Leto LXVI., št. 162
LJubljana, sreda 19. Julija 1933
Cena Din 1.-
SLOfENSKI
iehaja vsak dan popoldne, izvzema i nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Enafljeva ulica it. 5
Telefon SL 3122» 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO. ljubljanska oeeta. telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu t Ljubljani st. 10.351.
POSET TITULESCA V PARIZU
Sestanek rumunskega in francoskega zunanjega ministra — Akcija
za zbližanje Male antante z Italijo
*Pariz, 19. julija. AA. Francoski zunanji minister Paul Boncour je sprejel rumunskega zunanjega ministra Titule-sca, ki se je vrnil iz Londona. Razpravljala sta o mednarodnih vprašanjih in ugotovila svojo soglasnost.
»Petit Parišien« piše o tem razgovoru: Svoj čas je Titulescu prihitel v Pariz, da v imenu Mate antante odkloni pakt štirih, će je sedaj zadovoljen, je to dokaz, da je pakr dober. Dejansko je Mala antanta dosegla vse zahtevane olajšave. Največ pa so k sedanjemu zadovoljstvu v Bukarešti, Pragi in Beogradu pripomogle najnovejše izjave v Rimu o pravih ciljih italijanske politike v srednji Evropi in o njeni želji, da na tem nemirnem področju sodeluje s Francijo. Titulescu je mož, ki najbolje zna ceniti veljavo itaiijansko-francoske-ga zbližanja. To zbližanje omogoča konsolidacijo in ohranitev miru v vsej podunavski kotlini in na Jadranskem morju. Če torej Titulescu govori o zboljšanju položaja, je ta njegova beseda izraz za resnična dejstva.
»Le Journal« pa komentira :e dogodke takole: Sporazum med Italijo in Ru-munijo mora pod vodstvom tako dalekovidnih mož, kakor sta Titulescu in Mussolini, tvoriti zvezo med Malo an-tanto in Italijo v trenutku, ko je pakt
štirih razpršil nesoglasja med Francijo in italijanskim polotokom. Zaradi tega sedaj ne more bi:i več zaprek za iskren sporazum med obema jadranskima sosedoma. V tem smislu se lahko po pravici trdi, da vodijo vsa pota v Rim.
London, 19. julija. Kakor piše »Times« se ima zbližanje Italije in Francije doseči na čim širši podlagi. Pri tem bi se morali odstraniti v splošnem interesu miru vsi vzroki nasprotstva, ki so se v zadnjih 10 letih pokazali ne samo na Sredozemskem morju, temveč tudi v Podunavju in na Balkanu. Sedaj po podpisu pakta štirih se more pričakovati, da bodo ta nesoglasja izginila. Če se bodo zboljšali odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo, bo tudi nastopilo izboljšanje odnošajev med Italijo in drugimi državami Male antante, ki so bile doslej pod vplivom italijansko-jugoslavenske napetosti na eni strani ter italijan-sko-madžarskega zavezništva na drugi strani. Ne more se niti domnevati niti želeti, da bi se pri tem moglo sedaj oslabiti prijateljstvo med Italijo in Madžarsko ali prijateljstvo med Italijo in Avstrijo. Ako pakt štirih ustvarja ugodno atmosfero za vzpostavitev zaupanja med Italijo in Malo antanto, se bo moglo brez dvoma izvesti tudi zbližanje vseh srednje-evropskih držav. To zbližanje je neobhodno potrebno tako v go-
spodarskem kakor v političnem pogledu. Če bosta Francija in Italija izvajali v srednji Evropi skupno politiko v duhu pakta štirih, bo položaj postal mnogo bolj ugoden.
»Manchester Guardian« pravi, da pakt štirih v svoji končna redakciji izključuje razdelitev Evrope v dva bloka in da predstavlja jamstvo, da bodo velesile varovale mir ter odstranile nove vojne nevarnosti, ki bi bile izzvane z namenom, da se izvrše kakršnekoli teritorijalne izpremembe v Evropi.
Sestanek Ruždi beja in Mušanova
Sofija, 19. julija. Tukajšnji politični krogi pravijo, da se bo turški zunanji minister Ruždi bej na poti iz Aten v Carigrad sestal z bolgarskim ministrskim predsednikom Mušanovim, in sicer bržkone v Varni. Temu sestanku pripisujejo velik pomen. Tevfik Ruždi bej namerava baje posredovati med Sofijo in Moskvo za obnovo diplomatskih odnošajev med obema državama. Razen tega pa bo skušal pripraviti Mušanova, da bi pristal na pakt o nenapadanju, ki naj bi ga sklenile med seboj države ob Sredozemskem morjfi, Rusija, Turčija in Bolgarija, katerim bi se priključila še Grčija.
Kriza popušča
V Ameriki se je položaj v industriji znatno zboljšal — Optimistično presojanje bodočnosti londonske konference
Newyork, 19. julija. Po zatrdilih me-rodajnih finančnih krogov so narast li tečaji delnic od 1. marca do začetka julija povprečno za 85 odstotkov, vrednost trajno obrestovanih papirjev pa za 15 odstotkov. Dobički, ki so bili s porastom tečajev doseženi, so znašali samo do 1. junija že 15 milijard. Od aprila do maja je zaposlitev v tvornicah na-rastla za 5 odstotkov, mezde pa za 11 odstotkov. Industrija jekla ima toliko naročil, da jiih komaj izdeluje. Cene kmetijskih proizvodov so narastle za 30 odstotkov odkar so dosegle najnižjo stopnjo. Zelo slab je položaj še v gradbeni stroki, kjer se je pokazalo majhno izboljša nje šele v zadnjem času.
London, 19. julija. Valutni položaj v Z edin jenih državah se zadnje dni presoja v Londonu mnogo bolj optimistično. Menijo, da se more relativna stabilnost tečaja dolarja od konca preteklega tedna smatrati za uspeh oficielnih intervencij na borzi v Newyorku in da hoče washingtonska vlada vsaj gotov čas vzdržati stabilnost dolarja, ki je izgubil doslej približno 30 odstotkov svoje stare paritete. To je prineslo tudi iz-premembo v presojanju okoliščin svetovne gospodarske konference. Dočim so še pred "nekaj dnevi mislili, da se svetovna gospodarska konferenca po svoji odgoditvi ob koncu meseca bržkone ne bo več sestala, sodijo sedaj, da gre res samo za odgoditev. Zatrjujejo, da skuša baš ameriška delegacija vplivati, da bi se že pri odgoditvi povsem pojasnilo vprašanje nadaljevanja konference. Z ameriške strani je bilo tudi predlagano, naj bi urad konference posloval v Londonu tudi v času počitnic. Američani so baje tudi izjavili, da bodo pustili v Londonu delegata Coxa kot svojega pooblaščenca.
London, 19. julija. AA. Pododbor za mlečne izdelke priporoča ustanovitev mednarodnega sveta za mlečne izdelke. Zainteresirane vlade naj bi predložile potrebne podrobne podatke Društvu narodov do 10. septembra t. 1.. tako da bo o tem vprašanju mogoče razpravljati že na prihodnjem zasedanju svetovne gospodarske konference.
Pododbor za indirektno zaščito je sprejel več resolucij o trgovini z mesom. V eni predlaga, naj bi se vršila posebna mednarodna konferenca, da prouči konvencijo, ki io je sestavil veterinarski odbor Društva narodov. Na tej konferenci naj bi sodelovale posamezne države oo^om svojih diplomatskih nredstavništev.
Predlo**! o 4oteovifi
London, 19. julija. AA. Delegati Francije, Anglije, Italije  in  Rumunije so se-
stavili načrt resolucije o dolgovih, ki pravi:
1. V sedanjih okoliščinah je morda rešitev vprašanja dolgov v gotovih primerih v interesu proračunskega in trgovinskega ravnovesja. Toda rešitev ne sme biti na škodo kredita.
Z Za zdaj ni mogoče ustanoviti enotnih pravil, ki bi veljala za vse dolžniške države. V interesu kreditne obnove pa je. da se pogodbe spoštujejo. Izjeme naj bodo možne samo z dovoljenjem vseh zainteresiranih strank.
3. Če so posebne izpremembe potrebne.
tedaj jih je treba skleniti naravnost med dolžniki in upniki in se morajo naslanjati na plačilna sredstva dolžnikov. V interesu upniških držav pa je tudi, da sklenejo take pogodbe, ki bi vsem dolžniškim državam istočasno omogočile finančno in gospodarsko obnovo.
4. Priporočljivo je, da se v vsaki državi ustanove posebne ustanove po posameznih kategorijah upnikov, ki so dali kratkoročna ali dolgoročna posojila. Med temi ustanovami naj se sklenejo posebne pogodbe.
Redakcijski odbor o vprašanju dolgov utemeljuje svoje predloge s tem, da bodo mogle dolžniške države izpolniti svoje obveznosti le, če bodo mogle obnoviti svoj kredit. Potrebno bo tudi, da obnove svoje gospodarsko sodelovanje. Po drugi strani pa morajo tudi druge države omogočiti svobodno izmenjavo blaga. Pri izmenjavi naj zlasti sodelujejo upniške države.
Oficirska zarota v grški vojski
Akcija venizelističnih oficirjev za uvedbo diktature z generalom
Plastirasu na čelu
Solun. 19. julija. Solunska policija je prišla na sled zaroti proti režimu, ki so jo organizirali nekateri venizelistični oficirji s polkovnikom Zervasom na čelu. To je isti polkovnik, na katerega se je že 1. 1925. opiral general Pangalos, ko je proglasil svojo diktaturo. Cilj nove zarote je bila uvedba nove diktature z generalom Plastirasom na čelu. Solunska policija je bila obveščena že pred nekoliko dnevi, da obstoja gotov pokret med venizelističnimi oficirji. Oddelek za javno varnost je skupno s komando mesta nastavil past, pri čemer je prišlo do odkritja cele zadeve. Policiji je prišo v roke pismo, ki ga je poslal polkovnik Zer-vas majorju Papahristodulu v solunski garniziji. Pismo je prinesel iz Aten Senator Javasoglu. ki ga je izročil omenjenemu majorju po neki dami, katere ime pa se ne imenuje. Pismo je prišlo v roke šefa javne varnosti Pekmezasa že v soboto. 15. julija zvečer. Pekmezas je to pismo takoj dostavil generalnemu guvernerju Makedonije, ki ga je izročil policijskemu ravnate-liu. Ta je v nedelio zvečer odpotoval v Atene in izročil pismo notranjemu ministru Ralisu. ki je po posvetu s predsednikom vlade odredil, naj se polkovnik Zer-vas aretira, kar se je zgodilo v ponedeliek ob 10. dopoldne. Po podatkih policije kri-postopanje generala Pangalosa, ker ni ho-tikuje polkovnik Zervas v svojem pismu tel priti v Solun v času vodilne borbe, da bi prevzel vrhovno poveljstvo nad republikanskimi oficirji. Zato obtožuje polkovnik Zervas generala Pangalosa. da se je vdinjal rojalistom Nadalje pravi v pismu, da so od rojalistov plačani atentatorji odpotovali v inozemstvo z namenom, da bi ubili Venizelosa in generala Plastirasa. Govoreč o vojnem minstru generalu Kondili-su, pravi polkovnik Zervas, da je pod vplivom monarhistov da na bo prišel dan. ko bo drago plačal svoje zločine Polkovnik Zervas opisuie nadalie obširno voiaiko-politični položai v Atenah ter obrazložuje načrt posebne oficirske akcije. Po njegovem načrtu naj bi oficirii v vojski organizirali posebne celice. Po sistemu, ki ga predlaga in o katerem zahteva od majorja Papahri-
stodulosa izjavo, bi bilo potrebno, da se v vsaki armiji osnuje odbor petih članov s pododbori po tri člane v vsaki vojaški panogi, ne glede na čin oficirjev, ki bi vstopili v organizacijo. Republikanski oficirji naj bi tudi organizirali podoficirje za svoje namene. Na koncu pisma pravi polkovnik Zervas, da je središče organizacije v Atenah, da pa ga bi bilo treba prenesti ▼ Solun. Pismo zaključuje s prošnjo, naj major Papahristodulos o tem načrtu obvesti nekatere oficirje, ker je v nevarnosti republika.
Tehnična obnova Kitajske
Pariz, 19. julija. AA. Včeraj dopoldne se je prvi* sestal v Pariau ocKbor Društva narodov, ki bo vodil tehnično obnovo Kitaijefte. Znano je, da je kitajs-ka vlada 1929 prosila Društvo narodov, naj j'i pomaga obnoviti na Kitajskem higijensko službo, železnice in ljudsko pcosveto. Društvo narodov je nato po&lalo na Kitajsko svoja posebna odposlanstva in strokovnjake, iz katerih je bil sestavljen odbor za tehnično obnovo Kitajske, ki se je včeraj prvič sestal pod predsedmiStvom mehiškega delegata Najere. V odboru je zastopanih 8 držav. Kitajsko sta zastopala kitajski finančni minister Sun« in kitajski poslanik v Parizu Wellington Ku, Nemčijo Keller, Španijo ^»pez Olivan, Veliko Britanijo Harvey, Francijo Mas sigli, Italijo Biancheri, Norveško Stang in Češkoslovaško Osuskl. Za Zedinjene države je bil prisoten Theodore Mariner kot opazovalec.
Na včerajšnji seji, ki je trajala do 13. ure je bil imenovan poljski ravnatelj higijenske sekcije Društva narodov dr. Reichmaan za tehničnega posrednika med kitajsko vlado in tem odborom.
Andreji Senekovičevi v slovo
Ljubljana, 19. julija. Danes ob 17. se bo izpred mrtvaške veže obče državne bolnišnice razvil sprevod, ki bo vsakogar ganil do dna srca. Absolventke in gojenke ter gojenci državne učiteljske šole bodo zadnjič spremili svojo najljubšo kolegico Andrejo Senekovičevo. In kdor bo videl solze mladih učiteljic in učiteljev, ki so pravkar stopili v življenje, se bo tudi njemu orosilo oko v sočutju z njimi, ki jim je prvi korak v življenje prinesel pregrenko smrt najdražje prijateljice.
Španija priznala Rusijo
Madrid, 19 julija. Španska vlada je včeraj sklenila, da bo priznala Sovjetsko Rusijo. Za španskega poslanika v Moskvi je imenovan dr. Pascuna.
Mnoge je pretresla žalostna vest, da je včeraj ob zori izdihnila hčerka ene najuglednejših hiš ljubljanskih, vnukinja bivšega zaslužnega prvomestnika Ciril Metodove družbe Andreja Senekoviča in hčerka tudi že pokojnega dvornega svetnika dr. Bogumila Senekoviča. Kdo naj potolaži ob tem prekrutem udarcu usode ubogo mater go. Olgo, ki ji je pred dobrim letom vzeia usoda po nesreči sina edinca?
Včeraj, na dan smrti, je minulo šele tri tedne, kar je presrečna Andreja napravila maturo. Kako dobra kolegica je bila, njene součenke sploh ne morejo povedati. Krasna črnka z divmmi belimi zobmi je bila sicer vedno skromna in mirna, vendar pa njen lepi obraz nikdar ni bil brez pri-
jaznega nasmeha, ki je prijateljice razvedril in potolažil tudi ob najhujših šolskih skrbeh. Ob vsaki priliki je izkazovala svoje dobro srce in vedno je bila pripravljena tudi na najpožrtvovalnejšo uslugu. Bila je res sestra vsem, kakor so jo naučila skavtska pravila, saj je bila vedno najidealnejša članica te svetovne organizacije, ki ji je prvo pravilo — medsebojna pomoč. Udejstvovala se je kot navdušena športnica v vseh športnih panogah, zlasti je bila pa vzorna članica Ljubljanskega Sokola in tako odlična igralka odbojke, da jo je Sokol poslal tudi v reprezentanco k tekmi v odbojki v Novi Sad. Tudi v Ljubljani je zadnjič tekmovala odlična telovadita in se je v svoji preveliki vnemi za telovadbo v slabem vremenu prehladila. Dobila je angino, ki je pa ni mogla zadržati, da se ne bi bila udeležila skupnega Izleta svojih sošolk, ko so šle iz Ljubljane peš na Brezje. Domov se je drugače vedno zdrava in krepka športnica vrnila z visoko vročino, da je morala v posteljo. Angina se je spet ponovila in bolezen se ni zboljšala niti po večih operacijah v splošni bolnišnici, končno se je pa pridružila še huda pljučnica, ki ji je revica podlegla včeraj ob 3. zjutraj.
Razen obupane matere so ob prebridk. izgubi svoje najboljše sestre neutolažljive tudi mg. pharm. Olga ter Milena, ki Je učiteljica Državnega osrednjega zavoda za ženski obrt, In pa gimnazijka Bogomila, prav tako pa žaluje za njo njen stric, svetnik banske uprave dr. Miroslav Sene-kovič, ki je pokojnici nadomeščal očeta. Mater in vse sorodstvo naj tolaži zavest, da z njimi sočustvuje vsa javnost, zlasti pa součenke najljubše jim Andreje, ki je nikdar ne bodo mogle pozabiti. Obsujejo jo s cvetjem, ki je vzcvetelo lz za njo krvavečih mladih src. Spomin na Andrejo naj bo vedno cvetoč in dehteč!
Hitlerjevska propaganda v Avstriji
Sestanek narodno-sociallstičnih voditeljev v Trbižu — Akcija proti
katoliški cerkvi
Dunaj, 19. julija. Kakor poročajo iz Celovca, je prispel bivši vodja koroških narodnih socialistov nemški državljan Kothen v italijanski obmejni kraj Trbiž, kjer se je sestal z drugimi narodno-socialističnimi voditelji iz Avstrije. Sestanka se je udeležil tudi princ Sachsen-Meiningen, ki je sicer nemški državljan, pa stalno živi na svojih posestvih na Koroškem.
Čeprav je po vsej Avstriji proglašeno premirje, razvijajo hitlerjevci še vedno silno propagando. Akcijo proti Židom so ukinili, zato pa so sedaj tem bolj pričeli napadati katoliško cerkev in duhovščino. V pretekli noči so v Bodensdorfu ob Osojskem jezeru vdrli skozi okno v župno cerkev in na notranjih stenah napravili napise kakor n. pr.: »Za ta rimski dom so bombe že pripravljene« in slične. Orožniki so aretirali
Izlet Avtokluba na Dolenjsko
Ljubljana, 19. julija.
Prvotni program izleta je bil nekoliko izpremenjen. Izletniki se ne odpeljejo iz Ljubljane v Novo mesto čez Kočevje in Smuko, temveč čez Grosuplje po dolini Krke čez Sotesko in Stražo, s čimer se skrajša izletna proga približno za 50 km. Odhod iz Ljubljane ne bo skupen, temveč se bodo zbirali izletniki do 8. zjutraj na Grosupljem pri gostilni Rus, od koder bo odhod najkasneje ob 8. Spotoma se ustavijo v Soteski, na kar bodo nadaljevali pot čez Stražo v NTovo mesto. V Novem mesu bo proslava sv Krištofa ob 10. uri dopoldne na Grmu. nakar se bodo izletniki lahko kopali v Krki do 1. ure popoldne, ko bo skupno kosilo Vse drugo ostane kakor je bilo določeno.
Odhod iz Novega mesta čez Kronovo na piknik v vinograd pri Mokronogu je določen na 3. uro popoldne Po pikniku bo v Mokronogu družabna zabava v dvorani gostilne Majcen. Za izlet vlada veliko zanimanje in so naprošeni udeleleženci. da prijavijo udeležbo tajništvu Avtokluba. sekcija Ljubljana, da bo mogoče pravočasno vse preskrbeti.
Kriza nemške industrije
Berlin, 19. julija. AA. Nemško časopisje objavlja po navodilih propagandnega ministrstvo dolge članke o tem, kako se je nemško gospodarstvo v zadnjem času popravilo, in kako gre v Nemci ji od dne do dne na bolje, v resnici pa je položaj drugačen. To potrjuje na pr. poročilo zveze nemške strojne industrije, ki nravi, da so naročila pri tej industriji padla v prvem tromesečju 1933 napram isti dobi 1. 1932 za 13 odstotkov.
tri sumljive osebe, škofijski ordinarijat je izdal nalog, naj cerkev nemudoma zapro in napise prepleskajo. Kasneje bo znova posvečena.
Celovec, 19. julija. 2ena bivšega voditelja koroških narodnih socialistov Kothe-na je skušala včeraj priti na Koroško, policijske obmejne oblasti pa so jo v Beljaku ustavile in odpravile nazaj v Trbiž.
Inomost, 19. julija. Tu je bil včeraj nenadoma hudo ranjen pomožni redar iz heim-vvehrovskih vrst, ko se je vračal s kolesom domov. Nekdo je oddal nanj strel iz revolverja, ki ga je zadel v prsa. Zaradi atentata je zavladalo po mesto veliko razburjenje. Med paniko, ki je nastala v hipu, ko je bil izvršen napad, se je atentatorju posrečilo pobegniti.
Razkrita komunistična centrala
Budimpešta, 19. jul. s. Po večtedenskem poizvedovanja! je budimpeštanska policaja odikrila os.redmje tajništvo komunistične stranke na Madžarskem ter aretirala vo-dritelj-a komunistične propa-gande, tehnifca Androja Rosingeria ta več drugih oseb. Ro-singer j« bil v BoidLrripešti prijavljen pod peterimi napačnimi iimeni. Nijegova misija ie obstojala v tem, da na novo organizira stramko in da pršpra-vi za 1. avgust vel&e cestne demo rast raci je. Privatni uradnik Štefan Frisch, ki je bil ruda aretiran, }e bil še!-e pred kratkim izpuščen iz jetnišnice, 'rcjer ie odsedel 3 fo pol leta ječe. Na stanovanju aretiranega strojnega inžerajerja Ladislava Lustriga so zaplenilo ves arhiv madžarske komunistične strarake. Pri Frischu so našli mnogo letakov prevratne vsebine, ki so jih namera?va!; razdeliti med vojaštvo.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 231631 — 2327.87, Berlin 1367.36 — 1378.16. Bruselj 801.35 — 806.29, Curih 1108.35 — 1113.85. London 190.95 _ 19236, Newyork ček 3913.83 — 3942.09. Pariz 224.71 — 225.83, Praga 169.90 —170.76. Trst 302.68 — 305.08 (premija 28-5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kl i ringu 8.85.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Pariz 20.2760, London 17.26, Newyork 355.50. BruaeJjj 72.30, Milan 27.36, Madrid 43.25, Amsterdam 209, Berlin 123.55, Dunaj 58.25, Praga 15.3«, Varšava 57.66, BukareSta 3,0«.
>SLOVENSKI NARO D«, dne 19.
Ljubljana navdušena za Afriko
ing. Kola Ajayi pravi, da Je v Evropi več divjakov
kot v Afriki
Ljubljana, 19. julija. Začeti moramo s težkim vprašanjem: AJi je Ljubljančane obeh spolov podžgala poletna psihoza z vročinskim valom, da so se začeli na mah zanimati tako živo za »črni« kontinent? Kljub temu pa ni težko odgovoriti: Mnogo bolj kot živa beseda o Afriki sama na sebi je bil privlačen črnopolti predstavnik eksotičnega kontinenta; velika, velemestna dvorana v hotelu »Metropol« je bila mnogo pretesna za množico meščanov, ki so prišli na predavanje z vidnim zanimanjem in navdušenjem. Za afriško kulturo se zlasti izredno zanimajo vrle Ljubljančanke — ne glede na starost.
Črnopolti gost    našega Esperantskega kluba g. ing. Ajavi Kola bi nam rad poka-' zal Afriko tudi v sliki, ne le v besedi, a trije  skioptični   aparati    niso funkcionirali . . . Dokaz, kako radi bi prireditelji ustregli občinstvu, da so hoteli dobiti na vsak način primeren aparat. Med občinstvom je bilo tudi mnogo strokovnjakov, ki poznajo muhe takšnih aparatov, in g. Kola je celo  inženjer električne etroke, vendar niso mogli vsi z združenimi močmi ugnati  vražjih    aparatov.    G. Kozlevčar, predsednik Esperantskega kluba, bi iz srca rad ustregel  temperamentnemu predavatelju (ki se je jezil nad ljubljanskimi aparati) in občinstvu, toda višjih sil in skioptikarjev ne moreš ugnati niti pri tako  imenitnem predavanju.  Predavanje je bilo kratko, a zgoščeno.    Simpatičen — tudi moški morajo priznati, da je simpatičen — postaven   in    živahen    junak iz skrivnostne  devete,  črne  dežele nam je orisal Afriko  na  splošno z  glavnim namenom, da nam dokaže, da so ljudje povsod — ljudje ter da črnci niso divjaki v primeri z belci.   Govoril   je   živahno, s krasno izgovarjavo in gladko. G. Kozlevčar je prevajal predavanje z esperantskega jezika na slovenščino zel/  spretno. Občinstvo je poslušalo eksotičnega predavatelja tako rekoč z očmi  in ušesi, predvsem pa z očmi. Leska južnih oči in biserno belih zob poslušalke ne bodo pozabile. Skoda, da človek ne more tega napisati z globljim občutkom.
Da imajo mnogi Evropci kaj Čudne pojme o črncih, ki jih hoče predavatelj izbiti iz glav Ljubljančanom, je začel predavatelj. (Lahko je pa takoj sprevidel, da Ljubljančanov ne more prištevati med tiste Evropce.) Tudi ne bojimo se več črncev, zato, ker so črni (natlačeno polna dvorana!) in vemo, da niso zveri in ne vragom podobni. Verjamemo pa, da je vrag v Afriki bel (zlasti če pomislimo na koloniste, ki orjejo tam kulturno ledino). Da, nedvomno imajo ljudje vseh plemen mnoge skupne poglede na življenje ter so zaradi tega razlike med njimi, najsi so še  tako znatne,  brez  posebnega pomena.
Predavatelj je rojen v vasi Legos. V Afriki, ki je domovina 130 milijonov črncev, med katerimi je naseljenih 3 milijone belcev. Zamorskih plemen je nešteto, jezikov m diale*ktov okrog 500. A sv rjo državo imajo le eno — Liberijo, sicer so pa skoraj vsi razdeljeni na kolonije belih, mogočnih plemen. Kljub ekspanzivni civilizaciji belcev je Afrika še vendar — Afrika. Le kakšnih 100 m od predavate-ljevega rojstnega kraja je že pragozd, o katerem je govoril z ljubeznijo, spominja-joč se njegove svojstvene lepote. Kamor še ne sega civilizacijo — prokletstvo človeštva — žive Črnci brezskrbno v skromnosti in naravnosti. Narava jim nudi vse za življenje. Tam ni treba nikomur stradati. Južni sadeži so obilen kruh črncev. Nekatera plemena pa imajo tudi domače živali, krave in koze. Črede zapirajo ponoči na močno ograjenih dvoriščih, da živine ne  raztrgajo zveri.
Lov je v Afriki eden glavnih poklicev. Crnci so dobri lovci. Mnogi so oboroženi še vedno z lokom, a zveri love tudi z lasom. — Med črno- in belopoltimi otroci ni posebne razlike. Zamorček se prav tako igra s kamenčki kot razvajen belopolti otrok. Pač pa imajo zamorčki lesene lutke; toda vpraianje časa je samo. kdaj bodo igrače tovarn evropske industrije izpodrinile tudi te lutke. — Tudi v Afriki hodijo možje radi na seje, a na njih pijejo palmovo vino. Prav tako radi beže od žen kot njihovi beli sotrpini, dočim se žene doma ukvarjajo z gospodinjstvom in vzgojo otrok, ki jih prenašajo na hrbtih.
Predavatelj je vprašal, kolikšna mora biti pri nas družina. Nekdo je dejal, da mora šteti 25 članov. G. Kola je pa odgovoril, da to še ni nič v primeri z družinami zamorskih poglavarjev, ki štejejo tudi po 300 članov, seveda s tucati žen vred. — Kar se tiče evropskih in afriških go-spodičen. tudi ni posebne razlike. Crne krasotice rade nosijo kože divjih zveri, le da njihovi kavalirji ne štejejo denar-cev za nje. Crnopolte gospodične se rade hšpajo ter si podaljšujejo celo ušesa, da bi bile lepše. Gizdalinski so pa tudi kavalirji ter drže zlasti mnogo na gorostasne frizure. *—1 Smrt je pri črncih izredno pomemben dogodek ter jih najbrž mnogo bolj pretrese kot belee. Zato tudi pokopavajo svoje rajne z velikimi slovesnostmi, ki jih je predavatelj podrobno opisal. Obhajajo tudi obletnice smrti. — Črnci prasnujejo prav tako navdušeno kot belci, znajo pa biti bolj veseli ter včasih prepletejo kar tri dni in noči. Pri vseh pesnih in plesih tolčejo takt na boben, ki ra pomstnboo vlogo pri vseh s veča nori.
Predavatelj je govoril o vsrah črncev, /neje pri debati je dejal, ds misijonarji 2 mnogo zs podvig črncev, vendar se f. ;radi njihove misije širi še več ver-.ckt med teaeif ki jim   zelo škodu-
jejo. Otroci, ki se šolajo v misijonskih šolah in ki so tudi lepo oblečeni, navadno prezirajo druge, gole in revne otroke. — Vsa ta romantika in eksotika Afrike bo kmalu pripadala le zgodovini. Obmolknila bosta zamorski boben in pesem, trobenta-jočega slona ne bo več, pragozdi bodo padli pod sekiro, lokomotive, avtomobili in traktorji bodo spremenili poezijo v prozo.
Predavatelj je moral še odgovarjati na mnoga vprašanja poslušalk in poslušalcev. Odgovoril je, da zamorci gledajo na kolonijalno politiko s podobnega stališVia kot odvisni belci na vprašanje svoje odvisnosti. — Glede civilzacije je dejal, da zamorcem ne prinaša sreče, nego nove skrbi in trpljenje. Prej so črnci živeli srečno brez skrbi ter jim ni* bilo treba mnogo delati, zdaj pa morajo delati — za druge — kot črna živina. — Občinstvo se je neznansko zanimalo za ženitovanj-ske zadeve in običaje. Neka gospa je pa vprašala, če se črnec sme poročiti z belko. (Nepopisno navdušenje.) Narava je narava! je odgovoril g. Kola. — Kdo je moralnejši, belci ali črnci? — Zal, priznati moram, da so črnci boljši od belcev, čeprav so ljudje povsod dobri in slabi . . Ne verjemite, da so črnci divjaki. Če bi bili res, bi ne ostal niti en belec v Afriki. Prepričan pa sem, da je v Evropi več divjakov kot v Afriki. — Občinstvo je to potrdilo z viharnim ploskanjem.
Končno nam je predavatelj še zapel 5 zamorskih pesmi ob bobnanju. Otožnost, sentimentalnost in prvinska čustva dihajo iz teh pesmi, ki so pa po melodiji in ritmu čudovito podobne srbskim narodnim pesmim. Kot da poslušaš guslarja ali Črnogorca.
G. Kola se je poslovil prisrčno in tudi prostodušno obžalujoč, da nam je moral govoriti »po tem aparatu« — ki ga je dregnil kolegijalno med rebra. — Toda g. Kozlevčar zasluži še posebno priznanje za verno ter požrtvovalno tolmačenje — čeprav so mnogi razumeli esperanto, zlasti dame, ki so bile še posebno mednarodno razpoložene, česar pa črni krasotec ni hotel opaziti.
Razočarana akro-batka Mliitaričeva
Zagreb, 19. julija.
V Zaorebu so nastopali zadnje dni tudi Ljubljančanom dobro znani akrobati, ki so kazali svoje umetnije na žici, napeti med dvema hišama. Akrobati so Adolf Kranjc, Franc Presetnik invalid Stanko Snoj in komaj 201etna Kristina Mlinaric. Mlinariče-va je lepo, vitko dekle, sama je tudi v Zagrebu delala najtežje akrobacije, da so jo ljudje občudovali in da je bila glavna atrakcija akrobatske družine.
Toda v resnici lepa Kristina ni bila tako srečna in zadovoljna, kakor bi človek mi-slil. Njen nasmeh ni bil prisrčen, kajti dekle so trle težke skrbi Težke misli so ji rojile po glavi, kadar je plesala po žici, da so jo občudovali tisoči gledalcev. Kri-sina ni bila tako brezskrbna, kakor se je kazala in bila bi strmoglavila z žice, da ni bila razpeta pod njo mreža. Že delj časa je namreč mislila na samomor. V ponedeljek zvečer je odšla sama v Maksimir, kjer se je napila lizola. Našli so jo mimoidoči, ki so brž poklicali rešilni avto, da so jo prepeljali v bolnico.
Kristina je bila onesveščena in tako je niso mogli takoj zaslišati. Obveščena je bila policija, ki je uvedla preiskavo. Pri mladi obupanki so našli pismo brez naslova. Iz njega je razvidna vsa Kristinina tragedij«. Dekle piše svojemu bivšemu zaročencu in se mu opravičuje, da ga je zapustila. Pravi, da je bila še mlada in neizkušena in je mislila, da bo kot akrobatka napravila karijero. Zato se je pridružila akrobatom in nastopala je po raznih krajih države, kjer je kmalu zaslovela kot izvrstna plesalka na žici. Toda sreče ni našla in tako je začela misliti na samomor.
Njeno stanje je precej težko, vendar pa zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje.
Živilski trg
Ljubljana, 19. julija Živilski tng ni med tednom tako preobložen, kot ob sobotah m ne tako, kot lani v poletnih mesecih. Ljtndde pač težko prodajo, kar dostavijo na trgr, ter so mnogi sprevideli, da je brez pomena iskati zaslužka na trgu. Seveda je trv fclfltob tem« založen še vedno preko (potrebe, zdasrti adaj, ko se naše gospodinje kažejo bo Id redlko na njem, kot da je vse na počitnicah.
Kimečiki eadmi ta« je letos založen skoraj bolj kot je bil lami. Zlasti mnogo je crešend, po večini iz ljubljanske okolice. Belokranjice letoe ne morejo konkurirati na našecn trfru z domačimi prodajalci, ssj dobiš »daj že log oresenj po 2.50 Din. Seveda te cenene črešnje niso posebno le pe, a gospodinje jih raje kupujejo od onih. ki so po 4 Din in dražje. Sezona za jagode še ni minila in vedino je še dovolj rdečih jagod, ki so po 5 Din liter najlepše, borovnic je pa vedino toliko, da nimajo nobene cene, pa tudi ne vrednosti v očeh gospodinj. Prodajajo jih po dinarju liter. Zelo dobro so založeni e sadjem vedno tudi prekupčevalci. BJden je -danes prodajal že Jabolka za kuhanje, ki so po 5 Din kg. črešenj pa ne prodajajo več. očlvidno pri njih ni več zasložka. foredme mnogo je že hruSk, ki so po 4 Din leg.
Branjevci so Imeli danes mnogo sfcroc-jega fižola po 2.50 Din kg. Fižol se je naglo pocenil in so ga danes prodajale kme-
tice tu in tam že po 2 Din kg. Grah je še cenejši, po 1.50 Din tog. Z naraščajočo vročino ter kumar&no sezono prihaja na trg cedalde vec kumar, ki jih prodajajo
branjevci po 4 Din kg, kmetice pa po komadu, po dinarju in dražje. Čeprav je zdaj mnogim ljudem salata glavna jed, vendar Jo kmetice težko prodajo. Ponujajo jo t velikih merah, ki drže po 7 velikih glavi — vse za dinar. Pravtako je poceni že vsa druga zelenjava in sočivje.
Na perutninskem trgu je bilo danes zopet masu jajc, ker so jih prodajale samo kmetice. To se je nekoliko poznalo pri ceni, zato ni bilo jajc po 50 par komad. V splošnem so jih prodajale 15 do 18 komadov za 10 Din. Lepi pi*canci so po 12 Din.
f
Kdor si želi
zabave, Kdor se hoče
nasmejati, Kdor hoče pozabiti svoje skrbi
naj si zasigura
Se danes
vstopnico za jutrišnji
mi ga
v Elitnem kinu Matici
Nastopila bosta popularna komika
Szofce Szakall
in
Hans Moser
v štirih šaloigrah, in sicer:
»NEDOLŽNI DIREKTOR« in -AHOJ. AHOJ« »NOSAĆ« in »NEPRIJETNI PACIJENT«
NOVITETA ZA LJUBLJANO! DVE URI SMEHA!
Samo 2 dni: jutri in v petek ob i£ S in ob V410 zvečer
Nova smučarska postojanka
Ljubljana, 19. julija.
Nedavmo so pričeli graditi na planini Goreljek, blizu ceste, ki veže Mjnzli studenec in Ru-dmo polje, nov smučarski dom, ki bo v ponos našim planinam. Gradi ga smučarski klub Ljubljana in bo ena nv. i h največjih planinskih postojank. Stavba bo dolga nad 34.5 m, široka 13.30 m in visoka 15 m V domoi bo 35 sob za goste s 102 posteljama. Smučanji bodo imeli vso udobnost planinskega hotela. Na razpolago bodo kar tri jedilnice, poseben prostor za shranjevanje in mazanje smuči, temnica za razvijanje fotografičnih posnetkov, kopalnica s prhami, centralna kurjava s toplo In mrzlo vodo, ponoči pa bo dom razsvetljevala laataia električna centrala. Sobe se bodo obdajale tudi poleti.
Stroški so proračumani na 900.000 Din in se bodo krili z obveznicami po 100 Ln 1000 Din. Na-črt za dom je napravil anh. Jože Mesar, vsa dela pa je prevzela tvrd-ka Slavec & Oamp. v Kranju. Novi dom bo otvorjen predvidoma že v decembru.
Mrtvilo na živinskem trgu
Ljubljana, 19. julija. Tudi na živinskem sejmu se pozna vroča sezona, ko pri nas povsod še bolj zastane življenje. Kmetje imajo dovolj dela na polju, zato ne utegnejo hoditi na sejem, kjer je itak tako slaba kupčija. Mesarji zdaj ne kupujejo mnogo živine, ker ljudem ne diši meso. Na ta način sta ponudba in povpraševanje še precej izenačena.
Pri pujskih je bilo na našem sejmu vedno najbolj živahno, danes je pa bilo tudi prašičkov mnogo manj. Kupci so se precej zanimali za nje, a prodajalci so upali, da bodo napravili dobro kupčijo, ker je bilo malo blaga, zato niso hoteli popuščati pri cenah. Eden prodajalec je bil celo tako trdovraten, da je vrnil ogorčen kupcu aro, čeprav s krvavečim srcem. Kupec si je baje izbral druge pujske kot je mislil prodajalec. Vendar so bili na naših sejmih plemenski pujski še dražji kot danes. Prodajali so jih par po 350 do 425 Din Prodali so jih kmaru, skoraj polovico že ob 9.
Za vole se pa ni nihče trgal, čeprav jih je bik) le okrog 30. Včasih je bilo na sejmu okrog 200 vok>v. zato je bil današnji živinski sejem podoben bolj vaškemu. Kmetje so povpraševali po vprežnih volih, ki jih ni bilo baš na izbiro, zato so se prodajalci dobro držali. Odrasle vole za vprego so ponujali po 2000 do 2500 Din »čez«. Po teži prodajajo vole že vse leto* po stalni ceni. Srednje debele so ponujali danes po 3.50 Din kg. Mešetarjem je bilo zelo vroče, ker so morali naperi vse sile, da se kupčije niso razdrle. Do 10. pa še vseeno niso prodali nobenega vola. Prodajalci so čakali, da bi cena nekoliko poskočila, kupci so pa čakali seveda iz nasprotnih namenov. Krav je bilo danes precej. Mesar je živahno baran tal za staro kravico, za katero je ponujal s teletom 1000 Din. Kmetica se je dobro držala. Dejala je: — Mislite, da so stare krave in babe tako za nič?! — Ena krava, precej lepa, je bila prodana za 1400 Din. Krave so zdaj zelo poceni, kar je treba naglasiti. Ko se bodo podražile, bomo tudi zapisali. Kmetje namreč ne uživajo niti te pravice, da bi jim priznavali brez oklevanja, da prodajajo živino ali pridelke poceni.
Na konjskem sejmu je bilo danes najbolj živahno, ker so na njem prodajali na nekakšni dražbi vojaške konje, se pravi konjske veterane. Ker je bila izklicna cena zelo nizka, okrog 200 Din in ker so bili nekateri konji še vseeno precej lepi v primeri z nizko ceno, se je zbralo na licita-
ciji precej kmetov. Vendar cene niso naglo rasle. Precej časa je poteklo, da se je cen* dvignila na 500 Din Za druge konje na sejmu se ni nihče zanimah
JS j» o r t
Prvak Bukarešte v Ljubljani
V soboto bomo imeli tekmo med prvakom Bukarešte in ASK Primorjem. Igra bo nočna na igrišču SK Ud rije
Zanimanje za tekmo je po pravici med našim občinstvom veliko. Na eni strani smo radovedni, kaj nam pokaže gost iz Rumunije, po drugi strani pa bi radi videli novo moštvo ASK Primorja v težji mednarodni tekmi.
Oba ta dva momenta bosta prišla soboto do veljave. Rumuni so, vsaj formalno in po rezultatih, najboljši nogometaši na Balkanu. Gre zdaj za to, aH naj Ljubljana tudi spada na Balkan in ali morda nismo v nogometu vendarle na boljšem napram Rumunom. Na to vprašanje bi lahko že v naprej odgovorili trdilno. Toda v rum unskih vrstah ne igrajo samo Rumuni. V svoja prva moštva so natrpali toliko madžarskih profesijdnalov, da so s tem pridobila najvišjo kvaliteto in s to kvaliteto potolkla tudi naše državne reprezentance v tekmah za balkanski pokal.
Rumuni so hitri, kakor Lahi. hkratu pa tehnični, kakor Madžari. To dvoje, združeno v lepi harmoniji, pomeni izredno silo, na katero bo morala odgovoriti nova formacija primorjanskega moštva z enakimi vrlinami. Hitrost, to je zagonetka modernega nogometnega uspeha, to je skrivnost briljantne igre, ki osvaja občinstvo in ki ga razvnema do navdušenja. Da igralci Primorja niso počasneži, so pokazali v tekmi proti Gradcu. Glavno je, da v soboto zaigrajo z enakim elanom ln stvar bo šla.
Tekma obeta potem takem postati naj-glavnejši nogometni dogodek letošnjega poletja. Je tudi obenem zadnji poizkusni start Primorja pred odločilno tekmo z Gradjanskim, ki bo čez 14 dni v Ljubljani.
Naši dirkači v tujini
V nedeljo 16. t. m. je avstrijski »Bru-cker Bicvcle Club« v spomin na bivšega hrvatskega dirkača Gregia organiziral v Brucku na Muri kolesarsko dirko »Rund um den Hochschvvab«. Na to najtežavnejšo avstrijsko kolesarsko dirko so bili povabljeni tudi dirkači naših klubov, izmed katerih so se odzvali: »Hermes* s Prodanom, Kesičem in Kačičem, ^-Ilirija« z Avbeljnom in zagrebški »SokoU z Grgcem. Z ozirom na dobro voljo teh kolesarjev in pa na slaboten žepni cvenk so se omenjeni, prebrodi vši vse ovire, kar na kolesih podali k avstrijskemu startu v Bruck a. M., kjer so prišli v stike a priznanimi mednarodnimi dirkači, posebno pa z močno ekipo kluba »VViener Radler«, katerega dirkači so bili izza malo prejšnje etapne vožnje dokaj dobro strenirani. Ob 6.30 je stalo na startu 26 kolesarjev, pripravljenih na težavno pot, vodečo v razdalji 183 km č^ez. močno napete (26°) strmine Seeberg (1254) in Prebichl, kjer leže še ostanki snega. Ker je Kesič malo prej zlomil svoje prednje kolo, mu je posodil Jule svojega, zaradi česar ni ta poslednji mogel startati. Kakor po navadi, so Avstrijci takoj iz starta potegnili brzino, ki ni bila nižja od 45 km na uro, hoteč se tako iznebiti šibkejših konkurentov. Slo je tako kakih pet kilometrov, dokler se proga ni začela dvigati vse više in više. Grgac, Prodan, Kesič in Avbelj so bili do tu zadaj in takoj pri vzpenjanju pričeli prehajati v ospredje. Na neki križpoti je mala skupina s Kesičem zašla kakih 200 metrov ter na to opozorjena, takoj ubrala pravo pot. Seveda so boljši poznavalci medtem že od-frčali mimo, kjer se je posebno odlikoval Grgac. Ta je kmalu prevzel vodstvo Dunaj-čanu Augusti ju, ki je imel gumijski defekt. Izmed naših se je dobro držal Prodan v klancih; posebno pa mu je uspelo marsikoga prehiteti ob deževju, ki je tačas bilo na teh višinah, pomešanem z gosto meglo in snegom. Zaradi ostre napetosti so na nekaterih mestih morali vsi bežati peš s kolesom ob strani. Kesič je bil tudi deležen defekta, medtem ko je Avbelj imel smolo z verigo, ki mu je nekolikokrat padla raz prestave.   Prehajajoč tako z vrhunca na vrhunec je z visote Prebichla navzdol dirjajoč Avbelj kake tri kilometre pred seboj zapazil tovariša Kesiča, kateri ni znal, da je Tine za njim. Z urnimi zamahi po lepi cesti ga ta poslednji dožene in kakih trideset kilometrov do cilja nadaljujeta v visoki brzini. Grgca, ki je imel tudi defekt, spet dožene nevarni Augusti, nakar sta se fanta kosala do samega cilja, kjer se Du-najčanu za pol kolesa posreči premagati So-kolaša. Prodan se je plasiral 10., Kesič in Avbelj pa skupaj kot 14. in 15. Prvi štajerski dirkač je prTvozil 11., Seveda so se pri taki divji vožnji vsi dirkači zelo raz-tresli, medtem ko jih je kakih devet odstopilo.
Rekord, ki ga je na tej hudi progi od 1. 1914. držal Franc Gregi s časom 7:54.47, je bil ob tej priliki potolčen za 1:15.35.
je bil ob tej priliki potolčen za 1:15.35.
Da niso naši fantje, razen Zagrebčana Grgca, ki je eden najboljših dirkačev v naši državi, dosegli boljših mest, ni čuda, saj so se vendar prvič znašli v konkurenci s tujimi kolesarji, povrh tega pa še na najtežavnejši avstrijski dirki, ki je marsikaterega domačina izmozgala. Vsi pa so kljub temu prekosili rekord našega priznanega pokojnega Gregia.
Ko so si dodobra ogledali tamkajšnje kraje, so vsi štirje znova poskakali na svo-za kolesa in jo odkurili domov.
Dobova
— Društvo Rdečega križa v Dobo vi vabi vse tiste, ki se nedeljske predstave, ki je bila zaradi nevihte že takoj v začetku prekinjena, niso mogli udeležiti da se udeleže predstave »Slehernika« v nedeljo 23. t. m. ob pol 9. uri pred farno cerkvijo v Dobovi. Vstopnice od nedelje 16. t. m. so veljavne. Vabimo vse člane »n prijatelje dobrodelnosti, da se v Čim večjem številu udeleže te lepe prireditve.
e ft*»sKm ca
KOLEDAR Danes: Sreda 19. julija, katoličani: Vin-cenc, Radoć. pravoslavni 6. julija.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Plavi sen Kum glška: Vesela prijatelja.
DEŽURNI LEKARNTC Dane«: Ramor, Miklošičeva cesta 20, in Trnkoczv, Mestni trg 4.
3xp>€>d sita
in rešetk
Starti pravljica, pa velja za vse čase, kraje in ljudi.
Nekje v deveti deželi so živeli nekoč trije pujski. Rili so po blatu in se valjali po gnoju, da je gnojnica kar tekla od njih. Vse blato so bili že prerili in vse gnojišče prebrskali, pa jim še ni bilo dovolj. Silili so še v sosedovo gnojišče, a ker so ji/n bili rilci že polni gnojnice, so M zavalili na travo in jeli razmišljati kaj bi počeli, da bi si preganjali dolgčas
Pa so se spomnili, da imajo v svinjaku bratca, ki mu niso nikoli dovottti valjati se in riti po gnojišču. Šli so ponj in ga izvlekli za uhlje iz svinjaka Začeli so kruliti tako glasno, da je prihitela skupaj vsa vas, in ko so bili zbrani okrog n;i/i vsi vaščani. so jo brž odkurili nazaj v hlev, svojega bratca so pa pustil: na dvorišču, češ, glejte ga, kako svinjsko je povaljan v gnoju, mi smo pa čisti in snažni, da bi nas lahko posadili za gospodarjevo mizo.
Iz Celja
—C Protitiilverkulozna liga v Celju deluje že peto leto zelo požrtvovalno in uspešno, z gmotnimi sredstvi pa jo podpira tudi prebivalstvo celjskega in drugih okrajev. Celjska liga je pred časom poslala raznim uradom nabiralne pole za nabiranje članarine. Pole z nabrano članarino so doslej vrnili naslednji uradi v Celju: davčna uprava, mestno načelstvo, deška in dekliška meščanska šola, javna bolnišnica in realna gimnazija. Ostali uradi so naprošeni, da po možnosti čim prej poberejo članarino pri osobju in Jo nato pošljejo ligi s polarni vred. Te dni bo začel g. Butinar, hišnik meščanske šole, pobirati članarino po mestu in bližnji okolici. Od zadnje objave do danes so darovali za azil, ki ga namerava krajevna protituber-kulozna liga gTaditi. gg. B. Gradt 120 Din, Martin Pernovšek 10 Din. J. Prelog 10 Din in Stojan Holobar 5 Din.
—c Umrla je v ponedeljek 17. t. m. v celjski bolnišnici 34-letna žena kovaškega mojstra Marija Podbregarjeva iz Poljč pri Brasl ovcah.
—c Nogomet. V petek 21. t. m. ob is.15 se bo pričela na Glaziji pokalna tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo, v nedeljo 23. t. m. ob 18.15 pa na športnem igrišču pri Skalni kleti« prijateljska tekma med novim vojaškim tramom 39. p. p. v Celju in celjskimi Atletiki.
—c Najdba. Dne 17. t. m. ob 15. je bil v mestnem parku najden okoli 100 Din vreden nožiček za manikiranje .
1% Trhove**
_ Tombola zadruge >Počitniški dom«.
Pred leti, ko v rudairs ^ ih revirjih Se ni vladala taka stiska kot daDes, so &e v Trbovljah vrstile toanbole druga za drugo. Danes v tej kriz: si pa vsako društvo dobro premisli, p rebrno započne za današnje Čase risikantne tombole, srečolove in druge sJvčoe igre na srečo, ki so združene z veHkimi izdatki pred prireditvijo. Toda f naši dolini se klcnb vsem stiskani najdejo pogumni ljudje Ln take lahko imenujemo tudi člane zadruge i-Pocitni.ski dom« v Trbovljah, ki so priredili v nedeljo tomboLo v nasi dolini. Prvotno je bila ta tombola zaradi izjemnih odredb, ki Se niso preklicane, zabranjena, po posn-dovanln vodstva te zadruge pa je barska uprava tom bolo vendarle dovolila. Na dvorišču Delavskega doma se je zbralo nad 200<» lju-li, ki so prišli iskat sreče. Dočim si t prej-šoih bold^ih časih videl skoraj vsakega udeleženca takih prireditev z večjim šte-vflom srečJk, si jih letos me-! delavatmOB le malo opazil, ki bi imeli več sreči; kot eno ali dve, kar pač dovolj jasno doka zuje, kako je naše delovno ljudstvo v re virjih obubožalo. Zelja po sreči in dobitku je mnoge SKiala na igrice in jih pripr« vila, da so si pritrgali od ust, samo da bo lahko kupili srečko, ki naj bi jim prinesla zaželjeni dobitek. Kakor vedno, je bila tudi tokrat večina udeležencev razočarana, kajti sreča je bila samo nekateriaa mila 1. dobitek Din 3000 v blagu je dobil g. Matko Vel din, rudniški pek, 2. dobitek alatnico je zadel Matko Alojz, delavec ipri podjetju Dukič, 3. dobitek mo&ko kolo je dobila gdč. Lipovšek Ljudmila, šiviljska vajenka, 4. tombolo otomano g»dč. Minka Krusičeva, zasebnica, 5. tombolo 2 vreči moke g. Smer c Peter, rudar, in 6. tombolo šivalni stroj ga. Stradar Marija, žena brezposelnega rudarja. — Pri tej priliki se zadiTOga »Počitniški dom- v Trbovljah zahvalen je vsem darovalcem dobitkov in sploh vstan, ki so karkoli pripomogli, da je tombola tako odlično uspela.
_ Razdelitev  2   nagonov  moke. Kakor
smo že poročali, je županstvo iz banske podipore in občinskih sredstev nabavilo 2 vagona moke kot nujno pomoč najrevnejšim rudarjem in njihovim družinam. Ta moka bo razdeljena v petek 21 t. m. de lavstvu zapadcega, 22. t m. delavstvu vzhodnega obrata, jaška III in dnevnega kopa Dobrna, v ponedeljek. 24. t. m. pa delavstvu vseh ostalih obratov. V Trbov-Vjah se bo razdelilo med delavstvo okroglo 16.000 kg, dočim dobi Hrastnik ostanek. Ker se je izkazalo, da delavstvo po večini ni zaslužilo zneskov, ki so bili določeni kot eksistenčni minimum, oo prejela tokrat moko večina delavstva, zato bo znašal delež nekaj nad 4 kg. Na delavca odpade 1 delež, na ženo po pol deleža in na vsakega otroka Po četrt deleža, tako da si lahko vsak sam izračuna, ko liko bo dobil.
Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET44
»SLOVENSKI NAROD«, dne 19. julija 1933
5tran
Dnevne vesti
— Poslanik dr. Grlsogono v Splitu. V
ponedeljek zvečer je prispel v 9pJ.it na počitnice naš poslanik v Pragi g. dr. Ptrvi-
sicv Grisogono.
— Pravilnik o državnem Izpitu za pooblaščene Inženjeije, Ker je bil dosedanji pravilnik o državnem izpitu za pooblaščene inženjerje pomanjkljiv, je izdal minister javnih del nov pravilnik o polaganju državnega izpita za pooblaščene gradbene, strojne, elektrostrojne, brodarske inženjerje ter arhitekte. Pismene prijave za izpit morajo kandidati poslati ministrstvu javnih del najpozneje do 1. septembra ter priložiti diplome in vse potrebne dokumente. Prijave pregleda izpraševalna komisija, ki obvesti o svojem sklepu kandidata najpozneje do 20. septembra Kandidat, ki mu komisija odobri polaganje izpita, dobi domačo nalogo najpozneje do 1. novembra in jo mora izročati izprašc-valni komisiji do 1. februarja. Izjemoma je dovoljeno podaljšanje tega roka do 15. feoruarja. Odlok o pripustitvi k izpitu sporoči komisija najpozneje do 10. marca. Ustmeni izpiti se prično najpozneje 15. marca in trajajo, dokler ne pridejo na vrsto vsi kandidati.
— Uniforme davčnih eksekutcrjev. Finančni minister je izdal pravilnik o službeni obleki začasnih in stalnih davčnih eksekutorjev. Davčni eksekutorji, ki Iz-terjavajo davke ali pa ki so zaposleni v pisarnah, morajo nositi uniforme, na desnem rokavu nad komolcem pa državni grb na zeleni podlagi. Imeti morajo legitimacije, ki jih izdajajo predstojniki davčnih uprav. Uniforme si morajo nabaviti najkasneje v treh mesecih po objavi pravilnika.
_ O novi cesti iz Salzburga na Sušak preko Kočevja in Delnic poročajo zagrebške >Novostic v dopisu iz Salzburga, kjer pravijo, da bo jutri otvorjena proga Salz-burg - Sušak. Naš in avstrijski Aeroklub pošljeta več letal v Salzburg, od koder krenejo letalci korporativno v Celovec, Posebna komisija je baje obravnavala tndi vprašanje nove ceste iz Salsburga do Sušaka, ki bi Sla preko Kočevja in Delnic in bi bila dolga 150 kan, gradili bi jo pa p-ribližno dve leti.
— Nov urednik esperantskega glasila. V Brodu, ki je postal zadnje čase središče esperantskega pokreta v Jugoslaviji, izha-je esperantsko glasilo >La Suda Štelo«. Po tragični smrti dosedanjega urednika Frana Komarja je prevzel uredništvo znani esperantist dr. Leo Kuhn.
_ Iz državne 6luibe je odpuščen profesor reaine gimnazije v Sremski Mitro-viti Josij) Pele.
_ Vozne olajšave za planince. SPD
sporoča članstvu, da imajo pri družbi Avtopromet »Jezersko* v Kranju popust na progi Kranj—Jezersko, in sicer; za vse avtobusne -\oznje 25*7^, za avtobusne vožnje ob nedeljah m praznikih (od turistov-skega vlaka in do turistovskega vlaka > za direktno vožnjo iz Kranja na Jezersko in obratno pa 50% popusta. Na pr.: člani bodo tako plačali iz Kranja na Jezersko in nazaj namesto Din 70.— samo Din 50, ob nedeljah in praznikih pa samo Din 35, če se bodo poslužili avtobusa, ki vozi od turistovskega vlaka in obratno. Ta 50% popust velja samo ob nedeljah in praznikih na vsej avtobusni progi; za lomljene vožnje pa velja popust 25%.
_ Vreme.    Vremenska  napoved pravi,
da bo nekoliko oblačno, sicer pa stanovitno in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Skopijn 28, v Zagrebu 2?, v Beogradu 26. v Ljubljani 25, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.8. temperatura je znašala 13.4.
_ Nesreča na morju. Med Hvarom in
Bracem se je pripetila v ponedeljek težka nesreča. Potopil se je ribniški čoln, ki so se z njim vozili sluga splitske realne gimnazije Petar Posinkovič in trije njegovi tovariši. Sredi kanala so oP&zili, da pušča čom vodo. Ker niso mogli zamašiti Vuknje na dnu, se je čoln kmalu potopil in Posinkovič je že blizu obale omagal ter utonil, njegovi tovariši so pa srečno priplavali na suho.
_ Za angela se smatra. V Osijeku je policija zadržala umobolmega kmeta Ant Gjuroviča, ki pravi, da je angel in da ima vsaka vas svojega angela. Zatrjuje tudi, da so bili pri njem kralji, ki so se udeležili londonske konference, kjer so se sporazumeli, da bodo odslej vladali v miru in si*-* si.
_ čudna prepoved, župan v Metkoviću je izdal naredibo, s katero prepoveduje moškim nositi srajce s kratkimi rokavi, češ, da nasprotuje to javni morali.
_ Smrtna nesreča v karlovški elektrarni. V karlovški elektrarni se je pripetila v ponedeljek smrtna nesreča. Močan električni tok je ubil 48 letnega strojnika Antona Kovačeca.
_ Dve   nezgodi.    Anton  Klantšek, 46-
letni tesar iz Gameljmov pod šmarno goro, se je včeraj pri tesarskem delu poškodoval na glavi in se je, šel zdravit v ljubljansko bolnico. V bolnico so tudi »rejeli brezooseknega mizarja Alojtza Ožino iz Podlfcpcev, občina Kolovrat, ki se je zapletel v pretep in dobil poškodbe po životu
_ Kmetje v borbi s tolovajema. V Ma-talič sehi blizu Vrh*>vin sta dva mlada potepuha v ponedeljek popoldne vdrla v hišo kmeta Petra Kovačeviča, kjer so bili doma samo otroci. En tolovaj je odvedel s seboj v gozd 13-letno Kovačevičevo hčerko Jelo, drugi je pa ta čas prebrskal vso hišo. pa je našel samo 150 Din in nekaj živil Ko se je vrnil gospodar s polja, je poklical na pomoč soseda, ki so kmalu tolovaja dohiteli in jima iztrgali deklico Tolovaja sta se branila in eden je Kovačeviča teško ran Z Arugl roglo je hotel končati življenje sebi, pa se je samo težko ranil. Tudi drugi tolovaj se je branil, pa sc ?a končno ukrotili in zvezali Tolovaja sta hotela  deklico oskruniti.
_ Grozen zložin ciganov. Pri vasi Ribara blizu Kuršumlije so ugrabili cigani S-letno hčerko Radomlrja Vladisavtjeviča ter ji iztaknili oči in zlomili obe nogi. V ciganskem vozu so našli 18-Ietnega pohabljenca, ki je pravil, da so tudi njega pred 7 leti ugtrabili, mu iztaknili oči in zlomili  noge.  Ogorčeni  kmetije  so hoteli
cigane pobiti, kar bi bili tudi storili, da jih niso rešili oroinlkl.
_ Žrtev naraslega potoka, V vasi Gornje D.orište blizn Božja kov ine Je utonil v naraslem potoku Zeleni 60-letni kmetovalec Štefan Fuatek, ki so ga v nedeljo pokopali.
— Straien samomor starega Medži-murca. V nedeljo popoldne si je končal v Dubkovou blizu Čakovca življenje 73 letni kmetovalec Duka Dvajnaddčak. Za kJenll se je na podstrešje in zažgal hi*©, obenem se je pa obesil, življenje si Je hotel končati že večkrat, pa so ga vedno rešili.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčioe, ker poživlja delovanje želodca in črevesja, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavijanje in p osveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Gradbena dela vseeno ne počivajo, a jih je tako malo, da ne morejo omiliti brezposelnosti. Na Erjavčevi cesti so zaceli včeraj betonirati temelje za trinad-stropno hišo, prizidek k dr. Luckmannovi hiši. Ta prizidek bo priključen pravokotno na staro hišo. ki stoji vzdolž ceste. Na tistem kraju, kjer zdaj grade, je stala že prej dvonadstropna hiša, ki je pa bila krajša. Prizidek bo 18 m dolg in 13 m širok. V njem bodo štiri trisobna stanovanja. — Tu in tam renovirajo od časa do časa tudi pročelja hiš. Zdaj postavljajo oder ob osnovni šoli na Erjavčevi cesti. Na Bleiweisovi cesti pa že barvajo fasado dvonadstropne hiše št. 11.
—lj Na jutrišnji večer smeha, ki ga priredita v Elitnem kinu Matici izvrstna komika Szoke szakall in Hans Moser, ponovno opozarjamo zabave željno občinstvo. Pod devizo >dve uri smeha in pozab ljenja vsakdanjih težav« naj se z bero jutri v Elitnem kinu Matici vsi prijatelji zabave, da bomo videli, dali je s to noviteto ustreženo tudi naši publiki. Popularna komika Szoke Szakall in Hans Moser jamčita v polni meri, da se bo vsakdo lahko nasmejal do solz. Komika nastopita vsak v dveh burkah, ln sicer: Szoke SzakaJJ v šaloigrah »Nedolžni direktor in »Ahoj, ahoj!«, Hans Moser pa v burkah: »Nosač« in »Neprijetni pacijent«. Opozarjamo, da bodo te burke na sporedu samo dva dni, jutri in v petek, in sicer oba dneva ob 19.30 in ob 21.15. Cene sedežem, ki se rezervirajo že od danes naprej, ostanejo znižane kot doslej!
—lj Od jutri naprej zopet same premiere v Elitnem kinu Matici! Uprava Elitnega kina Matice se je odločilo kljub poletnemu mrtvilu za film ln kino prinašati od jutri naprej izključno le premiere, in to velikih filmov, ki bodo kljub poletni sezoni vzbudili novo zanimanje najširših krogov filmske publike. Tako pride na spored premiera velikega G. W. Pabstove-ga filma >Atlantida< z Brigito Helm in Gustavom Diesslom v glavnih vlogah. Tej premieri bodo sledile še »Cilinder sreče«, >Princeza in tenor* s komornim pevcem tenoristom Karlom Jokenom v glavni vlogi, >Ljubezen, zabava in resnost«, »Ključ ljubezni«, »ženitovanjsko potovanje v treh« itd. Kljub tem odličnim filmskim novitetam ostanejo cene Se naprej znatno znižane! Upamo, da bo ta vest prijetno odjeknila v krogih filmskih prijateljev.
BOLJŠE ČISTI
LTTTcfl      KOVINE, STEKLO in KT^S ZRCALA
^V\r>p     Zahtevajte ga Dri Vašem
trgovcu!
_lj Bluze, razno dam&Ko perilo torbice ln rokavice, najnovejše mode, dobite le pri tw»dki Karničnik, Stari trg. 389-n
_lj   Izletnike  krožnega avtomobilskega
izleta >Krke< na Dolenjsko opozarjamo, da se dobe številne fotografije z izleta pri g. xX)jzetu Sanucu na Miklošičevi cesti in pri Pogačniku na Tvrševi cesti. Fotoamatere'e prosimo, naj nam pošljejo po en iavod svojih fotografij s svojim naslovom na naslov: Društvo »Krka« v Ljubljani ali pa fotografije osebno oddajo portirju Miklošičevega hotela na Masarvkovi cesti. _ Odbor »Krke«.
—ij člani »Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev* se vabijo na članski sestanek, ki bo v soboto dne 22. t m. ob 3. pop. v dvorani resta vracije pri Levu, v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta.
—lj Poziv dijaštvu dri. učiteljske šole v Ljubljani. Dijaštvo vseh razredov ln oddelkov, ki se nahaja v Ljubljani in njeni okolici, je vljudno povabljeno, da spremi k večnemu počitku svojo tovarišico in letošnjo abiturtjentko, prerano preminulo gdč. Andrejo Senekovičevo. Pogreb blagopokojne bo danes v sredo ob 17. izpred mrtvaške veže državne bolnišnice. Ravnateljstvo.
—Ij Iz policijske kronike. V Ljubljano prihaja vse polno ljudi, ki iščejo v mestu službo in tako še večajo brezposelnost Policija pošilja vse nazaj v njihove doma če občine. V zadnjem času se je priklatilo v mesto tudi precej sumljivih tipov, ki Jih pošilja policija od&onsk^m potom Iz mesta Tatvin ni bilo prijavljenih nobenih, tudi kopalci na Savi, ki jih Je še vsako leto obiskovala tatinska sodrga, zaenkrat š> niso imeli neaaželjenlh gostov.
_|j Očala   daljnogledi,    barometri foto
aparati itd najugodnejši nakup pri Pf. P-Zajcu izprašanem optiku. Ljubljana, Stari tre 9 Cen'ki brezplačno.
_Ij Nogavice,   razne svilene   flor in
kratke, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Karničnik. Stari trg. 3S9-n
SARGOV
KALODONT
Na ljubljanskih hišah
vedno manj rož
Ka] je videla komisija odseka za olepšanje Ljubljane s
cvetlicami
Ljubljana, 19. julija.
Kakor smo že poročali, se je te dni po vseh mestnih ulicah z mestnim avtomobilom vozila komisija Odseka za olepšanje Ljubljane s cvetlicami, ki ga je izvolila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, da propagira v našem mestu olepšanje oken in balkonov s cvetlicami. Vsakdo ve, da niti najdragocenejša in najbolj umetniška plastična ali slikarska dekoracija poslopij ni tako lepa in prijazna ter efektna, kakor učinkuje cvetje na oknih in balkonih raznih poslopij. Kljub temu imamo pa v Ljubljani še prav mnogo palač trdno podkovanih lastnikov, ki ne žrtvujejo niti pare za to najcenejšo okrasitev svojih hiš in s tem vsega mesta Stara je sodba našega naroda, da imajo radi cvetlice le dobri ljudje ...
Komisija, ki so bili v njej predsednik podružnice SPD nadzornik Josip štrekelj s tajnikom Gabrom, ravnatelj mestnih nasadov Lap in mestni arhitekt Spinčič, je na žalost morala ugotoviti, da je na ljubljanskih hišah vedno manj rož. Se mučnej-Še so pa člani komisije Čutili, da so na malih hišicah cvetlice ostale ln se celo pomnožile, izginile so pa rožice predvsem z oken premožnih lastnikov. Samo ena plesna toaleta stane mnogo več, kakor okrasitev največje palače s cvetlicami! Za rožice Je treba imeti pač srce. Zato pa največjo pohvalo našim malim dobrim ljudem! Pojdite na Galjevico in videli boste borne barake vse v cvetju!
Že župan, sedanji minister Ivan Hribar, se Je z največjo vnemo trudil, da bi se Ljubljana ovenčala s cvetjem. Prav velike uspehe je dosegel, mestna občina je pa pod njegovim vodstvom obesila celo na kandelabre velike košare s cvetočimi rastlinami. Tudi sedanji župan dr. Dinko Puc vsako leto nakloni prav izdatno podporo podružnici SVD za nagrade lastnikom najlepše okrašenih balkonov in oken, razen tega pa seveda župan skrbi za vedno nove in vedno večje nasade po vsem mestu. Ce bi vsi občani vsaj nekoliko posnemali mestno niso, bi bila Ljubljana zasuta v cvetje, tako so pa naše najbogatejše ulice puste ln gole.
Odsek za olepšanje Ljubljane s cvetlicami je imel namen razdeliti pet prvih nagrad, a ko se je mestni avtomobil s komisijo ustavil pred novo palačo Banovinske hranilnice na ogla Gregorčičeve in Igriške ulice, je komisija takoj sklenila odlikovati stanovalce tega cvetočega drugega nebotičnika s še višjim priznanjem in jim prisodila soglasno G ran d Prix. Vsi balkoni m baikončki so polni najnujnejšega pisanega cvetja, barve so pa razvrščene neprisiljeno tako, da v zgornjih nadstropjih prevladujejo temno modre petunije, v srednjih nadstropjih bele petunije, v spodnjih etažah pa žari rdeče cvetje. Vsa palača je ogromna cvetoča narodna trobojka! Na poziv hišne uprave so stanovalci z veseljem okrasili okna in balkone, zato tudi zaslužijo največjo pohvalo in tudi hvaležnost vseh Ljubljančanov. Tudi druge nove palače imajo balkone, ki morajo biti okrašeni z rastlinami, zato pa lastnikom novih poslopij priporočamo, naj, še predno so stanovanja oddana, sami okrase okna in balkone, nato pa že v najemninski pogodbi zahtevajo, da morajo stanovanjski najemniki to dekoracijo tudi vzdrževati in jo vsako leto nadomeščati z novo.
Ker je komisija morala hiteti, ni bilo mogoče izpraševati za imena lastnikov najlepših oken in balkonov, objaviti torej še ne moremo imen, komu je komisija prisodila nagrade in diplome, ker pač noben Ljubljančan ne more vedeti za vse stanovalce vseh hiš. Oni jdl i kovanci, ki njih imena niso navedena v današnjem seznamu, naj torej pismeno javijo svoja imena in naslove predsedstvu podružnice SVD v Zvonarski ulici 11, da podružnica lahko njih irnona napiše na diplome. Diplome bodo dragocene umetnine ln v okras ter ponos vsake hiše.
Prvo nagrado z originalno umetniško diplomo je komisija prisodila naslednjim prijateljem cvetlic. Za originalno s temnimi visečimi domačimi nageljni prekrasno okrašen majhen balkon g, Podobnika v Koseškega ulici 22, g. Josipu Roj ini za cvetoč pas nad portali trgovin v njegovi hiši. na Aleksandrovi cesti 3, gospej Sla-mičevi za bujni venec cvetja okrog hiše na GospoavetsJd cesti, g. Staniču za vso najpridnejše negovano cvetje na njegovi vili v Gerblčevi ulici 22 in mesarskemu mojstru Zajcu Antonu za njegovo moderno hišo na Poljanski cesti 79, ki bi jo lahko postavili na slavnostno mizo kot cvetličen okras. Težko je bilo iz množice enako lepih ali vsaj podobnih cvetličnih aranžman o v izbrati prve nagrade, zato je pa komisija priznala is 50 drugih nagrad. Izjemo je komisija napravila pri kavarni »Prešeren«, vendar pa ne bo nlkdo zabavljal, če je fcomislja odlikovala tuđ! gosp. Polajnarja za njegov krasen selen vrtiček,
ki tako srečno in poživljajoče izpopolnjuje belino tromostovja. Nadalje so pa odlikovani v tej sku- ai, vendar pa opozarjamo, da je vrstni ..ed pač tak, kakor se je komisija voziia nimo hiš. Dri'go nagrado so torej še zaslužili: dr. Pojč v Svet-čevi ulici 2, stavbenik Curk na Mirju i, Ing. Tavčar na Dolenjski cesti 26, Jakob Založnik na Prulah 9, Filip Bizjak v Svet-čevi ulica 10. okna prvega nadstropja v Ilirski ulici 2u, dolgi pas oken št. 13 in 15 v Fugnerjevi ulici, gospa Čikova v ulici na Grad 11, balkon v L in H. nadstropju hiše Tavčarjeva ulica 5, okna v zgornjem nadstropju proti Ciril-Metodovi ulici hiše Zrinjskega cesta 7, bogato okrašena hišica na Galjevici št. 234, hiša v Orlovi ulici 21, vila Ob zeleni jami 11, vila ravnatelja Ceča na Gruberjevem nabrežju 6, hiša v Hrenovi ulici 15, mestna hiša v Gradi-i šču 11, ki so jo najpestrejše okrasili le I mali ljudje, Florijanska ulica 14, Sebrova I hisa v Rožni ulici 5, vila v Verstovškovi ulici 12, dr. Vrančičeva vila v Ažbetovi ulici 2, vila s krasnimi fuksijami v Zilj-skega ulici 3, dvorna dama g. dr. Tavčarjeva na Bregu, vsa nadstropja hiše Gosposka ulica 9. leva stran prvega nadstropja v Gradišču 14. g. Fran Krapež v kazini, ravnatelj Bukovec na Gruberjevem nabrežju, palača TPD na Aleksandrovi cesti, hiša na Zaloški cesti 21, mestno zavetišče v Japljevi ulici, ki je vedno polno cvetja in zelenja, na Sv. Petra cesti št. 81, št. 83 in št. 76 s prekrasnimi angleškimi pelar-ionijanu, 1 nadstropje hiše na Hradecke-ga cesti št 64, gdč. Pirhova v II. nadstropju magistrata, hiša na Mestnem trgu d, L nadstropje na Starem trgu 3 za lepe bele petunije, vsa okna hiše Miloša KarniC-nika na Starem trgu, pester aranžma L nadstropja na Cankarjevem nabrežju 7, velikanski nagelj meo najlepšim cvetjem v Krakovski ulici 27, vedno dekorirana Marinškova hiša v Prečni ulici, Raj ko Turk v Komenskega ulici 17, dolga vrsta oken Antona Rojine v Kolodvorski ulici, I. in H. nadstropje v Dvorzakovi ulici, bogato okrašeni Kreditni zavod v Prešernovi ulici, že drugič odlikovani balkon na ŠL Peterskem nasipu 71, Mihelčičeva hiša na Borštnikovem trgu, vila Josipa Prunka na Mirju 27, ga. Bleiweisova v Tivolskem gradu in končno hiša št. 82 na Tvrševi cesti. Se mnogo prijateljev cvetlic bi rada komisija pohvalila, vendar si jih je pa prihranila za prihodnje leto. Diplome naj bodo v izpodbudo vsem, da bo prihodnje leto Ljubljana okrašena s cvetlicami kakor nevesta i
Iz Novega mesta
— Po njivah se je že zaCela v okolici mesta kraja poljskih pridelkov. Že lansko leto je bilo precej pokradenega krompirja, a to že sredi zoritve. Letos pa so se spravili nesramni uzmoviči na krompir, debel kakor jabolka, ker ga je pa le malo še za v lonec, krpajo in pustošijo po cele četrti njive. Tako so te dni na Gotenskem polju neznani tatovi opustošili krompirjeve nasade kakim šestim posestnikom naenkrat, eni revni najemnici kar polovico njive. Orožništvo pridno zasleduje zlikovce.
_ V nedeljo  je bil dan zabav  v naši
Dolenjski. V mfciiopoli sami se je vršila veselica pomota fcMi Sga ooseka Obrtnega društva pri g. Murnu na Bregu. Veselica, združena z nagradnim kegljaskim »turnirjem < ln volitvijo kraijice nageljnov je imela-sicer vabljiv program, pa menda je bila kriva neznusna sopara, da ni bilo onega razpoloženja, kakor se spodobi na veselici, vsekakor pa sc na njej pokazali na-| Si mladi, da so jim mikavnejše mlade gospe, kot gospodične, kajti za kraljico večera je bila izvoljena ga Anica Čolnarjeva, Popoldne se je vršil sokolski zlet na Mirno in obenem v Toplice. Pri tem bi opozorili pri tako važnih nastopih, kot so sokolski, da če se že priredi nastop v neposredni bližini matice, naj priredi nastop eno — ne dve društvi — poleg tega pa so raztresene še manjše veselice. Ljudi, ki se zapijo na izletih, pa povsod malo. Na ta način se seje mrtvilo in malodušje — sokolski nastopi, bi pa bil že čas, da postanejo zopet prvi, pravi nastopi.
_ Odkar se je   otvorilo strelišče, ki
ima res prvovrstno lego, postajajo strelci vedno bolj navdušeni. V nedeljo je pokalo od jutra do večera Upamo, da se bo krog j uavdušenih   pristašev,   med katerimi se I pridno vežtajo   tudi nekatere amaconke, ] kaj kmalu še bolj razširil m dal tako priznanje ustanoviteljem.
_ Ukaz banovine o ograjah, bodečih
žicah bi menda moral veljati tudi za nekatere posestnike na Trdinovi cesti, ki imajo, niti pol metra od ceste, razpredeno bodečo žico. Med temi Je eden tak, da bo kmalu cesto pooral in posejal, ker mu menda ne zadostuje obširna njiva, žice pa so poleg vsega še pribite ob mestne telefonske droge.
— Kaj lepo je pogledati trg sv. Katarine. Nasadi so polni cvetja, da jih je veselje pogledati in posedati na klopicah ob njih, mora biti prav užitek, samo da bi se malo manj kadilo od drvečih avtomobilov, škropljenje v tej vročini pa baje itak malo hasne.
— Naš Elan se je zopet vrnil zadovoljen iz Sevnice. Zopet ena trofeja več. Sedaj pa gredo naši junaki gostovat v Čakovec in zvesti kibici želimo klubu, ki edini preganja športno lenobo v našem mestu, da zopet prinese eno lavoriko več.
— Godba Godbenega društva počasi napreduje v svoji muzikalni tehniki. S sistematično vajo in vodstvom takih voditeljev, kot je bil g. Golobic, ki je odstopil, ali kot je g. Poula, priznan dirigent, se bodo godbeniki kmalu usposobili za odlične nastope. Ali tu je treba od strani godbenikov malo več potrpljenja, od onih, ki bi društvu v izobrazbi lahko kaj več pomagali, malo več požrtvovalnosti — a od publike, med katero znajo nekateri samo kritizirati — pa malo več priznanja, pa malo manj mrmranja, kadar gre za oni borni prispevek. Ako bo to v skladu, se bo društvo kmalu izpopolnilo, medtem ko sedaj le životari.
— Lepo bi bilo, če bi tudi meščani okrasili svoja okna z rožami. Kako prijetno dene tujcu, ko vidi ponosno trinad-stropno hišo, okrašeno z najrazličnejšimi cvetlicami Poglejte Ljubljano in druga mesta, ki imajo manj prilike za to — pri nas pa menda, razen redkih izjem, veljajo ožaljšana okna za vaško romantiko.
Iz škofje Loke
— Živahno gradbeno gibanje imajo letos v Retečah. To kaže, da so Reteče zdrav in za letovišče zelo primeren kraj, ki se mu obeta najlepša bodočnosL Svež planin.ski zrak, romantika okolice, prijazno zatišje in bližina izvrstne vode za kopanje so one vrline, ki vabijo mestne ljudi pod okrilje tega, do nedavnega skoraj popolnoma neznanega naselja Takorekoe. čez noč so zrasle pri postaji štiri nove stanovanjske hišice. V bližini si je postavil kaj vabljivo vilo uradnik Kmečke hranilnice Medic, in tik njega stanovanjsko hišo železničar Kureš. Popolnoma je obnovil svojo hišo posestnik Jenko. Znatno bo spremenila svoje lice tudi hiša gostilničarja Prelesnika, ki bo prezadana in modernizirana. Poleg šole si je postavil svoj dom državni uslužbenec Krmelj, proti Skofji Loki pa se je dvignila iz tal stanovanjska stavba domačina Drnovška. Vso pozornost vzbuja krasna vila tovarnarja Demšarja, ki je iz,ven vasi in sezidana na ravnici z divnim razgledom na okolico. Pozabiti seveda ne smemo Staroločana, gostilničarja Gosarja, ki ima gotovo tudi lep kos zaslug, da so postale Reteče tako znane. On je bil, ki je z otvoritvijo kopališča ob Sori privabil goste iz vseh krajev. Tudi letos je njegovo kopališče že v polnem razmahu, zlasti sedaj, ko je uveden kopalni vlak. Obetajo pa se Retečam še druge zgradbe. Domačini teže predvsem po zgradbi novega šolskega poslopja, ker sedanje ne odgovarja in je za število otrok kar res preskromno in pretesno. Ako bi ne bilo krize, je zelo verjetno, da bi bili % graditvijo novega prosvetnega hrama že pričeli, tako pa vsaj zaenkrat s to stvarjo Se ne bo nič. Staroloska občina pa akciji ni nenaklonjena in je zato čisto gotovo, da bo pereči problem slej ko prej spet na vrsti. Lepo vilo bo sezidala v Retečah Ljubljančanka Urbasova, pa tudi tovarnar Bačler iz Ljubljane, ki si je kupil velik kompleks zemlje, obeta nekatere graditve. Prav okusno je olepšana nadalje okolica restavracije ob postaji. Razmišljati bo slednjič treba tudi o tem, da dobi domača sokolska četa svojo streho, ker ji bo le na ta način omogočeno neprekinjeno in vztrajno delo. Na tej poti bodo morali najti reteški sokolski bratje in sestre vse razumevanje v široki javnosti, pa tudi pri merodajnih činiteljih.
— Kopališka sezona v polnem razmahu. Kopališče OD je z nastopom lepih in vročih poletnih dni zopet prišlo do polne veljave in se kopalcev zadnje dneve ob bregovih tople Poljanščice naravnost tare. Vsako leto sproti se nam iznova pokaže, kako zelo je bila posrečena misel, zgraditi škofjeloško kopališče, zlasti pa še na tako srečno izbranem kraju, kakor je sedanji v Puštalu. Sila lep obisk je imelo kopališče zadnjo nedeljo, kopat se Je prišlo tudi več gostov, posebno iz Ljubljane. OD v pohvalo moramo priznati, da je za udobnost kopalcev dobro poskrbljeno. Prijatelji kopanja bodo torej prišli v polni meri na svoj račun.
_ Javni nastop škofjeloškega Sokola,
ki je bil preav^den prvotno za mesec julij, se bo vršil v prvi polovici avgusta. Tehnični odbor bo poskrbel zanimiv spored.
_ Bat'a Je svoječasno v Skorji Loki
svojo trgovino že imel, pa so jo potem za dobro leto dni zaprli Pred kratkim so pa trgovino iznova odprli in to v Thaler-jevi hiši v Nunski ulici.
— Prihod Počitniške zveze v gkofjo Loko. Kakor smo že najavili, je prispelo ob koncu preteklega tedna v Skofjo Loko okoli 70 dijakov ln dijakinj iz jugovzhodnih pokrajin države. Srednješolsko dijaštvo bo ostalo pri nas preko počitnic dobrih 5 tednov Dijaki so nastanjeni v stari
i šoli, dijakinje pa v novi.
Jh-an C
»SLOVENSKI NAROD«, dti6 19. julfja 1933
A. DEnoenr;
(D
1/3
siroti
Opazila je tudi FrochardSko. Kranta babnica je vodila dekleta za roko in MaTJama, ki ni mogila vedeti, kaj se je zgodilo potem, ko je zapustila na trgu cbe dekleti, >e spoznala sa»mo toliko, da je slepo dekle v rokah stare bera-čice.
Pomislila je, da bi lahko preprečila grdobijo, morda celo zločin. In pozabljajoč, da je aretirana, je hotela hiteti Lnizi na pomoč. — Vse drugo vemo.
Vojaki &o Marjano znova zgrabili in zaman so bile vse njene solze in prošnje, naj jo izpuste.
Pretakala je so-lze iskrene spokor-nice.
Ko so paznice v kaznilnici opazile to, med pokvarjenimi dekleti tako redko vedenje, so mislile, da imajo pred seboj premeteno liceme.rko.
Najmlajši med njimi žilica ni dala miru, da bi se ne obregnila ob njo, češ, nikar ne delaj tako nedolžnega obraza, saj vemo, koliko je bila ura.
Marjana je pa preslišala to zbadanje. Stara paznica je naročila, naj oblečejo novo jennico v jetniško obleko-. Cim so Jo pa paznice prijele, je vstala m se Otožno ozrla na aie. rekoč:
— Ah, pusttite me tako!... Pustite me tu umreti!
Paznice so jo obkolile in ji jele prigovarjati, naj se brez obotavljanja podredi jetniskemu redu.
Te redovnice so bile zelo mirne in dobre, svoje težko delo so opravljale potrpežljivo, požrtvovalno.
— Nikar tako ne tarnajte, — je dejala prva, — saj bomo lepo ravnale z vami.
— Toda svojo dolžnost moramo izpolniti, — je menila diru ga. Marjana je gledala redovniGi in nehote se je spomnila lepHi besed, ki jih je slišala tik pred aretacijo iz ust dveh drugih mladenk.
Oni dve sta ji dejali: — Bojite se. da vas najdejo in aretirajo... da vas vržejo v ječo... Ali n: boVe sedeti nekaj mesecev v ječi kot pa zaslužiti večno kazen? ...
še vedno so ji zvenele v ušesih te tolažilne besede.
— Ko pridete iz ječe, bo-ste spravil" en i z hudimi...
— Ko se pa spokorke. boste spravljeni z bogom ...
Te besede ji niso šle iz spomina.
Po<rumno je stopila na pirvo stopnico poko<re s tem, da je priznala svoj gTeh in prosila, naj jo zapro... In zdaj je zaprta, zdaj ji j»e že tekla kazen, pokoro za greh je že delala.
Njena razburjenost se je polegla Obrisala si je solzne oči in dejala mirno:
— Pripravljena sem ubogati... Kaj naj storim, povejte, kaj zahtevate od mene?
Sram jo je bilo in rdečica jo je obli-la. Čutila je na sebi poglede redovnic in pomislila je:
— To je začetek kazni... To so prvi iirenutki dolge pokore, ki sem si jo na-k>žila.
In udana v voljo božjo je sama oblekla jetniško obleko.
Kar je zapel v zvoniku zvon. Na zinamenoe najstarejše paznice so vse po-
kleknite, hi Marjana je slišala, kako ti»ho molijo.
Počasi je tudi ona pokleknila. Prvič od svojih otroškrih let je molila.
Glas zvona je obudil v njenem srcu neznana čustva.
In ko je slednjič stopila pred njo predstojnica, se je Marjana komaj premagala, da ji ni padla k nogam.
— Ali je sestra Genoveia opazila njeno zbeganost, ali je uganila kaj se godi v njenem srcu? Naj bo že karkoli, gotovo ie. da je vprašala Marjano i mirnim, sočutnim glasom:
— Zakaj pa drhtite, dete moje?.. Mar tiste, ki prestopijo prag te hiše nimajo pravice do našega sočutja? Pomirite se, draga hčerka...
In ker je iztegnila roko, da bi jo položila jetnict na glavo, je Marjana vstala in ji poljubila roko.
Potem je pa predstojnica odšila in kmalu so utihnili njeni koraki v dolgih dvoranah, kjea* so stale postelje jernic.
Pregled je bil končan. Sestra Genoveia je odhajala v cerkev k večerni-cam.
Tiste noči Marjana ni zatisnila očesa. Mrzlica jo je tresla, težko je dihala in preganjale so jo strašne prikazni. Skozi pajčo-an razvnele domišljije je videla obe dekleti, ki ju je bila srečala na Pont-Neufu.
Nerazločne besede so ji uhajale iz grla; premetavala se je tako mučno, da je padla s postelje na kamnita ula.
Tako.j je prihitela službujoča sestra. S pomočjo dveh jetrne je spravila Marjano nazaj na posteljo.
— Ubogo dete! — je dejala. — Mrzlica jo trese.
— Morda bi kazalo obvestiti predstojnico, — je menila prva ietnica.
— Beži no! — se je zarežala druga. — Saj vidiš, da hlini bolezen, da bi vzbudila sočutje. ,
In kakor b; hotela potrditi to brezsrčno domnevo je Marjana nepremično obležala. Njeno dihanje se je umiirilo.
Jetnice so vstale zgodaj. V dveh vrstah, s strežnicami in redovnicami spredaj in zadaj so odšle v cerkev.
Po maši. ko so dobile jetnice^malo kruha in se izprehajale po dvorišču, da bi jih ne zeblo, je Oenovefa poklicala k sebi novo ietnico.
— Marjana. — ie dejala nesrečaloi. ki je morala napenjati vse sile, da se je držala na nogah, — zdravnik pride kmal.u. On bo odločil, ali je vas treba poslati v bolnico ali ne. A v moji moči je dovoliti vam nekatere olajšave, da ne boste črnili strogega jetniškega reda. Tako nagradim tiste ki so li.arljive in lepega vedenja... Upam, da vam pošlje bog dobre misli in da boste lahko odkupili svoj greh.
— O, recite zločin, čestita mati! — je vzkliki/:1 a Marjana vsa iz sebe. — Da, zločin sem storila, najgrši zločin!.... In ne bojim se kričati o tem na ves glas, kričati talko, da bodo vsi slišali... Samo s ponižanjem dosežem morda odpuščanje.
Sestra Genovefa ji je hotela zabraniti, da bi nadaljevala svojo samoob-tožbo.
Trgovina v naših časih.
— Kako kaj gredo kupci
— Dela imam čez glavo
— Da postrežeš odjeind cem?
— Ne. da potolažim uomke
erika postane
zopet „mokra"?
Roosevelt sam se z vso vnemo poteguje za odpravo
prohibicijskih zakonov
Ta teden pade odločitev o prohibiciji v Ameriki. Ker so se bolj ali manj mokre države, 16 po številu, izjavile za odpravo prohibicijskih zakonov, zavzamejo te dni svoje stališče tudi številne zvezne države, ki so veljale doslej za izrazito suhe. Včeraj je bilo v državah Arkansas in Alabma glasovanje o tem, ali naj še veljajo prohiibicijski zakoni ali ne. Izidu glasovanja v teh dve državah pripisujejo velik pomen, ker pričakujejo z vso gotovostjo, da bo ena teh držav za ohranitev prohibicijskih zakonov. Tak izid glasovanja bi močno utrdil stališče zagovornikov prohibicije, ki so zdaj v defenzivi, in ni izključeno, da se jim posreči dobiti večino tudi v drugih suhih državah. Ce se to zgodi, ni izključeno, da ne bo doseženo po ustavi predpisano število 36 zveznih držav, da bi lahko definitivno odpravili prohibicijske zakone.
Nasprotniki prohibicije so pa zelo sa-mozvestni in upajo, da se zmagoviti pohod mokrih niti v izrazito suhih državah ne bo ustavil. Oni so prepričani, da se bo dalo po izidu glasovanja v severnih državah sklepati,  da  se bodo
V carskih grobnicah
Sovjetska komisija za raziskovanje carskih grobnic v podzemlju cerkve sv. Izaka izda v državni založbi obširno poročilo o svojem delu. Komisija je pregledala najprej grobnico carja Aleksandra III. Balzamirano carjevo truplo je ležalo v srebrni krsti in je bilo dobro ohranjeno. Na prsih je imel pokojnik visoka odlikovanja. Carjeve zemske ostanke so dvignili in prenesli v hrastovo krsto. Vse zlato, prstane in srebrno krsto so proglasili za državno imetje, enako so storili z grobnicama Aleksandra II. in Nikolaja I. Največja senzacija je bila z grobnico Aleksandra I., ki se o n*em pripoveduje, da je skrivaj zapustil prestol in odšel kot pu-ščavnik Fedor Knzmič v Sibirijo, kjer je živel in umrl daleč od burnega življenja carskega dvora. Njegova krsta je bila prazna.
V krsti carja Pavla I. so našli pod voščeno masko vso razbito carjevo glavo, kajti Pavla I. so bili umorili najeti privrženci ministra Pahlena. Zadnjo so odprli grobnico carja Petra Velikega. Dolgo niso mogli odpreti sarkofaga, končno je pa neki inženjer svetoval, naj napravijo odprtino v krsti. Ko so delavci dvignili krsto in jo prislonili k steni, da bi jo komisija dobro videla, so zagledali orjaško postavo Petra L. ki je njegovo truplo zelo ohranjeno. Ko so se pa zemskih ostankov velikega carja dotaknili, so se sesuli v prah. Vse dragocenosti iz carskih grobnic pojdejo v sovjetsko državno blagajno. S trupla carice Katarine I. so pobrali vse dragocenosti, vredne mnogo milijonov. Tupla carjev so odkonali na zahtevo Združenja za pomoč giadnjocam.
tudi južne države pri prihodnjem glasovanju odločile za odpravo prohibicijskih zakonov. Optimizem nasprotnikov prohibicije se vidi med drugim tudi v tem, da so delnice pivovamiških družb in sorodnih podjetij na newyorški borzi močno poskočile. Pivovarniške delnice so poskočile v vrednosti za 300 do 600 odstotkov, torej mnogo več, nego je bilo pričakovati glede na padec vrednosti dolarja.
Tudi vladni krogi najbrž računajo z zmago mokrih, zlasti še, ker se prezi-dent Roosevelt sam z vso vnemo poteguje za odpravo prohibicije v interesu povečanja državnih dohodkov iz davka na pivo in druge alkoholne pJ.ače. Glede na skorajšnjo odpravo prohibicijskih zakonov je vlada že odpustila 1300 prohibicijskih agentov od celotnega števila 4.000 in s tem so se znižali državni izdatki za izvajanje prohibicijskih zakonov od 8.400.000 na 4,400.000 dolarjev. Če se izpolnijo nade nasprotnikov prohibicije, je računati z odpravo prohibicijskih zakonov Še pred koncem letošnjega leta in tako bi postala Amerika po 13 letih suhega režima zopet mokra.
Klub morilcev
Iz Newyorka poročajo, da je odkrila policija klub morilcev, ki je skrbel, da so bili zavarovani osamljeni možje in žene za visoke zneske, potem ko so jih pa člani kluba po navodilih vodstva pomorili, da je klub dobil zavarovalnino. Golo naključje je privedlo policijo na sled organiziranim morilcem. V New-vorku je nenadoma umrl star samec Michal Mallov, zavarovan zelo viseko. Zdravniško spričevalo je pričalo, da je podlegel zastrupljenju s plinom. Po pogodbi z zavarovalnico bi morala biti zavarovalnina po njegovi smrti izplačana newyorŠkemu meščanu J ose f u Mur-phyju. Namestu Murphvja je pa prišel po zavarovalnino krčmar Marino, ki ga je bil Murphy pooblastil, da dvigne 25 tisoč dolarjev, za kolikor ie bil Malloy zavarovan. Zavarovalnica pa ni hotela izplačati zavarovalnine, češ. da Jo izplača pozneje. Poslala je svojega detektiva, da bi ugotovil, kako je Malloy umrl in kdo je Murphy.
Detektiv je ugotovil, da je Murphy star zločinec, ki je bil zaradi ropa obsojen na pet let težke ječe in da Še sedi v ječi. Tako je postal sumljiv tudi Marino in zavarovalnica je naprosila policijo, naj zadevo preišče. Policija je prišla na sled organiziranim morilcem, ki so tako spretno opravljali svoj posel, da je vedno kazalo, da so njihove žrtve umrle naravne smrti. Mrliške liste je preskrboval morilcem zdravnik dr. Manzela, ki je tudi skrbel, da je smrt vedno nastopila hitro. Večina organiziranih morilcev je že pod ključem.
Iz Kamnika
— Ne pozabite! Drevi točno ob 7.45 bo v čitalnični dvorani sokolska komemoracija za blagopokojnim starosto bratom dr. Rihardom Karbo. Za vsakega Sokola je udeležba obvezna. Komemoracija prične točno ob napovedani uri, da bo končana Se pred pol 9., ko ima v km od v o rani skl optično predavanje črnec ini. Kola Ajayi o Afriki. Predavanje bodo spremljale lepe slike iz življenja južnoafriških zamorcev.
— Poroka. V Kamniku sta se v nedeljo popoldne poročila Kamničan g. Dužan B a v d e k, učitelj v Leekovcu pri Krškem, in gdč. Zdravka Potokarjeva iz znane napredne družine lz Radomelj. — Mlademu naprednemu paru obilo sreče!
— Modri vlak s potujočo kmetijsko razstavo, ki je obšel že vse sreze naše banovine in bil povsod svečano sprejet, bo ta teden v kamniškem srezu zaključil svojo uspešno pot po dravski banovini. Ustavil 3 e bo na dveh krajih, in sicer v Domžalah v soboto 22. t. m_, v Kamniku pa v nedeljo. Slovesen sprejem vlaka in otvoritev razstave, bo ob 8. zjutraj v Domžalah na kolodvoru, v Kamniku pa na železniškem nakladišču na Grabnu. Vršila se bodo tudi kratka strokovna predavanja, ln sicer v obeh krajih zjutraj ob 9. pri modrem vlaku o kapunjenju, v Domžalah v Sokolskem domu ob pol 11., pol 15. in 19., v Kamniku pa ob pol 11. in ob pol 14. v kinodvorani filmska predavanja o raznih panogah narodnega gospodarstva. Prepričani smo, da bo modri vlak tudi v kamniškem srezu ob svojem odhodu iz dravske banovine deležen največje pozornosti.
— Planinsko predavanje o plezalnih turah v Kamniških Alpah priredi v četrtek tu ris t ovs ki klub ?SkaJa< v kinodvorani. Predavanje spremlja 70 kraarith posnetkov Kamniških planin. Predaval bo znani alpinist g. Boris Rezek, dati dobiček je namenjen za nabavo reševalne opreme.
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe!
ŠPEDICIJA *YtJRK
LJUBLJANA
ki mromath pošiljk, m to hitao, skrbno in po najnižji tarifi. Re-vmija po n#ej deklariranega blaga in vse informacije braplateo.
S4-90       VUharjeva c SS
wove eortnaraftoal
vsakovrstnega blaga, bodisi selitve itd. v Izubijani m vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dva, trt ki sedem ton nostlnoetft.
(nasproti tovornega koAodvora)
Specijelni entel oblek
ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hnr-ela fttrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov   perila, zaves, pregrinjaJ, dntlanje, izdelovanje grumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podietia  —   »ainižie cene
Hranilno knjižico
ali dobroimetje ,Jadransko podunavske banke4
za vsoto Din 100.000.— vzamem s polno vrednostjo za odplačilo bančnega dolga. — Dvojno jamstvo. Pogoj: primerne obresti in dolgoletno posojilo.. — Dopise pod »Sigurno 100 tisoč« na upravo »Slov. Naroda«. 3036
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja ob bridki izgubi našega blagega soproga in ateka se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno hvalo smo dolžni prijatelju in stanovskemu tovarišu dr. Polcu za njegovo veliko požrtvovalnost ob času težke bolezni pokojnika, kakor tudi vsem prijateljem, ki so s tolažilnimi obiski lajšali pokojniku njegovo bol, osobito komandantu mesta pukovniku Krstiću in dr. Po tokar ju.
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam predragega spremili na njegovi zadnji poti, osobito č. duhovščini, g. podbanu dr. Pirlanajerju, zastopnikoma lekarniških komor, lekarnarjema Sušniku in Vidmarju, mg. ph. Igorju Krautu kot zastopniku Saveza lekarniških saradnikov, ostalim stanovskim tovarišem, društvom »Sokolu«, »Narodni Čitalnici«, podružnici CMD in SPD, požarni brambi v Kamniku ter pevskemu društvu »Liri« za ganljive žalostinke.
Zahvaljujemo se iskreno govornikom, ki so v krasnih besedah slavili pokojnika, dr. JanežiČu za kamniška narodna društva, prof. Peterlinu za domače sokolsko društvo, dr. Pipenbacherju za ljubljansko sokolsko župo, dr. Potokarju za prijatelje in lekarnarju Bakarčiču za lekarniško komoro.
Obila udeležba pri pokojnikovem pogrebu nam je bila v veliko uteho.
Vsem še enkrat naša najiskrenejša zahvala.
Kamnik, dne 18. julija 1933.
Žalujoča rodbina dr. Karbova
KUPIM
BENCINSKO ČRPALKO kupim. — Ponudbe na: Remic, Dravograd. 3011
i
PRODAM
DVE LEPI SPALNICI
1 javorjeva, 1 črešnjeva politi-rana poceni proda, tudi na hranilne knjižice, Rudolf Kuhar, mizarstvo, Mokronog. 3016
VOZ NA PERESIH proda Kaiser. Dravograd. 3010
ROČNO BR1ZGAJLNO proda gasilno društvo v Sori pri Medvodah. 3012
SVJEŽI FIŽOLJ
zeleni žuti kg Din 3.25
rane šljive (špin-
gle) »     » 3.25
kruške »    » 3.75
kras tavice >     >   6.—
košare 35 kg. Ljekoviti med novi 10 kilogr.
Din 130.—, 30 kg Din 345.—
franko brzovozom razašilje G. Drechsler, Tuzla, 3030
ENONADSTROPNO HIŠO trisobno, proda Franc Bauman, Pragersko (pri kolodvoru).
3014
NAPRODAJ NOVA VILA v Brežicah. — Pojasnila daje Vaš, Brežice. 3013
žemiive
VASE BRIGE
sa kaparprodajom posjeda, upoznavanjem radi ženitbe, povjerite Daruvarčanu Daruvar bez provizije. — Popis besplatan. 3033
POROKE
posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — >REZOR«, zavod za sklepanje zakonov. Zagreb, pošta 3. 52 L
DAMA
lastnica nepremičnin, otmene, ponosne postave, išče resno in trajno prijateljstvo z odličnim gospodom, višjim uradnikom, neodvisnim, dobro situiranim. — Neanonimne ponudbe pod »Gardenia 3029«.
ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in pritiklinami — iščem za takoj. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Nar.« pod »Mož in žena 3032*.
DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, po možnosti s kopalnico, v sredini mesta iščem. — Pismene ponudbe pod »Bleivveisova cesta 3022« na upravo »Slov. Naroda«.
LEPO ZRAČNO SOBO
sončno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod »Lepa okolica 3031«.
pazno
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. H/T
VSA EVROPA
rabi FLOOR VOŠČILO za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice. Mo-scalus čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri vašem trgovcu — Jelodvor, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. 50-L
Pleskarsko in sobnoslikarsko delo
izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah
IVAN GENUSS1
IGRIŠKA ULICA 10
TELEFON ST. 2267
Najnovejši modeli avoicolea. otroških m igracmb vozičkov, prevoznih trlctkljev, motorjev ln šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce*- u-! franko.
»TRIBUNA« b. tt. I—, tovarna dvokoleo ui utrosklb vozičkov •   {'BIJ ANA. <larlr>v*ka centa St *.
Jrejuje. j osi p Zupančič Im »Narodno
— Za upravo m
dal usta: Oton Cfinsttit. — Vsa t Ljnmjam