Posamezna Številka 10 vinarjev. Šlev. 124. V LIddim v petek. i. Hi »17. Leto XLV. es Velja po pošti: 5 ■« oalo leto oaprel ■ • K 26*— sa eo meseo ...... 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29*— aa ostalo Inozemstvo. „ 35*— V Ljubljani na domi Za oelo leto aapre] .. K 24'— sa eo meseo ,, .. K 2'— V opravi prelemam mesečno,, 1-80 s Sobotna izdaja: = Za oelo leto.....K 7'— sa Nemčl|o oeloletno. „ 9'— sa ostalo Inoaemstvo. ,, 12-— __Uredništvo |e v Kopitarjevi olJol fter 8/II1. Bokoplsl se ne vračajo; nelr^nklrana pf&m'» ce no > sprejemajo. — Urednlšftera trJelonc čtev. = Enostoipna petltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . . po 30 t sa dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. Poslano: 1 Enostoipna petltvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemii nedelje In praznike, ob 5. utfpp. Redna letna priloga voml red, Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-fcerc. št. 7563. — Upravniškoga teleiona št. 188. Slovesno otvoritev f žavneoa zbora. Dunaj, 31. majnika 1917. Člani gosposke in poslaniške zbornice so se zbrali k slovesni otvoritvi državnega zbora v ceremonijski dvorani Dvora. Točno ob 11. uri dopoldne je prišla v dvorano cesarica z gospo nadvojvodinjo Marijo Jožefo; sledile so ji druge nadvoj-vodinje. Navzoči so cesarico spoštljivo pozdravljali. Kmalu na to je prišel Njegovo Veličanstvo cesar v dvorano. Pred njim so šli ministri, sledili so mu nadvojvodi. Podpredsed. gosposke zbornico, knez Fiirstenberg je zaklical cesarju trikratni Hoch!; zbor jc navdušeno klical za njim. Navdušeni klici so se šele končali, ko je cesar zasedel prestol, se pokril in pričel citati prestolni govor z glasom, ki se je dobro čul. Posamezna posebno važna mesta prestolnega govora je čital cesar s po-.vzdignenim glasom. Člani državnega zbora so mnogo mest cesarske poslanice sprem-ljevali z viharnim odobravanjem, ki se jc večkrat dvignilo do orkanu podobnega pri-trjevalnega navdušenja. Ko je vladar končal prestolni govor, so zopet iznova pritrjevali. Ploskanja z rokami in pozdravnih klicev ni hotelo biti konca. Cesar se je vedno zopet zahvaljeval s pokloni raz prestol za ovacije. Ko je cesar vstal, je zaklical predsednik poslaniške zbornice dr. Gross trikratni »Hoch« Njegovemu Veličanstvu. Navzoči so tako radostno in viharno pozdravljali vladarja, da so popolnoma preglasili zvoke cesarske pesmi, ki so bili za-doneli tudi, ko je bil cesar prišel. Ovacije cesarju, ki so se jih bili udeležili tudi povabljeni gostje, so napravile na vladarja vidno najglobokejši vtis. V trenutku, ko je zapustil cesar cere-monijsko dvorano, je stopila cesarica, ki so ji sledile nadvojvodinje, z estrade, Navzoči so pričeli viharno in radostno pozdravljati cesarico liki orkan mogočno v vseh jezikih avstrijske rodbine narodov, kakor prej med ovacijami cesarju. Cesarica se je vedno in vedno zahvaljevala s klanjanjem glave za spontano poklonitev, ki jo je vedno ginila in razveselila. Na vse udeležence zgodovinskega dejanja je zapustila slovesna otvoritev državnega zbora nepozabljiv vtis in se je iznova pokazalo, kako globoko in odkritosrčno ljubijo in spoštujejo vsi narodi in njih zastopniki cesarja in cesarico. Preslolni oovor. Cenjeni gospodje obeh zbornic državnega zbora! Moj prevzvišeni prednik, cesar Franc Jožef I., katerega vladarstvo je bilo od zgodnjih mladeniških let do visoke starosti posvečeno neutrudljivi skrbi dobrobitu Njegovih narodov, se je ločil od življenja v 68. letu Svojih držav. Božja volja mu je milostno podelila do zadnjega nezmanjšano moč njegove dušne moči; blagoslovljen v činih Svojega visokega zvanja je preminul; v srcih naroda in v neminljivih dejanjih bo živel dalje spomin na rajnika, ki je državi iz tesno omejenih razmer preteklosti nakazal pota ustavnega razvoja, cve-tečega kulturnega in gospodarskega napredka. Najglobokejše ginjen, se spominjam ginljivih znamenj otroške ljubezni cesarju, ki počiva v Bogu, zvestega njegovega sočutnega mišljenja nasproti Meni in Moji hiši, v katerem so Mi bili v pravo tolažilo v tistih dneh preizkušnje. Tudi Vas, cenjeni gospodje, ni manjkalo; veliko med Vami Vas je prihitelo sem, da ste pri odru preljubljenega vladarja Njemu še enkrat izkazali svoje spoštovanje. Prisrčno se Vam zahvaljujem. Volja Vsemogočnega Me je v usodno-polni dobi poklicala, da vodim državo. Silne resnosti naloge, ki jo je Previdnost naprtila Mojim ramam, sem se od početka sem zavedal. A v Sebi čutim voijo in moč, da bom zvesto izpolnujoč Moje vladarske dolžnosti po zgledu Mojega visokega pred- nika z božjo pomočjo upravičil Moje vzvi- ! šeno zadače. Državne koristi naj ne pogrešajo sile tistega uspešnega pospeševanja, ki ga more nuditi ljudsko zastopstvo v živahnem sodelovanju pravilno zapopadajoče svoje pravice, katere modro in vestno izpolnjuje. Poklical sem Vas, cenjeni gospodje, da izvajate Vaše ustavno delovanje. Danes na pragu Vašega delovanja prisrčno dobro došli. Popolnoma se zavedajoč ustavnih dolžnosti, ki sem jih prevzel po Mojem pre-vzvišenem predniku in iz lastnega najglo-bokejšega prepričanja Vam izjavim in slovesno potrdim Mojo neizpremenljivo voljo, da hočem Moje vladarske pravice vsak čas izvajati v resničnem ustavnem duhu, da hočem ustavne temeljne postavne svo-bodščine nezrušene spoštovati in čuvati državljanom tisti del državne volje nepri-kraj.šanega, ki ga misli veljavna ustava. V zvestem sodelovanju naroda in njegovih zastopnikov smatram zanesljivo oporo uspehu Mojega delovanja in sodim, dobrobit države, katere slaven obstoj je obvarovala trdna sloga državljanov v viharjih svetovne vojske; se ne more tudi v časih miru varnejše zasidrati kakor z nedotaknjenimi pravicami zrelega, domovino ljubečega in svobodnega naroda. Zavedajoč se Moje dolžnosti, da obljubim zvestobo ustavi in držeč se takoj po nastopu Moje vlade naznanjene namere, da se bom zvesto držal te dolžnosti, si moram istočasno predočiti določilo državne temeljne postave, ki polaga odločbe v velikem trenutku miru v Moje roke. Prepričan sem pa tudi, da blagodejen procvit ustavnega življenja po neplodovi-tosti prejšnjih let in po političnih izjemnih razmer vojske, izvzemši rešitve tistega gališkega vprašanja, ki mu je moj prevzvišeni prednik že pokazal pot, ni mogoč, če se ne izpopolnijo ustavni in upravni temelji celotnega javnega življenja, tako v državi, kakor tudi v posameznih kraljestvih in deželah, posebno na Češkem. Upam na to, da boste v izpoznanju Vaše resne odgovornosti za uredbo političnih razmer, zadobili v veri na srečno bodočnost v tej strašni vojski tako sijajno okrepljene države, moč, moji cenjeni gospodje, da boste združeni z Menoj kmalu ustvarili predpogoje, da se bo v okviru enotnosti države in z zanesljivo zagotovitvijo njenih funkcij dal prostor tudi svobodnemu narodnemu in kulturnemu razvoju enakopravnih narodov. Glede na te okolnosti Sem sklenil, da si bom pridržal obljubo na ustavo v času, ki, kakor upam, ni več daleč, kadar se bodo temelji nove, močne, srečne Avstrije za rodove zopet trdno zgradili na znotraj in na zunaj. Danes že pa izjavliam, da bom Mojim dragim narodom vedno pravični, ljubeči in vestni vladar v smislu ustavne ideje, ki smo jih prevzeli kot dedščino očetov, in v duhu tiste prave demokracije, ki je ravno med viharji svetovne vojske v činih vsega naroda na fronti in doma čudovito prestala preizkušnjo v ognju. Še stojimo v najsilovitejši vojski vseh časov. Dovolite Mi, da iz Vaše srede vsem junakom, ki že skoraj tri leta na vseh naših daleč razprtih bojnih črtah veselo izpolnjujejo svojo težko dolžnost, na katerih železni vztrajnosti se pravkar zdaj med Alpami in Adrijo razbija ponovljeni divji sovražni naval, s hvaležnim srcem pošljem Moj cesarski pozdrav! Naša skupina velesil krvave preizkušnje moči potom sedanje svetovne vojske ni iskala, da, več kakor to: od tistega trenutka, odkar, za kar gre zahvala neminljivim činom zveznih vojev in mornaric, nista bili čast in obstoj naših držav nič več resno ogroženi, je odkrito in na nedvomljiv način dala izpoznati, da je pripravljena za mir vodena po trdnem prepričanju, da se more dobiti pravilna oblika miru lc v obojestranskem priznanju, da se je slavno branilo stališče moči. Po našem mnenju naj bi bilo nadaljnje življenje narodov prosto sovraštva in maščevalnosti; skozi rodove naj bi nc bilo več potrebno uporabljati tistega, kar sc imenuje zadnje sred- stvo držav. Temu visokemu človeškemu smotru more pa privesti le tak konec svetovne vojske, kakršen odgovarja prej omenjeni obliki miru. Veliki sosedni narod na vzhodu, s katerim nas je včasih vezalo prijateljstvo, sc, kakor se zdi, domišlja polagoma svojih pravih smotrov in nalog in išče iz temnega nagona potov, ki naj bi rešila dobrine bodočnosti, preden bi jih ne požrla nezmisel-na vojna politika. V korist človeštva upamo, da se bo ta razvoj notranjega pre-osnovanja priboril do krepke zunanje volje in da bo tako izjasnenje duha javnosti poseglo tudi v druge sovražne dežele. Kakor se tudi naša skupina velesil z neprenesljivo silo bori za čast in za obstoj, je in ostane rada pripravljena nasproti vsakomur, ki pošteno opusti namen jo ogrožati, da pokoplje spor. Kdor bo hotel šc čez to zopet boljše, človeško odnošaje, bo našel na tej strani gotovo prijaznost, prevevano po duhu spravljivosti. Za zdaj pa naša volja boja ne bo oslabljena, naš meč sc ne bo skrhal. V zvesti skupnosti s staro zaveznico nemško državo in z zavezniki, ki jih je pridobila med vojsko naša pravična reč, ostanemo pripravljeni, da dober konec vojske, kakor bi bili zanj radi hvaležni, če bi ga prebila pamet, če bo potrebno, izsilimo tudi z orožjem. Obžalujem vedno naraščajoče žrtve, ki jih dolga doba vojske nalaga prebivalstvu. Obžalujem kri Mojih hrabrih vojakov, pri-trgovanja vrlih državljanov, stiske in nadloge, ki se za ljubljeno domovino tako junaško prenašajo. Moja vlada, ki jo izvršuje uradništvo, katero se je popolnoma obneslo, neprestano stremi za tem ,da olajša življenje prebivalstvu, ki mu hvaležno pri-poznava zvestobo državi, zmisel skupnosti in krepost, in da zagotovi potom primerne organizacije, da bomo z zalogami izhajali. Ravno zdaj, preden bo nam vsem prinesla zvesta gruda zahvalo za pridno delo tistih, ki so ostali doma, z darom letošnjega leta, je čas najbolj težaven. Moji gospodje! Sodelujte s svojo modrostjo in izkušnjo, da bomo uspešno premagali težave, ki jih bomo morali do takrat še premagati. Sedanji trenutek zahteva, da popolnoma napnemo vse moči v državi. A poleg tega ne smemo prezreti, da se bomo pripravili za velike naloge, ki so skrite v naročju bodočnosti, od katerih srečne rešitve zavisi nadaljnji napredek države. Avstrija je silovite finančne zahtevke te vojske izpolnila z lastno močjo. Uspeh šestega vojnega posojila nam najbolje dokazuje, da če računajo naši sovražniki morebiti s propadom naših notranjih pomoč-nih sredstev na izpremembo vojnega položaja, se varajo. Globoko pa moramo poseči v prihranke narodnega gospodarstva in obremeniti moramo bodočnost s težkimi obvezami. Vodstvo'državnega gospodarstva se bo postavilo zopet na normalni, postavni temelj. Predvsem se pa mora državno gospodarstvo, ki so ga bremena vojske resno motila, uvesti v redni tir. Državi se morajo v ta namen dobiti zadostni dohodki, ne bo mogoče se izogniti potov, ki sc razločujejo od dosedanjih potov finančne politike. Modro in strogo gospodarstvo v državnem proračunu, posebno opustitev vsakega upravnega izdatka, ki ni iz stvarnih razlogov neobhodno potreben, mora olajšati, da se bo zopet doseglo finančno ravnotežje. V tem okviru finančno dopustnega bo Moja vlada z Vašim sodelovanjem popravila po vojski povzročeno škodo. Kar je bilo uničeno, se je zopet pričelo popravljati. Posebno posvetite svojo skrb tistim ozemljem, ki so po vojski največ trpela. Najnujnejša naloga je, da se preskrbe svojci padlih in tisti, ki so po vojski izgubili sposobnost delati. Poleg tega je potrebna intenzivna dobrodelna politika v dvojni smeri: pospešitev produkcije na eni in socialna skrb na drugi strani. Izkušnje vojske so dokazale, kako čudovito da je prožna proizvaja. Iznova sc bo morala izkazati, kadar bo šlo za prehod v mirno gospodarstvo, da sc bo zopet dobila pot iz mnogostranske zavezanosti, povzročeni po vojski, v redne razmere. Na širokem temelju gospodarske pogodbe z deže- lami Moje ogrske svete krone, o kateri se boste svoj čas posvetovali temeljem dogovorov, ki sta jih pred kratkim obe Moji vladi sklenili, kakor tudi glede na načrtoma izpeljano trgovinsko politiko monarhije moramo zbrati vse sile, posebno pa moramo izpopolniti in poceniti proizvajo na industrijskem, obrtnem in na kmetijskem polju. Še ne izrabljeno bogastvo naravnih zakladov, možnost, da se vrednost človeškega dela poviša s tehničnimi pripomočki in s primernimi metodami, morajo postati zanesljiv vrelec regeneracije premožnosti posameznika in celote. Nič manj mi ni pri srcu socialna skrb. Vojska je težko oslabila moč ljudstva, vzravnavo moremo upati le potom smotre-ne politike z ozirom na prebivalstvo. Potrebni so krepki ukrepi na obsežnem polju ljudske higijene. Boj proti ljudskim boleznim, preprečitev velike umrljivosti dojenčkov in roko v roki obsežna izpopolnitev mladinske preskrbe, boj proti zanemarjanju mladine in času primerna preosnova zastarele kazenske postave mladoletnih bo Vaša in skrb Moje vlade. Skrbeti se bo moralo tudi za to, da se bo zadostila potreba po stanovanjih širokih plasti, posebno rodbin, ki štejejo veliko otrok. Nujno zahtevajo tudi rešitve Vam že dolgo časa dobro znana vprašanja socialnega zavarovanja. Moja vlada bo smatrala za svojo dolžnost, da se izpopolni delavska varstvena postavodaja. Posebno pozornost bo posvetila tistemu delu našega delavstva, od katerih fizične in dušne sposobnosti zavisi v prvi vrsti bodočnost moči našega ljudstva: ženskam in mladoletnim delavcem. Predložena Vam bo vladna predloga o uredbi delavne dobe žensk in mladoletnih in o nočnem delu mladoletnih. Tudi srednji stan, ki je na gospodarskih posledicah vojske posebno težko trpel, ne sme pogrešati delavne državne skrbi. Vse prebivalstvo v težkih časih pričakovanj, katera je bila država nanj stavili upravičena, ni le popolnoma izpolnilo, marveč jih je še prekosilo; v državi zalo ne sme biti razočarano. Gotovo se tak sistem preskrbe more uresničiti le polagoma in dobro premišljeno, da bi morebiti iz najboljših nagibov izvirajoča naglica gospodarskih temeljev ne uničila, na katerih naj se zgradi poslopje socialne dobrodelnosti. Le načrtoma izvajano sodelovanje države in družbe more pripraviti dušne in mate-rielnc sile, ki jih izvedba teh velikih zadač zahteva. Med svojimi prvimi nalogami, Moji gospodje, boste našli ukrepe začasne postavo-daje, ki so bili izvedeni na odgovornost vlade. Marsikaj je ustvarila le potreba trenutka in izginja važnost, a marsikaj se še tudi danes ne more pogrešati; nekaj je vredno, da preide v trajno uvedbo države. Cenjeni gospodje obeh zbornic državnega zbora! Vem in spoštujem, da ne smete svojega naročila sprejeti od nikogar kakor od svoje vesti; a glas svoje vesti boste čuli prav le, če boste svoje oko uprli preko razdruže-valnih izpremenljivih podrobnosti naravnost na trajne smotre celote. Vestno izpolnjevanje dolžnosti nasproti državi ne sme biti navezano na pogoje; v njej je najboljše jamstvo za dobrobit države in istočasno najvarnejše jamstvo pravicam narodov. Strašen čas, v katerem živimo, jc odprl državni zavesti nove vidike in je poostril pogled za prave veličine političnih stvari. Dolgo sem se nahajal na bojišču. Junake, ki branijo naše meje, sem videl pri njih delu. Poznam duha, ki jih preveva, Združevalno in oživajočo moč tega zmagovitega duha sem opazoval z veselim občudovanjem. Ravno zato tudi ne dvomim, da bo nravna pomladitev, ki jo je črpala domovina iz svetovne vojske, prešinila vse naše državno življenje in da se bo zrcalilo tudi v delih ljudskega zastopstva. Spominjajte se pa tudi tega, da korenini moč monarhije nc najmanj v njenih zgodovinskih posebnostih in da more le lju-bp7.ninoln ozir nanje ohraniti in razvijati to živo moč. Skrbite živahno, da se bo gojila zvesta skupnost z deželami Mojo ogrske svete krone, ki sc ie 30