N0V0TEM1 i m\ GRADBENI MATERIAL PO PROIZVODNIH CENAH v Novem mestu, Ljubljanska cesta 26, tel.: 068/21 -434 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST iu IU O DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * S DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLTNJSKI LIST I NARODNI DEMOKRATI Naredimo Slovenijo zopet slovensko Do konca tedna se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s padavinami. RIBNIŠKI GALLUS NAVDUŠIL V CELOVCU RIBNICA — V okviru jesenskih serenad, kijih pripravlja glasbena mladina iz Slovenije, je oktet ribniškega Gallusa gostoval v Celovcu in prijetno navdušil tamkajšnje občinstvo. Tudi kritiki so več kot pozitivno ocenili nastop v Celovcu, ki je bil tudi odskočna deska za povabila na številna jesenska gostovanja doma in v tujini. Oktet goji skorajda vse zvrsti glasbe, na nastopih pa se največkrat predstavlja z ljudskimi pesmimi. MOST ČEZ SAVO PREVEČ »DIHA«? SEVNICA — Sevniški most preko Save je potreben popravila, predvsem na delu, kjer se spaja s cestiščem na levem bregu Save. To občutijo malo bolj občutljivi vozniki motornih vozil, kot da so zapeljali v manjšo jamo na cesti. S sevniške občine so upravljalcu ceste, novomeškim cestaijem, že poslali dopis, naj skupaj z Republiško upravo za ceste prouči način sanacije diletacije na mostu in ustrezno ukrepa. Večer naše najboljše pianistke V Novem mestu koncertirala Dubravka Tomšič-________Srebotnjak_________ NOVO MESTO — Novomeš-čaitom se priložnost, da prisluhnejo vrhunskemu umetniku, ne ponuja prav pogosto. Takšen dogodek pa so iahko doživeli minuli ponedeljek zvečer v Domu kulture, kjer je koncertirala ena najboljših pianistk ta čas v svetu, Dubravka Tomšič-Srebotnjak iz Ljubljane. Pianistka je izvedla program, sestavljen iz dveh delov. Prvi je obsegal štiri sonate D. Scarlattija, Mozartovo Fantazijo v,c molu in štiri Brahmsove klavirske skladbe, v drugem delu pa Debussyjevo Pour le piano in dva Chopinova Sckerza. Z izvajanjem različnih skladb in del različnih avtorjev je še enkrat potrdila svoje vrhunsko mojstrstvo. Ta slavnostni koncert, kot so imenovali ponedeljkov klavirski večer, je bil načrtovan že 19. maja, dan pred otvoritvijo 2. Bienala slovenske grafike Otočec 92, sicer kot uvodna prireditev te likovne manifestacije v Novem mestu. Koncert pa je odpadel ker klavir ni vzdržal premikanja in je med pripravo za pianistkino vajo klecnil Z nastopom Dubravke Tomšič-Srebotnjak se je program 2. Bienala slovenske grafike Otočec torej zares končal Temu dogodku pa je bilo priča kar precej (preveč!) nezasedenih stolov v dvorani in na balkonu. Prodali so namreč le 189 vstopnic. -an BREŽIŠKI PEVCI V ŽELEZNI KAPLI ŽELEZNA KAPLA — Pevski zbori brežiškega Prosvetnega društva bratov Milavcev so v soboto gostovali v Železni Kapli v sosednji Avstriji. Udeležili so se jubilejnega, 20. srečanja moških, ženskih in mešanih zborov iz matične domovine in zamejstva. Na srečanju pobratenih zborov so se jim pridružili tudi domači pevci ter zbori iz Trsta in Stražišča pri Kranju. Zmaga pride vedno šele na koncu! Jelko Kacin, kandidat Slovenske demokratske stranke za predsednika Slovenije, optimističen na zboru črnomaljskih Demokratov na Vinici — Knjige ne bo pisal VINICA — Jelku Kacinu na eni od prvih predstavitev, odkar gaje vodstvo stranke izbralo za predsedniškega kandidata, v soboto zvečer na Vinici ni bilo težko, saj je prišel v glavnem med svoje, prepričevat prepričane, a so mu zbrani Belokranjci kljub temu na oder poslali toliko listkov z zanimivimi vprašanji, da na vse ni utegnil odgovoriti. Kar lep kupček jih je ob koncu prireditve še ostalo v rokah moderatorke Petre Držaj. Neizrečeno pa je ostalo tudi vprašanje, ali je novopečenemu predsedniškemu kandidatu le uspelo prepričati drugo slavno gostjo večera, nekdanjo smučarsko reprezentantko Katjušo Pušnik. Taje na začetku odkrito povedala, da seje že odločila, za katero stranko bo volila, in priznala, da to ni Demokratska. Jelko Kacin je razložil strankin volilni slogan »razlika je očitna«, ki temelji na izhodiščih, s katerimi bi se morali strinjati vsi Slovenci, ta pa so v prvi vrsti mir, gospodarski razvoj, ki naj bi prinesel blagostanje, socialna varnost in zaposlitev za vse, ter slovenske avtoceste. Slednje bi bilo treba zgraditi, ne graditi, ter v kratkem nadoknaditi tisto, kar je bilo izgubljeno s »cestno afero« v Kavčičevem času. Na vprašanje, ali sploh ima smisel kandidirati proti Milanu Kučanu, za katerega vse javnomnenjske raziskave kažejo, da bo premočno zmagal, je Jelko Kacin odgovoril, da zmaga pride na koncu, ne na začetku, smisel volitev pa je ravno v tem, da lahko Slovenci še enkrat premislijo. Rekel je, da Milana Kučana sicer ceni in mu imponira s svojo sposobnostjo biti, teči ali plezati ob pravem času in na pravem mestu ter tako ostati v središču medijske pozomo- PETERLE IN BIZJAK V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Včeraj sta se na obisku v novomeški občini mudila predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in na sobotnem taboru SKD v Ljubljani potrjeni kandidat te stranke za predsednika Slovenije na decembrskih volitvah Ivan Bizjak. V Novem mestu sta se srečala z ženskami in obiskala Dom starejših občanov. Po obisku Bramaca in kosilu v Škocjanu sta se udeležila še shodov v Šentjerneju in Žužemberku. Vmes sta se na kratko ustavila še v Vavti vasi. Več prihodnjič. POLN OPTIMIZMA NOVO MESTO — Pred tednom je bila v Novem mestu ustanovljena podružnica Mednarodnega združenja Slovenski razvojni partnerji za Dolenjsko in Belo krajino. Predsednik slovenskega združenja dr. Ludvik Toplak je na ustanovni skupščini poudaril, da so Sloveniji takšna ekskluzivna združenja malo bolj prizadevnih, ambicioznih in poslovnih ljudi potrebna tudi za dvig poslovne in kulturne samozavesti. Mednarodno združenje Slovenski razvojni partnerji se je razvilo ob lan- skem Svetovnem slovenskem kongresu. Pobuda zanj se je rodila med slovenskimi podjetniki v Avstraliji. Lani oktobra je bilo ustanovljeno združenje za Avstralijo in hkrati v Ljubljani Biro združenja, Mednarodno združenje pa je bilo registrirano novembra 1991 v Canberri. Junija letos je bilo v Ljubljani ustanovljeno tudi združenje za Slovenijo. Cilje združenja je v Novem mestu predstavil njegov podpredsednik dr. Boris Cizelj, slovenski veleposlanik v Ali lahko mimo spimo? Slovenska skupščinska komisija za preučitev okoliščin izgradnje jedrske elektrarne Krško in posledic njenega obratovanja je predstavila poročilo. Nekako v istem času se je v Slovenijo prebila zloženka o nevarnih atomih, čeprav ne gre povezovati objave obeh materialov, saj komisija najbrž želi biti čim dlje od avtorjev tako pomanjkljivih in tako poceni receptov. Kar v približno 100 točkah poročila ugotavlja komisija ' " elektrarne, se bere kot temna stran 1 in kot hud dvom o dosedanjem pomanjkljivosti pri gradnji elektrarne, se bere kot temna stran zgodovine krške nuklearke in kot hud dvom o dosedanjem slovenskem državniškem, uradniškem in še kakšnem poštenju. Postavlja se vprašanje, kako ta zgodovina, ki jo razgrinja komisija, lahko vpliva zdaj na zdravje ljudi Republiška uprava za jedrsko varnost trdi, da ni ničesar nevarnega in da je elektrar-' na na Krškem polju zanemarljivo majhen onesnaževalec okolja. Posamezne druge ustanove celo trdijo, da ljubljanske bolnišnice pošljejo v vodo in zrak več nekaterih spornih kemikalij kot NE Krško. Nuklearkini strokovnjaki pravijo, da je krška elektrarna tehnološko in sicer ena varnejših. Toda poročilo, dokler ga kdo ne bo zavrnil, bo vedno znova gnalo k vprašanju, ali ob krški elektrarni lahko Slovenci mimo spijo. M. LUZAR Bruslju. Gre za nevladno, nepolitično in neprofitno organizacijo, svetovno mrežo poslovnežev, strokovnjakov in drugih zainteresiranih Slovencev in prijateljev Slovenije širom po svetu, ki so pripravljeni svoje izkušnje, znanje, osebne zveze, kapital in vpliv angažirati v svojo in širšo slovensko korist. Pri tem bo v pomoč Biro v Ljubljani, ki je že vzpostavil računalniško podprto bazo podatkov interesov in ponudb članov, ki bodo prišli na 70.000 poslovnih naslovov, in začel s svetovalno dejavnostjo. Nadaljevati nameravajo s poslovnimi konferencami »Slovenija — vaš partner«. Pomagali pa bodo tudi pri ustanavljanju komercialnih programov in podjetij na pobudo članov. Zaenkrat so zabeležene tri. Slovenski investicijski sklad naj bi zbiral slovenski kapital po svetu, svetovalna firma Slovenski raz- T sti. Prav zato je njegova stranka menila, da tak človek zasluži dostojnega proti- • Jelko Kacin je še izjavil, da on zaenkrat ne bo pisal knjige, kot so to storili nekateri njegovi politični sopotniki, pa ne zaradi tega, kar v knjigah je, ampak zaradi tega, kar je v njih zamolčanega. Po njegovem mnenju Slovenija ne postaja policijska država, saj ima policija zelo malo vpliva, o odnosih s Hrvaško pa je dejal, da mora Slovenija misliti predvsem nase, a reševati vse probleme v smislu dobrososedskih odnosov. Država je še predraga, denar in ugled pa z nesmotrno porabo zapravljajo nekatera ministrstva, je menil, nič pa nima proti novi lokalni samoupravi, če ne bo dražja, kot so sedanje občine. kandidata in je izbrala njega, kije tudi zelo visoko na lestvici priljubljenosti v Sloveniji. T.JAKŠE BEGUNCEV NE BO ZEBLO RIBNICA — Ta čas biva v ribniškem begunskem centru 346 ljudi, med katerimi je 210 otrok. Ti so te dni pričeli s šolo, v kateri predvsem obnavljajo že pozabljeno znanje iz domačega kraja. Vse kaže, da so za to zimo v centru dobro poskrbeli za ogrevanje, saj so te dni dobili od urada za begunce 50.000 litrov goriva. Velika zasluga za urejenost centra predvsem za centralno ogrevanje in druge instalacije gre prostovoljni humanitarni organizaciji iz Bologne, ki je med drugim priskrbela tudi topla oblačila, te dni pa bo začel v centru delati tudi zdravnik, ki bo plačan s strani prostovoljcev iz Italije. ,, —________miMsmtvkMii _ »Smisel volitev je prav v tem, da Slovenci lahko še enkrat premislijo,« pravi Jelko Kacin, predsedniški kandidat demokratov. Po-go vorje vodila Petra Držaj, sodelo vala pa je še nekdanja smučarska reprezentantka Katjuša Pučnik. (Foto: T. J.) Združenje za dvig samozavesti Ustanovljena podružnica Mednarodnega združenja slovenski razvojni partnerji za Dolenjsko — Slovenci po svetu pomagajo pri uveljavljanju Slovenije_ vojni partnerji naj bi uresničila posamezne poslovne projekte, družba Slo-venian Show Rooms pa naj bi organizirala stalne prodajne razstave sloven- • o Ustanovno skupščino združenja Slovenski razvojni partneiji za Dolenjsko in Belo krajino je v konferenčni dvorani hotela Metropol popestrila prodajna razstava del treh umetnikov: Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji, Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic in Daneta Rupčiča iz Karlovca, ki sedaj živi v Novem mestu. Dr. Peter Jerman, predsednik iniciativnega odbora združenja za Dolenjsko in Belo krajino, pa je dr. Cizlju izročil monografijo Gorana Horvata. skih proizvodov po svetu. Dolenjski in belokranjski razvojni in podjetniški potenciali bi se prek združenja lahko še bolj razcveteli. Zato odbor, ki je bil imenovan, pričakuje množično sodelovanje. OKVARA V VIDMU KRŠKO — V Vidmu, v obratu Energetika, je 16. oktobra prišlo do okvafi na tretjem kotlu. Ker je cel oktober v remontu četrti kotel, so v tovarni morali ustaviti papirne stroje, in sicer PS 1, PS 2 in PS 4. S tem seje zmanjšala proizvodnja papirja. Kljub okvari je Videm proizvajal časopisni papir, s čimer je omogočil redno oskrbo časopisnih hiš. V tovarni so v petek napovedali, da bodo okvaro odpravili verjetno v treh dneh. OKROGLA MIZA V OSILNICI —Čeprav je v vabilu na okroglo mizo v Osilnici pisalo, da bo gost minister Igor Bavčar, le-tega ni bilo. Nadomeščal ga je Tone Peršak. Polemično o težavah ljudi ob južni meji Na okrogli mizi v Osilnici sodeloval Tone Peršak OSILNICA — V nedeljo dopoldan je bila v Osilnici okrogla miza, na kateri so govorili o razvoju krajevne skupnosti Osilnica, bodoči lokalni samoupravi in problemih zaradi meje. Organizatorja okrogle mize, ki so se je poleg mnogih domačinov udeležili tudi ljudje iz hrvaških občin, sta bila svet krajevne skupnosti Osilnica in Demokratska stranka. Podpredsednik Demokratske stranke Slovenije Tone Peršak je dejal, da bo zakon o lokalni samoupravi kmalu v skupščinski proceduri, če že ne bo tudi sprejet. Med novostmi, ki naj bi jih zakon prinesel, je poudaril ločevanje pristojnosti med občino in državo in načelo vertikalne demokracije družbe. Glede obkolpske ceste, za katero po najnovejših podatkih obljubljajo, da se bodo gradbena dela pričela veijetno že spomladi, je Peršak dejal, da ministrstvu za promet in zveze zamerijo, da ne ukrepa hitreje. Sklep, sprejet na zboru krajanov, ob odločitvi, da bodo vztrajali pri programu izgradnje obkolpske ceste, in sicer, da ne bodo dovolili asfaltiranja niti kilometra ceste kjerkoli v kočevski občini, dokler ne bo narejena obkolpska cesta, je kočevski župan dr. Mihael Petrovič označil za »generalno neumnost«. »To bi bilo v škodo le kočevski občini in nikakor ne bi prizadelo republike, za katero pa menimo, da je tista, ki mora reševati in rešiti vse probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo meje«, je dejal predsednik izvršnega sveta Alojz Petek, kije tako kot prej župan zavrnil vrsto obtožb, ki sojih na račun slabega dela občinske vlade in premajhne »agresivnosti kočevske občine« izrekli nekateri udeleženci okrogle mize, med njimi predvsem predsednik kočevskih demokratov Franc Bartolme. M. LESKOVŠEK-SVETE /////////////////////^^^^ I Danes v Dolenjskem listu Z.L.-D. na 2. strani: • Marjan Anžur zavrača na 3. strani: • Plemenite jablane umi na 4. strani: • Bodo krivice popravljene na 5. strani: ____ • Črnomaljska mostna vojna na 7. strani' • Meja je prinesla nove možnosti na 10. strani: • Zlorabe in poneverbe v Avtohi na 12 strani: • Vse življenje mi je na 16. strani: - • Javna vprašanja direktorju na 24. strani: • Ustrelil ženo, sina in sebe čitke v polemiki I SLO VENSKI RA Z VOJNI PA R TNERJI — Ustanovne skupščine dolenjsko-belokranjske podružnice Mednarodnega združenja Slovenski razvojni partnerji sta se udeležila podpredsednik združenja dr. Boris Cizelj in predsednik slovenskega združenja dr. Ludvik Toplak (drugi in prvi z leve). Delo biroja je udeležencem skupščine predstavil mag. Franc Tramte (prvi desno), dr. Peter Jerman (drugi desno) pa ima kot predsednik iniciativnega odbora zasluge za organiziranje dolenjskih podjetnikov v združenje. (Foto: ZL-D.) j SAMSUNG CX—5013 T — 51 cm, teletext, euro AV... 660 DEM CX—5325 W — 55 cm, teletext, raven ekran, top tekst... 880 DEM CX—5913 W(T) — 63 cm, teletext, top text, raven ekran, super VHS priključek... 1290 DEM Vsi artikli so atestirani v EEGS in posebej v SLO. Enoletna garancija in zagotovljen servis 7 let. SAMSUNG EURO 2000 Brežice B. Milavec 73 tel. (0608)61-936 Ljubljana Zaloška 34 tel. (061) 443-342 / Občina Brežice praznuje Na svečani seji bo govoril Milan Kučan BREŽICE — V brežiški občini se bo že jutri začel cel splet raznovrstnih aktivnosti, s katerimi bodo času primemo počastili letošnji občinski praznik. Brežičani še vedno ostajajo zvesti praznovanju 28. oktobra v spomin na padle borce Brežiške čete, ki so se leta 1941 med prvimi uprli okupatorju. Ob 9. uri dopoldne se bo v domu učencev začel občni zbor Skupnosti srednjih ekonomskih, trgovskih in upravno-administrativnih šol Slovenije. Popoldne ob 15. uri bo v gradu Mokrice gostoval slovenski minister za pravosodje in upravo Miha Kozinc. S člani Društva pravnikov Posavja se bo pogovaijal o bodoči organiziranosti uprave in pravosodja v državi. Uro pozneje bo v Motelu Petrol na Čatežu predstavitev in pokušnja suhomesnatih izdelkov madžarske firme Starter iz Mosonmagyarovaija in proizvodov Vina Bizeljsko-Brežice. V soboto bodo praznovali gasilci GD Brežice-mesto in z njimi vsi, ki stanujejo v blokih. Ob 16. uri bo namreč pri Domu požarne varnosti proslava ob 110-letnici društva in prevzem nove avtolestve za gašenje požarov v visokih stavbah. V nedeljo dopoldne se bo v Pečicah začel že 16. pohod po poteh Brežiške čete. V ponedeljek, 26. oktobra, bodo ob 12. uri podelili občinske nagrade za dosežke na področju inovativne dejavnosti za leto 1992, popoldne pa se bodo spomnili tudi zadnje vojne s svečano podelitvijo spominskih priponk »Zmagali smo«. V torek ob 10. uri bodo v Posavskem muzeju odprli razstavo »Ukradeni otroci«, takoj zatem pa bo v Slavnostni dvorani brežiškega gradu svečana seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo podelili tudi oktobrske nagrade in priznanja. Slavnostni govornik ob tej priložnosti bo predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. V petlje, 30. oktobra bodo v Termah Čatež svečano odprli več trgovskih lokalov in teden pozneje bosta na Bizeljskem začeli obratovati poslovalnici Posavske banke in Zavarovalnice Triglav. Vrsto aktivnosti ob 28. oktobru bodo zaključili v Termah Čatež 12. novembra, ko bo to zdravilišče prejelo zlati Delov list za prepričljivo zmago v poletni turistični akciji »Delova porota«. B.D.-G. Delo na črno daje socialni mir Ministrica za delo Jožica Puhar na pogovoru z direktor i sevniških podjetij-10 let ________Inpleta, ki so ga ustanovile Lisca, Jutran ka in Komet DOLNJE BREZOVO — »Siva ekonomija« ima več plati, ne le v sevniški občini, kjer je okrog 4700 zaposlenih in blizu 800 brezposelnih delavcev. V tej občini približno polovica iskalcev zaposlitve prejema denarno pomoč in tudi ta je časovno omejena. »Zdaj nam delo na črno pomeni tudi socialni mir, to pa ne more biti sistem,« je preteklo soboto na pogovoru pretežno s sevniškimi gospodarstveniki, ki so se zbrali na Dolnjem Brezovem ob 10-letnici Inpleta, priznala ministrica za delo Jožica Puhar. Puharjeva je menila, daje vlada pri obrzdanju inflacije in kontroli cen dosegla dobre rezultate, da pa bo potrebno do konca leta le nekoliko popustiti »uzdo«, ker ne smejo delati prevelike proračunske luknje. Večjih sprememb tečaja tolaija ni pričakovati, če pa bi že nastale večje zagate pri izvozu, naj bi priskočili na pomoč izvoznikom s spodbudami. Gospodarstva ne bi smelo pokopati niti poravnavanje starih preteklih obveznosti, ki naj bi jih prerazporedili na prihodnje čase. Da pa bi zaščitili dobre gospodarje, upnike, ne pa dolžnike kot doslej, pripravlja vlada nov zakon o dolžniško-upniških razmerjih. Šest projektov, med njim sanacija bank in podjetij, naj bi že do konca leta dalo rezultate. Ministrica Puharjeva je izrazila upanje, da se bo tudi pri naših sindikatih, podobno kot to počno evropski sindikati, bolj uveljavilo razvojno gledanje in ne le borba za plače. Za te ni moč pričakovati, da se bodo zniževale, a tudi ne, da bodo prehitevale dejansko gospodarsko rast in rezultate. Gospodarstveniki so menili, daje sedanja država predraga, daje tečaj tolarja precenjen, zlasti do funta in lire in da 12 MILIJONOV DEM CELOTNEGA PRIHODKA INPLETA — Toliko prihodka naj bi po besedah direktorice Inpleta Marije Jazbec ustvaril 115-članski kolektiv letos, to pa je najviija realizacija na delavca med slovenskimi tekstilci, je poudarila Jazbečeva v slavnostnem nagovoru ob 10-letnici Inpleta in 32 dela vcem, kisov podjetju od začetka izročila spominska darila in denarne nagrade. Ministrica za delo Jožica Puhar, ki si je z gosti v soboto tudi ogledala Inplet (na posnetku) je kolektivu čestitala v imenu vlade.(Foto: P. Perc) Hočemo drugačno prihodnost Predvolilni shod SDP na Mirni — Gosta Sonja Lokar in Miran Potrč — Odločno in pokončno na volitve MIRNA — Čas predvolilnih zborovanj in nastopov strank se je začel. V trebanjski občini se je na Mirni sredi prejšnjega tedna predstavila Stranka demokratične prenove. Na zelo dobro obiskanem shodu v domu TVD Partizan seje zbralo okrog 50 ljudi; prišla sta tudi podpredsednica predsedstva SDP Sonja Lokar in vodja kluba poslancev SDP v skupščini Miran Potrč. »Na volitve gremo odločno in pokončno in ni nas strah tistih na desnici, ki blatijo vse, kar ni na njihovi strani,« je v uvodu poudaril predsednik trebanjske občinske organizacije SDP Jože Mariborsko pismo Maijan Anžur zavrača očitke v polemiki “Javnost dobro ve, da sem saniral IMV” MARIBOR - Kaj je s samozavestjo našega mesta in zakaj se Mariborčani tako samopreziramo in samozavračamo? To vprašanje je svojim someščanom koncem letošnjega poletja zastavil rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman, ki je prepričan, da meščanom štajerske metropole manjka samozavesti, ambicioznosti in zdrave življenjske agresivnosti. Neposreden povod za rektorjevo razburjenje in pismo javnosti je bilo imenovanje Ljubljančana Matjana Anžurja za “prvega moža” Metalne. Na razpis za direktorja Metalne sta se namreč prijavila tudi dva strokovnjaka iz “Metalne”, vendar je bil po Križmanovih trditvah Anžur izvoljen za direktorja Metalne zlasti zaradi podpore, ki jo je v upravnem odboru dobil od Kranjčana Jakoba Pismcmika, Ljubljančana dr. Bogomiija Kovača in Mariborčana dr. Francija Čuša. Dr. Križman je v nasprotju z njimi prepričan, da bi strokovnjaki, ki so “zrasli” v podjetju, znali Metalno bolje voditi. Nato pa rektor mariborske univerze nadaljuje: “Vsi, ki se toliko sklicujejo na vstop v Evropo in spoštovanje evropskih norm, naj mi, prosim, odgovorijo, kje bi nekdo, ki je moral zapustiti prejšnje podjetje, lahko postal predsednik še večje in zahtevnejše gospodarske družbe. Sprašujem se, v čem je razlika med kadrovanjem, ki ga je za odgovornejša mesta vodil republiški Centralni komite ZKS, in pričujočim, ki ga vodi kapital, skoncentriran v republiki. Ob tem pa g. Maijan Anžur tako, kot je z vso aroganco odšel iz IMV, sedaj z nasmeškom izjavlja; “Pričakoval bi, da bi z univerzitetnega vrha prihajali pozivi k odpiranju trga kadrov, in ne obratno.” Dr. Križman je v svojem pismu javnosti, v katerem trdi, da Mariborčanom manjka zdrave samozavesti, navedel še nekaj “argumentov” za svojo tezo. Tako je omenil, da je prva dama Maribora Primorka, predsednik mestne vlade Prekmurec, predsednik največje industrijske družbe Brežičan, prvi človek Kreditne banke Gorenjec... Razumljivo je, da se je po tem in takšnem rektorjevem pismu razvila v Mariboru dolgotrajna ^in velikokrat tudi močno čustveno “obarvana” polemika. Maijan Anžur je na polemiko posredno odgovoril v dolgem intervjuju v mariborskem Večeru. Tam pravi, da je bila “polemika v časopisih bolj navezana na to, ali Maribor kot tak potrebuje tudi strokovnjake, ki niso Mariborčani, in ali Maribor nima dovolj svojih”. Po Anžurjevcm mnenju takih dilem ne bi smelo biti. Podjetja, kot je Metalna, bi morala imeti & širše razpise. Sicer pa je kategorično zanikal, da bi “zahiral” Adrio, saj ni “nikoli bil več kot predsednik upravnega odbora.” “Javnost pa prav dobro ve, da sem v sedmih letih, kolikor sem delal v IMV-ju, podjetje tudi saniral,” je za Večer povedal Marjan Anžur. TOMAŽ KŠELA Tomažin. Na volitvah bo stranka nastopila skupaj z Delavsko stranko, Demokratično stranko upokojencev in Socialnodemokratsko unijo. Stranka si prizadeva, da bi se spremenila prihodnost, da bi mladi dobili delo, da starejši ne bi več trepetali, kaj bo z njimi. »Zavedamo se, da razvojnega preobrata v družbi ni mogoče speljati brez žrtev, vendar bremena ne smemo nalagati le nekaterim,« je poudarila Sonja Lokar. Zavzemali se bodo tudi za uresničitev sprejetega delavskega soupravljanja, za • Trebanjska občinska organizacija SDP je za poslance v državnem zboru že evidentirala Sonjo Lokar in Draga Kotarja. Za državni svet pa bodo določili skupnega kandidata z Novomeščani. ureditev lokalne samouprave, za varovanje okolja. »Ne bomo obljubljali več, kot bomo lahko naredili, kar pa bomo obljubili, to bomo storili,« je dejal Miran Potrč. Predvsem kmete in upokojence je zanimalo, kaj bo z njimi, ko bo začel veljati novi zakon o zdravstvenem varstvu. Sonja Lokarje povedala, daje njihova stranka glasovala proti sprejetju tega zakona, vendar ga ni mogla preprečiti. »Zato naj se vsak čimprej dodatno zavaruje, da se bo obvaroval najhujšega,« je svetovala Lokaijeva. J. D. bi morali določiti, kaj je socialni minimum, J(i bi delavcem omogočal preživetje. Če bodo po novem letu morali delavci več prispevati iz svojega žepa za zdravstvo, bi morali znižati bruto osebne dohodke in povečati »čiste« plače. P. PERC Neizbrisen pečat zgodovinskega hotenja ljudi S proslave na Golušniku NOVO MESTO — Zvestim je naklonjeno tudi vreme — bi lahko rekli za nekaj nad 300 ljudi, ki so se v soboto dopoldne zbrali na Golušniku, dober streljaj od vrha Trške gore, od koder je enkraten razgled. Jutranji naliv je ponehal in sredi obranih vinogradov je ob spominskem obeležju medvojnim enotam NOB Ludvik Golob, predsednik ZB novomeške občine, pozdravil nekdanje borce, aktiviste OF in goste. Shod je bil počastitev polstoletnega jubileja ustanovitve slovenskih partizanskih enot, občinskega praznika in praznika KS Otočca novomeške občine, je nato obudil spomin na usodni april 1941 in dejal, da ni mogoče pristajati na zamegljevanje takratnih razpotij. Kalila so grenko prizadeto generacijo, zahtevajo pajasnost in javnost do današnjega rodu ter do današnje in prihodnje oblasti. Gre za to, da ne bi ponavljali prejšnjih zablod in v svoji samovšečnosti prezirali ali prezrli tisoče dejanj in ravnanj v preteklosti, preprostih in izobraženih, znanih in neznanih ljudi, živih in mrtvih. Brez predsodkov ali dvoma je mogoče reči, da so soustanovili gospodarske, kulturne in duhovne temelje nove slovenske države za vse ljudi. Med drugim je govornik poudaril, da sodi slovenski upor med svetla in osvo- • Pojasniti in obžalovati je mogoče tako Kočevski Rog, od partizanskih in domobranskih grobov, pa Frankolovo, Pohoije, Javorovico ter številna druga sveta mesta, kjer so pokopani ali zametani tisoči slovenskih fantov in deklet, mož in žena, otrok in staršev. Vsaka vojna na naših tleh in v naši bližini bi nas morala iztrezniti. Prav izziv zgodovinskega trenutka, ki ste ga z vso silovitostjo in brez vsakršnega pomisleka sprejeli, je zaznamoval čas, današnjo neodvisno Slovenijo, tako hrepenečo, ponosno, predvsem pa plemenito in zaznamovano s prepoznavno in pokončno držo slovenskega človeka. V tem zgodovinskem hotenju nosite neizbrisen pečat. (B. Kovačič) bodilna dejanja. Kljub vsem odklonom, zlorabam in političnim kombinacijam komunističnih voditeljev, da NOB uporabijo za osvojitev politične oblasti po zmagoviti vojni, ne more nič spremeniti dejstva, da smo se Slovenci uprli fašizmu in nacizmu kot najhujšemu zlu tistega časa. Protifašizem je tudi danes neodtujljiv evropski kulturni, duhovni in politični standard, tako da smo po teh merilih že 1941 stopili v Evropo. Slavje so spremljali novomeška godba na pihala, zbor Dušana Jereba in šentjernejski oktet ter šolaiji z Otočca in iz Bršljina. Zaslužnim borcem so razdelili 29 priznanj in 8 pohval; dobila gaje tudi 86-letna Ana Koželj iz Loke pri Orehovici. Predstavniki skupnosti Cankarjeve ter Gubčeve brigade in Golanskega bataljona so prejeli priznanja za negovanje tradicij NOB ter za stalno delovanje v korist dolenjskih ljudi. T. GOŠNIK Krkino gostinstvo v najem Zdravilišča bodo dala v najem vse novomeške go-stinske lokale — Prednost imajo zaposleni delavci NOVO MESTO — Poslovna enota Gostinstvo Novo mesto, del Krkinih Zdravilišč, v zadnjem času posluje s precejšnjo izgubo, ki je že tolikšna, da zajeda zdravi del Zdravilišč. Zato je vodstvo Zdravilišč predlagalo, da bi novomeške gostinske lokale dali v najem. Najprej bodo te lokale ponudili v najem svojim delavcem, ki že delajo v njih, če pa ne bi mogli najti skupnega jezika, bodo objavili javni razpis, se pravi, da bodo šli s to ponudbo na trg. Predlog je sprejel tudi upravni odbor te družbe, ki je v lasti Krke. Gre za lokale: Hotel Kandija, kavarna na Glavnem trgu s pizzerijo, restavracija Pri vodnjaku s kegljiščem. Kot rečeno, bodo te lokale najprej ponudili v najem delavcem, zaposlenim v njih, in to z ugodnimi pogoji: najemnina naj bi krila le amortizacijo in najnujnejše vzdrževanje. Pogoj za katerega koli najemnika pa je, da obdrži zaposlene delavce. V teh lokalih je sedaj zaposlenih okoli 50 ljudi in velika večina teh naj bi ostala v sedanjih službah, nekaj pa jih bodo prerazporedili na dela v druge lokale v okviru Zdravilišč. Na enak način nameravajo (Kidati tudi druge gostinske lokale v okviru Zdravilišč, ki ustvaijajo izgubo in so vezani na zunajpezionsko ponudbo. Seveda je osnovni namen za tako odločitev odpraviti izgube v družbi, obenem pa zagotoviti delo vsem delavcem. Med razlogi za tako odločitev je tudi zahteva republiškega sklada za razvoj, da se glavna dejavnost »očisti« spremljajočih, ki že tako dajejo bistveno nižje dohodke, v zadnjem času pa celo ustvarjajo veliko izgubo. Zaradi tega Krkina Zdravilišča niso mogla dovolj vlagati v glavno dejavnost, se pravi v medicinsko rehabilitacijo in zdravstveni del, ki posluje pozitivno in tudi za naprej dobro kaže. Dejstvo je tudi, da gostinski lokali, kijih dajejo in kijih še bodo dali v najem, v družbeni organiziranosti niso konkurenčni, računajo pa, da se bo stvar popravila, ko bodo prišli v tako imenovano družinsko organiziranost. Poleg tega bodo nekateri od teh lokalov predmet vračanja bivšim lastnikom oziroma njihovim dedičem, zato bodo temu primerno tudi sklenjene najemne pogodbe. A. B. naša anketa Zdravje poslej vrednota? Kako bodo bolniku v častitljivo stari stavbi novomeške interne bolnišnice zagotovili enoposteljno sobo s televizorjem, telefonom, dodatno postrežbo in še čim, sije težko predstavljati. Dejstvo pa je, da bo vse to moralo biti po novem letu dosegljivo tudi osebam povsem neuglednega priimka in brez zvez, če bodo pač imele plačano premijo za dodatno prostovoljno zavarovanje. Ker gre za razkošnejši zavarovalni paket, ki si ga bodo privoščili le redki, se bolnišnice verjetno niti ne bodo pogosto znašle pred problemom, kako pacientu nuditi ugodje, ki si gaje plačal. Poleg tega sije težko predstavljati, da bi pri zdravniku najprej preverili plačilno sposobnost pacienta, potrebnega nujne pomoči. Vendar se nam brez vsaj neke oblike dodatnega prostovoljnega zavarovanja le ne piše nič dobrega, če bomo potrebovali zdravniško pomoč, še posebej zahtevnejšo. Četudi bo obvezno zavarovanje pokrilo na primer 85 odstotkov nekega zdravljenja, je lahko že preostalih 15 odstotkov, kijih bo treba plačati iz lastnega žepa, za družino bankrot, če bo šlo za zahtevnejše posege in zdravljenje. Praktično vsa doplačila naj bi pokrila letna premija dodatnega prostovoljnega zavarovanja v vrednosti okrog 200 mark, paket za pokritje vseh doplačil, razen zdravil in zobozdravstva, pa naj bi bil za 10 do 15 odstotkov cenejši. Žal obstaja bojazen, da niti teh premij marsikdo že ne bo zmogel, stroškov zdravstvenega varstva pa potem še manj. BRANKA KRŽIČ, referentka na trebanjski občini: »Novega leta se zaradi nove zdravstvene zakonodaje ne bojim, saj se nameravam dodatno zavarovati. Težko pa se bodo dodatno zavarovali brezposelni in upokojenci. Zahodni svet deluje po takem sistemu, vendar upam, da bo naš vendarle malce humanejši. Mislim pa, da bomo končno prisiljeni za svoje zdravje narediti več. Predvsem bomo morali večjo pozornost posvečati preventivi.« MARIJA POZDEREC, delavka v Ljubljanskih mlekarnah iz Kočevja: »Ne vem, kaj lahko pričakujem, menim pa, da bi morali imeti pacienti drugačne pogoje od sedanjih, ko ure in ure čakajo, da pridejo do zdravnika. Dobro bo imeti svojega oz. družinskega zdravnika. Pričakujem, da se bodo zdravniki bolj zavzeli za paciente. Za bolehne, kronične bolnike in invalidne osebe bi bilo dobro, da bi se dodatno zavarovali.« BENJAMIN HENIGMAN, komercialist v Donitu iz Sodražice: »Če hočemo v Evropo, bomo morali sprejeti tudi njihov način financiranja zdravstvenega zavarovanja. Se vedno pa bi morali biti socialna država, vsaj dokler se ne uredi pravna država s finančno in delovno disciplino. Ne vem, kako se bo vse skupaj izvajalo, menim pa, da nikoli ne bi smelo biti vprašanje, ali nekoga operirati ali ne, če je operacija nujna. Vem, da se bom moral dodatno zavarovati že zaradi svoje številne družine.« MILORAD OBRADINOVIČ, upokojeni učitelj glasbe iz Novega mesta: »Vem, da si bodo po novem letu plačevanje zdravstvenih storitev razdelile zavarovalnice, država in državljani. Sedaj tudi za upokojence velja prostovoljno zavarovanje, ki ga ponujajo razne zavarovalnice. Za nas bi bilo res najboljše, da bi bili skupinsko zavarovani. Sam imam takšno bolezen, da moram večkrat k zdravniku. Po novem letu bom moral temeljito premisliti, ali se bom zdravil ali trpel. Penzija je komaj za preživetje.« CIRIL LIPEJ, monter v novomeškem Pionirju iz Metlike: »Prvega januaija se ne bojim, čisto vseeno mi pa tudi ni, kaj bodo novosti v zdravstvenem zavarovanju prinesle. Priznati moram, da še nisem dovolj informiran, a saj je do takrat še nekaj časa. Nekatere stvari bo pač treba plačevati in se zato dodatno zavarovati. Prehitevati pri tem ni dobro. Kot kaže, se bo med zavarovalnicami vnel konkurenčen boj za zavarovance, zato se znajo pogoji zavarovanja še spremeniti.« VINKO BARIČ, vulkanizer s Sinjega vrha v Beli krajini: »Premalo vem o novem načinu zdravstvenega zavarovanja, da bi lahko rekel, ali je dober ali slab. Slišal sem, da bo iz obveznega zavarovanja manj pravic in da se bo treba za nekatere stvari posebej zavarovati. Če je tako, bi se moralo to nekje poznati. Pričakujem, da bo treba za obvezno zavarovanje plačevati manj, kar bi morali mi obrtniki občutiti v manjših dajatvah.« MARJETKA FIFNJA, delavka v Labodu v Krškem: »Delam na takem delovnem mestu, da sem stalno v nevarnosti, da se poškodujem, tekstilne delavke pa so sploh pogosto delovni invalidi. Tudi zato sem bom zavarovala. Za vsakogar bo bolje, če bo zavarovan, saj' drugače mogoče sploh ne bo mogel v bolnišnico. Najbrž pa je dobro počakati na različne ponudbe zavarovalnic. Ne bi bilo narobe, če bi kdo pomagal plačati zavarovanje, na primer sindikat.« M J JANKO KEREC, delavec pri Slovenskih železnicah iz Sevnice: »Nič se ne bojim 1. januaija. Zavedam se pač, da nisem več tako mlad, da mi ne bi bilo treba razmišljati, ali ne bo morebiti že jutri kaj narobe z mojim zdravjem. Z ženo se bova zavarovala glede na najine finančne zmožnosti, da bi bila deležna ustrezne zdravstvene pomoči in nege, če bo to potrebno. Upam pa, da ne bo treba prevečkrat k zdravniku.« DANICA KOMAR, trgovka iz Dobove: »Kolikor sem slišala, bo zdravstveno zavarovanje po novem precej drago. Treba bo paziti na svoje zdravje, saj si veliko bolezni ne bomo smeli privoščiti. T udi tisti, ki so danes veliko na bolniški, bodo morali bolj razmisliti, ali se jim bo še splačalo. Kljub vsemu bomo v družinah, kjer sta zaposlena dva, še nekako shajali. Predvidevam, da se bodo stvari počasi uredile in da spremembe ne bodo tako usodne, kot napovedujejo.« 2 DOLENJSKI UST Št. 43 (2253^ oktobra 1992 Plemenite jablane umirajo stoje Metliški dnevi sadja odpirajo sadjarstvu v Beli krajini nove perspektive — Prav je, ______da uvajamo trzne sorte, a ne zanemarimo starih sadovnjakov!_ METLIKA — Po nekaj letih pridnega dela so se belokranjski sadjaiji slovenskemu kmetu sadjarstvo svojčas ojunačili in v soboto in nedeljo pod arkadami na dvorišču metliškega gradu veliko bližje in je na tem področju dose-pripravili prodajno razstavo svojih pridelkov. Po številu jih sicer ni bilo veliko, kakih ducat, a so bili zbrani taki, ki imajo kaj pokazati. BO KMETIJSKA ŠOLA OSTALA BREZ VSEGA? NOVO MESTO — Zakon o denacionalizaciji še naprej buri mnoge duhove. Novomeška občinska skupščina je nedavno podprla pobudo Toneta Hrovata, delegata, sicer pa ravnatelja Srednje kmetijske šole Grm, za spremembo zakona o denacionalizaciji, ki bi omogočala tudi kmetijski šoli zahtevati vrnitev premoženja. Po zdajšnjem zakonu lahko novomeška kmetijska šola ostane brez vsega, saj je za odvzeto premoženje, ki je šlo za IM V, dobila z nacionalizacijo »okuženo« zemljo. Kako bo potem šolala bodoče kmečke gospodarje, ki bi jih morala samo za novomeško občino vsako leto vpisati 90? Na potezi je zdaj slovenski parlament. Koliko pridelkov so prodali, še ni znano, pa saj tudi ni bil namen, da bi prodali kdove koliko na kraju samem, temveč bolj, da bi obiskovalce seznanili s tem, kaj vse in kje je moč po dostopni ceni kupiti tudi doma. Skoraj vsak sadjarje imel ob svoji stojnici tudi steklenico destilata iz svojega sadja, ki gaje rade volje dal pokusiti obiskovalcem, zato je celotna prireditev dobila precej sproščen ton. K temu so prispevale tudi članice aktiva kmečkih žena, ki so na nedeljski pokušnji dokazale, kako bogato vsebino oblik in okusov je moč s spretnimi rokami in znanjem vdihniti pecivom in drugim pripravkom iz sadja. Škoda le, da vreme prireditvi ni bilo najbolj naklonjeno. Znani slovenski sadjarski strokovnjak inž. France Lombergar je bil zelo zadovoljen z ambientom in je za prihodnje leto Metličanom obljubil pomoč pri organizaciji vseslovenske sadjarske razstave. Pohvalil je napredek belokranjskih sadjarjev, ki so se smelo lotili pridelovanja tržnih sort tudi na večjih površinah, a seje ob predavanju o starejših sortah jablan na Slovenskem (teh jabolk in hrušk so na nedavni razstavi ob obletnici mariborske srednje kmetijske šole zbrali še približno dve- Knjiga za odgovor stopetdeset različnih sort), z vsem žarom predal slavospevu tem kraljicam naših domačij. Povedal je, da je bilo gal lepe uspehe, saj so nekatere izbrane sorte jabolk prišle .na trge najrazličnejših evropskih prestolnic in celo v dvorne dvorane. Tudi jabolčno vino je bilo nekdaj čislano kot okusna in zdrava pi- Z NOVOMEŠKI TRŽNICE Tudi tržni ponedeljek na novomeški tržnici kaže, da se bliža Dan mrtvih. Dobra polovica stojnic je že zasedena s svečami in cvetjem. Šop nageljnov je 300 tolaijev, posamezni cvet pa 20 tolaijev. Za tri cvetove krizantem je treba odšteti kar 250 tolarjev. Sveče ponujajo p 60 tolaijev. Sicer pa je preostali del tržnice v znamenju zelja. Varaždinskega ponujajo po 40 tolaijev. Jabolka so prav tako 40, kostanj drži ceno 100, banane 90, paradižnik 100, grozdje 60, hruške 70, slive 50, jajca 12, paprika 120, suhe fige 150, gobe dežnikarice in šampijoni 200, orehova jedrca 1400 tolarjev. Pri Deladiniju so bile banane po 80, mandarine 200, jabolka 80, paprika 100, česen 300, hruške 80, kivi 300, grozdje 140, fižol 160, čebula 60, solata 180, zelje 45 in korenje 80 tolaijev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 179 do tri mesece starih in 68 starejših prašičev. Prvih so prodali 65 po 300 do 320, drugih pa 16 po 230 do 250 tolaijev kilogram žive teže. KNJIŽNE NA GRADE ZA NAJ-TOČNEJŠI ODGOVOR — Prejšnji teden so se številki naročnikov v kočevski občini najbolj približali štirje bralci in vsem bomo poslali knjižne nagrade. Knjigo Line Lavrenčič, Osem križanih tolarjev, bodo prejeli': Jože Žura, Mestne njive 8, Novo mesto, Gordana Bukovec, Kajuhova 4, Črnomelj, Vladimir Anžlovar, Slavka Gruma 68, Novo mesto in Darinka Tomažin, Kalce 4, Krško. Vprašanje tega tedna je: Koliko naročnikov je v ribniški občini? Za najpravilnejše odgovore, ki jih sporočajte od četrtka naprej po tel 23-610, bomo podelili knjigo Ivana Malavašiča, Erazem iz grape. Kmetijski nasveti Novi spodbujevalci rasti Reja živine resda ni atletika, vendar se vsaj v enem pogledu ubada z enakimi problemi. Tudi pri živalih je namreč mogoče z nutritivnimi antibiotiki in hormonskimi pripravki spodbuditi rast, nzoč in vzdržljivost mišic, in če gre pri atletiki za nepošteno pridobljeno olimpijsko slavo in denar, gre pri živini predvsem za zdravje ljudi in na njihov račun pridobljeno premoženjsko korist. Zato so tovrstni pripravki v nemilosti, na njihovo mesto pa prihajajo novi proizvodi biotehnologije, ki nimajo škodljivih stranskih učinkov. Med novosti štejemo bakterijske probiotike, kvasovke, pH regulatorje in cubiotike. Sodoben živinorejec bi jih moral poznati in tudi uporabljati, saj je z njihovo pomočjo mogoče bolje izkoristiti genetske proizvodne zmogljivosti živali in jih ohraniti pri boljšem zdravju. Za kakšne snovi gre, dajejo slutiti že njihova imena. Bakterijski probiotiki so dodatki živinske krme, ki vsebujejo (v prebavnem traktu živali) najbolj zaželjene mikroorganizme. Ob enostranski prehrani ali slabi in neustrezni krmi se zlasti rade Pojavijo težave v vampih prežvekovalcev. Dodatki vzpostavijo ravnovesje in omogočajo kar najboljše izkoriščanje nranilnih vrednosti krme in s tem boljši prirast. Podobno nalogo imajo tudi kulture kvasovk, ki prav tako spadajo med probiotike. Znano je, da uživanje kvasa dobrodelno deluje tudi na človeški organizem, pa ne le zaradi obilice vitaminov B, temveč tudi zavoljo boljše prebave. Ugoden vpliv kvasovk na mlečnost živali je dokazan in se tudi komercialno izplača. Podobno je tudi s pH rcgulatoiji (acidifikatorji), ki uravnavajo kisjost črevesne vsebine in preprečujejo razmnoževanje zdravju škodljivih mikroorganizmov, ki izzovejo driske in druge oblike motenj v prebavi. Pod različnimi trgovskimi imeni se v zadnjih letih pojavljajo na tržišču tudi tako imenovani eubiotiki, ki so v bistvu izvleček vampovega soka zdravih živali in s katerimi je mogoče popraviti mikrofloro pri bolnih. Tovrstni pripravki imajo v sebi tudi snovi z dietičnimi učinki, laktozo, aminokisline, vitamine in minerale. Dober rejec bo prej ali slej znal ceniti njihovo vrednost. Inž. M. L. STARO JE DOBRO — Sadjarski strokovnjak inž. France Lombergarje z veliko ljubeznijo predaval o starih sortah slovenskih jablan in potožil, da zaradi neznanja prehitro umirajo. (Foto: T. J.) Dobili smo trikrat premalo Nezadovoljni z delitvi-jo pomoči po suši TREBNJE — Letošnja suša je zelo prizadela kmete po vsej Dolenjski, še prav posebej pa Suhokra-jince. Prva pomoč v gnojilih in koruzi je v trebanjsko občino že prispela, vendar z razdelitvijo niso bili zadovoljni vsi. Veliko pritožb je bilo na račun razdeljevanja koruze, ki sojo kmetom delili glede na število krav iz statističnega popisa pred leti. Janez Majde, odbornik krajevne skupnosti Knežja vas, pravi, da so v njihovi krajevni skupnosti dobili premalo odškodnine. Knežjo vasje že spomladi zelo hudo prizadela toča in najbolj uničila njive, posejane z ječmenom. »Dobiti bi morah trikrat večjo pomoč, saj nam grozi, da bomo morali prodati del živine.« Janez meni, da bi morah suhokra-jinsko območje pri ocenjevanju škode, ki jo je povzročila suša, obravnavati ločeno. »Pri veliko manjši količini pospravljene krme je analiza pokazala, da je do 40 odst. slabša od običajne,« razlaga Janez Medle. V krajevni skupnosti Knežja vas se večina ljudi ukvarja s kmetijstvom, v glavnem z živinorejo, zato jih je ta naravna katastrofa zelo prizadela. ms Janez Majde Upajo pa, da jim bodo v bodoče vsi, ki pomoč v občini razporejajo, temeljiteje prisluhnili. J. D. jača. Žalostno je videti, kako zdaj, ko kmetje nimajo več dovolj časa niti znanja, da bi se posvetih ostarelim jablanam, te hirajo in umirajo stoje. Nekatere odlične stare sorte izginjajo za vedno. Visokorasla stara sorta jablan je še kako koristno drevo tudi ob novejši kmetiji, saj ga varuje viharjev in mrzlih vetrov, s cvetočo in zeleno krošnjo ji je v okras, plodovi pa so mnogo bogatejši. Belokranjski sadjaiji so pripravili tudi bogato razstavo sortnih hrušk, ki so jih med predavanjem mag. Alojza Mustra, ki je govoril o razširjenosti sadnih nasadov v Sloveniji, obiskovalci pridno pokušali. Čeprav se je v Beli krajini nekaj sadjarjev že kar resno lotilo posla, je prostora za te vrste dejavnosti še dovolj. Seveda se bo treba stvari lotiti celovito. Prav zato bodo morah čimprej razmišljati tudi o izgradnji hladilnice. T. JAKŠE KOTLI ZA ŽGANJEKUHO 60, 80,100,120 litrov ugodne cene, prednaročila — dobava 30. 10. 92. Naročila po tel. (068) 24-132 Prodajalna SEJALEC C. kom. Staneta 3, Novo mesto EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Alkoholno vrenje v hladnih dneh Mošti srednje poznih in poznih sort še niso povreli, nastopili so pa že kar mrzli dnevi. V zidanicah se giblje temperatura okrog 15° C. Pri tej temperaturi ne bi smelo biti težav z alkoholnim vrenjem, če smo dodali moštu kvasni nastavek iz kupljenih, odbranih kvasovk zanesljivega proizvajalca. Hitrost vrenja se le upočasni in počasi pojenjuje kot izgorela sveča. Strokovno izrazoslovje govori o burnem in tihem vrenju. Mnogi so brez potrebe prestrašeni, ko ne slišijo več žuboreti vrelne vehe. Dejstvo je, da slabi letniki oz. majhni letniki kmalu f>o začetku vrenja “ponorijo”, kmalu obnemorejo in tudi kasneje se s takimi vini ne moremo postavljati. Dobri letniki fermentirajo počasi in dlje časa; rezultat je vino, na katerega smo lahko ponosni. Toda kljub temu pomirjevalnemu razmišljanju se le moramo prepričati, ali naše delno še sladko vino vre. Če se v kozarcu ob natakanju iz pipice živahno spoščajo mehurčki ogljikovega dioksida, potem je to že eden od dokazov, da se vrenje še ni ustalilo. Dokaj zanesljivo se o vrenju prepričamo tudi, če z močno baterijo posvetimo skozi odprtino vehe in razločno vidimo premikanje površine mošta ter veselo iskrenje, ki se tudi lepo sliši. Takšno tiho vrenje ne sprošča dovolj plina ogljikovega dioksida, da bi naša vrelna veha “delala”, če ni dobro zatesnjena. Nekaj plina gre tudi skozi lesne pore. Pri vsej tej tehniki, s katero danes kletari razpolagamo, pripovedujem o najbolj preprostih načinih preverjanja poteka alkoholnega vrenja. Če bi kak avstrijski vinogradnik razumel slovensko, bi se čudil tej strokovnosti. Toda vsi dobro vemo, da še tri četrtine slovenskih zidanic ni opremljenih z ročnim refrak-tometrom, tudi s potopno tehtnico ah areometrom ne. Kdor ima te pripomočke, lahko najbolj zanesljivo ugotovi, ah mlado vino še vre. Ako je vrenje le prešibko, izmerite nekaj dm zaporedoma sladkorno stopnjo, bodite natančni pri jemanju vzorca in če ugotavljate, da pade količina sladkorja vsaj za eno Oechslejevo stopinjo na dan, jrotem vaš mošt še vre. Ročni refraktometer pokaže pri povsem suhem vinu okrog 20° eksle, zato ne pričakujte, da bo odčitek na ničli kot pri destilirani vodi. V mladem vinu je še nekaj snovi, na katere reagira refraktometer. Če pa je mošt na začetku vrenja, ah je povre la polovica sladkorja, potem ni dovolj, da vam dnevno povre samo za eno ah dve Oechslejevi enoti. V takem primeru imajo kvasnice težave in moramo hitro ukrepati. Če je temperatura mošta samo 15° C, je dobro dogreti prostor, ah pa izolirati vrelno jiosodo, da se toplota ne zgublja. Dovolj je, da ovijemo cisterno ali sod z neko izolacijsko snovjo. Alkoholno vrenje sprošča energijo in če preprečimo, da bi uhajala v mrzel prostor, si proces sam zagotavlja dovolj toplote. Več načinov je, in jih vsak v svoji zidanici pozna, za temperi-ranje mošta ali mladega vina. Tudi električni grelci postajajo nepogrešljivo kletarjevo orodje. Ko ni težav s temperaturo, mošt pa noče vreti, morda zato, ker nismo cepili svojega mošta s pravimi kvasovkami, naredimo to čimprej. Za obuditev prekinjenega vrenja je jrotrebna bistveno večja doza kvasnic. Če nimamo več svežega mošta, pripravimo raztopino pol mošta - pol vode in dodamo 20 dag sladkorja na 1 1 vode. To zmes pasteriziramo, ohladimo na 20° C in dodamo za 1 hi mošta 50 gramov suhih kvasovk, ki jih namakamo 20 minut v mlačni vodi s temperaturo 40° C. Po dveh dneh mora kvasni nastavek burno vreti in takrat je sposoben za doziranje v sod. Ža 1 hi potrebujemo od 2 do 3 1 aktivnega kvasnega nastavka. mag. JULIJ NEMANIČ Oster protest v Ljubljano Kmetijstvo trebanjske občine povsem odrinjeno od pomoči za demografsko ogrožena območja Slovenije TREBNJE — Trebanjska občina spada med tiste občine v Sloveniji, ki imajo veliko demografsko ogroženih območij. V letošnjem letu so na razpis prijavili kar 56 projektov v vrednosti več kot 654 milijonov tolaijev. Na republiko so poslali 32 projektov iz kmetijske dejavnosti, 12 projektov so poslali obrtniki in podjetniki in prav toliko jih je poslala tudi občina za gospodarsko infrastrukturo. Ministrstvo za planiranje je od vseh projektov odobrilo le 7, od tega 2 pro- * Ker ni bil odobren niti en projekt iz kmetijske dejavnosti, bodo na ministrstvo za planiranje naslovili oster protest, ssy se v občini večina ljudi preživlja le s kmetijstvom.____________ jekta za podjetnike in obrtnike in 5 za gospodarsko infrastrukturo. Trebanj-cem so odobrili le 9,6 odst. vseh zapro- šenih sredstev oz. 2,9 odst. predračunske vrednosti vseh projektov v občini. Največ nepovratnega denarja so dobili za gradnjo vodovodov in cest manj pa za kreditiranje obrti in podjetništva. Denar za infrastrukturo bodo namenih za: obnovo lokalne ceste Babna Gora -Podšumberk, ureditev in popravilo vodovodnega zajetja Randna vas, obnovo lokalne ceste Omuška vas do meje občine, obnovo lokalne ceste Velike Dole - Orlaka in za gradnjo vodovodnega sistema Jesenice. J.D. HELENA MRZLIH IR NARAVA—ZDRAVJE LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli mednarodno razstavo Narava-zdrav-je, v njenem okviru pa še razstavi Medilab in Rehateh. Odprta bo do vključno nedelje, 25. oktobra, svoje izdelke pa bo na njej razstavljal kar 301 razstavljalec iz domovine in tujine. Pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo bodo letos v posebnih salonih Medilab in Rehateh prikazali sodobno medicinsko in laboratorijsko opremo ter rehabilitacijsko tehniko in prijjomočke za invalide. Program sejemskih prireditev je izjemno bogat. {gospodinjski kotiček Sladko - kisle dobrote Z raziskovanjem in znanjem Pospeševanje kmetijstva v brežiški občini BREŽICE — V brežiški občini se kljub gospodarskim težavam in ponavljajočim se naravnim nesrečam povečuje število kmetij, ki se preusmerjajo v specializirano proizvodnjo. K temu je pripomogel tudi občinski program ohranjanja in spodbujanja kmetijstva. V živinoreji pospešujejo nabavo dobre plemenske živine, kar povečuje rodnost, mlečnost in prirast mesa. Da bi čimbolj pocenili prehrano Živah in zmanjšali porabo močnih krmil, spodbujajo pridelavo voluminozne hrane na kmetijah. V ta namen financirajo proizvodne poskuse ter analize vzorcev zemlje in krme. V letošnjem letu so z Biotehnično fakulteto iz Ljubljane zastavili raziskovalne naloge, s katerimi naj bi prišli do takega izbora strniščnih krmnih dosevkov, ki bi bil najbogatejši po hranilni vrednosti in najboljši po prebavljivosti. Poleg standardnih strniščnih dosevkov za te kraje so v raziskave vključili tudi proso in ajdo. V raziskavah naj bi ugotovili, kakšno bi bilo najugodnejše razmerje poljščin v izbranem kolobarjenju. Znano je namreč, da dober izbor lahko zelo zmanjša uporabo mineralnih gnojil in nevarnost razširitve bolezni, škodljivcev in plevela. V občini so se začeli zavedati, da brez sodobne veterinarske službe ne bo napredka v živinoreji. Brežiška enota veterinarjev je v zadnjih letih vložila veliko strokovnega dela-in sredstev v posodobitev. Razvili so boljšo in hitrejšo diagnostiko pri obolenjih Živah, prevzeli celoten nadzor nad rejo perutnine v občini, nabavili mobilno kirurško prikolico, razvili zdravstveno varstvo malih Živah, pripravljeni pa so prevzeti tudi obveznosti obmejne veterinarske postaje. B.D.-G. Pričetek hladnih in deževnih dni je tudi začetek prehladov vseh vrst. Prvi sadeži, ki sežemo jx> njih, so prav gotovo limona, pomaranča, mandarina ah pa grenivka, saj smo se tudi teh že dobro navadili. Vsi našteti sadeži spadajo v skupino agrumov. Imajo aromatične kisline, ki jih ujjorabljamo za peciva, narastek, pene, solate, pikantne jedi in napitke. Na trgu zasledimo sadeže lepo rumenooranžno obdelane z voskom. Med najbolj vsestransko ujrora-bljenc spada limona, ki jo gojijo že dobrih 2000 let. Poznamo več vrst limon. To so navadne, manjše limone s tanko in luknjičavo lupino ter z veliko soka. Limone z debelejšo, hrapavo lupino pa uporabljamo bolj za dišavljenje. Limonin sok sodi k ribam in morskim sadežem, k pečenemu piščancu in zelenjavi. Dodajamo ga tudi v juhe, omake in dušene jedi. S sokom premažemo tudi surovo meso ali nbe, da postanejo mehke in krhke. V dietni manj slani prehrani nadomestimo okus z limoninim sokom. Če hočemo, da narezano sadje in zelenjava ohranijo barvo, jih za kratek čas položimo v vodo z limoninim sokom, npr. pred vlaganjem ali shranjevanjem v zamrzovalnik. Sadje za solate in kupe pa pokapljamo s sokom. V 100 g limone je 53 mg vitamina C, dnevna potreba našega telesa f>o vitaminu C pa je 70 mg. Ker je vitamin zelo občutljiv za vročino, kisik in svetlobo, moramo te lastnosti dosledno upoštevati pri pripravi hrane. Marsikdo ne upošteva teh lastnosti in dodaja limonin sok v vroč čaj, kar so nekoč imeli za zdravilni napitek. Tudi pomaranče močno zasedajo naše tržnice kar vse mesece v letu. Do začetka 19. stol. je pomenila pomaranča na mizi pravo delikateso. Danes je najbolj razširjena sočna, srednje velika, ki ima težak plod in drobno luknjičavo lupino. Najboljši sorti sta jaffa iz Izraela in Valencia iz Španije. Med agrume pa prištevamo še mandarine sladkega okusa in grenivke z značilnim osvežujočim in trpkim okusom. Iz vseh vrst agrumov lahko pripravljamo okusne sokove, sirupe, marmelade in želeje. 1 IZ NtkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN So zmagali lastniki stanovanj? Dampinške cene stanovanjskega podjetja Zarja so pometle s konkurenco v obli-ki zasebnega stanovanjskega podjetja Dom — Vprašanje, do kdaj bodo nizke NOVO MESTO — Štirje novomeški podjetniki, ustanovitelji in družbeniki zasebnega podjetja Dom, prvega stanovanjskega podjetja, registriranega v novomeški občini, so na četrtkovi tiskovni konferenci sporočili, da do nadaljnjega zamrzujejo tisti del dejavnosti podjetja, kije povezan z upravljanjem s stanovanji. Kot družbeniki, ki v dejavnost vlagajo zasebni kapital, ne morejo konkurirati dampinškim cenam delniške družbe Zarja, ki deluje v večinski občinski lasti in z družbenim kapitalom. Kljub zakonsko nerešenim stvarem so se za ustanovitev stanovanjskega podjetja Dom štirje družbeniki odločili zaradi razmer na stanovanjskem področju v občini. Tega seje občinska oblast odločila urejati preko stanovanjskega podjetja Zarja, v katerega je občina vložila okrog 25 milijonov mark vredno premoženje v obliki družbenih stanovanj in poslovnih prostorov. Dom naj bi vnesel vsaj malo konkurence na tržišče upravljanja stanovanj po novem stanovanjskem zakonu. Čeprav so čutili nenaklonjenost občinske vlade in uprav-" PODALJŠANI MANDATI NOVO MESTO - Novomeška občinska skupščina je na zadnji seji potrdila nekaj imenovanj. Dala je soglasje k imenovanju dr. Tatjane Gazvoda za direktorico novomeškega Zdravstvenega doma za štiri leta. Direktorica Doma starejših občanov bo tudi naslednja štiri leta Lojzka Potrč, ravnatelj Osnovne šole Šmaijeta pa Jože Pečnik. V nadzornem odboru občinskega stanovanjskega sklada pa so: Mojca Novak, Alojz Zoran in Alojzija Roženberger. nih organov so pričakovali, da bodo dobili v upravljanje okrog tisoč od dobrih 4 tisoč družbenih stanovanj v občini, ki so po letu dni veljave zakona že 60-odstotno v zasebni lasti. »Cilj nam je bil, da v Novem mestu zagotovimo dobro vzdrževanje stanovanjskega fonda. V prvih štirih letih pa naj bi predvsem preprečili propadanje, saj takoj potem, ko so ljudje porabili denar za nakup stanovanj, ni bilo računati na večja investicijska vlaganja. Obiskali smo skoraj vse soseske in ljudi seznanili z našimi nameni, pa tudi z novo zakonodajo, s katero jih odgovorni niso najbolje. Pripravili smo katalog storitev, vzorec pogodbe o upravljanju, BARAGOVA ULICA V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK _— Po sklepu zadnje seje skupščine v Žužemberku nimajo več Partizanske ceste. Na predlog stanovalcev in krajevne skupnosti se je preimenovala v Baragovo cesto. Stroške za označitev ulice, zamenjavo tablic s hišnimi številkami in tudi za zamenjavo obveznih osebnih listin bo moral pokriti proračun. Predlog, naj bi jih tisti, ki spremembo zahteva, v skupščini ni bil sprejet. »Pokojnine za napadalce« Zbor novomeškega odbora SNS - Članstvo narašča -Romi so gospodje, južnjaki pa privilegirani NOVO MESTO — V nedeljo, 18. oktobra, so se v hotelu Metropol sestali člani in simpatizeiji novomeškega odbora Slovenske nacionalne stranke. Zbora se je udeležil tudi predsednik stranke Zmago Jelinčič. Predsednik novomeškega odbora Zdenko Barbo seje pohvalil, da število članov in simpatizerjev narašča, in se obregnil ob »južnjake«, ki da so tudi na tem območju v boljšem položaju kot marsikateri Slovenec, in Rome, ki da so »v sedanjem režimu pravi gospodje«. Južnjaki in Romi naj bi tudi na veliko kradli našim kmetom poljske pridelke, nasploh delali zgago in nadlegovali »naše ljudi«. Jelinčič je dejal, da Slovenija v vsaki dobljeni vojni izgubi del svojega ozemlja in da kaže, da bo tudi tokrat tako in da sije Hrvaška že po 2. svetovni vojni prisvojila velik del slovenskega ozem- lja, sedaj pa si hoče še Trdinov vrh. »Ko bo naša stranka prišla v parlament, bo sprožila vprašanje slovenskih mej, in to tako v Žumberku kot v Istri in drugod,« je dejal Jelinčič. Nato so razdelili spisek 41 ljudi, nekdanjih oficiijev JLA, ki živijo v Novem mestu, med njimi pa naj bi bili po njegovih trditvah tudi taki, ki so streljali na Slovence in izdajali stvari JLA. »Oficirji JLA v Sloveniji dobiva- • Pred začetkom sestanka je nekdo v »jugoslovanščini« po telefonu sporočil, da je v hotelu podstavljena bomba, vendar seje izkazalo, daje šlo za lažno obvestilo. jo za. pokojnine dvakrat toliko denarja, kot vsi Slovenci partizanski borci skupaj. To je tako, kot bi esesovci dobivali pokojnino od Rusije!« A.B. NOVA POT ZA SLOVENSKE IZDELKE V ZDA — Odprta je z ustanovitvijo mešane družbe Giltex, od katere predstavniki ustanoviteljev : Milena Kramar-Žnidar (Novoteks Tkanina),, Frank Salvador in Barry Silberman (VViltiam Gilby korporacija), veliko pričakujejo. Na otoški predstavitvi jim je veliko uspeha zaželel tudi novomeški župan Marjan Dvornik. (Foto: Z.L.-D.) Osvajanje ameriškega trga Novoteks Tkanina je z ameriškim partnerjem ustanovila družbo Giltex — Povečana prodaja OTOČEC — V otoškem gradu je bila v petek predstavitev izvozno-uvozne firme Giltex, delniške družbe v mešani lastnini. Ustanovili so jo: ameriška korporacija William Gilby in Novoteks Tkanina Novo mesto s po 40-odstotnim deležem ter Frank Salvador z 20-odstotnim deležem. Njen namen je prodaja slovenskih izdelkov, od tekstila, lesa, zlata naprej, na ameriško tržišče. Novoteksova Tkanina uspešno sodeluje z ameriško družbo Wil-liam Gilby že 18 let. Odnosi so se zadnji dve leti še poglobili, saj je ameriški partner pomagal Tkanini nadomestiti izgubo skoraj 70-odsto-tnega jugoslovanskega trga z ameriškim. Prav zaradi intenzivnosti odnosov so začeli razmišljati o dru- gačni, višji obliki sodelovanja nad kupoprodajnimi odnosi. Tako se je rodila ideja o mešani firmi, kije že speljala posel, vreden milijon dolarjev. »Naše ambicije so velike. Želimo uspešno promovirati in tržiti slovenske tekstilne pa tudi druge izdelke. V Sloveniji bomo poskrbeli za kakpvostno proizvodnjo, ameriška stran pa za promocijo, prodajo in financiranje izdelkov,« je poudarila direktorica Novoteksove Tkanine Milena, Kramar-Žnidar, na predstavitvi Giltcxa. Barry Silberman, predsednik družbe W. Gilby, je dodal svoje prepričanje, da bo Giltex postal glavna slovenska izvozno-uvozna družba. Z.L.-D. kodeks družbenikov in izvajalcev in seveda cenik. Povsod smo povedali, da smo eno od podjetij, naj ljudje sedejo skupaj, premislijo in se pogovorijo, s kom bodo sklenili pogodbo o upravljanju. Predstavili smo projekt, kako bi stvari zadovoljivo peljali, nismo pa obljubljali ureditve vseh problemov, ker Dom nima kapitala. Denar, kije bil v te namene, je v posesti drugih in mi do njega nimamo dostopa. Prepričani pa smo, da so zaradi nas lastniki vendarle • Dom je do »zamrznitve« pridobil v upravljanje okrog 300 stanovanj, ki bodo sedaj pač potrebovala drugega upravljalca. Da bi samo pokrili stroške, bi moral en zaposleni skrbeti vsaj za 500 stanovanj. V to, kako bo uspevalo Zarji, ki ima trenutno podpisane pogodbe o upravljanju blizu 2.000 stanovanj pa 13 zaposlenih, se ne spuščajo. Dom bo poslej razvijal le še informacijski sistem za optimalno upravljanje stanovanjskega sklada, vsako sredo od osme do devete ure pa bo dajal ljudem brezplačno nasvete v zvezi z upravljanjem stanovanj. Ko bo čas za to, pa bodo pripravljeni na zagon sedaj zamrznjene dejavnosti. »Ko se bodo ljudje zavedali lastništva, ker jih bo stanje v hiši prisililo v ukrepanje, bodo potrebovali dobrega upravitelja. Tak pa tisti, ki nima konkurence, ne more biti,« pravijo v Domu. prišli bolje skozi, da smo vsaj na startu znižali Zarjine cene. Dolgoročno pa takšna odstranitev konkurence ne more biti dobra,« pravi Bojan Fink, eden od družbenikov Doma. Z. LINDIČ-DRAGAŠ SEJEM CVETJE IN SVEČE NOVO MESTO — Na Glavnem trgu bo tudi letos od 29. oktobra do L novembra sejem Cvetje in sveče z bogato ponudbo vsega, kar potrebujemo za okrasitev grobov. Trgovci obljubljajo visoko kakovost in najnižje cene. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: PC, Ločna od 7. do 14.30 ure: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator-Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Dolenjka, Samopostrežba Glavni trg od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru Dijaki so lačni Poslanci v novomeškem parlamentu zahtevajo regres za dijaške malice ŽALNA SLOVESNOST NA CVIBLJU ŽUŽEMBERK — Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem padlih v narodnoosvobodilni borbi v Suhi krajini, da bo žalna slovesnost pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom v soboto 31. oktobra 1992, ob 11. uri. Vabljeni! Krajevna skupnost in Krajevno združenje ZB NOV Žužemberk NOVO MESTO — Že na zadnji seji novomeške občinske skupščine pred poletnimi počitnicami je poslanec Miro Berger predlagal oz. zahteval, da se poišče možnost za regresiranje malic v srednjih šolah. Zdaj je namreč tako, da je nekaj regresa tako za osnovnošolce kot za študente, za dijaško prehrano pa ga ni. Podatki, ki sojih zbrali v občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, so potrdili upravičenost zahteve. V preteklem šolskem letu je v novomeških srednjih šolah namreč malicala le četrtina dijakov. Mnogi od njih se v šolo vozijo in so zdoma in v glavnem brez hrane po deset ur in več na dan. Število malicajočih seje med letom tudi močno zmanjšalo. Da je celotna populacija zdravstveno precej načeta, se pa tudi ve. Ugotovitve so bile posredovane ministrstvu za šolstvo in šport skupaj s predlogom, da bi zagotovilo sredstva za regresiranje plač kuharic, ker bi bila malica potem lahko cenejša. Ministrstvo se je odzvalo s 15-odstotnim nadomestilom za socialno šibke dijake. Ugotavljanje, kdo to je, je skrajno delikatna zadeva, saj je dijake revščine sram in je zlepa ne priznajo. Ravnateljica novomeške Gimnazije, prof. Vasja Fuis zato meni, da je akcija zastavljena povsem napačno. ZORAN CILENŠEK GOST »KULIJA« GABRJE — V soboto, 24. oktobra, od 21. ure naprej bo gost gostišča »Kuli« v Gabiju ta čas eden najpriljubljenejših slovenskih pevcev Zoran Cilenšek. SREČANJA SDP ŠENTJERNEJ, OREHOVICA — Organizacija SDP v Šentjerneju vabi v petek, 23. oktobra, ob 16. uri pri Levku Kušljanu na srečanje članov in simpatizeijev, na katerem bo tekla beseda o pripravah SDP na volitve in še o drugih stvareh. Podobno srečanje bo dan kasneje, v soboto, 24. oktobra, ob 18. uri v domu krajevne skupnosti Orehovica za tamkajšnje člane in simpatizerje SDP. Obeh srečanj se bodo udeležili predstavniki slovenskega in novomeškega občinskega vodstva stranke. V ponedeljek, 26. oktobra, ob 17. uri pa bo v sejni sobi Tilie v Novem mestu konvencija SDP za drugo in tretje volilno okrožje (občina Novo mesto). 29. oktobra ob 17. uri SDP v otoškem Gami hotelu pripravlja še konvencijo šeste volilne enote. Adriatic v Novem mestu Prejšnji teden je v Novem mestu začela delovati poslovna enota koprske zavarovalnice Adriatic NOVO MESTO - Koprska zavarovalna družba Adriatic je prejšnji petek v Novem mestu odprla svojo poslovno enoto in se tako pridružila zavarovalnicama Triglav in Tilia, ki že dalj časa delujeta v tem ■ ' prostoru. Začasno ima novomeška enota Adriatica prostore v Pionirjevi upravni stavbi v Bršlinu, prihodnje poletje pa se bodo preselili v nove prostore na Novem trgu, kjer so v velikem kompleksu, ki ga sedaj gradijo, kupili kar 500 m2. Adriatic je sicer mlada, a zelo prodorna zavarovalna družba, ki se je prva izločila iz Triglava, tako kot kasneje novomeška Tilia. Adriatic je od teh novih družb tudi prva, kije začela po Sloveniji ustanavljati poslovne enote, novomeška je že njihova sedma, do konca leta pa jo bodo odprli še v Mariboru. »Seveda nas kot zavarovalno družbo zanima dobiček, vendar hočemo to doseči na trgu, v poštenem spopadu s konkurenco. Poleg tega želimo take zavarovance, ki v naši družbijo vidijo tudi svoj interes. Zavarovalništvo je profitono dejavnost in od tega moramo imeti koristi mi kot družba in naši zavarovanci. Zato smo prepričani, da je naša novomeška enota pridobitev tudi za Novo mesto in Dolenjsko sploh,« je dejal Vinko Franetič, direktor za organizacijo in razvoj zavarovanj in terenske mreže pri Adriaticu. »Mi smo prvi, ki smo začeli z zdravstvenim zavarovanjem, sicer pa imamo vso standardno zavarovalno ponudbo, razširjeno z našimi posebnostmi, kot so zdravstveno, rentno, managersko zavarovanje.« V Adriaticu trdijo, da vsako škodo poravnajo v treh dneh, ko je na voljo vsa dokumentacija. V Adriaticu je sedaj zaposlenih okoli 180 ljudi, v agencijski mreži pa jih dela še kakšnih 700; vse to so dosegli v letu dni, ko so se izločili iz Triglava, kjer je prej njihova območna skupnost štela 85 zaposlenih. V novomeški enoti so za začetek stalno zaposleni 4 delavci, ko se bo zadeva razmahnila, pa računajo, da bo okoli 30 redno zaposlenih. Vodja novomeške enote Adriatica je Janez Hrovatič, ki že 17 let dela v zavarovalništvu. A. B. Bodo krivice popravljene le enim? Novomeški izgnanci ustanovili podružnico Društva izgnancev Slovenije — Boj za priznanje pravične vojne odškodnine, ki jo je država nacionalizirala 1945 in 1946 od Nemčije terjala in tudi dobila izplačano vojno odškodnino. NOVO MESTO — Pred tednom je bila v Novem mestu, kjer po približnih podatkih živi 61 vojnih izgnancev, ustanovljena krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije. Ustanovitve, ki staji prisostvovala tudi predsednik društva Vlado Deržič in predsednica komisije za odškodnine Ivica Žnidaršič, seje udeležila dobra polovica izgnancev. Izvolili so vodstvo, potrdili delovni program in poslali pismo predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku v zvezi s popravo krivic pred sprejetjem zakona o lastninjenju. Med drugo svetovno vojno je bilo v Nemčijo, Srbijo in še drugam s svojih domov pregnanih 65.500 Slovencev, v veliki meri prav iz Posavja in Dolenjske. V tuji zemlji jih je našlo zadnji pokoj 12.767. Med še živečimi je dolga leta tlela ideja o ustanovitvi društva izgnancev, ki so jo uresničili lanskega junija. V Društvo izgnancev Slovenije seje doslej včlanilo že 10 tisoč izgnancev, do konca leta pričakujejo, da sc jih bo še okrog 5 tisoč. Do takrat bo vsa Slovenija »pokrita« tudi s krajevnimi organizacijami. Osnovni namen društva, ki je nadstrankarska organizacija, in krajevnih organizacij je poprava krivic, ki so jim bile storjene v preteklosti s strani prejšnjih oblasti. Izgnanci poudarjajo — to so udeleženci novomeškega zbora zapisali tudi v pismu dr. Janezu Drnovšku — da je dovolj dokazov, daje nekdanja Jugoslavija na osnovi natančnega popisa iz let L \ DRUŠTVO IZGNANCEV — Eva Gosak (na sliki) še hrani originalno »napotnico«, s katero so jo okupatorji s starši poslali na strahotno pot izgnanstva. Del tega denarja je prišel v Slovenijo, vendar izgnanci in interniranci niso dobili nič. Vojna odškodnina je bila nacionalizirana, denar pa je bil porabljen za razvoj gospodarstva. Z njim je oblast osnovala Litostroj, TAM, začetne delavnice IMV ipd. Izgnanci pričakujejo, da se bo slovenska vlada končno opredelila do vprašanj vojne odškodnine, od poslancev v republiškem parlamentu pa, da bodo sprejeli takšne podzakonske akte k zakonu o denacionalizaciji, v katerih izgnanci ne bodo prezrti. Prav tako zahtevajo, da mora zakon o lastninjenju preprečiti privatizacijo tistega dela družbenega premoženja, kije bilo oplemeniteno z vojno odškodnino. Da bi poslance seznanili s svojimi pričakovanji, v Novem mestu pripravljajo poseben razgovor z njimi še pred sprejemanjem lastninske zakonodaje v skupščini. Zahtevajo spremembo pokojninskega zakona, s katero bi štiri leta priznali tudi tistim, ki so izgnanstvo preživeli mlajši od 15 let, in pa kmečkim zavarovancem, ki so bili na prisilnem delu. Zahtevajo skratka, da bi bile storjene krivice popravljene tudi njim tako kot drugim. Z.L.-D. Novomeška kronika STRELJANJE - Prebivalci v starem jedru Novega mesta, kolikor jih še je, ponoči že dolgo nimajo mirnega spanca. Posebno poleti jim je kratil sen cvet novomeške mladeži, ki se je podila naokrog z beemveji in hrumečimi motorji ali razgrajala v ali okrog lokalov zvenečih imen do poznih jutranjih ur. Roteče prošnje in zahteve, postavljene tudi v občinski skupščini, naj se naredi red, niso imele pravega učinka. Marsikdo se temu ne čudi. Franci Koncilija je v novomeškem parlamentu povedal, da ga je pred tedni vrglo sredi noči pokonci pravo pravcato streljanje. Ko je klical na policijo, je dežurnega zanimalo, le ali je streljanje posamično ali rafalno. SV. GERA - Pred obiskom v Sloveniji so hrvaškega predsednika Franja Tudmana na TV vprašali, kaj misli o pobudi novomeškega poslanca, da bi Gorjance kot edinstven naravni biser razglasili za skupen (slovensko-hrvaški) naravni park in za ta d: agoccni vir najboljše pitne vode določili enotno varstvo in zaščito. Dr. Tudman za pobudo niti vedel ni, nič manj pa ni zanimivo, kako je prišla do televizijskega izpraševalca. Prebral jo je v časniku Delo, v katerem je bil naveden tudi njen avtor: poslanec Zelenih v novomeškem parlamentu, Andrej Bartelj. Bartljeva funkcija ni sporna, malo bolj nerodno pa je (za Delo), da pobude ni razglašal naokoli kot tak, ampak jo je obelodanil kot novinar v svojem komentarju v Dolenjskem listu. Tudi prepisovati je treba znati. ZELJE - Eden od novomeških družinskih poglavarjev je dobil naročilo, da mora_ domov dostaviti zelje za kisanje. Čeprav se res že dolgo ni ubadal s problemi nakupovanja, ga je skoraj kap, ko je slišal, koliko naj bi tistih 45 kilvstalo. A kaj je hotel, ukaz je ukaz. Šel je v banko, dvignil prihranke in še del črnega fonda in se vrnil na tržnico po zelje. Tudi prodajalca je skoraj kap, ko mu je odštel na roke 18.000 namesto 1.800 tolarjev. Veselje, da je le narobe slišal, je bilo tako veliko, da se je jel doma hitro hvaliti, kako poceni je dobil zemlje. A s pričakovano pohvalo ni bilo nič. Žena je tisti dan videla zelje, ki je bilo nekaj tolarčkov za kilo cenejše od kupljenega. GOVOR - V petek je bila v slovesnem okolju otoškega gradu promocija slovensko-amcriške mešane firme Giltcx. O njenem pomenu je dolgo in lepo govoril tudi novomeški župan Marjan Dvornik. Barry Silberman, predsednik družbe William Gilby, ki je eden od ustanoviteljev firme, se je zahvalil za lepe želje, potem pa iz žepa potegnil govor. "Jaz nisem župan, zato sem si moral govor kar napisati," je dejal gospod Silberman. Tisti, ki so bili na nedavnem novomeškem koncertu godbenikov iz Langenhagna, ki ga je pozdravil gospod Dvornik, pa pravijo, da tudi županu ne bi škodilo, če bi si sem in tja napisal kakšen govor. Le Straški muzikantje se veselijo. Ni slabo, če jih ima za virtuoze. Ena gospa je rekla, da se je bati povečanega navala na socialne podpore. Dohodnino morajo plačati tudi brezposelni, na delo čakajoči, vojaki in podobni bogataši. V času od 23. septembra do L oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Tanja Benec iz Blatnika — Lidijo, Simona Tabor iz Dobrave — Klemena, Jožica Tomažin iz Senuš — Ano, Jasna Mržljak iz Kanižarice — Mitja, Bernarda Junc z Gor. Mokrega Polja —7 Roka, Antonija Kužnik iz Srednjega Lipovca —Barbaro, Alenka Pavlin iz Češnjevka —- Barbaro, Antonija Grubar iz Malega Bana — Gregorja, Bariča Blažina z Malega Vrha — Tomislava, Jožica Turk iz Gor. Stare vasi — Matjaža, Cvetka Vavpič iz Šmaijeških Toplic — Matica, Bojana Berus iz Podturna — Marka, Mirjana Klanfar iz Drenovca — Natalijo, Marta Benedik iz Mihovice — Kristijana, Minka Pirnar iz Ledeče vasi — Marka, Dušanka Pašič s Štrekljevca — Katjo, Milojka Hočevar iz Žužemberka — Andraža, Nada Košmerl z Dvora — Nušo, Mojca Pavlin iz Petelinjeka — Anjo, Nada Brčina iz Metlike — Alena, Martina Golobič z Brezij pri Semiču —Tadejo, Mateja Švajger z Vranovičev — Jana, Vida Koncilja iz Podturna — deklico, Marija Markovič iz Žabjeka pri Veliki Loki — deklico, Marjeta Zupančič iz Meniške vasi — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Danica Mi-lojkovič z Zagrebške ceste 13 —Mišel, Simona Colarič s Ceste herojev 38 — Matica, Nada Šušteršič s Ceste herojev 56 — Aleša, Vera Jularič iz Bršljina 59 — Dajano. Čestitamo! 4 DOLENJSKI UST Št. 43 (2253) 22. oktobra 1992 Črnomaljski drobir ■5! TEŽAVE Z AGENCIJO - Odkar je bila v Črnomlju ustanovljena Agencija za razvoj, ustanovitelj je izvršni svet, ki je hotel na ta način s svojih pleč prenesti nanjo skrb za novo nastajajoča podjetja, je izvršni svet od zasedanja do zasedanja bolj podoben konziliju porodničarjev in ne ve, kako bi temu detetu dopovedal, da mora končno zadihati samo in da je na svet poslano zato, da bi še drugim pomagalo dihati. Ker je poslovni načrt agencije tako nestrokovno sestavljen, je bilo že slišati predloge, da bi ga dali izdelati ustanovi, ki je za to usposobljena. Nedvomno je, da je črnomaljska valilnica podjetij, kot ponekod tudi imenujejo razvojne agencije, še vedno bolj podobna piščancu kot pa koklji. . KJE SO PARKIRIŠČA? Črnomaljski invalidi zahtevajo vsaj pet do šest označenih parkirnih mest za svoja vozila. Tisti stari Črnomaljci, I ki se odpravijo po mestu na sprehod tudi ob nedeljah in praznikih, ko parkirišča niso tako zasedena, pa vedo povedati, da taka parkirišča pravzaprav že so. No, na nekaterih bi bilo treba obnoviti oznake na cestišču, dobro bi tudi bilo ob njih postaviti table, še najbolj pa je potrebno voznikom dopovedati, da je na tako označenih mestih dovoljeno parkiranje le za invalide. Pa pika. V MLINU STRAŠI - Svojčas so ljudje verjeli v strahove in se izogibali krajev, kot so zapuščeni gradovi, mlini in podobno. Česa vse ne bi dali črnomaljski Občinarji, da bi se tisti praznoverni časi spet vrnili! ,V bližini imajo namreč Flekov mlin, ki je postal pravo kotišče socialnih primerov. Ker je za bivanje neprimeren, so tisti, ki se vselijo vanj, hitro na prednostni listi za dodelitev socialnega stanovanja. In tako rešujejo primer za primerom, verigi pa kar noče biti konca. Zdaj si le manejo roke, saj bo mlin z denacionalizacijo kmalu prešel v zasebno last. A kdo jamči, da bo s | tem težav res konec? (Sprehod po Metliki | PRIPRAVLJALO vsakoletnega eks-temjx>ra osnovnošolskih otrok imajo največ posla z iskanjem pokrovitelja, ki naj bi prispeval cvenk za kritje stroškov. Ixtos se je izkazala delniška družba Kolpa, ki ji bodo pripadala tudi vsa ustvarjena likovna dela. Z njimi bodo polepšali svoje poslovne prostore. Nastalo je kar triinpetdeset slik s podobami Metlike in njene okolice, otroci pa so ustvarjali na temo: Bela krajina je skrivnostna zibka. Razstava v Ganglovem razstavišču bo odprta do 23. oktobra. Med letošnjimi mladimi likovniki, udeleženci ekstempora, so bili tudi otroci iz z Metliko pobratene Wagne in Ronchijev. Da je zadeva dobro uspela, imajo največ zaslug učitelji-mentoiji iz belokranjskih osnovnih šol ter Zveza prijateljev mladine občine Metlika. Največ truda sta vložili Vladka Škof in Anica Kopinič. KIPAR MARTIN SKOLIBER je predstavil v Badovinčevi gostilni na Jugorju svoj kozarec, ki ga polnega ne moreš položiti na mizo. Vinske pesmi je ob tej priložnosti recitirala filmska, gledališka in televizijska igralka Vijoleta Tomič, Popolnočne kočije so poskrbele za petje in glasbo, za politično obeležje pa dr. Stanko Busar. Prisotna sta bila tudi slovenska pesnika Janez Menart in Tone Pavček Jer nekaj vidnih gospodarstvenikov s sončne in senčne strani Gorjancev. Metliških občinskih veljakov na Jugorju ni bilo. ^ Trebanjske iveri ) VEČINA - Na seji vseh zborov občinske trebanjske je bil na dnevnem redu predlog o sprejetju statuta občine Trebnje. Predsednik skupščine občine Ciril Pungartnik je predlagal, naj o statutu poslanci glasujejo v dveh Paketih: najprej o statutu brez 5. točke in še posebej o 5. točki, ki govori o datumu občinskega praznika. Poslanci so prvi predlog potrdili z dvigom rok, pri drugem, ko naj bi šel vsak posamezen predlog za datum Praznika občine na glasovanje, sc je zataknilo. Poslanci so se začeli spraševati, kolikšna večina je potrebna, oa se določen predlog sprejme: ali mora biti dvotretjinska večina vseh Prisotnih ali dvotretjinska večina vseh vpisanih poslancev. Na to ni točno znala odgovoriti niti zakonodajnopravna komisija. Poslanci pa so začeli Ugotavljati, da verjetno niti prvi del glasovanja ni bil pravilen. Po že precej dolgem” glasovanju brez haska” so na koncu predlog statuta umaknili z dnevnega reda. Ker pa se to ni zgodilo prvič, so prisotni upravičeno dobili vtis, da tisti, ki nad izpeljavo sprejemanja statuta in podobnih Uradnih zakonodaj in odlokov bedijo, ue vedo kje in zakaj so. CESTA IN TELEFON - Danes je malo takšnih podjetij, ki dobro Poslujejo. Med njimi je Tovarna °Prcmc Mirna, ki pa ji nepotrebne težave povzroča slaba telefonija. Marsikateri poslovni partner je že večkrat zaman vrtel njihovo številko. Mik s svetom otežuje tudi slaba cesta ud Trebnjega do Mirne. Tuj partner, kt pride na poslovne pogovore, si tuisli svoje in morda celo sklene, da ga v to deželo ne bo več. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljska mostna vojna končana S protestom in cestno zaporo do pomožnega mosta — Krajanom Loke se je ob-voznica zdela predolga — Za nesporazume je krivo slabo obveščanje bilo tako, so protestirali in zahtevali obvozni most, kot je nekdaj ob popravilu glavnega že bil. Da bi tej zahtevi ugodil, je izvajalec napravil projekt obvoznega mostu in ga skupaj s predračunom predložil. K predloženemu projektu je bilo izrečenih precej pomislekov, zlasti glede prometne varnosti, pa tudi zato, ker bi bilo zaradi njega potrebno podreti nekaj dreves na rečni obali, a je bila na koncu ta varianta kljub temu sprejeta. ČRNOMELJ — Prejšnjo sredo zjutraj je bilo nekaj prebivalcev Črnomlja, predvsem tistih iz mestnega predela Loke, precej razbuijenih. S kamionom so zaprli dostop do mosta prek reke Lahinje in s tem preprečili, da bi se ga lotili delavci celjskega Ingrada. Ti so že prej odkrili nadvozje mostu čez Dobličico, če bi se zdaj lotili še mosta čez Lahinjo, kot je bilo načrtovano, bi motorizirane prebivalce tega dela Črnomlja ob sotočju Lahinje in Dobličice povsem odrezali od mestnega središča, le za pešce bi še ostal improviziran prehod. kako prav prišla, protestiral. Načrt je predvideval dokončanje del v šestih mesecih, pri čemer naj bi trajala polna Loka, ki je od središča mesta oddaljena le dober lučaj, bi dobila obvoznico prek Dolenjcev, Podzemlja in Gradca, dolgo okroglih dvajset kilometrov, precej dlje pa bi bilo do občinskega središča tudi za krajane krajevnih skupnosti Tribuče, Adlešiči in Griblje. Odločenost krajanov, da mosta ne pustijo razdirati, je dosegla svoje. Delavci so opustili namero in se posvetili prvemu mostu, medtem pa so stekla pogajanja med investitoijem in prizadetimi krajani, predvsem v vlogi posrednika pa je nastopal občinski izvršni svet. K razpravi o utemeljenosti ali neutemeljenosti zahteve, ki jo je postavila »neformalna skupina krajanov«, do takrat se ni oglasil še noben predstavnik iz prizadetih krajevnih skupnosti, so vključili tudi šole, policijo, avtobusne prevoznike in Cestno podjetje. Pravzaprav se je šele zdaj pokazalo, da se lotevajo dela, ki bi moralo biti opravljeno že zdavnaj prej, in da seje investitor, Republiška uprava za ceste. Tu se je lotila dela preveč samozavestno, obvoznico je določila sicer strokovno utemeljeno, a ne da bi se prej pozanimala, kakšno je razpoloženje med Črnomaljci. Del krivde za zaplet bo moral vzeti nase tudi izvršni svet, ki investitoija na to ni opozoril. Za tako ravnanje izvršnega sveta so opravičljivi vzroki. Upoštevati je treba, daje želja po obnovi obeh spodnjih mostov obstajala že dolgo. Nekako naj bi bila načrtovana za letošnji april, a je zaradi pomanjkanja denatja izpadla, ko pa seje nenadoma pojavila možnost za to jesen, sojo seveda z vsemi štirimi zagrabili. Pri tem niti pomislili niso, da bi kdo, ki mu bo bosta nova mostova še JUTRI O VODI METLIKA - Jutri, 23. oktobra, ob 17. uri bo v metliškem hotelu okrogla miza z aktualno temo: »Brez pitne vo-I de?« Pogovor prirejajo Zeleni Sloveni-| je, udeležilo pa se ga bo več uglednih politikov in strokovnjakov s članom slovenskega predsedstva dr. Dušanom Plutom na čelu. PREIMENOVANJE TREBNJE — Krajevna skupnost Mokronog je na predlog vaščanov naselja Vrh nad Mokronogom Geodetski upravi Trebnje predlagala, da se naselje preimenuje v naselje z imenom Sv. Vrh, ker je bilo po 2. svetovni vojni preimenovano brez soglasja krajanov. Predlog I o spremembi imena kraja je poslala tudi krajevna skupnost Šentrupert. Vaščani zaselka Vesela Gora in Križev Pot so predlagali, naj se ta del naselja Brinje preimenuje v naselje z imenom Vesela Gora, ker v vsakdanjem življenju uporabljajo to ime. Pretekli teden so delegati na seji vseh zborov skupščine občine Trebnje sprejeli oba odloka: o preimenovanju naselja Vrh nad Mokronogom v Sv. Vrh in del naselja Brinje v naselje Vesela Gora. zapora prometa dva meseca po pričetku del, nekako okoli božiča, ko naj bi bili na obeh mostovih uliti betonski plošči, pa naj bi promet za osebna vozila odprli tja do marca, ko bi spet bila potrebna popolna štirinajstdnevna zapora. Ce bi bilo to krajanom pred začetkom del tako obrazloženo in če bi jim še povedali, da bo s takim prometnim režimom najbrž ostalo dovolj denarja tudi za ureditev pločnikov in cestišča med mostovoma, potem bi na obnovo verjetno pristali brez protestov. Ker pa ni Pomožni most, po katerem bo tekel promet le z osebnimi vozili, tovornjaki bodo morali uporabljati daljšo obvoznico, avtobusi pa bodo potnike raztovarjali in natovarjali pred mostom, bo piodražil obnovo obeh mostov, ki že sedaj ni v celoti pokrita, za blizu dva milijona tolaijev, dela pa se bodo verjetno zavlekla globoko v pomlad. Zaključna ureditev mostu in vmesnega cestišča je obvisela v zraku. T. JAKŠE d.c»r '.r ■ m OBNOVITEV MOSTU — Most čez Dobličico na Loki so delavci celjskega Ingrada že začeli obnavljati, z bližnjim mostom čez Lahinjo pa bodo morali na zahtevo krajanov počakalti, dokler ne bodo zgradili pomožnega za obvoz do mestnega središča. (Foto: T. J.) Andreja Plul Andreja gre po dedovih stopinjah Še en Plut v glasbi SEMIČ — Kot kaže Plutov v slovenskem glasbenem svetu ne bo kmalu zmanjkalo. Letos junija je z že uveljavljenimi glasbeniki iz Plutove družine v Semiču pričela nastopati nova moč. To je Andreja Plut, vnukinja Tončka Pluta, daleč naokoli poznanega muzikanta na bršljanov list, in hčerka Slavka Pluta, ki je s svojimi ansambli tudi že dobro poznan. Z očetom Slavkom in trobentačem Dušanom — občasno pa s harmoniko vskoči tudi stric Tone —je to poletje in jesen zlasti v Beli krajini na svatbah in veselicah razveselila že prenekatere goste. Igra električne orgle, sicer pa je na glasbeni šoli v Črnomlju študirala harmoniko. Sedaj se v Ljubljani, kjer obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo, največ posveča klavirju. Andreja pravi, dajo igranje veseli in je ne ovira pri študiju, vendarle pa dobro pazi, da je v nedeljo popoldne spočita za pot nazaj v Ljubljano. Čisto samoumevno se ji zdi, da stopa po dedovih in očetovih stopinjah, saj je Plutom glasba pač v krvi^ ^ Metliška voda bo poslej neoporečna Novi mehanski filter bo konec novembra že obratoval — Kvalit količinsko pa je še pol manjka — Rešitev je v povezavi s ta vode rešena, momljem METLIKA — Metličani lahko z mestnih trgov vidijo na svoji priljubljeni Veselici — vinorodnem gričku nad mestom, kjer stoji tudi srce njihovega vodoos-krbnega sistema — estetsko ne ravno najbolj posrečeno novo stavbo. No, ko se bo zgradba odela v zelenje, morda ne bo tako bodla v oči, kar pa se njene koristnosti tičejo bodo Metličani gotovo pozdravili. V njej so naprave, ki jim bodo omogočile, da bodo po dolgem času spet brez skrbi uživali vodo iz komunalnega vodovoda. Direktor metliške Komunale Jože Mihelčič pravi, da s to stavbo in napravami v njej zaključujejo investicijo, ki se je pričela lani z izgradnjo 500 m3 velikega rezervoatja, letos pa nadaljevala z izgradnjo stavbe za filter z zmogljivostjo 301 vode na sekundo, ki bo nadomestil dosedanjega z zmogljivostjo 81 vode na sekundo, kar za potrebe Metlike nikakor več ne zadošča. Celotno strojno opremo in filter je dobavil in zmontiral Hidrometal iz Mengša, za namestitev avtomatskih kontrolnih naprav ter druge instalacije je poskrbela firma Cadix !jiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiNiiii§ Minister podprl z besedo [ Kar 15 rešitev za dom ostarelih v Trebnjem 1 iz Ljubljane, gradbena in obrtniška dela pa je opravil črnomaljski Begrad. Vrednost investicije je 10 milijonov tolaijev, po uspešno izvedenih testih pa računajo, da bo naprava pričela obratovati konec prihodnjega meseca. Bo povsem avtomatizirana. Tlačni filter bo mehansko očistil vodo, ki je zdaj ob večjem deževju ali neurjih zlasti močno onesnažena, nakar jo bodo s plinskim klorom tudi kemično očistili. Večji rezervoar nudi sedaj tudi dovolj prostora, saj mora voda v njem po taki obdelavi določen čas stati, predno jo lahko spustijo v omrežje. Konec novembra torej lahko pričakujemo zaključek prvega investicijske- ga ciklusa v metliški vodooskrbi. Zgrajen je za zmogljivosti, ki naj bi mestu z okolico zadoščale, še vedno pa ostane odprto vprašanje, kje dobiti zadostne koiičine vode. Sedanji viri namreč pokrivajo le polovico potreb, pri čemer je seje treba zavedati, da ležita dve nahajališči na hrvaški strani in je njuna usoda torej negotova. Dobrih nahajališč v metliški občini ni. Tudi vrtine na Gornjem Suhotju so se izkazale zadostne le za lokalni vodovod, globinsko vrtanje v gorjanskem pogoiju pa bi bilo zelo zahtevno in negotovo, zato Metličani računajo predvsem na izgradnjo tranzitnega voda iz črnomaljskega konca. Nižinske predele okoli Gradca so jim ob letošnji suši že tako ali tako solidarno napajali Črnomaljci. Tako se spet vračajo k ideji o vodi iz črnomaljske občine, za kar so načrti obstajali že v sedemdesetih letih, a sojih morali zaradi onesnaženja izvira Krupe, na katerega so predvsem računali, na hitro zavreči. T. JAKŠE Kdaj nadstrešek? Učenci pri županu zado-voljni, a ne z vsem METLIKA — Metliškega župana Branka Matkoviča letošnji obisk otroškega parlamenta ni spravil v zadrego. Osem predstavnikov učencev v spremstvu ravnatelja podzemeljske osnovne šole Tonija Gašperiča in predsednice ZPM Anice Kopinič je bilo načelno kar zadovoljnih z dosežki v zadnjem letu, seveda pa so imeli na pogovoru s tematiko o prometni varnosti in o otrokom prijazni šoli tudi nekaj pripomb. Skupaj so ugotovili, daje glede prometne varnosti za pešce v Metliki marsikaj narejenega. Zlasti so pohvalili urejenost cestnih prehodov in nekaj novih pločnikov, ki so bili zgrajeni v zadnjem času. Pot do šole pa je za otroke vendarle še marsikje polna nevarnosti. Tako so v Metliki opozorili zlasti na ozko in zelo prometno Vinogradniško cesto, kjer bi bilo nujno treba zgraditi pločnik, ter na to, da so potrebna prometna ogledala na nekaterih nevarnih križiščih v Podzemlju in v Gradcu, pozabili pa niso tudi na že večkrat izraženo zahtevo po nadstrešku na avtobusnem parkirišču ob cesti pod metliško osnovno šolo. V zvezi z avtobusaiji se pojavlja problem čakanja pred poukom in po njem. Zupan je obiskovalcem povedal, da se nekatere stvari, na katere so opozorili, že urejajo. Tudi s šolo so učenci v glavnem zadovoljni. Metliška se jim zdi kar dobro opremljena, nekoliko slabše pa šola v Pozemlju, kjer pogrešajo sodobnejšo opremo zlasti v kabinetih za kemijo in fiziko. Opozorili so tudi na šolski kombi, ki je že močno dotrajan. Predvsem pa učenci menijo, da na šolah primanjkuje mentorjev za svobodne dejavnosti. Z vzdušjem v šoli so zadovoljni,imajo pa občutek, daje nekoliko preveč spraševanja, pri kontrolkah pa preveč nervoze, vendar so se z županom strinjali, daje znanje pomebna stvar, ki jo je na nek način le potrebno preveijati. LE PET ZA POGODBO ČRNOMELJ — Po do sedaj zbranih podatkih je le pet od trinajstih podjetnikov iz črnomaljske občine, ki so iskali kredite iz republiškega sklada za razvoj drobnega gospodarstva, že pripravljenih za podpis pogodbe s Štajersko banko za črpanje kredita, vsi ostali pa za to še nimajo pogojev. Banka namreč zahteva zavarovanje kreditov s hipoteko ali garancijo, večina jjodjetni-kov pa je žal kreditno zelo nizko sposobna. LOJZE GROZDE MUČENIK? ŠENTRUPERT — Ljubljanski na-škof in metropolit dr. Alojzij Šuštarje na predlog salezijanskega inšpektoija mag. Stanislava Hočevatja in s privolitvijo Slovenske škofovske konference izdal odlok o začetku kanoničnega postopka za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta, katoliškega dijaka in člana Marijine kongregacije, ki je 1. januarja 1943 na Mirni umrl mučeniške smrti. Pokopan je na pokopališču v Šentrupertu. Odlok so slovesno razglasili na praznovanju 50-letnice delovanja salezijancev v šentruperški fari. * V • Na volitvah bomo zmagali Imamo močno stranko, največ odborov, največ podmladka, največ prijateljev po svetu. Dali so nas iz vlade, ker smo bili uspešni ker bi imeli dobro podlago za prihodnje volitve. Nekaj časa so prijatelji vadili na stolčkih, zdaj pa bodo morali oditi (Peterle) TREBNJE — V petek dopoldan je v Trebnje na otvoritev razstave urbanistično arhitektonskih rešitev doma starejših občanov, kije bila v avli bivše šole, prišel tudi minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Božidar Voljč z namestnikoma. Predsednik Skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik je v uvodu poudaril, daje dom ostarelih v občini potreben, hkrati pa dodal, da za njegovo izgradno nameravajo razpisati tudi samoprispevek. Minister Voljč je to odločitev pozdravil in podprl zahteve po čimprejšnji izgradnji doma. Občina Trebnje je ena redkih v Sloveniji, ki še nima doma za ostarele, čeprav ima kar 120 starejših ljudi po 23 domovih v Sloveniji, največ v Novem mestu, Grosupljem in Črnomlju. Kljub temu daje bilo že leta 1985 dogovorjeno, da se domske zmogljivosti na Dolenjskem razširijo z gradnjo doma za ostarele v Trebnjem, do gradnje skem varstvu pa v Trebnjem so, saj narašča število starejših od 65 let. Po popisu iz leta 1987 je skoraj 8 odst. ljudi starejših od 65 let. Ta odstotek pove, daje Trebnje »stara« občina. Na problem ostarelih v trebanjski občini so v svojih programih opozorile tudi stranke in delegati na skupščini, zato je spomladi izvršni svet občine v sodelovanju z Društvom arhitektov iz Ljubljane razpisal javni natečaj za najboljšo arhitektonsko rešitev doma starejših občanov v Trebnjem v Starem trgu. Na natečaj je prispelo 15 idejnih rešitev. Ocenjevalna komisija je prvo nagrado soglasno dodelila arhitektonski rešitvi SOAVE avtoijev Andreja Ravnikarja, Gorazda Ravni-kaija in Bojana Vavpotiča iz Ljubljane. Avtoiji so zelo natančno upoštevali potrebe ostarelih pa tudi širšo usklajenost doma z okoljem. Dom je načrtovan tako, da omogoča vključevanje tudi tistim, ki sicer živijo doma. J. D. Razočarani nad ravnanjem države Tom, d.d., Mirna, že več kot leto samostojen — Potrebna tehnološka posodobitev — V boju za certifikat ISO 9001 — Nov program oblazinjenega pohištva E doma ni prišlo. Potrebe po dom-fiiiiiiiimiiiiiiMiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi^ MIRNA — Julija je minilo eno leto od kar je Tom, d.d., na Mirni, prej v sklopu firme Adria Caravan, d.d., Novo mesto, stopil na svojo pot z vizijo in željo, da bi zgradil podjetje, v katerem bodo vsi radi delali. Dosedanji rezultati poslovanja kažejo, da je bila odločitev za samostojno pot pravilna. Vendar z zastarelo in izrabljeno tehnologijo ne bi prišli daleč, zato so se v Tomu odločili, da bodo posodobili tehnološko opremljenost oddelkov konfekcije in plastike. Ti dve posodobitvi jih bosta stali približno 5 milijonov mark; že do začetka prihodnjega leta računajo, da bodo v posodobitev vložili 3 milijone mark. V Tomu pa ne težijo le k boljši tehnološki opremljenosti, želijo si tudijcako-vost na vseh ravneh poslovanja. Že štiri leta delajo na tem, da bi pridobili certifikat oz. potrditev sistema kakovosti po standardu ISO 9001. V to jih silijo za- hteve trga. Vendar je pri celoviti kakovosti pomembna tudi kakovost izdelkov dobaviteljev, na katero pa ne morejo vedno vplivati. Zavedajo se tudi, da se poslovni uspeh zaključi pri kupcih. »Za to pašo potrebne priprave na ponudbo nekega izdelka. Končni rezultat je 90-odstotno odvisen od pri- Janez Dule pravljalne faze,« pravi direktor Toma Janez Dule. V firmi, kjer je 340 zaposlenih v štirih enotah: konfekcija, plastika, elektrika, kovinarstvo in dodatna oprema, so v enoti konfekcija odprli nov program oblazinjenega pohištva. Zaenkrat v Tomu še ne izvažajo na tuje, vse, kar proizvedejo, prodajo doma, vendar imajo že v bližnji prihodnosti tudi to v načrtu. Njihov največji kupec sta Revoz in Adria Caravan. »Glede na gospodarski položaj pri nas, stoji naše podjetje zaenkrat dobro, čeprav smo razočarani nad obnašanjem države do takšnih firm, kot smo mi,« pravi direktor Dule. Njihovi programi so stvarni in dajejo možnostjo nadaljnjega razvoja, pa kljub temu država ne da realne finančne podpore. Predvsem v začetnih investicijah je potrebno, da obrestna mera posojil ni previsoka, pri nas pa so obrestne mere višje kot v tujini. J. DORNIŽ IZ NKŠIH OBČIN r^r>f| '0L lilajj IZ NtkŠIH OBČIN Ui Vse več je kršitev pravic delavcev Pravna družba ima polne _________roke dela___________ KOČEVJE — V sindikalni pisarni Svobodnih sindikatov Slovenije v Kočevju imajo vsako sredo organizirano pravno službo za delavce. Pravico do brezplačne pravne pomoči, od pisanja pritožb do zastopanja delavcev pred sodiščem, imajo vsi člani sindikata. Takšnih, ki potrebujejo pravno pomoč, je po zatrdilih koordinatorja dela Dore Tadič veliko, če že ne celo vedno več. Pravna služba v tem trenutku rešuje večinoma sklepe o tehnoloških presežkih delavcev, ki so bili izdani v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih. Med tovrstnimi kršitvami pravic delavcev gre predvsem za sklepe o tehnoloških presežkih, ki sojih prejeli ljudje, ki so z zakonom posebej zaščiteni, hfted takšne sodijo denimo invalidi III. kategorije, delavci, ki so odsotni z dela zaradi bolezni, pa tudi matere, ki imajo otroke mlajše od dveh let. Poleg teh pritožb je zelo veliko zahtevkov za izplačila odpravnin ob upokojitvi, jubilejnih nagrad pa tudi odškodnin. Če pravice, ki se nanašajo na posebne kategorije delavcev, v stečajnih podjetjih ne veljajo, lahko zahtevke za izplačila odpravnin in podobnega vložijo tudi delavci iz stečajnih podjetij. Takšna primera sta Tekstilana in Itas. Prav letos je bilo rešeno v korist tožnikov kar nekaj zahtevkov za različna izplačila, ki sojih kmalu po objavi stečajnega postopka v Istasu dali Itasovi delavci. Pa tudi sicer je velika večina pritožb rešena v korist delavcev. Med kočevskimi podjetji, v katerih v pravni službi v Kočevju beležijo največ kršitev pravic delavcev, so predvsem poslovne enote Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje: Govedoreja, Mesarija, Bramac, Prašičereja, Mlaka in Cvišleiji ter enoti Gozdnega gospodarstva Kočevje, Pugled in Rog. Poseben problem, ki se pojavlja tudi v drugih kočevskih podjetjih, je v tem trenutku tudi odpuščanje nosečnic. M. L.-S. V KOČEVJU RAZSTAVA PSOV KOČEVJE — Kinološko društvo Rog iz Kočevja prireja v soboto, 24. oktobra, z začetkom ob 7. uri, mednarodno razstavo psov »Specialka nemških ovčarjev«, ki bo trajala predvidoma do 16. ure. Prijavljenih je že prek 70 psov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Razstava bo na poligonu društva na Trati, pri nekdanjem skladišču streliva (pulferturnu). Kinološko društvo Rog je staro komaj leto dni. Doslej je organiziralo že nekaj tečajev za pse. Na prostoru, ki ga je društvu dalo v najem za 10 let KGP Kočevje, pa so si s prostovoljnim delom uredili poligon za vadbo, nastope in razstave psov. Društvo šteje 30 članov, predsednik pa je Milan Janež iz Livolda. j p PODPORA ARHIVU V MRZLAVI VASI SEVNICA - Zgodovinski arhiv Celje, ki pokriva občine celjske, posavske in zasavske regije, se že nekaj let ubada s prostorsko stisko. Zato je že leta 1988 obvestil občine ustanoviteljice, da zaradi pomanjkanja prostora ne bo več od občin prevzemal arhivskega gradiva. Sevniš-ki izvršni svet je podprl ustanovitev enote Zgodovinskega arhiva v Mrzlavi vasi, za katero so se dogovorili že na svetu posavskih občin, pod pogojem, da arhiv v stavbi tamkajšnje bivše šole ne bo terjal realnih večjih finančnih obveznosti za sevniško občino. iz Koipske doline Gibanje bo delovalo kot stranka TFHTFN R A7I OG — Na nrotest- •___________________________________ TEHTEN RAZLtDG — Na protestno zborovanje zaradi odlaganja asfaltiranja ceste proti Predgradu ni bilo predstavnikov Republiške cestne uprave. Razlog je opravičljiv: slaba, luknjasta, ozka in nevarna cesta. LE DELNO UPOŠTEVALI — Kočevci so se odpovedali gradnji nadvoza nad Novomeško cesto v Kočevju, ker naj bi republika ta denar namenila za asfaltiranje ceste proti Predgradu. Zdaj ni ne nadvoza in ne asfalta, ker vse kaže, da bo šel denar drugam. Naivnost se maščuje. PREMALO VOLILCEV — Od leta 1977, ko so začeli posodabljati cesto od Kočevja proti Predgradu, se je število prebivalcev v KS Predgrad zmanjšalo za polovico. V republiki ugotavljajo, da je tu premalo ljudi in zanemarljivo število glasov volilcev, da bi se splačalo cesto posodabljati; domačini pa pravijo, da bi bilo tu več življenja, če bi imeli dobro cesto, in da je treba imeti južno mejo države poseljeno z domačini-Slovenci, sicer jo bodo poselili begunci iz Bosne, nakar bo ta del Slovenije izgubljen. DVE OBVOZNICI — V občini Kočevje sta doslej zgrajeni le dve obvoznici za posamezna naselja. Prva je pri vasi Onek, drugo pa so pred kratkim uredili pri vasi Žaga ob Kolpi. Kočevje, seveda, obvoznice še nima. P-c PROTI RAZVREDNOTENJU PRIZNANJ RIBNICA — Minuli petek so se na seji predsedstva ribniške občinske skupščine dogovorili, da bo slavnostna seja občinske skupščine v soboto, 7. novembra. Ker bo seja v času pred bližnjimi volitvami, so se po strankarskem pretehtavanju primernosti kandidatov za slavnostnega govornika odločili, da bodo skušali pridobiti predsednika Kučana ali Drnovška, če pa se povabilu ne bosta mogla odzvati, pa nekoga iz ministrstva, bodisi s področja gospodarstva, obrti kulture ali zdravstva. Glede občinskih priznanj, kijih bodo podelili na seji, so bili mnenja, da se jih ne sme razvrednotiti. Menili so, naj bi letos, kljub temu da lani občinskih priznanj niso podelili, samo zaradi tega, ne podelili preveč priznanj. V Ribnici, kjer je bilo ustanovljeno gibanje za občo demokracijo, bo 8. novembra zadnji skupni zbor (kot gibanje) — Sprememba zaradi zakona o strankah RIBNICA — Gibanje za občo demokracijo, kije bilo ustanovljeno novembra lani, se bo že v kratkem registriralo kot stranka. Vzrok za to je v pred kratkem sprejetem zakonu o političnih strankah. V njem je opredeljeno, da so politične stranke tiste politične organizacije, ki se bore za pridobitev in ohranitev oblasti. Ker je gibanje za občo demokracijo ves čas delovalo tako v smeri Siljenja zamisli o možnostih uveljavitve vsesplošne demokracije kot prizadevanj za dosego demokracije, se bo registriralo kot stranka, obdržalo pa bo svoje ime in cilje. Dolgoročni cilj gibanja je vzpostavitev neposredne in vsesplošne demokracije, katere posledica bo preobrazba družbe iz sedanje parlamentarne, strankarske v neparlamentarno oziroma brezstrankarsko družbo. Gre za zamisli o povsem novi obliki demokracije, v kateri stranke izgubijo lastnosti državotvornih organizacij in so samo nosilci različnih idej, zakonodajno pristojnost pa imajo vsi ljudje. Predpogoj za dosego tega cilja je drastično zmanjšanje števila pravnih norm. Zaradi obsežnega dela na tem področju, kot tudi na pripravljanju družbe, tako v duhovnem kot tehničnem smislu, na to, da bi o državnih zadevah odločal vsak za odločanje sposoben državljan, si gibanje prizadeva, da bi imelo čimveč svojih članov v slovenskem parlamentu. Gibanje ima trenutno okoli 100 članov, med katerimi so ljudje iz raznih koncev Slovenije, tako politično neopredeljeni, kot tisti, ki so člani raznih drugih političnih strank. Kot novopečena stranka bodo samostojno nastopili na volitvah za poslance v državni zbor. »Predvidevamo, da bomo dobili zadostno podporo poslancev republiške skupščine in bomo lahko vložili kandi- mmtmSm Franc Lovšin datne liste v vseh volilnih enotah v Sloveniji«, pravi predsednik gibanja, repu- Preimenovanje ulic in trgov SKD je za oddolžitev znanim Ribničanom RIBNICA — Preimenovanje nekaterih trgov in ulic v ribniški občini so ribniški krščanski demokrati v okviru Demosa predlagali že pred dvema letoma. Delno tudi zaradi velikega števila oficirjev nekdanje JLA med stanovalci Trga Veljka Vlahoviča s predlogom preimenovanja tega trga v Trg Stanisla- Franc Mihič Borza dela v zasebnih rokah Za zadovoljevanje ponudbe in povpraševanja po pogodbenih delih bo skrbela tudi podjetnica Ana KOČEVJE — Ana Kosten se je kmalu po upokojitvi v juniju lani poskusila kot obrtnica s poslovno-uprav-nim servisom, letos pa seje odločila, da bo svojo dejavnost razširila tudi na področje zaposlovanja. Ustanovila je Borzo dela — Poslovni servis, d.o.o.. Koncesijo za posredovanje dela, ki jo Ana Kosten podeli republiško ministrstvo za delo, je Kostenova pridobila brez težav. Po poklicu je namreč višja upravna delavka, v prid pa soji govorile tudi dolgoletne izkušnje s področja zaposlovanja, ki sijih je pridobila v kočevskem podjetju Avto Kočevje. »Čeprav je borza komaj pričela s svojim delom, so se prvi iskalci zaposlitve že prijavili, pa tudi z nekaterimi podjetji smo že v dogovoru za zagotovitev delavcev, ki jih potrebujejo,« pravi Kostenova in dodaja, da so med prijavljenimi iskalci predvsem mladi s končanimi poklicnimi in srednjimi šolami. Za prijavo na borzi morajo iskalci zaposlitve plačati 300 tolarjev, podjetja, ki prijavijo, da iščejo izvajalce del, pa 7-odst. od dogovorjenega zneska pogodbene storitve. Cenik njenih storitev potrjuje ministrstvo za delo, ki tudi nadzoruje delo borze. Ga. Kostenova v okviru poslovnega servisa, ki ga vodi ob borzi dela, nudi tudi celovito svetovanje in storitve za urejeno poslovanje podjetja in obrti. M. L.-S. V« V v va Škrabca takrat niso uspeli. Letos, ko so na pobudo krščanskih demokratov v krajevnih skupnostih Ribnica in Sodražica ugotavljali, kaj o preimenovanju mislijo stanovalci za preimenovanje predlaganih trgov in ulic, so se z večino glasov za preimenovanje opredelili le stanovalci Trga Veljka Vlahoviča. Odločili so se, naj bi se trg imenoval Vrtnarsko naselje, kot je predlagala ribniška osnovna šola dr. Franceta Prešerna. Podpredsednik ribniških krščanskih demokratov Franc Mihič meni, da je odločitev stanovalcev za preimenovanje Trga Veljka Vlahoviča, kije v vsej ribniški občini verjetno najbolj moteče ime kakega naselja ali ulice, pohvalna, da pa izbor imena ni dober. »SKD se s svojimi predlogi preimenovanja ulic želi oddolžiti bogati kulturni tradiciji Ribniške doline. To poosebljajo številni • SKD Ribnica predlaga preimenovanje Trga Veljka Vlahoviča v Trg Antona Skubice, Partizanske ceste v Cesto Petra Kozlerja in Kurirske poti v Ulico Stanislava Škrabca. Poleg teh so za preimenovanje nekaterih ulic tudi drugi predlogi. Tako OŠ predlaga preimenovanje Trga Veljka Vlahoviča v Vrtnarsko naselje, za Partizansko cesto nekateri predlagajo ime Ignaca Merhaija, za Seškovo ulico pa preimenovanje v ulico Na trgu. SKD Sodražica predlaga preimenovanje štirih ulic, in sicer Ceste notranjskega odreda v Notranjsko cesto, Kurirske v Strugarsko ali Ulico Franceta Goršeta, Ceste Majde Šilc v Prijateljevo ali Potoško cesto in Trga 25. maja v Krekov ali Glavni trg. Dokončno bodo o preimenovanju in imenih ulic in trgov odločili poslanci ribniške občinske skupščine morda že na prvi naslednji resni seji skupščine. možje, ki so se, ne le v slovenskem, ampak tudi širšem prostoru dokazali kot pomembni kulturni ustvarjalci,« pravi Mihič in dodaja, da bi morali biti Ribničani na svojo kulturno tradicijo bolj ponosni, svoj ponos pa izkazovati prav s tem, da bi nekatere ulice poimenovali po uglednih kulturnih možeh, ki so z Ribnico tako ali drugače povezani. M. L.-S. • 8. novembra bodo imeli v Ribnici, kjer se je gibanje ustanovilo, svoj zadnji skupni zbor kot gibanje. Ker nimajo denaija, bodo v času volilne kampanje delovali bolj neopazno, svoje cilje s prikazom razlik med sedanjo in občo demokracijo pa bodo predstavili v internem glasilu Obča demokracija. bliški poslanec v zboru občin iz Ribnice, Franc Lovšin. M. LESKOVŠEK-SVETE • Prijatelj je človek, do katerega si lahko odkril (Emerson) • Vsako zlo je na začetku videti kot neresno pobalinstvo. (J. Zlobec) Onesnažuje reko Mirno le še peskokop? SEVNICA — Boštanjčanom je veli ko do tega, da bi ohranili reko Mirno količkaj čisto, saj je letošnje poletje pokazalo, da postaja reka spet privlačna za številne kopalce. Zatorej se bojijo, da bi prišlo do ponovnega onesnaževanja reke kot v časih, ko so v tovarni Kolinske na Mirni še na veliko predelovali krompir. Ribiči pa so med večje onesnaževalce uvrščali tudi tamkajšjno tovarno Dana. Boštanjčani menijo, da je v zadnjem času postal največji onesnaževalec peskokop v Zabrdju pri Mirni, zato so zaprosili sevniške občinske može za posredovanje pri sosedih v trebanjski občini. Sevniški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je trebanjski izvršni svet zaprosil, naj inšpekcijskim službam naročijo, da pregledajo, ali v peskokopu podjetja Kremen delajo v skladu s tehnološkim načrtom podjetja in zakaj prihaja do onesnaževanja reke Mirne. Sevničani so se pretekli teden po pogovoru s T rebanjci razpravljali o ohranitvi reke Mirne v drugem kakovostnem razredu. Ogledali so si tudi čistilno napravo na Mimi. Tam so dobili občutek, da Mirno onesnažujejo tudi odplake iz deponije, kamor naj bi spravljali vsebino iz usedalnikov čistilne naprave. P. P. Spet Jesensko srečanje v Tržišču KS Tržišče in Turistično društvo Sevnica pričakujeta med gosti na muzejskem vlaku tudi slovenska ministra Janeza Siršeta in Jelka Kacina_ SEVNICA, TRŽIŠČE — »Ne posedajte doma! Pridite v Tržišče in zakorakajte v jesen z vonjem po dobrih, starih časih! Če vam zabava s plesom in humorističnim programom v Tržišču ne bo dovolj, boste imeli na voljo organiziran prevoz na vinorodni Malkovec, kjer vas bodo prijazni domačini sprejeli v svojih zidanicah in vam poleg mošta postregli z redkvijo, orehi in domačim kruhom.« Takole vabijo na pestro turistično-zabavno prireditev Jesensko srečanje, ki bo v soboto, 24. oktobra, v Tržišču, marljivi navdušenci tukajšnje krajevne skupnosti in sevniškega 'turističnega društva. Posebna ponudba je vožnja z muzejskim vlakom, ki bo s sevniške železniške postaje odpeljal ob 10. uri, se za četrt ure ustavil v Boštanju in Jelovcu, kjer bodo potnike s priložnostnim sporedom sprejeli tamkajšnji krajani, in naposled prispel v Tržišče ob 11.05. Na osrednjo prireditev pred osnovno DOLENJSKI UST šolo v Tržišču se bodo lahko obiskovalci odpeljali s starimi kmečkimi vozovi. Ob prikazu pletenja košev, košar, izdelovanja brezovih metel, domačih izdelkov iz ličkanja, predenja lanu in kovaških del bodo pijazni gostitelji ponudili jedi, ki so jih znale pripravljati naše babice. Na železniški postaji v Sevnici se bo kulturni program Jesenskega srečanja v Tržišču začel že ob 9. uri s pozdravnim nagovorom predsednika seviške vlade Marjana Kurnika. Med pomembnejši- mi gosti pričakujejo ministra za turizem Janeza Siršeta in ministra za informiranje Jelka Kacina. V okviru Jesenskega srečanja bodo ob 14. uri v Malusovi zidanici na Malkovcu novinarjem in drugim gostom predstavili turistični prospekt občine Sevnica. Pa še to: cena povratne vozovnice do Tržišča (od tam bo krenil muzejski vlak nazaj proti Sevnici ob 19.10) je 300 tolarjev, cena vozovnice Sevnica—T ržišče pa 200 tolarjev. Vozovnice si lahko pravočasno priskrbite na blagajni sevniške železniške postaje, v trgovinah Pika in Freska, v bifeju Niko v gasilskem domu v Sevnici, pri Martinu Kuharju v Jutranjki in Cvetki Flisek v Lisci, če pa bo kakšna vozovnica še ostala, pa seveda tudi pri muzejskem vlaku. p p Za Boštanjčane dražji plin? Sekretar Jože Kolar odgovarja poslancu SEVNICA — V krajevni skupnosti Boštanj ne bo mogoče zagotoviti enakih pogojev za napeljavo plinskega omrežja, kot je bilo v Sevnici, saj naložbo sofinancirajo glede na količinsko porabo zemeljskega plina, ta pa v Boštanju ne bo velika (na povprečno stanovanjsko hišo računajo 2000 standardnih kubičnih metrov), zaradi redke naseljenosti pa so stroški naložbe še večji. Torej bo za Boštanjčane priključek na plin dražji kot za Sevničane. To je moč izluščiti iz odgovora občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora na poslansko pobudo Alojza Zalaška v zboru krajevnih skupnosti sevniške občinske skupščine, naj bi zagotovili denar za pripravo projektne dokumentacije, da se pod enakimi pogoji kot v Sevnici, napelje plin še v Boštanju, Dolenjem Boštanju in na Radni. Sekretar omenjenega sekretaria- ta inž. Jože Kolarje na zadnji seji sevniške vlade pojasnil, da so po njihovem naročilu že lani izdelali strokovno rešitev za napeljavo plina v Boštanju. V njej so predvideni tudi okvirni stroški plinskega omrežja. Letos so v skladu stavbnih zemljišč predvideli še 400.000 tolarjev za izdelavo tehnične dokumentacije za boštanjski plinovod. Gradbeni odbor v KS Boštanj pa bo moral pohiteti z izdelavo investicijskega programa, saj bo v njem treba določiti obseg in vire financiranja. To naložbo bo sekretariat skušal vključiti še v programa ministrstev za energetiko in za varstvo okolja. Toda navkljub temu da bi sevniška občina zagotovila v proračunu, skupaj z republiškim denarjem, enako udeležbo kot v Sevnici, glede na priključno moč računajo, da bo priključek za hišo v KS Boštanj še enkrat dražja naložba, kot je bila za Sevničane. P. P. Drobne iz Kočevja SMRTNOST V DOMU - Pred odprtjem Doma starejših občanov v Kočevju pred šestimi leti je bilo zamišljeno, da bo v njem približno dve tretjini mlajših upokojencev in le približno tretjina starejših in invalidnih oseb. Danes je to razmerje ravno obratno, kar je tudi razlog, da je smrtnost v kočevskem Domu starejših občanov precej visoka. STANOVANJA - Čakalne liste za iridobitev občinskih stanovanj so v čočevju zelo dolge. Poseben problem, ki se ga zaradi njegove navidezne in morda tudi dejanske nerešljivosti ni lotil reševati še nihče, so Romi. Ti so na čakalnih listah zaradi točkovanj življenjskih in bivalnih razmer, v katerih živijo, na samem vrhu. Drugi problem je to, da je v kočevski občini menda okoli 800 stanovanj, ki so neprimerna za bivanje, kot to zahtevajo današnje civilizacijske norme. Ta problem je seveda vezan izključno na denar in je zato, po mnenju Antona Gašparca s kočevske direkcije za stanovanjsko gospodarstvo "dobro, da inšpekcijske službe ne delajo tako, kot morale". Ribniški zobotrebci v_ DISKO - Diskoteka Jutro pri Ribničanu v Goriči vasi je ob sobotah ponavadi nabito polna. Vanjo zahajajo pretežno srednješolci pa tudi osnovnošolci iz Ribnice in Kočevja. Ker gre tudi za mladoletnike, je za ribniške krščanske demokrate nesprejemljivo, da se disko odpre šele ob 22. uri in, kar je še bolj moteče, zapre ob 3. uri zjutraj. Ribniškemu izvršnemu svetu zato predlagajo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi spremeni obratovalni čas diska tako, da bi bil ob sobotah odprt najdlje do 24. ure. DRUGA FAZA - Trenutno v ribniškem Riku poteka druga faza saniranja podjetja. Prva faza, v kateri so štiri Rikovint družbam omogočili uskladitev števila zaposlenih z dejanskimi potrebami proizvodnje glede na zagotovljeno prodajo, ni irinesla trajnih presežkov delavcev, djub kar precejšnjemu zmanjšanju števila zaposlenih predsem v Rikostroju ra tudi v Lakirnici in Riku Indu. Druga faza, ki naj bi sc zaključila že konccc tega meseca, bo glede delavcev prinesla nekoliko bolj jasne odgovore. VEJ NOVIC NOVI TRENER SEVNIŠKIH ROKOMETAŠEV SEVNICA - Po letošnjem Lovre-kovem memorialu je postal trener rokometašev Sevnice 4/-letni Živko Vejnovič, bivši igralec YU prvoligaša Zameta z Reke. Poprej je vodil zagrebško Lokomotivo, nazadnje pa RK Turnič, ki je v treh letih napredoval za 3 range, v 1. B hrvaško 'igo. V Sevnico ga jc zvabil predsed-iik RK Ivan Božic. OKTOBRSKI TURNIR MESOJEDCU SEVNICA — Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja SK Milan Majcen iz Sevnice je Zvonko Mesojedec, ki je zbral 12,5 točke, sledijo pa: Smerdel 10, Povše 10, Šibilja 8,5, Mirt 8 itd. V skupnem seštevku desetih letošnjih turnirjev vodi Mesojedec s 129 točkami pred Smerdelom 117, Derstvenškom 113, Sibiljo 100, Lazičem 99 itd. Naslednji turnir bo 15. novembra. [ Sevniški paberki ) VODA - Direktorica Inplcta, Marija Jazbec, jc skoraj za slehernega jubilanta, ki nni je za 10-lctno zvestobo podjetju izročila ročno uro in 10.000 tolarjev, našla kakšno toplo besedo ali hudomušno opazko. Očitno pa so v Inplctu vsaj tako kot z duhovitostjo svoje vrhovne poveljnice zadovoljni s svojim kuharjem Mirkom, ki jc na odprti sceni požel najmočnejši aplavz delavcev Inplcta. Jazbečeva jc v svojem slavnostnem nagovoru poudarila, da kdor sc nauči, kako živeti, kaj delati in kako obstati, sc nauči tudi osnovnih pravil, ki veljajo vse življenje: pred jedjo si umij roke, potegni vodo itd.” CENA - Direktor Tehnoloških sistemov Sevnica, Dušan Borštnar, jc v soboto na Dolnjem Brezovem vprašal ministrico za delo Jožico Puhar, kaj jc z brezposelnimi, k| pridno "fušajo". Navedel je tud; banalen primer, ko so ljudje prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, potem pa pridejo ponujat svoje delo prek zasebnika po petkrat višji ceni, kot je v tej isti firmi. Puharjeva je odvrnila, da pripravljajo zakonodajo, ki bo takim preprečila sklenitev pogodbe o delu. Vedeti pa je treba, da jc ,* * * * v Sloveniji le 48 inšpektorjev za delo m velika večina jih spremlja predvsem varstvo pri delu. Le peterica preostalih t inšpektorjev, ki se lotevajo še drug111 nalog, pa še zdaleč ne zadošča. ŠENTJUR - Vaščani Šentjurja na Polju so zelo zaskrbljeni za svojo usodo oziroma za prihodnost svoj vasi. Bojijo sc, tla In jim Sava, odkar približno mesec dni usmerjena skoz dvignjeno zapornico HE Vrhp tolče, neposredno v svižnato brežin preti vasjo, lahko odnesla J«>l V®E Najbolj so ogroženi Dragarjcvi. celjski Nivo pravočasno zgra obrambni nasip? Krške novice j HUDI IN DRUGAČNI ČASI - V Krškem ni več tako lepo, kot je bilo nekoč. Tovarne so na psu, manjka dela in denarja za plače in povprečni Krčan živi temu primerno. Tako vam lahko odgovorijo v Krškem, če vprašate, kako jim gre. Ni nujno, da verjamete, saj je Krško eno najbolj bogatih in razsipnih mest na Zemlji. V mestu imajo namreč tolika kruha, da ga mečejo v kante za smeti, in sicer ga je notri toliko, da se smetnjak ne da niti pokriti. Vsaj pri gostilni Zlatorogov hram ga niso mogli. KJE JE - Zahodnjaki imajo tako bujno domišljijo, da si dajejo na smrtni postelji polagati ob telo namesto rož in vencev kar listo, kar so kdaj v življenju zbirali. Tako je eden ob pokojnikov imel opremljeno mrliško vežico tako, da je vse skupaj spominjalo na tehniški muzej Pogrebni aranžerji so ga vsega obložili s pokrovi za avtomobilska kolesa, ki jih je za življenja zbiral za hobi. V Krškem bi nekoga, če bi se obravnavana tuja navada prebila k nam, mogoče lahko opremili z avtobusnimi voznimi redi. Kaže namreč, da te v Krškem nekdo snema z običajnih mest in jemlje s seboj, kot da bi jih zbiral. Vsaj za avtobusni “urnik” v starem Krškem pri pošti to velja. POLITIKA IN TRINAJSTI - Krška skupščina je sprejela delovni načrt občinskega sklada stavbnih zemljišč za 1992. leto, s tem ko je za načrt naposled glasoval tudi družbenopolitični z.bor. Mimogrede: sprejela ga je 13. oktobra, kar niti ni tako pozno, saj je še nekaj dni do konca leta. Za to so bili tudi tisti delegati v zadnjih klopeh, ki so se včasih zaklinjali, da svoj živi dan ne bodo glasovali za sprejem načrta. Sklicatelj je očitno izrabil delegatsko šibko točko in povabil depeze na sejo na tak čuden dan v mesecu, ko se v strahu pred šibo božjo, točo na njivi ali morebitno drugo nesrečo nihče ni hotel protiviti sprejemu programa. Novo v Brežicah DOBROTA(E) - Nekateri se prav dobro zavedajo, da je dobrota sjrota, zato se pravi čas zavarujejo. Če se odločijo, da komu kaj podarijo, potem poskrbijo, da imajo od tega tudi sami koristi. Tega se gotovo zavedajo tudi v republiškem štabu TO, saj je vojska navsezadnje samo vojska, pa čeprav slovenska. V petek je general Slapar Molanovim iz Bukoška podaril barvni tevc z antenami. O dogodku smo bili pravočasno obveščeni vsi lokalni novinarji. Ker imamo pač tako nalogo, smo v Bukošck pridrli v polnem številu. Poslikali smo generala, popisali njegovo dobroto in se lotili dobrot gospe Molanovc. Za goste je dobro poskrbela, čeprav bi lahko prišli kdaj drugič in ne ravno v dneh, ko je spet žela smrt v njihovi družini. IZBIRČNOST - Občinski praznik je pred vrati. Predsedstvo občinske skupščine je imelo kar precej preglavic, da je sestavilo program aktivnosti in pripravilo plakate. Največ težav je bilo s svečano sejo. Izpustiti je niso smeli, saj_ pravilnik določa, da morajo občinska priznanja podeliti ravno na taki seji in na nobeni drugi. Tako so jo vpisali v program in se _začcli mrzlično ozirati po govorniku. Zupan je bil neizprosen: "Strankarskih ljudi nočem," je dejal, "če bo govoril kak Oman, mene na seji ne bo!" Njegovi izbirčnosti je ugodil Milan Kučan, predsednik vseh Slovencev. NERODNO - Gotovo vam je že bilo kdaj zelo nerodno, zato vam ne bo težko razumeti vodstva brežiške občine. Ob prazniku bodo podelili občinska priznanja in kot smo že povedali so ravno zaradi njih sklicali tudi svečano sejo občinske skupščine. Delovna seja skupščine je tudi danes. Na njej naj bi potrdili oktobrske nagrajence. Osebe seveda niso sporne, toda Drecei nerodno bo skui zovirv uvv vuu 11.ipviiiv) da precej nerodno bo, če zbori npščine ne bodo sklepčni. UPOKOJENCI CENEJE Z VLAKOM LJUBLJANA - Oktobra so slovenske železnice začele prodajati Posebne izkaznice za vožnjo s Popustom, ki veljajo za upokojence m osebe, stare prek 60 let. Z izkaznicami, ki veljajo 200 tolarjev Jn Li jih bo posameznik lahko kupil f.ndi za zakonca, bo mogoče uveljavljati 30-odst. popust za neomejeno število voženj v prvem in drugem razredu vseh vrst vlakov. Popust ne bo veljal za potovanja z EuroCity. “opust z omenjeno izkaznico bo ycljal tudi na hrvaških progah. Z izkaznico bodo imetniki lahko kupili *uoi izkaznico Rail Europ S, s katero lahko upokojenci in starejše bšobc potujejo za tretjino ceneje :udi v drugje v tujini. Pri nakupu •zkaznicc bo potrebno predložiti odrezek pokojninske nakaznice. • V enoumju so se najbolje znašli neumnL (Petan) • Slovenija je tako majhna, da si le more privoščiti velikega predsed-n,ka. (Petan) IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Ambulanta začasno brez zdravnikov Zdravstveni dom in Videm sta se »grdo gledala« KRŠKO — Ambulanta v tovarni Videm spel deluje kot »družbena« ambulanta, v njej in v zvezi z njo je bolj ali manj vse po starem. Toda pred nedavnim je za tri dni ostala brez zdravniškega osebja in je za ta čas zaprla vrata. Šlo je za dogodek brez primere, ob katerem verjetno ni ostala ravnodušna nobena od treh »zainteresiranih« strank Videm, zdravstveni dom in krška javnost Zaklepanju ambulante od zunaj so sledili pogovori, vmes je bilo časa in pripravljenosti za pogajanja zastopstev zdravstvenega doma in Vidma pod okriljem krškega občinskega izvršnega sveta »Ambulanta Celuloze« je potem začela spet delovati, kot rečeno. Kaj je v ozadju omenjenega začasnega zapiranja? Gledano v celoti je ambulanta bila in je očitno še od obeh: od Vidma in družbene ustanove zdravstvenega doma Prvi pogodbeno daje dober prostor in denar, druga pa medicinsko osebje. Zdravstveni dom je v preteklosti zagotovil v Vidmovi ambulanti nadpovprečni standard storitev in ta praksa traja še vedno. Toda plačilo za te storitve je bilo po mnenju in arhivu zdravstvenega doma prenizko. Dogodek v teh časih v teh krajih sicer ne more šteti za popolno presenečenje. Nekdanji Videm kot krški paradni konj je bil v preteklosti najbrž zaprežen hkrati v več vozov in je to prav vsem ugajalo. Ko so mu pošle moči, so vozovi zastali, a so mogoče v Krškem vsi po vrsti prezrli, da so »štrange« že mlahave. M. LUZAR CESTNE OVIRE KRŠKO - V Brestanici bodo verjetno postavili cestne ovire, s katerimi naj bi na območju osnovne šole upočasnili promet. “Ležeče policaje so predlagali predstavniki učencev in njihova učiteljica iz brestaniške osnovne šole na nedavnem pogovoru pri predsedniku krške občinske skupščine Vojku Omerzuju in predstojniku občinskega izpitnega centra Ivanu Petri-šiču. Na tem sprejemu, na katerem so bili tudi predstavniki drugih šol v občini, so se sogovorniki strinjali, da je potrebno semaforizirati nekaj krških križišč. Tako signalizacijo naj bi med drugim namestili pri “Podmornici”. ODSTRANIJO NAJ EKSPLOZIVE! SKOPICE — V Skopicah pri Brežicah še deluje vojaški obrat Kemične industrije iz Kamnika. Po informacijah iz ministrstva za obrambo bo dejavnost v tem obratu ukinjena s koncem letošnjega leta. Po dogovoru med občinskim izvršnim svetom in ministrstvom naj bi izpraznjene prostore dobila v najem občina, če bo zanje našla ustrezne dejavnosti. Na ta način si želi ministrstvo zagotoviti redno in dobro plačilo najemnine. Ker Brežičani vedo, da je v prostorih obrata veliko eksplozivnih snovi, so že zahtevali, da se ob umiku dejavnosti sanirajo prostori in odstranijo prav vse nevarne snovi. Poleti je pod šotorom bogovsko Romi gradijo barake RIMŠ — Bil bi čudež, če bi v romskem naselju v Rimšu pri Raki letošnje poletje trpeli zaradi moče, saj je bilo povsod drugje tako vroče, da so konji in ljudje kazali jezike. Ker čudeža ni bilo, seje Romom na vrtu posušilo skoraj vse, od koruze, fižola in solate do krompirja in drugega, kar so posadili in bo za ozimnico bolj trda predla. Ko bi vročino, ki je je bilo potemtakem poleti preveč, lahko dal v žep kot skorjo kruha in jo po potrebi jemal ven pozimi! Ampak tako ne gre in zato si Romi iz Rimša gradijo barake, da se bodo greli v njih. Barakam velja v teh dneh v naselju v Rimšu osrednja pozornost prebivalcev. »Zima prihaja in moramo nekaj narediti. Drug drugemu pomagamo. Letos smo začeli in radi bi do zime zlezli v barake. Barake bodo lesene, samo na strehi bo opeka,« razlagajo Romi. Ko bodo, če bodo, barake nared, bodo začasno tu nastopila nebesa. Konj Vranec in Zora, osliček, bosta sicer še vedno morala v mrazu ždeti kje pod kapom ali za grmom, za ljudi pa bo bolje. V barakah bodo lažje vstajali v mrzla jutra Romčki, ki se z voznikom (Romom) vozijo s kombijem v šolo v Leskovec. Streha nad glavo bi prav prišla vsakomur, ki bi iz naselja vendarle začel hoditi kam »na šiht«, saj lažje krampaš, če pred tem spiš vsaj v baraki in kolikor toliko na toplem. Je že tako, da je »poleti pod šotorom bogovsko, pozimi pa — saj veš, kako je tam pozimi«. Tako pove Feliks Brajdič in ves moški rod v naselju Rimš in še vse tamkajšnje ženščine prikimajo. M. LUZAR Julijska pesem tudi v oktobru Družbenopolitični zbor krške občinske skupščine pred nedavnim »dohitel« dru-_____ga dva zbora — O nezaupnici vladi tudi tokrat, vendar pod razno_ KRŠKO — Pet dni pred iztekom mandata upravnega odbora krškega sklada stavbnih zemljišč je krška občinska skupščina sprejela skladov delovni načrt za 1992. leto. To se je zgodilo na seji 13. oktobra, ko je program sprejel družbenopolitični zbor, ki je tega dne zasedal brez drugih dveh. Zbor je o omenjenem načrtu razpravljal in glasoval sam, ker gaje na 25. zasedanju vseh treh zborov parlamenta 9. julija zavrnil. Tokrat ga je spre- jel malodane brez razprave, ki bi se nanašala na vsebino dela sklada oziroma na vsebino načrta. Brez zapletov sicer tudi tokrat ni šlo. V polemiki o tem, ali naj se zbor ravna po predlaganem dnevnem iredu in naj glasuje o sprejemu programa sklada stavbnih zemljišč, so nazadnje zmagali zagovorniki glasovanja. Toda predtem je liberalno demokratska stranka s posebno izjavo skušala prepričati navzoče delegate, naj zavrnejo predlagani dnevni red. Zapisnik — sprejem tega je predvidela prva točka dnevnega reda — bi bilo po njenem nesmiselno sprejemati, ker bo neveljaven vse dotlej, dokler ga ne bosta sprejela še druga dva zbora. O programu sklada, na katerega se je nanašala druga točka, po mnenju stranke nima pomena razpravljati tik pred iztekom mandata sedanjega upravnega odbora sklada. Bolje bi bilo počakati na nov upravni odbor in na nov program sklada. LDS je zato predlagala, naj skupšči- GENERALOV TEVE — General Janez Slaparje pretekli petek podaril barvni televizor znamke Toshiba in satelitski antenski sistem Molanovim iz Bukoška, družini, ki je v zadnji vojni izgubila očeta oziroma moža. General Slapar si je Iskrino nagrado priboril v stavi s Slovenskimi novicami, ko je trdil da bo 1000 metrov pretekel prej kot v 3.30 minute. Z nekajmesečnim treningom, pri katerem je izgubil tudi več kilogramov lastne teže, je dobil stavo s časom 3.10 minute. (Foto: B.Dušič-Gomik) Podložani imajo radi svojo šolo V Velikem Podlogu so s proslavo počastili 90—letnico šole in 10-letnico otroškega vrtca — Vrtec ni vec tujek — Povezana s krajem — Lipa_ VELIKI PODLOG — Osnovna šola v Velikem Podlogu je »otroku prijazna šola«. Tako je dejal Ivan Mirt, ravnatelj osnovne šole Leskovec, 10. oktobra na proslavi 90-letnice šole v Velikem Podlogu. Tega dne so se spomnili tudi 10—letnice delovanja otroškega vrtca v vasi. Podloško šolo, ki je podružnica osnovne šole Leskovec, obiskuje v štirih razredih 75 učencev. Številka je več ali manj enaka že nekaj let. V vrtec prihaja v zadnjih letih tudi do 27 predšolskih otrok, potem ko jih je bilo prvo leto delovanja ustanove komaj 7. Takšen porast kaže na spoznanje staršev, da poleg dobre dužinske vzgoje otroci danes potrebujejo tudi strokovno vodenje in oblikovanje sposobnosti, kakor je dejal na proslavi slavnostni govornik Ivan Mirt. Čeprav pomenita šola in vrtec različni ustanovi, sta se po Mirtovih besedah v Velikem Podlogu »oblikovala v vsestransko povezan organizem, ki skupaj načrtuje in izpeljuje stik z okoljem«. Zraščenost šole s krajem je skrbno omenila v svojih zapisih tudi kronistka podloške podružnice Zdenka Žičkar: »Vsi naši krajani imajo šolo radi, saj tudi mi pomagamo krajanom in organizacijam, kadar je treba. Šola je vedno središče kulturnega življenja in brez nje bi bil kraj prikrajšan za marsikaj. Ponosni smo na šolo in ljudi v naši krajevni skupnosti.« Šola, v katere delovanju se še kako zrcali dolgoletno delo tamkajšnjih učiteljic, je pripravljala — tudi to je tista povezanost — zdravstvena predavanja in je pomagala knjigam in revijam utirati pot med nove bralce. Skupaj z vrtcem že dalj časa pripravlja v Velikem Podlogu nekajkrat letno odmevne kulturne prireditve, k čemur sodijo tudi dnevi prvošolcev, prireditve ob koncu Razprodaja ne prihaja v poštev Studio Brežice je še vedno »delovna organizacija v ustanavljanju« — Mnogi bi vložili kapital — Naj ima brežiška občina večinski delež?_ BREŽICE — Radio Posavje, Studio Brežice, ki nadaljuje delo Radia Brežice, bo prihodnjo jesen slavil 30. obletnico prvega oddajanja. Kako veselo bo praznovanje, je za zdaj odvisno predvsem od tega, kako hitro in kako uspešno bodo v občini razrešili različne apetite v zvezi z lastništvom radia. Radio Brežice je že od začetka presegal občinski značaj, vendar je kljub temu skrb za razvoj padla na njegova ramena. Zadnji večji vložek krške in brežiške občine je bil pred več kot 10 leti, ko so obnavljali oddajnik Trnje. Radio Posavje v ustanavljanju, Studio Brežice so v letu 1989 ustanovile občinske konference SZDL in ob tem vanj vložile oddajniški sistem. Že v začetku naslednjega leta je Radio Sevnica izstopil iz novoustanovljene organizacije brez kakršnihkoli terjatev. Danes je pravni naslednik ustanoviteljic občinska skupščina, ki je tudi pristojna, da odloča o spremembah v statusu in lastništvu. Radio seje v zadnjih dveh letih programsko, prostorsko, finančno in tudi kadrovsko precej razvil. Razmere ga silijo, da stopi v razvoju še korak dalje, a tu že naleti na formalne ovire. Še vedno ima namreč status delovne organizacije v ustanavljanju. Popolna komercializa- cija radia in razprodaja družbene lastnine Brežičanom ne diši preveč, saj bi na ta način ves program, tudi informativni, postal samo tržno blago. Tega si najbrž ne želijo niti poslušalci, ki imajo sedaj svoj radio za zanesljiv vir informacij. Status radia je na tapeti že celo letošnje leto, vendar brez vidnih rezultatov. Tako radijci kot tudi člani izvršnega sveta so se že odločili, naj bi radio postal družba z mešano lastnino. Sedanja lastnina radia naj bi se strokovno ovrednotila in vložila v novo družbo kot vložek radia oziroma občine, poleg tega naj bi se s svežim kapitalom pridružili še zunanji partnerji. Pri tem odprodaja enemu samemu interesentu ne pride v poštev. Čeprav je izvršni svet že sklenil, da se ovrednoti lastnina, zaenkrat ostaja samo še pri sklepu. Direktor Radia Posavje Srečko Zore meni, da občina išče možnosti, da bi pridobila večinski delež. »Mislim, da bi bilo realno, če bi občina dobila 30 odst. delež. Izvršni svet je dal tudi pobudo sekretariatu za družbene dejavnosti, da bi radio dobil v upravljanje sedaj prazne prostore prosvetnega doma. Radio o taki pobudi ni bil obveščen. Sumimo, da želi s tem »vložkom« • Radijci so pridobili že večje število posameznikov, ki bi bili pripravljeni vlagati v razvoj radia, vendar se bojijo, da jih bodo izgubili, če se bodo zadeve reševale tako počasi. Poleg tega niso pripravljeni vlagati denaija v družbo, v kateri bi bila večinski lastnik država. Po dveh letih, ko je Radio Posavje, studio Brežice skoraj potrojil programski čas, začel ustvarjati dobiček, zaposlil delavce, pridobil veliko število zunanjih sodelavcev in vložil v posodobitev skoraj 50 tisoč mark, je postal zanimiv tudi za občino. Za taisto, ki še pred nedavnim ni hotela niti slišati o tem, da ima kot ustanoviteljica do radia tudi nekatere obveznosti. zagotoviti občini večinski delež v bodoči družbi « , b. DUŠIČ-GORNIK na raje nadaljuje delo tam, kjer ga je prekinila. To pomeni, naj bi nadaljevala prekinjeno 25. skupno zasedanje in s • O omenjeni nezaupnici je razpra-vlaj po točkami Razno, in sicer o tem, ali je skupina delegatov vložila zahtevo pravilno ali nezakonito. Skupščinski zbor je bil pri tem jaenoten, čeprav si je v razpravi pomagaal z mnenjem skuščinske normativno pravne komisije. tem razpravo o nezaupnici izvršnemu svetu skupščine občine Krško. L. M. ZA BEGUNCE LESKOVEC, RAKA - Na osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem so zaključili akcijo Otroci sveta otrokom Bosne. V akciji, ki je sicer sodila v okvir dejavnosti ob tednu otroka, so v Leskovcu zbrali veliko zvezkov, svinčnikov, copat, šolskih torb in drugih potrebščin, s čimer želijo pomagati, da bi se lahko kar najhitreje začel pouk begunskih otrok. Šola iz Leskovca bo zbrani material predala Rdečemu križu. Podobno akcijo so po doslej zbranih informacijah organizirali na Raki. šolskega leta, živžav ipd. Kadar se česa lotita, prideta na pomoč vsaj še gasilsko društvo in zveza prijateljev mladine, če ne tudi drugi. Najbrž bo držalo, daje bilo nekaj takega sodelovanja »družbe« zraven tudi pred leti, ko so dodobra prenovili del šolske opreme. Bržda bo način sodelovanja obveljal tudi v bližnji prihodnosti, ko naj bi po Mirtovih besedah uredili • Ob praznovanju, ki ga ni motil niti naliv, so v Velikem Podlogu posadili na šolskem vrtu lipo. Podarila jo je krajevna skupnost Veliki Podlog, tako kot tudi spominska darila za delavce šole. Izvršni svet skupščine občine Krško je prispeval denar za pogostitev nekdanjih delavcev šole, ki so bili gostje na proslavi. šolsko stopnišče, opremili kuhinjo in otroško igrišče in nabavili kaj iz zakladnice didaktičnih novosti za učilnice in igralnice. L. M. POHOD PO POTEH BREŽIŠKE ČETE PEČICE — V nedeljo ob 9. uri se bo tu začel 16. množični pohod na spominska obeležja iz NOB in orientacijska tekmovanja. Udeleženci množičnega planinskega pohoda bodo odšli iz Pečic po krožni poti proti gradu Podsreda, kjer si bodo lahko ogledali stalni razstavi steklarskega muzeja in muzeja NOB. Po gozdnih poteh in med vinogradi se bodo nato mimo zgodovinskih obeležij NOB vračali nazaj v Pečice. Pohod bo trajal tri ure. Ekipe za tekmovanja v orientaciji se lahko prijavijo tudi pred štartom. Za vse udeležence bo organiziran avtobusni prevoz iz Brežic in drugih krajev občine ter iz železniške postaje. LETOŠNJI DVOBOJ KRČANOM KRŠKO — ŠK Kiško je bil pred dnevi organizator tradicionalnega šahovskega dvoboja med ekipama ŠK Milan Majcen iz Sevnice in Krčani. Vsako ekipo je sestavljalo 10 članov, dva mladinca in ženska. Skupna zmaga pa je letos s 65,5:47,5 pripadla gostiteljem. V skupnem seštevku po dveh dvobojih ima Krško 93 točk, Sevnica pa 92. Najboljši posameznik je bil Sevničan Martin Povše. J.B. Meja je prinesla nove možnosti za tihotapstvo Ni le dobičkarstvo OBREŽJE — Nova državna meja občini Brežice ni prinesla samo številnih zagat, ampak, vsaj za nekatere obmejne prebivalce, tudi koristi. V preteklem letu so tihotapci v Slovenijo na črno pripeljali največ živine, kmetijskih pridelkov, gradbenega materiala in gnojil. Veliko je bilo tudi drobnega blaga, ki so ga Posavci in ostali Slovenci v najhujši poletni nakupovalni mrzlici vozili prek meje v svojih prtljažnikih. Krošnjaiji so sicer res tihotapili manjše količine kramarskega blaga, a so jo zato čez mejo ubrali večkrat. Zelo pogosto tihotapsko blago je bila tudi zelenjava »zjuga«. Na bližnja hrvaška sejmišča je na črno romalo največ prašičev, ki so značilni za brežiško-krško ravnino. Nekateri so peljali po enega ali dva, kar naši cariniki smatrajo za normalen pretok blaga, a kljub vsemu ne manjka takih, ki živijo od preprodaje, pa jih zato tovorijo veliko več. Najbolj priljubljeno tihotapsko blago zelo hitro spreminja glede na razmere, cene in povpraševanje. Tako so trenutno za tihotapljenje izredno zanimivi tobačni izdelki in alkoholne pijače, ki so v Sloveniji visoko obdavčene. Seveda pa vsemu temu tihotapljenju ne botruje vedno le želja po dobičkarstvu, temveč mnogokrat življenjska nuja. Če je obmejne prebivalce nekdaj delil le most ali reka, jih zdaj državna pregrada in predpisi. Slovenija se še vedno ni uspela dogovoriti s sosednjo Hrvaško o dvolastnikih, zato je poskrbela za trenutno enostransko rešitev. Dvolastniki so oproščeni carinskih POZOR, DRŽA VNA MEJA — Tako je meja prekinila vsakdanjo vez med sosedi Mnogi od njih se znajdejo s tihotapljenjem. (Foto: B.D.-G.) dajatev, poleg tega pa njihovo blago ni več v pristojnosti mejnih inšpekcijskih služb, tako da lahko čez mejo vozijo na vseh mejnih prehodih. Pri sebi morajo imeti le dokaz o dvolastništvu, in sicer izpisek iz posestnega lista, ki ga dobe na Geodetski upravi. Dvolastniki lahko prevažajo čez mejo tudi vino in grozdje. Tudi tu so možne špekulacije, saj zakon ne omejuje količine, tako da bodo nekateri s tovrstnim »izvozom« lahko lepo zaslužili. B.D.-G. DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Domovina z birokratskim srcem Bojanu Djordjeviču iz Črnomlja še na kraj pameti ni prišlo, da bi iskal slovensko državljanstvo. Pred slabimi tridesetimi leti je bil rojen v Novem mestu. Njegova mati je Slovenka, oče, po rodu Srb, pa se je od nje ločil, ko je bilo Bojanu komaj dve leti. Odrasel je pri materi v Beli krajini, bil tukaj zaposlen in skoraj nikakršnega stika ni imel z rojstno deželo svojega očeta, na katerega ga je spominjal le priimek. Zato tudi o svojem slovenskem državljanstvu nikoli ni dvomil. A glej, ko so njegovi sorodniki in kolegi pričeli po pošti dobivati potrdila o državljanstvu, je ostal Bojanov pisemski nabiralnik prazen! Sele tedaj je rahlo posumil, da bi znalo biti kaj narobe. Oglasil se je na občinskem sekretariatu za notranje zadeve in tam so mu povedali, da ga že od rojstva vodijo v evidenci kot srbskega državljana. • Da stvar ne bi bila preveč enostavna, so na vidiku nadaljnji zapleti. Bojan je bd do nedavna zaposlen v črnomaljskem Beltu, ki je zabredel v hude težave in odpušča delavce. S pripadajočo mu odpravnino se je na svobodni trg dela odpravil tudi on. Razmišljal je o podjetništvu, ponuja se mu ugodna priložnost v Nemčiji, a kaj naj počne doma in v svetu z rdečim jugoslovanskim potnim listom? Zakon ga je postavil v brezizhoden položaj, ko mu nenadoma ni nič več dosegljivega, birokrati pa se izgovarjajo in ga pošiljajo od vrat do vrat. Mar res ni nihče pomislil tudi na primere, ki jih je pač po igri naključij zvozlalo življenje? Če Že ni imel toliko domišljije, bi moral pa vsaj predvideti enostavnejšo pot za njihovo reševanje, ne pa jih prepustiti običajnemu birokratskemu mlinu, ki jih lahko melje v nedogled. Stvar je postala aktualna šele te dni, ko po razpadu Jugoslavije ni nič več vseeno, kaj piše v matičnih knjigah. Celo zelo usodno bi utegnilo biti. No, k sreči Bojan ve, da je Slovenec. To vedo tudi drugi. Tisto nesrečno zadevico v rubriki za državljanstvo, ki se je vtihotapila ob rojstvu, bi bilo torej enostavno popraviti. A glej ga šmenta, birokracija ima svojo logiko in ko dobi človeka v svoje kolesje, postane nenadoma vsemogočna in tudi najenostavnejše rešitve spremeni v nepremagljive ovire. Po logiki birokracije je Bojan zdaj tujec. Med vse, kar mu je bilo najdražje, je kot strela z neba treščil zakon o tujcih. Po logiki lega zakona je Bojan tudi zamudil rok, ko so lahko tuji državljani po skrajšanem postopku in za majhen denar prevzemali slovensko državljanstvo, in če bi nesmisel prignali do konca, bi moral po isti logiki, če ne bi ničesar ukrenil, slediti izgon. Kam? V Srbijo, seveda! Tam pa bi za primer hitro poskrbeli, saj imajo odprtih dovolj front, kjer lahko take birokratske pomote brišejo s sveta. Vsi tisti, ki so s figo v žepu, ne da bi znali besedice slovensko, postali slovenski državljani, in tisti, ki so se borili proti slovenski državi in se potem potuhnili za slovenskim državljanstvom, se mu sedaj lahko naglas smejijo. Bojan je bil seveda primoran sprožiti postopek za pridobitev slovenskega državljanstva. A zanj potrebuje potrdilo o državljanstvu iz neke balkanske države, ki je sprta z vsem svetom in katere oblast mu gotovo ne bo šla na roko. Celotna procedura lahko traja tudi leto in več, po zdajšnjih ocenah pa bo stala dvanajst tisoč tolarjev. T. JAKŠE Kdo prozi plaz: deseterica ali Demos? na skupni seji s predstavniki strank in da sla se dva podpredsednika skupščine ločeno sestala s posameznimi strankami. V plazu dogodkov, ki so tako sledili 9. juliju, je videti tudi delo normativno pravne komisije pri krški občinski skupščini Mimogrede: komisijo so pri krški skupščini dejansko, čeprav ne tudi formalno, ustanovili 2. septembra letos, ko je ocenila (ne)pravilnost postopka glede zahteve za nezaupnico vladi V prvem od dveh mnenj je ta komisija zapisala, da je bil postopek, s katerim je skupina delegatov zahtevala glasovanje o nezaupnici, pravilen. V dnigem je ugotovila, da je bil postopek nezakonit. Tako Krčani ne vedo nič več, kot so brez ekspertize komisije. Ali pa vendarle? M. LUZAR Danes naj bi krška občinska skupščina glasovala o nezaupnici tar bi krška glasovala o občinskemu izvršnemu svetu in zaupnici predsedniku občinske skupščine. Predsednik skupščine je namreč sklical skupno sejo vseh parlamentarnih zborov. Natančneje povedano, zbori naj bi danes nadaljevali 25. skupno zasedanje, ki so ga začeli in prekinili 9. julija letos. Skupščina je 9. julija obravnavala predlog desetih delegatov za nezaupnico vladi, ostala ob koncu te seje z odhodom bivše koalicije Demos nesklepčna in po tistem praktično nehala delovati. Predsednik je po 9. juliju sicer še trikrat poskusil dobiti vse zbore na skupne seje, vendar se je na vabilo vsakič odzvalo premalo delegatov in sej ni bilo. Neudeležba ni naključje, ampak je obstrukcija, je ocenilo predsedstvo, potem ko je v interni statistiki obkrožilo tiste stranke, na katerih klopi v krški skupščini se je po 9. juliju nabral prah. Po tej statistiki se sej niso udeleževali slovenski krščanski demokrati slovenska kmečka zveza-ljudska stranka in socialdemokratska stranka. Pomagalo ni niti to, da se je predsedstvo o zadevi pomenilo Razgrete glave ne znajo razmišljati Začelo se je no volitvah in se kot nalezljiva bolezen razširilo po vsej deželi. Govorimo o sindromu rušenja vsega, kar je starega, kar vsaj malo diši po preteklem socializmu, njegovih ustanovah in akterjih v njih. Razgrete glave se niso ustavljale samo pri spreminjanju gospodarskega in političnega sistema, temveč so neusmiljeno odstranjevale slike, spomenike, imena ulic in trgov. V tem postsocialističnem norenju je bilo mnogo maščevalnosti in dolga leta • prikrite ponižanosti. Ob prerekanju o tem, kam in kako naj bi odnesli maršalovo sliko, ob odstranjevanju zgodovinskih obeležij, ukinjanju občinskih in dnigih praznikov terpopolnemu razvrednotenju NOB so se Slovenci zgražali, a njihovo ogorčenje ni pomagalo kaj dosti. Slovence bi naenkrat moralo biti sram ne samo nezakonitih dogajanj med in po vojni, temveč celo tega, da so se uprli okupatorjem. Brežice so ena redkih občin, ki svojega občinskega praznika, s katerim se spominjajo padlih borcev Brežiške čete, še ni ukinila. Po začetni zaletavosti so tudi precej skrčili seznam idic, ki naj bi jih preimenovali. Če ga bo skupščina potrdila, potem meščani ne bodo več hodili po Kardeljevi, Titovi, Kidričevi, Kvedrovi, Vlahovičev!.. Dobili bodo vrsto novih imen, za katera. pa upamo, da se bodo obdržala dolgo. Ni namreč razloga, da bi kakšna nova oblast zamenjala Lamutovo, Murnovo, Tavčarjevo, Dalmatinovo in druga podobna imena. Zmernost v takih dejanjih je torej več kot potrebna, še bolj pa trezna glava. Slovenci le nismo tako slabi, da bi si zaslužili še eno revolucijo in novo enoumno oblast, zato bomo morali počasi umiriti pregrete posameznike. Se še spomnite, da so nedavno tega našim otrokom hoteli vzeti iluzijo o dedku Mrazu? Uspelo jim je vzeti pionirje in celo njihove tovarišice. Tisti, ki glave nimajo samo zato, da nanje poveznejo klobuke, bi že morali vedeti, da so taki boleči posegi nepotrebni. Naši otroci bodo brez težav izgovarjali "gospa učiteljica", ko bo to postalo v njihovem življenju nekaj vsakdanjega. B. DUSIČ- GORNIK Bi zapora ceste pospešila posodobitev? Sevničani so dolgo upali, da bodo uspeli pri Republiški upravi za ceste (RUC), ki je lani financirala posodobitev 2 km regionalke ob Impoljškem potoku, izposlovati nadaljevanje del, vsaj da bi položili asfalt do magistralne ceste pri Impoljci. Zal pa prav nič ne kaže, da bi ta pomembna povezava proti Bučki prišla na vrsto vsaj v dodatnem programu. Toda, če so že pri odseku ceste Loka - Radeče, za katerega imajo tudi podporo sosednje laške občine pristali na nižje standarde kot so predvideni za regionalko, o tem ne more biti govor v primem ceste ob Impoljškem [rotoku. Za posodobitev ceste Zavratec - Bučka je RUC že izdelala celoten projekt, po tem pa naj bi bila regionalka ožja, kot so jo zastavili doslej. V Ljubljani republikanci očitno izsiljujejo sevniške Občinarje, češ da naj bodo zadovoljni s ponujeno reših njo, ker za več pač ne bo denarja. Sevničani pa bodo vztrajali pri širini ceste 5,5 metra, da sc lahko na njej normalno srečala tovornjaka. To seveda pomeni, da bo treba narediti nov projekt. Sevniška vlada bo zahtevala, da oba omenjena odseka in mirenska cesta, ki so jo lani sicer preplastili v dolžini 4 km, a še vedno ni končana, pridejo vsaj v plan RUC za 1993. Sevničanorn so se podobna izsiljevanja republikancev v polpreteklosti, da naj bi (in tudi so!) pristali na polovičarske rešitve že precej maščevala. Tako južno od Ljubljane le sevniški most nima • Ob takšnih izkušnjah tudi v sevniških poluradnih krogih krožijo govorice, da bi protestirali zoper zapostavljanje posodobitve pomembnih cest tudi z občasno zaporo le-teh. Obupujejo še ne, čeprav se zdi, da razna pisma in depeše naslovljene v Ljubljano, prebere komaj kakšna tretja tajnica na ministrstvu. Dosedanje zapore cest se tudi niso izkazale bogve kako učinkovite. Zatorej ostaja trnova pot pogajanj in prepričevanj nag-lušnih republikancev, ki jih je po možnosti treba čimvečkrat popeljati po jamastih, prašnih in ozkih, prej balkanskih kot evropskih cestah. novega nadvoza nad magistralno železniško progo. Sedanji je hudo ozko in nevarno grlo na cestni povezavi proti Planini (R 326) in središču mesta. Kdaj bo zdaj denar za nov nadvoz, če v precej manj hudih časih, ko so snovali nov most čez Savo, Sevničanorn nikakor ni uspelo prepričati Ljubljančane, da bi bila prava dolgoročna rešitev most z nadvozom pri TVD Partizanu? P. PERC Po drobtinah do večje zaposlitve? Fizični obseg proizvodnje se je še v lanskem letu v trebanjski občini povečeval, v letošnjem letu pa se j§ zmanjšal za 16,2 odstotka. Število brezposelnih še naprej narašča, sedaj jih je že več kot 600. Da bi omilili gospodarsko nazadovanje in pospešili gospodarsko rast, so Trebanjci že lani iz proračuna namenili del denarja za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva, od letos naprej pa tudi za razvoj kmetijstva v občini Glavni cilj kreditiranja v podjetništvu in obrti je zaposlovanje nove delovne sile, v kmetijstvu pa razvoj družinske kmetije in dopolnilnih dejavnosti. Letos so v ta namen odrinili milijonov tolarjev, vendar je bilo prosilcev še več kot lani. Na razpis se je javilo 55 obrtnikov, podjetnikov in kmetov, od tega jih dve tretjini ustreza kriterijem. Komisija, ki je vloge pregledovala, se je odločila, da bo vsakemu dala nekaj. Zneski so zelo majhni, v večini po 100, 200 in 300 tisoč tolarjev, za ta znesek pa je po vsej verjetnosti od prosilcev težko pričakovati, da bodo na novo zaposlovali ljudi še predvsem, če se zavedamo, da so pretrgane trgovske vezi z južnimi republikami in da so nasploh zelo težki časi. Prosilci navajajo v prošnjah, da bodo sredstva porabili za adaptacije, dograditve, nove gradnje, torej za vlaganja. Koliko si bo kdo od prosilcev s posojilom pomagal, bo pač moral presoditi sam. Verjetno bi bilo pametneje narediti še ožji izbor in izdatneje pomagati samo najbolj perspektivnim proizvodnim programom. Le tako bi od njih upravičeno pričakovali, da bodo na novo zaposlili tudi kakega dela\>ca. S sedanjim načinom hočejo s posojilom pomagati vsem, v resnici pa ne pomagajo dosti nikomur. Zlobneži pravijo: Vsak prosilec ve za pogoje, če sc je odločil za posojilo, si je sam kriv. Pa vendar ta posojila niso zato, da bi videli, koliko ljudi se je dalo speljati na l, pač pa zato, da gospodarstvo občini okrepijo in dajo kndi STP ■ ■ em 5, * Trgovina ■ ■ emonka, Prešernov trg 15, .. Novo mesto vam nudi: — sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Minas — vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo aparate in mase za pripravo tople čokolade — bogat asortiman MILKA čokolad — čaji iz uvoza — uvožene vrste peciva veleprodaja kave za trgovino in gostinstvo Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj, i Nasvidenje v emonki! Telefon: (068) 26-071 AGRARIA POSLOVNE STORITVE ŠENTLENART 72, BREŽICE Vabimo k zaposlitvi kandidate za delovno mesto glavni knjigovodja za skupino podjetij Agraria Brežice (dva delavca). Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: — višja ali srednja šola ekonomske smeri — da imajo 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva — da obvladajo osnovno znanje iz računalništva s področja financ in računovodstva — da pasivno obvladajo vsaj en tuj jezik (angleščino ali nemščino) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poizkusnim delom tri mesece. Omogočamo vam stimulativni osebni dohodek in dodatno izobraževanje. Kandidati naj izrazijo svoj interes pisno, s kratkim življenjepisom in opisom delovne kariere, na gornji naslov. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor. Vaše prijave pričakujemo v 7 dneh. »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 NOVO MESTO novim delavcem. J. DORNIŽ objavlja prosto delovno mesto prodajalec v trgovini s tehničnim blagom Od kandidata pričakujemo, da ima končano IV. stopnjo šole za trgovinsko dejavnost, da je komunikativen in vesten pri delu. Glede na prodajni asortiment trgovine bomo dali prednost kandidatom moškega spola. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Podjetje NOVOTEHNA trgovina na debelo in drobno, p.o. Glavni trg 10, Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. direktor maloprodaje RazDisni Doaoii: višja ali visoka šolska izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. Kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje. 2. šef službe uvoza in izvoza Razpisni pogoji: višja ali visoka šolska izobrazba ekonomske, tehnične ali druge ustrezne smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju uvoza in izvoza, aktivno znanje enega tujega jezika 3. komercialist II Razpisni pogoji: srednješolska izobrazba gredbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Novotehna, trgovina na debelo in drobno, Glavni trg 10,Novo mesto,splošni sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. CENJENI GRADITELJI! IGM Strešnik, d.o.o. Dobruška vas vam nudi kompletni asortiman betonskih blokov in vogalnikov po konkurenčnih cenah. Dostava na gradbišče s strojnim razkladanjem. Dobava po dogovoru-Na gotovinsko plačilo nudimo 10% popust. Nabava je možna na 6-mesečni brezobrestni kredit. Ne zamudite izjemne priložnosti. Informacije: tel. 068/76-230. 8 DOLENJSKI UST Tudi za preproste ljudi Sest Dolenjcev »pod streho hiše ene« Sevničan Silvo Mirt bo razstavljal v petek zvečer v Miniartu v Črnomlju - Prevladujejo pasteli Galerija Božidar Jakac odprla še stalni zbirki del Franceta Goršeta in Jožeta Gorjupa — Pred 20 leti oblast prepovedala Goršetovo razstavo v Kostanjevici SEVNICA Po prvi uspešni samostojni razstavi marca letos v galeriji na sevniškem gradu se bo jutri zvečer 30-letni Sevničan Silvo Mirt predstavil v galeriji Miniart še črnomaljski likovni publiki. Mirt je obiskoval šolo za oblikovanje v Ljubljani, nazadnje pa je bil zaposlen kot kreator v sevniški Kopitarni. Njegove delovne obveznosti so ga utesnjevale, odločil seje za mnogo bolj tvegano pot. Zaenkrat Silvo Min ima še status nezaposlenega, po novem letu pa se bo skušal postaviti na svoje noge kot svobodni umetnik, j Verjetno se je ravno zaradi eksi- i stenčnih vprašanj Mirt bolj posvetil pastelom s pridahom industrijskega oblikovanja, kijih lahko uporabi v komercialne namene plakata, slikanice, dekoracije ali pa dekorativne stenske slike. Takšna namembnost, ki se spogleduje z rokokojem, surrealizmom, hiperrealizmom in popartom, zagotavlja Mirtu spodobno preživetje. Pravi pa, da skuša ustvarjati na način, ki bo razumljiv tudi preprostemu človeku, in da poskuša doseči prepoznavnost svojih izdelkov ne glede na morebitne teoretične odklone. Akademski slikar Alojz Konec ocenjuje, da vsi ti »izmi« nakazujejo zlasti duha sedemdesetih let, ki je ukoreninjen v specifičnosti Silva Mirta oziroma njegov »izem«. P.P. KOSTANJEVICA — Galerija Božidar Jakac, ki domuje v kostanjeviš-kem gradu, je bogatejša za dve stalni zbirki oziroma razstavi. Poleg Božidarja Jakca, bratov Franceta in Toneta Kralja, Zorana Didka in Pleterske zbirke starih mojstrov sta dobila stalno postavitev še dva umetnika: kipar France Gorše in kipar, slikar in grafik Jože Gorjup, kostanjeviški domačin. Goršetova zbirka obsega 37 plastik, Gorjupova pa 9 oljnih slik. Zbirki so slovesno odprli minuli petek proti večeru. Obiskovalci so prisluhnili tudi Ljubljanskim madrigalistom, ki so pod umetniškim vodstvom Matjaža Ščeka izvedli Spominsko mašo skladatelja Martina Franka. Kostanjeviški grad je tako postal Meštrovič. Kasneje je bil razpet med skupen dom umetnosti šestih likovnih ustvarjalcev, ki so izšli iz dolenjskih družin: Jakac iz Novega mesta, brata Kralja iz Zagorice na dobrepoljskem območju, Didek iz Podbočja, Gorjup, kot rečeno, iz Kostanjevice in Gorše iz Zamosteca pri Sodražici. Zadjšnje število »stanovalcev« pa verjetno ni tudi dokončno, saj bi bržkone še našli kakšno dolenjsko ime, ki bi sodilo zraven. A počakajmo na prihodnost. France Gorše je kiparski študij opravil v Zagrebu, kjer je bil njegov profesor, poleg drugih, znani kipar Predstavitev literarnih Neslovencev 14. srečanje literatov drugih narodov in narodnosti pri nas bo v soboto in nede-Ijo v novomeški Študijski knjižnici — Nastopi tudi pesnik Vlado Gotovac NOVO MESTO — Zveza kulturnih organizacij Slovenije že kako poldrugo desetletje razpisuje vsakoletne literarne natečaje za pripadnike drugih narodov in narodnosti pri nas, torej za tiste pišoče, ki jim materin jezik ni slovenski. Na dosedanje natečaje seje prijavilo različno število teh literatov, od najmanj 20 do največ 45, ki so potem večinoma sodelovali tudi na srečanjih, izbor njihovih najboljših del pa je izšel vsako leto sproti. Letošnje, že 14. srečanje literatov Neslovencev bo potekalo ob koncu tega tedna, 24. in 25. oktobra, v Novem mestu, in sicer v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Na razpis za to srečanje je poslalo literarne prispevke 24 avtorjev, ki živijo v dvanajstih krajih, od tega dva iz Novega mesta. Dela so napisana v petih jezikih, in sicer v hrvaščini, srbščini, ma-kedonščini, italijanščini in madžarščini. Ustrezno takšni jezikovni pestrosti je bila sestavljena tudi žirija, v kateri so bili Josip Osti, Isnam Taljič, Marko Kravos in Sandor Szunyogh. Člani žirije so izbrali dela za publika- Prvič po novem Na Borštnikovem srečanju samo najboljše pred-___________stave_____________ MARIBOR — Predvčerajšnjim seje tu začelo 27. Borštnikovo srečanje, tradicionalni festival slovenskih gledališč, ki ga že od vsega začetka prirejajo Mariborčani. Letos so poostrili merila, tako da se bo na odru SNG zvrstilo le šest predstav v uradni konkurenci. Predstave je izbrala selekcijska komisija pod predsedstvom igralca Borisa Cavazze. To so: Dogodek v mestu Gogi (v režiji Damirja Zlatarja Freya), Carmen (v režiji Tomaža Panduija) in Don Juan (v režiji Paola Magellija), vse v izvedbi mariborske Drame, Timon Atenski (v režiji Vita Tauferja) in Perr Gynt (v režiji Slobodana Unkovskega) v izvedbi ljubljanske Drame ter Kaj je resnic? (v režiji Dušana Jovanoviča) v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Poleg teh predstav se bodo v uradnem programu zvrstili še nastopi takšnih skupin, kot so Gledališče Glej, Beton-tanc in Kozmokinetični kabinet Noor-dung, ki so po mnenju selekcijske komisije znanilci novega gledališkega časa na Slovenskem. Borštnikovo srečanje se bo končalo v četrtek, 29. oktobra, s podelitvijo zlatega Borštnikvoega prstana kot najvišjega priznanja igralcem in drugih visokih priznanj festivala. Kot zanimivost omenimo, da je nekaj dni pred začetkom letošnjega Borštnikovega srečanja nastopilo v Mariboru ljudsko gledališe iz Bogote v Kolumbiji, iz mesta, kjer so se v zadnjem času že predstavili slovenski gledališčniki in dobili laskave ocene. I. Z. cijo, ki bo tokrat prišla na svetlo že na samem srečanju, in za literarni večer. Srečanje se bo začelo v soboto, 24. oktobra, ob 11. uri z ogledom nekaterih novomeških kulturnih spomenikov in znamenitosti, nadaljevalo pa v Študijski knjižnici Mirana Jarca z dvema literarnima delavnicama, ki ju bosta vodila Josip Osti in Isnam Taljič. Na literarnem večeru, ki bo tudi v soboto, se bodo predstavili nekateri izbrani avtorji in gostje. V nedeljo, 25. oktobra, dopoldne bo v Študijski knjižnici literarno dopoldne: udeležencem srečanja in drugim obiskovalcem se bo s svojo poezijo in esejističnimi deli predstavil hrvaški pesnik Vlado Gotovac. I. Z. TEČAJI TUJIH JEZIKOV Tonson d.o.o. obvešča, da ima še nekaj prostih mest za vpis v naslednje tečaje: angleški jezik: začetni tečaj, nadaljevalni tečaj, dodatni tečaj za 5. razred — otroci, ki imajo težave s tujim jezikom — program PROJECT. ITALIJANSKI JEZIK: začetni tečaj FRANCOSKI JEZIK: začetni tečaj Pričetek tečajev v prihodnjem tednu, na OS GRM. Pohitite, Število je omejeno. lnf.*po tel. (068) 85-882, vsak dan do 18. ure V NOVEM MESTU NE PR VIČ — V Sloveniji živeči in delujoči neslovenski literati so v No vem mestu že imeli srečanje, in sicer sploh eno prvih, tako da bo zdajšnje, v soboto in nedeljo v Študijski knjižnici Mirana Jarca, nekakšna repriza bolj ali manj že znanega. Upajo pa, da bo na literarnem večeru in literarni matineji hrvaškega pesnika Vlada Gotovca večji obisk, kot so ga zabeležili na literarnem večeru prejšnjega tovrstnega srečanja v Novem mestu, ko je bilo v Dolenjski galeriji, kjer je večer potekal, skoroda več nastopajočih kot poslušalcev. Posnetek kaže del nastopajočih na omenjenem večeru. (Foto: I. Z.) 3000 UČNIH PROGRAMOV LJUBLJANA — V Andragoškem centru Republike Slovenije, ki ga vodi dr. Zoran Jelenc, so predstavili v petek, 9. oktobra, knjigo Izobraževanje odraslih v Sloveniji — programi 1992/93 in začetek delovanja borze znanja. Knjiga obsega več kot 3000 programov izobraževanja odraslih z najrazličnejših področij, ki jih je pripravilo skoraj 250 različnih organizacij iz vse Slovenije. Borza znanja kot dejavnost Andragoškega centra pa posameznikom in skupinam omogoča, da svoje znanje posredujejo drugim oziroma da ga tržijo, posameznikom pa poleg tega še, da dobijo informacije, kdo in kje jim lahko ponudi iskano znanje. ŠOLSKE HIŠE V DRUGIH ROKAH Vlada Republike Slovenije je sklenila prodati stavbe nekaterih nekdanjih vzgojnih zavodov in dijaških domov, ki niso več namenjene vzgojno-izobraže-valnim dejavnostim. Med hišami, ki gredo v druge roke, je tudi dijaški dom v Brežicah. Vladaje tudi odločila, da se sme denar, pridobljen s prodajo takih zgradb, uporabiti le za šolski prostor. ZAČETEK GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE ŠOLE LJUBLJANA - V petek, 9. oktobra, je bil prvi šolski dan za slušatelje prvega in drugega letnika Gledališke in lutkovne šole, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V prvem letniku je 30 slušateljev, od tega več kot polovica iz Ljubljane, ostali pa so iz drugih krajev, med drugim tudi iz Novega mesta in Ribnice. V drugem letniku je pol manj slušateljev in tudi tu največ Ljubljančanov. Šola bo potekala ob petkih in sobotah do konca maja. PONOVITEV PRVE KLASE NOVO MESTO — Kdor si letos spomladi ni utegnil ogledati Prve klase, komedije Alda Nicolaja, ali pa sploh ni vedel, da ljubljanska Drama gostuje s to svojo uspešnico na novomeškem odru, ta pravzaprav ni še ničesar zamudil. Drama SNG iz Ljubljane prihaja namreč s to komedijo ponovno v goste prihodnji teden, in sicer v torek, 27. oktobra. Repriza Prve klase, sicer izvenabonmajska predstava, se bo v Domu kulture začela ob 19.30. Delo je režiral Jože Babič, obiskovalci pa bodo prav gotovo spet uživali ob izvrstni igri Ive Zupančič, Jurija Součka in Danila Benedičiča. Vstopnice so že v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture. SLOVENSKA UMETNOST V AVSTRIJSKEM GRADCU V avstrijskem Gradcu je od začetka oktobra in bo še do 8. novembra odprta razstava Istovetnost: razlika — Tribuna Trigon 1940 — 1990, na kateri je moč videti dela nad 250 likovnih umetnikov iz Avstrije, Italije in nekdanje Jugoslavije, torej iz treh držav, ki so pomenile jedro graškega bienala Trigon. Razstava je postavljena v treh razstaviščih in pomeni prerez skozi razvoj moderne umetnosti v Srednji Evropi. Slovensko umetnost predstavljajo dela takšnih umetniških osebnosti, kot so Bernik, Didek, Gnamuš, Jakac, Kregar, Zoran Mušič, Pregelj, Stupica in drugi, do Tihca, Tršarja in, denimo, skupine Ir-win. Katalog, ki je izšel ob razstavi, obsega okoli 700 strani besedil in reprodukcij. Primorsko, Koroško, Ameriko in ožjo domovino Dolenjsko. Po koncu druge svetovne vojne je zapustil Slovenijo in se nazadnje udomil v Svečah na Koroškem, kjer se mu je tudi Primer Marinč KOSTANJEVICA — Med četverico mladih oziroma mlajših akademskih slikarjev, ki so kot dolenjski domačini s svojo izvirno ustvarjalnostjo vidno zaznamovali umetnost osemdesetih let kot tudi zadnjega obdobja na Dolenjskem, to pa so Mitja Berce iz Mokronoga, Alojz Konec iz Sevnice, Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic in Jože Marinč iz Kostanjevice, je zlasti slednji čedalje bolj neulovljiv s svojo eruptivno produkcijo in postaja vsaj po tej strani podoben Veljku Tomanu ali kakemu drugemu umetniku s to-manovskimi ustvarjalnimi lastnostmi Tudi po obsegu produkcije, se pravi po količini ustvarjenega, Marinč ni daleč od navedenega in se je javnost lahko že prepričala o tem. Podatki o njegovem nastopanju v javnosti povedo, da je do zdaj svoje slikarstvo pokazal na 26 samostojnih razstavah v Sloveniji ter na 32 skupinskih razstavah doma in v tujini Samo lani in letos se je predstavil j šestimi samostojnimi in na sedmih skupinskih razstavah. Omenimo, da so njegova dela zastopana tudi v znani Ribniški zbirki ki je bila pred tedni predstavljena v ljubljanski Moderni galeriji in sicer z ugotovitvijo, da pomeni omenjena zbirka kot celota enega od vrhunskih dosežkov slovenskega slikarstva v zadnjem desetletju. Pravkar, to je ta mesec, pa se Jože Marinč predstavlja s samostojno razstavo v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, v razstavišču stanovske organizacije, katere član je tudi sam. Razstavljanje v omenjeni galeriji pomeni za vsakega slikarja ne le izpolnitev osebne želje in izjemno čast, ampak tudi priznanje, ki nekaj velja. Marinča je obiskovalcem predstavil dr. Andrej Smrekar, kije v katalog zapisal, da »Marinčevo delo v zadnjem času odraža izjemno ustvarjalno evforijo«, pri čemer pa se mu zdi »Marinčev primer paradigma ustvarjanja umemiške kariere v pogojih, ki se jih intelektualci pogosto izogibljemo«. Toda »Ma- Akademski slikar Jože Marinč, doma iz Dolnje Brige pri Kočevski Reki, udomljen pa v Kostanjevici, kjer dela kot svobodni umetnik. rinč nas je prepričal da je tudi na podeželju mogoče ustvariti publiko, kije osvobojena strahu in predsodkov pred nerazumevanjem umetnine«, ter »uspel na način, ki je bil/ vselej tvegan, zato pa toliko bolj spodbuden — ne z uvozom dežele v mesto, temveč z domesticiranjem kulture centra v periferiji«. I. Z. TEKMOVALI MLADI ORGLAVCI IZ EVROPE LJUBLJANA — V Gallusovi dvorani Cankaijevega doma je minuli teden potekalo in se v nedeljo končalo 2. evropsko tekmovanje mladih orglavcev. Kot največji talent med tekmovalci seje izkazal Pavel Černy iz Prage, kije poleg prve nagrade v svoji kategoriji prejel še posebno nagrado Cankaijevega doma, in sicer bo imel prihodnje leto v Cankarjevem domu samostojni recital. Izkazali sta se tudi slovenski tekmovalki: Ana Elizabeta Kržan in Barbara Sevšek, ki sta vsaka v svoji kategoriji dobili tretjo nagrado. izteklo življenje. Umrl je leta 1986. V Svečah je zapustil galerijo, ki se imenuje po njem. • Goršeta in Gorjupa povezuje tragična usoda. Prvemu ni bilo dano ustvarjati v domovini, drugemu, deset let mlajšemu in izjemno nadarjenemu, pa seje življenje končalo še pred dopolnjenim 25. letom. Gorjupu se je vsaj »ena ...želja izpolnila: v zemlji domači da truplo leži«, medtem ko Gorše počiva v Svečah na Koroškem. V Kostanjevici so že leta 1972 pripravili razstavo Goršetovih del, ki so jih zbirali več let, vendar otvoritve, čeprav je že bila najavljena in tudi vabila so bila razposlana, ni bilo. Razstavo je takratna politika prepovedala. Umetnik je bil pri oblasteh zapisan kot sovražen emigrant, zatoniti s svojimi deli ni smel biti navzoč v domovini. Prepoved razstave gaje zelo potrla. Pravico biti navzoč v rojstni domovini je dobil šele po smrti. I. Z. TEČAJ TUDI LETOS ČRNOMELJ — T ukajšnja glasbena šola bo tudi v tem šolskem letu organizirala začetni in nadaljevalni tečaj za synthesizer (elektronsko klaviaturo) in kitaro. Prijave bodo v šoli zbirali do 30. oktobra, vse informacije v zvezi s tečajem pa je moč dobiti na telefon 51-270 Freske na Vihru Predstavili publikacijo — študijo Darje Pov-še-Winkler ŠENTRUPERT — V soboto, 17. oktobra, zvečer je Darja Povše-Winkler v cerkvi sv. Duha na Vihru predstavila svojo publikacijo o freskah v tej cerkvi. Gre za separat študije iz revije Rast, kjer avtorica pod naslovom Freske na Vihru obravnava izjemno pomembne freske v cerkvi sv. Duha na Vihru in jih primerja s freskami iz drugiji cerkva v osrednji Sloveniji iz okoli leta 1500. To je prva umetnostnozgodovinska publikacija, ki v samostojni študiji obravnava enega od sicer številnih spomenikov kulturne dediščine v trebanjski občini, zato je vredna še večje pozornosti. S predstavitvijo te publikacije so se prireditelji tudi vključili v priprave na blagoslovitev dveh novih zvonov, ki ju je dobila cerkev na Vihru. Novomeški simfoniki gostovali v Langenhagnu Vrnili obisk nemškim glasbenikom, ki so nastopili v Novem mestu teden poprej — Sodelovanje sol NOVO MESTO — Le nekaj dni potem, ko so v Novem mestu (v Domu kulture in v Kapiteljski cerkvi) nastopili glabeniki (big band ter renesančni zbor in orkester) iz Langen-hagna, so na gostovanje v to partnersko mesto v Nemčiji odpotovali glasbeniki iz Novega mesta — simfonični orkester, ki ga vodi kot dirigent Zdravko Hribar. Novomeščani so se na to dolgo pot na sever Nemčije odpeljali sredi prejšnjega tedna, in to z dvema avtobusoma, v katerih je bilo več kot 70 potnikov — članov orkestra in nekaj spremljevalcev. Nastopili so v soboto RAZSTAVA BO DECEMBRA OTOČEC — Minulo soboto seje tu končala Tretja likovna delavnica Krke, sadovi katere pa bodo na ogled šele decembra. Kot smo že poročali, so orga-nizatoiji na to delavnico, ki nadaljuje tradicijo nekdanjih Krkinih slikarskih kolonij, povabili šest ustvaijalcev: Milana Butino, Vido Slivniker-Belantič, Alenko Sottler, Štefana Galiča, Jožeta Marinča in Jožeta Kotaija. Revija mladih vokalnih skupin Nastopilo 13 skupin iz Slovenije, avstrijske Koroške in Hrvaške LITIJA — V Kresnicah pri Litiji je bilo minulo soboto že 12. srečanje slovenskih malih vokalnih skupin, tradicionalna prireditev za zasedbe z največ sedmimi člani. Nastopilo je trinajst skupin iz Slovenije in zamejstva, največ do zdaj, žal pa nobena iz Dolenjske in ne iz Posavja. Predstavili so se kvarteti, kvinteti in seksteti v moških, ženskih in mešanih setavah, ki se ukvarjajo s komornim petjem. Med temi so tudi družinske sestave, npr. kvartet bratov Smrtnik iz Kort na Koroškem in kvintet družine Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Iz Tržiča pa je, denimo, sodeloval kvintet Pueri cantorum, ki ga sestavljajo sinovi pevcev. Srečanje se je udeležila tudi skupina, ki jo sestavljajo na Hrvaškem živeči Slovenci. Gre za žensko skupino Slomškovega prosve-tenega društva Slovenski dom v Zagrebu, ženski pevski sekstet, ki ga vodi Vinko Glasnovič, tudi skladatelj. Zanimivo je, da goji ta skupina predvsem pesmi škofa Antona Martina Slomška, ki sojih uglasbili različni skladatelji, in se je s takšnim sporedom predstavila tudi v Kresnicah. Pravzaprav ne samo v tem kraju, saj je bil v kresniškem kulturnem domu le skupen nastop oziroma revija sodelujočih, saj so skupine zatem pele še po okoliških krajih. v Langenhagnu, med bivanjem v tem mestu pa so si ogledali tudi nekatere mestne zanimivosti in imeli pogovore z vodstvom tamkajšnje glasbene šole. Ob tem povejmo, da prav obe glasbeni šoli, novomeška in langenhagen-ska, najtesneje sodelujeta in izmenjujeta gostovanja od vsega začetka, tako rekoč od prve navezave stikov med Novim mestom in Langenha-gnom. Novomeški simfonični orkester se je s tega gostovanja vrnil v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. O tem gostovanju in nastopu v Langenhagnu bomo še poročali. Šola za tujce precej draga To jesen je posla! šolski minister dr. Slavko Gaber šolam obvestila o vključevanju tujcev c osnovne, srednje in visoke šole v Sloveniji Kot tujci so mišljeni državljani drugih držav, ki živijo pri nas in nimajo statusa začasnega begunca. V šole se torej lahko vpisujejo samo tujci oziroma otroci tistih staršev, ki imajo k naši državi stalno prebivališče ali pa do voljenje za začasno prebivanje, in sicer samo za čas, dokler velja tako dovoljenje. Otroci tujcev s stalnim prebivališčem v Slo veniji so glede šolnine popolnoma izenačeni s slovenskimi šolarji Sicer pa bo letna šolnina za učence y osnovni šoli 63.000 tolarjev in bo dodeljena šolam z učenci tujci V srednjih šolah bo šolnina različna glede na trajanje in zvrst šolanja Tako bo šolanje v gimnaziji stalo 70.000, v dveletnih poklicnih šolah pa kar 118.000 tolarjev. V naše visoko šolstvo se tujci zaenkrat lahko vpišejo pod pogoji, ki jih določajo zakon, sklepi univerz, in na podlagi mednarodnih sporazumov. Pripravljajo pa že nova merila Državljani nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so v minulem šolskem letu že imeti status študenta na ljubljanski ali mariborski univerzi, bodo lahko končali študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu. Za novince, državljane sosednje Hrvaške, ki so se prijavili za razpis do 28. marca letos, ne bo šolnine, in sicer na podlagi meddržavnega sporazuma in načela o reciprociteti Enako velja za študente iz Bosne in Hercegovine ter iz Makedonije, ki so se vpisali v tem študijskem letu v prve letnike in jim šolnine ne bo treba plačati vse do sklenitve sporazumov s tema državama POTA l\ stn? ODNESEL LE LITER VINA - V noči na 14. oktober je neznanec blizu naselja Drča vlomil v vikend Novo-meščana Ludvika S., vendar je odšel praznih rok. Z vlomom povzročene škode je bilo za 5 tisočakov. V isti noči pa je bilo vlomljeno še v vikend Lidije L. iz Muhaberja, ki je ob inventuri ugotovila manko litra vina, z vlomom povzročene škode pa je bilo za dodatne tri tisočake. ODNESEL VLOŽENO ZELENJAVO - V času med 12. in 15. oktobrom je bilo blizu Drče vlomljeno še v vikend Stanislava Š. iz Dolenjega Maharovca. Nepridiprav je odnesel dva kozarca vložene zelenjave, skupne škode je za 3.000 tolarjev. VLOM V STANOVANJE - Neznan storilec je 15. oktobra na Cesti herojev v Novem mestu vlomil v stanovanje Milana T. Odšel je brez plena, škode pa je bilo za pet stotakov. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM - Med 15. in 16. oktobrom je iz Ulice 21. oktobra v Črnomlju, točneje iz kleti tamkajšnjega stanovanjskega bloka, izginilo kolo z motorjem znamke Tomos APN 4, letnik 1974. Vozilce je bilo last Branka O., ki je tako prikrajšan za 5.000 tolarjev. OSKRUNIL KAPELICO - V času med 15. in 17. oktobrom je nekdo župnijski urad Trebelno oškodoval za še neugotovljeno večjo vsoto denarja. Vlomil je namreč v kapelico in z oltarja odnesel lesena kipa Kristusa in Marije. Oba kipa sta stara preko 100 let, temu primerna je tudi njuna vrednost. OSKUBLEN AVTOMOBIL - V noči na 12. oktober je nekdo vlomil v osebni avto 126 P, ki ga je imela Novomeščanka Marija S. parkiranega ob regionalni cesti med Dolenjskimi Toplicami in Vavto vasjo. Iz vozila je izginila vsa obvezna oprema, poleg tega pa še avtoradio, očala in nekaj prehrambenih artiklov. Skupne škode je za 25.000 tolarjev. KOLESARJA ZBIL NA BANKINO DOBOVA— 18. oktobra ob 12.15 je prišlo na lokalni cesti v Dobovi do hude prometne nezgode, ki jo je zakrivil 68-letni voznik osebnega avtomobila Milan Gredičak iz Zagreba. Slednji je v križišču izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem, 84-letnemu Borivoju Živkoviču iz Dobove, ga zadel in zbil na travnato bankino. Živkovič, ki seje vozil brez varnostne čelade, je obležal hudo ranjen, odpeljali so ga na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Zlorabe in poneverbe v Avtohiši Delo novomeških kriminalistov potrdile sume o nezakonitostih v Pionirjevi Avtohiši — Vložena že prva kazenska ovadba NOVO MESTO — Veliko prahu je pred časom v Novem mestu dvignilo dogajanje v Pionirjevi Avtohiši v Ločni. Odkritje, ki gaje obelodanil tamkajšnji sindikat, je namreč močno dišalo po pravem gospodarskem kriminalu, in nič čudnega, če so si zadevo pobliže ogledali tudi novomeški kriminalisti. Spomnimo se le, da je sindikat vodilnim delavcem Avtohiše očital, da imajo v svoji lasti vozila, za katera so bili že pred časom izdani računi, vendar so bili neporavnani, znan pa naj bi bil celo primer, ko sije uslužbenec zadržal večjo vsoto denarja, s katerim je stranka plačala vozilo. Prav tako je sindikat nekaterim v Avtohiši očital, da so uporabljali službene avtomobile v zasebne namene, enega od teh naj bi bili na takšni vožnji celo karam-bolirali, itd. Eno z drugim je pripeljalo celo do tega, da so za krivce zahtevali kazen. Poleg tega so zahtevali, naj se ugotovi odgovornost direktorja za takšne očitke, revizijo poslovanja delniške družbe za lani ter celo to, naj bo Marjeta P., članica upravnega odbora, ki ima na skrbi finančno poslovanje družbe, zaradi suma o vpletenosti v nepravilno in nezakonito delovanje firme, razrešena vseh funkcij. Čas je potrdil stari rek, da je tam, kjer je dim, tudi nekaj ognja. Resda — kot pravi vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto urada kriminalistične službe na UNZ Novo mesto Anton Olaj — preiskava še ni v celoti zaključena in bodo tožilcu predali še kakšno ovadbo zoper odgovorne osebe, prvi rezultati dela pa so vendarle tu. Kriminalisti so namreč pred dnevi zaradi suma storitve več kaznivih dejanj tožilcu ovadili Marjeto P. In česa je ovadba bremeni? Kot odgovorna oseba naj bi bila Maijeta P. zlorabila svoj položaj in pravice. Z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi naj bi bila ob fakturah servisnih storitev na motornih vozilih samoiniciativno obračunala le 5 odstotkov zunanjih materialnih stroškov, in ne 18, kot določa cenik podjetja. Tako seje ob servisi- ranju svojega vozila okoristila za 4.363,19 tolaija, v drugem primeru spet pa naj bi Novomešča-nu Z.V. na enak način omogočila pridobiti protipravno premoženjsko korist v znesku 10.201,40 tolarja. Prav tako je Maijeta P. utemeljeno osumljena kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist naj bi bila sestavila in podpisala fakturo z lažnimi podatki o višini kupnine za osebni avto R-19. Vozilo naj bi bila Maijeta P. prevzela in odpeljala iz podjetja, v katerem je zaposlena, čeravno kupnine ni poravnala v celoti, pač pa je odštela le njen skromni del. Manjkajoča razlika do polne cene je po ugotovitvah novomeških kriminalistov znašala kar 463.200,00 tolarjev, to pa je tudi znesek očitane protipravno pridobljene premoženjske koristi. Nadaljevanje zgodbe o dogajanjih in odkritjih v novomeški Pionirjevi Avtohiši lahko pričakujemo že kmalu. B. BUDJA Vlomilski kvartet prijet Stari znani sodnikov in policistov so znova za rešetkami — Osumljeni treh vlomov v stanovanjske hiše TREBNJE — Veliki večini imena Janeza — Romana K., Milana — Miša Š., Igotja — Ome S. in Silva — Rade K. ne pomenijo prav nič, zato pa sodnikom, policistom in kriminalistom veliko. Gre namreč za četverico, ki je že zelo zgodaj prišla navzkriž z zakonom in tej tradiciji zvesto sledi še naprej navzlic številnim priporom, bivanju za rešetkami, obravnavam in sodbam. Z omenjeno četverico so imeli novomeški policisti in kriminalisti veliko OSEBNI AVTO PREPOLOVILO VELIKE MALENCE — V ponedeljek, 19. oktobra, okoli 16.ure seje 17-letni Alen G. iz Velikih Malenc peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti od Pirošice proti Krški vasi. Zaradi prevelike hitrosti gaje kakih 200 metrov pred naseljem Velike Malence na mokri cesti pričelo zanašati, izgubil je oblast nad vozilom, zdrknil na desno stran in tam silovito treščil v obcestno drevo. Trk je bil tako hud, daje avto prepolovilo, pri čemer sta voznik in 18-letni sopotnik Robert Gramc iz Kamene v brežiški občini, padla iz vozila in se hudo poškodovala, oba pa so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Alen G. je vozil brez vozniškega izpita, ne eden ne drugi pa ni uporabljal varnostnih pasov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Dobro je štel tisti, ki je bil na zadnji gasilski veselici na Otovcu. Njegovi izračuni so namreč kazali, da je domačim gasilcem ostala skromna zaloga piva, ki mu očitno ni dala spati. Ondan je zato vlomil v tamkajšnji gasilski dom in se založil z zabojem grenke tekočine, gasilce pa tako prikrajšal za kakih 5 tisočakov. • Jože H. iz Herinje vasi se je nekomu hudo zameril. Zamera je bila poravnana s številnimi vbodi v pnevmatike njegovega osebnega avtomobila, ki ga je Jože 12. oktobra med 18. uro in 20.30 pustil na Vrhu pri Pahi. • 52-letni Metličan Jože N. je prva letošnja žrtev bojda enkratne vinogradniške bere. 16. oktobra okoli 6.30 so ga našli nezavestnega ležati v kleti njegove zidanice nad Drašiči. Pokazalo se je, da se je Jože zastrupil z ogljikovim monoksidom, ko je v zaprti kleti z ogljem segreval vinski mošt, pri tlenju oglja pa je nastajal strupeni plin. Po zadnjih vesteh iz novomeške bolnišnice je Jože N. izven življenjske nevarnosti. • Tatovi so v svoji dejavnosti naredili pomemben korak naprej. Namesto da bi vlamljali v kokošnjake in se potem mučili z ubijanjem in čiščenjem plena, so se ondan odpravili kar na Prešernov trg v Novem mestu. Tam stoji kiosk Koke, iz katerega je izginila kartonska škatla z 10 kilogrami puranjenega mesa. Pa dober tek! V Srbiji ob tovornjak Kako so štirje civilisti v Novem Sadu zasegli tovor-njak prikoličar zasebnika Draga K. iz Velike Loke NOVI SAD, TREBNJE —Drago K., zasebnik z Velike Loke pri Trebnjem je zadnje dni septembra — nič kriv in nič dolžan — ostal brez svojega tovornjaka s prikolico znamke Mercedes Benz. Takšne stvari se ne dogajajo ravno vsak dan, še redkeje pa, da ti vozilo enostavno zaseže-jo, v zameno pa izdajo neko potrdilo, s katerim si lahko obrišeš zadnjico. Prav to seje Dragu, točneje njegovemu šoferju in soimenjaku Dragu B. iz Podturna, zgodilo. V Srbiji, seveda. 18. septembra seje Drago B. s tovornjakom prikoličarjem odpravil v Dol pri Ljubljani, kjer je v tovarni Jub naložil 19 ton jupola. Tovor je bil namenjen v Makedonijo, točneje skopski firmi Interberg. Drago se je na pot odpravil 19. septembra, vozil je preko Madžarske in potem čez Srbijo do Skopja. Tovor je brez zapletov predal naročniku in še istega dne vračal proti domu. Utrujenost je bila kriva, da seje v Novem Sadu ustavil in sklenil prenočiti. Do tod je bilo vse lepo in prav, presenečenje gaje čakalo zjutraj, ko se je prebudil. K tovornjaku so pristopili štirje civilisti in od Draga zahtevali ključe vozila. Ko jim jih ni hotel izročiti, so zagrozili s pištolo in Podtumčanu ni preostalo drugega, kot da je skupinico ubogal. Odpeljali so ga na neko policijsko postajo, mu tam razložili, daje njegov tovornjak zasežen, pojasnili pa tudi, zakaj. Pred časom je bil bojda njim v Mariboru zasežen povsem enak tovornjak enake znamke in dolgo so čakali na priložnost za povračilni ukrep. Dragu so izdali potrdilo o zaplembi, hkrati pa pojasnili, da bo vozilo dobil nazaj takoj, ko bodo oni prišli do svojega. Se to so mu velikodušno ponudili, da lahko menjavo tovornjakov — ako gaje vrnitve v Srbijo strah — opravijo nekje na Madžarskem. Nič drugega ni preostalo Dragu B., kot da seje v vlogi potnika vrnil na Veliko Loko, tam pa sta skupaj z delodajalcem dogodek prijavila policistom. Prijavo so seveda preverili tudi delavci urada kriminalistične službe novomeške UNZ, o verodostojnost izpovedi Draga B. ne gre dvomiti. Res pa je tudi, da je bil v Mariboru zasežen povsem enak tovornjak prikoličar srbske registracije, obstaja namreč sum, daje služil tihotapljenju, katerega usoda še ni znana. Bržkone je prav od razpleta tega postopka odvisno, ali bo Drago še kdaj sedel za volan svojega vozila. Takšen je pač danes pravni (ne)red na ozemlju nekdanje Jugoslavije. B.B. Kazen je moč poravnati s kuponom Pomembna pridobitev za slovenske voznike — S knjižico Mednarodna turing pomoč bodo potovanja v tujino brezskrbnejša — Nova avtokarta LJUBLJANA — Za slovenske avtomobiliste vesela novost: AMZS je postala polnopravna članica Mednarodne organizacije za turizem (AIT), kar pomeni, daje prevzela garancijo za svoje člane pri plačilih v tujini. V ta namen je bila minule dni izdana knjižica »Mednarodna turing pomoč«, katere predstavitev je bila na tiskovni konferenci prejšnji teden. AIT je združenje kar 135 nacionalnih organizacij iz 86 držav s preko 60 milijoni članov, na ta seznam seje pred dnevi vpisala tudi Avto-moto zveza Slovenije. Za njene člane pomeni to veliko pridobitev, saj ob potovanjih v tujino s knjižico Mednarodna turing pomoč poslej ne bodo več sami. Kuponi v njej — skupaj jih je šest — namreč zagotavljajo vozniku veliko tega: prevoz poškodovanega avta s kontinentalnega dela Evrope v Slovenijo (brezplačno do RAFALNI STRELI PO VASI VELIKE MALENCE — 15. oktobra ob 19.50 so bili brežiški policisti obveščeni o streljanju v Velikih Malencah. Patrulja seje nemudoma odpravila na kraj dogodka, že ob vhodu v vas pa jih je čakalo presenečenje. Nenadoma je izza žive meje z avtomatsko puško v roki stopil neznanec, toda policista sta zmogla dovolj prisebnosti in zbranosti, da sta predrzneža hipoma obvladala. Izkazalo seje, da gre za 57-letnega Ernesta Kožaija, očitno krepko nadelanega, ki je poprej z rafalnimi streli vznemiijal vaščane. Policisti so na tleh našli 14 praznih tulcev. Kožar orožja ni imel prijavljenega. OB DOKUMENTE, TOLARJE IN DEVIZE CEROV LOG — 15. oktobra med 6.30 in 14.00 uro je nekdo vlomil v osebni avto, ki gaje imel Krčan Stanislav K. parkiranega pri Cerovem Logu. Stane je ostal brez denarnice, v kateri je imel osebne dokumente, devize in tolarje, eno z drugim je bil tega popoldneva ob najmanj 45 tisočakov. MINA NA NJIVI MIRNA PEČ — Mimopečan je 15. oktobra med oranjem njive našel mino kalibra 62 milimetrov. Pirotehnik je ugotovil, da gre za nevaren ostanek 2. svetovne vojne, in je najdbo že uničil. POŽAR NA TRAKTORJU RATEŽ — 17. oktobra zvečer je prišlo v Brezju pri Ratežu do požara na traktorju znamke Univerzale, ki je stal v garaži Jožeta V. Preiskava je pokazala, daje ogenj zanetila dotrajana električna napeljava, požar pa so pogasili domači prostovoljni gasilci. Škode je bilo za okoli 50.000 tolarjev. PUSTIL AVTO IN POBEGNIL GRM — Policisti novomeške prometne postaje so prejšnji teden na cesti med Metliko in Črnomljem med kontrolo prometa ustavljali tudi osebni avto R-4. Začuda pa se voznik za namero policistov ni zmenil, pač pa je zdrvel naprej, ustavil pa šele pri vasi Grm. Tam je zapeljal s ceste in jo, ne da bi se zmenil za avto in ključe v njem, popihal v neznano. Zakaj, je bilo jasno kmalu. Policisti so namreč ugotovili, da je bila katrca last Cestnega podjetja Novo mesto, enote v Črnomlju, nekdo pa jo je zmaknil iz garaže. Možje postave tatu še iščejo. tisoč kilometrov), nastanitev v hotelu (do 300 švicarskih frankov), prevoz pokvaijenega vozila domov, kredit v vrednosti do 500 frankov za prevoz potnikov v Slovenijo z vlakom, letalski prevoz v vrednosti do 800 frankov, šesti kupon v vrednosti do 50 frankov je namenjen brezplačnemu pravnemu nasvetu. Ob vsem naštetem so v knjižici še kuponi kreditnega pisma AIT v skupni vrednosti 1000 švicarskih frankov, s katerimi lahko voznik v tujini plačuje razne storitve, kot je denimo zdravljenje v bolnišnici, lahko kupuje rezervne de-14, z njimi lahko poravna celo kazen za GASILNI APARATI V AVTOMOBILIH SEVNICA — Sevniški gasilci so ob mesecu požarne varnosti 92 v sodelovanju s policijo in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na cesti pregledali opremljenost vozil z gasilnimi aparati. Od 33 pregledanih tovornjakov, 17 osebnih avtomobilov, treh avtobusov in enega traktorja, so ugotovili, daje bil en tovornjak brez aparata, sedem »tovornjakarjev« pa ni poskrbelo za pravočasen pregled aparatov. Na dveh vozilih so opazili tudi pomanjkljivost na svetlobnih telesih. Kralj lizinga včeraj stopil pred sodnike Pričelo se je sojenje Sandiju Grubelicu GROSUPLJE, LJUBLJANA — Včeraj ob 9.uri je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Ljubljani stopil Sandi Grubelič, kralj lizinga, kot mu mnogi pravijo, in lastnik grosupeljskega podjetja Trend. Kot je znano, je Grube-lič, kije v priporu v Sloveniji od lanskega 9. novembra, obsojen kaznivega dejanja goljufije, njegovih žrtev pa je kar okoli 5.000. Obtožnica ga bremeni, da je »z namenom, da bi sebi in drugim pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil druge z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto ter jih s tem napeljal, da so v škodo svojega premoženja nekaj naredili, pri tem pa škoda presega 50.000 tolarjev«. Takšna je pravniška formulacija dejanja, za katero pa se skriva kar prek 100 strani dolga obtožnica. Iz nje je med drugim moč razbrati, da naj bi bil Grubelič vzel predplačilo za lizinško sklenjeni najem in prodajo osebnih avtomobilov od kar 4.883 oseb iz različnih krajev bivše Jugoslavije, ti pa so mu vplačali 207,370.976 takratnih dinarjev ali približno 30 milijonov nemških mark. Bržčas bo sojenje Grubeliču dolgotrajno, ne glede na to pa ga bo vsaj tistih blizu 5000 nesrečnežev spremljalo z zanimanjem in nestrpnostjo. Čeprav od razpleta — naj bo takšen ali drugačen -kaj več od moralnega zadoščenja ne morejo pričakovati. prometni prekršek. Na podlagi porabljenih kuponov poravna član dolg v tolarjih po vrnitvi domov. Skupna vrednost knjižice je 2600 švicarskih frankov, kupijo pa jo lahko le člani AMZS, njena cena je 2730 tolarjev. Predstavniki AMZS so na omenjeni tiskovni konferenci predstavili še najnovejšo, sedmo izdajo avtokarte Slovenije, dopolnjeno z najnovejšimi podatki; med drugim je na njej že vrisana cesta med Škofljico in Malencami. Avtokarta se od spomladanske izdaje razlikuje v tem, da je v njej namesto seznama sto najboljših gostiln seznam razdalj od Ljubljane do pomembnejših evropskih mest, hkrati pa so v njej predstavljene vse vrste novih registrskih tablic in grbi na njih. Knjižico Mednarodna turing pomoč je moč dobiti na sedežih vseh slovenskih avto-moto društev, novo avtokarto Slovenije pa za 450 tolarjev na bencinskih črpalkah in v knjigarnah. ZADEL LOVCA OTOČEC — 11. oktobra dopoldne so imeli člani lovske družine Otočec skupen lov v revirju med Pahoin Šmarješkimi Toplicami. Martin U. iz Šentpetra je med lovom s puško šibrenico streljal na že obstreljenega srnjaka, pri tem pa je več ši-ber zadelo v nogo Novomeščana Vida M. Slednji je bil na srečo le laže ranjen in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici. dela tudi pred dnevi. Po doslej zbranih podatkih je omenjeni kvartet vlomil v vsaj tri stanovanjske hiše: najprej dve v Dobrniču, kjer sta bila oškodovana Polikarp K. in Leopold K., zatem pa še na Drejčjem Vrhu pri Mokronogu, kjer je vlom prijavila Marija F. Možakarji so iskali predvsem denar in vredne predmete, vendar so iz hiš odšli dolgih nosov; še najbolje se jim je godilo na Drejčjem Vrhu, kjer so se namesto z denarjem založili s kuhanimi kračami in kruhom. Toda tudi to veselje je bilo sila kratko, kajti pojedino so jim pokvarili možje postave. Roman, Mišo, Orna in Rade so sedaj v novomeškem priporu, kjer čakajo na sojenje. Te dni so uslužbenci urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto zoper nje predali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu. ZABODEL GA JE Z NOŽEM v ČRNOMELJ — 41-letni Jovo Z. iz Črnomlja je utemeljeno osumljen, da je 13. oktobra ob 13.35 pred stanovanjskim blokom na Ulici 21. oktobra z žepnim nožem zabodel v levo stran prsi 35-letnega Muja Z. iz Lokev. Jovo in Mujo sta tega dopoldneva družno popivala, nato pa je alkohol med njima zanehl prepir, ki se je krvavo končal. Mujo je končal na zdravljenju v novomeški bolnišnici, medtem ko je Jovo po obračunu zbežal v neznano. Pešec mrtev obležal na cesti Neprevidnost in prehitra vožnja kriva smrti Jožefa Saška iz Smolenje vasi SMOLENJA VAS — 13. oktobra okoli 16. ure seje 23-ietna Janja Brulc iz Velikih Brusnic peljala z osebnim avtomobilom jugo 45 po cesti med Rate-žem in Novim mestom. V Smolenji vasi je na nasprotni strani ceste pri hiši št. 7 stala kolona vozil, kateri seje Brulčeva približevala. Prav takrat je po pločniku skozi vas pešačil 60-letni Jožef Sašek iz Smolenje vasi, ki je takrat, ko je bil vzporedno z omenjeno kolono vozil, neprevidno stopil na vozišče. Iz rateške smeri je prav takrat s preveliko hitrostjo pripeljala Brulčeva, ki je pešca zadela. Kako močan je bil trk, pove dejstvo, da je nesrečnega Saška vrglo najprej na pokrov motoija, kjer je z glavo udaril ob vetrobransko steklo, nato pa ga je vrglo v zrak in šele po petnajstih metrih je obležal na cesti. Hudim poškodbam je Sašek takoj podlegel. Voznica Brulčeva je po trku vozila še 14 metrov, pri tem pa oplazila tudi na nasprotni strani ceste stoječi osebni avto 34-letnc Zdenke Šlaj'klovec s Krke. Škode na zviti pločevini je bilo po nestrokovnih ocenah za okroglih sto tisočakov. V nedeljo cepljenje lisic Preko dva tisoč lovcev bo položilo 35 tisoč vab s cepivom proti steklini __________ NOVO MESTO — Ne v soboto, 24. oktobra, kot je bilo v nekaterih sredstvih javnega obveščanja napak objavljeno, pač pa dan kasneje, v nedeljo, bo po Dolenjski in Posavju potekalo že tretje cepljenje lisic proti steklini. Tega dne bo preko dva tisoč lovcev iz črnomaljske, metliške, trebanjske, novomeške, kočevske, ribniške, krške, sev-niške, kočevske, ribniške in brežiške občine položilo kar 35.000 vab s cepivom. Vab, ki so v obliki kvadrata velikosti 5 krat 5 cm in ki bodo položene po njivah, travnikih, pašnikih, loviščih, le po naseljih, cestah in vodotokih ne, naj se ljudje ne dotikajo. V nasprotnem si je potrebno roke takoj umiti, če pa je zaradi pritiska iztekla cepilna tekočina in nemara kanila na rano ali brizgnila v oko, je potrebno o tem nemudoma obvestiti zdravstveno ali veterinarsko službo, ki bo neprevidneža napotila v antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto. Posebno opozorilo velja v času, ko so vabe kužne — ta rok pa je vsaj 14 dni —, lastnikom psov. Slednji naj bodo privezani, kajti lovci imajo nalogo, da vse štirinožce, ki se prosto gibljejo, takoj ustrelijo. Zapišimo še, da bo v nedeljo, 25. oktobra, cepljenje potekalo tudi v občinah Cerknica, Grosuplje, Litija, Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer, program cepljenja pa je usklajen z akcijo boja proti steklini, ki poteka tudi v Avstriji in Italiji. Z AVTOMOBILOM V SEMAFOR - 20-ietni Mirko Klemenčič iz Novega mesta se je v četrtek, 15. oktobra, peljal z osebnim avtomobilom R-5 po magistralni cesti iz Žabje vasi proti Ločni. Zaradi prevelike hitrosti je v semaforiziranem križišču v Ločni zapeljal preko Ceste herojev in navzlic zaviranju treščil v semafor. V nezgodi se je Klemenčič hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, poškodovan je tudi semafor. Materialne škode je za okoli 400.000 tolarjev. Z OLTCITOM ZAPEIJAL NA LEVO STRAN CESTE - 14. oktobra ob 6 40 sc je 36-lctni Milan Strnad iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom znamke Oltcit po magistralni cesti iz Zagreba pr0*1 Ljubljani. Pri vasi Sela je iz nepojasnjenega vzroka zapeljal na levo stran ceste, takrat pa je nasproti pripeljal jugo 55, za krmilom katerega je sedel 48-letni Anton Bratkovič iz Lanišča pri Škofljici. Vozili sta trčili, nakar je Bratkovičev avtomobil odbilo preko desne bankine po strmem zemeljskem nasipu, kjer se je prevrnil-Oba voznika sta se v nezgodi huo° poškodovala in so ju prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico-Škode na zviti pločevini je bilo i* 180.000 tolarjev. G j a &**■ « G 11 i I! : lil ii Slovenija, ki uvaža 60 do 70 odstotkov potrebne energije, bi morala po mnenju svetovnih energetikov močno spremeniti energetsko politiko in jo bolj prilagoditi gospodarski moči in zahtevam do okolja. To so povedali pred časom na energetskem vrhu v Madridu, podobno pa je slišati tudi v slovenskih domačih logih. Kako naj bi spremembe potekale, je bolj nejasno, saj gredo raje z jezika napotki, česa v energetiki Slovenija ne sme imeti, kot nasveti, kaj naj ima in kje naj dobi, če ji česa manjka. Kar zadeva okolje in pridobivanje energije, je že dolgo dobo v Sloveniji v središču pozornosti energija iz jedrske elektrarne v Krškem. Ene same resnice o delovanju krške nuklearke ni, vse več je vprašanj, zlasti se med Slovenci krepi radovednost, kaj se je dogajalo, preden je na Krškem polju nastalo kontrolirano območje jedrske elektrarne. Gre za vseslovensko pozornost, kar je razumljivo. Slovenija je majhna in bi verjetno kot celota čutila posledice havarije. Po drugi strani Slovence elektrarna zanima, ker ni znano, kdo od njih bo nekoč dobil v soseščino v hrambo radioaktivni material, zdaj nameščen v drobovju jedrske elektrarne. Kaj pomeni dejstvo, da "shrambe" Slovenija še ne pozna? O tem in o drugem v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško je pred časom tekel pogovor z direktorjem NE Krško Stanetom Rožmanom in pogovor objavljamo v skrajšani in neavtorizirani obliki. - Komisija za proučitev okoliščin izgradnje jedrske elektrarne Krško •n posledic njenega obratovanja je v sklepnem delu poročila predlagala ustanovitev preiskovalne komisije pri državnem zboru, ki bi dokončala začeto delo sedanje komisjje in ugotovila vse pomanjkljivosti v zvezi z izgradnjo JE Krško in posledicami njenega obratovanja. Poleg pomanjkljivosti bo po njenem mnenju potrebno odgovoriti predvsem na vprašanje, ali je obratovanje jedrske elktrame Krško dovolj varno. Ali je P'* vašem krška jedrska elektrarna varen objekt? "Nuklearna elektrarna Krško ne izstopa iz družine sodobnih jedrskih objektov, ki jih poznamo v Evropi in svetu. Je objekt, ki jih je razviti svet sprejel na osnovi vseh ovrednotenj kot razumno energetsko opcijo. Gbjekt vrednotimo, pa ne samo mi, ampak tudi tisti, ki nas nadzirajo, ga spremljajo, po standardnih kazalcih, po katerih se ti objekti vrednotijo in so povsod enaki. V desetih letih obratovanja smo se uvrščali v gornjo četrtino lestvice kakovosti in varnosti med temi objekti, ki jih je na svetu 426." - Govorite o obdobju, ko nuklearka deluje na Krškem polju. Kako pa je nuklearka začela delovati? Lahko potrdite, daje imela ob začetku delovanja vsa potrebna uradna dovoljenja za delovanje? "Nuklearna elektrarna v nobeni fazi izgradnje in obratovanja ni nikoli počela ničesar brez upravnih soglasij. Ključna upravna soglasja za nas so: odločba za pričetek obratovanja objekta, s katero nam je bil dovoljen začetek obratovanja in je bila objavljena v uradnem listu - številka odločbe je 31-04/83-5 in je iz leta 1983 - in pa trajno obratovalno dovoljenje, ki ga elektrarna ima in ki ima številko 351-02/89-15." - Komisija v zvezi z jedrsko omenja kot možno nevarnost klor v bližnji tovarni Videm. O kloru so razpravljali pred gradnjo elektrarne, nanj so v začetku 1992. leta opozarjali strokovnjaki italijanske uprave za jedrsko varnost, ki so obiskali JE Krško. Ali je jedrska elektrarna ogrožena s klorom? "Za primer, če pride do kontaminacije okolja, ima elektrarna projektirano ustrezno izolacijo. Po drugi strani vemo, kako klor potuje: v primeru najhujšega je glede na to, da so naši objekti 15 metrov nad nivojem, malo veijetosti, da bi sploh prišlo do ogrožanja tega višinskega nivoja. V komentarjih ob obisku omenjene italijanske inšpekcije je bilo rečeno, da krška nuklearka ni izpolnila vseh zahtev. Nanašali so se na priporočila, ki so nastala po nesreči na Otoku treh milj. Krško je ta priporočila v vseh bistvenih postavkah izpolnilo. Zato ni možna pripomba,' da gre za varnostno vprašanje, ki ima neko odločilno težo." - To je vpliv drugih na jedrsko. Kaj pa obratno. Kakšno je sevanje na ograji NEK?. "Za vsako obliko našega vpliva na okolje obstajajo upravne omejitve. Mi pri tekočinskih izpustih dosegamo letno 2,3 % upravne omejitve. Na področju tritija dosegamo okrog 60 % upravne omejitve. Znotraj upravne omejitve smo bili vseskozi ves čas našega obratovanja. Glede tritija na primer nima nihče tako ostre norme, kot jo ima Slovenija. Ostale pa so absolutno primerljive. Nobena ni bolj relaksirana, kot so svetovne norme. V tem pogledu ne more biti nikakršnih očitkov." - Že na predlokacjjski razpravi pred gradnjo nuklearke je bilo zapisano, da mora investitor pred izdajo uporabnega dovoljenja določiti centralno deponijo radioaktivnih odpadkov, kot opozarja komisija. Deponije do danes v Sloveniji še ni. Kako to dejstvo vpliva na varnost, ali to pomeni tudi kaj za vprašanje varnosti nuklearke, ali gre samo za stisko s prostorom, ali pa to ni pomembno? "To ni vprašanje varnosti, lahko je samo vprašanje razpoložljivosti ali (ne)obratovanja. Vse začasne rešitve, ki so sedaj v funkciji, so kontrolirane rešitve, so rešitve v skladu s prakso v svetu in izvedene po vseh predpisanih kriterijih. Te rešitve nimajo negativnega vpliva na okolje in ne povečujejo tveganja, ki ga prinaša nuklearka kot taka. Skratka pri začasnem shranjevanju odpadkov pri elektrarni gre za povsem kontrolirano in urejeno početje, ki pa seveda lahko pripelje do tega, da elektrarna ne bo v stanju obratovati, ker ne bo imela kam odlagati teh materialov. Predvsem je stiska za nizke in srednje radioaktivne odpadke, manj aktualno je izrabljeno gorivo. Elektrarna ima tu na lokaciji začasno rešitev, praktično rešitev za celo življenjsko dobo. In zadeva ne predstavlja varnostnega vprašanja elektrarne." - Kako skrbite za pripravljenost prebivalstva na morebitno nesrečo v elektrarni? "Za letos jeseni je načrtovana vaja." MARTIN LUZAR v.-vjsfe ■ % i !gt i popotni vtisi p®GS Novomeški kolesarji Krke so se konec septembra udeležili mednarodne kolesarske dirke po Bolgariji, na kateri so zastopali barve Slovenije in se kar dobro odrezali. Domov so se vrnili prek ",stare domovine" Jugoslavije. Vtise s potovanja po tem delu Balkana je zapisal Bogdan Fink Pot v Bolgarijo nas je prek Hrvaške in Madžarske vodila v Szeged na madžarsko-romunski meji. Na romunski strani nas je pričakal pravi kaos, kilometre dolga kolona vozil, kupi smeti in vse polno ljudi v umazanih oblekah. Zdelo se nam je, kot bi se pripeljali v romsko naselje. Takoj zatem nas je pozdravila glavna in edina cesta do Temišvara z mnogimi luknjami, zavoji in ostalimi pastmi. Dobro, da smo imeli subaru štirikolesni pogon, ki je premagoval vse pasti, težje pa je bilo za kombi, ki nas je spremljal. Ko smo tako drveli otovorjeni z dodatnim gorivom, hrano in pijačo, so nas ljudje gledali kot vesoljce. V mestih smo morali paziti, da smo se izogibali jaškom za kanalizacijo, ker so bili brez pokrova, pred semaforji pa smo morali paziti še na pešce. Kadar smo zaradi rdeče luči morali ustaviti (semaforji so delali le redko), so se okoli nas takoj zbrali ljudje in nas spraševali po cigaretah, žvečilnem gumiju in ostalih stvareh, ki so tam luksus. Vrste za gorivo so dolge nekaj kilometrov, zato je na cestah, kolikor jih pač je, bolj malo avtomobilov, zato pa več traktorjev in kmečkih voz, naloženih z lesom in ostalim. Na prehodu iz Romunije v Bolgarijo je treba prečkati Donavo. Mostu na prehodu ni, namesto njega služi 50 let star trajekt, ki sprejme le 10 do 12 vozil, pa še zanje je vkrcanje prava muka, ki traja najmanj pol ure. Zaradi premajhnega kota morajo za avtobuse in tovornjake podstavljati deske, da jih lahko zrinejo na krov. Trajekt je tudi po hitrosti močno v letih, v času, ki ga potrebuje, da ko pride od enega do drugega brega, bi na avtu lahko opravil "generalno". Na bolgarski meji sta nam bili prihranjeni dve uri čakanja, ker se je naš trener, ki je po rodu Bolgar, potrudil in omogočil hiter prehod. Do Sofije nas je čakalo skoraj 200 kilometrov slabe ceste. Na dirki smo imeli precej uspeha, saj so naši kolesarji v posameznih etapah zasedli dobra mesta, v nekaterih pa smo imeli tudi nekaj smole. Tako je bil na koncu Bogdan Ravbar tretji, ostali pa so se uvrstile med 16. in 40. mesto. Splošen vtis, ki smo ga dobili o Bolgariji, nekdanji komunistični državi, je bil, da se razvija zelo hitro. Trgovine so založene kot na Zahodu, vendar so cene tudi do 50 odst. nižje, predvsem zaradi davkov, ki so nizki ali ga jih sploh ni. Za primer povejmo, da lahko kupiš avto BMW, serija 7, že za 32.000 DEM. Bolgari imajo veliko cest, avtocest, stadionov, hotelov, vendar za vse velja, da je slabo vzdrževano. Po končani dirki pa smo se po posvetovanju z dobrim znancem iz Srbije odločili, da se vrnemo domov prek Zvezne republike Jugoslavije. Napolnili smo rezervoarje z gorivom in se podali na pot. Malo nas je skrbelo, kako bo, po drugi strani pa nas je zelo zanimalo, kakšna je naša nekdanja "domovina". Na meji sploh ni bilo problemov, če odštejemo, da smo morali plačati 250 DEM za nekakšno zavarovanje, ker smo zdaj pač tujci. Zaradi redkega prometa smo kmalu prišli do Niša in naprej po avtocesti do Beograda. Ves čas smo lahko opazovali dolge kolone vozil pred bencinskimi črpalkami. Nekateri vozniki so nam mahali in trobili, ko so videli, od kod smo, drugi pa so nas gledali, kot da smo mi krivi za njihove težave. Na cestninsi postaji v Beogradu nas je pričakal nov udarec po žepu: 300 DEM cestnine za dvesto kilometrov. Plačali smo in odpeljali naprej. V Beogradu je bilo tisti dan srečanje lorda Ovna in Miloševiča, zato so nas policisti napotili z avtoceste na obvoz po starih kolovozih in ulicah. Pravi kaos! Še policisti sami niso vedeli, kaj jim je početi. Izgubili smo dve uri, da smo spet našli glavno cesto za Novi Sad. Med potjo so nam ljudje vzklikali: "Evo jih, Slovenci!" ali pa "Evo jih, Janezi!" Bil je že mrak, ko smo prišli na mejo z Madžarsko. Tu je potekala prava borba za ugodnejši položaj v koloni. Iz vozil, ki so nas prehitevala, so se drli vozniki, da ne morejo čakati, ker nimajo goriva. Meščani Subotice in okolice so lahko srečni, da imajo blizu Madžarsko; če imajo še dobre živce in potrpijo 5 ur čakanja, lahko pridejo do bencina. Ko smo se tako pomikali meter za metrom, se je pred nas vrinil rdeč jugo. "Oprostite, ampak to je življenje! Moram priti do bencina," se je voznik opravičeval. V vsesplošni zmedi smo končno prišli skozi srbsko in potem še madžarsko carino, ki je bila kriva vseh teh zastojev. Ob petih zjutraj smo končno prispeli na slovensko mejo. , rejoa .9?. UJ priloga dolenjskega lista . 1 1 vr nas pogovor §© ŠiMj©l]S© EBO []© P©©©QI1 Generacijam učencev novomeške gimnazije in učiteljišča so spomini na učenje slovenskega jezika ter domače in tuje književnosti povezani z osebnostjo profesorja Janeza Kolenca, ki je vsa leta svojega službovanja ostal zvest Novemu mestu in njegovim srednjim šolam. Jutri bo dopolnil 70. leto svojega življenja, ki ga je, kot je sam povedal, srečno pripeljal do tega dne. Že dve leti je v pokoju, svoje delovne moči pa zdaj namesto mladim nadobudnežem posveča trtju v svojem vinogradu, kjer si ob delu krepi telo, da si v sozvočju z njim ohrani gibkega in delavnega duha. Ko obrezuje trtje, ga privezuje ali jeseni trga sladko grozdje, so mu roke zaposlene enako marljivo kot duh, ki pa se giblje v drugačnem vinogradu, na poljanah poezije, kjer ubira drugačne, a prav tako žlahtne sadove. Ena od stalnic v življenju prof. Kolenca je namreč literatura, predvsem poezija, ki ji je s srcem in dušo vdan že od mladostnih let. Za njegovo literarno ustvarjanje se dolga leta ni vedelo, šele v zadnjih letih je Janez Kolenc kot literat odločneje stopil v javnost. - Z literaturo se ukvarjate že vse od mladih nog. Kakni so bili začetki? "Z literaturo sem se začel ukvarjati na srednji šoli, ko sem začel pisati za marijaniški rokopisni list Plamen, bil sem namreč gojenec ljubljanskega Marijanišča, sodeloval pa sem tudi v krožku klasične gimnazije Žar, katerega člani so bili med drugimi tudi Jože Šmit, France Balantič in Jože Brejc (Javoršek). Prvo pesem so mi pod psevdonimom natisnili v prepovedanem glasilu Srednješolec." - V povojnem času ste literarno dolgo molčali v javnosti. Pozni literarni nastop je deloma povezan s potmi, ki jih je ubiralo vaše življenje, še posebej v študentovskih letih v času vojne. Kaj se je dogodilo? "Kot študent slavistike sem imel težke čase, saj sem bil reven kot cerkvena miš. Na priporočilo enega od znancev sem šel k uredniku Doma in sveta Tinetu Debeljaku, ki me je lepo sprejel in mi potem objavil nekaj stvari ter me s honorarji rešil, da nisem od lakote umrl. Po lastni presoji mi je objavil pesem tudi v Zborniku zimske pomoči, zanjo pa sem kot honorar dobil obleko. Takrat seveda nisem nič vedel, da sem z objavami kršil kulturni molk, kasneje pa mi je zadeva škodila. V dobro mi tudi ni štelo, da sem bil dober mesec dni med domobranci. Pri tem je usodno vlogo igralo golo naključje in ne politično prepričanje, saj sem bil bolj levo kot desno usmerjen. Le tako sem se namreč lahko rešil še veliko hujšega. Nemci so me zaprli in odrejen sem bil v zapor za talce v Begunjah, z vstopom v domobrance pa sem se po posredovanju znanca tega rešil. Ob prvi priložnosti sem pobegnil z ljubljanskega gradu od domobrancev in potem begal sem ter tja po Sloveniji, še največ sem se zadrževal pri Miličevih v Sežani. Ko se je končala vojna, sem po radiu slišal Kidričev govor, da se lahko vsak, ki ni nič hudega naredil, mimo vrne domov. Odločil sem se in krenil domov. V Postojni so me mobilizirali v vojsko. Čez čas sem naredil prošnjo za izpust, da bi šel za učitelja, kot so me vabili iz Ljubljane. V prošnji sem iskreno napisal, kako je bilo med vojno z menoj, pa so me zaprli in potem se je začela zaporniška kalvarija od Postojne in Ljubljane do delovnega taborišča pri Kočevju, kjer sem bil zaprt 9 mesecev in pol, dokler me ni osvobodila komisija, ki je po taboriščih iskala tiste, ki bi morali biti amnestirani, a so bili še zaprti. Nekaj časa sem nato delal na Mimi v Kolarsko-mizarskem podjetju, potem sem šel služit vojaški rok v Ohrid in Skopje. Nato sem sklenil, da doštudiram na slavistiki. Tik pred diplomo 1953 sem moral ponovno v vojsko zaradi zaostrenih razmer okoli Trsta. Tako sem izgubil še eno leto in končno diplomiral 1954. Zaposlil sem se v Novem mestu in tu delal kot profesor vse do upokojitve 16. novembra 1990. leta" - Kako je na vas vplivalo dejstvo, da niste mogli objavljati? Vas ni možnost nastopanja v javnosti zavrla in vam vzela volje do pisanja? "Ne. Objavljati res nisem mogel, saj ni nihče sprejel v objavo mojih del, vendar pa sem ves čas pisal, morda zaradi tega še več. naše korenine Eto B©wO jj® soosnf)® Na tem svetu je veliko reve, a obstaja tudi prava Reva, vasica na gričku v bližini Dobrniča. Če ima ime vasice res kaj skupnega z revščino, ki naj bi nekdaj vladala v teh krajih, ali izhaja ime iz kakega drugega pomena, bi se verjetno dalo ugotoviti, vendar ko vozim skozi gozd v strmi klanec proti domačiji Koželjevega Franca, ne dvomim več kaj dosti in se odločim za prvo možnost. Tukajšnji ljudje so res morali biti reveži, če so hoteli po teh strmih, zdrtih poteh do mesta. Zdaj je pot sicer asfalna, a je ob visokem snegu in poledici prav zato malo uporabna. To mi potrdi tudi stari France Kocelj, ko se ustavim pred njegovim domom: "Že večkrat se je zgodilo, da na pogerbu s krsto nismo mogli po cesti v dolino, ampak smo jo morali zvleči počez, čez meje, njive in travnike." In če človek še na zadnjo pot ne more po dostojni cesti, potem je res reva. Od Koželjeve domačije so se pogrebi svojčas kar pogosto vili v dolino. Prvi France Koželj, ki je v začetku tega stoletja s pomočjo svojega očeta za 11 tisoč kron kupjl posestvo na Revi, z domačim nazivom pri Šemetih, je pokopal dve ženi, tretja je pa njega. Od trinajstih otrok, ki so mu jih rodile, sta ostala živa le stari Koželj, ki zdaj živi na kmetiji kot kmečki upokojenec, in njegova sestra Angelca, ki je poročena v Kočevju. Prva žena je umrla ob porodu skupaj z otrokom, nakar se je poročil z njeno sestro, s katero je imel šest otrok in so vsi pomrli,, in šele pri tretji ženi Mariji, Francetovi materi, se je val otroške smrtnosti nekoliko umiril. Je pa, ko je bilo Francetu komaj sedem let, kap ali "božji žlak", kot pravi France, očeta tako udarila, da je bil po eni strani telesa popolnoma omrtvičen. Tudi govoriti ni mogel, ampak je nerazumljivo momljal. Vse, kar je mogel mali France razumeti, je bilo: "Nja, nja, Jezus Marija." Sedemletni France je bil tako najstarejši za delo sposoben moški pri hiši. Temu primemo je bilo njegovo otroštvo. Za šolo ni bilo kaj dosti časa, za delo ga je pa primanjkovalo. Z voli se je preganjal po brazdah in z volovsko vprego je vozil žito v mlin vse do oddaljenega Žužemberka. A vole, te pametne in dobrodušne živali, je imel France rad. Z njimi je odraščal in pomagali so mu ohraniti domačijo v enem kosu. Poročil se je z Marijo, šiviljo iz sosednje Artmanje vasi. Osem otrok mu je rodila, sedem je ostalo živih. Šest se jih je razkropilo s trebuhom za kruhom, eden od sinov, že tretji France po vrsti, pa je ostal na domačiji. Tudi njegovi trije sinovi Matej, Aleš in Tomaž, že hodijo v šolo in če je treba, pomagajo očetu pri delu. Dan je zanj, ki se vozi na delo v ljubljanski Litostroj, precej prekratek, kmetije pa je tudi premalo, da bi človek samo od nje živel. Čeprav je bil Francetov oče od kapi močno prizadet, je vendarle živel še enajst let. In France Koželj pri svojem delu in izdelkih v tem času je po svojih močeh pomagal sinu na poti v življenje. Koši in košare, ki jih je on napravil, so se Tiitro strgali zato je sina vzel s sabo v gozd. Precej potrpljenja je moral imeti mali France, kajti za pot, ki bi jo normalni človek prehodil v petih minutah, je oče potreboval pol ure. A v gozd sta prišla in tam je oče kazal sinu primemo šibje za popravilo posode, doma pa tudi, kako naj delo opravi. Sožitje bolnega očeta in radoznalega sina je bogato obrodilo. Kmalu je znal Franček koše tudi na novo splesti, narediti košare, oplesti steklenice in druge kmečke priprave iz šibja. Tudi gnojnih košev in "šajtrg" se je že lotil. Pred leti je Koželjev France gospodarstvo predal sinu Francetu, sam pa se je pletenju, tej starodavni kmečki dejavnosti, popolnoma posvetil. Izdeluje košare in korbice najrazličnejših velikosti pa pletarjc in lcsnice, ki jih ljudje komajic poznajo, opleta najrazličnejše steklenice, od najmanjših frakljev pa do osemdcsetlitrskih velikank, izdeluje pa tudi pletene podstavke za kozarce in cvetlične lonce. Večino izdelkov proda preko kmetijske zadruge, seveda pa ne zavrne nikogar, ki pride k njemu s posebno željo ali naročilom. Njegovi izdelki so z našimi izseljenci potovali že širom po svetu. Na Muenchcnskem sejmu so svoj čas razstavili kar 79 kosov njegovih izdelkov in nobeden od teh se ni vrnil nazaj domov, kajti Nemci so jih kar razgrabili. Stari, od kapi prizadeti France Koželj je svojega sina z veliko muko, a neizmerno vztrajnostjo vendarle spravil h kruhu. Tako se mu tudi na starost ni treba bati, da bi mu bilo na samotni Revi pozimi dolgčas. France svoje znanje rad deli tudi z drugimi. Svojčas je hodil celo na šole in učil mladino svojih veščin. Zdaj za to nima več potrpljenja, če ga pa povabijo na kako prireditev, se še rad odzove. Tudi za televizijo so ga že snemali. Rad pa bi svoje znanje prenesel tudi na vnuke, saj bi jim lahko vse lepo razložil, ne kot njegov oče, ki se je z njim trudil s svojim: "Nja, nja!" Zaenkrat, ugotavlja France, še ne kažejo veselja za to. Tudi prisiljeni niso, saj na Revi ni več take reve. Francetov oče je vedel, da je reva neznanje, zato se je s “ii" “ 'ak° tradl TONE JAKŠE V pisanju sem lahko izpovedal tisto, česar drugim nisem mogel povedati. Pisal sem tako bolj sam sebi, šlo je za nekakšne monologe. Veliko sem pisal, a tudi veliko uničil, saj nisem mislil na objavo. Bil sem prepričan, da ne bom nikoli izdal nobene zbirke. Potem pa se je v sedemdesetih letih začelo vzdušje v Novem mestu sproščati. Vključil sem se v krog pesnikov in pisateljev, ki je opravil vrsto literarnih večerov, začel sem tudi objavljati v Dolenjskih razgledih, še prej pa v gimnazijskih izvestijah. Ko so začeli izhajati Pesniški listi novomeškega literarnega kluba, sem sodeloval, vendar so hitro zamrli, zato sem sklenil, da jih začnem izdajati sam. Izdal sem osem svojih pesniških listov. 1987. leta je prišlo do objave moje prve knjige, zbirke otroških pesmi Otroštvo v srcu. Sledila je nova zbirka otroških pesmi V Deveti deželi in nato pesniška zbirka Jesen viharnik. Letos je izšla še zbirka Pogovor z mrtvimi." - Ves čas ste torej pisali bolj zase in si tako ustvarili lastno poetiko. Koliko je bila odvisna od zunanjih literarnih dogajanj, smeri in slogov? "Čisto nič. Jaz sem hotel le sebi povedati to, kar sem čutil in mislil, vse to pa sem počel brez literarnih ambicij. In pri tem sem tudi ostal. Se danes nimam nobenih literarnih ambicij. Na zunanje tokove gledam kot na spremenljivo modo, ki je v bistvu nepristna in ponarejena. Priznam, da ne morem govoriti v pesniški govorici Prešerna ali Homerja, saj je vsak človek človek svojega časa in govori v duhu svojega časa, a vsakdo le mora najti najprej samega sebe in svoj stil. Stil je tisto, po čemer te spoznajo, ne pa po modnih smereh. Ravnati se po nekih literarnih doktrinah se mi zdi, kot bi se postavil v ječo in kukal skozi linico v svobodo." • Da je nekoliko zunanje literarno dogajanje le vplivalo na vas, bi lahko sodili po tem, da ste poleg vezanega stiha začeli uporabljati tudi svobodni verz. "Res se zelo dolgo nisem se mogel odvezati uklonjene metrike, vendar sem hotel kalup v sebi razbiti in povedati še z drugačno besedo. Odločitev je prišla iz mene samega, ne da bi hotel oblikovno delati tako. Čisto po naključju se mi je pri neki pesmi dogodilo, da sem sprostil verz. Danes mi je vseeno, ali pišem v vezanem ali prostem verzu. Pri meni je tako, da se pesem rodi hkrati z obliko. Temu sem dajal vedno prednost." - Pravite, da ste dolgo pisali pesmi kot nekakšen monolog. Pričakovali bi torej, da ste bili motivno vezani predvsem na izpovedne, lirske pesmi. Vendar objavljene pesmi kažejo, daje med pjimi veliko tudi družbenokritičnih. Kako to? "Politika se mi je in se mi v nečem gnusi, čeprav sem se vedno zanimal za politiko, nikdar pa nisem hotel biti politik. Že od mladih nog sem pozorno spremljal politično dogajanje, hkrati pa sem politiko nekako sovražil. Pred vojno sem sledil strankarskim bojem in hudo me je motilo, da se ljudje preveč radikalno delijo na klerikalce in liberalce in se poznajo predvsem kot taki. Jaz sem imel prijatelje tako med komunisti kot med klerikalci, vendar jih nisem kot ljudi nikoli sodil po njigovi politični pripadnosti. Pravzaprav skrajnosti nisem nikoli maral. Še danes ne morem soditi človeka po politični pripadnosti, marveč po njegovi človeški kvaliteti, politično prepričanje me ne zanima. Poznal sem velike poštenjake in velike barabe na obeh straneh. Mislim, da politika pokvari še tako dobre ljudi, zato sem v neki svoji pesmi zapisal, da je politika hudič in vlačuga." - V pesniških razmislekih ste v stališčih in pogledih samostojni, ne premikate se z dnevnimi sapicami. Od kod ta samostojnost in trdnost? "Razmišljujoč človek sem in vedno iščem odgovore na vprašanja zakaj, kam, kje in kako. Že kot otrok sem bil nekako vržen na ta svet in moral sem brcati na levo in desno, da sem si izboril svoje. Mama mi je umrla, ko sem bil star pet let in pol, očeta sem izgubil tri leta kasneje, tako sem moral biti že zelo zgodaj samostojen. Bil sem sirota in sem moral samostojno misliti. Sam sem sc odločil in se vpisal na klasično gimnazijo, sam sem se odločil in šel študirat slavistiko. Bil sem sicer nagnjen k dijaškim lumparijam, vedno pa sem vedel, do kod smem, vedel sem, da moram izdelati, ker ni bilo denarja. Janez Kolenc Večinoma sem bil sam sebi prepuščen. Bil sem prisiljen k samostojnemu razmišljanju pa tudi take narave sem." - Kritično gledate tudi na razmere v sodobni slovenski literaturi. "Prepričan sem, da v naši književnosti stvari niso v redu. Nekaterim se vse tiska, nekaterim pa nič. Tričetrt slovenskih pesnikov, ki zdaj objavljajo, so literati brez vsakega daru. Mislim, da je veliko odvisno le od tega, kako se pišeš. Poznam literarno zgodovino in vem, da so nekateri znani ustvarjalci napisali tudi slabe stvari, a ker imajo ime, jim hvalijo po vrsti, nekateri malo znani ustvarjalci pa so napisali odlične stvari, a so ostale neznane. Osebno sem mnenja, da bi morala biti umetnost anonimna." - Kaj je za vas dobra poezija? "Kar občutim, da je, ne pa tisto, kar je literarno dognano. Važno je, kako učinkuje na človeka, kaj lahko pove, sicer nima nobenega smisla. Sporočilnost je važna. Imamo avtorje, ki jih na veliko hvalijo, a ko jih berem, nič ne doživljam ob njihovih delih. Od današnjih pesnikov cenim Strnišo, Zajca, Koviča, Minattija in Makarovičevo, morda še koga, a se zdajle ne spomnim. Ti znajo, človeka zadenejo v notranjost." - Ali ni poezija vse manj odzivna, ker so ljudje vse manj občutljivi za njeno govorico? "Res je, poezija je zelo odrinjena. Opažam, da ljudje ne razumejo več niti najbolj enostavne pesmi. V šoli sem pogosto na dolgo in široko razlagal o pesniških sporočilih, potem pa sem dal učenecem za razlago najbolj preprosto Gregorčičevo pesem, pa niso znali nič povedati, kaj je avtor hotel. Ljudje so čedalje bolj gluhi za pesniško besedo." - Vas ta gluhota ne odvrne, da bi nehali pisati? "Ne. Mislim takole; vsakdo naj naredi v življenju tisto, za kar čuti, da je poklican." - Govoriva predvsem o poeziji, vendar pa pišete tudi druge literarne zvrsti. Česa ste se vse doslej lotili? "Poleg množine pesmi sem napisal tudi nekaj romanov in tri drame. V romanih se lotevam zanimivih tem iz vojnega in povojnega časa, vsi pa so zasnovani na osebnih izkušnjah, seveda primerno prirejenih. Tudi prevajal sem, predvsem francoske pesnike, ne za objavo, ampak za šolsko rabo, da sem lahko učencem predstavil Cheniera, Baudelaira, Verlaina, Preverta in Musseta." - Koliko od tega, kar ste ustvarili, je objavljenega? "Samo kakšna četrtina, ostalo je še vse v rokopisih. Navsezadnje mi niti ni toliko do objavljanja. Uživam, dokler stvari nastajajo, potem pa me ne zanimajo več toliko." - Po zadnji vaši zbirki Pogovor z mrtvimi bi sodili, da se motivno vse bo(j obračate k temeljnim eksistencialnim vprašanjem, predvsem k smrti. Kakšen je vaš odnos do Uje? "Pri meni je razmislek o smrti ves čas prisoten. Večkrat sem bil tako rekoč že na vrsti, predvsem med vojno in potem še pred nekaj leti, ko so mi po zadnji operaciji odpovedale ledvice. Smrti se pravzaprav ne bojim kot vstopa v nič, bojim se je le toliko, kolikor je to korak v neznano. Verjamem namreč, da je nekaj nad življenjem, o čemer me prepričujejo lastne izkušnje iz otroških let in tudi poznejše, še posebej moj odnos do matere. Čeprav sem jo izgubil zelo zgodaj, sem vse življenje čutil varstvo njenih rok. Kadar sem stal pred življenjskimi prepadi, sem jasno začutil materino prisotnost in moč, ki me je odvrnila od usodnega koraka. Pravzaprav nisem bil nikoli brez matere, duhovno sem jo čutil ves čas s seboj. Odnos do matere je nekaj najmočnejšega v mojem življenju in veliko tega se je odrazilo v mojih pesmih." MILAN MARKELJ mm 1 2 priloga dolenjskega lista 23 )TO: M. MM NAGRADA V DUPLJE IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral BOGOMIRO RAVNIKAR iz Dupelj in MARIJO VESEL iz Novega mesta. Ravnikarjevi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Veselova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 2. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 42! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 40. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 40. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PTA, INTKA, ROM, CARAR, ETAPA, ALA, TATE, ŠPIK, VOLITEV, KA, ROK, ETIMON, ZLAT, GIRICA, RIZLING, KALAN, ALPINUM, ERATO, SLINA, ALT, VOH, TESAR, NBA, IST. prgišče misli Hudobni ljudje delajo hude čase. Slovenski pregovor Če se celotno antiklerikalno in antistalinistično slovenstvo ne bo angažiralo v boju zoper vse oblike totalitarizma, potem bomo Slovenci čedalje bolj drseli v bližino aziatsko afriških družb, med katerimi so tudi take,kjer še niti suženjstvo ni ukinjeno. T. KERMAUNER Obstajati brez svetovnega nazora ne pomeni ničesar drugega kot žalobno, skmobno in samoljubno vegetiranje. B. ŠTIH nagradna križanka 42 J8J SNEŽNI IET KRČMAR FR. KEMIK, USTANOVITELJ MOD. AKADEMIJE (ANTOINE-LAURENT) AMKA EBNIH GORENJ- SKO SMUČAR- SREDI$ČE Z OPIJEM PRIPRAVLJENO ZDRAVILO DEL UUBL. ZNAK ; VOLT GROZDNI SLADKOR SEVERNO- ITALIJAN. RODOVINA ST. RIM. NAJVIŠJI FINANČN URADNIK A ZANESE- NJAK, SANJAČ ZEK ROVIZORI-EN MOST RIMSKA DVE DOGODEK S ŠKODLJIVIMI POSLEDI- CAMI DRŽAVA V ZDA BATIČ STOJAN ZBOR OSMIH 'CEV DOLENJSKI DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST PARTLJIČ ZAČETNIK NAJSTAR USKE INASTUE SODNI IOR NEMŠKA DENARNA ENOTA RUSKO MESTO DOMIQEU TOMAŽ MITOLOŠKO RIMSKO PODZEMLJE ID. BO-INJA, MATI KOZMOSA TOK RE* V ŠVICI KEM. SIMB. ZA RADON MLEČNI IZDELEK $IN< ZEN PARADIŽ ŽENSKO NAPRAVA ZA PRIPRAVO PREPEČENCA ZAKLJUČEK TOKA REKE MUSUMAN- SKA VERSKA KNJIGA HESTOLNI-A EGIPTA DREVORED zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda: zanimivosti iz sveta Kaj je hoja? To ni samo način za potovanje iz enega kraja v drugega, ko ni avtomobila, avtobusa, vlaka ali dvigala, je več, način, da z gibanjem dosežemo boljše zdravje. S hojo si oblikujemo vitko postavo, za katero smo pripravljeni celo stradati. Tako pokurimo maščobo, ne da bi oslabili mišičje jn telo oropali bistveno pomembnih hranil. Živahna hoja je tudi aerobna vaja, ki trenira srce, pljuča in mišice. Tako so na obremenitve bolje pripravljeni oziroma za enako delo porabijo manj kisika. Hoja krepi kosti in ščiti predvsem ženske pred zrahljanjem kosti ali kot strokovno pravimo, osteoporozo, ................— ki rada napade v poznejših letih. Redna hoja pomaga pri ohranjanju pravilnega delovanja prebavil, priporočajo pa jo strokovnjaki tudi kot zdravilo proti depresivnosti in za boljše počutje. Dragi bralci! Vas je teorija, da brez trpljenja ne morete pridobiti boljše kondicije, pognala nazaj v naslonjač? Se sprašujete, zakaj mora biti tisto, kar naj bi vam koristilo, tako neudobno in neprijetno? Zberite pogum! Strokovnjaki namreč poudarjajo, da že zmerna hoja krepi zdravje in telesne zmogljivosti. Kaj boste izbrali: naslanjač ali hojo? Hoja ne zahteva veliko strokovnosti, tehnike in vrhunskih sposobnosti. Je zgolj postavljanje ene noge pred drugo. Hoja je tudi poceni, ne zahteva posebne opreme, le par dobrih čevljev ali copat, primerna je za vsak čas. Pešačimo lahko zjutraj ali zvečer, ko gremo na delo ali z dela, celo med odmorom. Hodimo lahko sami, z družino ali prijatelji in sodelavci. Hoja je dovolj intenzivna, da si z njo krepimo zdravje, in nikoli ni tako nasilna, da bi preobremenjevala sklepe. Zato je primerna za ljudi vseh starosti in različnih zmogljivosti. Gibalno dejavnost, ki traja vse življenje, povezujejo z dolgo vrsto zdravju koristnih učinkov. Med njimi so zaščita pred boleznijo srčnih žil, pomoč pri uravnavanju povišanega krvnega pritiska, krepitev kosti, lajšanje prebave in zaščita proti drugim boleznim. S hojo pomagamo zdraviti posledice srčne bolezni, bolezni dihal in artritisa. Predvsem pa hoja oziroma dejaven življenjski slog resnično podaljšuje življenje in zavira staranje. Zdravniki priporočajo hojo tudi proti potrtosti in sploh za boljše počutje Hoja za nadziranje telesne teže V prizadevanju za vitkost in zdrav videz mnogi dobesedno stradajo in se nato spet znajdejo v začaranem krogu debelosti. Hitro hujšanje brez telesnih naporov vzame telesu poleg maščobe tudi prepotrebno vodo in mišičje. In kako stopiti iz tega kroga? Potrebne so korenite spremembe prehranjevalnih navad in telesnih aktivnosti, ki morajo trajati vse življenje. Odvečne teže za trajno ne izgubimo kar čez noč, ampak moramo za to skrbeti vse življenje. Redna vadba s skrbno oblikovanim režimom prehranjevanja izboljša kondicijo in pomaga k vitkemu videzu, saj odstranjuje maščobo s tistih delov telesa, kjer je je največ: z bokov, stegen, zadnjice in trebuha. Kot dolgotrajno ritmično delo hoja ohranja in celo gradi mišice. Čim več mišičja ima telo, tem intenzivnejša je njegova presnova, tudi ko počiva. Raziskave so pokazale, da se je tek (apetit) pri ljudeh, ki so postali bolj dejavni, zmanjšal. Ljudje, ki postanejo bolj aktivni, spontano izbirajo bolj zdravo hrano z manj nasičenih maščob in manjšo kalorično vrednostjo. Pomemben koristen stranski učinek hoje je tudi manjše tveganje srčnih bolezni. Koliko kalorij pokurimo s hojo? V povprečju odrasla oseba porabi približno 50 kalorij na kilometer. Tako postopno izgubljanje odvečne maščobe je daleč od obljub hitrih shujševalnih ukrepov. Zlasti ljudje, ki so ves čas tekmovalno nastrojeni, nočejo razumeti postopnosti. Če ste telesno slabo pripravljeni ali pretežki, morate začeti počasi. Ne hodite v prehitrem ritmu. Kajti izčrpali se boste in izgubili pogum, grozile vam bodo tudi poškodbe. V začetku naj bo vaš cilj, da hodite čim dlje! Hitrost naj vas ne skrbi. Zaradi telesne presnove boste porabili več kalorij, če boste ohranili zmeren tempo čim dlje in na čim daljši razdalji. Ko pa bodo vaše zmogljivosti narasle, boste lahko zvečali tudi intenzivnost hoje. Ce vas bo vodila pot preko gričevnatega terena, boste shujšali še lažje. Pošast iz Rostova Pošast iz Rostova, ukrajinski Jack Razparač, tako so novinarji nazvali Andreja Čikatila, ki ga je prejšnji teden sodišče obsodilo na smrt. Dokazali so mu zverinske umore 53 ljudi, predvsem žensk in mladoletnic. Zločinec se je med sojenjem obnašal predrzno in hladnokrvno, ni pokazal niti trohice kesanja. Javnega tožilca je celo zasmehoval, da je amater, ker mu ne more dokazati več umorov, in zatrjeval, da je spravil na oni svet 71 ljudi. Pri opisovanju storjenih grozodejstev je bil tako podroben, da je nekaterim poslušalcem postalo slabo in so omedleli. Kako tudi ne, zločinec je svoje mladoletne žrtve naprej mučil, jih spolno zlorabil, nato pa umoril in dele njihovih teles požrl. Gnusnih dejanj sc je loteval iz spolnih nagibov, ker je postal impotenten, spolna nezmožnost pa ga je minila le ob mučenju in moritvi. 56-letni Andrej Čikatilo, nekdanji učitelj ruščine in komercialist, sc je dolgo izmikal roki pravice, ker je bil na videz normalen človek, poročen in oče treh otrok. Prvi umor je zagrešil leta 1978, ko je ubil neko mladoletnico, potem pa ga je zla strast gnala v nove in nove umore, vse dokler ga niso odkrili in zaprli. Lani so ga po prvem zaslišanju celo izpustili, ker se je obnašal popolnoma mimo. Ognjeniki in ozon Pred kratkim smo izvedeli za zelo slabo novico. Ozonska luknja nad Antarktiko sc je ponovno zelo povečala in je zdaj že večja kot severnoameriška celina. Poglavitni krivec za propadanje ozona, ki ščiti vse živo na Zemlji pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, je CFC, klorofluoroogljik, ki ga uporabljajo v hladilnikih, klimatskih napravah in pri proizvodnji plastičnih pen. Glavni krivec za propadanje ozonske plasti je potemtakem človek sam, zato so v svetu že začeli postopoma ukinjati proizvodnjo sporne snovi. Toda najnovejše poročilo v reviji Nature opozarja, da morda to ne bo kaj dosti pomagalo, če ne bo na pomoč priskočila narava sama. Ozon namreč uničujejo tudi ognjeniki. Za lansko leto so strokovnjaki pričakovali zelo umirjeno tanjšanje ozonske plasti, vendar so jih dejstva močno presenetila, saj je prišlo do močnega propadanja ozona. Ni bilo treba veliko razmišljati, da so odkrili vzrok. I^ani je prišlo do več zelo močnih ognjcniških izbruhov, predvsem vulkanov Hudson v Čilu Pinatubc na Filipinih. Pri vulkanskih izbruhih pridejo v ozračje ogromne količine prahu, ki sc skupaj z ledeni- mi kristali dvigne v velike višine in tu ustvari razmere, ki so ugodne za tiste kemične procese, ki razkrajajo ozon. Na našo nesrečo torej ne uničuje ozona samo industrija, marveč tudi ognjeniki, kar bo seveda neprimerno težje spraviti pod nadzor. Drago slavje Najbogatejši človek na svetu, brunciski sultan Hassanal Bolkiah, za katerega finančni strokovnjaki trdijo, da ima premoženje, vredno 37 milijard dolarjev, je pred kratkim praznoval 46. rojstni dan in 25-letnico vladanja. Kot se za denarnega mogotca spodobi, si je privoščil razkošno praznovanje. Dvodnevno praznovanje je stalo okroglih 60 milijonov dolarjev. Tako vclkiko vsoto denarja je pravzaprav težko zapraviti za praznovanje, a brunciski mogotec je to nekako zmogel. Privoščil si je paradni sprevod skozi glavno mesto svoje male države v posebej za ta namen izdelani slavnostni kočiji, vredni milijon dolarjev, vlekli pa je niso konji, temveč 50 krepkih državljanov. Na slavnostni banket je povabil 5000 gostov iz vsega sveta, zanje so nakupili nove luksuzne avtomobile (sultan sam ima med drugim 153 rolsrojsev) in zgradili razkošne apartmaje. Led iz pradavnin Zemeljsko ozračje se počasi ogreva. Posledice globalnega ogrevanja so nepredvidljive, gotovo pa ne bodo prijazne ljudem, na kar opozarjajo vremenske katastrofe, ki jim je svet priča v zadnjih letih, od velikih suš do katastrofalnih poplav in izjemno močnih orkanskih viharjev. Sc nam obeta svetovna katastrofa ali pa sc bo nevarnost le unesla? Odgovor na to vprašanje iščejo strokovnjaki tudi v preteklosti, pri tem pa jim pomagajo vzorci večnega ledu, ki so ga izvrtali na Grenlandiji. Evropski in ameriški znanstveniki so na Grenlandiji izvrtali doslej najstarejše vzorce ledu. Iz vrtin so potegnili led, ki se je tvoril pred 200 tisoč leti. Analize teh vzorcev bodo dale doslej najbolj natančne podatke o vremenskih spremembah skozi stotisočletja, in to leto za letom, v nekaterih primerih celo za vsak letni čas posebej. Iz vzorcev prastarega ledu bodo ugotovili moč vetrov, sestavo ozračja, vlažnost in podobne reči, ki bodo pomagale strokovnjakom oblikovati za nas tako važen odgovor, ali prihaja do globalnega ogrevanja ne glede na človekovo dejavnost, da gre torej za cikličen naravni pojav, ali pa je vremensko kuhinjo Zemlje spravil v nered človek sam. Če je tako, potem bo moralo človeštvo nevarno dogajanje tudi zaustaviti, in to prej, kot bo prepozno. V. Kravata Modni simbol nove mode je Marlene Dietrich v svojih znamenitih moških oblekah. Četudi hlače zamenja krilo, delujejo moško strogo. Za to na teh oblekah letos najbolj skrbijo tipične italijanske gangsterske črte. To modno sezono pa je v svet ženske mode na velika vrata spet vstopila tudi kravata, ki se k moškim oblekam iz tridesetih let za ženske, pa ne le k njim, seveda odlično poda. Kravata je lahko narejena iz svile ali pletiva, lahko se zlato ali biserno sivo blešči, kot da smo namenjene v zabavišče. Lahko je okrašena z briljanti ali kakšnimi manj žlahtnimi kamenčki. Lahko se tudi spremeni v metuljčka. Kravata se nosi tako čez dan kot zvečer, vendar brez tipične moške "zapetosti" oziroma trdote. 't - ' Še o jajcih Priporočljivo je, da jajca vzamete iz hladilnika nekaj ur pred uporabo, da se segrejejo na sobno temperaturo. Tako boste lahko iz beljakov stepli trši sneg, če pa jih boste kuhali, v vroči vodi ne bodo počila. Če ne veste, ali so jajca sveža ali pokvarjena, jih dajte v skledo s slano vodo. Sveža jajca bodo takoj potonila na dno, pokvarjena pa bodo plavala. Ako niste prepričani, ali je jajce surovo ali kuhano, ga na trdi površini kot vrtavko zasučite okoli njegove vzdolžne osi: surovo jajce se bo vrtelo neenakomerno, trdo kuhano pa enakomerno. Sicer pa bodo umešana jajca bolj rahla, če jih zmešate z malo mineralne vode, v vroči juhi ali omaki pa sc ne bodo sesirila, če boste ločeno vmešali rumenjake in beljake. H Zrezki s kuminovim krompirjem Potrebujemo 800 g krompirja, 80 g masla ali margarine, sol, poper, 1 žlico kumine, 4 svinjske zrezke, sladko papriko, 20 g moke, 1/ 8 I mesne juhe, 3 žlice smetane, 1 žlico zelenih poprovih zrn. Skuhamo krompir v oblicah, ga prelijemo s hladno vodo, olupimo in narežemo na rezine. V veliki ponvi segrejemo 40 g masla ali margarine in na njej popečemo krompir. Začinimo ga s soljo, poprom in kumino. V drugi ponvi po obeh straneh popečemo na preostali maščobi s soljo, poprom in sladko papriko natrtc zrezke in jih damo na toplo. Moko zamešamo v osnovo, zalijemo z juho in smetano ter počasi kuhamo 5 minut. Začinimo s soljo in zelenim poprom. Zrezke naložimo na krožnike, jih obložimo s krompirjem in prelijemo z omako. Zraven ponudimo vloženo ali presno solato iz rdeče pese. Izpraznimo okna in balkone! Pred zmrzaljo moramo pravočasno pospraviti tudi vse balkonske in okenske rastline, kot so fukcije, pelargonije, bršljanke in druge. Vse te rastline očistimo suhih listov in jih prestavimo v svetel, nekuijen prostor. Čim temnejši prostor je, tem bolj hladen mora biti, da s tem prisilimo rastline k mirovanju. Temu primemo jih tudi zalivamo. Poškropimo in zalijemo jih z dith-anom, antracolom ali previcurjem, da jih obvarujemo pred glivičnimi boleznimi. V zaprtih prostorih bo tudi zelo nadležna bela mušica ali ščitasta uš, zato zanjo poskrbimo že prej, predno se preveč razmnoži. Na to uš deluje zelo veliko pripravkov, le pogosto in izmenično jih moramo uporabljati, svetuje Martin Župančič, vrtnar iz Birčne vasi. Brezskrbneje na tuje Slovenski vozniki, ki so sc od osamosvojitve sem podajali z avtomobili na tuje, so imeli svoj čas težave z zelenimi karticami. Te težave so zdaj v glavnem odstranjene, voznikom pa so za brezskrbnejšo vožnjo v tujini od zdaj na voljo tudi tako imenovane rumene knjižice ali kreditna pisma, s katerimi bodo v primem potrebe lahko poravnavali nepredvidene stroške: prevoz poškodovanega ali pokvarjenega vozila v Slovenijo, nastanitev v hotelu, prevoz potnikov, pravne nasvete, plačilo kazni za prometne prekrške in podobno. Skupna kreditna vrednost kuponov rumene knjižice v različni vrednosti za različne namene znaša 2.600 švicarskih frankov, člani AMZS pa jo po podpisani pogodbi med AMZS in Mednarodno organizacijo za turizem AIT že lahko kupijo za 2.730 tolarjev. i§n . __________________________________________ jmv [21 priloga dolenjskega lista 1 3 flp $g>giteljP] ZA ŠEGAVO PITJE - V časa trgatve se spomnimo na različne načine uživanja vina, tudi na tiste šegave, ko več vina steče mimo kot v grlo. V take namene so služili bilikumi, varljive posode različnih oblik in izdelav. Ponavadi so bili na njih šaljivi napisi. Bilikum, ki ga hrani Posavski muzej v Brežicah, je sestavljen iz treh vrčkov, povezanih med seboj s tremi pari prekrižanih kaneiiranih ročk, okrašenih z modrimi in rdečimi cvetnimi girlandami, ustja pa imajo moder, t.i. dunajski rob. Na vsakem vrčku je napisano ime enega od bratov iz stare krapinske legende, kar daje vrčkom skupno ime Čeh-Leh-Meh. Bilikum je izdelala krapinska tovarna keramike v drugi polovici 19. stol. (Pripravila kustodinja za etnologijo v Posavskem muzeju Ivana Počkar) Vse nosijo le v glavi - Ljudje ne znajo brati in pisati, zato smatrajo vse pismene ljudi, vse uradne spise za goljufne. Kedar dalj časa kaj delajo ali vozijo, si zapišejo malokedaj sami in se nazadnje zravsajo z gospodarji za plačo, hote dobiti več, kakor jim gre. Kar si gospodar zapisuje, ne dajo veljati, čeravno sami nič zapisanega nimajo. Vse nosijo le v glavi, iz pozabljivosti ali goljufnosti potem stavijo prenapete zahteve in razglašajo za goljufe poštenjake, ki imajo natančno in vestno do zadnjega krajcarja zapisane vse račune. Človek izgubi pri njih kaj lahko na tak način dobro ime, zato je najbolje, če se da, da nima z njimi nič opraviti. Rak birokratisma in meškutarjenje - Dokler je človek le še avskultant in lep in mlad, nadepoln, morda celo bogat, imajo z njim sto obzirov - življenje mu teče lahko, brez težkih neprilik, poglavar ga ne oblaga preveč z delom, ga celo hvali in priporoča, posebno če ima moživne hčere. Vse drugače je kedar človeka ujamejo v stalno službo - potem jame še le žuliti ga strašni in od dne do dne teži jarem rak birokratisma. Zdaj z bogom domoljubje, kajti je uradnistvo tista kasta, ktere namen in poklic je germanizacija -delaj otroke, pij, pretepaj se, obnašaj ko cigan, samo da nemškutariš - vsi dmgi grehi bodo ti za to edino zaslugo odpuščeni, očitno pa se pokaže Kranjec, kedar se sebičnost njegova ujema s krščanskimi nauki in bi se trebalo premagovati - takrat poslušal bo naš rojak skoraj vselej glas sebičnosti, ne pa glsu vesti in prave moralnosti. 3Q6*M T.S.: Med poletnimi počitnicami sem se s prijatelji odpravila na Triglav. Vabil nas je kot simbol višine, moči in odpora. Oprtali smo si nahrbtnike in odšli na pot, polni pričakovanj in željni novih doživetij. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali v Kranj, nato pa smo z avtobusom nadaljevali pot do Mojstrane. Vreme je bilo prekrasno, sonce je že zgodaj obsijalo pokrajino, kipečo od življenja. Od Mojstrane do doline Vrat je dolga pot. Imeli smo dve možnosti: peš ali "na stop". Odločili smo se za drugo in na srečo naleteli na prijaznega šoferja, ki nas je pripeljal do doline Vrat, nato pa se je začel vzpon. Mislili smo, da bomo osamljeni v visokogorskem svetu, toda zmotili smo se. "Zdravo! Srečno!" so odmevali pozdravi razposajenih planincev, ki so se vračali s Triglava. Zagrizli smo se v skalovje, a Icaj hitro opešali Sonce je pripekalo, potne srage so se risale na obrazih, ramena in pleča so nas pekla od nahrbtnikov. Do Kredarice je bilo pet ur hoje in naše zaloge osvežilnih pijač so kmalu pošle, zato smo komaj čakali, da najdemo studenček. Počitki so bili vse pogostejši. Toda popustili nismo. Ob petih smo končno prispeli do koče na Kredarici. Triglav je bil čisto blizu in vedeli smo, da ga bomo naslednji dan dosegli. Ko smo se okrepčali s planinskim čajem, smo se vrgli na postelje in v trenutku od izčrpanosti zaspali. Naslednji dan smo zgodaj stopili na piano. Pričakalo nas je mrzlo planinsko jutro z vetrom. Neprijetne občutke je pregnal pogled na Triglav, ki se je, ožarjen od vzhajajočega sonca, bohotil pod nebesno modrino. Nismo se mogli nagledati prekrasnega sončnega vzhoda nad triglavskim skalovjem. Dobra ura hoje nas je ločila od gorskega mogotca. Bili smo naspani in spočiti, zato pot ni bila težka, le malce nevarna. Kolena so se nam šibila od strahu, če smo pogledali v brezna. Kljub vsem nadlogam smo le prišli na vrh. Posedli smo okrog Aljaževega stolpa zadovoljni, da smo dosegli cilj. Pozabili smo na bolečine v nogah, mamila nas je lepota triglavskega pogorja. Med modrino neba in skalovjem gora smo se počutili prerojeni in lahki kot metulji. Tam na vrhu Triglava sem pomislila, da je naše življenje podobno hoji na goro. Da dosežeš vrh, moraš premagati predvsem samega sebe, zato nas gora prevzgoja v boljše ljudi. Pepca Puš: V naši stari hiši sta sosed in moj sin kuhala žganje. Blizu hiše je tudi gospodarsko poslopje, kjer imam kokoši in zajce. Malo pred polnočjo sta končala žganjekuho in odšla na počitek, jaz pa sem, stara in pozabljiva kot sem, šla za vsak primer še pogledat, če sem zaprla kokošnjak. Ko sem prišla do stare hiše, sem zaslišala ropotanje. Bila sem malo prestrašena, a sem le vzela ključ in šla gledat, kaj se dogaja. Ko sem odprla vrata, je naš pes skočil ven, kot bi ga ustrelili s topa. Ogledala sem si, kaj je počel in hitro opazila, da je žival pojedla meso in kmh s krožnikov, samo ribja konzerva* je ostala, ker je ni znal odpreti. Če ne bi prišla, bi bilo še mnogo hujše. Morda bi žival, ko bi iskala izhod, razbila tudi televizor in steklenice, napolnjene z žganjem. Drugo jutro je tudi sosed videl razdejanje. Ko sem mu povedala, kdo ga je povzročil, ni mogel verjeti. Bil je prepričan, da je psa privezal, in tudi sin je menil tako, zato tudi on ni pogledal, ali je pes privezan. Kdaj je žival prišla v staro hišo, pa ni nihče opazil. Zaradi moje skrbi se je vse kolikor toliko dobro končalo. Pes je "kuhat' žganje eno uro, pojedel je pa za cel dan. Večerna Mit in sonata resničnost V zbirki Sledi, ki so jo pri Mladinski knjigi pred šestimi leti zasnovali kot zbir avtorskih besedil, ki naj zajemajo snov bodisi iz avtorjevih otroških in mladostnih spominov bodisi iz naše skupne kulturne dediščine, dopolnjujoč literarno spominsko tkivo z dokumentarnim, zgodovinskim in mitološkim, je te dni izšla knjiga VEČERNA SONATA, ki je kot urezana po tej uredniški zasnovi. Gre za spomine z Dunaja, Pariza in Ljubljane od 1902. do 1933. leta violinistke in glasbene pedagoginje Vide Jeraj-Hribaijevc, kije letos dopolnila 90 let starosti. Po njenem pripovedovanju jih je zapisal Maijan Kovačevič. Večerna sonata /* Spomini so zanimivi in dragoceni predvsem zaradi številnih znanih osebnosti iz kulturnega kroga, ki jih je avtorica srečala in spoznala v svojem otroštvu in mladostnih letih. Najprej sta to seveda njena starša, oba znana slovenska kulturna delavca: mati Vida je bila znana pesnica, oče Karel pa violinist, glasbeni pedagog in prenovitelj Slovenske filharmonije. Avtorica je tako na Dunaju, kjer jc Jerajeva družina najprej živela, kot tudi kasneje v Ljubljani, kamor so se po nastanku Jugoslavije kot zavedni Slovenci preselili, in v Parizu, kjer je študirala violino, srečala in spoznala mnoge slavne osebnosti. Kot otrok je na Dunaju drugovala z Ivanom Cankarjem, ki ji je pripovedoval zgodbice in ji risal slike, celo oblekico za punčko ji jc sešil, reden gost v družini jc bil tudi dr. Ivan Prijatelj. V novi domovini jc spoznala in se poročila s filozofom Mirkom Hribarjem, srečala pa se jc še z mnogimi znanimi osebnostmi, od slikarja Kosa do skladatelja Škerjanca. Knjiga je vsebinsko razdeljena na tri sklope: na samo spominsko pripoved, ki se členi na dunajsko, ljubljansko, pariško in ponovno ljubljansko obdobje, drugi sklop jc album slik iz preteklih in sedanjih časov, treji sklop pa so dokumenti, med katerimi so še posebej zanimivi zapisi njenega očeta o slavnih sodobnikih v Dodatkih. V celoti je knjiga, četudi ne obsežna, dragoceno branje, in to ne samo za mlajše rodove, katerim jc prvenstveno namenjena kot avtoričino sporočilo, daje vredno živeti in življenje ljubiti. MILAN MARKELJ Tržaški pesnik Marko Kravos jc pred kratkim slavil izid svoje enajste pesniške knjige OBZORJE IN SLED. Pesmi v njej so razporejene v pet ciklov: Jazonova sled, Triptih, Pesmi desetnice, S ptičje perspektive in Lipov bog. Tudi tokrat prepoznamo avtorjev značilni lirsko-epski slbg in mediteranskega duha, in to z vso njegovo prostorsko in časovno širino. Pesnika zanima eksistencialno bistvo človeštva, ves jc predan iskanju identitete posameznika in naroda. V ta vprašanja vrta s temami iz preteklosti, iz davne zgodovine - tja do antike in še starejših časov. Kar naprej sc mu vzpostavljajo relacije med mitom in resničnostjo in na njih se sooča z vprašanji izkoreninjenosti sodobnega človeka. Zgodba te Kravosovc zbirke je pomenljivo zaznamovana z uvodno pesnitvijo Jazonova sled, z malo pesniško fresko o mitološkem junaku, predvsem o silni sli odkrivanja neznanega in o spoznanju, da se tveganje vedno izplača, čeprav ni vselej kronano z zmago. In glede tega sc vse do danes ni nič spremenilo: svet je isti, kot jc bil nekoč, in človeka žene pranagon ali kaj še vedno tako silno na poti neznanega, neodkritega, kot ga jc gnalo nekoč. Tudi grenke izkušnje so znane že iz preteklosti. "Pohlep smo sejali, lakoto želi, z orožjem pogum kazali, s cigareto svobodno kadili, pred sabo v lastno smrt bežali." Iskrive misli, ki jih je v zbirki vse polno, pa postanejo tudi satirične, celo ironične, morebiti najizraziteje povedane v pesmi Slovenska lipa, pod katero "vsako prase iz rodoljubja rase". A pesnik, "ponižno prijazen", tudi zapiše: "Grem jaz tako s sprehajalnim korakom skozi vse to... Brez skrbi, vračam pošteno - šest ur pred smrtjo pridem preganjat samoto!" IVAN ZORAN telegrami - Društvo 2000 je izdalo knjigo esejev o sreči in duši OD BLAZNOSTI DO BLAGOSLOVA Boštjana M. Zupančiča. - Pri založbi Karantanija je izšla knjiga Z ARGENTINSKIMI SLOVENCI Marka Jenšterleta. - Slovenska kulturna akcija je izdala trilogijo Tarasa Kermaunerja SLOVENSKI ČUDEŽ V ARGENTINI. - Cankarjeva založba je v sodelovanju z Ministrstvom za informiranje izdala informativno knjigo ODKRIJTE SLOVENIJO v petih svetovnih jezikih. - Pomurska založba je izdala dve monografiji: Marjana Zadnikarja o gotski cerkvi sv. Mariina v Martjancih in Janeza HoeHeija in Janeza Balažiča o srednjeveškem slikarju Janezu Akvili. Vinko Blatnik: RojstVO in VZpOn ^7 samostojne Slovenije Dan državnosti Republike Slovenije, 25. junij, ki smo ga letos praznovali prvič, je postal eden najpomembnejših zgodovinskih mejnikov na naši poti v prihodnost. Tega dne se je Slovencem, doma in raztepenim po svetu (različnih političnih prepričanj, življenjskih izkušenj, veroizpovedi), uresničila večstoletna težnja: odtlej živimo v samostojni, suvereni, mednarodno priznani, demokratični Republiki Sloveniji, v "pravni in socialni državi", kot piše v naši novi ustavi. Dan državnosti smo Slovenci doživeli in počastili kot uresničitev davne želje, neuklonljivega hrepenenja, da bi na svoji zemlji postali svoji gospodarji. Ta naš večni sen je v nas tlel ali vzkipeval v uporništvo že vse od davnih časov Samove Karantanije prek srednjeveških kmečkih puntov, vseljudskih rodobljubnih taborov v Levstikovih časih pa Maistrove osvoboditve Maribora in severovzhodne Štajerske do priključitve Slovenskega primorja k matični domovini po drugi svetovni vojni. Zgodovina je hotela, da smo svojo samostojnost in mednarodno priznanje dosegli prav v času jubilejnih praznovanj podobnih odločilnih dejanj v naši zgodovini pred 50 leti: rojstva OF in vstaje proti okupatorju v letu 1941, ustanovitve prvih slovenskih brigad - prve rodoljubne, resnično slovenske ljudske vojske - v letu 1942. Zato Slovenci razglasitve samostojnosti, suverenosti Republike Slovenije nismo doživljali kot njeno rojstvo, temveč kot njen dokončni krst. V letih 1941 - 1945 smo že imeli, že doživeli svojo državnost. Imeli smo vse "atribute", potrebne za njeno mednarodno priznanje, lastno osvobojeno ozemlje, svojo vojsko, svoj denar, svobodne volitve, svojo ustavodajno skupščino (zbor 572 neposredno izvoljenih odposlancev slovenskega naroda prve dni oktobra leta 1943 v Kočevju). Tik pred koncem 2. svetovne vojne, 5. maja 1945, smo v Ajdovščini dobili tudi prvo ljudsko vlado suverenega slovenskega naroda. Sestavni del praznovanja slovenske državnosti so torej takšni zgodovinski dogodki, kot je 27. april 1941 ali rojstvo prvih slovenskih brigad spomladi pred 50 leti. Resnične samostojnosti slovenski narod ne bo mogel doseči čez noč, samo z enkratno politično odločitvijo - z osamosvojitvijo, ocepitvijo °d nekdanje SFRJ - temveč predvsem z bistveno okrepitvijo politične samozavesti, gospodarske uspešnosti in učinkovitosti naših državnih ustanov. Najtežje naloge nas zdaj zato čakajo v gospo-darstu, kjer ze stoletja trpimo krivice. Najprej na Dunaj, potem v Beograd Posebej nas je prizadela krivična socialna politika Avstro-Ogrske ob koncu prejšnjega stoletja: ta je v letih 1890-1915 potisnila v izseljenstvo četrtino Slovencev z naših etničnh ozemelj, drugim trem četrtinam pa z lakoto in siromaštvom ubila vsakega drugega otroka, preden je utegnil odrasti. Desetletje po prvi vojni in dve po drugi so edina obdobja gospodarskega razvoja Slovenije v tem stoletju. V vsem ostalem času pa so se monarhije Habsburžanov, kraljevina Karadjordjevičev po letu 1931 in srbska federacija po letu 1975 na Slovenskem uveljavljale kot vladavine roparske ekonomije, katere sledi se izražajo tako v sedanji nerazvitosti Slovenije ( v primerjavi z Evropo) kot v usmerjenosti transportnih poti, po katerih je na tuje odtekalo naše narodno bogastvo. Če je Prešeren še pisal, da se poti vodijo v Rim, je mislil predvsem na duhovno razsežnost: v materialni so vse slovenske poti najprej vodile na Dunaj, zadnjih sedemdeset let pa v federalni Beograd. To pa pomeni, da se - odkar je Slovenija postala samostojna, mednarodno priznana država, ne bomo več mogli izgovarjati, da so drugi krivi za vse naše stiske in tegobe. Opreti se bomo morali na lastne moči in znanje, če želimo v prihodnje živeti bolje, kot smo doslej. Zato pa se moramo najprej vprašati, kakšen je naš dom in ali znamo pometati tudi pred svojim pragom, ne le pred tujimi, kolikšna je naša gospodarska moč, ki je v sodobnem svetu glavna opora politični veljavi slehernega naroda, kje vse imamo še možnosti za enakopravno vključitev Slovenije v razvito Evropo in svet. Kaj povedo številke? Gledano strogo statistično, to je v primerjavi s statistiko evropskih (in drugih) držav, sodi Slovenija med majhne in tudi med manj razvite države stare celine, s katero se ponavadi primerjamo. Njena velikost (20.256 kvadratnih kilometrov) in število prebivalcev (1.974.839 po zadnjem popisu) ustrezata denimo površini polovice Švice, Danske ali Belgije, po številu prebivalcev pa tretjini prebivalstva teh držav oziroma četrtini avstrijskega prebivalstva - čeprav po gostoti naseljenosti zaostanek ni velik. Prebivalstvo Slovenije je med nacionalno zelo homogenimi, saj je devet desetin prebivalstva domačega (slovenskega), medtem ko so pripadniki drugih narodnosti odstotkovno enakomerno razporejeni (le z majhnim odstopanjem Hrvatov in Srbov). Očitki, daje Slovenija "stara" oziroma da število njenega prebivalstva upada, v glavnem ne držijo. S triodstotnim naravnim prirastkom sodi med povsem normalne in manj kritične kot denimo Avstrija in Italija z "ničelnim" prirastkom oziroma - drugi ekstrem - pacifiške države z izjemno velikimi prirastki. 1 4 priloga tlolenjskegaiistc nogomet sti, v soboto Lubnikom. pa igrajo doma z I. DRŽAVNA LIGA, 11. KOLO: PUBLIKUM CELJE—STUDIO D 0:1 (0:1) Strelec Kosič v 38. minuti STUDIO D: Mohor 10, Pavlin 7, Kobe 8, Kosič 9, Prelogar 7, Milano-vič 7, Mesojedec 7, Primc 7, Juršič 9, Oblak 7 (Prezelj /), Bracovič 6 (Martinovih 7). LESTVICA: L SCT Olimpija 17, 2. Maribor Branik 16, 3. Ljubljana 15, 4. Mura 14,5. Studio D 14,6. Rudar (V) 13, 7. Kompas Hollidays 12, 8. Živila Naklo 12, 9. Elektroelement Zagoije 11 itd. Pari prihodnjega kola: Studio D—Živila Naklo, Nafta—Slovan Mavrica, Ljubljana—Rudar (V), Koper—Mura, Maribor Branik—Steklar, Gorica—Železničar, Potrošnik—Elektroelement Zagoije, SCT Olimpija—Publikum, Kompas Hollidays—Belvedur Izola. II. LIGA, 9.KOLO: AVTOBUM— PIMORJE 1:2 (0:1) Strelec za Avtobum Merdanovič v 70. minuti. Avtobum: Magič, Rautar, Potočnik, Smajič, Rajšelj, Perica, Struna (Farič), Murn, Muhvič (Jolič), Merdanovič, Komočar. LESTVICA: 1. Primorje 15,2. Jelen Triglav 14... 9. Avtobum 9. V nedeljo igrajo Kočevci v gosteh s Tabor Jadranom. rokomet odbojka I DRŽAVNA LIGA, MOŠKI, 1. kolo: Granit Preskrba-Pionir 0:3 (—0:3 (-9, -6, -5) Pionir: Goleš, Travižan, Gotenc, Petkovič, Mestnik, Černač, Smrke, Bru-lec, Kalibarda, Dolya, Umaut. Novomeščani igrajo v 2. kolu z ekipo Prom Žirovnice. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, 1. KOLO: LIK TILIA—HIT CASINO 0:3 (-14,-11,-12) LIK Tilia: Klun, Akrap, Komik, Turk, Vidmar, Briški, Hočevar, Drobnič. V 2. kolu igrajo Kočevke v gosteh z ekipo Tabora. II. LIGA, moški, 3.KOLO: IZOLA—PIONIR II 3:0 (6, 12, 5) Pionir ima 2 točki in igra v 4. kolu doma z Mikro Črnučami. II. LIGA, ženske, 3.KOLO: OZON PTUJ—PIONIR 2:3 (8, -12, 11, -7, -2) Novomeščanke so s 4 točkami šeste, v 4. kolu pa igrajo doma s Prevaljami. III. LIGA, zahod, moški, 3. KOLO: MOKRONOG—BLED II 2:3 (5,6, -7, -11, -12) Mokronožani so z dvema točkama še- I. DRŽAVNA LIGA, moški, 3. KOLO: KVM RIBNICA—PIVOVARNA LAŠKO CELJE 15:25 (5:12) KVM Ribnica: Sinanovič, Deržek 1, Kahriman, Pajnič 1, Ilc 6, S. Mihelič, P. Lesar 3, A. Mihelič 2, F. Lesar, Fajdiga 1, Gelze, Jurič 1. HUBELJ AJDOVŠČINA—ITALCO DOBOVA 22:17 (13:7) Italco Dobova: Marcola, Kovač, Voglar 2, Rak, Avsec, S. Deržič 1, Starc 4,1. Deržič 3, Glaser 7, Pavkovič, Ži-bert, Kuhar. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 6,... 8. KVM Ribnica 3,10. Italco Dobova 1 itd. V 4. kolu igrajo: Pomurka—Italco Dobova, Andor Jadran—KVM Ribnica itd. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, bela skupina, 3.KOLO: IZOLA—OPREMA 25.25 (12:14) Oprema: Jesenko, M. Dragičevih 1, Lindič, Guštin 3, Vuk 8, Jerič 2, Klančar 3, Končič 5, Vinčič 1, L. Dragičevih 2, Kersnič, Jovičič. ŽRK NOVO MESTO—ŽALEC 20:23 (8:10) Novo mesto: Novak, Popadič 2, Kna-feljc, Hvala 3, Derčar 2, Zupan 3, Turk 7, Pavletič, Tomas 3, Pate, Dermaž. LESTVICA: 1. Buija 6, 2. Oprema Kočevje 5... 6. Novo mesto 0. V naslednjem kolu igrajo: Oprema Kočevje—Žalec, Branik—Novo mesto, Izola—Buija. II. SRL, moški, 3.KOLO: KRŠKO— ORMOŽ INVEST 19:18 (10:8) Vodi Krško s 6 točkami. Jv košarka I. DRŽAVNA LIGA, moški, rdeča skupina, 7.KOLO: INPOS CEUE-PODBOČJE 59:50(31:14) Podbočje: Gramc 6, Lučev 10, Popovič 3, Krajcar 12, Bordelius 3, Krivokapič 3, Kovačič 1, Krošelj 6, Vaupotič 6. LESTVICA: 1. Maricom Miklavž 14... 8. Podboje 7. V soboto igrajo Podbočjani v Mariboru z Maricom Miklavžem, n. SKL, moški, 3.KOLO: LITIJA— ŽADOM ČRNOMELJ 120:72 (59:39) Žadom: Gavranovič 26, Franko 20, Oberstar 12, Vipavec 7, Kocjan 5, Bahor 2. H. SKL, ženske, 3.KOLO: ŠENTVID— NOVO MESTO 40:56 (27:26) Novo mesto: Krpan 2, Zupančič 12, D. Verstovšek 11, Žagar 8, Birsa 8, J. Verstovšek 15. . .v! Premagali mraz, dež in Celjane Podvig novomeške enajsterice v Celju: Publikum—Studio D 0:1 — V nedeljo v Portovaldu družinski obračun Oblakovih — Avtobumu ne gre CELJE, KOČEVJE — Tisti, ki so navzlic mrazu, vetru ter močnemu dežju s snegom v nedeljo popoldne obiskali igrišče na Skalni kleti v Celju, so imeli kaj videti. Enajsterici Publikuma in Studia D sta namreč tudi v domala nemogočih pogojih za igro prikazali letos v Celju najboljšo nogometno predstavo, obe pa ekipi pa sta navdušili z borbenostjo, kot jo je na naših igriščih redko videti. Novomeščani tako ostajajo pri vrhu lestvice, po imenitni rezultatski beri v zadnjih kolih pa je na dlani, da Gugolj z ekipo radijcev meri v Evropo. Junak nedeljske tekme je bil Gordan Mohor, domače napadalce je spravljal v obup in potrdil, da je danes prvi vratar v. Sloveniji. Sicer pa pohvale za celjski točki zaslužijo vsi, zmaga Novomeščanov pa bi lahko bila še večja. Že v prvem polčasu so imenitne priložnosti zamudili Oblak, Primc in Bracovič, v drugem polčasu pa so radijci celo dosegli dva zadetka, a je oba šentiljski sodnik Žohar razveljavil. Prvega upravičeno, kajti Juršič je bil ob strelu v mrežo v nedovoljenem položaju, veliko vroče krvi pa je povzročila njegova odločitev v predzadnji minuti tekme. Martinovih je lepo prodrl po desni strani in žogo podal pred celjska vrata, kjer je Kosič po strelu z glavo zatresel Stankovičevo mrežo. Sodnik je Celjanom pokazal, da morajo igro začeti s sredine igrišča, potem pa po protestih domačih igralcev in posvetovanju s stranskim sodnikom zadetek razveljavil. Ne glede na to sta točki ostali No-vomeščanom, ki so tako potrdili peto mesto na lestvici, hkrati pa napovedali, da so sposobni stopiti še stopnico višje. Nemara jim bo to uspelo že v nedeljo, ko prihaja v Portovald ekipa Živil Naklo, ki jo vodi Brane Oblak. Zmaga bi radijce popeljala tik pod vrh lestvice, vendar bo naloga nadvse težka. Še zlasti, ker bo tokrat zaradi dveh rumenih kartonov manjkal Juršič, vprašljiv pa je tudi nastop Roberta Oblaka, kije v Celju prav tako dobil drugi rumeni karton. Odločitev je v rokah treneija Gugolja, bržkone pa bo Oblak MLADI KOŠARKARJI ZMAGUJEJO NOVO MESTO — Mladi košarkarji Novega mesta, ki nastopajo v najmočenjši slovenski ligi mladih kategorij, so uspešno začeli letošnjo sezono. Kadetska ekipa je vknjižila že dve zmagi: s 87:61 so premagali Domžale, s 85:84 Ježico, najboljša strelca v teh tekmah pa sta bila Strašek s 73 in Petrov s 63 koši. Mladinci so dosegli polovičen izkupiček, najprej so doma ugnali Domžale s 84:69, izgubili pa z Radovljico 61:66. Červ je v teh tekmah dal 55, Čeme pa 31 košev. MLADINSKI »TOP 12« MARIBOR — Tu je bil pred dnevi turnir dvanajsterice najboljših mladincev Slovenije v namiznem tenisu. Zmagal je Tancer (TAM Maribor), Retelj je bil osmi in Kralj deveti (oba Novotehna Novo mesto). Le dvajset minut kos prvakom Tisoč gledalcev na tekmi I. SRL med KVM Ribnico in Pivovarno Laško — Kočevke so se na koncu veselile tudi točke — Poraz Novomeščank Kar blizu tisoč gledalcev seje v soboto zvečer zbralo v dvorani ribniškega športnega centra in tako spomnilo na zlate čase ribniškega rokometa. Tekma 3. kola prve državne lige med domačo ekipo KVM Ribnice in Pivovarno Laško jih ni razočarala, Celjani so pokazali, zakaj so prvo moštvo prvenstva. Kakih dvajset minut so se gostitelji na veliko veselje gledalcev začuda enakovredno kosali s favoriziranimi gosti, potem pa je zbranost v domači vrsti popuščala in stvari so prihajale na svoje mesto. Visoka zmaga Celjanov je seveda pričakovana in zaslužena, Pivovarna Laško je pač ekipa, za katero je tudi letos naslov državnih prvakov že vnaprej rezerviran. Ribničanom ostaja v uteho spoznanje, da znajo in zmorejo veliko, vsekakor dovolj, da njihov obstanek v prvoligaški družbi ne bi smel biti vprašljiv. Drugače je z Dobovčani, ki se bodo morali za kaj takega krepko potruditi. V soboto so ostali praznih rok v Ajdovščini, dobršen del prvega polčasa pa so se celo enakovredno kosali z gostitelji. Usoden za Dobovo je bil finiš prvega polčasa, ko so zapored prejeli nekaj zadetkov, to prednost pa so Ajdovci v nadaljevanju uspešno branili. Bržkone bi lahko gostje iztržili ugodnejši izid, ako bi vratarja Marcola in Kuhar tudi v drugem polčasu branila tako, kot v prvem. V beli skupini ženske prve lige so bile Kočevke v Izoli na pragu zmage, a so morale biti na koncu še kako zadovoljne s točko. Kočevke so vodile že z 8:3, potem pa nenadoma popustile in gostiteljice so že v prvem delu krepko zmanjšale njihovo prednost. Drugi polčas je prinesel izenačeno igro, v finišu pa so Izolčanke nadigrale zbegane gostje, pri katerih je daleč pod pričakovanji igrala predvsem Stanka Jerič. Ne le da so rezultat izenačile na 24:24, pač pa so v zadnji minuti zastreljale celo sedemmetrovko, strel je namreč kočevska vratarka ubranila. Pričakovan pa je bil poraz Novomeščank doma z Žalcem. Oslabljene Dolenjke, v vrstah katerih tokrat ni igrala obolela Vescličeva, niso bile kos gostjam, za katere igrata dve Rusinji. Priložnost za presenečenje so imele Novomeščanke deset minut pred koncem srečanja, ko so izid izenačile, vendar so se KONČANA MOTOCIKLISTIČNA SEZONA PORTOROŽ — Z zadnjo letošnjo dirko se je na letališču v Portorožu končala letošnja motociklistična sezona, ki je nekaj uspeha navrgla tudi dolenjskim tekmovalcem. Tako je bil v kvalitetno najmočnejšem razredu, do 125 ccm, v nedeljo Robert Hmeljak (AMD Novo mesto) tretji, enako uvrstitev je dosegel tudi v končnem seštevku, v razredu do 250 ccm je Novomeščan Lovro Mervar v končni uvrstitvi osvojil tretje mesto, enako kot v razredu superbike Trebanjec Branko Rokavec. Žalčanke zbrale in osvojile pričakovani točki. PESTER TENIŠKI VIKEND V VITI TREBNJE — V športnem centru Vita v Trebnjem bo v soboto, 24. oktobra, mini teniški turnir, igran po sistemu izzivanja na dva dobljena tie breaka. Turnir se bo pričel ob 14.30. Dan kasneje, v nedeljo, pa bo trebanjska športna zveza od 11. ure dalje pripravila občinsko prvenstvo za dečke in deklice do 14 let starosti. Skupna imenovalca obeh tumiijev sta kostanj in mošt. Po prvem delu brez zmage V soboto še sedmi poraz košarkarjev Podbočja v rdeči skupini I. SKL_______________ Košarkarji Podbočja ostajajo tudi po sedmih odigranih kolih na prvenstvu rdeče skupine I. državne lige brez zmage. Očitno je po nekaj nesrečnih uvodnih porazih splahnela še volja in po visoko zastavljenih ciljih pred pričetkom prvenstva ostaja Podbočjanom sedaj trd boj za obstanek v ligi. Tudi devet zadetih metov za tri točke igralcem Podbočja v Celju ni pomagalo. Gostitelji so izkoristili premoč pod košema, kar je tekmo tudi odločilo. Prvi krog prvenstva je tako končan, toda premora ni. Že v soboto se prvenstvo nadaljuje z drugim krogom, ekipa Podbočja mora v Maribor k ekipi Maricom Miklavža, ki doslej še ni okusila grenkobe poraza. Bržkone je tudi v soboto ne bo, poroka za to sta Mirt in Sunara. Priložnost za letošnje prve točke bodo morali Podbočjani iskati drugje. V drugi ligi so košarkarji črnomaljskega Zadoma gostovali v Litiji in visoko izgubili. Trojica bivših igralcev Olimpije v dresu Litije (Polanec, Šiško, Jocovič) je sama dosegla več košev, kot celo ekipa Zadoma, kar je najboljša ilustracija dogodkov na igrišču. počival šele naslednjo tekmo v Zagorju, kajti igrati proti ekipi, ki jo vodi njegov oče, je tudi zanj velik izziv in dodatna motivacija. Sanj o boju za vrh drugaligaške lestvice pa je veijetno konec za igralce kočevskega Avtobuma. V nedeljskem derbiju so doma izgubili proti ekipi Primotja, zmaga gostov pa je povsem zaslužena V kočevskih vrstah očitno močno škriplje, ekipe Avtobuma to jesen navzlic številnim okrepitvam, ki so napovedovale boj za vrh lestvice in vstop v L državno ligo, domala ni moč prepoznati. Voz, ki očitno drsi navzdol, je potrebno ustaviti, kako, najbolje ve klubska uprava. Zgolj zveneča imena so daleč premalo za dober rezultat. B.B. •^3 '"O*-«* CILJ — Igor Kogoj na cilju ironman triatlona na Havajih. Nad njim čas in uvrstitev. Amater v triatlonski svetovni eliti Podvigu Igorja Kogoja ___________na rob_____________ NOVO MESTO — Pisali smo že na kratko o imenitnem uspehu novomeškega triatlonca Igotja Kogoja na svetovnem prvenstvu v ironman triatlonu na Havajih, kjer je v konkurenci 1400 tekmovalcev iz vsega sveta v absolutnem seštevku dosegel imenitno dvajseto mesto. Spomnimo se ob tem, daje bil Kogoj pred štirimi leti na tem tekmovanju še 178. s časom 9 ur in 50 minut, lani pa je s časom 9:24 zasedel že imenitno 42. mesto. Letošnji rezultat Kogoja 8:52,28 je ne le krepko popravljen lanski dosežek, pač pa ga uvršča med elitno skupino tistih, ki so sposobni to naporno preizkušnjo opraviti v manj kot devetih urah. Hkrati s tem je Kogoj, kije bil edini amater med dvajseterico najboljših, prepričljivo zmagal v svojem razredu od 30 do 34 let in bil tod edini s časom pod devetimi urami. Sicer pa več o tekmovanju na Havajih v naslednji Prilogi. Dodajmo, da so svoje k Igorjevemu podvigu pridodali še njegovi pokrovitelji: Kovinarstvo Črtalič, Novoles, SCT, Novotehna, Tilia, Krka Kozmetika, Reebok — SVS Trzin in HIT, medijsko poročanje pa omogočili Termotehnika, Mercator, VGP, Dolenjka, Krka in Sob Novo mesto. A. ŠVENT Kasaški troboj dobila Slovenija Zanjo so na tekmovanju Alpe — Jadran vozili Šentjernejci GRADEC, LJUBLJANA — Šent-jemejsko zastopstvo, ki je branilo barve reprezentance Slovenije na tradicionalnem mednarodnem kasaškem troboju Alpe Adria, je doseglo velik uspeh. Še pred nedeljsko zadnjo dirko v avstrijskem Gradcu so imele ekipe Slovenije, Avstrije in Hrvaške po 26 točk, tako daje zmagovalca dala prav zadnja preizkušnja. V slednji se je šentjemejska posadka imenitno odrezala in troboj dobila, s tem pa je Slovenija postala tudi končni zmagovalec tekmovanja Alpe Adria. Slovenija je zbrala 40 točk, Avstrija 39 in Hrvaška 38, najboljši Šentjemejčan pa je bil v nedeljo Antončič z drugim mestom. Že v soboto pa so šentjemejski konji nastopili na zadnji letošnji kasaški dirki v Ljubljani. V dirki 3- do 12-letnih kasačev na 2.100 metrov dolgi progi je bila Pelizona (Lučič) odlična druga, enak dosežek pa je pod vajetmi Antončiča uspel še Pevideji. Odlična dolenjska bera na krosu Dela V skupnem seštevku je bila ekipa Novega mesta četrta VELENJE — Kar 1101 udeleženec je bil prijavljen za letošnji 27. kros Dela, kije bil v soboto v Velenju. Na cilj je priteklo 812 tekmovalk in tekmovalcev iz 42 občin. Skupna zmaga je nekoliko nepričakovano pripadla Tržiču, Velenje je bilo drugo, Celje tretje, odlično, četrto Novo mesto, Krško je bilo 12., Trebnje 17., Brežice 20. itd. Med posamičnimi dosežki omenimo 5. mesto Trebanjčana Majerja med mlajšimi dečki B, tretje mesto Novomeščana Žavbarja pri starejših dečkih A; peto mesto Tomiča (Novo mesto) med starejšimi dečki B; peti je bil tudi Novomeščan Kovač med mlajšimi mladinci; eno od_ dveh dolenjskih zmag je pritekla Sentjemej-čanka Tomičeva med mlajšimi deklicami A, kjer je bila Krčanka Dremljeva tretja, pri mlajših deklicah B je bila Sevničanka Šunta peta, medtem ko je njena sokrajanka Košaijeva zmagala pri starejših deklicah A. V tej kategoriji je bila Sevničanka Zakrajškova šesta, prav tako šesta je bila pri starejših mladinkah Gorenčeva, medtem ko je v teku članic na 2.000 metrov Udovi-čeva (obe Novo mesto) zasedla imenitno drugo mesto. V ekipnih seštevkih posameznih kategorij je bilo Trebnje med mlajšimi dečki B tretje, prav tako tretje so bile Novomeščanke med mlajšimi deklicami A, v sorodni B kategoriji so bile tretje Sevničanke, vrsta Sevnice pa je bila še druga med starejšimi deklicami A. PREPRIČLJIVA ZMA GA NA STAR TU — Odbojkarji Pionirja so z igro in rezultatom v soboto napovedali da napovedi o boju za naslov prvaka niso iz trte izvile. Urnaut (na posnetku v akciji). Kalibarda in Dolyja, letošnje novomeške okrepitve, so v soboto navdušili gledalce v Slovenski Bistrici (Foto: B.B.) Z igro napovedali boj za naslov V uvodni tekmi prvoligaškega prvenstva prepričljiva zmaga odbojkarjev Pionirja v Slovenski Bistrici — Kočevke poražene doma_ Če je soditi po sobotnem startu v letošnje prvoligaško prvenstvo, potem so bile napovedi o boju Pioniija za naslov državnega prvaka še kako utemeljene. To je potrdil tudi Ludvik Lobnik, selektor slovenske reprezentance, sicer pa trener slovenjebistriškega Granita Preskrbe, sobotnega nasprotnika Novomeščanov. Tako prepričljivega poraza Granit že prikazali res imenitno igro, zlasti to velja dolgo ni doživel. Pionitjevci so v soboto za Urnauta, Kalibardo ter Dolyjo. Le v J »SKOK NA LISCO« MIŠKULINU— V zelo slabem, deževnem, meglenem in hladnem vremenu, ki je močno dišalo po zimi, je nedeljsko I. gorsko kolesarsko dirko Skok na Lisco dobil rogovec Miro Miškulin (na posnetku mu priznanje izroča podpredsednica LDS Vika Potočnik). 10 km dolgo progo od Brega do Tončkovega doma na 948 m visoki Lisci je prevozil v 33 minutah in 20 sekundah. Na tekmi, ki je našla mesto v koledarju KZS, dobro pa jo je ob pomoči številnih sponzorjev, predvsem LDS,organiziralo krško KD Savaprojekt, je nastopilo 29 kolesarjev v petih kategorijah. Vsi so prišli na cilj. Pri starejših mladincih je prav tako zmagal kolesar ljubljanskega Roga Andrej Hauptman, ki je bil drugi v absolutni konkurenci, pri mlajših mladincih je bil najboljši Ptujčan Mitja Mahorič, pri rekreativcih do 30 let (R 1) Krčan Uroš Dular, pri rekreativcih (R 2) pa Grosupeljčan Janez Markovič. (Foto: Perc) Trije rekordi v Portovaldu Za Dolenjce nadvse uspešno državno prvenstvo v mnogobojih — Rovan presegel mejo 10.000 točk NOVO MESTO — Zaključek letošnje atletske sezone je prinesel Dolenjcem imenitno bero. Na stadionu v Portovaldu je bilo v soboto in nedeljo letošnje državno prvenstvo v mnogobojih za vse kategorije, organizatorja tekmovanja pa sta bila AK Novo mesto in AK Brežice. Prijavljenih je bilo preko 60 tekmovalk in tekmovalcev, ki so navzlic hladnemu in deževnemu vremenu dosegli nekaj odličnih dosežkov. V prvi vrsti veljalo za trojico, ki je v Novem mestu dosegla nove državne rekorde: Brežičan Jure Rovan, mlajši mladinec, je prvi v Sloveniji, kije premagal magično mejo 10.000 točk; Novo-meščanka Darja Tratar v šesteroboju pionirk s 5.679 točkami in Celjanka Bezjakova, ki je v sedmeroboju mladink zbrala 7.067 točk. Po nekaterih napovedih jo je to uvrstilo celo med deset najboljših mlajših mladink v Evropi, skoroda enako težo pa ima tudi dodatek Tratarjeve. Sicer pa so dolenjskim atletom v Novem mestu pripadli štirje naslovi državnih prvakov. Rezultati — pionirke — šestero-boj: 1. T ratar (Novo mesto) 5.679,4. Gramc (Brežice) 4.815;. mlajše mladinke — sedmeroboj: 1. Bezjak (Kla-divar) 7.067, 2. Djurič (IBL Olimpija) 6.437, 3. Okleščen 5.673, 4. Ausperger 5.218,5. Zupan (vse Novo mesto) 2.401; članice — sedmeroboj: 1. Lopatič (Brežice) 4.991; pionirji — sedmeroboj: L Valant (ŽAK) 6.782, 2. Židanik (Novo mesto) 6.447, 3. Motore 6.337, 5. Vovk (oba Brežice) 6.287; mlajši mladinci — deseteroboj: 1. Rovan (Brežice) 10.318; 2. Pe-kolj 8.713,3. Gutman (oba Novo mesto) 8.574, 4. Novak 8.240, 5. Poljaševič (oba Brežice) 7.764; starejši mladinci — deseteroboj: L Podvinski (Brežice) 5.413, 3. Berger (Novo mesto) 3.708; člani — deseteroboj: 1. Pucihar (ŽAK) 6.609, 2. Milat (Brežice) 5.765. prvem nizu so bili domači nekaj minut enakovreden nasprotnik, nakar je bila tekma podobna igri mačke z mišjo. Vrstile so se duhovite akcije ob mreži, ki sta jih praviloma zaključevala Umaut in Doljja, premoč Novomeščanov pa potijuje podatek, da so gostitelji v soboto osvojili v trdi nizih vsega 20 točk. Prvo prvenstveno tekmo pred svojimi gledalci pa so pionii-jevci odigrali že včeraj v športni dvorani pod Marofom, nasprotnik v 2. kolu jim je bila ekipa Prom Žirovnice. Ne bomo se dosti zmotili, ako zapišemo, da so pionir-jevci še drugič gladko zmagali. Veliko bolj izenačeno je bilo sobotno uvodno srečanje v ženski prvoligaški konkurenci med LIK Tilio in HIT Casinom. Novogoričanke so sicer zmagale s 3:0, toda rezultat ne pove pravega razmetja moči na igrišču. Kaj lahko bi bilo namreč tudi obratno, gostiteljice so imele v vseh treh nizih priložnost za zmago, vendar so bile v odločilnih trenutkih gostje zbranejše. Kakih 200 gledalcev v dvorani Doma telesnem kulture je bilo navzlic porazu domače vrste zadovoljnih s prikazano igro, vedeti pa je treba tudi, da so Kočevke igrale nepopolne, trenerju je bilo v soboto na voljo vsega osem igralk. Najboljša med njimi je bila Nataša Briški. PAPEŽ IN ŠTANGELJ TRINAJSTA BERGAMO — V italijanskem Bergamu je bila minuli vikend kolesarska dirka dvojic za VN Evrope. Po pričakovanju so bili najboljši Italijani, med dvajsetimi dvojicami iz desetih držav pa sta Novomeščana Sandi Papež in Gorazd Štangelj osvojila dobro trinajsto mesto. Dobro zato, ker pri nas takšnih dirk ni. Rogovca Hvastija in Premužič sta bila štirinajsta PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Bo zakon ustavil umiranje voda? Klic slovenskih ribičev LJUBLJANA — Čimprej moramo dobiti zakon o varstvu okolja, in to še pred iztekom mandata sedanjega parlamenta, so dejali predsedniki slovenskih ribiških organizacij, ki so se v soboto v Ljubljani sestali z ministrom za varstvo okolja in urejanje prostora Miho Jazbinškom. Poleg tega so vodilni ribiški delavci, ki zastopajo 24.000 organiziranih skladkovodnih ribičev, govorili o nastajanju nove zakonodaje, ki zadeva sladkovodno ribištvo, o gradbenih posegih v vodna območja in končno še o sožitju z drugimi souporabniki voda. Stanje slovenskih vodotokov se v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo, saj imamo samo 2-odstotka voda, ki so v prvem kakovostnem razredu, gre za vodo, ki jo lahko uživa človek. Zato pa je kar 25-odstotkov voda v četrtem kakovostnem razredu, to je voda, kjer'ni več življenja. Onesnaženost voda je še vedno osnovni problem ne samo vodnega in ribiškega gospodarjenja, temveč tudi najresnejša ovira za slovenski gospodarski razvoj, saj bo turizem eden glavnih virov narodnega dohodka v prihodnjih letih. Program očiščenja voda se podaljšuje, s tem pa so tudi ogrožene dosedanje naložbe in dosežki pri oču-vanju narave. • »Dvakratni letošnji pomor rib v Lahinji, ki ne bo prvi niti zadnji, je lep dokaz malomarnega odnosa naše družbe do narave. Čeprav belokranjski ribiči že leta opozarjamo na problem čistilne naprave v Črnomlju, vedno naletimo na gluha ušesa. Letos smo ob 1.800 kilogram rib iz Lahinje, kar je velikanska škoda. Kaj smo s strupenimi odplakami iz črnomaljske kanalizacije hudega naredili naravi, pa še ne vemo«, je dejal belokranjski ribiški delavec Stane Muhič. Energetsko gospodarstvo še naprej načrtuje posege v vode, ne da bi obenem enako zavzeto izvajalo program očiščenja rek in ozračja zaradi termoelektrarn. Takšen primer je tudi hidroelektrarna Vrhovo, ki bo pričela poskusno obratovati decembra. Akumulacijsko jezero že polnijo, čeprav še ni izpolnjen glavni pogoj, da se kakovost Save izboljša za en kakovostni razred. Kaj se bo zgodilo, da bodo izpraznili akumulacijsko jezero, ne skrbi samo ribičev, zaradi tega bo »glava bolela« tudi odgovorne v jedrski elektrarni v Krškem. SLAVKO DOKL • Slovenci potrebujemo edinost, srečo in spravo. (Bizjak) • Simboli so ideje v svetu umetnosti (Lohberger) • Knjige so samo debelejša pisma prijateljem. (Richter) • Poglej v greznico ali politiko, povsod vidiš isto. (Bradač) Vabilo v Dobrnič V soboto, 24. oktobra, srečanje v spomin i. Kongresa SPŽZ V spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze bo tudi letos srečanje v Dobrniču na Dolenjskem. V soboto, 24. oktobra, ob 10. uri se bomo zbrali v osnovni šoli Dobrnič, kjer bo potekalo srečanje. Uvodne misli bo podala udeleženka I. kongresa SPŽZ Dragica Rome, zatem pa bo sledil razgovor o današnjem položaju žensk in gospodarskih razmer v dolenjskih občinah, o čemer bo spregovorila Jožica Miklič, direktorica SDK Novo mesto. Sledil bo razgovor, dogovorili pa se bomo tudi, kako bomo obeležili 50. obletnico L kongresa SPŽZ, ki bo prihodnje leto. Prisrčno vas vabimo na srečanje v upanju, da boste sodelovali in tako prispevali k spominu na ustvarjalno delo slovenskih žena, k njihovi enakopravnosti in ustvarjalnim dosežkom v družbi. Svojo udeležbo prijavite Občinskemu odboru ZZB Ljubljana-Vič-Rudnik, ki zbira prijave iz Ljubljane zaradi skupnega prevoza, kolikor ne boste imeli lastnega prevoza. (Tel. 159-042). Pričakujemo srečanje z vami v Dobrniču! Predsednica odbora bivših aktivistov OF TILKA BLAHA Poljanci, le korajžno naprej! Krivo tudi Kočevje Članek Glas pozabljenih ljudi ob Kolpi, objavljen v Dolenjskem listu prejšnji teden, meje vznemiril in dal misliti. Spominjam se obdobja pred 30 leti, ko je bil objavljen moj prvi članek na to temo: Dajmo Poljan cem cesto! Spominjam se skoraj vseh poznejših polemičnih člankov (Zgroženi, Kdaj pridemo na vrsto, Tudi tu živijo ljudje, Sramotna cesta...), prizadevanj Poljancev pa tudi naše takratne KS Mozelj. Vse prošnje pa tudi grožnje so bile zaman. Večina takratnih prizadevanj Poljancev in Kočevaijev je potekala v času »kočevske politične zaprtosti«. Bistveno drugače pa naj bi bilo danes, ko naj bi enakopravno uveljavljali svoje lokalne interese, upoštevali posebnosti kraja in pomen cestne povezave ter prednostno dokončanje tistih cest, ki so že v zaključni fazi gradnje. Vedno bolj sem prepričan, da za to 30-letno cestno zavlačevanje nosi del odgovornosti tudi občinsko vodstvo v Kočevju. V vsem tem obdobju je pokazalo občutno premalo poguma in prodornosti, do Poljancev pa premalo odgovornost? in človekoljubja. Do tega vprašanja so kočevski poslanci ostali ravnodušni in politično hladni še danes, saj na zadnji seji skupščine niso sprejeli nobenih konkretnih ukrepov in so le formalno odprli protest Poljancev. Osebno v celoti podpiram njihova prizadevanja, saj se globoko zavedam, kaj vse bi tamkajšnjim ljudem prinesla urejena cestna povezava z občinskim središčem. Če slovenska vlada in skupščina Republike Slovenije tudi tokrat ne bosta upoštevali želj in zahtev Poljancev, se bo prebivalstvo te doline in velika večina Kočevaijev še kako dobro znala opredeliti na bližajočih volitvah in vedela, komu dati svoj glas. Prijatelji iz Poljanske doline, le korajžno naprej! IVE STANIČ Javna vprašanja direktorju Vidma Odprto pismo ganeralnemu direktorju tovarne Videm v Krškem — Rolfu Če bi še živeli v »gnilem« času socializma, ko smo zaposleni v podjetjih lahko postavljali vprašanja v zvezi s podjetjem, ne da bi nam takoj grozili z delavsko knjižico, kot se dogaja sedaj, v času »demokracije«, če bi moj sedanji direktor znal slovensko, kot bi moral veijetno znati švedsko jaz, če bi bil zaposlen na Švedskem, skratka, če bi imel možnost postaviti mu vprašanje, bi se veijetno kar težko odločil, kje naj začnem. Ne morem, da ne bi govoril o preteklosti, čeprav g. Norman vedno znova ponavlja, da ni tu zaradi preteklosti in da ga ta ne zanima. Življenje več generacij Vidmovih delavcev je bilo polno odrekanja, daje Videm postal to, kar je bil, preden gaje mali krog nesposobnežev spravil tja, kjer se nahaja sedaj. In potem se najdejo ljudje, ki veijamejo, da so dovolj poklicani, da se proglasijo za lastnike. Z lastninjenjem so in bodo težave, vendar dokler nihče od zunaj, z g. Normanom na čelu, ni v Videm prinesel in vložil niti ficka, je še last delavcev bolj kot kogarkoli. Terjatev, ki sedaj daje banki peruti in na podlagi katere si sedaj lasti pravice do Vidma, je nastala po zaslugi oderuških obresti pri upravljanju z denaijem, ki so ga prislužili Vidmovi delavci s prodajo svojih izdelkov. Seveda je banki lahko odprodati firmo po smešno nizki ceni (kot je bil primer s TES-om), česar pravi lastnik in gospodar prav gotovo ne bi storil. Za nekaj, kar pač ni tvojega, je kakršenkoli denar dobrodošel. Poleg tega lastništvo sploh ni v vzročni zvezi z uspešnostjo firme, to je izključno stvar vodstva. Se tistemu 20-odstotnemu lastninskemu (?) deležu delavcev seje nekdo (?) odpovedal v njihovem imenu, da bi si s tem zagotovili delovna mesta. Delovna mesta so si delavci (v tem primeru TES-a) zagotovili že pred desetletji, ko so si zgradili tovarno. Pa pustimo »preteklost«! Kakšen kapital je znanje g. Normana, da gaje prišel »prodajat« na Balkan? Morda mu delam krivico, vendar sem bil vedno skeptičen do strokovnjakov, ki bi se hodili dokazovat na primer v Romunijo in Albanijo. In mimogrede, koliko je za to delo plačan? Glede na to namreč, da Videm še ni »olastninjen« — se pravi, daje »družaben« — njegova palača ne bi smela biti skrivnost. Koliko napora zahteva biti »uspe- Ljubše divje privatizacije? Komu se (ne) mudi s sprejemanjem zakonodaje? Veliko črnila smo porabili, premalo pa je bilo dejanske pripravljenosti, da bi opravili preskok iz družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki. Ideje so se producirale kot na tekočem traku in poslanci jih kar nismo mogli sproti vsrkavati. Na koncu naj bi sprejeli odgovornost, ker zakona ni. Ali gre res za odgovornost vseh poslancev ali pa morda tiči zajec v drugem grmu? Najprej bi morali državljani Slovenije objektivno ugotoviti, kdo danes »izvaja« lastninjenje v državi? Kateri sloj državljanov seje »ogrel« za te procese? Ali so to delavci ali pa praviloma le vodilni delavci, ki so se preimenovali v »manageije« z visokimi plačami ter nizko stopnjo odgovornosti in državnega nadzora? Katerim strankam ti pripadajo (so pripadali)? Kdo bi moral posredovati in preprečevati te divje privatizacije, parlament? Sprejem lastninske zakonodaje je bil zablokiran v začetku lanskega leta. V katerem zboru se je pojavila blokada? Ali ni v tem zboru največ sodobnih »manageijev«? Ali ni mogoče sklepati, daje bila blokada načrtna, ker je bilo le tako mogoče izvajati »divje« lastninjenje? Ali se danes tem slojem mudi, saj je vendar še nekaj družbene lastnine! Bati se je, da bomo Slovenci spregledali, ko bo že prepozno. Pa ne zaradi tega, ker ne bomo imeli lastninskega zakona, temveč zato, ker ne bo več družbene lastnine. Bodo odgovornost za to morali sprejeti le poslanci? IVAN TOMŠE Brežice RDEČI KRIŽ »KANDIJA-GRM« VABI NOVO MESTO — Obveščamo vse krajane krajevne skupnosti Kandija -Grm, da se spet srečujemo ob naših čajankah vsako zadnjo sredo v mesecu, in to ob 16. uri. Ob redni kontroli pritiska, nasvetih in razgovorih se bomo prav gotovo dobro počutili. Vsi, ki si želite kakšnega nasveta, malo klepeta ali domačega razvedrila ob čaju, ste prisrčno vabljeni! ODBOR RK KANDIJA-GRM PETKA V ŽUŽEMBERK — V soboto se je na Glavnem trgu v Novem mestu zaokrožila 40-letnica trgovskega podjetja Dolenjka in dvomesečna nagradna akcija, v kateri so Dolenjci in Belokranjci kupili za 45.000 kuponov po 3000 tolarjev. Največ kuponov je oddala blagovnica v Črnomlju, kar 5107, na drugem mestu pa je Dolenjkin diskont s 3800 kuponi Deževno vremeje preprečilo modno revijo, zato pa so pod platneno streho veselo igrali Slaki in čakanje na glavno nagrado je številnim obiskovalcem dvigovalo temperaturo. Potem koso že dopoldan v prostorih Dolenjke izžrebali 215 nagrad so na trgu iz mešalca potegnili še 15 srečnežev, med katerimije bil najvrednejši dobitek Renaulto va petica. Srečo je novemu lastniku prinesel predsednik izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič. Novi lastnik vredne nagrade se v upravni stavbi Dolenjke še ni oglasil Ve se le to, daje bil kupon oddan v tehničnem oddelku prodajalne Market v Žužemberku. (Foto: J. Pavlin) šen« podjetnik, če te država oprosti plačevanja prispevkov, davkov, energije, transportnih stroškov itd., delavce (tiste, ki jih ne poženeš na cesto) pa odpraviš z boni? Kdo v Sloveniji, navsezadnje, potrebuje takšen Videm, kjer bodo domačini papirničarji na cesti, tujci zaposleni, država pa brez prispevkov in davkov? Mar gre zgolj za naključje, da vrhunski strokovnjaki s področja papirne industrije, ki se sedaj prav tako zaposlujejo v Vidmu, izhajajo prav iz njihovih družin (sin g. Persona, npr.)? Je to na Švedskem kaj dednega? Nadalje. Koliko časa meni, da bi še bil direktor ali pa »imel mir v hiši«, če bi na Zahodu v dveh treh mesecih postavil na cesto polovico zaposlenih? Mar strokovnjak njegovega kova ne najde in nima alternative za reševanje presežkov delavcev znotraj podjetja na primer s fi-nalizacijo proizvodnje in prezaposlovanjem, kot je to načrtoval prejšnji direktor? Koncentriranje Vidma samo na proizvodnjo celuloze in papiija nas vrača leta nazaj, v čas planske proizvodnje določenih količin in ton, zaposlene pa razvrednoti na raven cenene delovne sile. Videm ima znanje in tehnična sredstva, da polproizvod, kot je celuloza in papir, zapušča tovarno v obliki gotovih izdelkov. Vendar tovrstne oddelke raje odprodajajo, ne vem, v čigavem interesu. Kje sta že končno tisti njegov »pravi« proizvod in »pravo« tržišče, ki ju vseskozi omenja in kar naj bi rešilo Videm? Koliko članov prejšnjega vodstva namerava postaviti na cesto? Ob prihodu je izjavljal, da zaupa tem strokovnjakom. Se pravi, daje izključni krivec za prejšnje stanje v Vidmu prejšnji direktor g. Čargo? Ali drugače povedano: ti ljudje so bili že prej strokovnjaki, samo stvari so bojkotirali in »zabuša-vali«? In čeprav morda sploh ni pomembno, koliko g. Norman veijame, da pred njegovim prihodom »grozili«, da bodo zapustili Videm, če bodo delavci zahtevali Čargov odstop, sedaj pa, ne samo da ni nihče odšel, ampak se nenadoma ne zanimajo več toliko za tenis (kije priljubljena rekreacijo prejšnjega direktorja), zelo pa je poraslo zanimanje za golf, lov in opoldanske solate v tovarniški restavraciji. Koliko časa meni, bi bili delavci npr. na Šveskem zadovoljni, če bi polovico plače prejemali v papiiju (bonih), za katere lahko nakupujejo le na določenih mestih? Bo tista peščica ljudi, ki je v Vidmu še ostala, sedaj, ko število zaposlenih ne presega evropskega povprečja, prejemala tudi tako visoke plače kot tisti na Zahodu — razen seveda vodstva oz. »individualcev«, ki sojih imeli že do sedaj? Po kakšnih kriterijih nadalje enemu delavcu ali uslužbenki dokupijo leta za upokojitev (v vrednosti več deset tisoč DEM) in jih pospremijo še z odpravnino, drugega pa odpravijo z besedami, da bo pač na zavodu počakal tisti dve leti do upokojitve? Kaj menite, kakšna Trdinov vrh je na kartah različno vrisan Katera zarisana meja je pravilna? Nimam namena začenjati razpravo o meji na Goijancih, o Trdinovem vrhu. Mislim pa, da smo tudi sami krivi za prepetije okrog Trdinovega vrha. Vzemimo npr. karto občine Novo mesto, ki jo je izdala Geodetska uprava občine Novo mesto, in lahko boste ugotovili, da gre debela črta meje točno čez črno piko Trdinovega vrha in ne boste verje-ii, da se je vrh znižal, saj je napisano 1178 m, torej daje tri metre nižji, kot je v resnici, saj je v glavnem zabeleženo 1181 m. Nič boljša ni šolska karta. Tu gre meja točno prek kote 1181 Trdinov vrh, s tem da so označene ruševine ravno na polovici. Prav tako turistična karta Slovenije. Avtokarta Jugoslavije — meja gre veliko pod koto 1181 Trdinov vrh. Zanimive pa so vojaške karte. Karto, ki jo je izdal Vojnogeografski inštitut leta 1956 še nima oznake Trdinov vrh, temveč sv. Gera. Meja na tej karti teče vidno od kote 1017 na koto 1030 in še naprej na desno. To je približno 60 m pod točko 1181. Tudi Atlas Slovenije, ki sta ga izdala Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije leta 1985, ima Trdinov vrh narisan popolnoma na hrvaški strani. Katera karta je pravilna? F. S. • Vestnemu človeku je funkcija prej v breme kot v čast (Talmud) • Ljubiti pomeni ne več primerjati (Grasset) • Nisem sposoben za predsednika države, pač pa za poslanca v državnem zboru. (Oman) bo osnova za izračun in pozneje pokojnina enega in drugega? In nazadnje: kakšno je jamstvo in kakšna bo osebna odgovornost g. Normana, če po določenem času njegovo delo ne bo uspešno? Toliko zaenkrat. Kaj več o izplačevanju avtorskih honoraijev na tekoče račune, o honoraijih zunanjih sodelavcev, t.i. individualcih, službenih avtomobilih, osebnih zavarovanjih v tujini za posameznike, o ekologiji v zvezi z Vidmom in okolico, kar bi utegnilo zanimati slovenske davkoplačevalce in tiste, ki bi še imeli željo vlagati v Vidmo-vo vrečo brez dna, pa kdaj prihodnjič. JOŽE NOVAK Papirniška 17 68270 Krško Fant preprečil železniško nesrečo? Odgovor na članek s tem naslovom (DL 15. okt.) Navedbe 13-letnega fanta z Mirne so neresnične, kar dokazujemo z izjavo sprevodnika in strojevodje, še bolj tehtno pa z ugotovitvijo komisije, kar je razvidno iz zapisnika, in sicer: 1. Na motorniku 713/715-104 je dne 16.10.1992 (po objavi v DL) ob 9. uri ugotovljeno, da so zalivke na ročicah zasilnih zavor v potniških prostorih nepoškodovane in na svojih mestih z vidnimi odtiski »PVV MOSTE IV/6«. Od 8.10. do 16.10.1992je bilo vozilo dnevno redno razporejeno za vožnjo vlakov in ni bilo v Podjetju za vzdrževanje vozil Moste (Ljubljana), kjer bi se lahko opravil poseg na zalivkah zasilnih zavor. 2. Omenjene zalivke z vidnimi odtiski »PVV MOSTE IV/6« so izključno v pristojnosti PVV Moste in z njimi ni možna manipulacija izven omenjene organizaje. 3. Komisija je prišla do ugotovitve, da ni bila uporabljena zasilna zavora s strani potnika (13-letnega fanta) pri vlaku 6079 dne 8. 10. 1992. Do preprečitve trčenja vlakov je prišlo, ker sta strojevodja obeh vlakov pravočasno ukrepala in uporabila hitre zavore ter pravočasno ustavila vlaka na razdalji 10 do 15 metrov. Slovenske železnice, Ljubljana Konstruktivno in zakonito nezaupnico! Izjava OO SKD Krško V 10. številki glasila občine Krško Naš glas lahko na prvi strani beremo članek s tiskovne konference predsedstva krške skupščine, v katerem so etiketirani kot glavni krivci za nesklepčnost krške skupščine v zadnjih nekaj mesecih Slovenski krščanski demokrati iz Krškega. Na redni seji občinskega odbora SKD smo o omenjenem članku sprejeli naslednje mnenje: Že na skupnem zasedanju krške skupščine 9. julija 1992 smo bili krščanski demokrati, kakor tudi mnogi delegati drugih strank, mnenja, da je predlagana nezaupnica izvršnemu svetu podpisana s strani 10 delegatov iz družbenopolitičnega zbora uvrščena na dnevni red skupne seje na nezakonit način. Ker so bile vse naslednje skupščine sklicane samo z dvema točkama dnevnega reda (nezaupnica izvršnemu svetu in zaupnica predsedniku skupščine), se Slovenski krščanski demokrati zaradi navedenega mnenja, sklicanih sej nismo udeleževali. Pravilnost našega mnenja o nezakonitosti postopka glede nezaupnice izvršnemu svetu jasno potijuje tudi mnenje skupščinske normativno pravne komisije. Na seji družbenopolitičnega zbora 13. oktobra je g. Vojko Omerzu javno podvomil o strokovnosti omenjene komisije. Med drugim je rekel, daje bila komisija na svoji prvi seji ene barve, na drugi pa druge. Za kakšno barvo naj bi se odločil posamezen član komisije, ne vemo, vemo pa, da smo delegati v skupščini izvolili komisijo z namenom, da nam poda strokovno razlago pravnih aktov in jo kot tako spoštujemo. V času, ko naj bi se oblikoval center regije in bi moral predsednik odigrati pomembno vlogo, pa sodeč po njegovi (ne)prisotnosti na delovnem mestu predsednika skupščine občine upravičeno sklepamo, da je pri njem poleg skrbi za novoustanovljeno firmo v drugi občini skrb za domačo občino šele na drugem mestu. Krščanski demokrati iz Krškega sicer ponovno poudarjamo, da nismo proti preverjanju dela izvršnega sveta, ampak zahtevamo, da se v primeru nezaupnice le—ta izpelje kot konstruktivna nezaupnica (znan novi mandatar z vnaprej posredovanim programom) na zakonit način. SKD OO Krško predsednik Danilo Siter ^iiiimiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiimmiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiji DOKTOR, Ul Ml PRIPADA TAKO KATAAČEkN PREGLED, ČEPRAV SEM VPLAČAL NAJ- I VCHJElil PAKET LAVAH OV AR JA //te Cena zdravja po novem Kako bo urejeno zdravstveno zavarovanje Cene zdravja ne poznamo. Njegove neprecenljive vrednosti se navadno zavedamo šele, ko se ponesrečimo ali zbolimo. Za zdravje lahko skrbimo, ga varujemo in krepimo. Toda zavarovati ga ne moremo. Zavarujemo se lahko pred stroški zdravljenja. Doslej nas ti Stroški večinoma niso zanimali, kajti naše pravice do zdravstvenega varstva so bile tako rekoč neomejene. Nova zdravstvena zakonodaja pa bo prinesla velike, lahko usodne spremembe. Obvezno zavarovanje, ki nam ga zagotavlja od parlamenta določena prispevna stopnja (ta bo ostala približno enaka kot doslej), nam daje zdravstveno pomoč za tako rekoč vse, kar prizadene naše zdravje. Ni namreč zdravstvenih storitev, ki bi bile izven obveznega programa — razen izjemnih, ki jim pravimo nadstandardne in za zdravje niso nujno potrebne (npr. estetski kirurški posegi, s katerimi bi se želeli »pomladiti« ali polepšati). Vse običajne zdravstvene storitve pa bomo za obvezno zavarovanje dobili, vendar bomo skoraj pri vseh morali nekaj doplačati do polne cene. Doplačila bodo znašala od 5 — 50 odstotkov cene. Vsemu temu se bomo izognili, če se bomo za vsa ali nekatera doplačila prostovoljno zavarovali. Obvezno zavarovanje 100-od- 3 stotno pokriva storitve samo pose- 3 bej varovalnim skupinam prebival- = stva (otrokom in šolarjem, mate- g ram v zvezi z nosečnostjo in 3 porodom, vojaškim in civilnim in- 3 validom pa bolnikom s hudimi bo- g leznimi, kot so: rak, multipla skle- g roza, hemofilija, razviti diabetes, 3 duševne bolezni, prav tako po- s škodbe na delu in poklicne bolez- g ni). Vendar takšni bolniki niso 3 oproščeni doplačila za vse storitve, 3 temveč le za tiste, ki so v zvezi z nji- % hovo osnovno boleznijo. Vsi drugi j§ se bomo lahko za razliko v ceni po- 3 sebej zavarovali s plačilom premije 3 za enega od 15 paketov prostovolj- = nih zavarovanj. Najširši, ki pokrije 3 tako rekoč vsa doplačila — stane 3 približno 1000 SIT na mesec. Ne- š koliko ožji (10 — 15% cenejši) je 3 tako imenovani paket »navečjih § tveganj« oziroma najzahtevnejših g storitev, kot so: operacije srca, diali- g za ter najdražja diagnostika pa tudi g vse storitve v osnovni, specialistični 3 in bolnišnični dejavnosti, zdravlje- g nje v zdravilišču po operaciji, orto- 3 pedski pripomočki, z drugo besedo 3 vse razen zdravil in zobozdravstva, g Ponujajo pa tudi ožje programe, na g primer samo zobozdravstvo ali sa- 3 mo poškodbe izven dela (letna | premija približno 3.000 SIT). I. B. | iillllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllinillllllljlllllllllllllllllfg PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Dan, zaradi katerega je vredno živeti Srečanje piscev kmetiš-kih povesti na Dolah Litijski Zavod za izobraževanje in kulturo je že desetič priredil na Dolah pri Litiji srečanje za vse, ki se ukvarjajo poleg literature tudi s kmečko problematiko. Prijetno sem se počutila med povabljenci, med učitelji in profesoiji, ki so me prijazno sprejeli medse. Zopet en prelep dan, zaradi katerega je vredno živeti, četudi si že ostarel. Za take prelepe dneve se imam zahvaliti tudi vam pri Dolenjskem listu, saj ste me navdušili, da sem potem, ko sem sodelovala v rubriki Vaša zgodba, svoje spise poslala raznim založbam. Organizatorka Rosana Maček je prebrala mojo humoresko, sama pa sem jim recitirala še dve pesmici. Počutila sem se srečno, ker sem požela aplavz. Pisateljica Anica Zidar nam je prebrala humoresko o lažnivem Kljuk-cu in njegovi najdebelejši laži. Dr. Janez Svancer, profesor in nekdanji urednik pri Radiu Ljubljana, nas je spravil v dobro voljo s svojimi pripovedmi. Janez Volarič nam je zrecitiral svoje življen-ske drobtinice in prav lepo zaigral na orglice. Ogledali smo si skulpture njegovih kiparskih umetnin. Zlata Volarič nam je prebrala odlomke iz svojih del. Zanimivo je bilo gledati otroški nastop s telovadbo. Zapel nam je tudi otroški zbor in deček s citrami. Lepo je bilo poslušati domače muzikante. Enkratno doživetje! MARIJA NEMANIČ Prevara, ne sprava K izjavi Spomenke Hribar na omizju TV Slovenija Spomenka Hribar je na omizju TV Slovenija, (2. kontaktna oddaja dne 6. 10. 1992) izrekla marsikaj o marsičem. Pozornost vzbudi zlasti njeno nestrinjanje, da na nasprotni strani padli (domobranci in mobilizirani Slovenci v tujih armadah) dobivajo na stenah cerkva in pokopališč svoja spominska obeležja. Temeljna pietanta načela že od začetka človeške civilizacije so moralna pravica do groba in spominskega obeležja za mrtve ne glede na to, na kateri strani so padli. Po prvi svetovni vojni so padlim vojakom na cerkvene in pokopališke zidove vgrajevali spominske plošče ne glede na to, kje so padli, in le redko kje so jim postavili izven prej omenjenih mest posebne spomenike. Enaka navada je bila v sosednji Italiji in Avstriji pa še kje. To tradicionalno navado je spremenila »revlucionama oblast«, kije določila za svoje padle spomenike, ki so bili neredko vse prej kot odraz veličine smrti. Nasprotna stran pa je, justificirana na podel in nepraven način, brez obtožbe in obsodbe bila kaznovana še po smrti, tako da 12.600 slovenskih Antigon ni smelo niti ni moglo pokopati Polinejka niti mu postaviti spominskega obeležja. Ali se zato Spomenka Hribar zaveda absurda, ki gaje izrekla? Ali se zaveda svojega »humanizma«, ki jo je vodil k ideji sprave, katero so Slovenci že spregledali. Po njenem naj bi se spravile žrtve in njihovi svojci izpred 50 let, verjetno le zato, da ne bi prišlo do zgodovinskega srečanja z likvidatorji, ki so še danes živi; da ne bi prišlo do ustreznih sodnih procesov proti krivcem in do rehabilitacije po nedolžnem likvidiranih. Kajti vojni zločini ne zastarijo in to ga. Hribar zelo zelo dobro ve!. ANTON ŠEBENIK Boljševizem v novomeški skupščini | — rrrripnrr^1 Napaka, ki jo je izsilila vladajoča politična garnitura, ne odtehta niti cena takojšnjih odstopov predsednikov izvršnega sveta in občinske skupščine Vsak dan bolj sem prepričan, da občinski (in državni) interesi na področju racionalnega gospodarjenja s prostorom in interesi novomeškega izvršnega sveta nimajo veliko skupnega. Še manj skupnega s prostorskimi razvojnimi cilji novomeške občine pa imajo osebne ambicije gospodov Kovačiča in Dvornika. Vse bolj neobvladljivim konfliktom v mestnem in obmestnem prostoru nedvomno botrujejo med drugim tudi kričeče zlorabe občinskega parlamenta, ki ga »privatno« in samovoljno vodita prav »mali« in »veliki župan«. Oba vsak na svoj način pripomoreta, da je kritična manjšina skoraj na vsaki seji občinske skupščine sistematično preglasovana. Opirajoč se na tako stanje, g. Kovačič in g. Dvornik krojita usodo tega sicer demokratično zasnovanega skupščinskega telesa, ki — zaradi nekritičnosti pozicijskih poslancev — vse bolj spominja na servis za protizakonito sprejemanje raznih občinskih aktov ali pa drugače sporno zagovarjanje ozemeljskih pretenzij na račun kvalitete življenja in smotrne rabe prostora. Kje so razlogi za tako hude obtožbe? Ne nameravam ponovno pogrevati za uravnotežen razvoj mesta škodljivih »odločitev« o odpiranju komunalnih in servisnih dejavnosti daleč od zahodnega roba mesta (Srebrniče, Češča vas). Prav tako ta trenutek puščam vnemar za večino prebivalcev Novega mesta nesprejemljivo lokacijo policijske postaje ob rekreacijskem in prometnem vozlišču. Na zadnjem skupščinskem zasedanju je »bodlo v oči« nenamensko trošenje družbenih (beri: davkoplačevalčevih) sredstev za pripravo slabo domišljenega zazidalnega načrta v D. Kamencah, katerega edini namen je »sanacija« črne gradnje (beri: nagrajevanje črnograditeljev). Našteti primeri so otipljiv dokaz podlaganju parcialnih interesov in »zavestnemu« šiijenja me- NAPAD NA G. PETERLETA IN CERKEV Televizijski gledalci smo bili 6. oktobra spet priče napadu na krščanske demokrate in njihovega predsednika Lojzeta Peterleta, pa tudi na slovensko Cerkev. G. Peterle je odločno zavračal vse očitke, pri tem pa ni imel lahkega dela, saj jeza nasprotnika imel dr. Velja Rusa in Spomenko Hribar, ki s svojimi protikrščanskimi članki polnita »neodvisne« časopise. Razpravo v to smer je peljal TV-voditelj Vladimir Vodušek, ki je trdil, da je krščanska demokracija povezana s Cerkvijo. Škoda, da imamo v slovenskih medijih tako malo objektivnih urednikov in novinarjev, ki bi lahko gledalcem razkrinkali razdiralne ideje tipa Rus in Hribarjeva, ki še kako škodujejo slovenskemu narodu. Slovenski človek je pokončen in kljubuje nezdravim idejam, prepojen je s krščansko tradicijo in mu je tuje vsako spletkarjenje. Brez panike, tovariši, vaš čas je minil! TONE ZEVNIK Brežice Rimska cesta 22 • Če smo na prejšnjih volitvah zmagali nepričakovano, bomo tokrat pričakovano. (Peterle) • Ljubezen do bližnjega je hotenje po novi lastnini (Nietzsche) Novosti v Dolenjskih pekarnah, kjer spečejo 12 ton kruha na dan — Z zasebniki sodelujejo USPEH BREŽIŠKIH TELOVADK — Telovadno društvo Partizan Brežice že vrsto let vzgaja selekcijske telovadke in telovadce, ki so svoje prvo gimnastično znanje pridobili v gimnastičnih športnih razredih na Osnovni šoli bratov Ribarjev, kjer so letošnje šolsko leto vpisali že osmo generacijo v I. športni razred. Telovadke (na sliki) Alenka Zore, Sandra Horžen, Tina in Nina Vareško, Vanja Rancinger in Bogomira Brložnik so v pretekli tekmovalni sezoni nastopile v pionirski in mladinski konkurenci, njihovi uspehi pa so bili odmevni, kajti na svojo stran so pridobile generalnega sponzorja iz Ljubljane —podjetje Rain — računalniški inženiring. Pra v tako imajo posluh za gimnastiko tudi domača podjetja, kot so Vino Bizeljsko Brežice, ki je prevzelo sponzorstvo za posameznici v mladinski konkurenci, Vanjo in Bogomiro. Omenjeni pionirski ekipi pa so s finančno pomočjo in nakupom športne opreme pomagali tudi donatorji: Opekarna Rudnik Brežice, Opel Kruno Brežice in APP Dobova. Kaže, da je zraven kvalitetne moške športne gimnastike tudi ženska športna gimnastika v raz voju in pra r> goto vo bodo Brežice kmalu postale nov gimnastični center v Sloveniji (R. Z.) ..... sta brez koncepta. Novo mesto se je v zadnjih treh desetletjih v prebivalstvenem in zaposlitvenem pogledu podvojilo, zaradi nesmotrnega in v marsičem izsiljenega razvoja pa se mesto danes razprostira na trikrat večjih površinah kot leta 1960. Še hujše so razmere na področju kvalitete okolja, ki seje v tem času eksponencialno poslabševalo. Kot primer navajam stanje reke Krke, katere voda je danes petkrat bolj onesnažena kot pred dvajsetimi leti... Namesto rigoroznega preloma z dosedanjo okolju neprijazno prakso — kar sta med drugim napovedovali tudi stranki, katerima predsedujočeta g. Kovačič in g. Dvornik — se v Novem mestu le-ta po zaslugi imenovanih gospodov še ni zgodil. »Veljaka« sta, sodeč po zadnjem skupščinskem zasedanju, izbrala »novo taktiko«: Vsaj formalno neodvisni (sicer pa kadrovsko prešibki in podkupljivi) urbanistični stroki, ki naj bi jo predstavljal »Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje«, ne zaupata več. Namesto da bi v okviru svojih ZDRAVNIŠKA ETIKA PA TAKA! Že sedem let se zdravim na očesni kliniki v Ljubljani v ambulanti za glavkome. Kljub terapiji in trikratnemu posegu z lasetjem do sedaj ni bilo vidnega napredka. Zato sem se kot marsikateri pacient odločil, da se posvetujem tudi z drugim zdravnikom okulistom na tem področju dela. Zvedel sem za gospo dr. Morelovo, znano specialistko okulistko v očesnem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Po telefonskem pogovoru z medicinsko sestro, da omenjena zdravnica vsak torek ordinira za zunanje paciente tudi iz drugih regij, sem se odločil, dajo obiščem. Prišel sem s tem namenom iz Ljubljane, pa je bilo žal ob 8. uri zjutraj pred menoj že 50 pacientov, naročanja pa ni. Kaj sem hotel? Obrnil sem se in se odpeljal domov. V petek, 2. oktobra 1992, sem želel vprašati gospo dr. Morelovo po telefonu, ali bi imel možnost, da bi me naročili na pregled. Še preden sem pričel pogovor, sem dobil kratek odgovor: »Nimam časa,« in je odložila slušalko. Mnenja sem, da bo moj prispevek le prispeval k boljšemu odnosu in razumevanju zdravnikov do pacientov, ki so zaradi bolezni za marsikaj prikrajšani. DUŠAN KOMAR Vojkova 85 LJUBLJANA pristojnosti zagotavljala kadrovske in finančne pogoje za učinkovito delovanje strokovnih služb za potrebe urejanje prostora, sta izsilila, da so zbori skupščine občine Novo mesto (po novogoriškem vzoru) odpravili upravno organizacijo — Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje — ter njegove naloge prenesli na sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Takšna odločitev skupščine je dvo-moljiva in vodi v razpad urbanizma. Poleg vsega je odločitev v neposrednem nasprotju s 66. in 67. členom Zakona o urejanju naselij (Ur. 1. SRS, 18/84) in po mnenju republiške zakonodajnopravne komisije (gl. dopis Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora pod št. 350-01 -46/91 -jkf, ki se nahaja v uredništvu DL — op.p.) NEZAKONITA. Sporna »reorganizacija« prav tako zanemarja poziv ministra Jazbin-ška, z dne 10. 7. 1992, ko občine opozarja, da so do sprejema sodobnejše zakonodaje dolžne spoštovati predpise in ohranjati dosedanjo organiziranost. To pa z drugimi besedami pomeni, daje bila kritika opozicijskih strank (Demokratov, Socialistov, SDP-ja in Zelenih) hkrati tudi poziv za obrambo pravne države pred samovoljo samozvanih »zakonodajalcev«. Ignoranca predsednika skupščine ob proceduralnem zapletu v zvezi z zahtevo po utemeljitvi »izjemnosti« odvzemanja strokovne avtonomije urbanistični stroki po hitrem postopku pa me, žal, spominja na naj-mračnejše boljševistične čase(!). Javnost in poslanci imamo pravico izvedeti za razloge, na podlagi katerih se sprejema usodni odlok po hitrem postopku. Zadnja — izsiljena reorganizacija novomeškega urbanizma ima ne glede na pravno formalne posledice, ki bi morale slediti ob sprejetju protizakonitega občinskega odloka, še veliko daljnosežnejše posledice. Grenke izkušnje nas namreč učijo, daje vsaka »dirigirana« reorganizacija (in teh v Novem mestu doslej ni bilo malo) istočasno pomenila tudi negativno kadrovsko selekcijo. Zato se toliko bolj čudim, daje predlog po predhodni kompleksni proučitvi problematike urejanja prostora, s poudarkom na kadrovskem razreševanju, ki bi nato lahko bila podlaga za morebitno reorganizacijo službe, ostal brez odmeva. Napako, ki jo je s tem dejanjem izsilila vladajoča politična garnitura, ne odtehta niti cena takojšnjih odstopov predsednikov izvršnega sveta in skupščine... Prepričan sem, da bo že bližnja prihodnost potrdila utemeljenost črnogledih napovedi! MARJAN RAVBAR Novo mesto NOVO MESTO — V preneka-teri delavski družini se otroci in njihovi starši toplega in dišečega belega kruha vesele kot nekdaj, ko je bila na mizi pečenka. Če odštejemo tiste, ki si kruh še pečejo sami, prebivalci novomeške občine pospravijo 12 ton kruha na dan, pred prazniki in ob sobotah pa še šest ton več. Večino tega kruha napečejo v Dolenjskih pekarnah, 700 kilogramov ga dnevno pripeljejo v Novo mesto iz pekarne Markovič s Suhorja, še 100 kilogramov več pa ga spečejo v pekarni Ajda v Gotni vasi. V Dolenjskih pekarnah, ki imajo svoja obrata še v Trebnjem in v Črnomlju, se kot nekdanji monopolisti niso ustrašili zasebne konkurence. »Ta čas še vedno pečemo enake količine kruha, zelo pa seje povečalo povpraševanje po naših ostalih izdelkih. Ljudje kupujejo vedno več našega peciva, od krofov, žemelj, rogljičev, štručk in štrukljev do sirovih štručk. V novi Dolenjkini trgovini na Drski smo pred dnevi odprli tudi prvo mini pekarno, kjer je vsak čas na voljo kruh in pecivo, kar vse naši peki pripravijo ročno,« pripoveduje direktorica Dolenjskih pekarn, inž. Vera Splichal, in ob tem spomni še na prvi kiosk, ki so ga pred mesecem postavili pred pekarno v Ločni. V njej je vsa dan med pol šesto uro zjutraj in pol osmo zvečer dobiti vse pekarske izdelke. V zadnjem času so v Dolenjskih pekarnah postavili več novih strojev. Tako imajo silos z vgrajenim se-jalnikom moke, ki v veliki meri zmanjšuje možnost nečistoče v moki oziroma kruhu. Nova je tudi vakuumska tehtnica za razrez testa. Slednja naprava bo v mnogočem prispevala k boljši kakovosti kruha. Danes je v treh Dolenjskih pekarnah zaposlenih 114 delavcev. Za pekarski poklic še pred leti ni bilo zanimanja. Danes so pekarske šole v Ljubljani in Mariboru polno zasedene. Tudi v Dolenjske pekarne bo prišlo pet novih pekov, njihovih štipendistov. J. PAVLIN ntimimiiiiiniiiiuimtiMimniiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiilč IZLET VKOSTANJEV1ŠKOPODZEMLJE— Ob tednu otroka novomeška Z veza prijateljev mladine že nekaj let zapored organizira izlet med kapnike Ko-stanjeviškejame. V soboto so tja z dvema avtobusoma peljali natanko sto otrok iz novomeških osnovnih šoL Med nepozabna doživetja in srečanja z netopirji bodo v teh časih otroci zapisali tudi to, da za izlet staršem ni bilo potrebno dati niti dinarja. Za prevoz so poskrbeli v podjetju Gorjanci, vstopnino v jamo so podarili kostanjeviškijamarji, sendvič so sestavili v pekarni Markovič iz Suhorja, v predelavi mesa KZ Krke z Grabna, za pijačo »pa je dal« Slavko More, sodavičar iz Novega mesta. (Foto: J. Pavlin) Pobeg na helikopterskih rotorjih Rekonstrukcija podviga pilotov helikopterja Bogomirja Šuštarja iz Straže pri Novem mestu in Jožeta Kalana iz Trbovelj med lansko junijsko vojno V minuli slovenski vojni seje pripetilo mnogo stvari, ki ne bodo nikoli zapisane. Ena izmed izjemnih, ki bodo iztrgane pozabi, pa je pobeg pilota Jožeta Kalana in tehnika letalca Bogomirja Šuštarja. Le-ta sta 28. junija lani ušla iz agresorske armade s helikopterjem gazelo, ki je tako postala prvi helikopter slovenske TO. Zaradi tehničnih težav s helikopterjem oz. manjkajočim rezervnim delom je bila rekonstrukcija pobega izvedena šele te dni, in sicer v organizaciji ministrstva za informiranje, republiškega štaba TO in letalske enote TO. Bogomir Šuštar, tehnik letalec, je po rodu iz Straže pri Novem mestu. Dolga leta je služboval v Mostarju, v začetku 80. let pa je bil premeščen v helikopterski oddelek JLA na Brnike. Pilot Jože Kalan iz Trbovelj je v vojašnico na Brnike prišel najprej kot rezervni častnik — pilot leta 1974, potem pa se je redno zaposlil zaradi želje po letenju. Priprave na prebeg več helikopterjev iz tega oddelka so se začele spomladi 1991, in sicer z dogovori slovenskih pilotov Tonija Mrlaka (poveljnika oddelka) in Jožeta Kalana s takratnim namestnikom obrambnega ministra Jelkom Kacinom. Vendar je vojna zaobrnila dogajanja po svoje, Mrlak je bil 27. junija zaradi nesrečnih okoliščin sestreljen nad_ Ljubljano, Jože Kalan in Bogomir Šuštar pa sta zato akcijo morala izpeljati sama. Gazele so bile dan pred vojno premeščene v vojašnico v Šentvid (tam seje tudi začela rekonstrukcija pobega). Kalan in Šuštar sta letala nad Dolenjsko, v četrtek, prvi dan vojne, pa nad Štajersko. V helikopterju nista bila nikoli sama, tako da nista imela možnosti pobega. Že v vojašnici v Bukovju pri Dravogradu se jima je ponudila priložnost, da bi pobegnila skupaj z Slovencem, podpolkovnikom Adolfom Korošcem (ki je tudi kasneje pobegnil), vendar je bilo neopaznemu človeku predlagati pobeg preveliko tveganje. Tako sta po mnogih poletih v četrtek zvečer pristala v vojšanici v Mariboru. Tu pa se jima je naslednji dan ponudila izjemna priložnost. Oficir za usmerjanje letalskih napadov Oštir jima je namreč povedal, da bo na Maribor izvršen desant. Tako je Kalan ugotovil, da se bodo ob morebitnem zadetku poizkušali transportni heli-kopeterji privleči v kadetnico, in to ravno na mesto, kjer sta imela parkirano gazelo. »Jo naj umakneva drugam?« so bile besede, s katerimi seje začel pobeg. »Ogledala sva si prostor pred ambulanto, kjer naj bi pristala; predvsem sva gledala oborožitev in pripravljenost armade za hitro dejstvovanje. Med garažami je sicer bi tank s protiletalskim mitraljezom, strelci pa so bili vsi razen enega na tleh. Greva!« je pripovedoval Kalan, ko sta na rekonstrukciji s Šuštarjem ponovno obhodila vojašnico. Sedla sta v helikopter, segrela motor, se javila Oštirju in poletela nad ambulanto, obrnila in tik nad strehami odrvela preko žice. Kot sta pripovedovala, so bili to njuni najtežji trenutki. Trepetala sta pred cevmi armade, še bolj pa, da ju sklatijo teritorialci, h katerim sta bežala. To so bili napeti trenutki, gazela ju je nosila sreči ali nesreči naproti. Vendar kam? Jože je razmišljal o trboveljskih hribih, Bogo o Rogu, vendar vse je bilo predaleč in nevarnost prevelika. Po ovinku preko Drave sta se obrnila nazaj in prvič pristala na Rogli. Vendar je tam bilo preveč tujcev, kajti kdo izmed njih bi lahko javil v dolino armadi. Zato sta se zopet dvignila. Kako sta letela tik nad smrekami, smo se lahko prepričali tudi novinarji pri rekonstrukciji, ko smo leteli v drugem helikopterju AB-412 in smo gazelo ves čas izgubljali z vida. Nizka višina in hitrost sta bili namreč njuni edini orožji. Kot pred letom in pol sta tudi tokrat Kalan in Šuštar pristala na Gol-teh, le daje vse potekalo počasneje in varneje. Tudi zdaj, je do helikopterja OB REKONSTR UKCJI: gazela in pilot Jože Kalan ter Bogomir Šuštar prvi pritekel Franc Kačišnik, vodja žičnic, in začel obujati spomine, kako seje prestrašil Jožeta Kalan z velikim »mangnumom« in Šuštarja s »škorpijonom«. Šele ko je Jože strgal našitke čina nekdanje JLA, si je oddahnil. Gazelo so potegnili pod smreke, jo zamaskirali in potem telefonirali v dolino na TO in policijo. Najvažnejše zdaj je bilo, čimprej obvestiti družini in ju umakniti na varno, kajti lahko bi se zgodilo, da bi ju armada ugrabila in v zameno zahtevala »ukradeni« helikopter. Iz Mozirja, kjer sta pilota podpisala pristopno izjavo, so ju odpeljali do območnega štaba TO Velenje k poveljniku Jožetu Prislanu, ki je nato prevzel helikopter. Gazela je 14 dni ostala na Golteh, en dan je bila na Smrekovcu, od 16. julija pa do odhoda v tujino na kmetiji pri Šremkovcu, v hribih nad Velenjem. Gazeli so sneli rotorje in jo nekako potisnili v skedenj Ivana Juvana. Jože Prislan pa se je odločil za pasivno varovanje. Gazele niso stražili, kajti stražarji bi kaj hitro komu padli v oči. Kalan in Šuštar sta se skrivala po svoje. Vojaška obveščevalna služba jima je prišla na sled šele po mesecu dni v Velenju, potem na Smrekovcu, kjer sta preživljala nekaj dni skrita z družinami, potem pa nič več. Njuni družini sta se ravno tako morali skrivati: v Ljubljani, Trbovljah, na Dolenjskem. Helikopter je že na Golteh dobil novo oznako TO-001 VELENJE, danes pa nosi oznako SL-HAA. Tudi prebarvali so ga v svetlo modro. Jože Kalan in Bogomir Šuštar sta pokazala izjemno junaštvo. Njuna gazela ju je varno ponesla domov. Na frekvenci 122,20 Mhz, to je dogovorjeni tajni frekvenci med piloti gazel, ki so pripravljali pobeg, pa se ni oglasil nihče razen minulo sredo, pri rekonstrukciji prebega, ko so pogovori med gazelo SL-HAA in spremljevalnim helikopterjem z novinarji potekali na tej frekvenci, predvsem zaradi obujanja spominov. HINKO HUMAR i= zavarovalnica triglavdd poslovna enota Novo mesto Zagrebška 2, 68000 Novo mesto i— ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — ima med slovenskimi zavaroval-nicami najbolj razvejano poslovno mrežo. Ip= ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — je v letu 1991 navzlic rojevanju novih zavarovalnic še povečala svoj tržni delež v slovenski zavarovalniški pogači. ip: ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — po vzoru najboljših zavarovalniških kih ponudb v deželah Zahodne Evrope nenehno oblikuje nove vrste zavarovanj. |= ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — po številu sklenjenih zavarovalnih polic presega vse ostale zavarovalnice, kar le povečuje in utrjuje varnost njenih zavarovancev. ZA VAROVALNICA TRIGLA V-KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST 3 : • •••••< GRANIT - MARMOR GLAVNI TRG 25 TEL. 0608/81-669 SEVNICA — OBDELAVA, MONTAŽA IN TRGOVINA Z MARMORJI IN GRANITI — IZVAJANJE KAMNOSEŠKIH DEL V GRADBENIŠTVU — IZDELAVA STOPNIC, POLIC, MIZ, KUHINJSKIH IN GOSTINSKIH DELOVNIH PULTOV — IZBIRA 60 RAZLIČNIH VRST GRANITA IN MARMORJA SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO [j^OEi] 0^0 01153 # keramika dd NOVO MESTO d.d. VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • polnomontažne peči • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji INFORMACIJE PIONIR — KERAMIKA Novo mesto, d.d. Slakova 5 tel.: 068/21-201,26-016, 26-015 fax: 068/24-298 (teli ŠVIZIJS! KI Sl PORE ^ ID % '■ ■— =J ČETRTEK, 22. X. SLOVENIJA 1 9.55 - 12.15 in 14.20 - 0.35 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 PROGRAM ZA OTROKE: JAKEC IN ČAROBNA LUČKA OČE JAVOR NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU 10.55 ŠOLSKA TV:' ANALITIČNA MEHANIKA (3/52) ANGLEŠČINA: FOLLOW ME, 58. lekcija MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE (3/20) 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 14.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj. (3/9) ZIV ŽAV 18.35 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 BOBENČEK, glasbena odaja 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA 23.10 DRAGI JOHN, amer. naniz., 27. epizoda 23.35 NAJVEČJI POTRES V L. A., amer. nadalj. (4/4) 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Video lestvica - 19.30 Dnevnik KP - 16 črk (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (21. epizoda nemške naniz.) - 21.00 Zelena ura - 22.00 Umetniški večen Janez Bernik • 0.00 Video strani PETEK, 23. X. SLOVENIJA 1 9.35 - 12.15 in 13.50 - 2.25 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE: MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (4/10) ZVERINICE IZ REZIJE, (11/13) 10.50 ZELENA URA, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI 14.15 NAPOVEDNIK 14.20 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: EVROPA 2000, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (9/12) 21.25 OČI KRITIKE 2125 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: 22.25 BAGDAD CAFE, amer. naniz. (2/15) 23.20 RIMLJANKA, italij. nadalj., (1/3) 0.45 GRIZLI, amer. film 2.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 16 črk (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (22. epizoda) - 21.00 Intervju: Dr. Janez Drnovšek - 21.50 Studio City - 23.20 Koncert Bergenske filharmonije - 0.00 Vide strani SOBOTA, 24. X. SLOVENIJA 1 6.50 - 12.15 in 12.50 - 2.55 TELETEKST 7.05 VIDEO STRANI 7.15 IZBOR 7.15 RADOVEDNI TAČEK 7.35 LONČEK, KUHAJ! 8.45 OSCAR JUNIOR (3/11) 7.55 MODRO POLETJE, 33. in 34. del 9.05 KLUB KLOBUK 11.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 13.05 NAPOVEDNIK 13.10 INTERVJU: DR. JANEZ DRNOVŠEK, ponovitev 14.00 TEDNIK, ponovitev 14.50 ZAPISANI VETRU, amer. film (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 BRAZILSKA TRILOGIJA, ponovitev angl. dok. serije (2/3) 18.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (7/22) 18.55 RISANKA 19.05 NAPOVEDNIK 19.12 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK MARIBOR 92 21.45 ZASEBNA VOJNA LUCINDE SMITH, avstral. nadalj. (3/4) 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK, razglasitev rezultatov 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: SLOVENIJA 2 13.50 Video strani -14.00 Tok, tok (ponovitev) - 15.55 Sova (ponovitev) - 17.45 Poglej in zadeni -18.30 Domači ansambli: Krkin pozdrav z Dolenjske prinašajo Fantje z vseh vetrov -19.00 Nagrada (švedska zabavna oddaja) -19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Chopin s Pogoreličem - 20.30 Lov na Stegneija (angl. film) - 22.10 Tračarije v živo - 23.10 Ob 30-letmci delovanja Boba Dy!ana (posnetek iz New Yorka) - 2.10 Video strani NEDELJA, 25. X. SLOVENIJA 1 8.35 - 13.30 in 15.10 - 0.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE: ŽIV ŽAV, ponovitev EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj. (3/9) 10.20 NAŠA PESEM 92 11.00 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponovitev 1. oddaje 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 DOMAČI ANSAMBLI KRKIN POZDRAV Z DOLENJSKEGA PRINAŠAJO FANTJE Z VSEH VETROV, ponovitev 13.05 BEGUNCI, TU Z NAMI 15.35 NAPOVEDNIK 15.40 Maksim Gorki: ŽIVUENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (4/14) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VIHARNI VRH, angl. film 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 JESENSKI 3X3 21.35 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (2/13) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.55 SOVA: SLOVENIJA 2 Opomba: 16.00 F-l, posnetek iz Suzuke 12.35 Video strani - 12.45 Sova (ponovitev) -14.25 Napovednik - 14.30 Športna nedelja -19.30 Dnevnik - 20.00 Videogodba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.33 Brazilska trilogija: Borba za ohranitev gozdov (angl. dok. serija, 3/3) - 21.25 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 3/7) - 22.20 Mali koncert - 2130 Športni pregled - 23.00 Video strani PONEDELJEK, 26. X. SLOVENIJA 1 8.45 - 1115 in 15.20 - 1.05 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE: 10.10 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (9/12) 11.00 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: RADOVEDNI TAČEK BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (8. del nadalj.) JAKEC IN ČAROBNA LUČKA OSCAR JUNIOR, češka naniz. (4/11) 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (8/27) i RISANK/ 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 DOSJE 21.20 Juš Kozak: MARKI GROLL, izvirna TV igra 2X15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22 45 SOVA- BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (7/12) VEČERNA ZARJA, španska nad. (1/6) AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (8/13) 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.45 Video strani - 14.55 Oči kritike (ponovitev) - 15.45 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) -18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika -19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 23/35) - 21.00 Gospodarska oddaja: R&R - 21.30 Sedma steza - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Pet pištol za zahod (amer. film) -23.55 Film - 0.25 Video strani TOREK, 27. X. SLOVENIJA 1 8.35 - 12.15'in 14.20 - 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE: ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.55 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 3. oddaje 15.35 PET PIŠTOL ZA ZAHOD, ponovitev amer. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ! PRVI USPEHI DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (5/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (3/8) 18.40 ALPE - DONAVA - JADRAN 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.40 SKUPNA DEŽELA, amer. nadalj. (4/4) 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.05 SPREHODI PO STARI UUBUANI (3/9) 23.35 SOVA: HAGGRAD II., amer. naniz. (1/7) VEČERNA ZARJA, španska nad. (2/6) J.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Video strani - 14.30 Dosje (ponovitev) - 15.10 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 V službj rock n rolla - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 24/35) - 21.00 Glasba, shovv in cirkus; Neverjetne zgodbe (6. del) - 22.00 Omizje - 0.00 Svet poroča (ponovitev) - 0.40 Video strani SREDA, 28. X. SLOVENIJA 1 9.35 - 12.15 in 14.20 - 0.20 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 8. del nadalj. PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 3. oddaje 11.00 SKUPNA DEŽELA, ponovitev amer. nadalj. (4/4) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MARIBOR: BORŠTNIKOVO SREČANJE 21.40 ŽARIŠČE 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: RADIO FM, amer. naniz. (5/13) VEČERNA ZARJA, amer. nad. (3/6) 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.40 Video strani - 15.50 Osmi dan (ponovitev) - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda - 23.30 Reportaža o gostovanju mariborske Opere v Kijevu - 22.25 Kneginja čardaša - 0.05 Video strani rover Group ClcJfiCltik PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68257 DOBOVA, SELSKA 21, tel/fax: 0608/64-625 ALEKO 1,6 cat. 9.000 DEM OPEL CORSA 1,0 16.700 DEM OPEL CORSA 1,2 cat. 18.300 DEM OPEL ASTRA 1,4-5 vrat 24.900 DEM OPEL KADETT DAEVVO od 20.500 DEM Nudimo možnost ugodnega bančnega posojila na 4 leta ali leasing. Posebno ugodno: za podjetja in privatnike nakup dostavnih in kombi vozil po ugodnih cenah! Na pobudo številnih državljank in državljanov sporočamo, da lahko vsi, ki želite, tudi finančno podprete kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Denarne prispevke lahko Tiakažete na tekoči račun Pooblaščenega organizatorja volilne aktivnosti: 50100-620-133-05-1017152-1400002 pri Ljubljanski banki Obljubimo, da bomo z denarjem ravnali varčno; podatki o tem bodo po volitvah na voljo darovalcem. Na željo gospoda Milana Kučana bo morebitni preostanek sredstev uporabljen za humanitarne namene. : ŽREBANJE GLAVNIH NAGRAD 17. OKTOBRA 1992 NA GLAVNEM TRGU V NOVEM MESTU OB 15. URI Nagrade lahko prevzamete v komercialnem sektorju DOLENJKE, Glavni trg 23, Novo mesto GLAVNA NAGRADA »RENAULT - 5« IZŽREBANA ŠTEVILKA 19535 # SPONZORJI PRI GLAVNI NAGRADI: i ifi) dolenjka novo mesto : : : i”f'| FKTRI^N?NAMT7Nl’icAI Klil ATDR IZŽREBANA ŠTEVILKA 69361 IZŽREBANA ŠTEVILKA 97701 IZŽREBANA ŠTEVILKA 85191 IZŽREBANA ŠTEVILKA 78383 - ABC - POMURKA LJUBLJANA - ASTRA LJUBLJANA - HOJA LJUBLJANA - MERKUR KRANJ - RENAULT REVOZ NOVO MESTO - TEKSTIL COMMERCE LJUBLJANA AVTOTEHNA LJUBLJANA 1. ELEKTRIČNI NAMIZNI KALKULATOR »CANON« DOLENJKA NOVO MESTO 1. BARVNI TELEVIZOR ERA VELENJE 1. PRALNI STROJ KRKA - KOZMETIKA NOVO MESTO 1. VEUKA NAGRADA KOZMETIKE KRKA - HOTEL GRAD OTOČEC 1, VVEEKEND PAKET ZA 2 OSEBI V »GARNI HOTELU« NA OTOČCU N0V0TEHNA NOVO MESTO 1. HLADILNIK NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC 1. SEDEŽNA GARNITURA »BARBARA« RADENSKA RADENCI 1.7 DNI BIVANJA V HOTELU »RADIN« V RADENCIH ZA 1 OSEBO SVEA ZAGORJE I. KUHINJA »ŠTOR B« VINO BREŽICE 1. PIKNIK NA BIZELJSKEM 2. PIKNIK NA BIZELJSKEM 3. PIKNIK NA BIZELJSKEM 4. PIKNIK NA BIZELJSKEM 5. PIKNIK NA BIZELJSKEM 6. PIKNIK NA BIZELJSKEM 7. PIKNIK NA BIZELJSKEM 8. PIKNIK NA BIZELJSKEM 9. PIKNIK NA BIZELJSKEM 10. PIKNIK NA BIZELJSKEM II. PIKNIK NA BIZELJSKEM 12. PIKNIK NA BIZEUSKEM 13. PIKNIK NA BIZEUSKEM 14. PIKNIK NA BIZEUSKEM 15. PIKNIK NA BIZEUSKEM 16. PIKNIK NA BIZEUSKEM 17. PIKNIK NA BIZEUSKEM 18. PIKNIK NA BIZEUSKEM 19. PIKNIK NA BIZEUSKEM 20. PIKNIK NA BIZEUSKEM IZŽREBANA ŠTEVILKA 96723 IZŽREBANA ŠTEVILKA 1031 IZŽREBANA ŠTEVILKA 32877 IZŽREBANA ŠTEVILKA 15145 IZŽREBANA ŠTEVILKA 34038 IZŽREBANA ŠTEVILKA 31153 IZŽREBANA ŠTEVILKA 1603 IZŽREBANA ŠTEVILKA 31032 IZŽREBANA ŠTEVILKA 86283 IZŽREBANA ŠTEVILKA 30335 IZŽREBANA ŠTEVILKA 32853 IZŽREBANA ŠTEVILKA 67589 IZŽREBANA ŠTEVILKA 32738 IZŽREBANA ŠTEVILKA 76027 IZŽREBANA ŠTEVILKA 76674 IZŽREBANA ŠTEVILKA 12517 IZŽREBANA ŠTEVILKA 76889 IZŽREBANA ŠTEVILKA 466 IZŽREBANA ŠTEVILKA 27335 IZŽREBANA ŠTEVILKA 97593 IZŽREBANA ŠTEVILKA 96467 IZŽREBANA ŠTEVILKA 2336 IZŽREBANA ŠTEVILKA 6301 IZŽREBANA ŠTEVILKA 45320 IZŽREBANA ŠTEVILKA 18552 DOBITKI ŽREBANJA NAGRADNE IGRE »DOLENJKA - 40 LET« ŽREBANJE DNE 17. OKTOBRA 1992 DOPOLDAN V PROSTORIH PODJETJA »DOLENJKA« ALPINA ŽIRI 1. ČEVLJI 2. ČEVLJI 3. ČEVLJI AVTOTEHNA LJUBLJANA 1. ŽEPNI KALKULATOR 2. ŽEPNI KALKULATOR 3. ŽEPNI KALKULATOR BREST CERKNICA 1. SET ZA VIDEO KASETE 2. SET ZA VIDEO KASETE 3. SET ZA VIDEO KASETE 4. SET ZA VIDEO KASETE 5. SET ZA VIDEO KASETE CEMENTARNA TRBOVLJE I. CEMENTI TONA DANA MIRNA 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 6. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 7. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 8. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 9. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 10. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT II. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 12. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 13. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT DOLENJSKE PEKARNE NOVO MESTO 1. VREDNOSTNI BON 2. TRONADSTROPNA TORTA EMONA - MESNA INDUSTRIJA ZALOG 1 PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 4 PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 30574 1 DOBITEK 69126 1 DOBITEK 14546 1 DOBITEK 97374 1 DOBITEK 97561 1 DOBITEK 69070 1 DOBITEK 3455 1 DOBITEK 34179 1 DOBITEK 97315 1 DOBITEK 69182 1 DOBITEK 18849 1 DOBITEK 30550 1 DOBITEK 94655 1 DOBITEK 94689 1 DOBITEK 69743 1 DOBITEK 77814 1 DOBITEK 24846 1 DOBITEK 69931 1 DOBITEK 71873 1 DOBITEK 38182 1 DOBITEK 17643 1 DOBITEK 40850 1 DOBITEK 69017 1 DOBITEK 79207 1 DOBITEK 96242 1 DOBITEK 78426 1 DOBITEK 28999 1 DOBITEK 27046 1 DOBITEK 54351 1 DOBITEK 29696 1 DOBITEK 6408 1 DOBITEK 69833 EMONA - PREHRANA LJUBLJANA 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 3.500,00 SIT 1 DOBITEK 78231 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 3.500,00 SIT 1 DOBITEK 90574 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 3.500,00 SIT 1 DOBITEK 97452 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 3.500,00 SIT 1 DOBITEK 18091 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 3.500,00 SIT 1 DOBITEK 24663 6. BON V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 1 DOBITEK 63776 FRUCTAL AJDOVŠČINA 1. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 92406 2. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 80145 3. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 85684 4. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 45795 5. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 32077 6. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 76335 7. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 19488 8. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 73629 9. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 30681 10. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 74884 GARANT POLZELA 1. POSTELJA Z NOČNO OMARICO 1 DOBITEK 18505 HENKEL-ZLATOROG MARIBOR 1. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 38829 2. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 47222 3. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 62996 4. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 99088 5. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 47273 6. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 24763 7. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 14628 8. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 12037 9. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 2992 10. PROIZVODI ZLATOROG 1 DOBITEK 73665 HOTEL SLON LJUBLJANA 1. VIKEND PAKET (PRENOČIŠČE Z ZAJTR- KOM ZA 2 OSEBI IN DNEVNO BIVANJE V DVOPOSTELJNI SOBI 1 DOBITEK 3275 2. DNEVNO BIVANJE S KOSILOM V RESTAVRACIJI »ATRIJ« 1 DOBITEK 78419 3. DNEVNO BIVANJE S KOSILOM V RESTAVRACIJI »ATRIJ« 1 DOBITEK 96753 IGM ZAGORJE 11. APNO V VREČAH 30 VREČ 1 DOBITEK 24656 JUTRANJKA SEVNICA 1. ŽENSKO KRILO 1 DOBITEK 97087 2. ŽENSKA BLUZA 1 DOBITEK 24851 3. ŽENSKA BLUZA 1 DOBITEK 97398 4. MAJICA 1 DOBITEK 99447 5. MAJICA 1 DOBITEK 85085 KRIŽEVSKE OPEKARNE KRIŽEVCI 1. MODELARNI BLOK 500 KOM 1 DOBITEK 67668 KRKA - KOZMETIKA NOVO MESTO 1. PAKET KOZMETIKE 1 DOBITEK 69007 2. PAKET KOZMETIKE 1 DOBITEK 77131 3. PAKET KOZMETIKE 1 DOBITEK 81009 4. PAKET KOZMETIKE 1 DOBITEK 11231 KRKA - HOTEL GRAD OTOČEC 1. KOSILO ZA 2 OSEBI w 1 DOBITEK 26869 2. GOSTINSKE STORITVE ZA 2.000,00 SIT 1 DOBITEK 47115 3. GOSTINSKE STORITVE ZA 1.000,00 SIT 1 DOBITEK 98915 KK PTUJ - VINARSTVO 1. KARTON PIJAČ (12 STEKLENIC) 1 DOBITEK 6280 2. KARTON PIJAČ (12 STEKLENIC) 1 DOBITEK 74189 3. KARTON PIJAČ (12 STEKLENIC) 1 DOBITEK 97271 4. KARTON PIJAČ (12 STEKLENIC) 1 DOBITEK 45327 5. KARTON PIJAČ (12 STEKLENIC) 1 DOBITEK 77387 KOLINSKA LJUBLJANA 1. DVODNEVNI POLNI PENZION ZA DVE OSEBI V VILI »MOJ MIR« NA BLEDU 1 DOBITEK 45903 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 3864 KRAŠCOMERCE LJUBLJANA 1. PROIZVODI KRAŠ V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 69914 2. PROIZVODI KRAŠ V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 72178 3. PROIZVODI KRAŠ V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 15168 4. PROIZVODI KRAŠ V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 30649 5. PROIZVODI KRAŠ V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 30415 LIPA AJDOVŠČINA 1. MIZA S 4 STOLI 1 DOBITEK 32711 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA LJUBLJANA 1. SADJE V VREDNOSTI 2.000,00 SIT 1 DOBITEK 15010 MERCATOR - EMBA LJUBLJANA 1. KAVA 6 KG 1 DOBITEK 76321 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 2.000,00 SIT 1 DOBITEK 12006 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 2.000,00 SIT 1 DOBITEK 85291 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 2.000,00 SIT 1 DOBITEK 79434 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 2.000,00 SIT 1 DOBITEK 11961 MERCATOR - ETA KAMNIK 1. PROIZVODI V VREDNOST115.000,00 SIT 1 DOBITEK 86749 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 1818 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 1 DOBITEK 47009 MERCATOR - KGP KOČEVJE 1. PRAŠIČ CCA 100 KG 1 DOBITEK 30680 MERCATOR - LJUBLJANSKE MLEKARNE 1. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 9131 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 6275 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 28581 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 88022 5. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 47114 6. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 1 DOBITEK 88099 7. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 67055 8. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 1 DOBITEK 159 9. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 10. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT MERCATOR - OLJARICA KRANJ 1. KARTON OLJA »FRIVITA« (16 PLASTENK 1/1) 2. KARTON OLJA »CEKIN« SPECIAL (16 PLASTENK) 3. KARTON OLJA »CEKIN« (16 PLASTENK) 4. KARTON OLJA »KONZUM« (16 PLASTENK) 5. OLJE »CEKIN« 2 KARTONA (2x12 PLASTENKI 6. ROČKA OLJA »CEKIN« 25 LIT. 7. MEHČALEC »AMILO« 2 KARTONA (2x12 KOM) 8. TEKOČI DETERGENT »MIL« 2 KARTONA (2x12) MIZAR MIZARSTVO LJUTOMER 1. HI-FI OMARICA MURALES LJUTOMER 1. OKROGLA MIZA OKUS RADLJE 1. VETROVKA 2. TRENIRKA 3. TRENIRKA 4. TRENIRKA PODRAVKA KOPRIVNICA 1. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT PERUTNINA PTUJ 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 6. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 7. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 8. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 9. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 10. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT PIVOVARNA UNION LJUBLJANA 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 6. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 7. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 8. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 9. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 10. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 11. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 12. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 13. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 14. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 15. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 16. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 17. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 18. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 19. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 20. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 21. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 22. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 23. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 24. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 25. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT PRESAD GABROVKA 1. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT STOL KAMNIK 1. STOL »REX« (2 KOM) 2 MIZICA »REX« (1 KOM) TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE 1. HI-FI OMARICA 2. KLUBSKA MIZICA TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE 1. PISALNA MIZICA 1. PISANA MIZICA 2. PISARNIŠKA OMARA TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT TOSAMA DOMŽALE 1. PROIZVODI V VREDNOST110.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 10.000,00 SIT VINO BREŽICE 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 4.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 4.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 4.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 4.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 4.000,00 SIT ŽITO LJUBLJANA 1. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 2. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 3. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 4. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 5. PROIZVODI V VREDNOSTI 5.000,00 SIT 1 DOBITEK 11138 1 DOBITEK 6102 1 DOBITEK 81766 1 DOBITEK 26630 1 DOBITEK 63754 1 DOBITEK 14801 1 DOBITEK 22252 1 DOBITEK 63936 1 DOBITEK 32568 1 DOBITEK 45471 1 DOBITEK 8912 1 DOBITEK 19049 1 DOBITEK 6958 1 DOBITEK 92339 1 DOBITEK 81597 1 DOBITEK 96976 1 DOBITEK 6729 1 DOBITEK 32518 1 DOBITEK 69807 1 DOBITEK 3214 1 DOBITEK 22589 1 DOBITEK 6619 1 DOBITEK 81469 1 DOBITEK 2168 1 DOBITEK 27600 1 DOBITEK 80065 1 DOBITEK 2868 1 DOBITEK 11885 1 DOBITEK 18572 1 DOBITEK 74109 1 DOBITEK 1149 1 DOBITEK 92180 1 DOBITEK 42462 1 DOBITEK 47683 1 DOBITEK 85082 1 DOBITEK 71461 1 DOBITEK 18262 1 DOBITEK 27097 1 DOBITEK 11899 1 DOBITEK 25465 1 DOBITEK 7145 1 DOBITEK 17073 1 DOBITEK 3200 1 DOBITEK 29827 1 DOBITEK 19375 1 DOBITEK 63260 1 DOBITEK 54400 1 DOBITEK 27252 1 DOBITEK 3763 1 DOBITEK 7114 1 DOBITEK 28910 1 DOBITEK 15167 1 DOBITEK 67981 1 DOBITEK 79322 1 DOBITEK 42590 1 DOBITEK 90050 1 DOBITEK 67075 1 DOBITEK 67487 1 DOBITEK 72037 1 DOBITEK 19422 1 DOBITEK 136 1 DOBITEK 92403 1 DOBITEK 76114 1 DOBITEK 45007 1 DOBITEK 63505 1 DOBITEK 31222 1 DOBITEK 17776 1 DOBITEK 81906 1 DOBITEK 40774 1 DOBITEK 96025 1 DOBITEK 13928 1 DOBITEK 30397 1 DOBITEK 18663 1 DOBITEK 6493 1 DOBITEK 6988 1 DOBITEK 12045 1 DOBITEK 15070 1 DOBITEK 24210 1 DOBITEK 99448 1 DOBITEK 67750 1 DOBITEK 27517 1 DOBITEK 17764 1 DOBITEK 9130 1 DOBITEK 94150 : : J • : : • : : • : : i : ! : : 3S1 vam do 5. novembra v svoji industrijski prodajalni v Adamičevi 2 v Novem mestu, tel. (068) 22-802 in 28-135, nudi ugoden nakup sedežnih garnitur in vzmetnic po tovarniških cenah, potem pa DOLENJSKI UST vas vabi na otvoritev novega salona pohištva Kranjc na Košenicah v Novem mestu, kjer boste še naprej kupovali naše izdelke pod ugodnimi pogoji. V novem salonu vam bomo poleg našega programa nudili še: zavese modnih barv in najnovejših modelov, karnise, ostalo notranjo dekoracijo in svetovanje po naročilu podjetja VOAL, d.o.o., Novo mesto. Dolenjci, Belokranjci, Posavci... HOM • GARANCIJA TRI LETA ALI STO TISOČ PREVOŽENIH KILOMETROV • GARANCIJA NA BARVO TRI LETA ŠIROKA MREŽA POOBLAŠČENIH SERVISOV PRI NAS IN PO VSEJ EVROPI • CENTRALNO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV JE V EVROPI, ZATO SO VEDNO VSI DELI NA RAZPOLAGO PO KONKURENČNIH CENAH ^llllllllimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlUniNnillllllllMIIIIIIItHIIIHIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIllllllllllll|mlllll!|ll|IIIII,11,lll = Morln Tel.: (061)40 787 shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesneteže. Popit ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Cang - Slang, čaj s tradicijo več kot 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Čaj Čang • Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 40 787, Čang - Šlang prodaja na 'slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana = ur .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii*ii*"'i**ii||i|*i"*'*i"*i*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllll"lllll"lllllllllll_ • ODSLEJ PRODAJA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI O NISSAN PRVI MED JAPONCI V EVROPI GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD »GOZDARSTVO« NOVO MESTO TOZD »GOZDARSTVO« PODTURN PO UGODNI CENI PRODAJAMO: — štiriletne sadike smreke,primerne za oblikovanje živih ograj in sadnjo v gozdu — štiriletne sadike smreke, primerne za sadnjo v gozdu — sadike zelenega bora primerne za sadnjo v gozdu — sadike macesna in duglazije, primerne za hortikulturno ureditev in sadnjo v gozdu INFORMACIJE IN NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFON 21-125 in 65-690 od 7.00 — 14.00. SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE GEODETSKA UPRAVA Objavlja prosta dela in naloge GEOMETRA Pogoji: — višješolska izobrazba (geodetske smeri) — dve leti delovnih izkušenj — znanje uporabe računalnika — vozniški izpit B kategorije — 3-mesečno poskusno delo — strokovni izpit — preizkus znanja ZU P in drugih predpisov o upravnem postopku. Pisne prijave z zahtevanimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Trebnje, Geodetska uprava, 68210 Trebnje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. O VELEMA trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto C. komandanta Staneta 10 tel. (068) 24-780, 24-781 Grosisti, trgovine, butiki — POZOR! Na zalogi imamo večje količine tekstilnih izdelkov iz LASTNE PROIZVODNJE in iz uvoza: • dolge spodnje hlače • otroške, ženske in moške pižame • sobne copate • bunde • flanela srajce • prevleke za vzglavnike • otroške dokolenke • otroške, ženske in moške trenirke • mečkanine za odrasle POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO Cesta krških žrtev 15, Krško Telefon, fax: 0608-31-152 VPISUJE V: 1 Program USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODJO specializacija, pogoj: končana srednja šola — Prijave: 10. novembra 2 SREDNJO ŠOLO ZA VZGOJITELJICE — za varuhinje Pogoj: šola za varuhinje, nedokončana pedag. šola — Prijave: 22. oktobra 3 VIŠJO VZGOJITELJSKO ŠOLO — Prijave: do decembra 4 tečaj za PROMET Z ODPRTIM VINOM IN VINSKIM MOŠTOM — Prijave: do novembra 1992 GDTANiN JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81-349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Plačilo je dobro in zagotovljeno! Svet Centra za socialno delo Trebnje, Kidričeva ulica 2, Trebnje razpisuje delovno mesto direktorja Centra za socialno delo Trebnje za štiri leta Kandidat mora poleg splošnih pogojev po Zakonu o zavodih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je državljan Republike Slovenije — da ima višješolsko izobrazbo in specializacijo družboslovne usmeritve in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih nalogah ali visokošolsko izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih ali enakih nalogah — da ima opravljen strokovni izpit za delo v socialnem skrbstvu — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti — da predstavi vizijo prihodnjega razvoja Centra Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Center za socialno delo Trebnje, Kidričeva ulica 2, Trebnje, s pripisom »za razpis direktorja«. Center za socialno delo Trebnje Republika Slovenija OBČINA BREŽICE SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Na podlagi 11. in 103. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91 -I), Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 38/92) ter pogojev javnega razpisa z dne 27.8.1992 je Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Brežice določil listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem: Zap. Priimek in ime št. Naslov Štev. Doseženo druž. štev. članov točk 1. PAVLOVIČ DRAGO 2. VOVK BOJAN 3. MAK ERIKA , 4. TOKALlC ANDA 5. ŠEBREK MIROSLAV 6. BUKOVINSKI OLGA 7. MARKOVIČ SRETENKA 8. ŽMAVC IVAN 9. KLEMENČIČ VIKTOR 10. KRULlC ROMANA 11. TOMŠE SONJA 12. PETRIČ ANTON 13. DEBOGOVIČ SONJA 14. KAPRALJEVlC PETAR 15. PREDANIČ ROMANA 16. UREKJOŽE 17. FUNDAK JOVANKA 18. BALAGlCASIM 19. POKUPEC SERGEJA 20. PERClC IRMA 21. FILIPClC MARINKA 22. KOSTEVC JELENA Sela 27, Dobova 4 470 Kidričeva 1, Brežice 4 410 Župelevec 2, Kapele 1 340 Prešernova 11, Brežice 5 330 Poljanškova 9, Brežice 4 330 Kidričeva 34, Brežice 3 325 Cesta bratov Milavcev 12, Brežice 4 305 Mostec 4, Dobova 3 300 Prežihova 12, Brežice 2 290 Krška vas 67, Krška vas 2 285 Cesta bratov Milavcev 15, Brežice 3 280 Dvorce 11, Brežice 3 280 Škvarčeva 9, Brežice 3 275 Ul. 21. maja 9, Brežice 3 265 Loče 3a, Dobova 2 265 Mihalovec 51, Dobova 3 250 Trg OF 3, Brežice 2 250 Cesta bratov Gerjovič 49, Dobova 4 240 Vinarska 26, Bizeljsko 2 230 Tomšičeva 8, Brežice 3 185 Trebež 10, Artiče 2 160 Prešernova 15 a, Brežice 3 60 PRAVNI POUK: Zoper svojo uvrstitev na listo ima udeleženec razpisa pravico do ugovora na Izvršni svet SO Brežice v roku 15 dni po objavi liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica ALBINA TURK iz Podhoste 25 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, posebna zahvala pa sosedom za nesebično pomoč. Hvala za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Kokalju in sestri Jelki ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil v 57. letu naš dragi mož, ata, stari ata in tast Jožef-Emilijan rp V • Trsmar iz Goriške Gore Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjene vence in cvetje ter pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, delavcem Revoza — obrata VI. ter sodelavcem Tehnoservisa in delavcem ATB obrata iz Tovarne zdravil Krka, Ivanki Krnc za poslovilne besede, jgospodu za lepo opravljen obred ter družini Luzar iz Škocjana. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Fani, sinova Jože z družino in Darko, hčerka Danica z družino ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil ANTON PETEH z Bednja Iskrena zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno pa govornikoma, pevkam in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Tone in Mirko z družinama, sestra Katica ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST M-Kmetijska zadruga Trebnje obvešča vse svoje elane, da bo OBČNI ZBOR v nedeljo, 25. oktobra 1992, ob 8.30 uri v osnovni šoli Trebnje. Vljudno vabljeni! Upravni odbor KUPON gorenjei :o)(q IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA DOLGOROČNO SODELOVANJE NA PODROČJU PRODAJE V NOVEM MESTU, RIBNICI NA DOLENJSKEM, METLIKI IN ČRNOMLJU. če razpolagate s poslovnim prostorom 50 m2 in več in ste zainteresirani za prodajo prodajnega asortimana Gorenje, prosimo, da svojo ponudbo pošljete do 15. 11. 92 na naslov: GORENJE MALOPRODAJA RAZVOJ IN POSPEŠEVANJE PRODAJE PARTIZANSKA 12 63320 VELENJE Ponudba naj vsebuje naslednje podatke: naslov, telefon, velikost lokala, velikost skladiščnega prostora, opis lokacije prostora (center, okolica). GSlOLsJD^UISi] VSE NA ENEM MESTU — Servisiranje tovornih vozil in gradbene mehanizacije, vključno s pranjem in ličenjem vozil, — vulkanizerstvo, — izdelovanje kovinskih konstrukcij in gradbene galanterije, — opravljanje preventivnih tehničnih pregledov, — kontrola in popravila tahografov, — trgovina z vozili iz programa IVECO, rezervnimi deli, tehničnim materialom (črno in barvno metalurgijo) Če želite hitro in kvalitetno opravljene storitve,je PIONIR MKO d.d., Kettejev drevored 37, tel. (068) 24-826, trgovina (068) 26-00, fax (068) 28-179, pravi naslov za Vas. Prepričani smo, da boste odslej redni koristnik naših uslug tudi Vi. tedenski koledar Četrtek, 22. oktobra - Zorislav Petek, 23. oktobra - Severin Sobota, 24. oktobra - Rafael Nedelja, 25. oktobra - Darinka Ponedeljek, 26. oktobra - Lucijan Torek, 27. oktobra - Rastko Sreda, 28. oktobra - Tadej LUNINE MENE 25. oktobra ob 21.34 - mlaj kino BREŽICE: Od 22. do 24.10. (ob 20. uri) ameriška komedija Manekenka. 24.10. (ob 18. uri) in 25.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Prava vojna. ČRNOMELJ: 22. in 25.10. (ob 20. uri) ameriška kriminalna komedija Razjarjeni Harlen. 23.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Ljubezenski stroj. KRŠKO: 23.10. (ob 20. uri) in 25.10. (ob 18. uri) ameriška kriminalka Roka, ki ziblje zibko. 27.10. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Popolni preklic. METLIKA: 23.10. (ob 20. uri) ameriška kriminalna komedija Razjarjeni Harlen. 25.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Ljubezenski stroj. NOVO MESTO: Od 22. do 25.10. (ob 16.30) ameriška risanka Peter Pan. 22.10. (ob 18. uri) ameriška drama Moj Idaho. 22.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Kurba. Od 23. do 26. ter od 28. do 31.10. ameriški fantastični akcijski film Batman se vrača. kmetijski stroji SAME 35 s kabino, pogon na vsa 4 kolesa, in kravo, brejo 8 mesecev, prodam. Ivan Krašovic, Dolenje Kamenje 5, Dobrnič. 4429 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Pionir 17 ugodno prodam. ® (0608)82-588. 4469 kupim TRIMO TREBNJE plošče kupim, ® (061)101-197. 4470 DVOREDNO SEJALNICO za koruzo in semenski krompir kupim. ® (068)20-592. 4488 Kupim enofazni elektromotor moči od 1,5 KW naprej in 2500 obr./min. ® 068/23-585. motoma vozila GOLF, letnik 12/82, prodam, ® (068)42-482, zvečer. 4421 Z 750, letnik 1985, registriran do 6/93, prodam. Cena po dogovoru. Martin Tomažin, Gmajna 36, Raka. 4423 Z 750, letnik 1982, prodam. ® 20-437. R5 CAMPUS, kovinsko sive barve, tonirana stekla, pet vrat, 16.000 km, letnik 3/91, prodam. ® 85-429, po 16. uri. 4424 JUGO AX, rdeč, letnik 1988,25.000 km, v dobrem stanju, prodam. ® 23-272. 126 P, letnik 1981, registriran do 9/93, ugodno prodam. Franc Brajer, Gor. Laknice 2, Mokronog. 4445 R 5 campus, letnik 1991, dodatno opremljen, prodam. ® 43-555 ali 42-442. 4447 Dolenjska banka d.d. M Novo mesto BANČNI AVTOMAT - Prijazno pri roki. Vedno! Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in s čeki praktično vselej pri roki. Priznajmo, včasih brez gotovine ne gre. Zato imetnikom tekočih računov mreža bančnih avtomatov Ljubljanske banke omogoča dvig manjših zneskov gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Bačni avtomati vam ne omogočajo le, da se izognete gneči na bančnih okencih, temveč da si zagotovite gotovino za izdatke izven poslovnega časa banke, če tega prej niste utegnili storiti. Bančni avtomat je samopostrežni stroj, ki omogoča opravljanje enostavnih bančnih opravil brez prisotnosti bančnega delavca. Trenutno omogoča le dvig gotovine, kasneje pa bo možno z njegovo pomočjo opraviti tudi druge enostavnejše bančne posle. Bančni avtomat deluje le z bančno kartico in tajno osebno številko, ki preprečuje možnost zlorabe, če bi bančno kartico izgubili. Skozi ves postopek vas bančni avtomat vodi sam, saj se na njegovem ekranu med postopkom sproti izvršujejo oziroma izpisujejo navodila. Tajno osebno številko za uporabo bančnega avtomata dobite v enoti banke, kjer imate odprt tekoči račun. Izdelana je na osnovi vašega zahtevka za poslovanje z bančnim avtomatom. Prejmete jo v zaprti kuverti in je poznana samo vam, kar zagotavlja varnost in tajnost poslovanja. Uporabnikom bančnih avtomatov je za sedaj na voljo mreža 76 bančnih avtomatov po celi Sloveniji. Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto omogoča občanom uporabo bančnega avtomata tudi v Novem mestu,in sicer v centru mesta na Glavnem trgu 13 in na sedežu banke na Kettejevem drevoredu 1, v kratkem pa bodo uporabnikom na voljo tudi bančni avtomati v Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Vljudno vas vabimo, da se oglasite v kateri koli enoti LB Dolenjske banke d.d. Novo mesto, kjer boste dobili vse informacije v zvezi z bančnim avtomatom, v vaši matični enoti pa boste lahko izstavili zahtevek za poslovanje z bančnim avtomatom in se pridružili mnogim občanom, za katere je bančni avtomat nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. /O ljubljanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telelax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^jravica, Ljubljana. ^ Prodam Z 128, letnik 87, cena 3600 DEM. m 068/23-585. OPEL MANTA GTE, »ainšpric«, ka-rambolirana, registrirana do 13.5.93, in traktor Fend, 18 KM, ugodno prodam. ® (0608)65-575. 4448 126 BIS, star dve leti, pravkar registriran, prodam. * 27-557, popoldan. 4449 126 P. letnik 1982, in WV 1300, letnik 1972, obnovljen, rdeč, široke gume, oba registrirana do 8/93, prodam. Šmarje 25 a, Šentjernej. 4450 GOLF D, 5/87, prodam. Cena po dogovoru. Informacije v četrtek in petek, od 15. ure dalje, na s (068)42-318. 4452 126 PGL, letnik 87, reg. do aprila 93. Cena 2900 DM. «• 068/24-953. BMW 524 TURBO DIESEL, 3/87, prodam ali menjam. S 20-577. 4457 FLORIDO 1.4, z dodatno opremo, letnik 1991, prodam, i (068)25-956. 4477 Z 128, letnik 1987, registriran eno leto, prodam. Fanika Dolar, Raka 104 a(novo naselje), Raka. 4478 Z 750 in dekliško obhajilsko oblekico številka 12 ugodno prodam. ® 27-135. 4483 Z 101, letnik 1982, registriran do 10/93, prodam in nudim varstvo za vašega otroka. ® 24-320. 4484 JUGO KORAL 55, 6/90, prodam. ® 86-223. 4491 R 4 GTL, letnik 1984, registrirana do 10/93, in štedilnik na trda goriva ALFA ter štedilnik ISKRA VENERA nerjaveč, prodam. ® 24-246. 4492 GOLF JXD, letnik 1987, prevoženih 64.000 km, prodam za 11.500 DEM. :s (0608)61-846. 4493 DIANO, letnik 1979, obnovljeno, registrirano do 10/93, ugodno prodam. K 26-108. 4494 Z 750, letnik 1980, registrirana marca, prodam. Prah, Jelše, Leskovec. 4498 R 5, letnik 1990,34.000 km, prodam za 11.800 DEM. ® (068)24-370. 4500 JUGO 45. letnik 1990/91, prodam. ® 24-887. 4502 LADO NIVO, staro 5 let, prodam. Anton Vovko, Ratež 48, Brusnice. 4506 najcenejši Castro! SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/ 21 952 obvestila ROLETE, žaluzije, lamelne zavese in roloje izdelujemo, montiramo, servisiramo v vseh barvah. Cene so konkurenčne. ® (061)441-323. 4443 IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, še posebno pa izvajanje z okolju prijaznim dekizolom, tekstilnim nanosom za notranjo dekoracijo. Karakteristike: toplotna in zvočna izolacija, ne-toksičnost dima, ekonomičnost. Color servis, Drejčetova pot 9, Novo mesto. ® 24-872. ' 4456 SNEGOBRANE za vse vrste opečne, betonske in salonitne kritine prodam, po potrebi tudi montiram. ® (0608)70-420. 4482 SADJARJI, VINOGRADNIKI, VRTIČKARJI! Nudimo kvalitetno in razkuženo mešanico konjskega in kokošjega gnoja, primernega za sajenje, dognojevanje in kompostiranje. Cena 2.000 SIT/-KUB. Informacije na t 22-864. 4490 ŽAGAM DRVA. ® 25-214. 4507 Bakrena pločevina za žlebove po 430 SIT/kg v kolutu ali v ploščah ter nerjaveča pločevina različnih debelin od 340 SIT do 370 SIT/kg na zalogi. Prevzem mogoč vsak dan od 7. ure do 1§. ure na naslovu DRAŠLER, Ljubljana, tel.: (061) 262-230. r NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu tel. (068j28-875 Sposojanje poročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! Rakovnik 68232 Šentrupert 068-47-178 Tisoč in en razlog je, da poskusite našo pizzo iz krušne peči! Z družino, v dvoje, sami — zadovoljni boste z nami. Pizze pečemo od četrtka do nedelje. Odprto: od 12. do 22. ure ob ponedeljkih zaprto TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651 fax: 068-45-652 Najceneje na Dolenjskem: — proizvodnja betona — prevozi in strojno vgrajevanje betona — talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO! Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3 razpisuje: delo bagra s pnevmatskim kladivom za razbijanje kamna na agromelioracijskem kompleksu Rad-na vas, na površini 80 ha. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na gornji naslov do 31. 10.1992. Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. AGRO d.o.o. C. kom. Staneta 3, Novo mesto vam nudi po ugodnih cenah: * motorne žage STIHL, ALPINA, TOMOS-HUSQVAR-NA * meče, verige, zobnike, svečke * cisterne za vino 100,200, 300 I * vrtno orodje gardena * jesenski česen * jesenski čebulček * vrtnice tel. (068)24-132 AVTOŠOLA Srobotnik vabi kandidate za vozniški izpit A in B kategorije na tečaj iz CPP, ki se bo pričel v ponedeljek, 26. oktobra, ob 16. uri v osnovni šoli Brusnice. Igralni avtomati, prodaja pikad, novih in rabljenih, izdelovanje igralnih avtomatov, jolly, card, 5x5, vse s Philips monitorji, cene ugodne. LAM-BO ELEKTRONIKA, Turnerjeva 22, Maribor, tel. (062) 211 -504 od poned. do petka, od 8. do 16. ure. KLOBUČARSTVO SEVŠEK Obrtna cona Leskovec sporoča vsem strankam, da imamo na zalogi razne vrste pokrival za odrasle in otroke ter veliko izbiro trenirk vseh vrst. Inf. (0608) 33-130 Prodajalce na terenu, za nov izdelek, ki ga potrebuje vsako gospodinjstvo, iščemo. Dober artikel, dober zaslužek. Pokličite po tel. (mobitel) — 0609 610-439, zvečer. LJUBITELJI - GOJITELJI PSOV POZOR! Hrana za pse Happy dog, Dr.Alder’s, mleko v prahu za mladiče, kaša za mladiče, hrana za tekmovalne pse. Posebno ugodno — briketi 20 kg po 2.850 SIT. Prodajalna SEJALEC C. kom. Staneta 3 tel. (068)24-132 PIN BIRO, d.o.o. Cesta brigad 18 Novo mesto redno zaposli monterja centralne kurjave. Inf. po tel. (068) 25-711 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO CX 5312 W (55 cm, raven ekran, teletekst, A V, stereo) 850 DEM CX 6813 W (70 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1295 DEM CX 5913 D (63 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1250 DEM Na zalogi imamo bogato ponudbo HI-FI stolpov, videorekorderjev, CD playerjev in kombiniranih mikrovalovnih pečic od 17 I do 34 I. Posebna ponudba: SAMSUNG MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE -kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000. Brežice Tel. I0608) 61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. t«' i (068) 25-986 prodam 40 M3 bukovih drv prodam. ® (0608)65-587. 4427 KRAVI SIMENTALKI in telico, težko 400 kg, prodam. Ena krava z drugim teličkom, ena drugič breja. ® (068)47-744. 4433 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. ® 28-943. 4434 GATER žago Piny key prodam za 20.000 DEM. Jože Ulčnik, Žagaj 32, Bistrica ob Sotli, A. (063)784-124. 4439 NERABLJENO etažno peč in šivalni stroj Ruža step prodam. ® 85-483. ETAŽNO peč Emo central 23, rabljeno eno sezono, prodam. Stane Košmrlj, Potov Vrh 10, Novo mesto. 4442 REPO za kisanje, zelje v glavah ter jedilni in semenski krompir prodam. Mavčiče pri Kranju, ® (064)401-214. PRODAM novo strešno okno. ® 068/25-000. NUJNO prodam nov šivalni stroj z garancijo. ® 32-069. 4446 SEMENSKI in jedilni krompir jerla, romana, kenebek in sante, pridelan iz lanskega uvoza, prodam. Cena ugodna. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64. RUŠENJE HIŠE oddam za ceno pridobljenega materiala (strešna opeka, navadna opeka itd). ® 21-145. 4454 SPALNICO ali samo petdelno omaro prodam. ® 21-145. 4455 3.000—VATNO termoakumulacijsko peč, plinsko peč Superser, žensko jakno nutrijo in ženski plašč ovca, št. 42, ugodno prodam. ® 23-500, popoldne. 4460 KIPERBUSCH. KALOREKS in plamen, rabljen eno leto, prodam. * 24-249. 4461 MIZO (150 x 75), smreka, dve klopi in stole, prodam. ® 43-618. 4463 10 m3 smrekovih suhih plohov in betonske stebričke za vinograd prodam. ® 48-575, zvečer. 4466 NEMŠKE prepeličatje serce, stare 3,5 meseca, prodam. ® 22-308. 4472 NOVO PEČ za etažno centralno, 14 KW, 1200 kalorij, 1TPP Ribnica, prodam. Brod 39, Novo mesto. 4473 ZAMRZOVALNO OMARO, staro leto in pol, maio rabljeno, prodam. ® 27-777. 4475 HRASTOVE SODE 600,250 in 150 1, rabljene samo eno sezono, ugodno prodam. ® (068)25-800. 4476 SKORAJ NOVO 200- litrsko zamrzovalno skrinjo, 75- litrsko zamrzovalno omaro in dve platišči z zimskimi gumami za Z 750, prodam. ® 24-846. 4480 ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko drage mame r hiši ni Ko solza koga bi rešila, hi našo mamo obudila. V 69. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta PEPCA SLUGA Trg 28, Mirna Peč Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni OSMRTNICA Po kratki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil naš upokojeni sodelavec ALOJZ KOBE cestni delovodja Od njega se bomo poslovili v četrtek, 22.10.1992, ob 15. uri našmihel-skem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 9. do 11. ure na njegovem domu, od 11. do 15. ure pa v mrliški vežici v Šmihelu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ČRNO-BELO KRAVO, dobro mlekarico, prodam. ® (0608)33-605. 4486 SEMENSKI KROMPIR dezire in sante, lanski uvoz, prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj, ® (064)312-056. 4489 KRAVO, črno- belo, brejo, prodam. Borut Bartelj, Dol. Kamenje 17, Novo mesto. 4497 300 LITRSKE sode prodam. Gostilna Drenik, Cikava, Novo mesto. 4504 razno EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti. ® (064)66-052. 4324 JESEN JE TU. Strokovno urejujemo vrtove in grobove na Dolenjskem. K (068)24-433. 4348 PO KONKURENČNIH CENAH izdelujem peči in bojleije za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ® (063)39-878. 4404 STAREJŠA upokojenka bi šla rada v oskrbo dobri družini. Ponudbe pod Šifra: »JESEN« 4459 VARSTVO za enoletnega otroka iščem na domu v Šmihelu. ® 25-408. 4464 ŠIVANJE in vse vrste popravil usnjene konfekcije. Cvelbarjeva 5, ® 27-560. 4485 V ŠKOCJANU oddam lokal v najem. ® 76-034. 4501 posest ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo v Trebnjem ali okolici kupim. ® 44-805. popoldne. 4422 HIŠO, pokrito, v novem naselju na Otočcu, prodam. ® (068)27-382. 4425 OTROŠKO POSTELJICO prodam. ® 84-572, po 15. uri. 4431 TRAVNIK, 5.000 m2, prodam. Šifra: »ZG. POHANCA« 4436 VIKEND gradbišče v Dolenji Vasi pri Brežicah (15.8 a), voda, elektrika in asfalt, prodam. ® (04mil-771. 4438 VRSTNO HIŠO, dve garaži s skladiščem, primemo za obrt, ob glavni cesti, centralno ogrevanje v obeh zgradbah, prodam. ® (0608)34-943, Krško. 4440 VRSTNO HIŠO na Šegovi prodam. ® 23-974. 4468 IZREDNO UGODNO prodam parcelo (2 ha) ob Partizanski magistralni cesti v Beli krajini. Možna menjava z avtom z doplačilom, možen pa je tudi delni kredit. ® 23-241 od 12. do 18. ure. 4474 PARCELO, 7700 M2, 12 km iz Novega mesta, prodam za 10 DEM/m2. ® (068)85-408. 4479 PARCELO s staro hišo v Novem mestu, 352 m2, prodam. ® (061)223-501 ali (061)101-017. 4481 ZAZIDLJIVO PARCELO, z lokacijsko dokumentacijo, v Kostanjevici na Krki prodam. ® (061)315-031. 4496 službo dobi NOST« 4462 DISKOTEKA honorarno zaposli tri prikupna dekleta za strežbo in enega DJ-ja in dva redaija. ® 43-748. 4467 ŽELITE dobro zaslužiti in imate lasten prevoz? Informacije v četrtek in ponedeljek popoldan na ® 65-711. 4503 DEKLE za pomoč v kuhinji sprejmemo. Stanovanje, hrana v hiši. Gostilna Strah, Dolenjska c. 427, Škofljica. 4505 Uigranega orglarista vabim k sodelovanju. Tel. 27-134 Zaposlimo ambicioznega diplomiranega komercialista, starega ao 35 let, s prakso, ali pa komercialistko, staro do 35 let, poročeno ter z otroki. Možnost nastopa takoj. VAKO, d.o.o. Kolodvprska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel.: 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE oddam. * 25-732. 4420 MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu prodam. Šifra: »LEPO IN UDOBNO« 4428 DVOSOBNO STANOVANJE v Straži prodam. Šifra: »UGODNO« 4437 STANOVANJSKO PRAVICO kupim. Gorenčič, Paderšičeva 34. 4453 DVOSOBNO STANOVANJE s centralno kutjavo, SAT in balkonom v 8. nadstropju, v centru Brežic, ugodno prodamo ali menjamo za Ljubljano. Takoj vseljivo, m (061)183-599. 4465 DVOSOBNO STANOVANJE in garsonjero v Novem mestu zamenjam za večsobno stanovanje ali manjšo hišo, tudi v bližnji okolici. ® 23-555. 4471 AMERIŠKI INŽENIR brez otrok išče lepo opremljeno stanovanje ali hišo z dvema spalnicama s centralnim ogrevanjem in telefonom. Lokacija Krško-Ševnica- Novo mesto ali Trebnje. Čas najema približno eno leto, vseljivo 1.11. 1992. ® (0608)77-572. 4487 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Brežic, s centralno kurjavo, kletjo, balkonom ter inštalacijami, prodam. Ce-na 50.000 DEM. Možno obročno odplačevanje. ® (0608)61-000, od 8. ure do 14. ure, Lipičar. 4495 V KRŠKEM oddam garsonjero, garaža, telefon, predplačilo. Informacije 24. 10. 1992 na ® (0608)31-867. 4499 V NAJEM vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Odkupim stanovanjsko pravico (proti nagradi). 28-150. 4508 V SPOMIN FRANCETU ILAŠU iz Dul 13, Bučka V soboto, 24. oktobra 1992, bo minilo dolgo leto, kar te ni med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjajo, obiskujejo grob in prižigajo sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA POVŠE iz Sel pri Štravberku Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi KRKI — tovarni zdravil — program zelišča, gospodu župniku za opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec TOMAŽ KASTELIC Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci d.d. Pionir MKI Novo mesto PRIDNA, POŠTENA in prikupna dekleta za delo v trgovini- butiku iščemo. Informacije na ® 84-870, med 20. in 21. uro. 4430 10 LJUDI za odlično plačano delo na domu potrebujemo. Napišite kratek življenjepis. Ponudbe pod šifro: »PRID- ženitne ponudbe RAD bi spoznal žensko za gospodinjstvo, staro od 60 do 66 let. Imam nekaj zemlje, malo trtja, vikend in dovbro pokojnino. Star sem 65 let. Anton Škof, Črešnjevec 1, Semič. 4435 ( ; n DOM STAREJŠIH OBČANOV ČRNOMELJ Ul. 21. oktobra 19/C objavlja prosto delovno mesto kuharice — za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: — končana IV. stopnja usposobljenosti, smer kuhar, — 1 leto delovnih izkušenj Nastop dela takoj. Pisne prijave pošljite na DSO Črnomelj, Ul. 21. oktobra 19/C, v 8 dneh po objavi oglasa. , Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, praded in stric JAKOB FON upokojeni železničar iz Loke pri Zidanem Mostu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, mu darovali cvetje in sveče, nam izrekli pisna in ustna sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Pesjaku, dr. Groboljšku in zdravstvenemu osebju, pevcem iz Loke pri Zidanem Mostu, pihalni godbi iz Zidanega Mosta, govorniku g. Strajnarju, zastavonošem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, ljubil si polja, vinske gore, smrt ločila le je od nje. V 82. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast JOŽE PLUT Petrova vas 1 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani ter pokojnemu darovali toliko lepega cvetja, ter vsem, ki so našega očeta obiskovali v času njegove bolezni. Zahvala velja vsem GD, posebno še GD Petrova vas, govornikoma g. Dragmanu ing. Absecu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom SZ- sekcija za promet Novo mesto, železniški postaji Črnomelj, SVP Novo mesto, SDK ekspozitura Črnomelj, Novost Črnomelj, pevcem in gospodu dekanu za pogrebni Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po težki bolezni tiho zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, teta in prababica NEŽA GORNIK rojena Kastelec iz Grabrovca 19 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako smo dolžni zahvalo ZD Metlika, osebju urološkega oddelkavBolnišnice Novo mesto za skrbno nego in lajšanje bolečin, sosedoma Šukljetu in Kramariču ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 68. letu zapustila naša mama, stara mama in babica NEŽA VUKŠINIČ iz Gabrja 111 Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala družinama Matko, UNZ Novo mesto, osebju novomeške bolnišnice, sosedom, pevkam za zapeto žalostinko in župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Slavica z družino, vnukinja Božena z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. Saj v življenju si mnogo prestal zdaj v zemlji domači mimo boš spal. Vsem, ki ste se poslovili od našega MIHAELA BELETA iz Smolenje vasi 30 in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Zahvaljujemo sc sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo in cvetje, pokojnikovim sodelavcem Obrata družbene prehrane Revoza Novo mesto, sodelavcem Krke-tabletnega obrata, oddelku za požarno varnost in marketinga. Posebno zahvalo izrekamo patronažni službi ZD Novo mesto za dolgoletno pomoč, patru Luki za obiske na domu, patru Felicijanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dragi mož, oče, boter ter dedi JOŽE SAŠEK Iskreno se zahvaljujemo sosedom Bralčevim, Vovkovim ter Vintarje-vim z Vrhnike za pomoč, vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence, cvetje in sveče. Hvala podjetjem Komunala, IM V Revoz-obrat 3, Mercator Standard in blagovnica-etaža 3 za podarjene vence. Hvala sodelavki g. Martini, delavcem Revozaobrat 3 ter vaščanom za denarno pomoč in vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala predstavniku Komunale za ganljive besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Šmihela ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta KATICA VRANEŠIČ iz Tribuč 53 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so pokojnici darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in pokojnico pospremili na njem zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, govornici Prijanovičevi za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni s s * * s s s s I ! v v * s S 5 Mojca Beseničar Smisel sejmov mode pa tudi večine drugih je, da proizvajalec predstavi novosti, lične izdelke, ki jih bodo trgovci in kupci dobro sprejeli, se pravi, da bodo naposled šli v denar. Za denarne zadeve, trženje akademska slikarka. Mojca Beseničar, vodja kreacije v sevniški Industriji otroške konfekcije Jutranjka, ni imela nikoli posebnega nagnjenja. Zato pa tej živahni Ljubljančanki srednjih let njeno delo, ustvarjanje pomeni smisel življenja, saj jo veseli in sprošča. Ne pogreša kakšne posebne rekreacije ali konjička Veselje ob uspehih zna nesebično deliti s sodelavci In teh skupnih radosti je Mojca Beseničar lahko doživela cel kup. Vitrine v avli Jutranjke se bohotijo z osmimi kipci zmajev z ljubljanskega sejma mode na Gospodarskem razstavišču, kar II pa je kipcev košute, ki je bila nekoč naj višje priznanje na sejmu mode v Beograda Ta priznanja so si bolj lastile organizacije oziroma podjetja, modni kreatorji pri nas pa bolj cenijo priznanja Zlata Jana, ki jih podeljujejo v zadnjih letih za najboljše kolekcije predstavljene na Sejmu mode v Ljubljani Beseničarjeva je na zadnjem sejmu mode prejela še tretjo Zlato Jano, in sicer za otroško kolekcijo pomlad - poletje 1993. Skromno komentira ta,dosežek, da tega brez tovarne in dobrih sodelavcev v komerciali, kreaciji, konstrukciji in še kje verjetno ne bi bilo. Na vprašanje, ali bi svoje ideje in znanje prodajala tudi drugim, spet odločno odvrne, »da ne moreš biti pavšalist in da ni vse denar. Sem antikomercialen človek!« In spet se vse njeno pojasnjevanje, zakaj tako, vrne na začetek, ker pač »moraš že v osnovi imeti veselje za to delo. Če ne bi bilo okoli mene takšnih ljudi..«Da se bo zapisala tekstilu, modi je že več kot slutila po končani srednji šoli za oblikovanje. Na ljubljanski likovni akademiji je diplomirala pri prof. Miheliču. Rada se je izražala v akvarelih in olju, pri srcu so ji bila zlasti tihožitja. Se predno je prišla v Jutranjko, je delala v Centru za sodobno oblačenje. V modni reviji Maneken bi težko 0 shajali brez njenih risb. Na zadnjem sejmu mode v 0 Ljubljani je Zlata Jana prišla v S? roke kreatorjev Jutranjke za redno kolekcijo nekaj modelov v različnih barvah. Smisel sejma je, da pride izdelek do kupca. Zato je treba narediti skupino izdelkov, privlačno za mimoidoče, jo »sčistiti, spraviti v enoten material kolekcijo z enim akcentom, s piko na i!« Če bodo trgovci poskrbeli S 0 S 0 1 0 0 0 ž s 5 0 1 0 0 * da bomo nagrajene izdelke kmalu J videli v naših izložbah in na pro- 0 dajnih policah pa je največ odvis- J no od njih. Beseničarjeva pravi £ da je bila ob nedavnem obisku 0 razvpite Benetonoveprodajalne v J Ljubljani razočarana nad kako- 0 vostjo izdelkov, ki da je daleč £ stran od kakovosti Jutranjkinih, £ so bili pa italijanski tako lepo J skompletirani, da ljudje tudi zato £ drvijo v prodajalno. PAVEL PERC $ Nagrade za pravočasne plačnike Glavna nagrada je predsoba Alples NOVO MESTO — Ob zadnji letošnji izterjavi naročnine za Dolenjski list bomo naročnike, ki so hkrati tudi redni plačniki bogato nagradili Prvega žrebanja v torek ni bilo, ker smo ga zaradi tiskarskega škrata v prejšnji številki napovedali šele za naslednji mesec. Bo pa naslednji torek, 27. oktobra, ko bomo žrebali glavno nagrado, bolj napelo. Alplesovo predsobo, smo kupili sami, ostale tri - avtoradio, tvalkman, namizni računalnik ter osem tolažilnih nagrad -žepnih kalkulatorjev pa je prispeval Technoshop, d.o.o., Suhor pri Metliki, ki ima na zalogi bogato izbiro televizorjev, video in Hi-fi aparatov znamke Samsung. Vse, ki se bodo pri njih odločili za nakup in prinesli s seboj zadnji izvod Dolenjskega lista, bodo nagradili še z lepim darilom. Za žrebanje glavne nagrade - predsobe A Iples bodo prišli v poštev vsi, ki so ali pa bodo po pošti ali v našem naročniškem oddelku plačali položnice do torka, 27. oktobra. Nasvidenje do prvega žrebanja! DVE NOVOSTI DOLENJSKE TOPLICE — Restavracija »Rog« v Dolenjskih Toplicah slovi po dobri kuhinji. Za letošnjo jesen je pripravila še dve novosti. Prva novost so nedeljska družinska kosila, ki bodo raznovrstna in bogata pa tudi zaradi cene privlačna. Njihova cena bo med 400 in 500 tolarji. Vsi, ki bodo prišli na nedeljsko kosilo v Dolenjske Toplice, pa bodo prejeli posebne kupone in z njimi sodelovali v nagradni igri. Vsako zadnjo soboto v mesecu bodo namreč na plesu v zdraviliški restavraciji žrebali lepe in bogate nagrade. Če pa si boste po nedeljskem kosilu zaželeli še sproščujoče kopeli v bazenih z zdravilno vodo, ki ima telesno temperaturo, boste ob predložitvi računa nedeljskega kosila plačali samo polovično ceno vstopnice. Druga novost v restavraciji »Rog« so specialitete iz konjskega in zajčjega mesa. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Zakaj prejema žena srbskega pilota slovensko denarno podporo? — Ali na no-vomeski tržnici goljufajo? Je izračun črnomaljske Komunale za gretje pretiran? Minuli četrtek je novinar prvič dvignil telefon že ob 17.40. Moški, ki seje predstavil za F. H. iz Šmaijete, se je z nekoliko povišanim glasom čudil, kako to, da na dežurni dan ni nobenega novi-naija v uredništvu, češ da je predtem klical že pol ure, pa se ni oglasil nihče. Umiril seje šele, ko mu je bilo nasvetovano, naj prihodnjič, če bo še imel kaj sporočiti oz. povedati dežurnemu novi-naiju, prej prebere, kaj piše v posebnem, okvirjenem sporočilu na tej strani. Klical je zato, ker ga daje, kot tudi še mnoge krajane, sveta jeza ob krivici, da dobiva neka ženska v šmarješkem koncu po 10.000 tolarjev mesečne podpore, čeprav ji ta, kot so prepričani vaščani, v nobenem primeru ne pripada. F. H. je dejal, da gre za neke vrste begunko, Slovenko in celo domačinko, ki sije ustvarila družino s srbskim oficirjem. Taje lani ob agresiji nekdanje JLA na Slovenijo kot pilot služboval na vojaškem letališču v Cerkljah. Ko so ga nagovarjali, da bi prestopil k slovenski TO, je zviška odgovoril, da slovenske uniforme že ne bo oblekel. Potem seje z jugovojsko in družino preselil v Banjaluko, »kaj je počel tam in najbrž še počne, pa lahko vsakdo vidi na televiziji,« je dejal bralec. Žena, izučena trgovka, se je z otrokoma vrnila in sojo v Brežicah kmalu »zrinili« v neko trgovino, delala pa ni, ker so zaposleni zagrozili z bojkotom oziroma da z njo ne bodo delali skupaj. Zdaj kot brezposelna živi pri sorodnikih in dobiva od slovenske države podporo. F. H. je rekel, da se skupaj z drugimi sprašuje, ali je to prav. Nič pa da nimajo, je pripomnil bralec, Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. proti otrokoma te ženske, saj ne moreta biti kriva za ravnanje svojih narodnostno mešanih staršev. Bralec iz Adamičeve ulice v Novem mestu se je čudil, da pri nas lahko kar same firme zapirajo ceste in ulice, na katerih izvajajo takšna in drugačna dela, in to kar za nedoločen čas. Rekel je, da je bil trideset let po svetu, pa ni nikjer videl kaj takega. »Resje, da so tudi drugod zapore po 24 ur na dan,« je pristavil, »vendar se tam na takih cestiščih tudi dela neprekinjeno 24 ur, ne pa samo dopoldne, kot je pri nas največkrat in o čemer se lahko prepričamo tudi v Novem mestu.« Po njegovem bi morali vseskozi delati, da bi dela na cestah, zlasti še če gre za glavne prometnice, čim-prej končali in čimprej odprli za promet. Bralec, tudi iz Novega mesta, ki je klical za njim, je vprašal, ali so v Novem mestu še tržni inšpektoiji. «Če že so, potem slabo opravljajo svoje delo,« si je odgovoril kar sam in v dokaz, naj bi resnično bilo tako, postregel s tistim, o čemer se je sam prepričal. Ima ostro oko za natančnost in pravičnost, in ko je na novomeški tržnici in potem še v Br-šljinu malo bolj pogledal pod roke in na tehtnici preprodajalcev sadja, vrtnin in drugih pridelkov z juga, je videl, da goljufajo z utežmi. Prepričan je, da se bo to še dogajalo, če ne bo inšpekcija goljufom stopila na prste. Jože Jerman iz Ločne je imel nekaj kritičnega povedati v zvezi s šolskim stadionom v Bršljinu. Rekel je, da služi ta stadion tudi kot nogometno igrišče in da na njem trenirajo nogomet mladi iz raznih koncev mesta, med njimi tudi njegova dva sina. Pravzaprav so trenirali, dokler jim tega ravnatelj bršljinske šole ni prepovedal. Bralec pravi, da seje mladim s to prepovedjo zgodila krivica in da se čutijo zapostavljene. Oglasil seje tudi bralec Jure iz Črnomlja, da ima, kot je rekel, kritično pripombo na zapis »Kdor se greje, naj tudi plača!«, objavljen v Dolenjskem listu dne 8. oktobra. Tam je med drugim prebral, da bodo morala gospodinjstva plačevati črnomaljski Komunali za ogrevanje stanovanj po 133 tolaijev za vsak kvadratni meter ogrevanega prostora. Izračunal je, koliko bi po tej tarifi zneslo za njegovo stanovanje, in ugotovil, da bi si za dobljeni znesek lahko kupil več kot 20 prostorninskih metrov drv, to pa bi bilo dovolj, da bi bil na toplem vsaj dve, če ne tri kurilne sezone. Dejal je, da se mu zdijo stroški, ki jih je določila Komunala za ogrevanje, pretirano visoki, in poziva odgovorne v Komunali, naj javno povedo, kako so prišli do tolikšnih stroškov. I. Z. KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Mojca Papič. fciscotfha kosou Ijram dontjr tfrlipoljf Delovni čas: sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja od 20.00 — 03.00 v petek, 23, oktobra PLAVA TRAVA ZAB0RAVA Jurko prehitel »šulferajnovce« Letos mineva 90-letnica Jurkove koče in 60-letnica Tončkovega doma na Lisci — Zavedni Slovenec Blaž Jurko postavil kočo pred Alpenvereinom SEVNICA — Čeprav Lisca s svojimi 948 metri ni ravno visoka gora in je do njenega vrha speljana celo asfaltna cesta, je in ostaja priljubljena izletniška točka planincev iz Posavja in Zasavja. Številni izletniki pa prihajajo tudi iz drugih slovenskih krajev, medtem ko je Jože Prah, predsednik PD Lisca Sevnica—Krško v zadnjem času precej manj obiskovalcev iz sosednje Hrvatske, predvsem Zagrebčanov. Obiskovalci najdejo na Lisci prijazno oskrbo in streho bodisi v Jurkovi koči, ki letos praznuje 90-letnico, ali v Tončkovem domu, ki obhaja 60-letnico. Lisca slovi po izredno lepem razgledu, na vrhu Lisce in na njenih pobočjih pa je bogata flora s posameznimi alpskimi elementi, kar Lisco uvršča med najpomembnejše botanične lokalitete. Predsednik Planinskega društva PD Lisca Sevnica—Krško, Jože Prah, pravi, da praznujejo 90-letnico Jurkove koče v spomin na zavednega Slovenca, učitelja Blaža Jurka, ki mu je uspelo v nekaj tednih zbrati potreben denar, da je postavil na vrhu Lisce leseno kočo in s tem prehitel šulferajnski organizaciji • Na dva načina lahko kaj dosežeš: s svojim znanjem ali z neumnostjo drugih. (Brupere) sorodno društvo Alpenverein, kije imelo namen na Lisci zgraditi nemško planinsko kočo. Treba je namreč vedeti, da seje v tistih časih tudi v Spodnjem Posavju močno razbohotil Schulverein, društvo za ustanavljanje nemških šol. Jurko, kije dobil prvo učiteljsko mesto na Razborju že leta 1879 in je bil velik narodnjak, pa seje ponemčevanju uprl tudi s slovesno otvoritvijo novozgrajene koče. V nedeljo, 21. avgusta 1902, je tako skoraj 3.000 slovenskih in hrvaških planincev pripešačilo na to veliko slovesnost. Planinska koča na Lisci je bila bržkone peta planinska koča pod okriljem Slovenskega planinskega društva (SPD). Grajena je bila po vzoru . Aljaževega stolpa na Triglavu. Tri leta po postavitvi koče na Lisci je bil v Sevnici občni zbor Posavske podružnice SPD, njen tajnik pa je postal ravno Blaž Jurko. Zgodovina Jurkove koče je burna, kot je bila burna zgodovina Slovencev okoli Lisce. Vedno je nudila varno za- Nagradna igra vetje tisočerim planincem oz. obiskovalcem, ki so prihajali na Lisco, da bi z njenega vrha občudovali lepote slovenskih gora. Jurkova koča je dvakrat pogorela, večkrat sojo obnovili in povečali, nazadnje pred 20 leti. Letos mineva tudi 60 let, odkar so pri Jurkovi koči zgradili še Tončkov dom. Imel je tri prostore za gostilniško obrt, 12 postelj in skupno ležišče. Med vojno sta obe koči pogoreli. Po končani vojni je takratni ravnatelj nižje gimnazije v Krškem, Jože Košorok, začel zbirati somišljenike, da bi domova obnovili. Najprej seje ogrel za obnovo Tone Čebular, ki je postal duša in organizator obnove. Leta 1948 so obnovili Jurkovo kočo, takoj zatem pa začeli graditi enega najlepših planinskih domov v Zasavju in Posavju. Dom je zasluženo dobil ime po Tončku Čebulaiju. Današnjo podobo Tončkovega doma je omogočilo sevniško podjetje Konfekcija Lisca, ki ima dom v zakupu do leta 1993. P. PERC 3.000 SIT ZA PRA VILEN ODG O VOR — Fotografija prejšnjega ledna je nastala na Otočcu ob Krki, kjer smo poslikali streho gradu. Prav tja je šla tudi nagrada, sajje nagrajenka. A niča Pintar, Starine 11, Otočec, zaposlena v Hotelu grad Otočec. Čeprav je bilo tudi tokrat veliko c mzi wtr\mli nsi nfii/irr/i Ir sir s* sil si trm J Insinlrsi tsirr/i t/isl na ni težka in marsikdo je že prestopil prag stavbe, katere streho vidite pred seboj. Če mislite, da ste uganili, nas od četrtka od 8. ure dalje pokličite na tel. št. 23-610. Prvi, ki bo povedal pravilni odgovor in je ali bo postal naročnik Dolenjskega lista, bo po pošti dobil 3.000 tolarjev. £ Lestvica narodnozabavne glasbe ST studio Studia D in Dolenjskega lista Lisi REKORDNA BERA — Maja letos smo v časopisu predstavili zvestega nabiralca gob iz ribniško-kočevske doline, upokojenca Miodraga Stanojeviča. Takrat je z rekordno gobo «uradno odprl« bogato sezono nabiranja gozdnih sadežev, ki je v gozdove ribniško-kočevske doline privabila veliko število ljudi širšega ljubljanskega območja. Te dni pa se je istemu nabiralcu zopet nasmehnila sreča, saj se je po polurnem nabiranju gob v njegovi košari znašlo kar 7,40 kg jesenskih gob, med katerimi posebno pozornost zasluži par, ki je skupaj tehtal 2,6 kg. S tako bero pa je bil presenečen tudi predsednik ribniške gobarske družine Viktor Oblak, ki je, presenečen nad velikostjo nabranih gob, povedal, da take bere ne pomni. V gozdovih ribniško-kočevske doline rasle več kot sto različnih vrst gob. Člani ribniške družine so jih prejšnji teden nabirali in jih poslali na veliko razstavo v Sežani Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARJANU PLANJŠKU iz Nove vasi. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE 2(1) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL 3 (4) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA 4 (5) Tiho teče reka - ANS. TONIJA VERDERBERJA 5 (3) Bog hišo vašo naj živi - FANTJE Z VSEH VETROV 6 (9) Nate smo ponosni - ANS. PETRA FINKA 7 (6) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ 8 (7) Moja zidanica - ANS. LOJZETA SLAKA 9 (- i nezaupnici je zbor razpravljal pod točko Razno, in sicer zlasti o tem, ali je skupina delegatov vložila zahtevo pravilno ali nezakonito. Skupščinski zbor je bil pri tem neenoten, čeprav si je v razpravi pomagal z mnenjem skupščinske normativno pravne komisije. o O omenjen) V maju - KARLI GRADIŠNIK 10 (10) Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: Pika poka - ANS. BRATOV POLJANŠEK »S ♦g Glasujem za:..................................................... 0 Moj naslov: ................................................... P Ud Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto MAČJE LEPOTICE NA OGLED - V nedeljo, 25.oktobra, bo na grmski osnovni šoli v Novem mestu od 10. do 18. ure odprta društvena razstava mačk. ki jo pripravlja Felinološko društvo Ljubljana v sodelovanju z novomeškimi člani. To bo že tretja tovrstna razstava v Novem mestu. Med kakimi 40 razsmv-Ijalci bosta tudi novomeška gojitelja Božič in Anžlovar predita vila svoje pasem -ske mačke. Nekatere razstavljene živali bodo naprodaj. Obiskovalci bodo lahko izbrali najlepšo muco, kot glasovalni listič pa jim bo služila vstopnica. Tri muce, ki bodo prejele največ točk, bodo nagrajene. Na slikč Božičevi perzijski lepotici iz prvega »novomeškega« legla perzijskih muck. (Foto: MiM) Ustrelil ženo, sina in sebe Šele v ponedeljek zjutraj so brežiški policisti izvedeli za krvavo tragedijo, do katere je prišlo v nedeljo okoli 23. ure na Volčjem_ VOLČJE PRI SROMLJAH Posavje si bo letošnjo krvavo bero družinskih tragedij zagotovo za vselej zapomnilo. Najprej streli iz vojaške puške ter pok ročne bombe na Logu pri Sevnici, nato materin umor in poskus umora mladoletnih otrok v Brežicah, v ponedeljek zjutraj pa še strašna vest iz vasi Volčje pri Sromljah. Okoli 4.ure zjutraj je na brežiški policijski postaji zazvonil telefon, razburjen glas Franja Trebušiča iz Pohance v brežiški občini je hitel pripovedovati o krvavem družinskem obračunu na osamljeni kmetiji 62-letnega Jožeta Kostanjška na Volčjem 15. Trebušič je namreč dan poprej Kostanjškovim pomagal pri delu na kmetiji, opravilo se je zavleklo v temo, tako da je sklenil pri Kostanj- škovih tudi prenočiti. Zaspal je že, ko gaje okoli 23. ure prebudilo streljanje v hiši, nakar stekel naprej v vežo, kjer je na tleh našel v mlaki krvi ležečo 57-letno Nežo Kostanjšek, nato pa na piano in v noč. Razburjen in v šoku je šele okoli 4. ure zjutraj prišel do sosedov in do telefona, od koder je policistom javil strašno novico. Uro kasneje so bili policisti in kriminalisti krške UNZ že na Volčjem. Imeli so kaj videti: v veži je mrtva ležala gospodarjeva žena Neža, morilec jo je ustrelil v glavo, v sosednji sobi je, prav tako s prestreljeno glavo — strel ga je zadel v predel ust, ležal njen 29-letni sin Branko. Nobenega dvoma ni bilo, da je moril gospodar, 62-letni Jože Kostanjšek. V hiši ga ni bilo, policisti in kriminalisti so ga našli ob pregledu sosednjega gospodarskega poslopja. Ko jih je Kostanjšek zagledal, sije h glavi prislonil lovsko puško in sprožil. Tudi on je mrtev obležal v luži krvi. Natančnejše vzroke zločina, ki je, razumljivo, pretresel okoličane in tudi zaposlene v brežiški klavnici, kjer je Kostanjšek delal kot mesar, bo odkrila preiskava. Tudi to, ali je Jože potem, ko je ustrelil ženo, res poklical hčerko v Ljubljano in ji naročil, naj pride domov pokopat mamo. Morebiti bo ključ do končnega odgovora na vprašanje, kaj je Kostanjška privedlo do tega, daje umoril ženo in sina, dalo poslovilno pismo, ki ga je pustil v sobi na mizi. V njem domačim očita, da so z njim grdo ravnali, ga zaničevali in ga pretepali, koliko resnice je v teh besedah, pa bo pokazala nadaljnja preiskava. B.B.