249/1960 Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje I STUDIJSKA I 1 K'U }'N CA I I V CSUVJ Vsebina . 1. Gospodarjenje v podjetju - Karel Vitanc 2. Delavsko samoupravljanje - Božo Lukman 3. V mesecu decembru rekordna realizacija - Rudi Sloser 4. Strokovno izobraževanje - Božo Lukman 5. Personalna služba - Božo Lukman 6. Ne povečanje - temveč realno merjenje norm - E»P@lanc. 7. Pregled izvršenih prostovoljnih ur do 15.2_.196o - Komisija za udarniško delo 8. Vprašujte - odgovarjamo - Franjo Tilinger 9. O avtoparku - Božo Lukman 10. O proizvodnosti - Božo Lukman 11. Občni zbor naše sindikalne podružnice bo 5.marca 196o - lla.Ob 8.marcu - Tončka Ostruh Darko ŠihlBr 12. Nekaj besed u uspehu vajencev - Minka Suler 13« Ob občnem zboru SZDL Kasaze - Liboje 14. Rezultat - Darko Suler 15. Slovo - Ernest Polanc 16. Zahvala - Alojzija Stanič 17. Ali že vesce - Božo Lukman 18. Humor v delovni obleki - Milivoj Tiki o • o O GOSPODARJENJE V PODJETJU. Poslovni zaključek gospodarjenja v podjetju za leto 1959 nam izkazuje nadalnji porast proizvodnosti in delovne storilnosti. Ne bomo se ob tej priliki ustavljali ob posameznih vzrokih, ki vplivajo na povečani obseg poslovanja,ampak bomo samo načelno ugotovili, da je pozitivni r( 'voj rezultat spremembe asortimana, dalje'običajne ekonomske ^eritete v intenzivnejšem izkoriščanju osnovnih sredstev am tudi novi sistem obračuna osebnih dohodkov izpolnjuje pogoje naraščajočem zanimanju večine članov kolektiva za izpolnjeno znanje na njihovem delovnem mestu. Doseženi rezultat v primerjavi z družbenim planom podjetja pa je naslednji: v ooo din plan_______doseženo______% Skupno dosežena realizacija izredni dohodki izredni izdatki skupni dohodek 328.ooo materialni in poslovni stroški amortizacijo družbeni prisp. iz poslovnih stroš. dohodek podjetja 144,931 prispevek iz dohodka 49,086 posebna udeležba v dohodku - - 6,63o 417.67o 3.715 5.126 416.259 187,2o3 17,27o 17,5o3 194.283 42,456 Od tega: del za federacijo del za LO in LR 37,722 4,734 Ostanek je čisti dohodek podjetja 126,931 151.827 119 Da bi bilo podjetje sposobno za razširjeno investicijsko dejavnost, rabimo za denarni del sklada osnovnih sredstev najmanj din 14,33o in sicer: za anuitete za prizidek k prod.pečem za prodorno peč 1,218 3 ,o2o lo,o92 5,65o To je minimalni investicijski program, ki ga v inte-4 resu podjetja moramo izpolniti, da dokončamo pričeto gradnjo nove predorne poči. Za sklad skupne porabe bi potrebovali po namenu: za anuitete za dograditev restavr, za stanovanj.izgradnjo za štipendije za dotac.društvom s prispevkom za tekoče potrebe za družbeno prehrano 771 2,2 4o 5oo 27o 746 273 85o diti V rezervni sklad podjetja moramo razpore- V skupni rezervni sklad pa tako bi ostalo za del osebnih dohodkov 1,942 l,llo 127.535 Ta delitev, ki bo predlagana delavskemu svetu podjetja, je izvršena po osnovnem proporcu, ki je bil predlagan v pripravljalnemu postopku za sprejem tarifnega pravilnika. Takrat smo določali razmerje: 83,52% : 16,48% za sklade sedaj pa predi. 84% : 16%, torej z majhno korekturo v ko- rist osebnih prejemkov, ali v absolutnem prikazu 127,535.ooo : 24,292,385 x,Prva številka so osebni prejemki, druga pa vsi skladi skupaj. Že izplačani osebni dohodki po tarifnem pravilniku znašajo 112,oo2.7o9 vse premije in nagrade, izplačane za obračunsko leto ll,5oo.l21 nadosebni dohodek 2.161,o2o skupaj izplačano Nerazdeljena sredstva osebnih dohodkov >125,663.850 l,871.15o Za odplačilo posojil za obratna sredstva ' ' dolgujemo l 26o Obenem nam takšna delitev dohodka ustreza tudi na višino prekoračenih planskih nalog v razmerju z doseženimi in kar jo še važnejše, formiranje lastnih skladov bo lahko v sedanjih pogojih gospodarstvo samo naraščalo in nas kreditno usposabljalo, da bomo lahko v bližnji prihodnosti izvršili generalno rekonstrukcijo podjetja z modernejšim proizvodnim postopkom in višjo gospodarsko rentabilnostjo. Karel Vitanc DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE. Prvo tromesečje leta teče v znamenju sej, zasedanj in razprav na vseh institucijah, ki v podjetju obstajajo. VZDRŽEVANJE V LETU 196o. V januarju sta UO in DS razpravljala o proizvodnih uspehih v preteklih mesecih in predvsem o inventurnem stanju ter programu vzdrževanja. Ni majhen znesek 2o,ooo.ooodin, ki jih bomo porabili v tem letu za najnujnejša vzdrževalna dela. V programu je popolnoma izpuščeno veliko popravilo cest in to tistih,ki služijo kot sredstvo za notranji transport, Še nekaj časa in ne bo se dalo več ugotoviti, katera cestišča so bila tlakovana z granitom. Ta je predvsem okoli generatorja pri razkladanju premoga za okrogle peči itd. Res pa je, da so v programu zajeta še bolj nujna popravila. Načrte vzdrževanja zadnjih let moramo pohvaliti/'šaj "v preteklosti ni bilo nikoli toliko in tako kvalitetno popravljenega. INVENTURNI POPISI. Razprave o inventurnih popisih so vzele precej časa in sojo so sc vlekle po več ur. Marsikdo si je v tem času zaželel, da bi ne bil član organa delavskega upravljanja, vendar niso bile debate zaradi tega nič manj žive. Največ zanimanja so seveda povzročili razni primanjkljaji, ki jih ni mogoče povsem zagovarjati. Pri osnovnih sredstvih družbenega standarda so stanovanjsko skupnost Žalec obremenili za dve lončeni peči, ki sta bili odpeljani v Žalec. Obremenili so tudi več vodij oddelkov in šefov sektorjev za primanjkljaj inventarja (največ delovne obleke) in podobno. Pravilno niso obremenili, ko so sklenili, da za manjkajoči plašč v laboratoriju odgovarja splošni sektor (pripomba urednika), ta sklep nima zakonite osnove. Razpravljali so še o drugih problemih kot so nadomestitev osnovnih sredstev, patronatstvo nad otroškim vrtcem, nadurnem delu, skladu za kadre itd. Lu-Bo. / : • : : > Jfl 3o V MESECU DECEMBRU REKORDNA REALIZACIJA. V IV.kvartalu 1959 je^komercialni sektor g pomočjo odlične proizvodnje dosegel rezultate, ki so rekordni in kažejo na to, da je ta realizacija dosegla svoj višek v okviru sedanjih kapacitet, to je skla- dišča ih delovne sile. Vlo- \ ‘Pori. ;v;\ LfvN! wM£u milijonov ženi so maksimalni napori ogromno število nadur. Proti koncu leto so znašale zaloge ca. 13 milijonov din, t.j. za 3 milijone manj kot ob koncu leta 1958. Poleg tega smo proizvodnjo tudi prehiteli in imeli večji promet za 3 milijone din. / « i tm Obstajala pa je še možnost, \j | j f da dosežemo še višji plan, in sicer za’ vrednost ca din, koiikor znašajo neizdobavljene doličine in pa preostala naročila, ki jih bo potrebno realizirati v mesecu januar iu. , t Interesantno bi bilo analizirati, zakaj je proizvodnja dosegla tako lep uspeh m zakaj ga drugače ne dosega. Kai ie temu pripomoglo? Kje so te možnosti? Če imamo ti dve točki, takrat bo uspeh v tekočem letu verjetno še uspešnejši, komercialna^ služba pa bo vsekakor težila, da proizvedene dobrine realizira tor da stopa sporedno s proizvodnjo. Proizvodne do— brine.v proizvodnji, deponirane v skladišču no pomenijo mnogo. Pomenijo samo mrtva obratna sredstva. Komercialni sektor nosi vso odgovornost in je njegova prvenstvena naloga, da na ide not proizvedenim izdelkom. To delo pa je lahko tembolj olajšano če kvaliteta dosega najvišji nivo^Delo se od dela vsekakor'razlikuje , ce vložimo v delo čimveč truda, mogoče odstotek več kot je za to potrebno. ’ Rudi Šloser STROKOVNO IZGnRAŽNVANJN. na visokokvalificiranih ŠelovnfS L^h^n Šepajo zfUi vVSVZpitai ■ V • na,j• PVPravijo za ta točaj. Seveda pa predejo 1S ki majo izpit za kvalificiranega delavca^ m delajo ze najmanj 7 let v poklicu. . v izpit obsega: zakonodajo, gospodarsko nniCnn?V°i +'lZ’ tGh^ol°gij° in praktični del izpito. Pismeno nalogo.pišete samo iz gospodarskega računstva. Ker snov ni zakl iurn J°t +Qn^? Z d°br0 volj"° ysak osvojil ter uspešno tečajUprij avi jo!? prlP°rocnmo VSGB> ki ±nnJo pogoje, da se v • Tečaja za kvalificirane delavce letos ne bo. Morda bomo uspeli organizirati v drugi polovici leta za strojepisko tečaj, ki nam je nujno potreben. Če bi ta tečaj dobro uspel, bo mogoče administrativno službo bolje organizirati z namenom, da se delovna storilnost poveča. Lu - Bo. PERSONALNA SLUŽBA. V kratkih sestavkih bomo navedli nekaj podatkov in komentarjev poslovnega značaja za leto 1959. Da je to leto bilo za nas precej uspešno, je verjetno že večini znano. Tokrat Vas želimo seznaniti s posameznimi uspehi ali neuspehi tako, da bomo s pokazatelji in komentarji pojasnili nekatere probleme iz raznih področij poslovnega življenja podjetja. Med letom sc je v podjetju na novo zaposlilo ali jim je prenehalo delovno razmerje: Spremembe .ion. febr. mar c april ma.i .luni .1 .iuli.i prišli 1 6 — JL. 4 6 19 4 odšli 3 3 16 7 2 6 2 stan.ie meseca 479 482 471 468 472 485 483 spremembe avg. sept. okt. nov. dec. s kupa j prišli lo 16 13 3 7 94 odšli 2 6 11. 5 8 75 stanje meseca 491 5ol 5o3 5ol 5oo 485 Še vedno drži ugotovitev, da je največ fluktuacije v spomladanskih in jesenskih mesecih. Tako jih je odšlo iz podjetja največ v marcu in oktobru mesecu. Stalne spremembe v delovni sili so za podjetje negativni podatek.Dd bi bolje razumeli, kakšni so vzroki prenehanja delovnega razmerja, bomo to posebej nakazali. Po vzrokih prenehanja delovnih razmerij jih delimo v naslednje skupine: Na lastno Odpoved Po pog. Discip. Sain Po zak. Skupaj žel jo______podjetja zn dol, čas odo, zap.___________________ 48 1 8 3 5 lo 75 Vidimo torej, da je večina odšla na lastno željo in to je tisti del fluktuacije, ki zasluži posebno pozornost. Ta številka bi se morala zmanjšati najmanj na 1/4, do bi ustrezala normalnim razmeram, ki jih je mogoče zagovarjati. Število samovoljnih zapustitev ni veliko, kakor tudi disciplinskih odpustov, katerih je bilo v preteklosti več. V bodoče bomo morali pri sprejemanju bolj tomeljitovseznanjati ljudi z njihovimi dolžnostmi in pravicami, kar bo brez dvoma vplivalo na zmanjšanje fluktuacije. Gibanje delovne sile v zadnjih petih letih v % v odnosu na število zaposlenih delavcev (brez vajencev): -19^5 - - -19.5-6 _I________________ 1953 .1959 _ prišli odšli prisil odlil pršili odšli prišli odlli prišli odšli 23.2 16,4 17.5 lo.9 11.3 16.7 27,6 19 2o.9 16.5 Vidimo torej, da je pod "zapustilo" največ delavcev v letu 1958. Zakaj ravno v tem letu jo znano vsem. Najmanj pa jih je odšlo v letu 1956. Torej še vodno visok % fluktuacije, ki jo bo v cilju dviga produktivnosti kot enega od pogojev napredka, nujno zmanjšati. Vidimo tudi, da je samo leta 1957 odšlo več ljudi, kot pa se jih je na novo zaposlilo, dočim vsa druga leta število zaposlenih raste. Verjetno bodo marsikoga zanimali podatki o tem, koliko delovnih dni smo izgubili zaradi bolezni: dni I. II. III. IV._______________7,____VI. vil. do 7 237 32o 441 §93___232 24o 249_____ nad 7 84o 89o_____94o looo 8?o__]£o_71 o_____ skupaj l.o77 1.21o_1 .,36,1 1 ,_2 9„3. l.lo2 l.llo Q89_____ dni VIII. IX.______________X. XI.______XII._____skupaj________ &>7 124 217 23*_____J£8___„251_______3.I08 nad 7 71 o 76o_____79o 65o____82o_______9.83o skupaj 834 977 1.026_____918 I.07I______12.988 Ni majhno število! Pomeni nam ravno toliko, ko da bi imeli 42 delavcev manj zaposlenih čez vse leto. V procentu izraženo letno povprečje je 8.68% izgubljenih dni zaradi bolezni. Res pa je tudi? da je v tem številu zajet precejšen del izgubljenih delovnih dni, ki gre na račun porodnic. Vseeno pa bi lahko manj bolehali, če bi sc začeli pravočasno zdraviti, če ee nam včasih ne bi zahotelo "bolezenskega dopusta" itd. Zelo grdo pa je obnašanje tistih, ki se nad kontrolorjem iznašajo, namesto, da bi ga z razumevanjem sprejeli in mu potožili o težavah. Njegova dolžnost je, da nas o tem obvešča; naša pa, da skušamo bolnim delavcem pomagati. Tiste, ki celo po lo-krat in večkrat na leto nastopijo bolezenski dopust, pa kaže nekako "stimulirati". Statistika o kaznih ni prijetna, vendar je že tako, da sc povsod, kjer je več ljudi, pojavijo tudi taki, ki se nočejo ravnati po splošno veljavnih načelih. Takim so namenjeni predpisi o disciplini in žal teh ni malo. Izrečene kazni v zadnjih 5. lotih: 1955 1956 1957 1958 1959 56 148 132 74 239 Vprašali se bomo, kje so vzroki za tako številne kazni. Dvoje razlogov bi navedli: Največ kazni gre na račun spravljanja koles, zaradi česar je bilo v aprilu izrečenih kar 65 kazni, v maju 33 zaradi neredov v garderobnih omaricah in v oktobru zaradi neuporabi janja zaščitne delovne obleke in drugič kritično gledanje na disciplino, ki zahteva ostrejše ukrepe. Organi delavskega upravljanja so o tem dostikrat razpravljali in zahtevali poostritev disciplinske odgovornosti. Poseben problem so neupravičeni izostanki. Na račun teh gre 35% vseh izrečenih kazni. Ugotovitev bi torej bila ta, da se organi delavskega upravljanja vse bolj zavedajo odgovornosti za uspešno poslovanje podjetja in drugič, da nekateri'delavci mislijo, če pod> tjo dobro posluje, da^ni potreben rod in disciplina v podjetju. Delovne nesrečo so ravno tako negativna postavka za uspešno poslovanje podjetja, za srečo in zadovoljstvo slehernega delavca. Nesrečo v zadnjih 5 lotih: 1955 1956 1957 1958 1959 45 36 34 46 48 Glede ncsrečlahko rečemo, da smo v odnosu na 1955 leto na boljšem, če upoštevamo, da se je stalež zaposlenih precej povečal. Razen tega pa nismo imeli težje nesreče. Edina', ki jo jemljemo za težko, je bila v glinokopu fovce, ki pa se je končala brez hujših posledic za ponesrečene. Komisiji za higiensko tehnično zaščito gre vsa pohvala za uspešno delo. Da pa se še marsikaj doseči aa tem področju in to predvsem na preprečevanju raznih obolenj, katerim so vzrok neurejeni delovni pogoji po nekaterih oddelkih. Nadurno delo je še vedno velik problem, ki ga ni lahko rešiti, kakor si to vsi želimo in kar zahteva zakon o delovnih razmerjih. Dostikrat te težave izhajajo ravno iz strogih zakonskih določil, kor nam onemogočajo reševati ta problem tako, kot bi to zahteval interes podjetja. • • Koliko sno delali v nadurah, si lahko ogledamo v naslednjem grafičnem prikazu: LEGENDA 0 DIN V ,0f)o Že vrsto let ugotavljamo, da sc nadurnemu delu ne da ogniti roda ali je mogočo, kar nam kažejo številke? Ca. 49-550 je bilo opravljenih nadur. Če to število delimo z 12 in povprečnin številom zaposlenih, dobimo 8.4. Ta številka pa pomeni? da na slehernega pride mesečno toliko nadur. Še bolj presenečeni smo nad podatki, če povprečno mesečno število nadur delimo s 25 in dobimo, da se dnevno opravi po 165 nadur, kar predstavlja 2o.6 delvacev. To število pa je vendar previsoko in nekoliko^večje od leta 1958, Glede nadurnega dela bomo morali več razmišljati, kajti zakon o delovnih razmerjih je glede tega strog in bo odgovornim osebam to težko zagovarjati pred organi občine in sindikalnimi forumi. Gre pa tudi za to, da se ljudje s stalnim nadurnim dolom preveč izčrpujejo, čemur sledijo med drugim tudi razna obolenja. Vrednostno so nadure za mesec oktober in november v bruto znesku.Zato tak prikaz. Lu. Bo. NE POVEČANJE - TEMVEČ REALNO MERJENJE NORM. Le iz dnevnega tiska in radia smo lahko zasledili,da naši vidnejši predstavniki in plenumi sindikatov razpravljajo o tem, da je potrebno postaviti norme na bolj redno osnovo.Ta osnova naj bi bila povprečna doseganje norm v letu 1959 (primer povečanje 13o% preračunano na loo%), medtem ko bi zaslužek ostal neizprenonjen. Pri nas je že postavljena komisija za norme, ki je pričela s preračunavanjem le - teh. Za priner naj naveden novi obračun norne za nekatere posamezne izdelke strugarne: Tek. Predmet Stara Povpreč.Povpreč. Nova Post. urna št. norma doseg. % norma za plača 8 ur v.l 1. krožnik št.3 466 vseh vrst 2. krožnik št.2 52 3. sklede reb.št.l 121 4. skodelica za juho 164 5. lonček 1/4 1. 198 f>, skodelica za črno kavo vseh vrst 216 7. fildžani vseh vrst 67o 59. doseg.___________izvod no TP 536 115% 536 1,- 57 65 125% 65 9.23 6o 151 125% 151 3.97% 6o 164 loo% 164 2.68 55 212 lo7% 212 2.22 55 268 124% 268 2.0.4 55 79o 118% 79o o.58 49 Kot je razvidno iz tabele, bo delavec, ki je do sedaj opravil normo pri krožnikih loo% t.j. 466 izvodov, prejel za to delo 466,- din, kar bo nožno tudi v bodoče. Isto je v primeru, ko je delavec opravil normo 115% ter prejel za izgotovljenih 536 izdelkov 536.4' din. Iz navedenega lahko sklepamo, da bodo prejemki delavcev izpremenjeni. le da ne bo i kazan tako visok % doseganja norm. Zato je neupravičen strah pred dviganjem norm v primeru, če je kdo zlonamerno že tolmačil korekturo norm. V zvezi navedenega bo še mnogo govora in razprav, kjer bodo s ten ukrepom seznanjeni vsi člani kole letiva, Ta kratek članek sen napisal z namenom, da so člani kolektiva že od začetka upo-znani ter da ne bo nepotrebne panike in razburjenja. Ernest Polanc. Pregled izvršenih prostovoljnih ur do 15.2.196o. Po končanem prostovoljnem delu pri gradnji nove prodorne peči je komisija mnenja, do napravimo kratek pregled izvršenih prostovoljnih ur in kakšen je bil odziv proti obvezan članov kolektiva. Po številu zaposlenih v podjetju in vklju- čenih v obvezo, bi noralo biti izvršenih lo,59o ur, bilo panjih je 7.127 ur, kar znaša 7o%. Brez dvona, da•je bilo nekaj članov kol e letiva, ki upravičeno niso sodelovali pri .pro-stovoljnen delu in to v največji neri zaradi bolezni. Precej pa je tudi članov, ki bi lahko več prispevali, in so menja, da.naj uprava pri reševanju njihovih pritožb ali prošenj to upošteva. Da bi bil pregled udeležbe prostovoljnega dela bolj učinkovit, sno udeležbo osenili po tabeli na oddelke in je rezultat naslednji: /6a& Strugarna modelarna livarna peči, generator, kotlarna okrogla, nadglaz.peč šanotni oddelek zunanja skupina pakirnica, razvrščevalnica delavnice proizvodnja gob te skladišče gotovih izdelkov slikama uslužbenci šoferji vajenski oddelek 7 o: 6% 7o.9% 7 o. 4% 61.7% 6o. 4% 78.7% 21.2% 73.5% 61.3% 9o.3% -44.7% 83 % 46.3% 75.8% 122 % 1.25o ur 15o " '514 1.115 254 252 64 3o5 313 3o8 lo3 622 579 129 1.184 Odstotek po oddelkih je izračunan na podlagi podatkov, kolikšna bi norala biti obveza oddelka, oz. koliko ur je bilo izvršenih. Če pogledamo obveze ZK, ugotavljamo, da je bilo storjenih prostovoljnih ur članov ZK lo91, t.j. 57%, kar ni zadovoljivo . Brez dvoma pa moramo zabeležiti pohvalo tistih tovarišev, ki so pri delu bili najbolj požrtvovalni in izvršili prostovoljnih ur nad svojo obvezo. Ti tovariši so: 1. Oblak Jože 2. Zupanc Franc 3. Turnšek Cilka 4. buler Marija 5. Pantelič Rado 6. Adrinek Pavla 7. Jegrišnik Terezija 8. Sanca Albin Iz teh podatkov ugotavljamo, da so tovariši, ki so se udeležili prostovoljnega dela, popolnoma razuneli potrebe kolektiva in s ten prispevali svoj delež k napredku podjetja. Upamo, da se bodo tovariši še odzvali, ako bi se čutila potreba y korist naše skupnosti. Komisija za udarniško delo. - mladinec, vajeneo 98 ur — n n 53 tf - delavka strugarne 52 m - inštruktor slikarjev 44. 5 R obratovodja 44 n - delavko slikarne 41 n - delavka pred.peči 4o n - oddelkovodja gmote 4o n VPRAŠUJTE - ODGOVARJAMOi Z današnjo številko otvarjar.10 novo stalno rubriko pod gornjim naslovom. Zakaj?.Zato, ker sno prepričani, da imajo člani kolektiva vrsto vprašanj z vseh mogočih področij, na katera dobijo le deloma odgovore . Z uvedbo te rubrike menimo, da bomo naš tovarniški ^list še bolj približali članom kolektiva. Vprašanja se lahko nanašajo na vsa področja tovarniškega življenja, lahko pa tudi na področja izven tovarne. Za vprašanja, na katera no bi bili v stanju sami odgovoriti, bo uredništvo iskalo odgovore od ekspertov za tista področja izven tovarne. Zato vse, kar vam ni jasno, vprašajtet Vprašanja lahko postavite tudi pod šifro. Danes odgovarjamo na nekaj prispelih vprašanj in sicer: 1. Tov. O.I, želi pojasnilo na naslednjo vprašanje: "Svojčas smo generatorski katran oddajali Železarni btore, sedaj pa ga že nekaj mesecev zopet vozimo v'jame mod cesto in potokom. Jame so polne in me zato zanima, kaj mislite ukreniti v bodoče glede generatorskega katrana Odgovor: Generatorski katran je predstavljal za tovarno velik problen vso leta že pred vojno in po njej. Izjema je le nekaj mesecev v letu 1958 in 1§59, ko je katran odvažala Železarna otore s svojo cisterno. Železarna je katran uporabljala za kurjenje. S kurjenjem katrana pa je morala prenehati zaradi intervencije podjetja "Katran” Zagreb. To je podjetje, katero je specializirano za predelavo surovega 'katrana. Prepoved ie doseglo z motivacijo, da bo, v kolikor se s kurjenjem katrana nadaljuje, trpelo zaradi pomanjkanja surovin. Železarna je kurjenje katrana takoj ustavila in svoj katran pričela ponovno dobavljati podjetju "Katran" Zagreb. Za naše podjetje pa so se 3 tem pričele zopet stare težavo. "Katran" Zagreb je sicer pripravljen prevzemati naš katran, vendar ne v sodih (teh tudi nima), temveč v cisternah. Dobava v cisternah pa je za nas praktično nemogoča. Prva težava jo oddaljenost od železniške postaje, druga pa, kor so najmanjše železniške cisterne 15 tonske v naše bazene pa gre največ do 12 ton. Ker,.pa problem zahteva ČinDPA 1 n m PPP.1 hrt t r lr-r> n + Vnn A rr,1.-^X J _ -i _ ■» . r„ “?reJšnj0 resltQV> b0 v kratkem izvršen poizkus kombiniranega kotla s plinom in katranom. Obstoja verjetnost i T* .o a n -rt + n rt hi "\~A A- ~ j _ v u J kurjenja parnega_______ _ lota° m nabin resen bn Problem, ki tare tovarno že vsa Kolikor ta način rešitve ne bi uspel, oz. bi se po gotovem času ugotovilo, da s tem načinom kurjenja uničujemo kotel, bo potrebno izgraditi še en bazen za katran in nabaviti avtonobilsko cisterno za prevoz katrana na železniško postajo. 2. Tov.Š.J. vprašuje: Na naših grafitnih loncih sen videla etikete z napisom "MAj$ON". Kaj p one ni ta beseda?" Odgovor: Beseda "MAMON" izhaja iz hebrejskega jezika in pomeni boga bogastva, malika ali zaklad. Na tržišču na žalost dostikrat tuje zveneča inena žanjejo velik uspeh. Zato sno so tudi ni v ten prineru po služili zveneče tujke. 3. Tov. M.Š. postavlja tole vprašanje: V neseču februarju je bila izdana prepoved odhajanja iz tovarne ned odnoron brez dovolilnice, Zakaj jo bil izdan ta ukrep, saj je bilo odhajanje iz tovarno ned odnoron brez dovolilnice vsa leta dovoljeno. Odgovor: Ta prepoved jo bila izdana v prvi vrsti'zaradi tistih, ki so odnor izkoriščali za odhajanje v gostilno, da pijejo alkoholne pijače. Posledice takega početja verjetno ni potrebno pojasnjevati, saj so jih nekateri ineli že priliko videti.Pri ocenjevanju toga ukrepa se ne sne"izgubiti iz vida, da je odnor plačan in predviden, da si naberemo novih noči tako da po odmoru laže nadaljujemo z delon. Franjo Tilinger O AVTOPARKU. Naš prevozni park je postal "grlo" za redno in nemoteno proizvodnjo. Ne nine dan in celo ura ne, da ne bi govorili o njen. Ugotovitev jo pač ta, da ne zmore vsega, kakor ne noreno iz predorne peči dobiti vec blaga kot 4.5 t dnevno. S ten sicer ni rečeno, da bi se zmogljivost ne mogla povečati s sedanjo tonažo. Treba bi bilo mehanizirati nakladanje in razkladanje in prevozili bi vsaj 1/3 materiala več. Oglejno si nekaj podatkov; Avto 1958 1959 prevoženi stroš. prevož. stroški Poraba go- Prevože- kn na len. km na len riva na km nih ton _______________________________________________v lit.loo kn SAURER 15.337 TAM stari 22.218 GMC 6.73o TAM novi 25.888 Avtobus 18.184 Fiat 9.1o5 151 10.728 193 26 6.606 88 16.236 111 39 5.375 163 5.442 4o8 5o 2.235 lo3 24.olo 89 23 3.679 127 18.135 128 32 ljudi 46.o16 13o 24.397 73 18 Primerjalni podatki nam povedo, da sno v preteklem letu Prevozili mnogo nanj kn kakor v lanskem letu. To leto sno se precej posluževali tujih vozil, in sicer najbolj pogosto "Prevoz- ništva" iz Colja. Naši avtomobili so vsled iztrošenosti stalno v popravilih, zaradi česar so so stroški na prevoženi len povečali - le na novem TAM in osebnem avtomobilu so se znižali.Zelo različna jo uporaba goriva. Kje so vzroki za takšno stanje, bi verjetno najlaže dobili pojasnilo od šoferjev. Ne moremo trditi, da niso možna odstopanja v pporabi goriva ned posameznimi avtomobili, vendar so ta odstopanja prevelika pri nekaterih vozilih. Ne moremo upravičiti porabo bencina pri starem TAM, ki je kar za 16 litrov večja od porabe pri novem TAM. Do bi znižali porabi goriva, bi bilo vmesno uvesti premi-ranj e, S ten bi verjetno ozitivno vplivali na zni- anjc stroškov gorivo. Nasprotno pa je primerjava mazil. Največ mazil je porabil novi TAM, in sicer Stroški na len, pri osebnem avtomobilu so še vodno visoki, pa zaradi zmanjšanega števila prevoženih len. v uporabi za 18% več. To Bo.Lu. O PROIZVODNOSTI. Ali smo v pogledu proizvodnosti tuli letos napredovali? Tudi. Dvignili smo proizvodnost, vendar ne v tako visokem odstotku kakor leta 1958. Proizvodnja na enega delavca po količini,vrednosti in dohodku v lotu: Beto v kg poveč• kg V 000 din pov.v ooo din skup.č. doh, v ooo v ooo din na del. 1957 2.695 548.9 79.633 175.8 1958 3.445 75o 747.8 198.9 lo4.389 226.9 1959 3.485 3o 845 97.2 191.569 394.9 BREZ VAJENCEV 1957 2.948 — 6ol — 79.633 192.3 1958 3.785 + 837 821 22o lo4.389 249.1 1959 3.784 - 1 917 96 191.569 428.6 Količinsko proizvoInjo nismo v taki meri dosegli. Vsekakor pa je omembe vreden uspeh to, da smo presegli predlanski bruto produkt za 97.2oo.V din na delavca. To preseganje gre predvsem na račun boljše kvaliteto in dviga proizvodnosti, saj nam to nazorno dokazuje porast čistega dohodka. V ten pregledu so vajenci všteti. Preglednica, kjer povprečje računano samo na delavce, pa nam kaže še bolj ugodno podatkei 4o Povpi»cČn« besE^Ahiac horm V 5958/5* i-ETti n k9/. ion'/. PovPREC3€ normiranim del v y„ za W8./5*t-Er# 10 -ii i da sno v preteklem letu šli na plače- rlečle na to,. vanje po učinku, bi moralo biti več del opravljenih po učinku. Zakaj niso tisti delavci? ki delajo na delih, kjer se da neriti delovni učinek, zahtevali, da se jin to omogoči, ne moreno razumeti. Morda"niso razmišljali o tem, da bi z delom po učinku zaslužili več. Sedaj, ko se obravnava letni obračun, se bodo gotovo vprašali, kje je dobiček. Vedeti moramo, da so sredstva ustvarjenega dohodka odrejena po DS za izplačila osebnih dohodkov že porabljena z- plače po učinku in premije. Iz teh razlogov no moreno pričakovati delitve plač nad ta±if-nin pravilnikom. Poudariti moramo, da je v grafikonu nakazano povprečno doseganje norm vzeto le za osnova no dejavnost - brez stranske. Podoben primer je 3% normiranih del, pri čemer niso všteti uslužbenci in zato je % nekoliko višji. Še vrsto zanimivih podatkov bi bilo. da bi so o njih pogovorili in jih analizirali. Upamo, da se bo našel kdo, ki se bo to naloge lotil. Lu.Bo OB 8. MARCU . Letos bo minilo 5o let odkar so na predlog Klare Zetkin socialistke na svoji drugi mednarodni konferenci v Kopen-hagnu razglasile 8. marec za mednarodni ženski dan. Do tega je prišlo prav radi tega, ker so 8»marca 19o9 socialisti v ZDA v javnih demonstracijah terjali volilno pravico tudi za ženske. V mnogih državah so si volilno pravico žene že priborile , obstojajo pa države, kjer tega še nimajo. V stari Jugoslaviji smo pri nas praznovali ženske dneve ilegalno, ker pa se je KPJ ves čas od svoje ustanovitve dalje poleg boja za pravico delovnega ljudstva, borila tudi za ženske pravice in pritegovala ženske kot enakopravne v svoje vrste, je bila po osvoboditvi ženi priznana enakopravnost in dobila je volilno pravico. Zato pri nas ni enakopravnost žena več politično vprašanje, niti vprašanje pravnega položaja žene v družbi, temveč je vprašanje nezadostno razvitega gospodarstva, napačnih verskih pojmovanj in nazadnjaških predsodkov nekaterih mož. Se Engels poudarja v enem izmed svojih del, da je izenačenje žene z možem nemogoče, dokler bo žena ločena od družbeno produktivnega dela in opravljala samo hišna dela. V državi s tako razvito industrijo kot je pri nas, se ženska lahko vključuje v proizvodnjo, skrb nas vseh pa je, da jo hišno delo zaposli samo v neznatni meri. Ženi ne zadostuje v življenju le ljubezen ampak kot je za moškega tako je tudi za žensko važen poklic, Za resnično harmonično sožitje med možem in ženo je potrebna obojestranska gmotna neodvisnost. Naša žena odhaja v tovarne in urade, zavode, inštitute in šole, ko pa_ pride domov, jo čaka vso gospodinjsko delo in vzgoja otrok. Če je v hiši nered, kadar je veliko pranje ali čiščenje, je prizadet tudi mož ih otroci, če je žena preutrujena in nima časa za nič drugega, je prizadeta vsa družina, ker si marsikateri mož poišče veselejšo družbo, namesto, da bi pomagal ženi. S tem še razbije družina in otroci trpijo radi stalnih družinskih prepirov. Iz'tega lahko razvidimo, da ti problemi niso več problemi žene? ampak so problemi družine oziroma celotne družbe in mi vsi skupaj jih moramo reševati. Najvažnejše vprašanje, ki nas čaka v zvezi s tem, je vprašanje družbene prehrane in varstva otrok. Ob letošnjem Prazniku žena skušajmo poživiti delo stanovanjske skupnosti, ki je silno važen vzgojni faktor, uredimo igrišče za otroke zaposlenih in nezaposlenih žena ter pomagajmo pri gradnji obrata družbene prehrane. Ob koncu še čestitke vsem delovnim ženam k 8.marcu, Mednarodnemu prazniku žena! 'lončka Ostruh. Občni zbor naše sindikalne podružnice hbv12»marca 1960«. V letošnjem letu so se sindikalni občni zbori na splošno zakasnili najmanj za 4 mesece. Razlog za to je, ker je nujno, da na občnem zboru razpravljamo o zaključnem računu podjetja, t.j. o uspehih ali pomanjkljivostih, istočasno pa je nujno, da razpravljamo konkretno v našem podjetju o nadalnjem razvoju podjetja, kar je živijensko vprašanje nas vseh. Izvršni odbor sindi- ^ kalne podružnice je na svoji seji ^ a nnn' sklonil, da naj bi bil letošnji občni zbor delegatskega sistema. H4. • z-vllMS Zakaj delegatski sistem? Brez ^§1 dvoma bi bilo vsekakor bolj umesi^r no, da bi se občnega zbora ude- ležil celotni kolektiv, vendar je bil sklep izvršnega odbora . podružnice delegatski sistem zaa radi tega, ker v prvi vrsti primanjkuje prostora, oz. nimamo primerne dvorane za takšno število članov sindikata, kakor je v našem podjetju. Istotako je želja, da bi bil oficielni del občnega zbora bolj pester v razpravi, to se pravi v cilju napredka podjetja in krepitve sindikalne organizacije . Po naših oddelkih smo že izvolili delegate in upamo, da so delegati izbrani iz srede najboljših delavcev. Tovariši delegati bodo dobili nekaj dni pred občnim zborom poročila in bodo dolžni, da po teh poročilih razpravljajo s svojimi sodelavci ter da pripombe prenesejo na občni zbor„ Istočasno bodo tudi delegati posredno volili člane 10 podružnice, Občni zbor bol£.marca t.1, ob 1/2 5 uri popoldne ter bo oficielni del trajal mogoče do 7 ure, Želja izvršnega odbora sindikalne podružnice pa je, da bi ob 1/2 8. url zvečer pa bila zabava vseh članov sindikata oz.kolektiva, da bi na ta način tudi v veseli družbi proslavili delovno zmago našega kolektiva. Naš občni zbor in zabav a""* na j bi dala nov delovni polet še za lepše odnose, kot so bili do sedaj, saj v pravilnih odnosih in skupnih naporih v cilju napredka podjetja je zagotovljen naš obstoj in razvuj podjetja, živi jenski standard nas vseh. Apeliramo na vse izvoljene delegate, da se občnega zbora udeležijo in da se predhodno posvetujejo s sotovariši o poročilih in da se pripravijo na didcusijo po poročilih,kajti samo tako bo možno, da bo občni zbor zavzel sklepe, ki bodo koristni nam vsem in napotilo za delo novo izvoljenemu odboru sindikalne podružnice. Prepričani smo, da ne bo člana sindikata, ki pa se ne bi udeležil tudi naše skupne zabave, ko bomo slavili našo delovno zmago preteklega leta. NEKAJ BESED O USPEHU VAJENCEV. Pred kratkim - to jo po končani prvi polovici šolskega leta - so opravljali naši vajenci vmesne praktične izpite. Gotovo bo vsakega člana našega kolektiva zanimal praktični kakor tudi Šolski uspeh našega bddočega kadra. Zato vam hočemo prikazati kratek procentualni pregled uspehov praktičnega in šolskega Pouka vajencev po oddelkih: ___________% ocen praktičnega dela in šolskega uspeha______________ prak.šol. prakt.šol. prakt. šol. prakt.šol.praki.šolski ____________delo usp. delo usp. delo usp. delo usp.delo uspeh Oddelek let-št. odlično prav dobro zadostno nezadostno nik va.i.____________dobro Slikama III 6 83% - 17% 33% 67% " II 5 6o% - 4o% 4o% — 6o% •- — — " I 6 - - 100% - — 5o% - — — 5o% Livarna III 5 4o% - 6o% 2o% — 6o% 2o% — — " II 4 25% - 75% 25% - 75% — — — " I 6 - - lco% 17% - 33% 17% - 33% Strugama II 1 i i tR o o rH loo% — - — — " I 4 - - 75% r- • !1?.3 25% loo% — — — Modelarnalil 1 cR o o H — - — — — — " II 2 cR 0 IA 1 1 5o% 5o% 5o% — - » 1 1 H O 0