S¡®weiie©wH
3rnja Radgona, dne 3. decembra 1920.	.	II. leto.
V
49. štev,
Uredništvo m upravrsišivo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. f, L nadstr. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 E, I iriseVatft Ena žeststolpna petitvrsta
m pol leta ¡5 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80'vin. i* © š t n S si a pasiaiiraH
(prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1*50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Po volitvah.
Volitve so končane. Točen izid sicer še ni znan, ker manjkajo podatki iz posameznih krajev, toda kljub temu si lahko napravimo prvo sliko ljudskega razpoloženja v Jugoslaviji.
V Sloveniji je glasovalo približno 150 tisoč volilcev. Razdeljena je bila na dva volilna okrožja: mariborsko in ljubljansko. V mariborskem okrožju je volilo sedem strank, v ljubljanskem šest. Do prevrata so obstojale v Sloveniji tri slovenske stranke: ljudska stranka, demokratska stranka in socialno-dem. stranka. Absolutno večino je imela Slov. ljudska stranka. V Jugoslaviji se je demokratska stranka razcepila v dve novi stranki: Samostojno kmetijsko stranko in Narodno soc. stranko. Od socialno demokratske stranke so se odcepili komunisti in nastopili s samostojno organizacijo. Med starimi in novimi strankami se je vnela brezobzirna borba. Nove stranke, ki vsled sporazuma starih strank v Narodnem predstavništvu niso mogle priti na vlado, so imele neprimerno lažje stališče, ker so ljudskim množicam slikale državo, kakršna bi morala biti, kazale s prstom na debele napake vladajočih strank, ali pa se na drug način igračkale z trenutnim razpoloženjem širokih narodnih plasti. Stare stranke bi morale občutiti to globoko vrenje v državi, toda usoda je hotela, da so z občudovanja vredno hladnokrvnostjo gazile po vročem kotlu. Strankarsko igračkanje z vlado v Beogrado in Ljubljani, popolna nezmožnost Narod, predstavništva za velike zahteve ljudstva, države in današnje nemirne, novih ciljev iščoče dobe vobče, vse to je ljudstvo pripisalo na rovaš starih strank. Posledica tega je, da je Slov. ljudska stranka
izgubila svojo premoč in jugoslov. demokratska stranka je komaj rešila tri svoje generale, še značilnejši je v tem oziru položaj ha Hrvat-skem in v Srbiji. Povsod so bile poražene vladajoče stranke in zmago so odnesle one, ki so bile doslej neodgovorne in so mnogo obljubljale. Tako beležijo na Hrvatskem velikanske volilne uspehe Radičevi, Frankovci in deloma komunisti. Te tri stranke so nezdružljive kakor ogenj in voda, toda v danih razmerah so se ' našle na istem torišču: Frankovci in komunisti so požigali v meščanskih slojih, Radičeve! pa so poplavljali na deželi. Brez dvoma je taka politika zelo komodna, saj ljudsko razpoloženje še nikdar ni bilo tako otročje in lahkoverno,. kakor je v naši prehodni dobi. V Srbiji šo najbrž najmočnejša stranka radikalci, toda absolutne premoči niso rešili, kakor si je tudjglfemokrati niso mogli pridobiti. Iz drugih pokrajifi še ni točnih vesti, vendar lahko z gotovoštj$$trdimo, da je položaj enak onemu v treTglavnih pokrajinah: ljudstvo i e obsodil o- d ošed arij o politiko, ki ni mogla zadovoljiti nikogar, razen onih, ki so stali v najožjih stikih z vlado. Ljudstvo nikakor ni obsodilo države, tudi če je oddalo glasove zaRadičevce in komuniste; protestiralo pa je proti dosedanjemu načinu vladanja. Hkrati je izpovedalo nekako razredno zavest, čemur se v agrarni državi, kakor je Jugoslavija ne smemo čuditi: odločilen sloj v državi je kmet in smernica bodoče politike kaže v zemljo, ki je rodovitna in zdrava dovolj, da s pomočjo krepkih reform in gospodarsko organiziranega kmeta ustvari iz Jugoslavije deželo resničnega ljudskega blagostanja.
Predno se sestane konstituanta, bo slika,
ki smo jo pravkar podali v prvih medlih obrisih, dovolj fiksirana in pregledna. Nove stranke bodo pokazale, kam se bodo orijentirale in koliko izgledov bo na delaz možnost ustavne zakonodaje. Bistvena razlika med volilnim bojem in po volitvah nastalim položajem bo pač ta, da bodo sedaj vse stranke in vse ljudske plasti odgovorne za državo. Zavest odgovornosti večkrat napravi iz Savla Pavla. Tudi stare, obsojene in osramočene stranke bodo marale pogledati globoko vase in napraviti marsi-
kateri zaključek, ki se ga doslejniso morale otak-niti, ker so računale samb z znanimi številkami.
Nasprotniki naše države bodo volilne izide na Hrvatskem. in v drugih pokrajinah razkricali kot neuspeh jugoslov. misli in bodo
gotovo
prenesli lepe
pričam številke zopet razgalil vso
številki smo, da rv
v svojo bilanco.
pre-
črtali. I bedno
bo dolgo, pa bodo te i- bo izid prvih volitev
zapuščino
svetovne
vojne med našim jedinsivenim narodom in neizprosno razbičal napake dosedanjega ne-jugoslov. režima — krivdo starih avstro-ogrskih in srbijanskih strank, o tem srno bili vsi že davno pred volitvami na jasnem. O tem nas je prepričal zlasti še volilni boj. Toda bolest, ki je zadela najširje ljudske plasti radi nacionalnih porazov na Koroškem in v Rapallu, je pokazala, da je narodno jedro zdravo in čvrsto. Državo hoče in mora ohraniti ves narod; ujedinjenje je slejkoprej temelj države in pogoj narodne svobode. Sunkov od zunaj in od znotraj je bilo dovolj, da se zbere in osredotoči vse, kar je v Jugoslaviji zdravega in sposobnega za veliko odgovornost pred svetom in zgodovino. S tega vidika nas izid volitev mora bodriti k veselejšemu in resnejšemu delu za jugoslov. ljudstvo in njegovo svobodno državo, kakor je bilo dosedanje 1;
Inžener Ferdo Lupša.
' SPOMINI NA SIAM.fj 4
Scenerije ob reki Menam Chao Phraya.
Nam otrokofn zmernega podnebja je globoko vsajena želja po južnih krajih, kjer sije dan za dnem gorko solnce, kjer se kaže narava v krasnih in fantastičnih slikah, kjer žive narodi zadovoljno in srečno, ne skrbeč se za razvade in strasti evropske nadomike. Taka želja je nekaj originalnega, toje skrivnostni nagon, ki smo ga podedovali od starine. Človek živahne domišljije mora vedeti, da je posnemalec romantikov in sanjar; njegovo hrepenenje slika paradižu podobne panorame. Niso mu dovolj italijanske ali grške klasične podobe, tudi ne egiptovske zgodovinske znamenitosti, ampak želje mu hite dalje in dalje — v blaženo Indijo in končno naprej v daljno jugovzhodno Azijo. Pesniške slike naše domišljije so brezštevilne, neskončne. Pa tudi onemu, kateremu se je izpolnila želja občudovati v naravi te čarobne slike, to fata morgano, ostanejo za vselej živi in nepozabni spomini. Tudi meni se godi tako! —.
Siam, dežela „belega slona“, ima za prijatelja narave in raziskovalca vzhodno-azijskega sveta mnogo-broine pojave, o katerih pripovedujejo dandanes Je * še tu in tam več ali manj resnične pripovedke. Že ime „Siam“ povzroča v mnogih srcih raznovrstne čarobne slike; te slike pa zamore pravilno ocenjevati le tisti, ki je živel leta in leta v stikih z naravo in ljudstvom teh dežel. Značilna je slikovitost neizmerno bogatega, čudovito romantično razvitega rastlinstva in živalstva, dragocenega kamenja in zlata s katerim se dičijo siamske krasotice. Pestra je različnost narodnega značaja, ki kljub temu vendarle tvori skupno nairodnost. Če je treba, ljudstvo hrabro in neustrašeno brani svojo narodno zavest in neodvisnost. Ta na-
rodna zavest se je ohranila tekom dveh Msoč let navzljc temu, da se je narod mnogo bojeval s sosednimi Peguanci, Burmanci, Laoti, Kamen, Juan (Anamiti) i. dr. Tudi vsestransko prizadevanje da se temu ljudstvu vcepi pogubna in nevarna evropske nadcivilizacija ni moglo škodovati narodni zavesti!
Siamski ali „Thai-narod“, kakor se sam imenuje, ne zametuje lahkomiselno svojih starodavnih šeg in navad; ne da se zapeljati, da bi opustil svojo mično narodno nošo, katera je pri nas žal že skoraj izginila, da-si narodna noša je in ostane zunanji znak narodne zavesti in značaja. V Siamu še dandanes ženska redi sviloprejke in prede sama nit ter tke raznobarvno svileno in tudi bombaževo obleko za svojce in za sebe. Pri nas je žal vse to postalo drugače. Kje ostala prepevajoča trlica, katero sem slišal še v otroških letih ? Izginila je morda za vselej! Kje je ostala prejka in nje kolovrat, potem tkalka itd.?-— Ali bo naš narod še kedaj doživel tako idilične pojave domačega in prijazno-srečnega življenja, kakor se jih spominjajo le starejši ljudje, tega nam ne more nikdo reči! —
Mnogoštevilne razvaline, ki se najdejo po celi siamski kraljevini, so danes ponajveč zakopane in zarasle z goščavo pragozdov, kjer koraka tu in tam noga tega ali onega, ki si je drznil prodreti v sredino bivališč duhov in demonov. Te razvaline spominjajo današnja pokolenja na pretekle čase; vsakdo, mladenič ali starček, bodisi deklica ali stara mati zre ponosno spominja na te ostanke. Neštete pravljice krožijo o nekdanjih kraljevinah, o vladarjih, junakih, budhinih duhovnikih i. t. d.
Že v prvi dobi, ko sem prišel v Siam, je pričelo življenje ljudstva in narave ugodno vplivati na moje čute. Posebno me je zanimalo spoznati naravne pojave, ki se vidijo ob glavni reki Menam Chao Phraya iz Bangkoka naprej do starodavnega mesta AyndoIhyar
ali Krung Kao (staro mesto), kakor se nazivlje v siamskem jeziku. S tem imenom označuje danes Thai narod svojo prejšnjo prestoiico, kjer je vladalo 34 kraljev iz treh znamenitih dinastij tekom 417 let, namreč od 1343—1765 po Kr. r.
Spominjam se dobro, da šem se vkrcal meseca avgusta 1. 1904 prvikrat na rečni parnik „Menam“ v Banykoku, ki je plul v Aynddhyo. Puhal je nenavadno črni dim proti oblakom, kajti kurjač je razgrnil ognjišče in vrgel na r.j nova polena drv. Močno je delal stroj, ladja je plula hitro po reki navzgor proti severu. Lahko žuboreč je drvela voda v nasprotno stran, namreč v Paknam k izlivu v morje — siamski zaliv —, da zapiše dogodke, doživele^ na svoji daljni poti iz severnega Siama in Lao dežele v večni dnevnik začarane morske nikse „Phaya Nak Suta Sawang“, ki kraljuje že tisočletja v siamskem zalivu, koje strežnice so v siamskih pravljicah imenovane dične in ljubke morske deklice „Pia lom raa“, ter čuvaji strašni somi „Pia cha lom“.
Voda v reki je bila nenavadno kalna, kar ^ je pomenilo, da je nekje v severnih pokrajinah močno deževalo. V lahkem valovju se je zibalo raznovrstno rastlinstvo v večjih ali manjših skupinah, podobno plavajočim otokojn, potojočim proti jugu. Med tem rastlinstvom se je nahajala vodna hvacinta „Phak top Java“ (Eichornia speciosa), ki je kot cvetlica sicer zelo ljubka in krasna, toda v naravi velika škod-ijivka za narodno blagostanje. Zaradi svoje močne plodonosnosti preraste in prekrije v kratkem času večji ali manjši del širokih rek, potoke ali prekope z mirno vodo ter otežkoča v veliki meri promet z ladjami in čolni. Mnogokrat spremeni površino potokov in jezer v celo nepredorno rastlinsko goščavo, ki služi seveda vsakovrstni golazni, žuželkam in drugim neprijetnim gostom za izvrstna in priljubljena bivališča.	(Konsc prihodnjič.)
Izid volitev.
Štetje še ni dovršeno, ker iz nekaterih krajih manjkajo natančni in zanesljivi podatki.
Slovenila.
V	Mariborskem okrožju je bilo oddanih okrog 72.000 glasov. Slov. ljudska stranka jih je dobila nad 24.000, samostojna kmet. 14.500, socialni demokrati nad 19.000, komunist, st. nad 5000, demokrati okrog 4300, narodni socialisti okrog 2300 in Prekmurci okrog 1900. Ljudska stranka dobi tedaj, kolikor je znano, sledeče mandate: Ivan Roškar, Franc Pišek, Josip Klekl, Davorin Kranjc, Vlado Pušenjak, dr. A. Korošec in dr. Jos. Hohnjec; samostojna stranka: Josip Drofenig, Ivan Mermolja, Ivan Urek in dr. Bogumil Vošnjak; socialni demokrati: Etbin Kristan, Josip Kopač, Rudolf Golouh; komunisti: Miha Koren in dr. Lemaž; demokrati: dr. Vek. Kukovec; narodni socialist Ivan Deržič; Prekmurci: J. Kuhar. V ljubljanskem volilnem okrožju je bilo oddanih po dosedanjem štetju okrog 68.000 glasov. Od teh je dobila ljudska stranka približno 27.000; samostojna kmet. stranka okroglo 15.000; socialni demokrati okrog 7000; komunisti nad 11.000; demokrati nad 4500; narodni socialisti okrog 6800. Po teh podatkih bi bili izvoljeni: poslanci ljudske stranke Gostinčar, Nemanič, Brodar, Škulj, Stanovnik in Sušnik; komunisti Marcel Žorga, Val. Mlakar in Vladislav Fabjančič; samostojni J. Kušar, Iv. Majcen, J. Rajar in Iv. Pucelj; demokrati: dr. Gregor Žerjav; socialni demokrati: Etbin Kristan. V Ljubljani so bili izvoljeni: demokrat dr. Tavčar, ljudske stranke dr. Gosar, nar. socialist Deržič, komunist dr. Lemež.
KfvalsNa m SSav@§9lSa»
Podrobne vesti manjkajo. Na deželi so dosegli večino Radičevci in Frankovci. Demokratska stranka in Hrv. zajednica sta izšli precej Šibki iz volilnega boja. Po mestih in trgih so močni komunistični levičarji. V Zagrebu je glasovalo 15.632 volilcev in sicer: za JDS 2726, za komuniste levičarje 3856, za Frankovce 3351, za hrv. zajednico 2892, za Radičevce 1050. Izvoljeni so demokrat dr. Rojc, komunist Miljuš, Frankovec dr. Košutič, zajedničar dr. Šurmin in Stjepan Radič.
SF&Sja*
V	Beogradu so bili izvoljeni: 2 demokrata, 2 radikalca, 2 komunisti. V vseh večjih mestih so zmagali komunisti. Močna je radikalna stranka (po nepopolnih izidih 42) demokratska je rešila 28 mandatov, kmetska 9, komunisti 11.
V»ihroelš?»@.
Končni rezultat: Radikalci 22, demokrati 10, komunisti 3, Bunjevci 4, socialisti 3, seljačka stranka 2 mandata.
. Balmasifa.
Nepopolen izid, vendar prilično zanesljiv: ljudska stranka 4, delavska 3, komunisti, radikalci, demokrati in izvenstrankarji po enega, Glasovalo je samo 55% vpisanih volilcev.
Črna g©ra.
Radikalci 1, demokrati 4, komunisti 4, republikanci 1 mandat.
Macfidenija in Stara Sr&ifa.
Demokrati 7, radikalci 5, komunisti 5, muslimani 1.
Bosna in Stercagovina.
Nepopolen: Muslimani 25 mandatov, radikalci 12, savez težaka 18, demokrati 2, ljudska stranka 3, komunisti 3.
Zanesljiv izid bo mogoče naznaniti šele v prihodnji številki.
Obmejni Slovenci, širite svoje glasilo „MURSKO STRAŽO“!
Politična šola.
O pravi in nepravi politiki.
(Konec.)
Posameznik se udejstvuje v političnem življenju večinoma kot pristaš političnih strank. Če je sam, tedaj ga nikdo ne sliši; ako se pa zbere množica, ki misli enako kakor on, tedaj postane posameznik činitelj katerega morajo na vladi vpoštevati. Vsaka politična stranka ima program, ki določa njeno stališče v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z javnim življenjem. To so predvsem socialna, gospodarska in kulturna vprašanja. Vsak program nosi neko gotovo obeležje: ali je prožet z versko-kulturnimi zahtevami, ali postavlja težišče politične borbe na socialni položaj katerega družabnega razreda, ali pa daje človeškemu duhu in delu kar najširjo svobodo in vidi smoter političnega gibanja v borbi za posamezne, iz prej navedenih celot (kulturno in socialno vprašanje) izločene vrednote gospodarskega značaja. Seveda je težko določiti mejo med temi političnimi strujami, ki niso nič stalnega, marveč se spreminjajo pod pritiskom večno se menjavajočih razmer. Kulturno vprašanje postavljajo v oposredje katoliške stranke,
Danci — vzor malim narodom.
Gori na severu Evrope leži mala državica Danska. Razdrobljena je na več otokov in polotokov. Od ene strani jo obdaja Severno morje, od druge pa Vzhodno morje, dočim na kopnem meji z Nemčijo. Dancev je komaj 21/2 milijona. Dežela je manjša kakor je bila prejšnja Srbija. Po svoji ustavni obliki je Danska kraljevina, vendar pa demokratičnejša, kakor marsikatera evropska republika. Približno pred sto leti je bila Danska ena najbolj siromašnih dežel v Evropi. Danes je na glasu kot bogata, mirna in zadovoljna država, ki je ni mogla svetovna vojna potegniti v svoj vrtinec in ki ima še zdaj popolno gospodarsko sigurnost ter nobenega strahu pred „boljševizmom“. Danci žive po priliki tako, kakor smo mi živeli v starih dobrih časih pred svetovno vojno. Kje je iskati vzroke, da se je ta dežela kljub svoji pritlikavosti povzpela med najuglednejše v Evropi? Kakšen prevrat se je izvršil na Danskem tekom zadnjega stoletja? V naslednjem hočemo pokazati, da sta Dance privedla do sedanjega blagostanja dva činitelja: ljudska naobrazba in zadružno gospodarstvo.
O Dancih je znano, da so po naobrazbi prekosili Angleže, Francoze in Nemci. Analfabetov, t. j. ljudi, ki ne vedo citati in pisati, na Danskem skoraj ni. Šolstvo je vzorno razvito in je največja dika dežele. Posebno so se obnesla ljudska vseučilišča, ki smo o njih že pisali v našem listu. (Glej „Murska Straža“, 30. avg. 1919 št. 20). Vzpodbuda za ljudska vseučilišča je prišla iz ljudstva in je rodila stoteren sad. Ljudska vseučilišča so bila pristopna vsakomur, kdor je hotel vedeti več, kakor so mu nudile ljudske ali strokovne šole. Obiskovali so jih večinoma kmetski sinovi in hčere. Za ljudsko omiko in splošni napredka vneti predavatelji raznih poklicev so seznanjali mlade ljudi z najvažnejšimi problemi človeške vede in umetnosti. Obiskovalci ljudskega vseučilišča so se potem vse življenje odlikovali pred drugimi s svojim umevanjem kulture, napredka in svojo ljubeznijo do čitanja knjig in časopisov. Oni so bili na danski vasi organizatorji in najtrdnejši stebri velikopoteznega zadružnega gibanja, katero se je izcimilo iz prave ljudske omike, in tekom par desetletij prekvasilo celo deželo.
Primerno temu razvoju je bila prikrojena ljudska šola, ki se je v prvi vrsti ozirala na gospodarske težnje Dancev. Višji razredi ljudske šole so na Danskem po priliki tisto, kar pri nas kmetijska šola. Vendar pa gospodarska izobrazba ni enostranska in učitelji mcrajo imeti vedno pred očmi potrebo — splošne naobrazbe. Delo ljudske šole se nadaljuje z nedeljskimi tečaji, izobraževalnimi društvi, predavanji itd. ter s strokovnimi šolami, pri čemur zavzemajo prvo mesto živinorejske šole.
Omeniti moramo, da je Danska dežela malega posestnika. Veleposestev tam ni. Dežela ima kmetski značaj. Drugod je to povod, da cvete v politiki, kulturi in na raznih poljih človeškega dela staro-kopitarstvo, reakcijonarnost in pod. Na Danskem pa je ravno kmet postal nosilec napredka. Nasprotje med mesti in deželo, med peščico industrijskega delavstva in kmetskim ljudstvom je zelo rahlo in daleč od bolezni „boljševizma“, ki se na pr. v Jugoslaviji oprijemlje celo kmeta.
Ravno to, da so voditelji danskega ljudstva skrbeli za ljudsko omiko, za dobre šole, za poučno čtivo, za predavanja in ljudska vseučilišča, namesto da bi poneumjevali kmetsko ljudstvo s strankarstvom in netenjem političnih strasti, je bilo vzrok, daje dežela srečno prestala težko gospodarsko krizo, se temeljito preuredila in krenila v boljšo bodočnost. Ta kriza je bila nekako v osemdesetih letih pretečenega stoletja. Do tistega časa je Danska izvažala žitne pridelke. Toda to ji je malo nosilo in je životarila kakor mnoge druge državice, ki imajo nerazvito poljedelstvo. Podnebje na Danskem ni ugodno, poletja so kratka, bližina velikih morij povzroča pogosta deževja in meglo. Zemlja je slaba, mestoma močvirna. V osemdesetih letih so bile v Ameriki za-
kakor je pri nas Slov. ljudska stranka. Zahtevajo, da se pri upravi države določi razmerje med cerkvo in državo in da se vpošteva v javnem življenju tudi verski moment. Izrazit socialni značaj ima socialna demokracija, ki hoče preurediti človeško družbo na podlagi razrednih razlik, osredotočenih krog istega središča: čldveško delo in kapital. Najbolj splošne so pa liberalne stranke, ki temelje na svobodnem razvoju človeškega mišljenja in dela. Velikanski napredek na vseh poljih človeškega dela je povzročil, da so bile pritegnjene k političnemu gibanju najširje ljudske plasti, vsled česar so se tri glavne struje razcepile in je nastalo mnogo novih strank, ki se st ne dajo z lahkoto spraviti pod staro merilo. O tem razmotrivati bi bilo preobširno. Vendar opažamo, da se tam, kjer je ljudstvo kar največ mogoče razvilo svoje kulturne in gospodarske moči, opaža stapljanje strank in strančic, pri čemur se ne stavijo več v kulturno-verske potrebe kakor na pr. v Ameriki. Politika postane borba za izključno gmotne vrednote, dočim se skrb za kulturno-verske zadeve prepušča suverenosti raznih verskih družb. Kjer dominira kapital, tam se po možnosti potiskujejo na stran tudi socialna vprašanja in odločilno moč dobi liberalizem. Jasno je, da slednji ne more dolgo vzdržati teže, ki se je zvalila na nj in da mora prej
poredoma dobre žetve in na evropskem žitnem trgu je to povzročilo pravo zmešnjavo. Ameriško žito je bilo mnogo cenejše kakor domače. Nekatere države so rešile svojega kmeta z zaščitno carino, Danska pa je začela s temeljito preosnovo domačega kmetijstva. Opustila je pridelovanje žita in se oprijela umne živinoreje. Nizke cene ameriškega žita je izkoristila za povzdigo govedoreje. V nedolgem času si je priborila prvo mesto na londonskem trgu. Prej izvozna dežela za žito, je sedaj žito uvažala. Leta 1900 je iznašal uvoz koruze 4‘02 milijona meterskih stotov v vrednosti 32-7 milijonov danskih kron. Tam, kjer je kmet s težavo oral svojo zemljo, so se v zadnjih desetletjih pasle črede živine. Najboljša zemlja je sicer ostala za pridelovanje žita, a pridelek ni zadostoval za domačo potrebo. Kruh danskega kmeta je rastel v tujih deželah, za to so pa uživali dansko surovo maslo celo v Vzhodni Aziji.
Mogoče bi se ta prevrat v danskem kmetijstvu ne obnesel v popolno kmetovo korist, ako^ ne bi imel danski kmet toliko razumevanja za zadružništvo. Dokler se niso zadruge razpredle po vsej deželi, se je danskemu živinorejcu godila škoda kakor poprej kot poljedelcu. Zasebni nakupovalci so plačevali za kg. mesa 34—36 orov, prodajali so pa na angleških tržiščih po 54—58 orov. Ko so se živinorejci strnili v močnih zadrugah, je ostal ves dobiček organiziranemu malemu živinorejcu.
L. 1882. je nastala prva mlekarska zadruga, a 1. 1900 je štela Danska 1025 mlekarskih zadrug s
162.000	članov. Posebni zadružni nadzorniki skrbe, da se živina redi po določenem sistemu, da se pravilno hrani in doji; od časa do časa preizkusijo mleko pri zadružnikih in dajejo nasvete za izboljšanje. Povprečno mora dati vsaka krava 3500—4000 kg mleka na leto; pogosto dajejo tudi 5000—6000 kg. Cena mleka se določa po odstotku masti in se zaračunava vsak mesec. Dočim je iznašal izvoz surov, masla 1. 1875 še 74'97 milijonov funtov, se je s pomočjo zadružnega mlekarstva povzpel 1. 1898 na 154-79 milijonov funtov. Dansko surovo maslo izvažajo v London, v Pariz, v Nemčijo, celo v Vzhodno Azijo. Izvoz oskrbujejo večinoma domača paroplovna podjetja. Cene danskega surov, masla so najvišje, ker je kakovost najboljša. Kako daleč je razširjeno zadružništvo, spričuje dejstvo, da so leta 1900 dajali v mlekarne mleko od 900.000 krav, a vseh krav-dojnic je bilo v deželi 1,110.000.
Ker se mleko ne predeluje doma, so ženske roke proste in se lažje posvečajo umni perotnino-reji. Tudi na tem polju so se krasno obnesle zadruge. L. 1900 so štele 25.000 članov s prometom 2-8 milijonov danskih kron. Jajca izvažajo daleč na tuje in slove po svoji izvrstni kakovosti.
Danska je na prvem mestu pri zadrugah za klanje živine. L. 1899 je imela 26 velikih zadrug s
62.000	članov. Zlasti goje svinje, pri čemur uporabljajo odpadke mlekarn pri izdelovanju surov, masla. Osoljeno meso izvažajo v Anglijo.
Te številke so starejšega izvora. Medtem se je zadružništvo na Danskem še bolj okrepilo. Danes ima Danska 6000 raznih zadrug, a samo 2,775.000 prebivalcev. Število mlekarskih zadrug se je povzpelo na 1300 in izvoz sur. masla cenijo letno na 223 milijonov danskih kron (1 danska krona j= 1-35 a.—o. predvojne velj.)
Ta članek nismo pisali zgolj z gospodarskega vidika. Pred očmi nam je bil kulturni napredek, brez katerega bi bil nemogoč procvit danskega kmetijstva. Danci so nam vzor, kaj lahko doseže mali narod, ako razume svojo nalogo.
Dobro šolstvo'daje podlago za uspešno izobraževalno delo. Ljudska omika tvori temelj gospodarskega razvoja. Gospodarsko blagostanje je najboljše jamstvo za narodno svobodo.
Tudi mi Slovenci lahko marsikaj povzamemo iz življenja Dancev. Mi se moramo na vzgledih drugih narodov učiti, kako se živi in uspešno dela v svobodi! Dozdaj še nismo pokazali, da bi nas svoboda učila in vzgojevala. Ozrimo se na Dance, Čehe in druge male narode ter storimo največ, kar nam je v danih razmerah mogoče.
ali slej odpovedati; zato je v liberalnih državah prav tako malo jamstva za pravičnost in red, kakor v onih, kjer prevladuje izrazita versko-kulturna ali izrazita socialistična tendenca. Najti merilo za pravo in nepravo politiko je tedaj zelo težko, ker se stranke pogosto presnavljajo v svojih programih in skušajo prilagoditi nestalnim razmeram. Kar je danes primerno in koristno, je lahko Jutri nepripravno in škodljivo; zlasti še to velja za našo revolucionarno dobo, ki je temeljito pretresla temelje človeške družbe. Politika se mora ravnati po znamenjih časa in kdor teh ne razume, drvi neizprosno v prepad. Kljub tej nestanovitnosti pa jo moramo prejkoslej smatrati za potrebo človeške družbe, toda izpustiti ne smemo izpred oči, da človek živi in izgine, družba pa ostane. Misliti moramo na bodočnost. Ravno ozir na bodočnost nam narekuje dolžnost, da po svojih močeh služimo zgolj pravičnim in pozitivnim smotrom. Zgodovina nas uči, da se skozi spromenljivo, nikdar stalno reko življenja vendarle vleče nepomična zlata nit, ki kaže, da dobro ni bilo storjeno zastonj in da se z vsakim dobrim činom vloži nov kamen v nedozidani, od prvih mislecev, pesnikov in politikov zasnovani Hram človeštva.
Hala mala.
Razmejitvena komisija. Mariborska „Straža“ prinaša stvarno kritiko o državni meji med Košenjakom in Sv. Lovrencem ter pravi na račun razmejitvene komisije: „Pri določitvi meje je niso vodili očividni gospodarski interesi in potrebe prebivalstva,—marveč le politično-nacionalne avstrijske aspiracije . . . Ravno tako nam je nedoumljivo, da zastopniki entente režejo kose naše zemlje in ž njimi povečujejo teritorij bodoče velike Nemčije, menda v ¿zahvalo za to, da so Nemci štiri leta vpili iz vsega grla „Gott strafe England!“, Slovence pa preganjali in zapirali kot ententofile. In če so že gospodje velikodušno pozabili in odpustili vse, kar je nemštvo zagrešilo nad človeštvom, bi pa vsaj to pričakovali, da bodo enako objektivno postopali z nami, kakor ž njimi, ne pa ca ž njimi postopajo kot s prijatelji, z nami pa kot sovražniki. Pri vsakem kosu zemlje, ki se nam odtrga, se Nemci zlovoljno posmehujejo: „wieder ein Ruck weiter“, zopet en sunek dalje — proti Mariboru. To so malenkosti, ki niso malenkosti; dan velike revanže, ki ga snuje nemštvo, bo strašno razkrinkal naivnost in kratkovidnost tistih, ki sedaj na naš račun pojačujejo nemštvo.
Mura — stalna meja. Kakor je splošno znano, določa mirovna pogodba reko Muro kot državno mejo na črti od Spilja do- bivše ogrske meje. Nemška delegacija pri razmejitveni komisiji pa je zahtevala, da se mora meja potisniti preko Mure globoko v Slov. gorice. Dasiravno je bilo zastopnikom velesil dobro znano, da nimajo pravice posegati tako daleč, so šli Avstrijcem na roko in predložili zadevo vrhov, zavezniškemu svetu v Parizu. Kakor smo že zadnjič objavil, je odgovor, ki je prispel iz Pariza, za nas ugoden, ker potrjuje mirovno pogodbo. Dotični odlok ponovno določa, da se take izpremeinbe lahko izvrše samo tedaj, če privolita v to obe iutere-sirani državi, t. j. Jugoslavija in Avstrija. V Parizu se zavedajo, da bi ugoditev nemškim zahtevam zelo zrahljala mirovno pogodbo in načela, na katerih sloni. Mirovna pogodba bi postala igračka samovolje in trenutne moči. Nemški načrti glede razmejitve ob Muri so tedaj sramotno propadli.
Gospodarski pomen Apačke kotline. Zadnja „Deutsche Grenzwacht“ prinaša gospodarsko statistiko za Apačko kotlino, katero Nemci snubijo za Avstrijo. L. 1918 so pridelali okoli 20.000 meterskih stotov žita, torej preko 200 vagonov. Še bolj pa je razvita živinoreja. Zadnja leta pred vojno se je izvažalo približno 6000 glav goveje živine na leto. Grajščina Freudenau je oddajala do prevrata dnevno 300 1. rnleka. Letni izvoz svinj se ceni na 12.000 kosov, odteh preko 200 plemenskih svinj.
Tedenske novice.
Drugi praznik narodnega ujedinjenja smo slavili letos v znamenju volitev. Upajmo, da bo prihodnji 1. december našel Jugoslavijo krepko na znotraj in na zunaj.
Volitve so potekle povsod mirno in dostojno. Udeležba je bila v nekaterih krajih precej slaba, k čemur je pripomogla nepravilna razdelitev volišč. Nemški listi so že pred volitvami napovedali velike izgrede v Sloveniji in na Hrvaškem. Pobožna želja se jim ni izpolnila. Prve volitve v Jugoslaviji so sicer pokazale nenavadno razcepljenost, do protidržavnih demonstracij pa ni prišlo nikjer. V tem oziru so volitve v Italiji mnogo bolj vroče, a nikdo iz tega ne sklepa, da so Italijani na pr. za Jugoslavijo ali za Avstrijo. Le Nemci hočejo vsako vodo napeljati na svoj mlin.
Koliko poslancev bo štela ustavotvorna
skupščina. Srbija z Macedonijo in Staro Srbijo je izvolila 158, Hrvaška in Slavonija 93, Črna gora 10, Dalmacija 11, Slovenija 40, Bosna in Hercegovina 63, Vojvodina 44; skupaj tedaj 419 poslancev.
Narodno predstavništvo je razpuščeno. Isto-tako so razpuščene pokrajinski sa bori oz. deželni zbori.
Vlada bo odstopila okrog 15. decembra. Kakor znano, se konstituanta sestane 12. decembra. Domneva se, da bodo bodočo vlado tvorili demokrati, radikalci, agrarne stranke in muslimani. Na ta način bi bila opozicija premagana in sprejeta ustava.
Radič izpuščen na svobodo. Regent je podpisal ukaz o obširni amnestiji, ki vsebuje tudi mnogo političnih obsodb. Na podlagi tega ukaza je bil izpuščen na svobodo znani voditelj hrv. Seljačke stranke Stjepan Radič. Ko je predsednik sodišča naznanil Radiču pomilostitev, je ta vskliknil: „Živel regent Aleksander“ in takoj odšel na volišče glasovat.
Radič vedno isti. Ko je Radič šel ir zapora, je vzkliknil „Živel regent Aleksander“. Vsled regentove pomilostitve je namreč prišel na svobodo. — Ko pa je oddal svoj glas na volišču, je vzkliknil „Živela republika“. Ni več mislil na svobodo, temveč na svojo stranko. Kako bi pač izgledala republika, kjer bi bil tak vetrenjak za predsednika!
Za odpravo stanovanjske bede. Po velikih mestih vladajo obupne stanovanjske razmere. Kljub temu, da so ljudje natlačeni kakor čebele v panju, je vendar mnogo rodbin brez strehe. V Veliki Pragi imajo na pr. okrog 3000 rodbinskih stanovanj premalo, dasiravno je vsaka klet obstanovana. Ganljiv je vzgled, ki so ga dali za odpravo stanovanjske bede češki dijaki. Vlada je naklonila več kot milijon kron za dijaška stanovanja. Toda dijaki vedo, da ta
znesek nič ne zaleže, če prepuste vse tujim rokam. Zato so se sami oprijeli dela. Zidajo, vozijo opeko, žagajo les za barake. Vsakdo, ki hoče stanovati v teh stanovanjih, je dolžan 70 ur delati. Nekateri pa bodo delali tudi 200 ur, dasiravno ne bodo stanovali v novih stavbah. Srednješolci iz Ml- Boleslave so prišli s svojimi profesorji k proslavi 250 letnice znamenitega vzgojitelja Komenskega v Prago. Da dostojno proslave spomin velikega moža, so' šli dva dni na delo, stavit dijaških stanovanj. Mi navajamo te vesti iz Prage kot vzgled, koliko zmisla ima češka mladina na delo in za samopomoč. Tudi pri nas bi morali mladi ljudje pokazati več ljubezni do dela.
Kaj je z bivšim črnogorskim kraljem? Črne gore je bila neka posebnost med evropskimi državami in kralj Nikita posebnost med vladarji. Ker je Nikita zvit lisjak in je igral v vojnem času prav čudno vlogo, so mu Črnogorci odrekli zaupanje ter se ujedinili z Jugoslavijo. Vse do zadnjega časa je odstavljeni kralj rovaril proti Jugoslaviji in Srbom, po rapallski pogodbi so mu pa Italijani odpovedali zavezništvo. Sedaj se je obrnil na svoje angleške prijatelje in tako so ravno te dni razpravljali v angleškem parlamentu o črnogorskem vprašanju. Ministrski predsednik Lloyd George se je moral razgovarj-ati radi svoje politike in je povdaril, da ne more Črnogorcem nikdo braniti, ako hočejo biti v Jugoslaviji.
Nemiri v Angliji. Kjub temu, da so se Angleži izrekli za polovično samoupravo Irske, so vendar Irci živahneje kot kedaj naprej na delu za irsko svo-svobodo. Te dni so takozvani sinfainovci zanetili na 30 mestih v velikih skladiščih bombaža ter v liverpoolski luki požar, ki jo povzročil velikansko škodo. Radi tega je bilo v Londonu aretiranih mnogo irskih ustašev.
Grški kralj Konstantin se vrne na Grško. Baje so tudi velesile privolile v kraljevo vrnitev.
Proti d’ Annunzio sta se po nekaterih vesteh sporazumeli naša in italijanska vlada.
List „Prekmurje“, ki izhaja v Veliki Kaniži, je radi protidržavne pisave pri nas prepovedan.
Domaže vesti.
Gornja Radgona. Opozarjamo še enkrat na Miklavžev večer, ki se vrši v nedeljo dne
5.	decembra ob 4. uri popoldne v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni. Spored je sledeči:
1.	Ptičji kralj, (igrajo otroci šentpeterske šole).
2.	Začarano pismo. (Igra „Bralno društvo“).
3.	Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje. Nastopijo še otroški pevski zbor, pevski zbor „Bralnega društva“ in tamburaški zbor. Darila se sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne v Posojilnici. Vstopnina: Sedeži I. vrste 20 K, II. vrste 15 K, III. vrste 10 K. Otroci v spremstvu starišev plačajo polovico, Ker je čisti dobiček namenjen ubogim šolarjem, se predplačila in darila hvaležno sprejemajo.
Gornja Radgona. Volitve so se izvršile brez incidentov, dasiravno so skušali prijatelji politične surovosti napraviti iz volitev „fašensko“ komedijo. V Gornji Radgoni je bil izid sledeči: Volilnih upravičencev 529. Oddanih za SLS 148, NSS 12, JDS 69, JSDS 19, SKS 125, VPS 2, KSJ 6. V Orehovcu: za SLS 60, NSS 2, JDS 4, JSDS 24, SKS 170, KSJ 3. Državni praznik smo praznovali precej skromno. Državni uradi so izobesili trobojnice. V cerkvi se je vršila služba božja. — Tukajšnja glavna tobačna zaloga je vendarle dobila tobak. Med vožnjo iz Maribora je izginila iz voza 1 vreča tobaka za pipo.
Ljutomer. Končni izid volitev v ljutomerskem okrajnem glavarstvu je podal naslednje številke: Slov. ljudska stranka 2328, Narodno-socijal. stranka 67; Jugoslov. dem. stranka 282; Jugoslov. social, dem. stranka 314; Sam. kmetijska stranka 1653; Virstvena prekmurska stranka 16; Komunistična stranka Jugoslavije 1989 glasov.
Apače. K naši notici v zadnji številki smo prejeli od finančne straže v Gornjem Cmureku opazko, da so bili voli ukradeni posestniku Deutscherju v Lokavcjh in ne Baumanu. Tihotapska tolpa jih je spravila čez Drobtince in Konjišče k Muri, odtam pa s čolnom v Cmurek. Te občine so se takrat nahajale v takozvanem nevtralnem pasu, zato so se tihotapci lahko izognili jugoslov. stražam.
Murska Sobota. V pondeljek smo prejeli z M. Sobote poročilo o izidu volitev v Prekmurju in sicer so dobile: Slov. ljudska stranka 5635; Narodno-social. stranka 125; Jugoslov. dem. stranka 179; Jugoslov. social, dem. str. 989; Samostojna kmet. stranka 155; Virstvena prekmurska stranka 1497; Komunist, stranka za Jugoslavijo 108 glasov. Udeležba je bila
razmeroma slaba. Volilo je 8960 upravičencev. Volitve so se vršile mirno, brez incidentov.
Nemško maščevanje. Dne 29. novembra pop. so avstr, orožniki v Žetincih pri Radgoni aretirali slovenskega kmetskega fanta Vinkoviča, ker se je baje udeležil na jugoslov. strani boja za Radgono, ko so februarja 1. 1. nemške tolpe napadle jugoslov. posatko. Vinkoviča so še tisti dan spravili v Gradec. Poživljamo naše oblasti, da takoj zapro v Gornji Radgoni in okolici bivajoče jugoslov. pripadnike, ki so se takrat skupaj z nemškimi banditi borili proti regularni jugoslov. vojski. Imena teh so dovolj znana.
Gospodarstvo.
Državna trošarina. S 1. decembrom so stopile v veljavo izpremembe glede trošarine. Od predmetov, ki zanimajo širje sloje prebivalstva, omenjamo:
1. Olje vseh vrst je sedaj prosto trošarine. (Kmetski strah pred obdavčenjem bučnega olja je tedaj brez podlage). 2. Žarnice (elektr. svetilke) so do 10 normalnih sveč proste (doslej 5 din. v zlatu), nad 10 do 32 norm. sveč iznaša trošarina 5 din. v srebru (doslej 5 din. v zlatu); nad 32 norm. sveč za vsako normalno svečo 0-30 din. v srebru. 3. Mestna razsvetljava, tudi električna ali plinova, je sedaj prosta.
4.	Mineralne vode naravne in umetne plačajo za liter 0-20 v din. srebru. Pri ostalih trošarinskih predmetih se zaračuna še enkrat toliko v srebru. Za kmetsko ljudstvo je važna odločitev glede žgalnih priprav. Ako kotel nima nad 80 litrov prostornine, se dnevna proizvodna zmožnost računi s 6 napolnitvami (doslej s sedmimih) pri kotlih nad 80 1. prostornine pa s petimi (doslej s šestimi). Izpremenile so se tudi nekatere določbe glede proizvodnje piva.
Začasni zakon o proračunu državnih raz-hodkov in dohodkov za leto 1920/1921 s finančnim zakonom za isto leto je izšel v slovenski izdaji v 136. številki „Uradnega lista“ deželne vlade za Slovenijo. Opozarjamo nanj vse, ki se zanimajo za državne finance. Važni so členi 127 a—n glede davka na poslovni promet, členi 136—138 glede davčnega poslovanja v Prekmurju, zlasti glede uvedbe dohodarine in državne doklade na dohodarino. Člen 145 izpremenja določila glede davčne odmere v Sloveniji, Istri in Dalmaciji. Na mesto dosedanjega vojnega pribitka in deželnih doklad se je uvedel enotni državni pribitek na zemljarino s 150°/0 (trikratno zvišanje zemljiškega davka). Člen 146 urejuje občno pridobnino, ki se za letošnje leto zviša štirikratno. Minimum osebnega davka se je od 1600 K premaknil na 3200 K. Člen 155 določa, da se vse stalne, lestvične in odstotne pristojbine, s 1. decembrom 1920 povišajo za 100%. Sodne pristojbine se za Slovenijo in Dalmacijo povišajo za 400%. Členi 160 do 169 obravnavajo državno trošarino, členi 170 do 184 na carino. Posebej omenjamo nov davek, tzv. invalidski davek, ki se odmerja na neposredni davek. Kdor plačuje 80 K neposrednjega davka, se mu navrže 8 K invalidskega in tako naprej: od 200 K 24 K, od 400 K 48 K, od 800 K 96 K, od 1200 K 148 K, od 2000 K 248 K itd.
Trgovina z Madžarsko. Naša vlada je dovolila izvoz poljedelskih pridelkov preko Subotice. Iz Jugoslavije se smejo uvažati pšenica, koruza, žito, konji, ovca in goveja živina, iz Madžarske pa se bodo izvašali tepihi in ovčja volna.
Invalidski davek se ne bo pobiral od onih hranilnih vlog, naloženih pri denarnih zavodih, katerih letne obresti ne presezajo 20 dinarjev ali 80 K.
Nemška Avstrija in naša moka. V smislu pogodbe z Avstrijo je izvoz določen na 3.750,000.000 jugoslov. kron, kar odgovarja z ozirom na današnje razmerje avstr, krone napram naši kroni približno že 13 milijardam. Izvoz oskrbuje družba „Österreichische Einfuhr Getreide Gesellschaft“ in sicer večjidel s šleperji do Donavi, deloma pa tudi čez Maribor, kjer obstoja posebna obmejna podružnica se družbe. Nemška Avstrija plačuje pri nas moko po 15 K naše valute, torej 60 K avstr, valute, k temu pride carina 3.30 K za 1 kg, s stroški pravoza itd. vred stane Nemške Avstrijo 1 kg naše moke 80 K, a prodajajo jo uradnikom po 24 K, razliko mora plačati država.
Vrednost denarja. Na Dunaju so notirali dne
29.	novembra dinarji 1445—1475. Na zagrebški borzi je bil sledeč položaj: dolarji 136—136-50, avstr, krone 29—31, carski rublji 85—90, 20 kron v zlatu 460 do 465, francoski franki 835—850, napoleondor 460 do 465, nemške marke 198—200, leji 195—205, ital. lire 500—503, turška lira v zlatu 485—490, čehoslov. krone 0—165.
Premog in žito. V Ameriki stane sto kilogramov žita 16 dolarjev, dočim se je premog j»-dražil na 22 in pol dolarja. Najemniki iz Jowe so sklenili porabiti žito kot kurivo, ker pride ceneje. Žito ima približno isto ogrevno moč kakor premog.
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elza fluid 1 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K.
Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elsatrg št. 326 Hrvatska. Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Versandstelle Epl 326. Wien I., Nibelungengasse 2. B.
Razne vesti.
Vihar v Italiji. V Palermo je radi močnega ciklona del mesta pod vodo. V Bagheri, Misilmeri in drugih krajih se je udrlo več hiš. V Misilmeri so do-sedaj izkopali 16 mrličev.
Bivši cesar Karel v denarnih stiskah. Bivši cesar Karel se je obrnil na avstrijsko vlado s prošnjo, da mu izplača odškodnino za zaplenjena posestva. Če bi dobil primerno odškodnino, bi takoj prenehala propaganda za njegovo vrnitev na prestol. Baje se bo obrnil z enako prošnjo tudi na Čehoslovaško in Jugoslavijo. Bivši cesar ima prazne žepe. Za tako odličnega gospoda, ki je nekoč imel pravico razpolagati z življenjem in premoženjem 48 milijonov ljudi in jih je res podil na bojišča ter v gospodarsko
bedo, je to siten položaj. Vprašanje je, ali bo katera vlada ustregla ekscesarjevi želji. Jugoslavija ima brez dvoma mnogo nujnejše izdatke, kot pa deliti miloščino propadlim cesarjem.
Ko človek postane zver. V Molu v južni Italiji se je vrnil iz ječe neki Carmino Coccia, kjer je odsedel več let zaradi umora. Prišedši domov je vrgel svojega očeta skozi okna in ko je videl, da je mrtev, pil njegovo kri. Potem pa je pobegnil.
Orjak med sodi. Naše ^vinogradnike bo zanimalo, da se v Mikolovu na Čehoslovaškem nahaja sod, ki je menda naj večji na svetu. Drži 1785 vedrov vina. Izgotovljen je bil leta 1843. Oklepa ga 25 železnih obročev, katerih vsak tehta 700 kilogramov. Drugi za njim je v Heidelbergu, ki drži 1588 vedrov
Tnrška zverinstva. V Isniku v Mali Aziji je umoril zloglasni vodja razbojniških turških čet Jemal beg okrog 500 kristjanov brez razlike spola in starosti. Grške čete so prispele prepozno. Angleški častnik, ki je preiskoval to zadevo, je našel v^ neki votlini razmrcvarjena, telesa. Nekaterim so odžagali noge in roke, druge pa pekli na ognju in jih nato sesekali na drobne kosce. Uničena je bila tudi prastara „ cerkev, o kateri pravijo, da je nastarejša v turškem cesarstvu. Postavljena je bila 1. 332 v spomin na cerkveni zbor, ki se je vršil tam sedem let pred tem.
Lov na podgane je odredil guverner v Topeki. En teden je bil določen za ta boj proti podganam, ki uničijo v Kausasu na leto za 30 milijonov dolarjev živii in povrh tega pomenilo nevarnost za javno zdravje.

iOifOeilBBl SOllil
m PiMilRHLiBEilO POLJE ¡I »’Eli BOK! OJ OJ.
S BOBI mil
ima v zalogi po naj nižjih dnevnih cenah razno manufakturrio blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, špecerijo kakor kavo, riž, čaj, sladkor, papriko, milo, sodo itd. — Vseh vrst moko, zdrob, otrobe.	|
® Kupuje pšenico in vse poljske pridelke po najvišjih cenah.	Posreduje pri nakupu večjih strojev in obrtniških potrebščin.	*
| Velika zaloga poljedeljskih strojev in vinskih sodov vseh velikosti.	:::::::::::::::::::: Zaloga tesanega lesa in desk vseh vrst. ::::::::::::::::::::	|
!^adry gi pssl&sie' sam® s
Glavna trgovina in pisarna v lastni hiši v Gornji Radgoni. Podružnice: Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Dolnja
Dosedanji oromeS: 346.009.000 K.	Rezerva: 500.000 K.	.................................... Lendava, C&fikova. ................................. Q

Prodaš
se posastv© obstoječe iz vinograda, njiv in sadunosnika z gospodarskim poslopjem. Posestvo meri nad tri orale in se nahaja ob lepi cesti. Janez Konjiček v Rožičkem vrhu štev. 29. pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
iiii, podgane, stenice, ščurki
in vsa golazan mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10-—, za podgane in miši K 10’—, za ščurke K 20’—, posebna močna tinktura za stenice K 12'—, uničevalec moljev K 10-— prašek za uši v obleki in perilu K 10-—, in K 20-—, proti mravljam k 10’—, proti uši pri perutnini K 10'—, prašek proti mrčesom K !0-— in K 20-—, mazilo proti ušem pri ljudeh K5‘— in K 10-—, mazilo za uši pri živini K 6-— in K 10'—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcevrastiin) K10’—, mazilo proti garjam K 12-—. Pošilja po povzetju zavod za eksport. M. iuaker, Zagreb, 45, Vetrinjska utica 3.
nmm IVAN HAJNY, mRieOR
TOTHU
SiekssfssliFSva cesta 45 (nasgiPssM
glav. k©a©slv®8’ii&
priporoča cenjenim posestrikom svojo veliko zalogo samo
pnrovriftitih po3J@d@li$Stih strelec
kot: vitle, mlatilnice za ročni pogon, na vitel, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, slamoreznice, izvrstne sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarjd večje in tudi manjše, kakor slika kaše, reporeznice, univerzalne pluge, gnojnične črpalke, izvrstne pocinkane brzoparilnike v velikosti 50 do 160 1, železne kotle, bakrene kotle za žganje kuhati in stalne ter prevažajoče motorje. Priporočam tudi izvrstne mlečne centrifuge ali separatorje. Oskrbim slamorezne nože ter popravila vsakovrstnih strojev. Postrežba točna in solidna. Na pismena vprašanja dajem rade-volje odgovor.
HASTIN
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastir.a, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga iahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkozy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 50-— s poštnino.
GHHJE
srbešico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 15’— v lekarni TRHK©2Y v MuteO|0Ha.

fesii Stražo
e®ao®®0O0o®®ee®ei5®©®8e®©o«o®oee®©oc5®eeeo®o©e®®®0esQseso®®®©(Bf
If
Croatia
66	sa-
drtsga w Zagreta
ustanovljena leta 1834.
Podružnica sa Si@¥e§iil® ¥ Lfublfani, Stari trg 11»
7	tl IG” Življenske rente, deto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe
^civcu UJV.. in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gornji Radgoni ie gospod Zdravk© Vrtiš, Spodnji ©ris štev. 7.
®eo«e®é®©d««8©©««é§8e®«e©®e©®e«c®e®®®e®o«e«©e©®®®®©®®®«d@©®®e
g TISKARNA PANONIJA S
lil	F. JSRES8Š tli ?©VAR8Š3 KOMAftfDETm DRUŽBA
8 gornja	um
©
P. k. fuginjisklm, eblesssikBr.v, drlavtiim En aasebesira •ursel©«??, lel&fcis» vsdstoom, tpg©weesR, «Srullvom vifuci»o namnJefflOt cin imamo v zalogi veliko množino va®k©vpsSnš!s pisarniških .in šolskih potrebščin, knjig snsnstvane, nabašite in leposlovne vsebine, «SavociJonaiiJ itd. kakor tudi, da prevse» «demo v tisk Sr» vsas«© vse, v ©snerejssš® stroka spadajoča dala kakor: lepake, letake, kuverte s firmo, pisemski papir itd. Predaja na drobno in as debelo. Sesnemi in cene našiti zaleg vstkder 6»9»e«9«t«*#9 na razpolago ®se®cee*e®®e®
® KNJIGOVEZNICA, KNJIGARNA, TRQSWiSI#» S g PAPIRJEM m PISARNIŠKIH! PTRgBŠČSMaMS S	MA DROBNO IN 0EBES.O	ft
g POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
mdr»
i o.
sprejme in jih obrestuja po najvišji i Cafe R«o9 Iw	obrestni meri. Obresti se pripisujejo
koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzetnskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovar.je prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.\v.v.\
111 «a na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in !*r «H Ji i !l <£s v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prpšnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
iiJ^SIClUd feil*© f,°^VSMk P°^jek, torek, četrtek ¡n petek od 8. do 12. ure dop. Ako pride na ta dan
praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. Poiasnila posli izvršujejo vsak delavnil od 8. do 12. ure dop!
Uradni prostori so v Eastni Hiii, ©Savna cesta štev. 14, zraven kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.