Šolsko obzorje. Iz Blidanj. (K aj s e m t u i n t a m d o ž i v e 1.) (Konec.) 11. »Ako je učitelj zvest svojemu stanu, ima tudi vedno dosti opraviti *), in mu ne bo ostajalo dosti časa za poTiajkovanje.« 12. Dober učitelj pozna na tanko imenitnost svojega poklica; on dobro ve, da so mu dragi biseri neumerjoče duSe v skerb in varstvo izročeni«. 13. Utrujen potrebuje počitka, da si opomore in okrepča za novo delo. Toraj gre modri učitelj o pravem času k počitku. Kdor rad pijančuje, zna biti se dober učitelj, a kot rejnik več ne služi.« 14. »Dober učitelj ne zamuja šolskega časa, ampak skerbi, daješepred šolsko uro v šoli. Kajti on ve, da tudi otroci potem raji o pravem času dohajajo v šolo.« 15. »Učitelj, kteremu ni mar, da bi se vedno bolj izobraževal, tudi ne more tirjati in pričakovati, da bi njegovi učenci kaj prida napredovali.« 16. »Kdor hoče, da bi mu šola dober sad rodila, mora se vedno izobraževati in skerbeti, da si za dobro metodo, po kateri otroke po naj krajšem potu pripelje do cilja.« 17. »Opazuj druge učitelje, kako ravnajo pri poduku, in kako ga razlagajo svojim učencem.« Na to vižo osvojil si boš dobro metodo.« Tako in enako je mislil in solil mož, ki se je 39 let ukvarjal s podukom v ljudski šoli. Naj živi njegov spomin dolgo raed nami in njegov zgled naj nas za vse dobvo vnema! Vedno novih skušenj si nabiraje, hitro tekla so mi leta mojega bivanja v B. Čim dalje sem deloval na šolskem polji, tim bolj sem spoznaval, kako malo ve nastopni učitelj, in kako težko je, mladino prav odgojevati in podučevati. Spoznal sem, da mora učitelj posebno perva leta svojega šolskega podučevanja kaj zelo marljiv biti, ako hoče, da bo kaj prida opravil pri mladini, ter da ne bo zaostajal za drugimi marljivejšimi tovariši. Pozueje gre že ložeje, kajti resnica je, da »delo uči človeka«. Čim pridniši si od začetka, tim ložeje boš potem shajal v šoli. »Dober začetek dober tudi konec«. Pedagogično polje je obširno, ne more ga človek tako hitro prehoditi in spoznati. Kdor si za to ne prizadeva, ne bo mogel s pridom obdelovati težavnega in dostikrat ternjevega šolskega polja. Opazovaje mladino v šoli in zunaj šole, spoznal sem, da se tudi učiteij od otrok nauči, ako jih skerbno opazuje. V svojem dnevniku najdem to reč tako-le zapisano: »Otroško serce je knjiga, iz katere .naj odgojitelj rad bere«. Otrok me uči, da naj bom nedolžen, ponižen, ljubeznjiv, prijazen, prizanesljiv; otrok me uči, da naj bom veselega serca, delaven in priprost brez vse zvijače itd. — Če si toraj prizadevamo, da mladino vedno bolj spoznavamo, bomo potem tako tudi *) Posebno je o tem rajni g. Krašovic vscga posnemaoja vreden. Nikoli nisem ga. ntijdel brez dela, kedar sem ga obiskal. Pis. vedno bolj sposobni odgojniki in učitelji priprostih otrok, kajti skušinja uči, da niso še tisti naj bolji učitelji, kateri so se veliko izšolali, ampak tisti, ki umejo otrokom nauk po otroško razlagati. In kateri učitelj je za to naj bolj zmožen? Odgovor na to je zgoraj zapisan. Moreš li podučevati tujca, i katerega jezik ne razumeš? Kar sem dosedaj zapisal, skusil sem perva leta pri šoli. In re<5em, da perve skušinje človeka naj bolj zanimivajo, potem se človek privadi šolskega delovanja; reč mu ni tako nova, dasiravno se človek nikdar ne izuči. Prišlo je leto 1866. 26. vinotoka omenjenega leta dobim dekret za podučitelja v Ternovo pri Ilirski Bistrici in prej učitelj, postanem podučitelj. No, to me je res malo osupnilo, a mislil sem si: Kolikor si človek več poskusi, toliko več ve, in pa: »kodar solnce teče, tamo se kruh peče". — V Temovem sezidali so ravno tisto leto novo, prav krasno šolsko poslopje, katerega so pa bili tudi zel6 potrebni. Kajti stara šola bila je za faro, ki šteje više nego 5500 duš, premajhna. Jaz sem toraj bival v novem šolskem poslopji. Toda kaj mi pomaga lepa hiša, če so moji dohodki s 13 gl. 12 kr. na mesec za živeti premajhni, a za umreti preveliki! Okoliščine pa so nanesle, da sem vendar pošteno živel v T., toda podučevati bilo je treba »od zore do mraka«, po zimi pa tudi pri luči. Tukaj sem prav živo čutil sv. pisemske besede: »V potu svojega obraza bo6 jedel svoj kruh!« — Mislil sem, zdaj mi bo podučevanje ložeje, ker podučeval bom otroke le enega razreda, pa kmalu sprevidim, da ni tako, kajti tudi pervi razred da učitelju kaj dosti opraviti, in rečem, da je težje podučevati male ko velike učence. Sej je pa tudi naloga učitelja pervega razreda zel<5 imenitna. On stavi temelj vsemu nadaljnemu šolskemu podučevanju. Pervi razred je tedaj gotovo naj važniši, je temelj, na katerega se opira vse šolsko podučevanje. Če je tedaj temu tako, naj bi se pa učitelji v nižjih razredih plačevali vsaj enako unitn v višjih razredih, če ne bolje. Mislim, da bi bilo to pravično! Zakaj, učitelj pervega razreda ima veliko več opraviti z otroci, kakor učitelj kakega višjega razreda. Kdor hoče pri pervencih kaj prida opraviti, zvedeu mora biti dobro v nadzornem nauku, ker lo na podlagi tegase mora potem dalje zidati. Učitelj pervencev mora biti takorekoč pedagog. Poznati mora vse posebne in osebne lastnosti otrok; vedeti mora druščinske razmere, šege in navade, ki so v vsakem kraji razne in drugačne, z eno besedo: učitelj pervencev biti mora pravi šolski mož! Toraj se mu spodobi tudi primeraa plača! Ko sem eno leto pervence podučeval, skusil sem to-le: Male otroke je treba pred vsem za nauk pripraviti, potem pa prav počasi napredovati z naukom, ki se mora opirati na poočitovanje in nadzorovanje ; otroci imajo kratek razum. Skusil pa sem tti v Ternovem še nekaj drugega. Neka oseba osnovala je postransko šolo, v kateri se je podučevalo ravno tisti čas kakor pri naa y očitni šoli. To prizadjalo nam je dosti sitnosti, pa tudi materijalne škode. In akoravno je postava to prepovedovala *), godi se menda to se dandanes. Postava kje si! — V Zatičini, kjer sem pa bil le malo časa, od grudna 1868.1. do 29. aprila 1869.1. so kazali ljudje dosti veselja do šole. Potem sem učitljaril v Polomu na Kočevskem. Po nemško podučevati ni mi delalo nikakoršne sitnosti, rekel bi skoraj, daje šloložjeko v maternem jeziku. To pa zato, ker imamo skoraj vse pomočne knjige pisane v nemškem jeziku. •) Glej nSygtem der osterreichischen Volksschule" $. 746! Pia. Kočevski otroci se mi ne zde tako dušno obdarovani, kakor so slovenski, a pridni so, ter se da z njimi tudi kaj opraviti. Kakor sem zapazil, imajo Kočevarji dosti veselja za šolo (skoraj bi nas Slovence s tem osramotili), pa kaj, ker je ljudstvo ubožno, ter šole težko zderžuje. Toda, kar pa učitelju vsled fasije gre, mu pa odrajta pošteno in o pravem času. Učitelje sploh Kočevar spoštuje, v kateri zadevi naj bi ga tudi Slovenec posnemal. •— Premožniši Kočevarji se spominjajo tudi materijalno šolstva *). — Končaje te čertice rečem le še to: Kjer učitelj in svenja vzajemno deljujeta za oliko inladega zaroda, tam mladina dobro napreduje. Kjer imajo ljudje veselje do šole in. spoštujejo učitelja, tam otrok ni treba siliti v šolo, tam šola veselo napreduje. Kjer je pa staršem bolj mar za neumno živino, kakor pa za njihove otroke, tam je pa Bog pomagaj! in učitelj naj si pomaga kakor ve iu zna. Še bi pisal nekoliko o tera, kako da sem zapazil v tem kraji bolj zmožne učenoe, kot v unem, in od kod da po mojej misli to izvira, opustim to za sedaj. Morda znam to in še kaj druzega pri drugi priliki omeniti. **) Z Bogom! Ivan Zarnik, učitelj. — (Okrajni učiteljski zbor v Postojni) bil je, kakor napovedano, 5. junija t. 1. Zbora udeleževali so se vsi gg. učitelji, kateri so vsled §. 4. min. ukaza od 8. maja 1872 zavezani k zboru priti; le izpraznjene in tako zvane šole za silo niso bile v zboru zastopane. Kot gostje bili so pri zboru nazočni: prečast. gospod župnik iz Slavine, gg. nad- in podučitelj iz Cirknice in še neki drugi gospod, katerega pa poznati nisem imel časti. Zbor se začne o pol 11. ure dopoldne. Okrajni šolski nadzornik, gospod Luka Hiti, nagovori zbrane gg. učitelje serčno željoč, naj bi bil s tem sbodom korak dalje storjen v lastno izobraževanje in šolski napredek sploh. Prebravši potem opravilni red, pravi, da bi bilo dobro, ako bi ga ta ali uni šolski list razglasil, katerega naj bi gg. učitelji pred vsakim zborom prečitali, ter se v seji po njem strogo ravnali, da bi tako obravnava šla bolj od rok. Po tem opravilnem redu bilo je naj prej na versti to, da se konstatira, so li vsi udje, ki imajo k zboru priti, nazočni. Kakor sem zgoraj omenil, prišli so vsi, in sicer z g. nadzornikom vred, kl je tudi ravnatelj in učitelj v Vipavi, bilo nas je 29 skupaj zbranih. Gospod nadzornik naznani, da je meseca maja v 3 tednih šole svojega okraja, razun treh, vse obiskal. Potein na dolgo a le splošno (da nobenega osebno ne žali) poroča o svojih opazkah. Šole razdelil je g. nadzornik v štiri verste: v prav dobre, dobre, srednje in pa tudi slabe. Potem priporoča gg. uCiteljem snažnošt in rednost v vsem, rekoč: kjer se nabajate te dve, tam je gotovo dobra šola. — Dalje priporoča marljivi g. nadzornik učiteljem ono pridnost, katera ne gleda strogo na to, kar je ravno dolžnost, nego na to, kar zahteva učiteljski poklic. Konečno priporoča ljubeznji\to vzajemnost zlasti s tistimi, s katerimi je učitelj, glede na šolo, v ožji dotiki. Po večji ali manjši vnemi in vzajemiiosti je tudi veča ali manjša vrednost vsake šole. S tem konča g. nadzornik svoje poro&inje ter vpraša gg. učitelje, ko bi imel kteri iz med gospodov na to kaj odgovoriti. Oglasi se le g. Janko *) Glej o tem moj dopis v 18. 1. BTov." 1, 1870! Pis. *•) Nam bo Ijubo in drago. Vredn. Gantar, učitelj na Planini, pritoževaje se, da tamošnji krajni šolski svet nič ne stori. G. nadzornik pravi, slednji g. učitelj naj kot vodja svoje šole šolske potrebe naznani pismeno in ne le samo ustmeno kraj. šolsk. svetu. Ce se pa krajni šolski svet za to nič ne zmeni, naj potem svojo pritožbo vloži pri okrajnem šolsk. svetu; in tako se bo učitelj opravičil in umil. (Dalje prih.) Iz Ljubljane. 26. preteč. m. sta mestni šoli (I. in II.) slovesno končali svoje leto. Ob 8. uri je bila pri sv. Jakobu zahvalna sv. maša, potem pa so se zbrali učenci obeh mestnih šol v deželni dvorani, kjer se je vpričo županovega namestnika g. M a 1 i č a in pervosednika krajnega šolskega sveta g. M a h r a in vpričo mnogo zbranega občinstva veršila ta šolska slovesnost. Dva dečka govorila sta slovenski in dva nemški; tako so se tudi pesmi pele v obeh jezikih. Naposled jeg. ravnatelj Mahr bral imena pridnejših učencev, in je k sklepu govoril učencem in učiteljem na serce, da naj tudi naprej natanko izpolnujejo svoje dolžnosti. Z gromovito cesarsko pesmijo (ktero so zapeli vsi zbrani učenci) se je končala ta lepa slovesnost. V I. mestni šoli bilo je letos 245 učencev, med kterim je bilo 15 Nemcev, 5 Lahov in 1 Čeh. Šolska knjižnica šteje 105 knjig v 169 zvezkih. — II. mestna šola imela je 489 učencev, med temi 36 Nemcev, 20 Lahov in 2 Hervata. Šolska knjižnica obsega 111 knjig z 203 zvezki. — Deželno podporo za potovanje k razstavi na Dunaj dobili (po 50 gld.) so ti-le gg. učitelji: Ivan Tomšič, Fr. Gerkman, Jan. B o r š t n i k , Pet. C e b i n, Jan. S a j e, Jos. L e v i č n i k , Fr. P f e i f e r , Fr. L u n d e r, Jan. Poženel in učiteljica Kar. Margreiter. — Gospodarski tečaj za učitelje bode letos v Celovcu, in sicer za učitelje iz Korcškega in Kranjskega. S Kranjskega gre 10 učiteljev v Celovec. — Napredovalni tečaj za učitelje začel se bode v Ljubljani 25 t. m. in bode trajal do 27. sept. t. 1. Obiskovalo ga bode 23 učiteljev. — Vojakom brambovcem iz učiteljskega stanu je ministerstvo dovolilo odpust vsem, kteri se bodo letošnje šolske praznike udeleževali razstave na Dunaji. — ObSirno pojasnilo »Ključa« A. Žnidarčičevega se tiska. Pa še druga knjižica tega spretnega g. pisatelja se tiska v Celovcu namreč »Abecednica« s podobami. Podobe za to je čedno v les vrezal dunajski umetnik. — K »Narodui Šoli« sta pristopila gg.: Dr. Vošnjak v Ljubljani (s polletno ustanovnino) z 10 gld., in ljudska šola na Blokah. Darovali so gg.: Jož. Kušar, tergovec v Ljubljani 5 gld., P. T. 1 gld., kavarna v čitalnici 5 gld. 40 kr., volilni shod v Postojni 5 gold. 20 kr.