolečine pomeni manj stresa za mamo in otroka. Ugodneje je tudi, če se med porodom poslabša stanje otroka in ga je potrebno dokončati s carskim rezom, ker se po- stopek nadaljuje v anestezijo. Imeli smo že porodnico z medenično vstavo in je ob uporabi področne analgezije porod potekal brez zapletov." Lani se je pri njih rodilo 416 otrok, od tega dva že ob uporabi področne analgezije. Po besedah dr. Andreja Tratnika pričakujejo, da bi bilo letno takih porodov 80 do 100, vendar so bodoče mamice zaenkrat še precej zadržane do nove metode. Morda gre to pripisati pregovorni previdnosti Slovenk ob novostih, bolj verjetno pa tradicionalnim stališčem, da porod mora boleti, saj sicer mama sploh ne ve, da je dobila otroka, in tudi bojda ne more razviti pristne čustvene povezanosti z njim. Kjer pri odločitvi bodoče mamice pretehta zastarela tradicija, lahko rečemo le - proč z njo. Razumljivi pa so pomisleki, ali metoda nosi s seboj tudi nevarnosti. "Načinov izvedbe porodne področne analgezije je veliko. Razlikujejo se po vrsti, količini in načinu dajanja zdravil za lajšanje bolečin. Anesteziologu ni težko doseči popolne odsotnosti bolečine, vendar popolno odsotnost vseh občutkov spremlja tudi izrazita oslabelost mišic nog in medeničnega dna. To praviloma zaplete naraven potek poroda, ga podaljša in poveča verjetnost instrumentalnega (vakuum) dokončanja poroda," razlaga dr. Vlado Jurekovič. "V Bolnišnici Jesenice smo izbrali tak pristop, ki mamicam ne zagotavlja popolne odsotnosti bolečine, ampak poskušamo poiskati čim boljšo analgezijo, ki bi čim manj vplivala na potek poroda. Dosedanje, sicer skromne izkušnje, so vzpodbudne: normalen potek poroda je ohranjen, Dr. Andrej Tratnik, ginekolog porodničar Izkušnje Petra Berložnik z Bleda se je za lajšanje porodnih bolečin s področno analgezijo odločila tik pred porodom v bolnišnici. Primerja lahko izkušnjo ob rojstvu hčerke Špele pred štirimi leti in sedanjo ob rojstvu hčerke Anje: "Med porodom bolečin skoraj nisem čutila, morda nekaj več zadnje pol ure, ko sem lahko ravno tako dobro sodelovala. Po porodu sem bila resnično manj utrujena. Opozorili so me, da lahko pride do glavobola ali slabosti, vendar pri meni tega ni bilo. Zelo sem zadovoljna, da so mi ponudili možnost lajšanja bolečin po tej metodi in bi svetovala vsaki bodoči mamici, naj se odloči. Prav tako gre vsa pohvala bolnišničnemu osebju za trud pri skrbi za mamice." Da so možni tudi zapleti, potrjuje izkušnja druge mamice, pri kateri ni povsem uspelo uvajanje katetra. Porod se je zaključil dobro, od posledic pa je čutila glavobol. Neuspeh pripisuje prav pomanjkanju anesteziologov, saj bi eden moral biti na voljo prvenstveno za porode, ne pa razpet med več nalog hkrati. Prav tako se strinja, da bo potrebno še veliko premikov v odnosu do "razvajenih" porodnic, ki se odločijo za področno analgezijo, začenši pri zdravstvenem osebju, ki za mamico skrbi v porodnišnici, do širšega okolja. Na Gorenjskem zaenkrat lajšanje porodnih bolečin z področno analgezijo za vse porodnice, ki to želijo, izvajajo samo v Bolnišnici Jesenice. Storitev je brezplačna. Pred porodom priporočajo pogovor s porodničarjem in anesteziologom. Za sprostitev in lajšanje bolečine pri klasičnem porodu je možno uporabiti ortopedske in masažne žoge, aromaterapijo z žuborenjem vode in masažo telesa. K boljšemu počutju prispevajo domačnost v porodni sobi in možnost izbire glasbe. Pri porodu je lahko prisoten partner ali druga, porodnici bližja oseba. porodnice lahko vstajajo, ohranjena je gibljivost, bolečina je zanemarljiva ali je celo ni. Ob sedanjem vzorcu 60 do 70 odstotkov porodnic skoraj nima bolečine, vendar je veliko odvisno od poteka poroda. Če se kaže zaplet, ni nič narobe, če mamico boli, ker je zanjo bistveno, da bo imela zdravega otroka." Tako kot pri vsakem medicinskem posegu, tudi pri uporabi področne analgezije obstaja nekaj tveganja za mamo in potek poroda. Možno je, da ni uspešno vstavljanje katetra, kar pomeni predvsem razočaranje za mamico, ki se je za metodo odločila. Blažji zapleti so še glavobol, slabost, srbenje kože in omrtvičenost nog, ki minejo sami. Resna zapleta sta krvavitev in vnetje na mestu vstavitve katetra, vendar sta zelo redka. Uporabo področne analgezije priporočajo porodnicam z več-plodno nosečnostjo, nepravilno vstavo ploda, če imajo povišan krvni pritisk, astmo, kronični bronhitis, sladkorno bolezen ali kakšno drugo bolezen, pri kateri se tak način poroda priporoča. Neprimerna pa je metoda za porodnice, ki imajo motnje v strjevanju krvi zaradi bolezni ali jemanja zdravil proti strjevanju krvi, tiste, ki imajo v ledvenem predelu rane ali podkožno vnetje, in seveda bodoče mamice, ki si metode ne želijo. Možnost učinkovitega lajšanja porodnih bolečin je na Jesenicah torej na voljo, vendar bi bilo preveč pričakovati, da se bo kar večina porodnic odločila zanjo. "Tudi v deželah, kjer metodo uporabljajo že vrsto let, denimo na Švedskem, Danskem in v Združenih državah Amerike, se zanjo odloči približno polovica mamic. Kolikšen bo delež pri nas, je težko napovedati. Več bolnišnic v Sloveniji metodo že uporablja. Najbolje je to urejeno v Postojni, kjer je na voljo 24 ur, vendar je potrebno storitev plačati. Na Jesenicah je glavni problem ravno v tem, da zaradi kadrovskih težav storitev ni na voljo vse dni v tednu," pravi dr. Vlado Jurekovič. Koliko se bodo bodoče mamice odločale za čim manj bolečin ob porodu, bo odvisno od njih samih. Dejstvo je, da nobeni ni potrebno trpeti zato, da bi zadostila pričakovanjem okolice ali si dokazala, da zmore ta napor. Veliko več energije je potrebne v prvih mesecih, ko se novorojenček prilagaja na ta svet. In ne nazadnje, vsi bomo morali spremeniti odnos do lajšanja bolečin - zmagovalec ni tisti, ki prenese več bolečine, ampak tisti, ki jo zna pregnati. Mendi Kokot fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure. APARTMA -PRIKOLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE - Prodamo več apartmajev različne velikosti po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ODDAM POČITNIŠKO HIŠICO v Termah Čatež, 6 ležišč, na novo opremljeno, cena ugodna. V 041 /774-286 PORTOROŽ - novi 2 ss APARTMAJI, pogled, na morje, ugodno - rezervacije. H 041/75-75-50, www.ananina.com Na KRKU oddam APARTMA. W 2511-808, 041/390-422 V juliju oddam APARTMA na Pagu - Gajac, za 4 osebe. TS 041/978-782, po 16. uri 5471 OTOK PAG - METAJNA: oddamo APARTMAJE za 2,3 in 4 osebe ter manjši studio, primeren za mlad par. Inf. IS 00-385-51-26-77-13 ali 00-385-53-66-71-57 ADRIA 390 CAMP PRIKOLICO, izredno ohranjeno, 1.83, prodam. IS 041/623-872 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO BCS, šir. 110 in ZGRABUALNIK SIP, šir. 3 m. « 031/211-210 Prodam OSOVINO ŠPINGL za cirkular, elektromotor 1400 obrati 4 W in 3 W z 2880 obr., oba trofazna. IP 513-71-41 SAMONAKLADALKO SIP 19, PAJEK 4 m, vrtavkasti zgrbljalnik silokombajn Mengele MB 220, prodam. "S 041/356-157 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE - TEH! P KOSILNICO BCS in PUHALNIK za seno. V 5133-208, 041/275-170 5427 Prodam vgradni ŠTEDILNIK 3 plin, 1 elektrika, električna pečica, ugodno. w 040/371-113 5435 Za 10.000 SIT dostavim ohranjeno HLADILNO OMARO 250 L. TS 040/271-064 5440 Prodam TRAČNO ŽAGO, 3 hitrosti in različni brusni koluti, nekaj manjših EL. MOTORJEV, REDUKTOR ter različno orodje. 5891-029 5476 Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. V 531-80-88 5483 Prodam NAPRAVO za lepljenje ravnih in krivih robov ivernih plošč, 250-35-05 5485 PRALNI STROJ Gorenje, starejši, prodam. V 041/878-494 5487 Prodam malo rabljen 4 nitni GOSPODINJSKI OVERLOCK. IS 031/441-913, 04/5963-798 5489 Prodam TRAČNI OBRAČALNIK 220. IS 031/378-946 5491 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165, rabljena 3 sezone, prodam, S1 580-19-15 5505 Ugodno prodam malo rabljeno TRAJNO-ŽAREČO PEČ na trda goriva. V 25-61-042 Zelo poceni prodam HLADILNO SKRINJO LTH. Tt 231-00-34 Prodam SADIKE krompirja, pajek SIP in WZ zgrabljalnik. Tt 040/661-859 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 450 I. TS 041/597-933 Prodam SONČNE KOLEKTORJE, SOLARNI BOJLER, 300 I, KOMBINIRANO PEČ. TS 040/223-642 Ugodno prodam nahrbtno motorno ŠKROPILNICO. H 25-11-031 GR. MATERIAL. Za obnove - dograditve hiš ugodno prodam več različnih mer PVC OKEN in VRAT/bele. Po ogledu dogovor cene. IS 2511-642 5000 Prodam nova VHODNA VRATA, 30 % ceneje, "tt 2310-020 5382 Torrunćeva 2, 4000 Kinnj ■ Stražišfte 04/2315-600, lax 04/2315-601 gsm: 048/200-662 POSft€DOVftNJ€, ZRSTOPANJC. PRODAJA Po polovični ceni prodam 24 m2 PLOŠČIC iz marmorja (dalmatinski sivec), dim. 15x30 cm, debelina 8 mm. IT 2357-444, po 19. uri 5391 Brezplačno ODDAM TERVOL trdi cca 2 m3. S 031/859-438 5418 Prodam dobro ohranjena VHODNA VRATA macesen, cena ugodna. TS 256-5820 5438 SUHE DESKE hrasta (1/2 m3-40,25), hruške (1/2 m3-40,25), prodam, IS 040/271-064 5438 Ugodno prodam KROPARSKO OGRAJO (1=10, h=0.6 m). V 257-11-49 5439 Prodam 2 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV. TS 031/727-035 5492 PLOHE smrekove, 5 cm, dolžine 5 m, zračno suhe, prodam. TS 040/720-000 KOPALNIŠKO in WC opremo, krila vrat -bukov furnir, prodam. V 031/813-915 Prodam PUNTE 3,5 m, bankine in deske za opaž. IS 031/253-521_ Prodam PUNTE in bankine. TS 041 /996-588 HIŠE KUPIMO GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000, http//www.svet-nepremicnine.si V Okolici Bleda, Radovljice, kupimo enodružinske hiše do višine 25 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. DOM nepremičnine 04/202 33 00 Damjana Krautbetger s p., Stritarjeva 4, Kranj HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 HIŠE NAJAMEMO Najamem nadstandardno HIŠO na lepi lokaciji v Kranju ali okolici. TS 041 /682-950 HISE PRODAMO RADOVUICA: atrijska hiša, parcela 520 m2, stan. površina 300 m2, stanovanje v pritličju in nadstropju, ločen vhod, v celoti podkletena, garaža. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si mi KOMUNALA I javno podjetje, d.o.o. ulica Mirka Vadnova 1 4000 KRANJ AKCIJA ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI KRANJ Odvoz kosovnih odpadkov bo potekal po naslednjem razporedu: KS Vodovodni stolp 28. do 30. aprila: letno kopališče, na parkirišču Kebetove, kurilnica pri OŠ Simona Jenka, nekdanji Dom JLA, zbiralnica mleka na Rupi, Valjavčeva 6; KS Struževo 5. do 6. maja: pri živilski trgovini, pod železniškim mostom; KS Zlato polje 5. do 6. maja: pri Gradbincu, pri KS Staneta Rozmana, Kidričeva 1 - 3; KS Primskovo 7. do 8. maja: Trg Prešernove brigade, za Zadružnim domom, na Oprešnikovi nasproti kavarne Rendez-Vous, na Jezerski cesti pri domačiji Ovsenik; KS Bratov Smuk 7. do 8.maja: pri garažah A, B, C, pri pošti na Cesti talcev; KS Planina Huje 8. do 9. maja: trgovina Živila pri semaforju, parkirni prostor na Gubčevi, parkirišče pri balinišču Planina, parkirišče pri Ul. Janeza Puharja in Tončka Dežmana, poleg cerkve na Hujah; KS Hrastje 12. do 13. maja: v gozdičku pri Kleparstvu Belehar, v gozdičku pri KIA Servisu, pri cerkvi; KS Čirče 12. do 13. maja: Dom KS pri trgovini, avtobusna postaja pri Tonaču, trgovina Agro-izbira; - KS Center 12. do 13. maja: Stara cesta pri mostu, Sejmišče, Hortikulturno društvo, Poštna ulica pri pošti, za gostilno Maver, Pungart - Trubarjev trg, za pokojninskim blokom; - KS Kokrica, Mlaka, llovka, Srakovlje, Tatinec 14. do 15. maja: Gasilski dom na Kokrici, pri Jordanu na Mlaki, pri mehaniku na (lovki, v vasi Srakovlje, v gozdu nasproti Zabreta na Bobov- ku; i - KS Orehek - Drulovka 15. do 16. maja: Drol-čevo naselje, pri nekdanji trgovini Živila, v gozdu pri šoli, parkirišče nasproti pizzerije Karantanija, pri novih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov v novem naselju Drulovka. Na zbirna mesta ne sodijo: odsluženi avtomobili in kmetijski stroji, gradbeni material, gume, sodi z vsebino, odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti, koristni odpadki, kot so papir, steklo, pločevina in plastika, ki sodijo na ekološke otoke, nevarni odpadki, kot so kemikalije, barve, akumulatorji, katerim je namenjena posebna akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Občane prosimo, da na zbirnih mestih ločijo kovinske odpadke od drugih odpadkov. Urnik odvoza kosovnih odpadkov v ostalih krajevnih skupnostih bomo objavili naknadno. Obenem občane obveščamo, da bomo odpadke namesto 1. maja odvažali naslednji dan, 2. maja. Ob mednarodnem dnevu dela - prvem maju iskreno čestitamo vsem občankam in občanom. HLEBCE: hiša s pripadajočim zemljiščem, pritličje in mansarda, delno podkletena, posebej garaža in drvarnica, vrt, sadovnjak, 1600 m2 kmetijskega zemljišča, lepa lokacija, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED - Cesta v Megre; prodamo obnovljeno tristanovanjsko hišo na mirni lokaciji oziroma tri stanovanja velikosti 88 m2 za 27,5 mio SIT, 109 m2 za 38,3 mio SIT in 85 m2 za 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o , tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše. Interda, d.o.o., tel.: 041/647-257,041/333-222 SP BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega Primerna za eno družino. Cena 27 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si FR&vST d.o.o. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 e-mail:nepremicnine@frast.si TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http: //www. svet-nepremicnine .si ŠKOFJA LOKA - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo v 5. gr. fazi. Mirna lokacija ob gozdu, z lepim razgledom, parcela 754 m2. Cena: 53,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ - okolica; 460 m2, 3g.f., poslovno-gostinsko stanovanjska hiša, parcela 527 m2, v naselju, primerno za več stanovanjski objekt, cena 32,6 mio SIT. PH00980MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http: //www.svet-nepremicnine. si KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si NEPREMIČN l~NE ^1-2021-353 Uuisimi trg h tox2022-566_1000 Kranj KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si NAKLO - okolica; 350 m2, 5 let, kvalitetna, urejena, dvostanovanjska, urejen vrt, balkon, velika avtomatska garaža, 800 m2 sončne urejene parcele, cena 63 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 41,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si CERKLJE - okolica; 200 m2, 35 let, viso-kopritlična, vrt, veliko gospodarsko poslopje, 1000 m2 parcele, cena 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adapti-rana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si Kranjska Gora; 550 m2, strogi center, obnovljena meščanska hiša z trgovsko dejavnostjo v pritličju, primemo za gostinstvo, turizem, cena 122,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 67 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si BESNICA-Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mima , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodru-žinska, možna menjava za stanovanje, cena 39 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Zgornji otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo tudi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._ BLED okolica prodamo dve nedokončani stanovanjski hiši v dvojčku 170m2 + kiet. Odlična lega. Možnost dokončanja na ključ. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Lesce prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad cam-pingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. ERMA5 Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0) 40 686 048 e-mail:erma5@volja.net LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. V Radovljici prodamo atrijsko vilo s tremi stanovanji, hiša ima 500m2 površine in 1000m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. SELCA-Okolica, dvodružinska hiša v lll.gr. fazi, parcela 1055 m2, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 Na celotnem območju Gorenjske Šk.Loka-Poljanska dolina, Cerklje, Ko-vor.Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ, bližina - na mirni lokaciji stan.hiša vel. 10,6x9,8 m2, parcela 2000 m2, lahko tudi dvodružinska, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRBOJE - stan.hiša vel. 9,2 x 8,3 m, na parceli manjši objekt, parcela 883 m2, ravna in sončna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRA- stan.hiša na parceli 1447 m2, potok na parceli, vseljiva po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 , KRANJ, bližina - starejša stan.hiša delno obnovljena, parcela 715 m2, menjamo tudi za stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - nova nedokončana stan.hiša vel. 10x11 m, parcela 541 m2, sončna lokacija, možnost dokupa še dodatne parcele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Žiganja vas - stan.hiša vel. 9 x 12 m, stara 21 let, parcela 574 m2, lepo urejena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Drulovka - vrstna končna hiša, lepo urejena, podkletena v celoti, parcela 151 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - na odlični lokaciji hiša v IV. gr.fazi, montažna izvedba, parcela 1.320 m2, K3 KERNd.o.o.,tel.04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA, bližina - starejša bivalna stan.hiša z gosp.poslopjem na parceli 760 m2, cena ■ 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine. MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333-222 BREG OB SAVI visokopritlično, nedkon-čano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVIN okolica ugodno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4252 KRANJ - DRULOVKA, prodam vrstno HIŠO, K+P+M, 180 m2 bivalne površine. TS 040/885-226 5479 KOKRICA - prodam HIŠO, IV. gradbena faza. TS 031/549-008 HIŠE ODDAMO MOŠNJE, oddamo v najem stanov, hišo s propadajočim zemljiščem. Zelo ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. KOLESA Prodam otroško KOLO 24 col. TS 531-18-11 KUPIM Kupim NAKLADALEC hlevskega gnoja, hidraulični, TROSILEC hlevskega gnoja, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, PAJEK SIP, SAMONAKLADALKO SIP in SEJALNICO za koruzo Olt. V 041 /597-086 5279 PAJKA in IZKOPALNIK KROMPIRJA na tresala kupim. TS 5725-254 MAKLER BLED d o< PRODAJA NEPREMIČNIN 4.260 iSlal, ljubljanska u-.sln ''>, tel.: 5767-600, 041/647-974 Stare RAZGLEDNICE kupim. TS 031/49-00-16 ODKUPUJEMO SMREKOVO in MACES-NOVO HLODOVINO. TS 530-65-55, 041/680-925 BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6 Kupim suh HRASTOV in SMREKOV LES, mizarske kvalitete. TS 031/648-611 Kupim staro leseno PREŠO za mošt z vijakom. TS 040/271-064 LOKAL ODDAM ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; 85 + 91 m2, oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne tudi za trgovski lokal. Cena najema v pritličju je 2.500,00 SIT/m2, v nadstropju pa 1.870,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - mestno jedro; 150 m2 + 30 m2 vrt, prostori v pritličju in nadstropju, delno opremljeno z dovoljenji za gostinski lokal, predplačilo 6. mesecev, najemnina 232.500,00 SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tef. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine. si KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nadstropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, lahko tudi trgovino, klima, najemnina 2.780,00 SIT/ m2. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http: //www. svet-nepremicnine. si ŠKOFJA LOKA-Trata, v poslovni stavbi oddamo več manjših pisaren. Zelo ugodno. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 KRANJ, Primskovo - v pritličju in nadstropju poslovne prostore, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - posl.prostor - pisarne v poslovnem objektu, 124 m2, ločeno od ostalih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠPORTNI OBJEKT (teniška igrišča in odbojka na mivki) in pripadajoči kava bar z garderobami oddam v najem. TS 041/805-759 POSLOVNI PROSTOR 60 m2, 3 prostori, na odlični lokaciji v Kranju, Gregorčičeva 6, ODDAM v najem. Idealno za trgovino, agencijo, predstavništva, mala obrt itd. TS 01/251-36-54 5433 PRIMSKOVO - POSLOVNI PROSTOR, 300 m2, pritličje, najemnina ugodna, oddam. TS 23-15-600, 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE V okolici Tržiča oddam v najem GOSTILNO, cca 122 m2, na dobri lokaciji, z vrtom in vsemi pomožnimi prostori. TS 041/753-513, 031/558-648, 201-27-54 LOKAL PRODAM KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - center; 59 m2, pritličje na novo obnovljene meščanske hiše, primerno za pisarno ali trgovino, CK, cena 15,1 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si Na Bledu prodamo zelo dobro obiskano gostilno v obratovanju v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 JESENICE, gostinski lokal velikosti 150 m2 prodamo. Ugodni plačilni pogoji. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. PISARNIŠKE PROSTORE v centru mesta Kranj (Stara pošta) PRODAMO skupno ali po posameznih pisarnah. Mogoč je tudi DALJŠI NAJEM z možnostjo poznejšega odkupa. Dodatne informacije po tel.: 04/281-39-00 LESCE, poslovna cona, prodamo poslovne prostore različnih velikosti za pisarne, trgovsko dejavnost in skladišča. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. RADOVLJICA, prodamo več poslovnih lokalov različnih velikosti. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. RADOVLJICA, bližina- novejše gostišče v obratovanju vel. 230 m2, z vsem inventarjem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - proizvodni-skladiščni prostor 1600 m2, prodamo ali odamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - posl.prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kitajsko restavracijo v Radovljici, GOSTILNO v Šk. Loki in MOTEL pri Kočevju, prodam. TS 041/504-414 Prodam urejeno, prazno SKLADIŠČE, cca 900 m2 s pisarniškimi prostori v industrijski coni na Jesenicah. TS 041/841-745 5320 MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR GILERA DNA 50, I. 00, kot nov, 6000 km, rdeč, reg. do 5.4.2004, cena 350.000 SIT, usnjen kombinezon + 2 čeladi. TS 041/607-486 DAELIM DAYSTAR 125, I.00, dobro ohranjen, dodatna oprema. TS 041/723-698 OBLAČILA Poceni prodam usnjen ženski POMLADANSKI PLAŠČ drap, št. 42. TS 574-21-65 Zelo ugodno prodam rdeče-vijolično MATURANTSKO OBLEKO, št. 38. TS 51-21- 7 9 4 5481 252 5 Trg Svobodo 6. 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 prlmm.trzic!?>9iol.nel, http://agencija-primo.si Prodam belo dolgo OBHAJILNO OBLEKO, 1 x nošeno. IT 5964-527, zvečer 5502 Prodam moško GORENJSKO NARODNO NOŠO, za srednjo postavo, nova. TS 01/834-23-59, Komenda OTR. OPREMA Prodam otroški kombiniran VOZIČEK, velika kolesa. TS 031/364-872 5397 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Peg Perego in podarim BANJICO. TS 031/635-758 pop. OSTALO Prodam ČEBELE! TS 234-33-10, 041/351-547 po 19. uri 4 mesečni hčerki bi rada našla babico in dedka, ker staršev nimam. Tako bi imela ljubezen starih staršev in mojo seveda. Tako bi bilo lepše vsem. Šifra: BABICA 2 m SUHIH SMREKOVIH DESK, 25mm. PRODAM. Tel.: 041/503 623 Prodam LESENE PODSTAVKE (LOKE) ZA VISEČO MREŽO, OKRAST VRTA IN POČITEK. TS 040/271-064, 04/257-11-49 Prodam ČEBELJE DRUŽINE 9 S AŽ Cerklje. TS 25-22-291, 031/798-485 5490 z IBN licenco Tj) A NEPREMIČNINE sedaj tudi na internetu tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 Prodam INVENTAR za tekstilno trgovino. TS 041/765-212 PRIDELKI Sedaj je pravi čas za sajenje živih mej, kvalitetne sadike domače vzgoje dobite v DREVESNICI TUŠEK, v Vodicah. TS 01/832-41-86 4230 LIGUSTER KALINA lepe sadike 2a živo mejo, ugodno prodam. TS 53-18-314, 031/370-428 5319 Prodam drobni KROMPIR desire, asterix marabel, lanski uvoz. Jerala, Podbrezje 218 TS 530-66-44 SILAZNE BALE II. košnja, prodam. TS 041/326-565 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Podbrezje 158, 533-01-76 5417 Prodam 1000 kg SENA. TS 2571-621 5429 Gamo mm najbolj športna frekvenca Ugodno prodam SADIKE debelih celoletnih vrtnih JAGOD. TS 255-14-87 Po ugodni ceni prodajam BELOKRANJSKO BELO VINO. Po želji tudi stekleničeno z dostavo. Pokličite TS 031/522-930 5507 KROMPIR jedilni, krmilni in za sajenje, sorte kondor, prodam. TS 041/378-913 Prodam KROMPIR, primeren za seme, lanski uvoz ter lipove DESKE in hrastove PLOHE. TS 031/450-457 POSESTI GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si DOLENJE BRDO - Poljanska dolina; 6.672 m2, prodamo kmetijsko zemljišče -travnik, 5. in 6. kat. razred. Cena: 3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Mlaka; 749 m2, zazidljiva, sončna lega, končna, ob gozdu, komunalno opremljena. Cena 22.7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si POLJANE, travnik 6200 m2, v pobočju, na sončni legi, ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 VODICE-IC, parcela 954 m2, za poslovne objekte, zelo dostopna, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 040 805 934 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vabimo vas v 3-mesečni izobraževalni program za pridobitev poklicne kvalifikacije SOCIALNI OSKRBOVALEC/SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU. Z izvajanjem programa bomo začeli 20. maja 2003. Potekal bo dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali več, zaključena osnovna šola, 5 let izkušenj pri delu z ljudmi. Informacije po telefonu: 506 13 13. RADOVUICA in BLED, okolica, prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031- 32 2 246. HLEBCE, zazidljivo parcelo na lepi lokaciji s priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-32 2 246. BITNJE - stavbna parcela 1.700 m2 ob glavni cesti, primerna za poslovno in stanovanjsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Labore - stavbna parcela za poslovno dejavnost 3786 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GORJE pri BLEDU: stavbno parcelo 412 m2 z lokacijsko dokumentacijo, lokacija s pogledom K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 SMLEDNIK - stavbna parcela 600 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. 202 33 00. 2369 333, 041/333 222 PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bit-njah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna. TS 041/404-960 ZAZIDLJIVO PARCELO v Lescah, 1 x 2000 m2 ali 2 x 1000 m2 oz. 4 x 500 m2, prodam. TS 041/504-414 5124 V Zgornjih Gorjah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 900 m2 z gradbenim dovoljenjem. TS 031/860-286 5405 Prodam GOZD v k.o. Dobrava pri Podnartu. TS 233-41-92, 040/831-217 5414 PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDILjIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2, BRITOF - VOGE: prodamo ravno, sončno parcelo 696 m.2, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE TS 202-33-00, 041/333-222 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE d.d. Breg - Drulovka pri Kranju: prodamo stanovanjske hiše In parcele z gradbenim dovoljenjem. Interda d.o.o.. Tel.: 041/647-257 družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka NOVOGRADNJE PREVZEM STANOVANJ V JUNIJU!!! • ŠENČUR - SAJOVČEVO NASELJE -2S STANOVANJA OD 63 m2 -3S STANOVANJA OD 86m2 -3S+K VELIKOSTI 90m2 • ŠKOFJA LOKA-ATELJE - 2S+K VELIKOSTI OD 73m2 - 3S STANOVANJE - DUPLEXI OD 119m2 • GORENJA VAS - STANOVANJA IN LOKALI -GARSONJERA 30,5m2 -2S STANOVANJE 51,5m2 -POSLOVNI LOKALI VEL. OD 30m2 ► LESCE -2S+K OD 68m2 OSTALO; •POSLOVNI PROSTORI V KOMPLEKSU METULJČEK V ŠKOFJI LOKI (LOKALI VELIKOSTI OD 55m2); CENA 210.000,00 SIT/M2 »POSLOVNI PROSTORI V OPC ŠENČUR ► GARAŽNI BOKS V TRIPLEKS GARAŽAH NA TRATI (ŠKOFJA LOKA) INFORMACIJE NA TELEFON 04 51 12 600 POSESTI KUPIMO GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremic-nine.si ZEMLJIŠČA Radovljica center prodamo gradbeno parcelo. Možna večstanovanjska gradnja. Zemljišče je veliko 850m2 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V Žirovnici na izredni lepi sončni legi prodamo večje stavbno zemljišče v izmeri cca 1200m2 - 1400m2 možni dve lokaciji. Lep razgled mirna sončna lokacija Cena 12.850 sit/m2.TRG BLED, Tel. (04) 5745 444 Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KOČNA nad Blejsko Dobravo prodamo gradbeno parcelo 750m2 in zgrajeno prvo ploščo hiše 9,5 x 12,5 m2. cena 15.5 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Lesce center v bližini tulipana prodamo stavbno parcelo v izmeri cca, 450m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED SPODNJE GORJE prodamo 600m2 veliko gradbeno parcelo. Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posoji-la. TS 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica POZNANSTVA SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, včlanite se v največjo ženitno posredovalnico KOP-ER-MURSKA SOBOTA TS 051/214-190, Sonja Angelca s.p., Marušičeva 5. Koper POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete tel. 031/612-541. od 9. ure dalje, ali pišite SMS Veselimo se sodelovanja z vami! 5362 IN EPR EM IČ fi IN S KO I POSLOVANJE POMLADNI VETER mlada Gorenjka želi spoznati primernega prostega fanta. Prosimo fante, da pokličejo na tel. 090 54 25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje. Vabljeni, veseli vas bomo! Si želite spoznati življenjskega sopotnika ali preživeti sobotni večer ob glasbi in plesu? Pokličite AFRODITO 596-12-45, ki vas vabi na ples v soboto 26.4. v hotel Transtu-rist, Šk. Loka RAZNO PRODAM Kupim LEGE za ploščo in prodam PRIKOLICO, A test, 500 kg nosilnosti, tr 5744-606 OKENSKA KRILA in ROLETE za tople grede, KUPPERSBUSCH, EL MOTORJE in REDUKTORJE, prodam. TS 031/858-886 Prodam umetno pletene PRTIČKE . TS 531-50-50 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000, http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ: kupimo enosobno stanovanje z atrijem in DVOSOBNO V ŠORLIJEVEM NASELJU. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 RADOVLJICA, dvosobno stanovanje kupimo za znanega kupca. Gotovina. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 V kranju kupim dvosobno STANOVANJE v 1. nadstropju z balkonom, TS 2551-551 5410 Kupim 1 ss ali do 50 m2, Kranj, lahko Planina I, II ali III. TS 031/492-525 ali 041/992-558 5488 V severnem delu Kranja kupim 3 sobno STANOVANJE - gotovina. TS 232-46-91 5545 STANOVANJA NAJAMEMO Iščem podnajemniško stanovanje. Tel.: 041 704 857. RADOVLJICA, BLED: najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST nepremičnine 041 743 198 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4250 Najamemo manjše 2 ss in 1 ss. DOM NEPREMIČNINE TS 202-33-00, 041/333-222 STAN. OPREMA Prodam JEDILNI KOT, nov, masiven, 138 x 110. IT 040/804-330 Dva klubska tapecirana stola, odlično ohranjena, zelo udobna, prodam za 6000 SIT. TS 5744-049 nepremičninska družba leman d.o.o.. mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net Zelo dobro ohranjeno starejše Alplesovo pohištvo za dnevno sobo s sedežno garnituro in predsobo, ugodno prodam. TS 031/530-660 5430 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. tt 202-64-10, od 17. do 20. ure ŠPORT Rabljena KOLESA in ROLERJI - komisijska prodaja, tr 204-91-91, popoldan STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, TS 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE' Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. TS 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik Selitve, prevozi, odvozi starega pohištva, prevozi doma in po tujini, posredovanje prevozov, hitro in ugodno. TS 041/35-80-55 Matej, 041/737-245 Tadej, Brce Tadej s.p., J.Platiše 11, Kranj KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, TS 031/508-168 ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe TS 041/941-067, 04/5958-360 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič and Comp.,d.o.o., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14, 041/680-751 4126 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knaut IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRĆAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/50-46-42 4287 PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACI-JA-DELAMO HITRO IN POCENI. TS 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Ce-gelnica 48 b, Naklo 4388 GRADBENIK REXHO dno, Adergas 13, Cerklje izvaja vse od temeljev do strehe, omete tasad, notranje omete, predelne stene, kamnite škarpe ter urejanje in tlakovanje. II 041/589-966 1444 Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje VRTOV, GROBOV in ostalih ZELENIH POVRŠIN, svetovanje. Anjuta Lazič s.p., Matajče-va 1, Kranj TS 231-27-22 Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi - Bene in ostali, d.n.o. Struževo 3 a, Kranj, TS 041/561-838 ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luči ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. TS 041/760-616 POPOLDAN 4632 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. TS 041/642-097, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica KROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, ŠKRILJ, BRAMAC, TONDACH, CREATON, TUFFTILE, VELUX, FASADNI SISTEMI ESAL IN PRODAJA REZANEGA LESA. Možnost obročnega odplačevanja. Sonja BLED, d.o.o., Jamova 14, BLED GSM: 041 662 127 e-mail: sonja.bled@siol.net KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, POLAGANJE TALNIH, STENSKIH IN STROPNIH OBLOG, KNAUF SISTEMI, KERAMIĆARSKA DELA. Benjamin Jagodic,s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, TS 2381-900, 031/379-256 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718 13 041/632 047 Klemene Vladimir s.p. STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE; GELD.d.o.o. Jesenice, TS 04/580-60-26 PVC ali ALU okna, vrata, zimski vrtovi. Ugodni kredit. ANCORA, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana, 01/430-12-53, 041/762-044, www.ancora.si. Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Berčan Matjaž.s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, TS 01/5683-894, 041/630-700 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in PREDELNIH STEN po sistemu Knauf, MONTAŽA STREŠNIH OKEN Velux stropnih in stenskih oblog in POLAGANJE LAMI-NATOV. Izdelujemo tudi brunarice. TS 518-60-55, 041/765-842 Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabine-tom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam. TS 040/831-251 178 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, 8. nadstropje. Inf. na TS 041/845-792 RODE STROJNI ESTRIHI Sr. vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11-605 041/653-780, 031/653-780 Rod« Franc s.p. KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4247 Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! TS 041/874-125 4313 Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki. TS 040/748-216 4584 V Kranju, na Valjavčevi ulici prodam 3 ss, 75 m2, popolnoma obnovljeno, sončna lega, vsi priključki, mirna lokacija, vseljivo letos poleti. TS 031/60-33-66 L ESTJI_ teb 583-65-00. 041/703-806 Šk. Loka - Podlubnik; prodamo 3 ss, obnovljeno, visoko pritličje. TS 041/364-482 Prodam 3 sobno STANOVANJE v dvojčku, klet, mansarda, garaža, vrt in terasa, cena 28 mio SIT. TS 031/621-343 TRŽIČ Deteljica, prodam 1 ss, 39 m2, 3. nadstr., zaprt balkon, cena 9,5 mio SIT. TS 031/844-914, 596-38-50 STRAŽIŠČE - 2,5 ss stanovanje, 64 m2, pritličje hiše, obnovljeno, cena 14 mio SIT, prodam. TS 23-15-600, 041/774-101 PIA-NOVA NPEREMIČNINE 5451 KRANJ - 3 ss v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena ugodna, prodam. TS 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE ČIRČE - v hiši, 3 ss, 64 m2, 1. nadstropje, CK, vrt, garaža, cena 9 mio SIT, prodam. TS 23-15-600, 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE_ Na Jesenicah prodam 1 sobno STANOVANJE, cena 5,5 mio SIT. TS 23-28-363 VODOVODNI STOLP - 2 ss, na Dražgoški ulici, prodam. TS 041/765-212 ŽELEZNIKI - prodam 2 ss, 60 m2, v pritličju. Cena po dogovoru. TS 510-22-90 LESCE: 49 m2, 1 ss v 2. nadstropju, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED: 32 m2, ohranjeno 1ss v 1. nadstropju, klet, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1 ss s kabinetom v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj teUioK 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAILMnepremicnine@siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. iiii RADOVLJICA: 36,5 m2, 1ss, visoko pritličje, balkon, mirna okolica, takoj vseljivo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, vsi priključki, balkon, klet, vseljivo takoj, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, balkon, klet, CK, takoj vseljivo, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED - Cesta v Megre; 88 m2, 2S s kabinetom, v pritličju kvalitetno obnovljene tri-stanovanjske hiše, na mirni lokaciji. Cena: 27,5 mio SIT (118.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2S, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http: //www. svet-nepremicnine. si KRANJ - Zlato polje; 62 m2, 2S, pritličje, adaptirano, opremljena kuhinja, etažna CK na olje, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2S, 4. nad., nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si BLED - samo korak od centra; 109 m2, 3S, v 1. nad. kvalitetno obnovljene tristano-vanjske hiše, velika terasa, takoj vseljivo. Cena: 38,3 mio SIT (164.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5S, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nad. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si BLED - Cesta v Megre; 85 m2, 2S, v man-sardi kvalitetno obnovljene tristanovanjske hiše, v urejenem naselju, velik balkon, takoj vseljivo. Cena: 30,4 mio SIT (130.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 78 m2, 3S, 4. nad., adaptirano, zelo lepo, parket, velik balkon. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2S, 4. nad , dvigalo, zastekljen balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, 3S, adaptirano, 2. nad., dobra razporeditev, dobra lokacija. Cena 18,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, 3S, adaptirano v celoti, CK na olje, 500 m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremic-nine.si NAKLO; 100 m2, 4S, v pritličju hiše, v celoti adaptirano, velika pokrita terasa, velika klet, vseljivo po dogovoru, cena 23 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si PLANINA; 45 m2, 1S, potrebno obnove, primerno tudi za poslovne prostore, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si PLANINA; 83 m2, 4,5S, mansarda, sončna, 17 let, ugodno, cena 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si KRANJ, Zoisova ul.; 54 m2, 2S, 1 nad., nizek blok, lega JZ, CK-plin, obnovljeno, pregrajeno, cena 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si PLANINA II; 82 m2, 2,5S, 2. nad., dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si E P R E IVI I N I N E I i—v /—k (7\ /0„ i mike-co.si Koroška c. 54, Tržič d'°'°v 2026-172 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetaž-no, 3S, 2. nad., na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 http://www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA-center; 54 m2, 1. nad. na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 .11 000. http://www.svet-nepremicnine.si Lesce prodamo trisobno stanovanje 87m2, svoja CK, nova kopalnica, obnovljeno, cena 16,5 mil sit. V Lescah menjamo enosobno za dvosobno z doplačilom, Finž-garjeva cesta. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled prodamo enosobno stanovanje v izmeri 32m2. Stanovanje je visokem pritličju v bloku, cena 10,2 mil sit TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje v velikosti 63m2.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cca. 61 m2. CENA: 17.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460,031/370-460 JESENICE: V vrstni hiši prodamo povsem renovirano pritlično trisobno stanovanje in neizdelano nadstropje, skupaj v izmeri čez 200 m2. Lastna CK, parkirišče, vrt. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 ŠKOFJA LOKA: na Partizanski prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 PLANINA 1: PRODAMO ENOSOBNO STANOVANJE, 9,5 mio. FRAST nepremičnine 041/ 626 581 VODOVODNI STOLP: prodamo 3ss, pritličje, sodobno. FRAST nepremičnine 041 / 734 198 PLANINA 3: prodamo 3ss, 81 m2 atrij, 19 mio. FRAST nepremičnine 041/ 626 581 KRANJ-Planina L, garsonjera 25 m2, 3. nad., nizek blok, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 OAD NEPREMIČNINE Hotel (»rajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24. 031/322-246,041/703-839 ŠKOFJA LOKA-Kamnitnik, enosobno 34 m2, 3. nad., CK Olje, Z lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA-Partizanska, enosobno 36 m2,vsi priključki, J lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, enosobno, 37 m2, višje nadstr., vsi priključki, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 ŠKOFJA LOKA-Frankovo, enosobno 40 m2, 2. nad., z parkirnim prostorom, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 KRANJ-Vodovodni stolp, dvosobno 54 m2, 1. nad., vzdrževano, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 KRANJ-Planina III., enosobno 38 m2, 4. nad., ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406 Kranj-Planina I: 3SS, 77m2,IV.nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, zelo lepo, svetlo,sončno,nova kuhinja, cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661 Kranj-Planina II: 3SS, 88m2, VI.nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296,040/204-661 Kranj-Orehek: 2SS.P, 52m2, popolnoma adaptirano, vsi priključki, 2 lastna parkirna mesta, vseljivo junij 2003. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Kranj-mestno jedro: Zelo lepo 2SS, 51 m2, II nad, vsi priključki, opremljena kuhinja, takoj vseljivo, vredno ogleda ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 62m2, IX.nad, vsi priključki, nova kuhinja, lepo vzdrževana, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 n f>T\rT^ wvwv.loka-sp.si Li^ljSal nepremičnine promai i nsprtnMninl Fajlar Janez s.p. Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547 Tržič -Deteljica: 2SS+kabinet, 60m2,VIII nad, vsi priključki, ugodna cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Tržič-mestno jedro: Novogradnja - več stanovanj različne velikosti od 26m2 do 89m2 vseljivo junij 2004, lepa razporeditev, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo garsonjero popolnoma obnovljena v meščanski hiši 47m2,l.nad. in 2SS 64m2,l.nad, delno potrebno obnove, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 NEPREMIČNINE AGENT - Kranj tel: 2365-360,2365-361 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 53 m2 v 4.nad., nova okna in CK, Šorlijevo naselje -1 SS 39 m2, vseljivo po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - atrijsko 3 SS 93 m'2, ugodna cena, stanovanje že prazno, Planina I - 3 SS 85 m2 v pritličju z atrijem, prirejeno za invalida, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 81 m2, 2. nad. in 2 SS 54 m2 v 2.nad., prenovljeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1,5 SS v 5.nad., pogled na Krvavec, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7nad., predelano v 2,5 SS, plačljivo z odlogom, 2,5 SS 63 m2 v 8.nad., 2 SS + K 80 m2 priti, z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., nova kopalnica, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 SVET NEPREMIČNINE d.O.O., tjubljMM f NIHA KmAN) ul|. NT PREMIČNINE RIM rSTATT I.: O4/70MOOO ix.: 04/70y-*4>V ■>il: l«ln<««M«i . TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4.nad., novejši blok, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MEDVODE -1 G 20 m2, 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJSKA gora: 1 SS 45 m2 v pritličju, vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, nova okna, nova vrata, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Škofja loka. Groharjevo naselje - 1 SS 34 m2 v 3.nad./4.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA ODDAMO V najem oddamo 1 sobno STANOVANJE na Zlatem Polju. TS 202-39-12, 040/795-569 ODDAMO opremljeno 2 sobno STANOVANJE v bližini Kranja. TS 041/543-239 5404 V okolici Kranja oddam 80 m2 STANOVANJA, 140 m2 garaže, skladišča in delavnice. TS 041/705-147 5415 Oddam SOBO s souporabo sanitarij in delno uporabo kuhinje, mirnim, poštenim osebam. TS 513-42-28 PLANINA III, 1.5 ss, 5. nadstr., opremljeno, najemnina 58 000 SIT, predplačilo, oddam. IT 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 5454 Na Jesenicah oddam GARSONJERO in STANOVANJE. TS 041/500-943, po 10. maju 5478 nepremičnine, d.o.o. Pod PlevM 42, Šk. loka, tel.: 511-04-20,041 /425-380 Oddam 1 ss v najem, 3 mesečno predplačilo. TS 2311-617 5536 V Žirovnici v hiši oddamo 90m2 4s veliko opremljeno stanovanje s svojim vhodom. Cena 60.000 SIT. Tel.: (04) 5745 444 NEPREMIČNINE; TRG BLED, tel.: (04) 5745 444 LESCE: 50 m2, pritličje, s teraso, vsi priključki, vsa oprema, lastno parkirno mesto, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, predplačilo 3 mesece, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BOHINJ-NOMENJ: 70 m2, 3ssv 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, predplačilo 3 mesece, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ODDAMO: PLANINA- garsonjero in dvosobno stanovanje, ŠENČUR in STRAŽIŠČE: dvosobno, PREDOSUE-hišo. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 ndomplan \ družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem mM Iin ener9etlko< d.d< kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' na Planini III v Kranju prodamo enosobno stanovanje v W. nadstropju, izmere 38,3 m2: ' v Tržiču prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 32 m2; ' v Kranju pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I nadstropju, izmere 54,5 m2: ' na Planini I v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno * 2 kabineta stanovanje, nadstropje, v izmeri 103,7 m2 ; ' v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v IV nadstropju, izmere 88,6 m2; v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovan-! brez centralnega ogrevanja v I. nadsstropju, izmere cca 130 m2 na Planini I v Kranju prodamo obnorfjeno garsonjero v XI. nadstropju, izmere 21 m2; na Planini I, v Kranju prodamo garsonjero v V nadstropju, 28 m2; v bližini Vodovodnega stolpa v Kranju prodamo trosobno stanovanje v pritličju, izmere 74 m2; ' v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II nadstropju, izmere 75 m2; ' v Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, klasično ogrevano; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: ' na Planini I, v Kranju oddamo v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanje v VII. nadstropju, i/mere 55 m2; HIŠE-PRODAMO ' v Čircah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; ' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonaristropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); ' v Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x II m 2. na parceli velikosti 572 m2 ; ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovrio-stanovanjski objekt; ' v Zmincu pn Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2; ' Iz Bleda, 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2; ' ria Kokrici pri Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli velikosti 541 m2 ; ' v bližini NaWa prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi. na parceli 500 m2. ■ v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2. ' na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; ' Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2 ; ' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2; ' na Kokrici pri Kranju prodamo starejšo visokopritlično hišo, tlorisa cca 10 x 8 m, na parceli velikosti 460 m2; ' na Drulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo. tlorisa 17x6 m2, na parceli velikosti 182 m2; POSLOVNI PROSTOR - prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, pnmerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; ' na Planini III. v Kranju prodamo g clmski Objekt, delno opiemljen, velikosti 78 m2; ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III nadstropju, v izmeri cca 135 m2 , primemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur). ' v Kranjski gori prodarno poslovni prostor v IV. gradbeni lazi. pritličje, v izmeri 136 m2; ' v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2; ' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2; ' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming), ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m 2 v pritličju Btanovanjski > piaital» m iniga centra; ' v Hrastju pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2, primeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m2; ' v Krizah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Ćirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m 2, višine 4 m; ' v Čircah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2, ' v Centru mesta Kranja oddamo v naiem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II. nadstropiu. 1 /Ki.iriiu na Pniiiokovii[iiiii|[|;iiiio vi njem porilovni pin:,1m j pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vbod; ' na relaciji Kranj - Škofja Loka - Svefi Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pntlieje * etaža) v izmeri cca 150 m2 ; ' blizu Kranja oddamo v naiem večje parkirišče, na parceli velikosti 860 m2; ' v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2; ' v Žireli (Kidamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m); ' V Čircah pri Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri 50 m2. ' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmen cca 30 m2 . primeren za trgovino ali pisarno; PARCELA - PRODAMO: ' v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; 'naZg Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1.500 m, ' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3 000 m2, možnost delitve tudi na manjše. ' v Bitnjah pri Kranju prodamo zazidliivo parcelo velikosti 1.800 m2 ■ v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2 . za poslovno dejavnost; ' na Planini v Kranju prodamo cca 8 000 m2 zazidljive parcele za poslovno - stanovanjski objekt; ' v bližini Šenčurja prodamo zazidliivo parcelo, komunalno urejeno, v izmeri 630 m2; VIKEND PRODAMO ' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2, ' na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2 . na parceli velikosti 1400 m2; VIKEND PARCELA ' pod Jotom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. a it ID A INI K .ar****- M • &JG+ PETEK SOBOTA NEDELJA / od 3 °C od 5 °C od 9 °C do 20 °C do p °C do 14 °C V petek in soboto bo sončno vreme, v soboto bo na nebu koprenasta oblačnost in pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 4, najvišje dnevne pa v petek od 17 do 20, v soboto pa od 18 do 22 stopinj C. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo. Popoldne bodo padavine od zahoda ponehale. Nekoliko hladneje bo. Količina padavin ne bo prav velika. Mladi so lahko za zgled odraslim Dan Zemlje so učenci Osnovne šole Tržič posvetili papirju. Za povrh so očistili okolico stare in nove šole raznih odpadkov. Tržič - Čisto okolje je največja vrednota, so ugotavljali učenci osmih razredov med odstranjevanjem odpadkov z mest, kamor ne sodijo. Mlajši vrstniki so se posvetili reševanju kviza o papirju, ogledu razstave in spoznavanju mojstrovin srednjeveškega tiskarja. V šoli so zbrali kar 8,5 tone odpadnega papirja. Skrb za ohranjanje narave v Osnovni šoli Tržič ni naključna. Njihova šola si je pred šestimi leti kot prva na Gorenjskem pridobila naziv EKO-šola. Že v stari stavbi na Zalem rovtu so Na razstavi so učenci prikazali, kako je moč koristno uporabiti papir. storili marsikaj za urejeno okolje, navajali otroke na ločeno zbiranje odpadkov, zbirali odpadni papir in raziskovali naravna bogastva. To tradicijo nadaljujejo tudi po preselitvi v novo stavbo sredi mesta. "Oktobra lani smo se lotili projekta o papirju. Učenci centralne šole in obeh podružnic so se najprej poglobili v zgodovino nastanka papirja. Raziskovali so surovine in postopke za izdelavo papirja. Spoznali so tudi razne vrste in formate papirja, ob tem pa ugotavljali njegovo uporabnost. Kaj znajo, danes preverjamo na EKO-kvizu. Za učence predmetne stopnje je to tekma, kjer so tudi nagrade papirnate. Učitelja Brane Povalej in Lea Torkar ocenjujeta izdelke na razstavi, ki je na ogled v treh etažah šole do konca tedna. Med njimi je marsikaj izvirnega - od makete mesta do šaha iz papirja in knjige prvošolcev iz Loma. Za vse smo pripravili diplome, ki so jih natisnili na starem stroju," je povedala koordinator EKO-šole Romana Lastna priprava za tisk Kranj, april - Lastna priprava za tisk je prva večja pridobitev Gorenjskega glasa v zadnjem letu, odkar je družba dobila novo vodstvo. Nova tehnika nas je veljala slabih 23 milijonov tolarjev, naložbo smo pokrili z lastnimi sredstvi. V minulih dneh nas ni poklical nihče, kar pomeni, da so spremembe skoraj neopazne oziroma da ste z njimi zadovoljni. S prehodom v novo tehniko smo namreč ustregli vsem, ki so nas že dolgo opozarjali, da težko berejo Gorenjski glas, ker so črke premajhne. Zadovoljstvo bralk in bralcev, naročnic in naročnikov je najpomembnejše in vse naše delo je brez pomena, če časopisa ne preberete. Novo tehniko smo uredili v lastnih prostorih, v tretjem nadstropju Zoisove 1 v Kranju, kjer je sedež naše družbe. Temeljito smo jih prenovili in sodobno opremili, strojno in programsko računalniško opremo je dobavilo blejsko podjetje Perftech, odločili smo se za pisarniško pohištvo Bene. Od podjetja Media Art, ki je enajst let za nas opravljajo pripravo za tisk, smo prevzeli štiri zaposlene. Prehod je bil zato precej lažji in minuli ponedeljek, ko smo 'pognali' novo tehniko, je vse potekalo brez težav. K temu je seveda pripomoglo tudi ljubljansko podjetje Luxuria, ki izdeluje filme, tiskovne forme pa gredo v Ljubljano po elektronski poti. '"ppf »A« POALII4AK0 97,S mhž RADIO KRANJ, d.o.o. ^ Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM j 24.04.2003 12:00 23.04.2003 12:00 22.04.2003 12:00 dobitek POLO 1.303.290 Jane o dogajanjih ob zaključku projekta. Največ zanimanja sta med učenci požela tiskarski mojster Janez Rozman iz Smokuča in njegov pomočnik Boris Jalovec iz Kranja. V telovadnici sta trosila skrivnosti o nastanku tiska in prikazala način dela v 16. stoletju. Med mlajšimi sta se razveselila njunega obiska Tina Primožič iz Loma in Gašper Markun iz Tržiča, ki sta dobila za rojstni dan odtis himne šole. Manj zadovoljni so bili učenci osmih razredov, ki so se podali na čiščenje okolice nove in stare šolske stavbe. Med pobiranjem odpadkov pod tržiškim gradom je Karmen Medvešek iz Pod-ljubelja glasno razmišljala, daje čisto okolje največja človekova vrednota. Njen vrstnik Sredko Petoš iz Tržiča pa je dodal, da se mladi tega bolje zavedajo od odraslih. Svojo ekološko zavest so dokazali tudi s svojevrstnim rekordom. V dveh dneh so zbrali 8,5 tone odpadnega papirja -največ, kar 1163 kilogramov, v razredu Romane Jane. Poseben uspeh je dosegel Miha Zupan iz 6. B, ki seje uvrstil na državno tekmovanje EKO-šol minulo sredo v Puconcih. Stojan Saje Nova poslovna stavba Kranj - V novi stavbi, ki obsega 3.923 kvadratnih metrov poslovnih površin, bodo prostori Glavne podružnice A banke, Zavarovalnice Maribor, Gradbinca GIP, IC Dom, notarske in odvetniške pisarne ter nekaterih državnih ustanov, v njej pa je tudi gostinski lokal. Medtem ko so se Aban-ka in nekateri drugi že vselili v nove prostore, se bodo ostali maja in junija. Kot je v imenu investitorja, podjetja IC Dom, povedal direktor Ivan Marjek, so stavbo, vredno nekaj več kot eno milijardo tolarjev, zgradili v manj kot letu dni, pomeni pa tudi začetek uresničevanja načrtov o izgradnji trinadstropne garažne hiše in poslovne stavbe na lokaciji nekdanjega doma JLA. Med prvimi se je v novo poslovno stavbo vselila Glavna podružnica Abanke v Kranju. Kot je povedala njena direktori- ca Tatjana Ahačič, bo v njej opravljanje bančnih storitev prijetnejše za stranke in za zaposlene. Novo poslovalnico so razdelili na funkcionalne cone, ki jih sestavljajo zunanji prostor s samopostrežnim bankomatom, hitra cona za enostavna vplačila in izplačila, prostor za pogovor s strankami ter prostori za osebno bančništvo in svetovanje. Vsa delovna mesta so medsebojno povezana z zračno cevno pošto, ki znižuje tveganje pri poslovanju z gotovino. C.Z., foto: Gorazd Kavčič Gorenja vas - Včeraj so v Gorenji vasi odprli Poslovno trgovski center oziroma za začetek le trgovski del - Mercatorjevo trgovino. Banka, pošta, mesarija, frizerski salon, slaščičarna in stanovanja v mansardi centra pa bodo odprta naknadno. "V Mercatorju cenimo izrek "čas je zlato", zato smo veseli hitre izgradnje. Upam še, da se nam bodo v kratkem času pridružili še ostali ponudniki Poslovno trgovskega centra Gore- Poslovno trgovski center odprt nja vas," je povedal predsednik uprave Mereator Gorenjska Ludvik Leben. Njihova nova prodajalna ima kar 462 kvadratnih metrov neto prodajnih poVI" šin in še dodatnih 200 kvadratnih metrov skladišča. Zoran Jankovič, predsednik uprave, je prepričan o njihovi kvalitetni ponudbi, ki da bo prepričala tudi domačine. "Vztrajali bomo pri ponudbi slovenskega porekla tudi v naslednjih letih, ko nas bo preplavilo blago iz Evrope. V našem interesuje, da imamo trgovine po vsej S 0 veniji. Lani smo bili največji i trudili se bomo tudi v prihodnje." Podelili so dva donatorsKa prispevka, in sicer Kulturnemu društvu Trata Gorenja va 300.000 tolarjev in 200.000 tolarjev Športnemu društvu Poj) Boštjan Boga'^ >: Gorazd Kavu ne. foto: