Edtžione per Festero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 81 a V Ljubljani, v soboto, 10. aprila I943-XXI Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce« teletno 34 Lir, cs Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač, Ljubljana 10.650 za naročnina in 10.349 za inserat«. Podružnica) Novo mesto< Izključna pooblaSfenlča la oglaSevanJe Italijanskega ln tujega Izvora! llnione Pubblicitš Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka In dneva po praznlkn. g Uredništvo In npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. 1 Redazione, Amministrazlone: Kopitarjeva k, Lubiana. | Telefon 4001—4005. Abbonamenti! Mes« 18 Lire. Estero, mesa 3150 Lire. Edi-cione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.! Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-serzionL F111 a 1 e I Novo mestom Concessionarla esclnslva per la pnbblicita dl provenirnza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Vojno poročilo it. 1049 Siloviti boji v Tunisu Italijanski in nemški oddelki se zagrizeno bore - Osem sovražnih i letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih- Oboroženih Sil objavlja: Sovražni napad, ki so ga podpirale močne letalske skupine, se je silovito nadaljeval vzdolž vsega luniškega bojišča, zlasti pa na južnem odseku. V skladu z danimi povelji so se osne čete umaknile na nove postojanke. Italijanski in nemški oddelki, čeprav sn bili izolirani in so jih sovražne kolone ic obšle, so sc zagrizeno borili na postojankah, ki so jim bile zaupane, ter so zadali nasprotniku težke izgube. V včerajšnjih letalskih bojih so naši lovci sestrelili 4 letala, nemški pa 2; 2 nadaljnji sovražni letali je sestrelilo protiletalsko topništvo. Dva sovjetska bataljona uničena - Težke ieprsištve obstreljevalo Pcirograd Hitlerjev glavni stan. 9. aprila. Nemško vrhov no poveljstvo objavlja: Z vzhodnega bojišča poročajo samo o bo jih krajevnega pomena. Pri očiščevalnih akcijah ob srednjem Doncu sta bila uničena dva sovražna bataljona iu privc deni številni ujetniki Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z dobrim učinkom za vojno važne cilje v Lenin gradu. V Tunisu se nadaljuje veliki napad večkrat premočnih sovražnih sil proti nemško-italiianskim četam. Na južnem bojišču so se naši oddelki v stalno hudih borbah umaknili na nove črte. Poskusi za olikolitev so bili zavrnjeni v ogorčenih borbah. Na srednjem in se verne m odseku se je izjalovilo več močnih poskusov »nsleško-amcriških čet za prodor. Pri tem jc bilo uničenih 33 oklepnih voz. Sovražnik je izgubil pri dnevnih napadih proti obali zasedenega zapadnega ozemlja 3 letala. Ponesrečen napad na Sfiedžez el Angleški bombniki so preteklo noč metali ru jšilne iu zažigalue bombe na za pa d no nemško ioiemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalsko topništvo s kopnega in morja in nočni lovci sestrelili 15 sovražnih letat. Berlin. 9. aprila. AS. Kakor je bilo že sporočeno, čo boljševiki ob kubanjskem bojišču napadali le 7 manjšimi silami. Po 4 aprilu je sovražnik prenehal z velikimi napadi. Zadnji večji napad je izvedel z osmimi divizijami in štirmi brigadami ter Pet generalov dobilo vojaški red Savojske hiše Nj. Vel. Kralj in Cesar je na Duoejcv predlog podelil vojaška odlikovanja Savojskega reda naslednjim Častnikom: armadnemu generalu Paolu Bernardiju. divizijskemu generalu Carlu Pellegriniju in brigadnemu generalu Luigiju Re-verbiju. Z viteškim redom so bili odlikovani di-vizijaki eeneral Taddeo Orlando. brigadni general Emilio de Cuzzi ter general armadnega zbora Paolo Bera rdi. je imel 8000 mrtvih in ranjenih. Slabo vreme je spremenilo pokrajino v pravo morje blata. May o obisku pri Discejia »Iz Haiije sem se vrnil s povečanim čutom jasnosti in moči« Tunis, 9. aprila. AS: Medtem ko se osne čete junaško ustavljajo sovražnemu pritisku na južnem odseku tuniškega bojišče, se je bila silovita bitka na hribovitem ozemlju Medžez el Baba. približno 50 km jugovzhodno od Tunisa, kjer so številčno nadmočne sile napadle italijansko-nemške postojanke. Napad se je začel z velikansko topniško pripravo. Napad so izvedle francoske izdajalske čete, podprte z angleškimi tanki. Zaradi topniškega ognja, letalske pomoči in trdne odpornosti italijansko-nemških vojakov ta napad ni rodil ni- kakega uspeha. Kakih 20 tankov je bilo uničenih. Tudi letala so zadala sovražniku težke izgube. Bitka se je več ur nadaljevala. Angleži so na koncu skušali vreči v boj nove francoske čete, toda tem je zadal italijansko-nemški ogenj tolikšne izgube, da niso mogle več napadati, ko so prišle na bojišče. Bitka se je končala, ne da bi trdo preizkušen sovražnik dosegel kak uspeh. Pričakuje 6e, da bodo Angleži ponovili napade pri Medžez el Babu, ker jc to hribovito ozemlje resna grožnja za njihovo krilo. Lepa japonska pomorska zmaga Zlom Wavellove ofenzive v Birmi Tokio. 9. aprila. AS. Poročilo japonskega glavnega slana javlja', da so močne skupine japonskega pomorskega letalstva izvedle napad na sovražno mornarico ob Floridskih otokih v skupini Sa-lomonskih otokov. Japonci so dosegli naslednje uspehe: Potopili so eno sovražno križarko, nadalje en rušilec ter 10 prevoznih ladij. Težko je bilo poškodovanih nadaljnih 10 sovražnih prevoznih ladij in sestreljenih je bilo 37 sovražnih letal. Naše izgube znašajo 6 letal, ki so se prostovoljno vrgla na sovražne cilje. Ta letalsko-pomorska bitka bo imela v zgodovini ime »pomorska bitka pri Flo- ridskih otokih«. 7. aprila. Japonski napad je bil izvršen Budimpešta. Q. aprila. AS. Na zborovanju vladne stranke, ki so se ga udeležili poleg članov vlade in odbora tudi številni poslanci in senatorji, je govoril predsednik Kallay. Najprej ga je pozdravil predsednik stranke minister Lukacs. ki mu je zagotovil brezpogojno podporo stranke ter veliko zadovoljstvo nad zadnjim potovanjem v Italijo in nad pogovori z Ducejem, ki so okrepili prijateljsko in tesno sodelovanje med Italijo in Madžarsko. Nato jc spregovoril predsednik Kallay o madžarski zunanji jrolitiki in o zadnjem potovanju v Italijo. »Med bivanjem v Italiji sem lahko spoznal, kako sjx>ntano tn občuteno je prijateljstvo italijanskega ljudstva do Madžarske. Pri pogovorih z Ducejem o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi, ni bilo nikake razlike v naziraniu. Madžarska bo ob Italiji in Nemčiji nadaljevala vojno, ki ii je bila vsiljena do dosege postavljenih ciljev.« Nato je omenil obisk pri sv. očetu, kateremu je izrazil otroško vdanost madžarskega ljudstva in nadaljeval: -Iz obiska v Italiji sem se vrnil s povečanim čutom jasnosti in moči. Veliki Duce Italije goji odkrita in prijateljska čustva do naše domovine in ka/e popolno razumevanje za madžarsko politiko. Zlasti zadnje dni mojega obiska v Italiji sem mogel videti silo in voljo italijanskega ljudstva. Povsod v Italiji se dela disciplinirano in z globokim ter močnim rodoljubnim čustvovanjem. Povsod sem videl mirna in smehljajoča se obličja, ki jih ima lahko le tisti, kdor čuti varnost in voljo do borbe. Ni bilo niti trohice tiste moralne po-parjenosti, ki bi jo sovražnik /a vsako ceno rad videl, toda italijansko ljudstvo je daleč od nje.« — Vsi navzoči so poslušali Kallaycve izjave z navdušeno, vneto manifestacijo za fašistično Italijo in Duceja. Nemčija bo maščevala letalske napade Berlin. 9, talske vojne Bangkok. 9. aprila. AS. Poraz Wawellovih čet v Arakanu rodi vedno težje posledice. Umik celotne angleške razvrstitve vzhodno od Donbal-ka pomeni v celoti poraz angleške ofenzive, ki naj bi dovedla do zopetnega zavojščenja Birme. Angleški dopisnik VVaterfield smatra, da je novi poraz v Arakanu posledica pomanjkanja primernih pomorskih sil, ker premajhno število razpoložljivega ladjevja ni moglo podpirati bojev z morske strani. Spominska odlikovanja zaslužnim civilistom Vezio Orazi, prefekt v Zari, odlikovan z zlato spominsko kolajno Rim, 9. aprila. AS. »Uradni liste objavlja 6e- 1 znam odlikovanj, ki jih je Kralj in Cesar podelil | civilistom na predlog Duceja v plačilo za pogumna in človekoljubna dela. Zlato spominsko kolajno je dobil Vezio Orazi, kr. prefekt, 20. maja 1942/XX v Ervcnico (Žara): Prefekt najčistejše fašistične vere se je takrat, ko 60 6e v novih pokrajinah jiojavila razbojniška in uporniška dejanja, podajal 6koraj dnevno v najnevarnejše kraje, da bi vodil in pospeševal delo policije v tesnem sodelovanju z oboroženimi silami. Zašel je v ogenj v nekem spopadu, kjer je padel en upornik, trije drugi pa so bili prijeti. Na po-vratku v Zaro pa je padel v zasedo in se je z nekaj zvestimi možmi pogumno držal, nato pa je večkrat zadet zgubil življenje. Tako je junaško zaključil svoje "življenje, ki je bilo posvečeno 6lužbi za veličino domovine. Srebrno kolajno so dobili: De Michelis Emilio, četovodja, 1. aprila 1942/XX v Novem mestu (Ljubljana). Videt je vojaka, ki se je ponesrečil s čolnom na reki Krki, kjer je prišel v vrtinec, padel v vodo in ee oklenil nekega pomola. Z nekim tovarišem mu je šel na pomoč. Ko se je prekucnil tudi njegov čoln, je vseeno prijel ponesrečenca, ki se je skušal z zadnjimi silami obdržati na površini. Njegove moči pa so pošle in ko je videl, da mu je ponesrečenca voda odnesla, je tudi sam utonil brez pomoči svojega tovariša. Vassalo Andrea, vojak 307. bataljona »T. M.«, 1. aprila 1942/XX v Novem mestu (Ljubljana). Ko jo videl nekega vojaka, ki se je ponesrečil z nekim čolnom na reki Krki in planil v vodo, padel v silovit tok in se zagrabil za nek pomol, mu je šel z nekim tovarišem na pomoč. Ko se je. preobrnil tudi njegov čoln, je zaman poskušal rešiti nesrečnika, pač pa je s skrajnim naporom rešil drugega tovariša, ki so mu pošle moči in se je začel potapljati. Arto Franco, uradni'k v Ervenico (Zara), je 26. maja 1942/XX v spremstvu prefekta pokrajine izpričal visokega duha dolžnosti in vneme ter večkrat dospel v kraje, ki so jih ogražali zločinci in uporniki. Pri nekem povratku v Zaro je bil s tovariši presenečen v neki zasedi, se junaško branil in bil težko ranjen. Spominsko srebrno kolajno: Bardelloni Pielro, brigadir javne varnosti, ki je padel dne 26. maja 1942/XX v Ervenico (Zara): Kot voznik prefektov je pri raznih ogledih krajev, ki so jih ogražali zločinci in uporniki, dal dokaz visokega čuta dolžnosti in preziranja nevarnosti. Pri nekem povratku z nadzorstvenega jiotovanja je prefeklovo vozilo pri- Stalin se uči angleščine Stockholm, 9. aprila. AS: »Daily Telegraph« poroča, da se Stalin uči angleščine. Po Churchil-lovem obisku v Moskvi avgusta 1942 je sklenil učiti se angleški, ker je zvedel, da so se razširile vojaške skrivnosti, ki jih je zaupa! Churchillu, preko tolmača. In zato ne zaupa niti tolmaču. šlo v zasedo in voznik se je pridružil maloštevilnim junaškim tovarišem. Toda po kratkem, trdem boju je bil smrtno zadet. Sorii Zdenka, šivilja, 21. junija 1942/XX v Oltre (Zara). Vrgla se je oblečena v morje in šla na pomoč nekemu vojaku, ki se je kopal, pa se je v valovih začel potapljali ter je, čeprav je bila oblečena, priplavala do njega in ga z velikim trudom in v očividni nevarnosti privedla na varno. Bronasta kolajna: La Bnrbera Josip, 1. aprila 1942/XX v Novem mestu (Ljubljana). Ko je videl nekega vojaka, ki se je ponesrečil na nekem čolnu na reki Krki, skočil v vodo in prišel v vrtinec ter se zagrabil za nek pomol, je vzel vrv in mu je plaval na pomoč. Ko 6e je bližal potapljajočemu 6e, je zašel v vrtinec in so mu pošle moči, tako da je moral opustili svoje plemenito delo ter je 6 težavo priplaval nazaj na breg. Suki Marjan in Suki Štefan, 1. aprila 1942/XX, Novo mesto (Ljubljana). Ko 6ta videla nekega vojaka, ki je padel v deročo Krko in se začel potapljati, sta mu šla na pomoč s čolnom. Toda čoln se je prevrnil z njima vred, ona pa sta se z veliko težavo rešila. aprila. AS. V zvezi s poostritvijo le- | pripominjajo nemški krogi, da so Angleži in Amerikanci začeli z masovnimi dnevnimi napadi z očividniin namenom, terorizirati in uničiti civilno prebivalstvo na zased, ozemljih. V silni polemiki po listih je leta 1936 AdolI Hitler predlagal mednarodno konvencijo proti letalski vojni. Predlog ni bil sprejet, kakor niso bili snrejeti njegovi predlogi za mednarodno mirovno konvencijo po izbruhu vojne. Na podlagi teh izkušenj in zaradi stalnih nasprotnih izzivanj nemško letalstvo ne pozablja na dolžnost povračila in bo, ko bo prišel čas, odgovorilo s strahotnejšimi represalijami kot doslej. Te represalije bodo tem strašnejše, ker razpolaga Nemčija z novim mogočnim orožjem, ki se bo še izboljšalo. Zanimivo je, da so se po pripovedovanju istih krogov vršili težki boji s sovražnimi letali pri zadnjih napadih na Belgijo in Francijo skoro izključno v stratosferi, iz česar se vidi, iz kakšne ■ —»It Junaštvo in vnema tuniških prostovoljcev Tunis, 9. aprila. AS: Bitke, ki divja na južnem odseku tuniškega bojišča, se skupno z itali-jansko-nemškimi oboroženimi silami, ki 6e zoper-stavljajo močnemu sovražnemu pritisku, udeležuje tudi nekaj bataljonov tuniških prostovoljcev. Borijo se kot levi. Takole se izraža o teh bataljonih skvadrist prostovoljec Gustav Vianello: »Moraš videti tuniške prostovoljce, če hočeš razumeti, kako navdušenje in kakšna vera jih navdaja in kako je bilo mogoče v kratkem času popolnoma organizirati številne bataljone tuniških legionar-jev. Tudi ti čudoviti, zelo disciplinirani in zvesti oddelki dokazujejo sovražnikom osi, kaj so najmlajši sinovi fašistične Italije, rojeni na tej zemlji rimskih cezariev. Mladeniči teh oddelkov so se izurili v vojaški veščini ter se bore, prežeti z globokim čutom zaupanja in neposnemljive legionar-ske pokorščine.« Tretja obletnica vojne z Norveško Berlin, 9. aprila. AS. Tukajšnji listi se spominjajo tretje obletnice vojne z Norveško. Li- višine morajo angleška in ameriška letala zdaj bombardirati nebranjena mesta. Poročajo o bojih 10.000 metrov visoko, kjer protiletalska obramba težko doseže nasprotna letala. Ravnatelj v nemškem ministrstvu za oboroževanje je izjavil, da sovražni letalski napadi niso jioškodovali kapacitete nemške vojne industrije. Nemška vojna industrija jo tako organizirana, da ji krajevne škode ne morejo škodovati. l'o nekem silovitem bombardiranju neke tovarne v zasedenih pokrajinah je 5 sedmin te tovarne lahko nadaljevalo delo takoj po napadu. Ankara, 9. aprila. AS. Angleško-ameriški I"-roristični letalski napadi so zbudili pozornost lista »Tasviri Efkar«, ki pravi, da se Amerikanci po lastnih zatrdilih bore za srečnejše človeštvo v tej vojni. List se sprašuje, če hi za človeštvo ne bilo koristneje, ako bi Amerikanci manj pobijali civilno prebivalstvo. Moskva se boji bodočnosti Stockholm, 9. aprila. Poseben dopisnik »Stampe« poroča: V Moskvi predvidevajo, da bo mirovanje na bojiščih trajalo le kratek čas. Kakor hitro se. bodo razmere izboljšale in bo prenehala odjuga, bodo nemški napadli pred Rusi, ker so imeli med rusko zimsko ofenzivo čas za preureditev in porazdelitev svojih sil. Poročila iz Moskve pravijo, da je bilo že več desetin nemških divizij poslanih proti bojišču. Boje se, da se bo nov napad začel na jugu, ker je tam strateški položaj kakor tudi stanje prometnih zvez ugodno za Nemce. Značilni lanek je bil predvčerajšnjim objavljen v moskovski »Pravdi«: »Bližamo sc trdim bitkam in krvavim spopadom. Mnoge žrtve bodo potrebne in morali bomo mobilizirati vse svoje sile na bojišču in v zaledju ter vse svoje vire za preskrbo, da bomo lahko vzdržali.« »Pravda« pripominja, tla si sovjetsko poveljstvo prizadeva potisniti Nemce iz njihovih sedanjih |>o-stojank, ugodnih za napad, da ne bi zgubilo iniciative- Rusi so res začeli napadati ob Kuba n j u, želeč zavojevati Novorosijsk in potisniti sovražniku preko kerške ožine, loda napad se je ponesrečil in ruske izgube so bile težke. Danes Rusi posredno priznavajo svoj poraz, ker poročajo, da sc jc položaj na tem bojišču pomiril. Klaverno Edenovo poročilo Rim, 9. aprila. AS: Angleški zunanji minister Eden je spodnji zbornici na kratko poročal o svojem obisku v Združenih državah. Izjavil je, da pomenijo njegova posvetovanja v Združenih državah začetek izboljšanja odnošajev med obema državama. Iz tega se da logično sklepati, da v Wa-6hingtonu ni prišlo do enotnosti v vseh pogledih, mrveč le do začetka medsebojnih boljših odnošajev. To je priznal tudi z izjavo, da je tesno sodelovanje na političnem polju mnogo težje kakor na vojaškem polju. V ostalem poročilu pa je Eden razkril dvolično vlogo Washingtona, ki je ohranil diplomatske zveze z vlado v Vichyju, istočasno pa je pripravljal napad na francosko Severno Afriko. Z rednimi diplomatskimi odnošaji z Vi-chyjem — je izjavil Eden — je držal Washington eno okno odprto v Evropo. To okno bi sicer moralo biti zaprto. Na ta način je lahko poslal številne agente v Severno Afriko in ti so pripravljali pot zavezniškim četam. Angleška vlada za to ni vedela, marveč je pri tem ameriško vlado celo podpirala. Čeprav se torej Anglija in Združene države v mnogoterih vprašanjih ne strinjata, sta vendar v skladu in si pomagata, kadar gre za zločine. sti poudarjajo, da je imelo to podvzetje velik struteški in politični pomen. »Vdlkiscner Bc-obachter« jiravi: »Norveška kampanja je zagotovila nemškim oboroženim silam eno najvažnejših osnov za zmago. Vojaki, ki danes drže to življenjsko važno postojanko, so jo danes odločeni braniti proti vsaki grožnji po zgledu svojih tovarišev, ki so jo pred tremi leti zasedli, in jo bodo obdržali proti vsakim sovražnim poskusom« Italijanski uspebi pri čiščenju partizanov v Dinarskem gorstvu Zagreli. 9. aprila. AS. Listi priobčujejo s po-vdarkom jioročilo o sijajnih nastopili italijanskih edinic vzdolž Dinarske gorske verige. Povdarjajo, da je to odločilni uspeh za uničenje ostankov komunističnih tolp, ki se jim je bilo posrečilo, da so se izmuznile čiščenju meseca februarja. Pri tem so sodelovale nemške in hrvaške edinice. Poglavitne skupine odmetniških oddelkov so utrpelo hude izgube po najvažnejših središčih svojega delovanja. Nasprotniku so bili iztrgani sedeži poveljstev, barake za čete, preskrbovalna središča, važnejša cestna križišča, poleg tega pa tudi bogata mesta in vasi. Nasprotnik se je po zagrizenem odporu umaknil na visoke goro. Partizanska organizacija, ki je izgubila mnogo poveljstev, ogromno količine orožja, skladišča različnega blaga in dosti voz, ne bo več mogla začenjati boja, ki ga zapovedujeta in podpirata London ali Moskva proti mirnemu in neoboroženemu hrvaškemu ljudstvu. Vsekakor pa, končuje poročilo, osne sile ču-jejo in so vedno pripravljene streti vsak poskus nasprotnikovega delovanja, pa naj se pokaže, kjer hoče. Dve novi švedski posojili Stockholm, 9. aprila. AS. Švedska vlada bo zaradi naraščajočih izdatkov razpisala dvojo novih posojil. Prvo posojilo se bo izplačalo po 4» letiii in se bo obrestovalo po VI2/0. Drugo 3% posojilo pa I10 izplačano po 60 letih. Vsota posojilu je neomejena. Novo jiosojilo bodo začeli podpisovati 15. uprila. Konec whiskyja Amsterdom, 9. aprila. AS. Tz Londona se. je izvedelo, da izdelovalci \vhiskyja niso dobili več žitu, in sicer uu ukaz angleškega kmetijskega ministra in zato ne bodo mogli več izdelovati svoje renomirane pijače. Buenos Aires, 9. aprila. AS: Zaradi enoduš-nega protesta prebivalstva in parlamenta proti nameravanemu imenovanju La Guardie za generala, je Roosevelt spremenil svoj sklep ter je izjavil časnikarjem; da »nikdar ni mislil na tako imenovanje«, Il.lt! £ t »SLOVENEC«, sobota. 10. aprila mVAH. Štev. 91, Visoki komisar obiskuje dolenjske občine Eksc. E. Grazioli in Zvezni tajnik Oriandini v Novem mestu, št. Jerneju, Kostanjevici, Pleterjih in drugih obmejnih krajih Visoki komisar je te dni opravil dolg in natančen obisk javnih uradov in pomožnih ustanov v Novem mestu, v občinah St. Jernej in Kostanjevica, v kartuziji Pleterje in v raznih krajih tega obmejnega pasu. Ekscelenca Grazioli 6e je zadržal med prebivalstvom ter se zanimal za njih potrebe in najbolj nujne zadeve, ki jih je treba urediti, ter je dal navodila za delovanje pomožnih ustanov v korist tega prebivalstva, ki se je ob vsaki priliki izkazalo za vdano in delovno. Ti obiski seiakim občinam, ki so bili nenapovedani, so dali visokemu upravitelju in spremljajočemu zveznemu tajniku ter ostalemu spremstvu možnost, da so 6e prepričali 0 miru v teh krajih, za prebivalstvo pa je pomenil obisk, da se lahko počuti varno pred naailstvi upor-nikov-komuni6tov, ki so bili opijanjeni svojih neumnih misli, da bodo lahko razpolagali s krajino. Resnica je popolnoma drugačna, kot jo razširjajo komunisti v svoje propagandne svrhe iz krajev, katere je težko nadzorovati glede njih ve6ti. Potovanje, ki ga je opravil Visoki komisar s svojim spremstvom na avtomobilu in peš, je pač najboljše zanikanje neskončnih laži komunističnih banditov. katerih divjaštva se bo prebivalstvo dolgo časa spominjalo, kajti če se dajo popraviti škode na njih hišah in cerkvah, ni pa mogoče popraviti škode, ki jo za V6e življenje nastala v njih 6rcih zaradi umorov, nasilstev in ropov najrazličnejših vrst. Manifestacija vdanega priznanja, ki so ga pokazale ženske, šolarji, bolniki v bolnišnicah, kmetje na polju in duhovniki vseh vrst Ekscelenci Grazioli ju kot zastopniku fašistične vlade za vse dobro, ki jim je bilo izkazano z vrnitvijo miru in povrnitvijo k delu na svojih ognjiščih, so najboljši dokaz zavračanja, ki ga čuti to prebivalstvo za komunizem in za vse njegove manifestacije, istočasno pa izražajo tudi željo, ki je bila še bolj podkrepljena z zadnjimi izkustvi, da jo treba obvarovati njih ognjišča in jim omogočiti mirno delo. V Trebnjem Vlak, v katerem se je nahajal Visoki komisar, s katerim so bili zvezni tajnik, kvestor comm. Ra-velli, poveljnik skupine kr. karabinjerjcv major Giovannini, major kr. karabinjerjev, dodeljen Visokemu komisariatu, Baroni, major Minuccd, vodja delegacije za transporte, in drugi, se je ustavil v Trebnjem, kjer so bili razmeščeni oddelki Črnih Srajc s svojim praporom, tu je pričakoval Visokega komisarja poveljnik divizije »Isonzo« general Mac-cario, civilni komisar v Novem mestu gen. Manni liicci. konzul Belazzi, poveljnik Črnih Srajc, poveljnik karahinjerske čete in vsa krajevna oblastva. Ko je obšel oborožene oddelke, se je Ekscelenca Grazioli razgovarjal s prisotnimi zastopniki obla-stev. Ob 9.30 je vlak prišel v Novo me6to. Na postaji je bil razmeščen oborožen oddelek z godbo in zastavo, katerega je obšel Visoki komisar, spremljan od poveljnika divizije. Pričakovali so ga general, poveljnik divizijske pehote Cerrutti, načelnik divizijskega štaba, poveljnik pehotnih in topniških divizijskih polkov in vse krajevne vojaške oblasti, tajnik pomožnega središča tovariš Varini, •/.upan dr. Polenšek, prošt msgr. Karel Cerin, predsednik sodišča dr. Barle, državni tožilec dr. Prijatelj, vodja železniške 6lužbe Novak, gimnazijski ravnatelj prof. Dolenc, inž. Ab6ec, ravnatelj kmetijske šole in drugi. Na vojaškem pokopališču Potem, ko so mu bili navzoči predstavljeni, sta se nekaj časa pogovarjala Ekscelenca Grazioli in zvezni tajnik Oriandini z navzočimi, nato pa sta odšla z generali in drugimi častniki, da izkažeta čast, na vojaško pokopališče. Poveljnik divizije je dal napraviti pokopališče, kjer so pokopani mrtvi divizije »Isonzo«, na lep način. Visoki komisar je položil na steber, ki spominja na žrtev teh vrednih vojakov, velik lovorjev venec, povezan s tribarvni-mi trakovi. Temu 60 prisostvovali zastopniki divizije. V spremstvu vojaškega kaplana je obiskal grobove: pred vsakim 6e je ustaviL Med ranjenci Nato je odšel na obisk vojaške bolnišnice, ki jo je našel popolno in odgovarjajoče razni ščeno v šolskem poslopju, kjer je bilo v začetku vojne nastanjeno poveljstvo neke jugoslovanske divizije in ki je bilo zaradi letalskih napadov popolnoma porušeno. Zenijska služba divizije »Isonzo« je popolnoma na novo zgradiia notranjost 6tavbe, od katere so ostali samo zunanji zidovi, in ustva- 1 o vzorno, zračno stavbo, polno svetlobe, kjer dobe ranjenci in bolniki najboljšo pomoč. Pri vseh posteljah se je Ekscelenca Grazioli ustavil, se zanimal za potek bolezni, o vojaških dejanjih, kjer so ranjenci sodelovali, in je vsakemu dal znesek denarja. Zvezni tajnik pa je razdelil mnogo cigaret. Kmalu po tem obisku je odšel Visoki komisar na .- dež poveljstva divizije »Isonzo«, kjer ga je pozdravil v prisotnosti V6eh častnikov general Macca-i io s toplimi besedami in živo zahvalo za obisk ter I isrčnostjo, s katero se ob vsaki priliki obrača Visoki komisar do Oboroženih Sil, poklonil mu je sminsko kolajno divizije. Ekscelenca Grazioli se Izkazovanje racioniranih živil trgovcem Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata v ! 'ubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi ži-\ li, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo na-lizovanje racioniranih živil za mesec maj v Gosposki ulici 12-1 po naslednjem abecednem redu: l onedeljek 12. maja A—B; torek 13. maja C—G; Sreda 14. maja H—Ka; Četrtek 15. maja Ko—Ku; f -tek' 16. maja L—Ma; Sobota 17. maja Me—N; Ponedeljek 19. maja O—P; Torek 20. maja R—S; S eda 21. maja S—U; Četrtek 22. maja V—Ž; Pe-: k 23. maja, peki A—P; sobota 24. maja, peki R <'o 2. Razdeljevanje racioniranih živil pa 6e prične H. maja iz skladišč. I. Vok, Bleiwei60va cesta in A. Volk, Resljeva cesta. Pri nakazovanju bo vsak ' ?ovec obveščen iz katerega izmed navedenih skla-i šč bo prejel blago. nczdsljevanje mesa Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da 1 do v solioto. dne 10. aprila, stranke lahko ku-le pri 6vojih običajnih mesarjih 100 gramov vavic in 70 gramov svežega mesa proti oddaji rezka D živilske nakaznice. Kazni za prekrške oskrbovalnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisa-tu sporoča, da je okrajni civilni komisarijat v ubljani izrekel naslednje kazni: Za povišanje cen: Bizjan Anton, Polhovgradec, 1">0 lir; za neredno dobavo mleka: Dimnik Ivan, rše 2, 300 lir globe, in za skrivno klanje; Garvas ojzij, Stari trg 14, 500 lir globe. mu je zahvalil za pozdrav in poudaril vedno izkazano vrednost čet junaške divizije in prispevek, ki 60 ga dale za uničenje komunizma. Po kratkem obisku na poveljstvu se je podal Visoki komisar na 6edež divizijske pehote, kamor ga je spremljal general Cerrutti, nato pa so je podal na sedež okrajnega komisariata, ki je v isti palači. Tu je zbral civilni komisar general Mannu Ricci vsa važnejša oblastva in vse uslužbence komisariata. Po predstavljanju Visokemu komisarju in po pozdravnih besedah in izrazih vdanosti, ki so mu bile namenjene, je Visoki komisar na kratko spregovoril navzočim in vzel na znanje zagotovilo civilnega komisarja o njih delavnosti, lojalnosti njih namenov in vnemo svojih sodelavcev Dejal je, da je trdno prepričan, da bo tudi v bodoče vsakdo prispeval z vsemi svojimi silami in popolno lojalnostjo k dobrobiti prebivalstva in k bodočnosti mesta in njegovega ozemlja. Pozdrav duhovščine v kapiteljski cerkvi Nato se je podal k stolnici, kjer ga je pričakoval prošt msgr. Cerin z vsem kapitljem. V imenu duhovščine in vernikov je msgr. Cerin naslovil na najvišjega predstavnika vlade živ pozdrav in najbolj globoko zahvalo za stalno 6krb, ki jo ima za novomeško cerkev in za dela, ki so bila že dovršena, delno pa so še v teku, da bi se ohranila in vrednotila katedrala, zlasti pa nje redka podzemska kripta, ki je nastala pred 1. 400 in ki je edinstvena v tem okraju. Potem ko se je zbrano zndržal pred oltarjem, je Visoki komisar tudi občudoval čudovitega sv. Nikolaja, ki ga je naslikal Tintoretto, na glavnem oltarju. V odgovoru za izrečeno pozdrave prošta je Visoki komisar zagotovil, da bo tudi v bodoče skrbel, da se bo cerkev in vse cerkvene umetnine ohranile in zaščitile, da se bo tako ohranilo njihovo potrebno dostojanstvo. V št. Jerneju Takoj nato je Visoki komisar, general Macca-rio, Zvezni tajnik in ostalo spremstvo odpotoval v Št. Jernej. Tu se je ustavil najprej med vojaki, nakar 6e je podal med ljudstvo, ki se je takoj zbralo okrog Visokega komisarja z županom Jordanom in župnikom na čelu. Visoki komisar se je nato razgovarjal z navzočimi kmeti in kmeticami, se zanimal za njih položaj, za preskrbovanje in drugo zadeve. Obiskal je tudi cerkev in občino ter pustil precejšnjo vsoto denarja za potrebe občine in cerkve. Ko je odhajal, je srečal šolsko mladino, ki je ravnokar prišla iz šole in ga po rimsko pozdravljala. Za Št. Jernejem je Visoki komisar obiskal Brezovico, Šmarje in druga manjša središča, kjer so bili protikomunisticni oddelki. Na vseh postankih se je Visoki komisar razgovarjal s častniki in p roti komunistični mi miličniki ter se zanimal za njihovo hrabro delovanje. Nato se je podal v kartuzijanski samostan v Pleterju, ki je bil deloma požgan od komunistov. Komunisti so požgali del samostana, ker vidijo v kartuzijancih simbol tako obsovraženega katolicizma. Tu je sprejel Visokega komisarja prior Leopold Edgar ter mu pokazal veličastno zgradbo ter oni dei samostana, ki so ga zažgali komunisti in ki se že obnavlja. Visoki komisar je obljubil priorju živo zanimanje za čimprejšnjo dogotovitev obnovitvenih del. Nato se je podal v Kostanjevico, kjer si je najprej ogledal dela za žično omreženje meje, nato pa kraj sam. Ko se je vračal skozi Št. Jer- nej, ga je na trgu pričakovala veliko množica ljudi ter šolska mladina, ki je na čelu sprevoda nosila trobojnico. Dečki bo mu v imenu ljudstva poklonili šopek poljskih cvetlic v znamenje hvaležnosti. Ko je nato pregledal mimohod oddelka divizije »Isonzo«, se je podal v Kostanjevico, kjer ga je spremljal poveljnik prezidija, župan Likar in tajnik podpornega centra Lauri. Tudi tukaj je obiskal Visoki komisar sedež občine, govoril z ljudstvom in se zanimal za njih potrebe. Vrnil se je nato v Novo mesto, kjer je obiskal sedež sodišča. Tu mu je predsednik naslovil pozdrav ter izrazil lojalnost in obenem predstavil svoje sodelavce. Visoki komisar je nato vrnil pozdrave ter izrazil svoje prepričanje, da bodo tudi v bodoče predstavniki pravice vršili svojo dolžnost lojalno. Od tu se je podal na sedež fašija te občine. Ustoličenje občinskega sveta Na trgu so bili zbrani dečki iz mladinskih organizacij, na sedežu fašija pa skupina kmečkih gospodinj, s katerimi sta se nato Visoki komisar in Zvezni tajnik razgovarjala. Visoki komisar je obiskal tudi Hranilnico, nato pa se je podal na občino, kjer ga je pozdravil župan v imenu mesta ter se mu zahvalil, da je prišel še enkrat na obisk ter bil navzoč na seji. Dr. Polenšek je zagotovil Visokemu komisarju svojo in svojih sodelavcev pripravljenost za lojalno delo v korist ljudstva. Ekscelenca Grazioli se je za pozdrav zahvalil in izjavil, da je vesel, ko prisostvuje seji odbora, ki bo — o čemer on no dvomi — lojalno in pošteno delal v interesu prebivalstva, kajti njegovi člani so brez dvoma vredni zaupanega jim položaja. Zaključil jo svoj kratki nagovor 6 pozdravom Kralju, Duceju in Oboroženim silam. Pred odhodom z županstva je županu izročil vsoto denarja za mestne reveže. Tudi pri odhodu so ga pozdravili dečki, člani GILL-a, prepevajoč himne Duceju. Okrog pol štirih je Visoki komisar obiskal žensko bolnišnico, kjer ga je pozdravil ravnatelj dr. Perko, zahvaljujoč so mu v imenu bolniškega in strežniškega osebja, bolnic in ljudstva za zanimanje, ki ga Poglavar province izkazuje bolnišnici. Ekscelenca Grazioli mu je zagotovil, da tudi v bodočnosti tega zanimanja no bo opustil, kajti Duce je tisti, ki hoče, da se potrebnim pomaga. Obisk bolnišnice jo iznova pokazal zgledno opremo in delovanje v tem institutu. Visoki komisar je uslužbencem in čč. sestram izrazil vse priznanje. 50.000 lir za bolnišnico usmiljenih bratov Naslednji obisk je bil posvečen bolnišnici »usmiljenih bratov«, katerih predstojnik prior Trampuš je prisrčno pozdravil Visokega komisarja ter mu izrekel izraze hvaležnosti vseh tistih, ki uživajo ugoduo6ti te ustanove. Med obiskom jo Visoki komisar pregledal tudi dela, ki so v teku, in ob zaključku izročil priorju vsoto 50.000 lir za izboljšanje bolnišnice same. Še pozneje je Eksc. Grazioli obiskal institut Notrc Dame, kjer ga je pozdravila mati prednica in ostale matere; tukaj je prisostvoval koralnemu petju učenk, ki so mu poklonile šopek rož. Zadnja dva obiska v tem dnevu sta bila posvečena tovarnama Penca in Polh, ki ju je Visoki komisar pazljivo pregledal, zanimajoč se za dobavo, dela v teku in za zadeve, tičoče se obeh podjetij. Ob pol šeslih je po pregledu častne čete z godbo in zastavo in po poslovitvi od oblastnikov zapustil Novo mesto. Na različnih postajah kakor tudi v prej obiskanih središčih je Ljubljanska zveza razdelila vojakom mnogo cigaret. V Trebnjem je Vi-sovega komisarja in Zveznega Tajnika še enkrat pozdravil oddelek milice v mimohodu. Malo pred 20. se je .Visoki komisar vrnil v Ljubljano. M 1 DALE CARNEGIE Kako si pridobiš prijateljev Konzul prof. Šalih Baljič: Etična načela usiaskega pokreta in M 0b drugi obletnici državne samostojnosti Zelo slaven odvetnik, ki je imel zunanji videz grškega polboga in zgovornost preroka, je vedno uporabljal naslednje fraze, kadar je branil kako zadevo: »Besedo prepuščam gospodom porotnikom... Navajam nekaj dejstev, ki upam, da jih boste proučili... Spričo vašega globokega poznavanja človeške narave boste gotovo razumeli pomen teh dogodkov.« Ni hotel torej nikoli druge prisiliti, da bi sprejeli njegove ideje. In gotovo se mora tej svoji metodi zahvaliti, da je postal tako slaven. Vam gotovo ne bo treba preprečiti ali končati kako stavko aLi pa braniti kako zadevo na sodišču; toda ta metoda vam bo lahko koristila tudi v vsakdanjem življenju, kakor recimo, če hočete zmanjšati najemnino. Takole je naredil neki inženir v podobnem primeru: »Sporočil sem hišnemu lastniku (lastnik je tip ostarelega moža), da bom zapustil stanovanje ob poteku pogodbe. V resnici nisem imel niti najmanjšega namena, da bi se preselil, hotel sem samo doseči popust pri stanarini. Seveda nisem veliko upal. Tudi drugi stanovalci so že poskušali, toda brez vsakega uspeha. Komaj je lastnik prejel moje pismo, je prišel k meni s svojim tajnikom. Oba 6em sprejel prisrčno. Nisem pa načel vprašanje najemnine, temveč začel praviti, kako mi stanovanje zelo ugaja. Čestital sem gospodarju, da tako lepo vzdržuje hišo; rekel sem mu potem tudi, da bi prav rad ostal še nadalje, česar pa mi moje denarne razmere ne dovoljujejo. Gospodar najbrž še nikoli ni doživel takega sprejema od svojega stanovalca in je bil kar presenečen. Nato 6e je začel pritoževati nad svojimi stanovalci. Eden teh mu je že napisal kar štirinajst pisem, kjer mu grozi in ga žali. Nek drug je hotel odpovedati pogodbo 6amo zato, ker stanovalec nad njim preveč smrči. »Ce bi vedeli, kakšno veselje je to zame, da sem našel tako zadovoljnega stanovalca kakor ste vil« Ne da bi ga kaj prosil, se je nato sam od sebe ponudil, da mi bo zmanjšal stanarino. Želel sem še večji popust, ki mi ga je on takoj dovolil. A ne samo tol Ko je odhajal, me je vprašal: »Ali potrebuje vaše stanovanje kakega popravila?« Ce bi uporabljal metode drugih stanovalcev, ne hi dosegel ničesar. Bitko je dobilo edinole moje prisrčno in prijateljsko vedenje 1« Navajam še en zgled. Neka gospa pripoveduje: »Morala sem prirediti prigrizek manjšemu številu prijateljev in sem želela, da bi se vse kar najlepše izteklo. Zaupala sem zadevo hotelskemu izvedencu, slavnemu in splošno priznanemu Emi-liju, ki nii je bil že večkrat v veliko pomoč v podobnih zadevah. Tokrat pa mi je njegova pomoč prišla zelo napak. Emili j 6e niti ni prikazal; poslal mi je nekega služabnika, ki 6c niti ni znal obnašati in ki je naredil lo grobo napako, da je kot jadnjemu postregel najbolj ugledni osebnosti. Meso je bilo trdo, krompir slabo pražen. Bila sem razkačena in kljub nasmehom na levo in desno 6em si ponavljala: ,Ko prvič 6rečam Emilija, mu bom povedala svoje mnenje o njem in njegovem obnašanju 1' Toda naslednji večer po tej polomiji sem poslušala predavanje o medsebojnih odnosih do posameznika, pa mi je šinilo v glavo, da bi bilo nesmiselno nahruliti Emilija. Edini izid, ki bi ga dosegla s tem, bi bil ta, da bi si ga odbila. Skušala sem premotrili vso zadevo z njegovega stališča. Saj ni on kupil živili Ni jih niti kuhal in niti ni bila njegova krivda, če je bil služabnik neroden. Morda sem pretiravala, ko sem V60 krivdo zvalila nanj. Ustaški pokret hrvatskega naroda je ema-nacija zgodovinskih dogodkov in vseh peripetij, katere je hrvatski rod tekom stoletij doživel. Kljub temu, da so že v davnini izguoili dinastijo hrvatske kraljevske krvi, so Hrvati pod vodstvom ne manj znamenitih svojih vojvod, knezov in banov čuvali svojo svobodo, svetost domačega ognjišča in svojo narodno bit. Zavest o narodni samoniklosti je našla vedno najodloč-nejši odraz v starodavni hrvatski ustanovi — Saboru — ki je ostro bdel nad hrvatsko narodno državnostjo in nad svojim ozemljem. Zato so se tudi Hrvati ohranili na svojem od Boga odrejenem ozemlju, čeprav na križišču kultur in ras ter najtežjih nasprotij. Vzhod in zahod sta se borila preko te zemlje, vendar so Hrvati vedno ostali nezrušljiva trdnjava na braniku Evrope in evropskih narodov proti divjemu vzhodu. Zaradi tega so kot edini narod v Evropi dobili Hrvati pridevek Antemurnle Christianitatis. Politična in kulturna zgodovina vseh narodov Evrope priznava to nepobitno resnico tako Hrvatski kakor hrvatskemu narodu. Nikola Šubič Zrinjski, hrabri branilec Si-geta, je leta 1566 slavno padel »braneč Hrvatom svobodo, a zapadu kulturo«. Na teh pradavnih etičnih načelih sloni nadaljnja narodna in politična borba Hrvatov. V tej etiki so Hrvati, v težkih časih podjarmljenosti in razcepljenosti hrvatskega naroda, našli napoj prav v Italiji, ki je postala vzornik Hrvatov v borbi za duhovni preporod in narodno zedinjenje. Po obisku Italije je Kvaternik vzbudil narod leta 1871 k uporu ter slavno padel, a oče Domovine dr. Anton Starčevič, njegov tovariš, je nadaljeval borbo v Saboru, med narodom pa je ustvaril politično in narodno hrvatstvo, zahteval zedinjenje vseh Hrvatov ter dokumentarno poudarjal hrvatsko državno pravo. Ta hotenja so postala religija vseh Hrvatov, predvsem pa mladine. Saj tudi ni Hrvata, ki ne bi bil šel skozi starčevičevsko 8olo, ustanovljeno 1861 z zgodovinskim govorom v Saboru in popularizirano po Hrvatski pravaški stranki. Ko pa je hrvatski narod po prevarah in izdajah ter pod krinko samoodločbe narodov na osnovi versajskega diktata prišel v državni sestav neke balkanske tvorbe, je pričel njegov najtežji križev pot. Kakor prerok Jeremija na razvalinah Jeruzalema je zatožil vodja hrvatskega kmetskega naroda, Stjcpan Radič, hrvatski tribun in narodni učitelj, ko je v viziji prerokoval, da jc vtapljanje Hrvatov v srbski državni organizem nemogoče in nevarno. Ali tako je najbrž hotela usoda in tedanja zmešnjava ter brezglavost v Evropi, da so Hrvati — namesto da bi jo dobili — izgubili svojo državno samostojnost. Vsi poskusi in vsi napori Hrvatov so bili zaman, sam Radie je padel 20. junija 1928 kot žrtev srbske hegemonije. Hrvatska pravaška stranka, pritisnjena ob steno ter onemogočena že leta 1918, ni imela niti vpliva niti moči. Vendar je hrvatski osvobodilni duh in njegovo hrepenenje po samostojni hrvatski državi tlel kakor plamen pod žerjavico. Dve desetletji so bili Hrvati varani, preganjani in tlačeni. V času, ko je veliko-srbslca misel v bivši državni tvorbi hotela izbrisati vse, kar je hrvatskega, se je razplamtel ogenj naravnega etičnega občutja, da je treba končno napovedati boj, dokler se narod ne otrese jarma in izvoiuje narodna svoboda. Zastopnik belega Zagrena, prestolnice vseh Hrvatov, dr. Ante Pavelič, je dan po proglasitvi diktature v Jugoslaviji dne 7. januarja 1929 ustanovil v najožjem krogu svojih političnih sodelavcev revolucionarno organizacijo pod imenom »Ustaša — hrvatska revolucionarna organizacija«. S tem je bila začrtana nova doba politične borbe hrvatskega naroda pod geslom »Ustaša«, katerega simbolični znak »U« odgovarja ustaškemu odporu za ohranitev domačega ognjišča: za ohranitev časti, ponosa in svobode. Tedaj je ustaška revolucionarna miselnost prevzela vse sloje hrvatskega naroda in do zadnjega kotička hrvatske zemlje je šlo šepetaje od ust do ust ime ANTE in »ZAP« (Živel Ante Pavelič). Prišla so preganjanja, zapori, obešanja in zahrbtni umori hrvatskih ustašev, a uporna misel je v narodu rastla in skoncentrirala njegovo zavest v en sam ideal: Svobodno in Nezavisno Hrvatsko Državo. Razživlja se velik narodni pokret, ki z vsemi svojimi silami zajema vsa hrvatska srca, a hrvatska mladina daje temu razpoloženju duška z besedo in delom, polagajoč na oltar domovine ves svoj zanos. Ustaški Poglavnik dr. Ante Pavelič se je takoj umaknil v prijateljsko Italijo, v zemljo, v kateri so Hrvati že od nekdaj gledali zibelko duhovnega in narodnega preporoda in katero so si postavili v svoj program kot vzor. Tu je razvil svojo delavnost ter organiziral revolucionarno gibanje med Hrvati v domovini, pa tudi drugod po Evropi in Ameriki. Italija, domovina Duceja Benita Mussolinijn, je bila tedaj edina država v Evropi, ki je uspešno in neustrašeno dvignila prapor proti nasilnim sistemom pluto-kracije, židovske masonerije ter komunističnega boljševizma s tem, da je ustvarila v svoji državi nov ustroj in z njim močno oslombo za ozdravljenje drugih narodov Evrope. Proti vsem slabim rezultatom versajskega diktata, ki je mesto da svet umiri, razživel pravi vulkan v svetu, je Duce prvi dvignil svoj glas ter prvi razburkal gnilo vodo »evropskega ravnovesja«, sproživši val fašističnega pokreta. V tej zemlji močnega fašističnega pokreta ie naš Poglavnik, v atmosferi, v kateri nastaja duhovni preporod naroda, prebujenje zdrave nacionalne zavesti, kjer klije zdrava misel iskrenega sožitja svobodnih narodov in težnja po definitivni izgraditvi nove Evrope, snoval svobodno Hrvatsko ter priboril hrvatski narodni stvari mednaroden značaj in pomen. Vsa domovina mu sledi, vse stranke in strančice prevzema ena misel: Hrvatska puška nn hrvatskem ramenu, hrvatski denar v hrvatski žep, v svoji hiši svoj gospod. Hrvati izven Hrvatske, razsejani daleč po svetu, posvečajo vse svoje moralne in materialne sile službi ustaško-osvobodilnc misli. Ko se je svet razdelil v tri izrazite tabore: v boljševiško-komunističnega, židovsko-kapitali- NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO sta knjigi »Slovenčevc knjižnice«: »PRAVLJICE« Božene Nemcove (II. del) in » P I L A T U S « (K e d e r e r) — Roman iz švicarskih gora. ~SaaBBBBBBa{9BBiEiSGIBBECBBGg3E>!EBSBC. stičnega (anglo-ameriškega) in fašistično-nacio-nalno socialističnega (itaiijansko-nemškega), so se tudi Hrvati po i>rizadevanju svojega Pogiav-nikn uvrstili v sistem sil osi, h katerim po svoji kulturi, zgodovini, mentaliteti in pradavni narodni želji kot del Evrope pripadajo. V tem je veličina Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske; v tem leži dinamična sila ustaškega pokreta, temelječa na vseh pozitivnih načelih narodne etike, katera je 10. aprila 1941 rodila svobodno in neodvisno Hrvatsko, ko je, skoraj brez odpora, propadla versajska tvorba Jugoslavija m je postal hrvatski narod samostojen in svoboden. Ustaštvo je prineslo v Nezavisno Državo Hrvatsko jasno odrejeno načelo o samoniklem zgodovinskem imenu Hrvat in Hrvatska, katero se ne da z ničemer nadomestiti niti zamenjati. Pred 14. stoletji so Hrvatje ustvarili svoje današnje narodno ozemlje in postali političen narod: rodbinsko, gospodarsko in vojaško organiziran z vsemi atributi popolne in prave državnosti. Ker so tako prišli do prirodnega in zgodovinskega prava do suverenosti na celokupnem narodnem ozemlju, to je do samostojne in neodvisne države, pripada Hrvatom tudi pravica izvojevati si to svobodo z orožjem v roki. Ustašk i pokret nosi v sebi tudi nadaljnje osnovno etično načelo o pravici hrvatskega naroda do obče sreče in blagostanja, tako celote kakor tudi vsakega pocdinca. Da se enkrat za vselej dokonča razlikovanje in razcepljenje narodnih sil po stanovski razliki, da se za vselej obračuna z različnimi teorijami o narodu in narodni pripadnosti, je ustaštvo proklamiralo prirodno in od nekdaj v zavesti hrvatskega naroda tleče etično načelo o popolni enakosti in narodni skupnosti vasi in mesta ter vseh stanov. Kmetstvo je temelj in izvor vsega življenja in zaradi tega glavna in najmočnejša osnova hrvatskega naroda. Kdor nima svojega izvora, porekla in trajne zveze z vasjo, ni pravi Hrvat, ampak doseljenec. (Konec prihodnjič). V ponedeljek začnemo objavljati nov podlistek »ZADNJA CARICA« ki popisuje žnloigro poslednje ruske carice v viharju prve svetovne vojne in boljseviške revolucije. Ponovna obsodba Osvobodilne fronte Ljubljanski škof dr. Rožman je avtoritativno obsodil OF kot komunistično in brezbožno organizacijo - Obsodil je tudi početje M. Mikuža kot izdajstvo Ljubljana, 9. aprila. Pisali smo že, kako brezvestno širi komunistična propaganda laži, ki imajo ta namen, da zapeljujejo katoličane, češ, Osvobodilna fronla nima protiverskega značaja. Ta propaganda gre celo tako daleč, da drzko obrekuje in kleveta cerkvenega nadpastirja v tem smislu, kakor da škof ne bi bil obsodil Osvobodilne fronte in bi naj zato bil nekak zaveznik komunistov. Proti tolikemu obrekovanju, ki ga pomaga širiti tudi nesrečni kaplan Metod Mikuž, je v6tal 6am ljubljanski škof ter j>o-novno, kakor je to storil že prej, obsodil Osvobodilno fronto kot brezbožno konunistično organizacijo, obsodil pa tudi početje Metoda Mikuža kot izdajstvo nad krščanstvom ter ga vzporedil z izdajstvom Juda Iškarijota. Dne 8. aprila 194:1 so je zglasil naš urednik v škofijskem dvorcu ter v tej zadevi prosil prevzvišengea škofa za nekaj avtoritativnih pojasnil glede govoric, ki so jih širili brezvestni ljudje med ljudstvom. O. škof je rade volje ustregel urednikovi želji ter dal za naš list sledeče izjave, ki jih prinašamo dobesedno v obliki intervjuva: »Prcvzvišeni, danes se povsod širijo tako neverjetne novice, da smo si dovolili priti tudi k Vara in Vas zaprositi za nekaj mcro-dajnih besed.« »Prosim, kar izvolite! Kaj pa želite vedeti?« »Kakšno stališče zavzemate kot škof in čuvar vere in nravnosti do Osvobodilne fronte?« »Zame ne more biti drugega merodajno, kakor kar je rekel papež Pij XI. v svoji okrožnici o brezbožnem komunizmu, to je, da katoličan v nobeni stvari ne more sodelovati z brezbožnim komunizmom. V »Osvobodilni fronti« ima komunizem če že ne odločilno, pa vsaj zelo merodajno besedo. Za vsakega katoličana je zaključek jasen.« »Ali Cerkev še vedno obsoja komunizem kot brezbožni sistem, kakor je storil to papež Pij XI.?« »Jasno! Dokler ne bo kak papež preklical okrožnice .Divini Redemptoris', tako dolgo jc v veljavi. Saj ni treba, da vsak papež ob svojem nastopu izročilo potrdi okrožnice ali dekrete svojih prednikov.« »Med ljudstvom širijo komunisti propagando, da niina njihova akcija ničesar protiverskega?« »Brezbožni komunizem vendar ne more trditi, da ni proti veri. Tudi z deli svoje brezboštvo kaže in uveljavlja. Saino en primer: dne 20. januarja je bilo, ko so partizani požigali župnišče in nekatera druga poslopja na Gori pri Sodražici in so iz taber-naklja odnesli okrog 400 posvečenih hostij, gotovo ne iz spoštovanja do Najsvetejšega. Kaj se je s svetimi hostijami zgodilo, ni znano.« Ponovni izgredi zločlnstva Partizanski bes se je jx> porazih komunističnih brigad začel znašati nad nedolžnim, neobo-roženim ljudstvom. To je sploh njihova navada: izogibati se borbe z oboroženim nasprotnikom, napadati in moriti neoborožene, ki 6e ne morejo braniti. Tako so v noči med 31. marcem in 1. aprilom komunistični tolovaji Šetina Anton iz Bučne vasi. Cvetan Matija iz Gor. Kamene in Potočar Franc iz Dol. Kamene odpeljali Kresala Franca, posestnika iz Dol. Kartaljevega. Ugotoviti se je dalo, da so ga 2. aprila v Pečinah ubili. Trupla do danes še niso našli, čeprav je žena pokojnega dobila zagotovilo, da ga bo lahko odpeljala ter dala cerkveno pokopati. Ko je bilo za cerkven pogreb že vse pripravljeno, so pa morilci izročitev trupla odrekli, češ da tako ne zasluži cerkvenega pogreba. Komunisti zažgali grad Ruperč vrh V noči med 5. in 6. aprilom so komunistični tolovaji izropali grad Ruperč vrh nad Birčno vasjo, nato so grad zažgali. Pogorelo je vse ostrešje. Požar je bil viden daleč na okrog. Umor, rop, požig so znamenja, ki hodijo za partizani, kakor so svojčas v davnih časih hodila za Turki. Od vseh grrdov stojita le še Struga in Soteska, vse drugo je uničil požar, podtaknjen od komunističnih bandilov. »Ali ste prejeli kakšno povabilo, o katerem komunistična propaganda zatrjuje, da Vam ga je poslala?« »Prišlo je v moje roke neko povabilo, po kateri poti ne vem. Jasno je, da nisem dal nobenega odgovora. Ali je to povabilo potegavščina, ali past, ali iskreno mišljeno, kdo more to vedeti. Težko mi je verjeti, da bi bilo iskreno mišljeno.« »Kako gledate na vsa taka prizadevanja?« »Brezbožni komunizem s svojim udej-stvovanjem /. vernim ljudstvom ne more imeti poštenih namenov, kajti za vsakega oveka ne obstajajo samo problemi materialnega življenja, ampak tudi problemi du- hovnega življenja in duše, za kar pa brezbožni komunizem nima ne samo nobenih sredstev, ampak sploh nobenega razumevanja.« »Precejšnje začudenje je povzročil med ljudstvom slučaj Metoda Mikuža. Partizani širijo govorico, da je šel Mikuž na teren z Vašim dovoljenjem?« »Meni se ta slučaj ne zdi nič čuden. Med dvanajstimi apostoli je.bil en izdajalec, med sedem sto svetnimi duhovniki se je našel eden... Trditev, da je odšel Mikuž z dovoljenjem škofovim, je vendar tako smešna, da je ni treba zavračati.« »Ali je res, kakor namigujeta Kocbek in Mikuž, da imajo partizani še nekaj pristašev med duhovniki?« »Jaz ne vem za nobenega. Če onadva poznata bolj duhovščino kakor škof...« »Ali ima Mikuž kakšno duhovno oblast?« »Tisti, ki so ga imenovali za verskega referenta, mu duhovne oblasti niso mogli poveriti, ker je sami nimajo.« Pred psspnskimi predstavami v ljubljanski Drami Včasih je ves narod pričakoval gledališke predstave kot neko veliko narodno slovesnost. Te predstave so v človeku dvigale čustvo njegovega dosto-anstva, vodil in spremljal pa jih je pesnik sam. Bile so tako zelo mogočne, da so gledalca do dna duše pretresle, ln mesto je bilo tako zelo spojeno v eno celoto in v eno dušo, da so i6ta dela po večkrat igrali jired atenskimi gledalci. In bil je tudi čas, ko so se velike mase, morda nevednejše, a nič manj navdušene od vere, zbirale ob priliki obreda, se ustavljale ob poti, na slabih cestah ob vsakem vremenu in stale ure dolgo, včasih j)o cele dni, da so prisostvovale predstavi, ki jo je igralo vse mesto. Vsi meščani so sodelovali: kleriki in laiki, mojstri in učenci, umetniki in rokodelci, trgovci, stari in mladi. Kako to, da so bile te igre za vso pokrajino tako zanimive in privlačne? Ker so bile tu slike in ker so izražali misli, ki so bile po obliki in po vsebini vsemu narodu pristopne, bilo so njegova duhovna hrana in pouk. Prikazovali so življenje, trpljenje in smrt Boga, ki je postal človek, da bi človeka odrešil, ln narod, ki je morda slabotno razumel teologovo besedo, je tu odprl svoje srce in je videl nesmiselneže, ki se rogajo Bogu, nezvestobo, ki ga je zapustila, in zlo. ki ga preganja. In ljudje so se zavedli svojih grehov, padli so na kolena in sc trkali na prsi. Ta dva primera iz preteklosti, iz starega in srednjega veka, osvetljujeta dve obliki dramatskih predstav, ki sla imeli na moralno življenje narodov svoj velik vpliv. Obe izvirala iz prazničnega pojmovanja človeka, njegovega izvora, njegovega položaja v svetu in njegove zveze z onim svetom. Ajshi-los in Sophokles sta zajela usodo, ki je segala do bogov, ln v Pasijonu je poizkušal Človek prikazati največjo dramo človeške zgodovine, tragedijo Boga-človeka. Narod so je ob teh predstavah zbiral, postajal je boljši in plemenitejši. V novejšem času so se teatri čudovito pomnožili. Nikdar pa ni bilo vprašanje za vsebino prvo. Toda bili so bolj kot kdaj koli dnevna hrana dušam, ali pa, če gremo bliže, strup za naše duše. Ne smemo pozabiti, da sta bila stari Rim in Bizanc po njunih gledaliških predstavah onečaščena in da so visoke oblike dramatske umetnosti s padccm rimske države popolnoma propadle. Toda tudi tega ne smemo pozabiti, da je bila nova dramatska umetnost zopet najdena od kleri-kov in znova ustvarjena v novem 6vetu po pred-6liki in ukazu vzvišenega misterija, svete Daritve. Pri razkristjanjenju sodobnega človeka je imel veliko besede in ima veliko zaslug tudi teater. Ta ni več dvigal, ampak poniževal na stopnjo telesnosti, ni očiščeval, ampak zastrupljal. In če iščemo izhoda iz teh stisk in iz obupa, v katerega je zašel človek, mora tudi gledališče popraviti svoje delo v preteklosti, čeprav svojega greha ne bo moglo nikdar popolnoma izbrisati. Zakaj vseh mladih ljudi, ki so v njem srkali strup in omamo, ne bo mogoče več priklicati nazaj. V teh dneh bo naša Drama uprizarjala Pasijon. Ljubljana je bila prva med slovenskimi mesti, ki je pričela v davni preteklosti s takimi predstavami. Vodili so jih oo jezuitje. Seveda niso bile še v dvoranah in na odrih, ampak so se pomikali ti sprevodi po ljubljanskih cestah. Ljubljani so sledila še druga mesta, kot Kranj, Škofja Loka, Novo mesto in razni kraji po Koroškem. Zanimivo je, da so pričeli uprizarjati Pasijon po različnih velikih nesrečah. Ljubljana je pričela z njim zaradi kuge, v Oberammergauu, ki je zelo znan kraj prav zaradi pasijonskih prireditev, je prav tako kuga rodila pasijonske prireditve, podobno je bilo na Češkem in drugod. Težki časi so pripravili Človeka do tega, da je začel razmišljati skrivnost trpljenja, zato je začel iskati odgovora na najtežja vprašanja življenja v predstavi trpljenja Gosjiodovega. Kdaj naj tedaj Slovenci z razumevanjem in veliko naklonjenostjo sprejmemo pasijonske prireditve, če ne v teh dneh? Igrali bodo sicer poklicni igralci, mi pa pojdimo k predstavi kakor k religioznemu dejanju. Odprimo svoja srca in svojo duše in sprejmimo nauk Gospodov. Pojdimo k tem predstavam ne kot bi šli v gledališče, ampak kot bi šli v cerkev. Zato ne bomo ploskali, ampak razmišljali. Bog daj, da bi 60 vračali to pot iz gledališča boljši I P. GOSPODARSTVO 2% prometni davek se ne plačuje za izvoz v našo pokrajino Kot znano se plačuje v naši pokrajini ob uvozu blaga, ki prihaja iz Kraljevine, prometni davek, ki je v veljavi za našo pokrajino. Ker v Kraljev, velja za vsako izmenjavo splošni dohod, davek v znesku 2%, je v ta namen pre-prečonja dvojne obdavčitve ministrstvo za finance odredilo, da je vse blago, ki je poslano v našo pokrajino, izvzeto obveznosti plačila dohodninskega davka. Dogaja pa se, da se mnoge tvrdke v Ljubljanski pokrajini ob nakupih v notranjosti države, ne brigajo za to, da bi predpisale prodajalcu v Kraljevini, da se mora izvršiti fakturiranje brez dohodninskega davka, dočim je blago, ki prihaja v Ljubljansko pokrajino, podvrženo prometnemu davku, ki je tu v veljavi. Zato opozarjamo vse tvrdke v Ljubljanski pokrajini, ki izvršujejo nakupe v Kraljev, da zahtevajo od prodajalca, naj jim blago proda brez dohodninskega davka. Prodajalec v Kraljevini mora na fakturi, ki je namenjena Ljubljanski pokrajini, zapisati naslednje: »Oproščeno dohodninskega davka, ker gre za blago, namenjeno v Ljubljansko pokrajino. Tiskana okrožnica prot. št. 324 z dne 26. 12. 1941-XIX ministrstva finance.« Župnik In svetnik Kari škulj — šestdesetletnik Dne 10. aprila bo ohhujat šestdeset-letnico dolenjevaški župnik in duhovni svetnik kari Škili j. V svoji skromnosti bi rad ta jubilej zamolčal. toda njegovo nesebično delo za ljudstvo zasluži, da mu ob tej priliki posvetimo nekaj vrstic. Gospod svetnik se je rodil tO. apriht 1SST v Ponikvah pri Dobrempolju kot sin kmečkih staršev. V duhovnika je bil posvečen leta 1007. Nato jo kaplanoval do leta 1912, bil v Ribnici, nato pa v Dolenji vasi, kjer je prevzel župnijo, ki jo z vso skrbjo vodi že 25 let. Delo v dolenjevaški fari je bilo spočetka zelo težavno. Toda mladi in marljivi gospod župnik je kmalu pridobil vso furo zase. Ni pa delal saino za svojo faro in občino, njegovo delo je segalo daleč čez meje dolenjevuške žujinije |io celem Kočevskem. Da je bil med ljudstvom visoko spoštovan in priljubljen, dokazuje dejstvo, da je bil 13 let poslanec za kočevski okraj. Mnogo dobrega je storil za ta okraj, vse to pa je delal rad in z veseljem iz ljubezni do ljudstva. Bil ie tih delavec, zadovoljen, če je videl, da so zadovoljni tudi ljudje njegovega okraja. Za svoj okraj je delal z vso svojo podjetnostjo in zmožnostjo. Ustanovil je večje število zu-drug, tako poljedelskih, živinorejskih, lončarskih, sitarskih itd., ustanovil Hranilnico in posojilnico v Kočevju, nekaj mlekarskih zadrug itd. Njegovo veliko delo je tudi gradnja štirih prosvetnih domov: v Loškem potoku, Dolenji vasi, Mozlju in v Fari. Skratka: g. svetnik jo bil duša vsega dela v kočevskem okraju. Poleg tega dela je g. svetnik posvetil svoje sile tudi prirejanju raznih kmetijskih in gospodinjskih tečajev. Kamor koli vas zanese pot po kočevskem okraju, povsod so spomeniki njegovega neutrudljivegn dela. Svojo domačo cerkev jo lepo preuredil in nanjo navezal vso faro, sezidal več kapelic, ki pričajo o vernosti njegovega ljudstva. Kot poslanec je skrbel za svoj okraj in po njegovi zaslugi je v kočevskem okraju bilo storjenega marsikaj naprednega: nove ceste, vodnjaki, mostovi in poln. Koliko je g. svetnik pomenil ljudstvu, kažejo številno diplome — če se prav spominjam, 24 po številu — z zahvalami posameznih občin in ustanov, ki so mu s tem izrekle |>o«;ebno priznanje za njegovo delo. Med temi slikami opaziš tudi šiiri prosvetne domove. Na te je najbolj ponosen. Navezanost ljudstva na svojegn duhovnega pastirja je seveda luido motila tudi komuniste, ki so ga zato obsodili na smrt. Dvakrat so ga iskali, n božja Previdnost je hotela, da ohrani tega duhovnega pastirja ljudstvu. In g. Škulj je vztrajal pri ljudstvu v najhujšem času, mu bil ob strani z nasveti in delil z njimi vse. gorje in nesrečo, ki so jo prinesli partizani tudi v njegovo dobro župnijo, kjer so se hoteli maščevati nad jubilantom in nad ljudstvom, ki je s svojim pastirjem. Pred nedavnim so partizani skoruj popolnoma izropali župnišče. Jubilantu kličemo zato: še na mnoga letal Kupujte lepe »PRAV L J I C E« Božene Nemcove! Msgr. Ante Kordin na mrtvaškem odru V četrtek zvečer je umrl v ljubljanskem »Leonišču« po dolgi in hudi bolezni msgr. Ante Kordin, konzultor skopljan-ske škofije in bivši generalni provikar pokojnega škofa dr. Janeza Gnidovca. Pokojni se je rodil v Ljubljani dne 16. januarja 1897. — Gimnazijo je obiskoval kot gojenec v Marijanišču. V višjih razredih je moral v vojaško službo in je kot vojak tudi maturiral. Po končani vojni je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil 29. junija 1922 posvečen v duhovnika. Služboval je najprej kot prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, nato v ljubljanskem »Marijanišču«. Obenem je bil veroučitelj na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. V tem času se je veliko udejstvoval v mladinskih organizacijah ter bil nekaj let tudi urednik mesečnika »Naše Zvezde«. Ko je napravil profesorski izpit in čakal nastavitve, ga je zvabil na misijonsko polje pokojni škof Gnidovec. Odšel je v Prizren in tam postni desna roka škofova. Škof je cenil njegovo neutrudno murljivost in gorečnost, zu-to ga je imenoval za svojega proviknrja in mu izposloval od svete stolice odlikovanje tajnega komorništva svetega očeta. Po nenadni Gni-dovčevi smrti je postni zvest sodelavec novega škoTa Čekada. Toda prevelik napor je izpod-kojial čeprav čvrsto njegovo zdravje. Iskal je ozdravljenja v Sofiji in v Zagrebu ter slednjič v Ljubljani, kjer je umrl za isto boleznijo in v isti sobi, kakor njegov pokojni škof Gnidovec. Truplo pokojnika leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, od koder se prenese jutri, v soboto, ob 8 zjutraj v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo slovesen Re-quiem. Pogreb pa bo popoldne ob 16 z Zal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče pri Svetem Križu. KULTOM! OBZORNIK Cerkveni koncert pri frančiškanih V vrsti koncertov, ki so se vršili ali se bodo še vršili v letošnji sezoni, smo skoraj pogrešali cerkvenih koncertov, ki so bili v prejšnjih letih, ob bolj pičlem številu drugih koncertov, skoraj bolj pogosti. Zato smo bili veseli, ko smo brali, da so pripravili trije solisti: gdč. Nuša Kristanova, g. Tone Petrovčič in frančiškanski organist fr. Kanizij Fricelj cerkveni koncert pevskih in orgelskih točk. Tudi občinstvo je bilo mnenja, da je bilo potrebno to vrzel zamašiti, zato se je koncerta udeležilo v obilnem številu. Od dvanajstih točk sporeda je bilo 8 pevskih In 4 orgelske. S solospevi so bili zastopani St. Premrl (4 točke), Mav Lojze (2 točki); od Ki-movca in Tomca smo slišali po eno točko. Nuša Kristanova je sama odpela 4 točke, Tone Petrovčič 3, oba skupaj pa v duetu eno. Z orgelskimi točkami so pa bili zastopani St. Premrl, Paolo Mauri, Maks Reger in Aleks. Guilmant; izvajal jih je fr. Kanizij Fricelj, ki je oskrbel tudi orgelsko spremljavo obeh solistov. Ne mislimo primerjati in tehtati solistov po njih vrednosti, saj ima vsak zase prednosti, ki jih morda pri drugem ne dobimo. Vendar bi lahko rekli, da je stopila, v svojem izvajanju v ospredje Nuša Kristanova. Sicer ni poklicna operna ali koncertna • pevka, vendar ima v svojem glasu vrednote, ki bi jo za to usposabljale. Njen glas je svetel, bolj liričen kot dramatičen sopran; višine z lahkoto zmaguje; dinamično je njeno petje skrbno odtehtajo; Irazira »miselno, izgo- varja mehko, vendar razločno; v vsem njenem j pevskem nastopu opazimo neko lahkotnost v po- I dajanju. — Tone Petrovčič ima bolj temno barvan glas, ki se prav posebno uveljavlja v skladbah dramatične vsebine; tukaj se gotovo čuti vpliv odrskega udejstvovanja; zato ni čudno, da je najbolj uspel s Premrlovo Memento mori, ki jo je odpel z glasom svarečega preroka. — Poleg spremijevanja, ki ga je oskrbel z vso diskretnostjo, je izvajal fr. Kanizij Fricelj še štiri samostojne orgelske točke. Z njim ni imel namena pokazati najvišjega, kar so na polju orgelske koncertne glasbe ustvarili domači ali tuji avtorji; holel je poslušalce le uvesti v koncert in izpolniti odmore med posameznimi pevskimi točkami. To se mu je v skladu z istimi tudi popolnoma posrečilo. Pokazal je lejx> orgelsko tehniko, smisel za pravilno interpretacijo in za barvito registracijo. Tako so vsi trije izvajalci vsak s svoje strani prispevali k lepemu uspehu koncerta. Poslušalci so jim bili za njihova izvajanja od srca hvaležni. M. T. Riko Debenjak razstavlja V Galeriji Obersnel na Ajdovščini bo v nedeljo odprl za širšo javnost svojo kolektivno razstavo slik in grafik znani slikar prekrasne »Marije«, ki jo je prvi Slovenčev koledar v desettiso-čih razširil po vseh slovenskih domovih, akademski slikar Riko Debenjak, Slikar se je uveljavil najprej v tujini ter si tam stekel priznanje na raznih razstavah, potem pa šele je nastopil v Ljubljani pred nekaj leti in uspel. Pozneje je nastopil samo še enkrat v družbi z Jakcem in Mi-heličem. Na tej razstavi bo pokazal svoje novo delo, ki ga je c izredno marljivostjo izdelal y zadnjem letu. Po načinu razstavljalcev v širokem svetu, je slikar Bebenjak povabil v četrtek v svoje razstavne prostore predstavnike Narodne galerije, umetnostne kritike listov in nekaj svojih ožjih prijateljev ter jim razkazal svojo razstavo, preden jo odpre za širšo javnost. In tu je slikar sam v neprisiljeni družabnosti razkazoval svoje slike ter razlagal njihov vznik ter reševanje umetniških problemov, kakor mu jih stavi življenje. Vidimo ga v velikem iskanju 6logov in barvnih sozvočij ter tudi v monumentalnih zasnovah, kakor se kaže njegova znana procesija v grafični tehniki, ki pa kar sili, da bi jo realiziral v velikih dimenzijah in v olju. Debeljak razstavlja skoraj 60 del, povečini olja, ki predstavljajo tihožitja in pokrajine, Ie eno je portret ter ena nabožna podoba v starem rokokojskem zlatem okviru. Glavni razstavni prostor napolnjujejo ta pestra in živobarvna olja, stranski pa risbe in grafike. In prav ta prostor vsebuje nekaj najlepših njegovih del. Kdor pozna Debenjaka in njegovo delo, bo vedel, da ga odlikuje solidnost in veliko tehnično znanje ter žgoča barvitost. Prepričani smo, da bo razstava, ki bo odprta v nedeljo in potem dalje, deležna velikega priznanja in obiska. Violinist G. Ciompi koncertira Med izvrstnimi violinisti, ki smo jih imeli zadnji čas že več priliko s|X>znati, stoji G. Ciompi na odličnem mestu. V njem smo spoznali umetnika, ki ga moramo enako visoko ceniti bodisi po umetniški sestavi sporeda, po njegovi odlični tehniki ali po izvrstni interpretaciji. Spored je pokazal vrsto slovitih violinskih skladh od Vivaldiia na tia do naše dobe. Tako je bil na prvem mestu Vivaldi, eden najodličnej-ših predstavnikov slavnih italijanskih violinistov starejše dobe. Nato nas je spored povedel preko Bacha, ki je ustvaril več svojih del ravno pod Vivaldijevim vplivom, do Beethovna, ki nam ga je predstavil umetnik z znamenito Kreulzerjevu sonato. Chopina smatramo v glavnem za tvorct>, klavirske glasbe; da je pa tudi na polju violinske glasbe ujioštevanja vreden, nam je ta koncert ponovno dokazal. Predstavniki novejše dobo so bili Viextem|>s, Principe in Scarlatescu. Kar se tehnike tiče. ista pri virtuozih Ciom-pijeve vrste skoraj ne spada v pristojnost glasbenega ocenjevalca; saj se razume samo po sebi, da jo mora imeti razvito v najvišji mori, sicer mora kmalu prepustiti svoje mesto drugim, višjo stremečim močem; danes tudi na tem polju zmaga tisti, ki več vzdrži. Če pa vendar pri Ciom-piju njegovo visoko tehniko še fiosebej omenjam, storim to zato. ker se zdi, da bi morda tudi med enakimi odnesel prvenstvo. Tudi njegova interpretacija zasluži pozornost. Vse skladbe fe Ciompi izvajal ne samo tehnično dovršeno, ampak tudi z velikim razumevanjem za slogovne značilnosti vsakega posameznega tvorca. V Vivaldiju je jx>kazal prozorno jasnost, tekočo melodiko in neko optimistično nastrojenje, v Rachu poleg briljantne tehnike smisel za tema-tično oblikovanje, v Beethovnu ognjevito odločnost, v skladateljih novejše dobe romantično za-sanjanost. folklorne značilnosti ali čut za programsko glasbeno slikarijo. Umetnika je s finim čutam spremljal na klavirju Franco Verganti. Vseskozi je pustil solistu glavno besedo, le na bolj podčrtanih in razgibanih mestih je prevzel vodstvo. Tako sta nam oba umetnika v dovršeni skupni igri pripravila večer nepozabnih užitkov. Tega mnenja je bilo tudi številno občinstvo, ki je s svojim navdušenim odobravanjem izzvalo šo nekaj dodatnih točk. M. T, nomce Koledar Sobota, 10. malega travna: Ezekiel, prerok; Domnij, škof in mučenec; Apolonij, mučenec. Nedelja, 11. mal. travna: tiha nedelja; Leon I. Vel., papež in cerkveni učenik; Antipa, mučenica; Filip, škof. Zgodovinski paberkl 10. malega travna: t. 1741. je pruska vojska pod poveljstvom generala Schweriua premagala Avstrijce pri Moll-\vttzu. Po smrti Karla Vi., zadnjega moškega ilana Habsburške dinastije, je zavladala avstrijskim dednim deželam v smislu pragmatične sankcije njegova hčerka Marija Terezija, katere nastop pomeni tudi za slovenske dežele važno spremembo. V smislu prosvetljenih idej je zboljšala položaj kmeta, reorganizirala sodstvo in upravo ter začela ustanavljati ljudske šole. Novi duh. ki je zavel v podonavski monarhiji, je razgibal tudi Slovence, začel se je preporod, najprej kulturni, v drugi polovici devetnajstega stoletja pa tudi politični. — Kljub temu da so so evropske države še za življenja Karla VI. priznale Mariji Tereziji pravico nasledstva, so sedaj zahtevali sosedje zase posamezne dele monarhije, nastala je avstrijska nasledstvena vojna (1740 do 1748). Po dolgotrajnih krvavih bojih se je Mariji Tereziji vendar"posrečilo ohraniti večino ozemlja, le pruskemu kralju Frideriku II. je morala odstopiti Šlezijo — I. 1814. je lord \Vellington, ki je pregnal Francoze iz Portugalske in po bitki pri Viktoriji tudi iz Španije, prekoračil Pireneje in premagal v bitki pri Toulouse v južni Franciji Napoleonovega maršala Soulta. To tej bitki je Napoleon izgubil vsako nado na rešitev — Pariz je bil že v sovražnikovih rokah — zato se je uklonil volji zaveznikov in odšel na otok Elbo — I. 1848. je imel Karel Albert, ki je izkoristil revolucijo na Dunaju in njej sledeče zmede posebno na Ogrskem in v severni Italiji ter se odločil pognati Avstrijce iz Italije in združiti osvojeno ozemlje s svojo državo, potem ko je prekoračil reko Minc.io, prve spopade z Avstrijci pri Goitu in Valeggiu. Avstrijci so se pod vodstvom starega maršala Radeckija umaknili proti Veroni, kjer so čakali na pomoč iz notranjosti, Karel Albert pa je začel oblegati trdnjavo Pe6chiero. Novi grobovi + Lovro Zaje. Po dolgi in hudi bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašal, je za vedno zatisnil oči 83 letni gospod Lovro Zaje, posestnik v Ljubljani. Na zadnji poti ga bodo pospremili v nedeljo, dne 11. aprila ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Jurčko-vi poti št. 99 k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo na liakovniku v četrtek, 15. t. m. ob sedmih. -J- Marija Gabrovšek. V Ljubljani je umrla mati in gospa Marija Gabrovšek. Blago rajnico bodo pokopali v soboto, 10. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožaljel Osebne novice = Diplomirala sta na pravni fakulteti r Ljubljani gg. Grom Pavel s Stare Vrhnike in Poiemel Marijan in Ljubljane. Čeetitarool SPORED MARIJANSKE AKADEMIJE ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu pod pokroviteljstvom prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana v nedeljo, dne 11. aprila 1943, ob 10.30 v Iranci škanski dvorani. Spored izvajajo učenci in učenke drž. učiteljišča. Prvi deli 1. Ljudska pesem: Marija, pomagaj nam ... Pojo vat udeleženci. 2. Massenot: Andante rellgioso. Orkester. Vodi Alojzij Gostiš«. učenec V. letnika. S. .1. Stritar: Turki na Slevici. Deklamir« Marija Stupiea, IV.-b letnik. , 4. Sporočilo NaSe Gospe Fatlmske. Govori Vladimir Ko^ir, učenec III.-a letnika. 5. rc) I'. A Hribar: Lepota Marije Device, b) Dr. Fr. Kimovec: Zgodnja Danica. Mešani zbor. Vodi Jože Omahna, IV.a letnik. 6. Ar. Bas: Avc Marija. Poje Marija Fink. IV.-o letnik, spremila na klavirju Jožo Omahna, IV.-a letnik, na violini Franc Zupee, V. letnik T. S. Darina Kone: Molitev. Recitativ. Zdravka Vajs, III.-o letnik. 8. a) St. Premrl: Ave Marija. b) A. Foerstcr: Kraljica angelska. Poje oktet učenk IV.-o lotnika. „ , 9. V. Vodoplvee: Imakulata. Trospev. p0jo Frančiška Lukančič in Ana Lužar. III.o letnik, Cirila Darove«, IV.-c letnik, spremlja na klavirju Vera Jerman, II. letnik. D r n g i del: 10. Ljuhezen, ki ne zahaja, ko krii na gori vstaja. Melodram. Govori Milena SeliiS, spremlja na klavirju Vera Jerman. II. letnik, n. I*. Golia: Procesija. — Zborna deklamaeija učenk IV.-o letnika. 12. n) M. Tomo: Lučke gorijo. b) St. Premrl: Jezus je majhen. c) E Adamič: Uspavanka Jezuščku. Poje dekl. zbor. 13. n) Jobst: Mariji, src Kraljici. b) Engelhart: Ave zvonček. c) St. Premrl: Marija, poglej na na* z višave. Poje mešani zbor. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. V nedeljo bodo vstopnice v prodaji pol ure pred pričetkom akademije pri blagajni frančiškanske dvorane. Preskrbite si vstopnice pravočasno. — Sveta maša za rajnega dr. Natlačena. V torek, dne 13. t. m. bo preteklo pol leta, odkar je bil umorjen bivši ban dr. Natlačen. Ta dan bo ob sedmih za rajnega sv. maša v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj. — Sošolci t msgr. A. Kordina se opozarjajo, da opravijo za pokojnika vsak po tri svete maše, kakor je bilo dogovorjeno ob odhodu iz semenišča. — J. — Zahvala. Za mnogoštevilne čestitke k moji osemdesetletnici se vsem prav iskreno zahvaljujem, posebno pa še domačim gg. duhovnom, županstvu in domačemu učiteljstvu. — Košir Franc, župnik v pokoju. aananniiaMaKiaaaaHiiiiBaHunMMB Ne pozabite na obisk pasijona času obiskan j a« (delo Edvarda G r e g o r i n a), ki bo danes, v soboto, ob 19 v dramskem gledališču in prav tako jutri, v nedeljo, ob 15. — Zgodnji krompir bo treba posaditi. Veliko lastnikov zemlje je krompir že posadilo, ker april je muhast in so lepe dneve kar izkoristili. Nekateri so posadili tudi pozni krompir, čeprav se še ne mudi. Nakaljen zgodnji krompir sadimo v rahlo, toplo in v jeseni pognojeno zemljo. Mrzle, mokre in ilovnate gredice niso primerne za vzgojo zgodnjega krompirja. Pri sajenju prinesemo zabojčke z nakaljenim krompirjem na vrt. Gomolje jemljemo naravnost iz zabojčkov in jih po-sajatno v razdalji 40 cm in ne pregloboko. Pri sajenju pazimo, da ne polomimo krhkih kalčkov, ki morajo vedno navpično gledati navzgor, kot so stali v zabojčku. Prhke zemlje, ki jo z rokami nasujemo na krompir, da se ne polomijo kali, naj bo za dvakrat toliko, kot jo gomolj debel. Zato moramo kasneje vsak grm tem skrbnejo prisipati z zemljo. Ce groze kasne slane, obvarujemo zgodnji krompir, ki še nima listja, s primerno odejo ali osipavanjem. Bog daj, da bi nam letos krompir dobro obrodil. Maksimalni cenik za racionirana iivila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe St. 17 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednjo maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega Jiaravno sledi, da je mogoče prodajati nižje, kot po maksimalni ceni, toda nikoli višje kakor po njej. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. (Cene v oklepajih veljajo za blago na debelo, za hi in stote.) 1. Kruh, testenine, moka, ril, Hšol: Kruh iz enotne moke v kosih po 400 g 2.30; Nesreče na deželi. Na Brezovici pri Ljub- J v kogih od 400 (lo joot) g L 2.20. — Testenine iz ljani je padel nn cesti in si zlomil disno ključnico j enotne m0i: mr. Deu-Klanj-Sček, ulica Arielln Rea 4; mr. Bohinc ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od soboto od 20 do ponodeljka do R mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7. Tokio, y aprilu. — Te dni bo leto, odkar so Japonci zasedli Sumatro in Javo in je prav, da pogledamo, kaj je japonska vojaška uprava dosegla v tem letu na gospodarskem in kulturnem področju, o čemer pišejo japonski listi iz teh zasedenih pokrajin. Tudi ondotna vojaška uprava sama je izdala obširen pregled svojih uspehov. Vojaška uprava je prevzela naprave bivše holand-ske vlade in jih po svoje prikrojila razmeram potrebno. Na ta način so se japonske oblasti iz-lahka izognile nepotrebnim težkočam, ki ob takih prilikah nastanejo, če bi uprava uvedla povsem nove smernice. Zato je število japonskih uradnikov razmeroma majhno, dasi so seveda guverner-ska mesta zasedena po Japoncih. Vendar je cilj japonske vojaške uprave ta, da naj bo čim več javnih mest v rokah domačinov, in sicer prav do najvišjih služb. Da to niso le gole besede Japoncev, priča nova uradniška uredba, ki jo je izdala vojaška uprava in ki določa pota izobraževanju in izpitnim načrtom za domače uradnike vseh stopenj po jako širokogrudnem in socialnem načinu in je pripravljena pospeševati napredovanje zmožnih domačinskih uradnikov. Prva naloga, ki jo je morala japonska vojaška uprava rešiti po zasedbi, je bila odstranitev škode, ki so jo bili Holandci z zavezniki prizadejali prometnim in gospodarskim ustanovam. Že dolgo so zdaj ceste in železniške proge na Javi kot na Sumatri v normalnem stanju. Promet po cestah je jako živahen, zlasti še, ker je zaradi pridobivanja gonilnih sredstev v zasedenih krajih nepotrebno, da bi se omejil avtomobilski promet. Java in Sumatra sta nemara v tem času edini deželi na vsem svetu, kjer lahko zasebni lastniki avtov brez izkaznic dobivajo bencin, kolikor ga hočejo. Cestišča in železniške proge se na Sumatri še razširjajo. V načrtu je med drugim tudi nova železniška proga med Padangom na zahodni obali in Pakanbarujem na vzhodnem bregu. Pakanbaru bo s tem jal^o pridobil in razvijajo se že načrti za spremembo tega mesta v velemesto. Popravljajo se povsod pristanišča, ki so zaradi obstreljevanja sovražnikov seveda močno trpela. V lukah Sura-baja in Djakarta (Batavija) se življenje razvija po starem. Kakor poročajo potniki s Sumatre, je najbolj pomembno to, kako se jo japonskim inženirjem hitro posrečilo povsem popraviti porušene naprave v Labuan Deliju, ki je pristanišče Medana. Ijiša brez vrat in oken Sleherno bivališče ima lice ljudi, ki v njem bivajo. Nam je stanovanje dom, ognjišče. Drugače pa je pri Japoncu, ki je mnogo bolj navezan na prirodo kot mi in ki skoraj ne čuti razlike med znotraj in zunaj. Njemu je hiša sicer potreba, vendar je hkrati del prirode. ln to občutiš, kadar slopiš v kako japonsko hišo. Moderna Japonska velikih mest je sicer prav taka kot pri nas in stojijo tudi tu visoke kamnitne hiše, u hiše, kjer Japonci živijo, so povsem drugačne. Še dandanes so zgrajene tako, kakor so bile pred tisoč leti in kakor je najbolj prikladno za pokrajino, kjer je toliko potresov. To so večidel enonadslropne, majhne niše, ki stojijo na kakem ličnem kraju v daljni okolici mesta. Konstrukcija hiše iz bambusa je jako lahkotna, skoraj krhka, streha pa je privihana in velika. Japonska hiša nima ne vrat ne oken, kakršne imamo mi, in tudi ne sten v našem smislu. Razmikajoče se stene sestojijo iz finega oljnatega papirja, ki je vokvirjen v cedrovino in ki skozi nje proseva mila svetloba. V pritličju so gospodarski in delavni prostori, ki prideš vanje iz majhne veže. Zadaj se razprostira ličen vrtič, ki te spominja na staroveške vrtove. Vrtič meri včasih le nekaj kvadratnih metrov, ki je z neskončno ljubeznijo zgrajen in je večidel podoben pokrajini z jezerom in z grički in s teinpeljčkom. V japonsko hišo nihče ne vstopi v cestnih čevljih, ampak si jih pri vhodu sezuje in obuje copate. Nato greš po rogoznicah in stopnicah navzgor v stanovanje, kjer je jako malo pohištva v našem smislu. Na tleh je nekaj blazin, kaka do kolen segajoča miza, kjer so majcene skodelice, zraven umetno izdelana posoda za žareče oglje, ki segreva sobo, v kotu pa je kaka pručica in vaza s cvetličnimi vejicami — drugega pa ni ničesar v sobi. Vsi predmeti, ki jih človek potrebuje in uporablja, so zaprti v stenskih omarah. Tako človek v taki sobi uživa ob pogledu na lepo pokrajino in občuti v sebi mir in pokoj. Na gospodarskem področju je vojaški upravi v prvi vrsti najbolj pri srcu to, da pospešuje tiste vrste proizvodnje, ki neposredno služijo vojnemu gospodarstvu. Čuditi se je, v kakšnem kratkem času so bila popravljena petrolejska najdišča in rafinerije. Japonske čete so dobile na obeh otokih velikanske zaloge gumija in gumijastih proizvodov in pa cinka. Dalje je pospešeno pridelovanje riža in koruze tako na Sumatri kot na Javi, tako da bodo tozadevni pridelki zadostovali potrebam prebivalstva. Dalje so se povečali bombaževi nasadi, zlasti v pokrajini Palembang, kjer se bo obnese! bembaž, ki bo enak najboljšemu egiptovskemu bombažu. Na Sumatri jo japonska vojaška uprava zlasti dosti storila za prebivalce, ko je znižala davke, pravično razdelila živila in povsem zatrla inflacijske težnje. Pod japonskimi oblastmi se zmeraj bolj veča štednja in zdaj imajo na Sumatri ljudje v hranilnicah že več ko 20 milijonov jenov. V severni Sumatri je bilo mnogo brezposelnih, ki jim je japonska uprava priskočila na pomoč z dodatki treh milijonov jenov na mesec. Dalje je vzela v najem 3 milijone hektarjev zemlje in jo za nizko najemnino oddala ubožnim domačinom v obdelovanje. Po vsem tem so je posrečilo znižati in skoraj odpraviti brezposelnost na obeh otokih Vsi ukrepi vojaških oblasti so se posrečili, ker se domače prebivalstvo ni upiralo in je koj začelo sodelovati. Dobro razmerje med japonskimi oblastmi in domačini bo privedlo do prenovitve in blagostanja Jave in Sumatre. (Neues \Vieuer Tag-blatt.) O preprostih bluzah in še kaj.. Žensk« oblačila pač no vsebujejo nobeneea tako priličneifa ko-sn obleke, kot jc bluza Bluza spremeni in prenovi vos videz kostuma, krila in tudi obrazu. Ali nima* vtisa, da knr dehti obleka in človek v njej, če ima na sebi lično, belo bluzol V duhu vidlf jasno nebo. čisto ozračje, sonce pa milino zelenja ln cvetja. Ali če zagleda* bluzo iz pisanega blaga, pa je ličuo prikrojena in sedita In ima ovratnik z uahranki, drobno gumbe in se biirva bluzo lepo ujemn z blagom krila ln jopice! Krojov za bluze jo nehroj, dnsl no postane kaka bluza Izlepn ne-moderna, pa bodi da je to bela ali pisana bluza, da lina dolge ali kratko rokave, da sega do pasu ln je v pasu pod krilom, ali pa jo dolga, tako zvanu kozaška in se njo ikriei oklepajo io bokov. Ličen vtis dobi žeuska postava z bluzo v obliki kočeuiajke. Mimo tlicah, kaka prijetna bluza in ve-dar obraz marsikdaj propodi slabo voljo ln utesnjenost stanovskih tovarišev. Za poklicno tonsko je poklicno delovanje in gospodinjstvo v lepi ubranosti. Kos jo. da jo treba za lo precej telesnih tn moralnih sil. A če si ženska Izbere to dvojno breme, ima pač kropka pleča in se tudi zaveda, da ona plat njenega dela ne sme biti oslabljena po drugi plati. Niti malo ne sme uradnica de vati vnemar gospodinjskega dela. če je duševna delavka. Ce so vrno domov od pisalnikn ali iz laboratorija, nikoli naj so ne čuti omalovaževana, čo mora doma pristopiti k štedilniku. Tudi tu so mora prav tako z vnemo udejstvovati kakor v svojem uradu. Neka mati jo rekla: »Ženska, ki ne zna kuhati, sploh ni človek, pa čeprav lina no vem kakSen poklic.« tega jo za bluzo treba kaj malo blaga in zato si jc laže priskrbeti več bluz. Olm se oblečeS v sveto bluzo, se ti spremeni vsa pojava, vso jo videti, ko da imaš vso obleko pročiščeno, nrolikano in novo, dasi Je ie Iz prejSnjih let. Bluza pa ima zlasti poglavitno besedo za tako zvane poklicno ženske, to bo žensko, ki so v službah. Vprav te morajo zmeraj paziti, da so snažno in prijetno, toda prikladno oblečeno. Tisti ženski tip od včeraj, ki nI v službi nič pazila na svoj zunanji videz, je že izginil. V resnem udojstvova-nju po uradih dobimo zdaj lepo, a preprosto oblečene žonske. Kolikokrat vplivajo vprav ženske uslužbenko poživljajoče na ves urad, čo znajo s svojo ženskostjo spremeniti zunanjo lice puste pisarne. Kak fiopek v vazi, ki stoji na pisalniku, lahek vonj po cve- MED SPANJEM PONOČI PA MU STARKA VZAME IZ ŽEPA KRALJEVO PISMO, VTAKNE PA MU V ?.EP DRUGO Z NASLEDNJO VSEBINO: »MLADENIČA, KI TI GA POŠILJAM, DAJ TAKOJ POROČITI Z MOJO HČERKO: TA BO MOJ ZETI KO PRIDEM DOMOV, NAJ BO STORJENO. TAKA JE MOJA VOLJA!« Uganka krog Dieselove smrti Zdaj je preteklo skoraj 30 let odtlej, ko je j Rudolf Diesel, iznajditelj slavnega »Dieselovega I motorja«, vprav zagonetno umrl o priliki prevoza čez Rokavski preliv v Anglijo. To je bilo v noči od 29. na 30. septembra 1913 Kot blisk se je končalo življenje moža, ki je z nadčloveškim delom zmogel nalogo, ki je dotlej spadala k fizi-kalno-tehniškim nemogočnostim. Diesel je bil za to idejo stradal, se boril in slednjič tudi zmagal. Postal je bil milijonar v veliki, lastni hiši v Mo-nakovem in ves svet ga je proslavljal. Vso je govorilo in pisalo o njem, izšle so o njem knjige in tudi poseben film. Toda leta 1915 je bilo zapisano v ameriškem leksikonu o njem- »Diesel Rudolf, angleški inženir, iznajditelj petrolejevega motorja«. To je seveda laž. Anglija si je tega nemškega iznajditelja prisvojila, kot bi bil rjen, a ker je bil vendarle Nemec, je njegovo iznajdbo ponižala na petrolejski motor. A ko so v svetovni vojni zmagovito nastopale nemške podmornice s pomočjo Dieselovih motorjev, si je angleška propaganda izmislila cel roman, češ da je bil to angleški izumitelj in da so ga dali Nemci umoriti, da so si osvojili njegovo iznajdbo. Dandanes je skrivnost Dieselove smrli žo pojasnjena. Iz njegovih zapiskov in pisem in zapiskov njegovega sina si je moči napraviti jasno sliko njegovih poslednjih dni. Diesel je mnogo potoval in je vedno osebno vodil vsa pogajanja za patente in ustanovitve tvornic za njegov motor. Zaradi tega je bil v Italiji, Angliji, Rusiji in dvakrat v Združenih ameriških državah. Njegovo poslednjo potovanje je bilo v zvezi z ude-ležitvijo pri generalnem zborovanju londonske Dieselove družbe in ustanovitvijo tvornice za motorje v Ypswichu. Še s krova parnika »Dresden« se je bil oglasil s posebnim sporočilom. Zjutraj dne 30. septembra 1913 pa so videli, da je bila njegova kajuta prazna in nikjer na ladji ga niso mogli najti. Čez nekaj dni nato pa je neki pomorščak izvlekel iz morja truplo, ki so v njem, in po predmetih, ki so bili v obleki, spoznali, da je bil to Diesel. Velikanski duševni napor in delo z njegovo iznajdbo sta mu bila izpodkopala zdravje. Večkrat je bil potrt in slednjič se mu je omračil um,"da je poiskal smrt v morskih valovih. Brez dvoma pa je, da je bil Diesel Nemec in se je tega tudi zavedal. Njegovi starši so sicer več let živeli v Parizu in on sam je nekaj časa služboval v Franciji. Nemara so ga ondi imeli za Francoza, ker je francoščino tako dobro obvladal. Vendar je svoje starše zmeraj rotil, naj se vrnejo v Nemčijo in si dobijo domovinsko pravico v Augsburgu. Ko mu je bilo 19 let, se je kot prostovoljec javil v nemško vojsko. Venec iz volnenih niti V stari Grčiji 60 imeli navado, da so ob rojstvu dečka obesili pred vrata venec iz oljkovih vejic, a če se je rodila deklica, pa venec iz volnenih niti. ^ miuu^ Rag, p&lg, meman... ^^^ Zadaj za vasjo, kjer se ozek pas zemlje izteza v jezero, stoji samotna ribičeva koča. Njena okna so obrnjena na zaliv. V teh tihih vodah se že več dni potikata dve podivjani raci. Kjerkoli je raca, ondi je brez dvoma tudi racman, tako da ni ne konca ne kraja nežnega čebljanja. Toda — gospoda racmana ni bilo nikjer! Le kje je bil? Ribiču se je kmalu pojasnilo, da raca le zato žaluje, ker ni nikjer njenega izvoljenca. Ali jo je nemara nalašč pustil vnemar? Saj sta bila še zjutraj skupaj in sta čebljala kot srečna prijatelja! Res je. da je bilo v vasi nekaj divjih lovcev, ki so jemali karkoli so mogli s svojimi dolgo-cevkami vze^i. Toda v tem času se ni bil oglasil noben strel. Za zapuščeno vdovo-raco so bili to hudi časi. Dva, tri, štiri dni je kot obupana tavala okoli po zaihvu pred ribičevo hišico. V nočeh ni imel ribič nobenega miru zavoljo njenih žalostnih stokov. Zares se mu je mlada vdova zasmilila. O izgubljenem samcu pa še vedno ni bilo ne duha ne sluha. Slednjič je bil ribič že kar prepričan, da se je gospod racman naveličal čebljanja z raco in jo 6Krivaj drugam popihal. Štiri dni je bila raea v vdovskem stanu. Ko se je zjutraj petega dne prikazalo sonce izza temnih gora, se je ribič spravil v čoln in odpravil n« ribji lov. A komaj ga je raca zagledala, kako 6e je usedel v čoln, ko je že na vso moč prihitela k njemu in je gagala, vreščalo in plahutala s perutmi. Potem je šinila naglo ko blisk k shrambi za čolne, kjer je iznova začela tožiti in jadiko-vati. Spočetka se je ribič kaj malo zmenil za po-Nekoč popoldne pa je postala raca nenado- četje race in se je brigal le za svoj čoln. Toda ma vznemirjena. Njeno zmedeno gaganje je bilo ubožica ni in ni nehala vreščati lr1 spet in spet slišati ko klici na pomoč. Ribič, ki se je razumel , se je vračala k shrambi z« čolne, »lednjič se je na živalsko govorico, je menil, da raci bržkone ; ribiču posvetijo, šel jc go _ključ za k stariJoj>i grozi kaka nevarnost. A ničesar ni mogel najti, čeprav je preiskal vos njen okoliš. in je zaveslal tjakaj. Komaj je raca spoznala njegovo namero, ko je vsa vesela zaplavala pred čolnom proti lopi. Ondi se je ustavila in bistro opazovala, kaj bo ribič storil. Bila je tiho ko miš. Le s perutnicamii je plahutala, ker je bila tako razburjena. Ribič je odklenil vrata, a jih ni mogel odpreti, ker so bile pozimi preveč zarjavele. Zatorej je odšel po sekiro. A čim se je odstranili, je začela raca spet milo vekati. Menila je, da je zdaj pač vsega kouec. Kako pa je bila spet vzradoščena, ko se je ribič koj vrnil k lopi. Nekajkrat je udaril s sekiro, vrata so se vdala in odprla — in iz lope je priplaval — gospod Racma.nl Kako ga ie njegova zvesta žena in rešiteljica z neznanskim veseljem pozdravila Racman je hil najbrž pri potapljanju zašel pod staro lopo, pa ni zna.l najti več poti nazaj v svobodo. ZAPEČATILA JE PISMO Z VSEMI KRALJEVIMI PEČATI IN FANT GA JE ODNESEL KRALJICI PO POTI, KI MU JO JE POKAZALA STARKA. črkovnica a — a — a — a — a — b — c — e — i — i k — k — k — 1— m — n — n — n — o o — 0 — 0 — r — s — s — s — s — v—v — v ča----- - ča---- --ča--- ---ča --- Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi šest besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Slovenski pisatelj (»Naša vas«); mesto v Medji-nmrju; vas v Savinjski dolini; kraj in soteska v Srbiji; kos perila; polagoma. Rešitev črkovnice z dne 3. aprila Rešitev: Celovec, scepter, Vicenza, Ino-cenc, Spcncer, zornice. »Tele čevlje bom vzela, saj se mi prilegajo, kot bi bila v lastni koži.« koze • Res je,« pravi prodajalka, »saj 60 iz usnja JUi ti je znano...? ... da živijo čebelji troti samo nekaj tednov, čebele-delavke pa S—10 mesecev, a matica 6—7 let? In da delavke, ki imajo »saino« 6000 oči, najbrž prav nič ne opazijo rdeče barve, medtem ko imajo modro barvo od vseh drugih barv najrajši, troti pa, ki imajo 13.000 oči opazijo vse barve. ... da je najrodovitnejša riba ieseter, ki v svojem 50 let dolgem življenju izleže kakih 100 milijonov jajčec? Na drugem mestu ie robec s 6 milijoni jajčec Krap izleže približno 600.000 jajčec, ščuka 100 000. Največja »jajčeca« spravi na svet morski volk, ki merijo v premeru 60 centimetrov! ... da živi na Madagaskarju neke vrste pajek, ki je ugriz samice lako strupen, da vsako živo bitje ohromi in ca tudi usmrti, a pik samca je povsem neškodljiv? ... da so med mačkami vse tiste mačke, ki imajo po več ko dve barvi, samice? ... da štorklje, ki živijo zmeraj v zakonskih parili — po en samec in ena samica skupaj. s smrtjo kaznujejo nezvestobo, a da odpustijo samici, če ima takrat še negodne mladiče v gnezdu. S. S. VAN DlNE: »Meni pa se stvar zdi prav lahko razumljiva,« je dejal Vance s tako ljubeznivostjo kakor sem jo pri njem opazil le redkokdaj. »Niti malo se vam ni treba opravičevati. Zgodovina in legenda sta polni podobnih primerov in junaki v njih so gojili enaka čustva kot vi.< Spotsvvoode se je nasmehnil. »Zahvaljujem se vam za vaše razumevanje,« je dejal. Nalo se je okrenil k Markhamu. »Kaj boste naredili z imovino gospodične Odeli?...« »Narednik Ileath je zvedel za neko njeno so-rodnioo, ki živi v Setleju,« je odvrnil Markham. »Mislim, da je zdaj že na poti v Nevv York.< »Ali bo ostalo vse nedotaknjeno do njenega prihoda?« »Bržkone še dalj časa, če se medtem ne zgodi kaj nepričakovanega. Do tedaj pa brez dvoma.« »Nekatero njene drobnarije bi si rad ohranil,« je sramežljivo priznal Spotsvvoode. To kratkem razgovoru o drugih stvareh je vstal in se oprostil, da ima nek važen sestanek. Želel nam je lahko noč in odšel. »Upam, da se mi bo posrečilo, da njegovo ime ne pride v javnost,« je dejal Markham, ko se je Spotsvvoode oddaljil. »Njegov položaj nikakor ni zavidanja vreden,« je priznal Vance. »Neprijetna zadeva je, če koga presenetiš na krivih potih. Moralist bi dejal, da je to kazen za greli.« »V tem primeru je kazen zaslužena. Če bi ne bil izbral ravno ponedeljka, da je v nedovoljeni družbi obiskal gledališče, bi zdaj bil lahko v krogu svojih domačih in hi ne imel nobene druge neprijetnosti, razen očitkov svoje vesti.« »Prav imaš!« Vance je pogledal na uro. »Ko si omenil gledališče, si me spomnil na nekaj. Ali bi ti bilo neprijetno, če večerjamo nekoliko bol) zgodaj? Rad bi šel v varietč.« Oba sva ga pogledala tako presenečeno, kakor da bi se mu bilo zmešalo. »Nikar se ne zgražaj, Markham! Čemu ne bi zadostil tej svoji želji?... Sicer pa u|>am, da ti boni jutri prinesel dobra poročila.« XVIII. Past Petek, 14. septembra, opoldne'. Vance je vstal zelo pozno. Prejšnji večer sem šel z njim v varietč, čeprav nisem mogel razu meti to njegovo nenavadno željo po zabavi, ki je ni mogel trpeti. Opoldne je naročil avtomobil in dejal šoferju, naj krene proti hotelu Delafield. »Zopet bova obiskala dražestno A!ys,« mi je dejal. »Had bi ji prinesel nekaj cvetlic, a bojim se, da bi Mannix hotel na vsak način izvedeti, kdo jih ji je poklonil.« Gospodična La Fosse naju je sprejela hladno in je bila videti užaljena. »Saj bi si bila to že lahko mislila!« je vzkliknila. »Brkone mi boste povedali, da je policija zvedela zame, ne da bi vi odprli usta!... Ste jih privedli s seboj?... Kes, lep tip ste! A krivda je moja, ker sem bila tako nespametna, da soin vain zaupala I« Vance je molčal in čakal, da je deklica stresla vse svoje očitke, nato pa se je spoštljivo priklonil. »Prišel sem se vam samo poklonit in bi vam rad sporočil, da je policija že podala seznam gospodične Odeli, da pa vašega imena ni v tem seznamu. Zdelo se mi je včeraj, da sle nekoliko v skrbeh zaradi tega, zato se mi je zdelo potreb no, da vas pomirim v tem oziru...« Deklica se je takoj pomirila. »Ali govorite resno? Moj Bog! Kaj bi rekel Loius. če bi vedel, da sem govorila!« »Mislim, da tega ne bo zvedel nikdar, razen tedaj, če mu poveste sama... Prosim vas, bodite tako prijazni in povabite me, naj posediin nekoliko pri vas.« »Seveda! Oprostite! Prvakar sem nameravala zajtrkovati. Bi mi hoteli delati družbo?...« Pozvonila jc in naročila še dve skodelici. Vance je pred dobre pol ure izpil dve sko delici kave. zato se nisem mogel načuditi navdušenosti, s katero je sprejel dekletovo povabilo »Včeraj zvečer sem šel v varietft...« je za čel brezbrižno, kakor da bi hotel začeti kakršen koli razgovor. »Zamudil sem začetno revijo. Kako to, da ste tudi vi prišla tako pozno?« »Bila »eni preveč zaposleua...« mu je z zaupljivim naglasom odvrnila mladenka. »Imela sem skušnio za neko opereto, ki pa je bila potem preložena. Louis ni mogel dobiti gledališča, katerega je želel.« »So vam všeč revije?« je vprašal Vance. »Zdi se mi, da so za glavne vloge težje od operet.« »Res je. Poleg tega pa ne dajo nikakega zadoščenja. Posameznik izgine v masi in nikakor ne more, uveljaviti svojih sposobnosti. Ne pustijo niti inalo oddiha... Saj razumete, kaj mislim...« »Prav lahko si predstavljam...« Vance Je pogumnr srebal svojo kavo »Vendar pa je pri sinočnji reviji bilo nekai vlog, ki bi jih bili vi sijajno izvedli Zdi se mt. kakor da bi bile nalašč za vas. Predstavljal sem si vas v teh vlogah in zato niti nisem mogel prav oceniti umetnic, ki so jih prevzele.« »Laskate se mi. gospod Vance. Vendar pa priznam, da imam lep glas. Mnogo sem se učila in prav resno. Mo| učitelj plesa pa je bil profesor Markoff« »Res? Pri včerajšnji predstavi bi bili lahko prava zvezda. Igralka, ki je imela glavno vlogo, ni imela prijetnega elasu in tudi njen ples je bil vse prej kakor zadovoljiv. Poleg tega pa je ni mogoče niti primerjati z vami, kar se tiče lepote in ljubkosti... Povejte mi, ali si niste zaželeli v ponedeljek, ko ste bili v varietčju, da bi se znašli na odru in peli tisto kitajsko pesem?« Šah pod vedrim nebom Pred prvenstveno tekmo Ljubljana: Mars Ljudje, ki bodo šli v nedeljo popoldne na igrišče Ljubljane, se bodo razdelili v tri tabore. Prvi bodo na strani nekdaj tako sloveče enajstorice Ljubljane, drugi bodo vsaj v mislih podpirali igro Marsovccv, tretji pa bodo nevtralni in bodo motrili igro na zelenem polju s čisto svojega vidika. Ti bi radi videli šah pod vedrim nebom ali igro duhovitih domislic in presenetljivih potez. Dolgo že nismo videli v Ljubljani takega nogometa, pri katerem bi tudi nepristranski glodalci odhajali zadovoljni z igrišča. Ljubljana in Mars pa sta moštvi, ki znata igrati tudi z glavami. Gotovo bo tudi precej navadne borbe za žogo, po mnogoterih dosedanjih preizkušnjah pa sodimo, da bo prišlo tudi do »svetlih trenutkov«. V ostalem se zdi, da bo tekma precej napeta. Otvarjali bodo prvenstveno sezono in si podelili prve točke Enajstorica Ljubljane gre v to borbo z najboljšimi nadami, Marsu v dobro pa štejemo, da ima za seboj že nekaj uspelih preizkušenj. Zadnjič jc le tesno podlegel Hermesu in takrat je bila krivda na neodločenem napadu. Sedaj bodo napadalno vrsto preuredili in napovedujejo, da ne bo vratar Ljubljane držal rok križem. V ostalem, kako bo, je težko napovedovati, bomo pač videli. Začeli bodo na igrišču Ljubljane ob 16, v predtekmi pa se bosta pomerili rezervi obeh moštev. čez drn in strn po Hermesu Za ljubljansko prvenstvo v teku čez drn in strn je razpisal CONI lep pokal. Teden dni nas loči od prvega letošnjega nastopa ljubljanskih atletov. V nedeljo 18. t. m bo priredila Atletska zveza na igrišču Hermesa tek čez drn in strn na 3500 m. Za to priložnost je razpisal CONI lep pokal, ki je namenjem zmagovalnemu moštvu. Tekače bodo ocenjevali po točkah, in sicer bo prejel prvi eno točko, drugi 2, tretji tri itd. do poslednjega tekača. Društvo, ki bo postavilo tri najboljše tekače (ki bodo dosegli najnižje število točk), bo prejelo v dar razpisani pokal. Vpisovanje za pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn traja do 16. t. m. • • • , .-7 ' Mladiki so spet odprta vrata za vstop v I. razred ljubljanskega nogometnega prvenstva. Z ozirom na to, da ie igral v vrstah Tob. tovarne tudi kaznovani igralec Plečko, ki mu poteče izrečena kazen šele začetkom oktobra, je Nogometna zveza razveljavila kvalifikacijsko tekmo pretekle nedelje, pri kateri je Mladika podlegla s 4:2. Tako so Mladiki spet odprta vrata za vstop v I. razred. Ponovno kvalifikacijsko tekmo bo odigrala z enajsto-rico Tob. tovarne v nedeljo, 11. t. m. ob 10 na igrišču Ljubljane. Enajstorica Torina je skoraj v zadnjem hipu prehatcla Livorno. Doslej so igrali 27 nedelj po vrsti, zdaj jih čakajo še tri. Vse kaže, da bo finiš zelo napet, saj je med prvim in drugim samo točka razlike, kakor nam pove naslednja preglednica odigranih tekem, zmag, neodločenih izidov, porazov, zadetkov v dobro, zadetkov v breme in točk: Torino ... 27 17 4 6 62 28 38 Livorno , . 27 15 7 5 42 31 37 Juventus . . 27 15 5 7 68 44 35 Ambrosiana . 27 14 4 9 48 32 32 Genova . . 27 13 4 10 55 48 30 Milano ... 27 10 9 8 38 36 29 Bologna . . 27 12 4 11 49 32 28 Fiorentina . 27 11 5 11 49 53 27 Lazio ... 27 9 8 10 50 52 26 Roma ... 27 11 4 12 33 44 26 Atalanta . . 27 10 5 12 28 39 25 Bari . . s 27 6 9 12 22 37 21 Vicenza . , 27 6 9 12 27 38 21 Triestina . . 27 4 12 11 27 37 20 Vcnezia . ■ 27 6 7 14 28 45 19 Liguria . 8 27 6 6 15 31 61 18 ,EU KINO UM ON WI ProtreslJIva zgodba, kt Je ne boste pozabili »Žrtev velike ljubezni« V gl. vlogah: Assia Noriš In Picro Lulll... PREDSTAVE: ob delavnikih: IS.30. 17.30, 19.30; ob nedeljah In praznikih: 10 30. 15.30, 17.30, 10 30 fEU Bil NO SLOGA "u FIlm našo mladine, poln mladostnega duha! »Srečni dnevi« z najboljšimi Igralci: Lllla Silvi, Amedeo Nazzari, Leonardo Cortese, 1'aolo Stoppa, Vera Carmt, Valentina Cortese. Vsak dan štiri predstave: oh 14., 15.50, 17.40 In ob 19 30. —--V nedeljo še ob 10.30. ,EU lil NO MATICA n* Dnevno oh 15.30 in v nedeljo ob 10.30 film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src »Don Jtian« r^c Adriano Rlmoldi, Ellena Zarescl, P. Stoppa. Dnevno ob 17.30 in 19.30 ter v nedeljo ob 13.30, 15.:;0, 17.30 111 19.30 velezanlmiv in najsodobnejši film ljubavtio-krimlnalne vsebine »Zadeva Styx« Napeti prizori, ples... V glavnih vlogah: Viktor do Kowa, Laura Solarl, Marglt tiymo Zapustil je lepo premoženje tistemu, ki bi bral njegovo znanstveno razpravo V neko knjižnico v Stockholmu je pridno vsak dan zahajal nek dijak, ki je študiral botaniko in vneto prebiral znanstvene razprave po raznih knjigah in revijah. Ves je bil zatopljen v znanstveno delo in težko bi ga bilo odtrgati od njega. Ko je nekega dne, kakor po navadi, bil ves zatopljen v debelo knjigo, je pri prebiranju tega dela nenadoma opazil, da sta dva lista, do katerih je bil knjigo že prebral, zlepljena skupaj. Z največjo pazljivostjo ju je odlepil in na svoje veliko presenečenje našel med listoma kos papirja, na katerem je bilo napisano nekaj, kar ni imelo nobene zveze z naukom o rastlinstvu. Na listku je bila prepisana oporoka moža, ki je napisal tisto debelo znanstveno knjigo. Prepis svoje oporoke je zalepil med lista v knjigi z namenom, da bi nagradii tistega, ki bi bral njegovo znanstveno delo. V oporoki mu je zapustil lepo premoženje. Na zalepljenem listu pa so bila tudi vsa potrebna navodila, kako priti do tistega zapuščinskega deleža. Dijak se je točno ravnal po navodilih. Stopil je v stik z notarjem, pri katerem je bil vložen izvirnik oporoke. Brez posebnih težav je dijak postal srečni dedič. To čudno, morda srečno ali pa tudi nesrečno naključje, pa je imelo za posledico, da je tisti dijak sklenil opustiti botaniko, ki se ji je bil s toliko vnemo posvetil ter se zaradi nenadne obogatitve lotil nekega drugega, po njegovem mnenju donosnejšega posla. Pridobivanje zlata nazaduje Po nekem letopisu ie leta 1042 svetovni pridelek zlata nazadoval na 30 milijonov unč, nasproti skoraj 40 milijonov v prejšnjem letu in 40.5 milijonov unč v letu 1940. Pridelek zlala kaže največje nazadovanje v Združenih državah. v Kanadi, v manjšem obsegu pa v Južni Afriki. STEKLO motno, progasto in muslin - izdeluje MIŠKEC MIRKO brusilnica stekla in ogledal Ljubljana VII Medvedova 38 — Jernejeva 20 Telefon 35-T5. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Marija Gabrovšek Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 10 aprila ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. aprila 1943. Žalujoči rodbini: Gabrovšek, Tobijas ■ '■:..'■■ >• j,1'lit•■■ •.,. . » V*S- Z grenko žalostjo v srcu sporočamo, da je odšel k Bogu, previden s tolažili svete vere, v boljše življenje v 83. letu starosti, naš ljubljeni, zlati ata, stari ata in last, gospod Lovro Zaje V težki dolgi bolezni je z nedopovedljivo potrpežljivostjo, vdan Bogu, prenašal težo trpljenja in želel k svojemu Stvarniku. Na poslednji poti ga spremimo v nedeljo, dne 11. aprila 1943, ob 3 pop. iz hiše žalosti, Jurčkova pot 99, na večno počivališče k Sv. Križu. Vse prosimo, molite zanj! Sveta maša zadušnica bo na Rakovniku v četrtek, 15. aprila ob 7 zjutraj. ' e Ljubljana, Rab, Pančevo, Chicago, dne 9. aprila 1943. V globoki žalosti: Barbara, žena Anton, Franc, sinova — Franka, Pepca, Mici, hčere Pavla, Angela, snahi — Leopold, zet — Ego, Janko, Merči, Mari, Danica vnuka in vnukinje, ter ostalo sorodstvo C"nšn E5IPII3U5KE5R PBDKRfltian U. Mioni »Katero st\wr?« »Kmalu ne bodo imeli niti živine, da bi plačali žito.« »In potem?« »Plačali ga bodo s svojim imetjem. Odstopiti mi bodo morali svoje hiše in polja; sicer se ne bodo imeli s čim nasititi. Nikogar ne bom izvzel razen duhovnikov.« »Tvoje početje je tako drzno, da se zdi že noro.i »Hvala lepa za tvoj poklon,« odgovori podkralj s smehom. »Saj razumeš. Odvzeti ljudstvu njihove hiše, polju in imetje. Kdo bo še obdeloval polja, ko bodo vsa v Faraonovih rokah? In kako bo ljudstvo živelo, ako bo oropano vse zemlje?« »Kdo pravi, da bo oropano?« >1 kdo neki? Zares te ne razumem,« vzklikne Asenet. »Ne vem. ako bom izpeljal načrt. Hočem pa, da postane Faraon gospodar vsega Egijita, potem pa vrne vsakemu njegovo zemljo, njegovo živino in jim naroči, da se smatrajo kot njegovi najemniki in mu odstopajo kak odstotek svojega pridelka in svojih dohodkov; na primer pot odstotkov.« »Ne bodo radi odplačevali,« pripomni žena. »O, celo veseli bodo, da bodo dobili nazaj svoj zeml jo in svojo živino pod tako ugodnimi pogoji. Sicer pa, ali ni že zdaj Faraon gospo-dar vsega I'"gipta in lahko vzame kadar hoče vsakomur njegovo imetje?« vpraša Jožef, ki je imel pred očmi judovsko pojmovanje svojega časa, po katerem je bil vladar neomejen gospodar vsega ozemlja, in lahko razpolaga z njim po svoji mili volji, da na primer vzame prebivalcem vse njihovo imetje in si prilasti vso njihovo zemljo. »Zakaj se pn nočeš dotakniti duhovniške zemlje? Morda iz obzira do mojega očeta?« »Ne; marveč zato, ker duhovnike vzdržuje Faraon. Ako jim vzamemo njihovo zemljo, ali jo obremenimo z visokimi davki in pristojbinami, jim moramo dati več podpore. Faraon ne bi nič pridobil z naklado na duhovniško posest.« Majordom (veliki hišnik) se spoštljivo približa zakoncema. »Oziride naj tc varuje, podkralj! Nek mož bi rad govoril s teboj,« javi. »Ali je prišel kupit žito? V tem slučaju veš, kam gn napoti,« s« glasi odgovor. »Rad bi osebno s teboj govoril.« »Vprašaj gn za vzrok.« Majordom odide. »Se doma nimam miru!« pripomni Jožef malo srdit. »Ure, ki jih preživim doma, so tvoje in otrok. Radujem se teh ur in se jim nočem odreči.« »Preveč se trudiš,« ponovi žena in mu boža temne luse. »Tu iti tam opažam že kak srebrn las.« »Saj se bližam že štiridestim,« ji z nasmehom odgovori. »Niso leta, marveč prevelik napor, ki na-pravlja v tvojih laseh srebrne niti.« »Leta! Delo me osrečuje.« »Ali si zares srečen?« vpraša žena. »Saj imam tebe in oba sinova. Samo ena stvar mi manjka in me včasih vznemirja. Zelo hrepenim videti svojega očeta in dragega Benjamina, ljubkega mlajšega brata, živo podobo Rahele, moje matere, ki je umrla ob njegovem rojstvu; Benjamina, o katerem sem ti že toii-krat govoril; edinega brata, ki si ni omadeževal rok, ko so prodali brntovsko kri.« »O, da bi mogla videti tvojega očeta!« vzklikne Asenet. »Upam, da ga bomo v kratkem videli; oko mi pa Bog tega ne nakloni, gn bom gotovo videl v predpcklu,« odgovori Jožef nekoliko 111 riben. Majordom ponovno vstopi. »Imenuje se Ramuzenti. Pravi, da ti ima nekaj zelo važnega povedati.« Jožef nevoljno zamahne. »Pridem!« odgovori, ženi pa nadaljuje: »Počakaj malo, draga. Dolžnost nad vse.« Poda se v vežo, kjer je bila sprejemnim za obiske, ki niso bili namenjeni družinski prisrčnosti. Pred njim stoji še mlad, zelo majhen, zelo suh človeče, z zelo zvitimi očmi. Ko Jožef vstopi, pade na trebuh po tleh in ko ima roke stegnjene proti vsemogočnemu podkralju, vzklikajo njegove ustnice. »Oziride naj te varuje in Amon Ra naj te blagoslovi.« »Kaj hočeš?« vpraša Jožef kratko. Bil je podkralj in moral se je vesti, kakor pristoji najvišji upravni oblasti v deželi. »Prišel sem te opozorit na veliko nevarnost, ki ti preti.« Nasmeh, poln prezira, zaigra na Jožefovih ustnicah. »Ali potrebuješ morda nagrade?« vpraša. »Nevarnost je mnogo večja, nego si moreš misliti,« vztraja človeče. »Govori!« mu ukaže podkralj, dasi prav nič ne verjame- »Ko sem se včeraj vračal iz okamenelega gozda, kamor sem bil šel jio skale, da jih iz-gladim — sem kamnosek in rezbar — sem se hotel podati k studencu, da se odžejum. Pri studencu so bili zbrani osmeri možje, zelo dvomljivega obraza, pravi roparji. Govorili so glasno med seboj in slišal sem jih reči ...« »Ali so še kar govorili, ko so te videli?« vpraša Jožef porogljivo. »Niso me videli, jaz pa sem jih videl in slišal njihove razgovore.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenfcii