Glas zaveznikov Leto III - St. 503 ©rmacijslb* d m e Brni k A. I. S. Cena 5 lir TRST, sobota 15. februarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellicc 8 • Telefon 8t 93854 in 7308 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona), trgovski L. 15. mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. Silvi Pellico št. 4, tel. 940 i*. Cena posamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Slovenska Koroška v razpravi namestnikov Dr. Vilfanove izjave in Gruberjev odgovor LONDON, 15. januarja — Na včerajšnjem zasedanju Sveta namestnikov zunanjih ministrov sta govorila avstrijski in Jugoslovanski delegat ter Sta razložila svoji stalšči glede vprašanja meje slovenske Koroške, Jugoslovanski zastopnik dr. Jože Vilfan Je odločno vztrajal pri teritorialnih zahtevah Jugoslavije, ki temeljijo na etniških razlogih in ki imajo namen okrepiti varnost jugoslovanske severne meje. «Ji:goslavija — je rekel dr. Vil- fan — je popolnoma upravičeno zaslužila zarad. svojega boja proti 1-stim sovražnikom, bodisi v prvi kot v drugi svetovni vojni, da zavezniki ne bodo dopustili kršitve etni-škega načela njej v škodo, tudi glede na to, ker bi sprejem njenih upravičenih zahtev enatno okrepil varnost njenih severnih meja, proti kateremu koli avstrijskemu ali nemškemu napadu.» Vilfan je predložil namestnikom 5 novih spomenic jugoslovanske vlade v odgovor na prejšnje izjave, ki jih je avstrijska vlada podala namestnikom o vprašanju meja. Jugoslovanski delegat je razložil spomenice in med razlago je naglasil tri stvari: 1) plebiscit leta 1920 na Koroškem ni rešil vprašanja; 2) Slovenci so bili zatirani v Avstriji v dobi med obema vojnama, tudi pred nacističnim režimom. 3) Slovencem so odrekali pravice po osvoboditvi Avstrije leta 1945. Glede na referendum leta 1920 je Vilfan izjavil: »Bili so važni dogodki, ter so vzeli vsak pomen glasovanju, ki Je bilo pred več kot 26 leti. Astrijska politika po miru v St. Germaineu, katero Je kesneje nadaljevala Avstrija, ko je poslala Hitlerjeva Vzhodna Marka, kakor tud; oborožen nastop koroških Slovencev, Je. napravil ta plebiscit ničev. ((Koroški Slovensl — Je ina-daljoval Vilfan — so bili podvrženi nacističnemu zatiranju v Avstriji, tudi preden Ja koroški nacizem prišel na oblast po priključitvi Avstrije. Koroški Slovenci so Iz izkušnje razviden, da |e njihovo narodno življenje v avstrijskem narodnem življenju nemogoče. Zato želijo združitev z Jugoslavijo in za uresničenje te zveze so dvignili orožje ter šli več let med vojno v boJ.» Kot dokaz svoje trditve, da je bil režim Saint Germainske Avstrije, to je Avstrije med obema vojnama, «režim narodnega zatiranja«, je Vilfan izjavil, da so po tej zadnji vojni ugotovili, da na Koroškem ni bilo učiteljev, ki bi znali slovensko in da na splošnem ni bilo učiteljev slovenske narodnosti. Da bi zavrnil avstrijske Izjave, po kater.h se niso nikoli pritožili pri Društvu narodov glede slovenske manjšine, je Vilfan navedel dve pritožbi, ki so jih vložili leta 1922 in 1934 glede zatiranja slovenskih šol, odnosno glede avstrijskih r.ie-tod pri štetju. ((Gradiščanski Hrvatje, najvzhod. nejša avstrijska pokrajina — je dodal Vilfan — so morali voditi dolgo borbo za ohranitev slovanskih sol in da bi preprečil; ponemcitev.* Ko je govoril o sedanjem položaju na Koroškem, je jugoslovanski delegat izjavil, da so grozili z novimi deportacijami Slovencev iz pokrajine in da so politični organizaciji Osvobodilne fronte koroških Slovencev «prepovedali», da se u-deieži volitev leta 1945, ker se ni hotela odpovedati glavnemu načelu svojega programa, to je borbi za združitev z Jugoslavijo: Osvobodilna fronta je pozvala zato svoje člane, naj volijo »tiste kandidate, k. bi z večjo verjetnostjo branili demokracijo, tako da ne bi mogl teh volitev, po Vilfanovih besedah, tolmačiti kot dokaz čustev Slovencev glede obmejnega vprašanja. Potem ko Je Izjavil, ds Je avstrijsko geslo zemljepisne in gospodarske nadeljivostl Koroške «popolnoma neosnovano«, Je Vilfan rekel, da so to geslo izmislili kot politični izgovor, da upravičijo narodno zatiranje Koroških Slovencev. ~Po zaslišanju jugoslovanskega delegata so namestniki zunanjih ministrov poslušali odgovor avstrijskega zastopnika dr. Gruberja in nato odvrnitev jugoslovanskemu delegata dr. Vilfana. Prva pripomba, ki jo je stavi) Gruber, je b la, da je plebiscit v letu 1920 na Koroškem odobrila tedanja jugoslovanska vlada. V novembru leta 1921 je tedanji jugoslovanski ministrski predsednik N4-koia Pašič priznal pravilnost in Potek glasovanja ter pogojev, v katerih se je razvijal Plebiscit, Izjavil je tudi, da je njegova vlada odobrila izide. Gruber je prešel nato na govor o volitvah v letu 1945, pri katerih je bilo, kot trdi Vilfan slovenski manjšini prepovedano predložiti liste svojih kandidatov. Avstrijski delegat je glede tega pojasnil, da odgovornost za te volitve ne pada toliko na avstrijsko vlado kotna zavezniške zasedbene oblasti. Listo slovenske Osvobodilne frcnte — je dodal Gruber — so prostovoljno umaknili. Ko se je OF umaknila z volitev, so slovenski volivci glasovali za druge kandidate, (t. j. komuniste) od katerih pa nobeden ni podpiral odcepitve Koroške od Avstrijci. Ko so prišli nato na razpravljanje o Vilfanovi izjavi glede dveh reklamacij, ki jih je stavila slovenska manjšala Društvu narodov, je Gruber izjavil, da sta res bili dve reklamaciji, ki pa jih ni prejel svet Društva narodov, ker je merodajni organ za preučevanje reklamacij manjšin izjavil, da sta »nesprejemljivi*. Sovjetski delegat Gusev je zahteval, naj avstrijska delegacija razloži H-tlerjev načrt iz aprila 1942 za deportacijo 50.000 Slovencev iz Koroške v Ukrajino. Ko je pripomnil, da je avstrijska izjava navedla število 26.000 koroških Slovencev, je Gusev dejal, da kaže ta razlika med obema številkama, da ^e bilo precejšnje število Slovencev deportiranih. Gruber je odgovoril, da je med temi 50.000 deportiranci najbrže tudi dosti tistih, ki izhajajo jz bližnje jugoslovanske dežele Kranjske, ki so jo nacisti priključili k avstrijski pokrajini Koroški. Glede volitev v letu 1945 je Vilfan izjavil, da ni nameraval reči, da je avstrijska vlada preprečila slovenski Osvobodilni fronti udeležit' se volitev, da pa s« je pvotivil temu, da bi izide volitev izkoristili kot dokaz, da se Slovenci ne žele priključiti k Jugoslaviji. Izjavil je, da je slovenska Osvobodilna fronta umaknila svojo vo-livno listo žato, ker so zavezniške oblasti pozvale njene voditelje, naj podpišejo pismeno obvezo, da ne bodo zahtevali nikakega popravka avstrijsko-jugoslovanske meje, dokler ne bodo o tem vprašanju sklepali na mirovni konferenci. Vilfan je dodal, da po njegovem mnenju krajevni sveti, ki so zdaj na Koroškem, ne predstavljajo prebivalstva, ker nad Slovenci izvajajo pritisk za obdržanje ((skupnosti*. O vprašanju deportacije Slovencev v letu 19«! je wilfan izjavil, da meni, da so Ukrajino rezervirali za deportirane Slovence prav iz Koroške. Potem se je jugoslovanska delegacija umaknila z zasedanja. Avstrijsko delegacijo so naprosili, naj še ostane zaradi razpravljanja o klavzuli mirovne pogodbe, ki ima namen prepovedati, da bi avstrijska vlada mogla razveljaviti zakonodajo o človečanskih pravicah, o vzdrževanju demokratičnih ustanov in likvidaciji nacističnih organizacij. MEDSEBOJNA VLJUDNOST Po vesteh agencije Reuter komentirajo londonski politični krogi vljudnostni ton, s katerim so avstrijski in jugoslovanski zastopniki obravnavali sporna vprašanja, kot dobro znamenje, da sedanji na-sprotniki upajo v boljše odnoiaje. ko bodo sporna vprašanja uredili z avstrijsko mirovno pogodbo. Dr. Joža Vilfan kot Jugoslovanski zastopn k in dr. Karl Gruber kot avstrijski zastopnik sta si prisrčno stisnila roko pred namestniki tako v začetku kot ob koncu razpravljanj. Dokaze in prot dokaze so izmenjavali brez spopadov, ki so bili značilni za nekatera druga zasedanja namestnikov. Pred razpravljanjem Je jugoslovansko odposlanstvo poslalo svoje pripravljeno poročilo avstrijskemu odposlanstvu, da bi si ga lahko pred razpravljanjem bežno ogledalo in pripravilo svoj odgovor. Avstrijci so dali svoje priznanje za to gesto. ZAUPNICA NOVI GRŠKI VLADI Atene, 15. februarja Nova koalicijska vlada Dimitrio-sa Maximosa, v kateri je sedem strank, je v soboto zvečer ob zaključku petdnevnega parlamentarnega razpravljanja dobila popolne zaupnico za njeno izjavo o notranji m zunapj; politiki. Pri glasovanju so dosegli 250 ugodn.h proti 36 nasprotnim glasovom. DELEGACIJA ZN NA POTI V TRST Rim, 15. februarja DANES BO POTOVALA SKOZI RIM PROTI TRSTU DELEGACIJA ZDRUŽENIH NARODOV, KI BO UVAJALA V ŽIVLJENJE STATUT NOVEGA TRŽAŠKEGA SVOBODNEGA OZEMLJA. POSLEDICE MRAZA London, 15. februarja Se sinoči so javljali iz mnogih evropskih središč, da še vedno trajajo kaotični prevozni pogoji ter kriza goriva zaradi zelo mrzlega vremena. Do zdaj še ni- nobene vesti o tajanju snega. Reuter je sporočil iz Belgije, da je tam led uničil 10%. jesenske setve in da bodo zaradi tega morali ponovno posejati 85 tisoč hektarjev. RAMADIER O VIETNAMCIH PAUL RAMADIER socialistični predsednik francoske vlade Pariz, 15. februarja Paul Ramadier, francoski socialistični ministrski predsednik, je izjavil, da francoska vlada «noče imeti nobenega posla z režimom, ki ga vodi Ho Ci Minh, tako zvant ministrski predsednik vietnamske vlade v Indokini.* Ramadier je dodal: «Ta režim ni držal svojih obvez.* UPRAVNE REFORME V SOVJETSKI ZVEZI Moskva, 15. februarja Na podlagi odloka, ki ga je izdal Vihovni svet Sovjetske zveze, in ki določa združitev treh panog sovjetskega poljedelstva v eno samo važnejše ministrstvo, je sovjetski minister za poljedelstvo Ivan Aleksandrovi Benediktov postal ena izmed sovjetskih upravnih osebnosti, ki nosijo največje odgovornosti. Z združitvijo ministrstev za poljedelstvo, poljedelske proizvode in živinorejo ima Benediktov naslov poljedelskega ministrstva s trojno oblastjo. Istočasno je sovjetska vlada odvzela pristojnosti poljedelskega ministrstva upravo državnih kmetij s pomočjo ustanovitve novega ministrstva za državne kmetije (sov-hoze), katerega vodstvo bo prevzel bivši minister industrijskih izdelkov Nikolaj Skvorcov. Le malo vidikov petletke in narodne obnove je bilo v zadnjih mesecih podvrženih tako strogi kritiki kot ravno poljedelstvo. Poleg običajne graje glede počasnosti pri popravilu traktorjev in zamude pri pomladanski setvi, se mora ministrstvo boriti z neprilikami zaradi suše, ki je bila najhujša v zadnjih 50 letih v Sovjetski zvezi ter zaradi poznega snega, zaradi česar se Je bilo bati, da bodo nekatera najbogatejša poljedelska področja močno prizadeta zaradi mraza. Svoboda obveščanja Konferenca 55 članic Združenih narodov LAKE SUCCESS, 15. februarja. — Svoboda obvešievanja — temeljni namen vseh svoboščin, ki so svete Zdru enim narodom, bo predmet posebne konference 55 članic Združenih narodov leta 19jT-. Konferenco bo sklical gospodarski in socialni svet Združenih narodov po navodilih glavne skupščine ZN. Na tej konferenci bodo očrtali «pravice, obveznosti in praktično izvajanjem tega, kar tvori svobodo poročanja in obveščanja. V odposlanstvih, ki se bodo udeležila te konference, bodo izkušeni sodelavci pri tisku,, radiu, filmski industriji m drugih ustanovah za vjilivanje na javno mnenje. Ko je glavna skupščina sklenila, da bo sklicala to konferenco, ie poudarila naslednje: «Razumeva- nje in. sodelovanje med narodi je nemogoče brez budnega in zdravega svetovnega javnega mnenja, ki pa je popolnoma odvisno od svobode obveščanja». Članice Združenih narodov so se sporazumele, da vsebuje svoboda obv Stanja pravico zbiranja, pošiljanja in objavljanja novic vsakogar in povsod brez omejitev. Kot takSna je svoboda obveščanja Resolucija glavne skupščine Zdru-Ženih narodov pravi nadalje: *Svo-boda obveSčanja neobhodno zahteva pripravljenost in sposobnost za dovoljevanje teh privilegijev brez zlorab. Osnovna moralna obveznost pa zahteva, da vsakdo išče dejstrn brez predsodkov in da Siri poročila brez zlobnih namenov.» V Neapliu se je potopila ameriška ladja Neapelj, 15. februarja Ameriška petrolejska ladja , temveo it Sovjetska zveza samo načela vprašanja te mete, da je treba to predložiti finskemu parlamentu v odobritev. Finska je p o besedah predstavnika svojega zunanjega ministrstva stavila protipredloge. S temi. izjavami je finsko zunanje ministrstvo samo v omiljeni obliki potrdilo poročila švedskih listov, o katerih na Finskem ne smejo pisati. Predstavnik finskega zunanjega ministrstva je nadalje obtožil švedske liste «gangstrskega zurnalizman, ker so nekateri od teh listov pisali, da bo morala Finska odstopiti Sovjetski zvezi vojne ladje, uradna finska poslopja v Talinu in Leningradu ter električno centralo Jani-skovskt; predstavnik je tudi dejal, da bo objava pogajanj med Sovjetsko zvezo in Finsko, slednji škodovala pri konferenčni mizi. Finska vlada je ie svoj čas pod pritiskom parlamenta odpravila cenzuro glede poročil tujih dopisnikov; komaj po enem mesecu pa so na Finskem spet uvedli cenzuro knjig in so poizkušali tudi omejiti poročanje glede finske mirovne po-godbe. Tudi ukinitev cenzure nad poročili tujih, dopisnikov je bila samo navidezna, ker je še vedno ostala _______, r______________________ v vezavi cenzura nad domačim tl-1 tem pomagale tudi druge zasedbe-skom in tudi cenzura nad brzojav-1 ne oblasti v Nemčiji. kami in telefonskimi pogovori s tujino. Skrajno levičarski ministri v finski koalicijski vladi so vedno posku. šali omejiti poročanje in razpravljanje o finski mirovni pogodbi. Ti ministri so tudi predložili, naj bi šriall v- finskem zakonu, ki ratificira mirovno pogodbo odstavek, ki opisuje pogodbo kot trdo in neprimerno. Predsednik dr. Juho Paasikivi je moral osebno intervenirati, da je odstavek ostal v finskem zakonskem osnutku o ratifikaciji mirovne pogodbe S tem, da je finska vlada sklenila 1944 s Sovjetsko zvezo in Ve-Vko Britanijo premirje, v katerem se je zavezala k razorožitvi, k odstopu ozemlja, k plačilu ogromnih reparacij — največjih v moderni zgodovini — in h kaznovanju finskih voditeljev za časa vojne, je finska vlada naletela na močan odpor pri delu svojega naroda. Finsko zunanje ministrstvo je prepovedalo pisati o teh pogajanjih s Sovjetsko zvezo, da ne bi razburilo finskega javnega mnenja, če bi Finci izvedeli, da hočejo Sovjeti soudeležbo pri finski državni industriji. ___________________ NEMŠKI BEGUNCI Kodanj, 15. februarja Dansko zunanje ministrstvo je objavilo, da je Velika Britanija obljubila Danski pomoč za odstranitev vseh nemških beguncev iz Danske, pod pogojem, da bodo pri Louis Adamič obsojen Znani ameriški pisatelj, Slovenec po rodu, Louis Adamič je lani izdal knjigo «Večerja v Beli hišir>, v kateri je večkrat napadel V/instona Churchilla. Slednji je Adamiča in založnika knjige nedavno v Londonu tožil zaradi klevete, češ da je leta 1912 Churchill prišel ti konkurz. Sodišče je Adamiča in založbo spoznalo za kriva ter ju obsodilo na plačilo 20.000 dolarjev kazni. Poleg tega mora založnik še vsakemu A.ngležu, ki je kupil Adamičevo knjigo, poslati popravek in Adamičevo opravičilo. Istočasno je levičarska eAme-fHčfct-eri-~ sr državljanske svoboščine* izključila iz odbora Louisa Adamiča,, szaradl njegovega delovanja, ki ni več v skladu z osnovnimi načeli zveze.* FINSKA IZJAVA Hels.nki, 15. februarja Predsednik Finske Juho Paas.kivi je izjavil fmske-sovjetskemu združenju, da bi se Finska borila proti vsaki velesili, ki bi preko finskega ozemlja poizkušala napasti Sovjetsko zvezo. Paasik.vi je nadalje dejal: «Mi bi se proti napadalcu žilavo borili, dokler bi se mogli.* Predsednik je pristavil, da se en del finskega naroda boji Sovjetske zveze ter dejal: «Moje osebno mnenje je, da sovjetski voditelji, posebno pa generali-sim Stalin, nimajo sovražn.h namer proti Finski.* POLJSKA AMNESTIJA London, 15. februarja Britanski uradni krogi so z zadovoljstvom sprejeli vest o amnestiji, ki j) Je ponudila poljska vlada. Določila amnestije imajo za velikodušna in zadovoljiva, posebno, ker bodo olajšala Poljakom v tujini vrnitev v domovino. Sodelovanje socialislicnih strank Vzhodne Evrope LONDON, 15. februarja. Socialistične stranke v vzhodnoevropskih državah bodo verjetno razvile tesnejše medsebojno sodelovanje z blagoslovom britanske laburistične stranke. V načrtu imajo redne konference med zastopniki teh strank, pa vendar tako, da ne bodo prelomile stikov s socialističnim informacijskim in zveznim uradom, ki so ga ustanovili v Londonu. Mednarodni tajnik laburistične stranke, ki je zadnje tedne prisostvoval kongresu madžarske socialistične stranke, je rekel Reuterjevemu dopisniku, da britanska laburistična stranka nima nič proti predlogu za take konference evzhodnih* Socialistov, ki ga je predložil madžarski pravosodni minister in član levega krila izvršnega odbora madžarske socialistične stranke Istvan Rioss. Le-ta je rekel, da madžarski socialisti Želijo po eni strani ohraniti svoje mednarodne vezi z «za-hodnjaki», po drugi strani pa so spoznali, da so razmere v Vzhodni Evropi tako zelo različne od razmer na zahodu in so si tako podobne v raznih vzhodnoevropskih državah, da je neobhodno potrebno fesnejSe sodelovanje . .ed vzhodnoevropskimi socialisti. Tajnik laburistični stranke Den-nls Herleg je rekel glede tega: «Popolnoma razumemo posebne razmere, v katerih Živijo demokratični socialisti v vzhodni Evropi. Se ved, mnenja smo, da bo njihovo sodelovanje rodilo več uspehov pri izglajevanju nacionalnih razlik na tem področju, kakor pa sodelovanje med komunisti, ki so se v svoji propagandi prevečkrat posluževali skrajnega Šovinizma*. Ni Se točno znano, v kaki obliki Se bo to sodelovanje razvijalo. Tudi Se ni gotovo, Če bo položaj ostal isti, če postanejo te konference nekaka redna ustanova, temelječa na podobnosti političnih Washingtcn 15. februarja Znani ameriški gospodarstvenik David Lillenthal je pred posebnim odborem ameriškega kongresa izrazil svoje prepričanje za demokratska načela in obsodil komunizem. Lilnentha.1 je bil poprej predsednik (Imenoval ga je pokojni Roosevelt) družbe za razvoj doline Tennessee v južnem delu Združenih držav; ta družba predstavlja (nega izmed r.ajvečjih poizkusov, da bi v nekem pokrajinskem predelu organizirali celo skupino podjetij na zadružni osnovi. Predsednik Truman je pred kratkim imenoval Lilienthala za predsednika ameriške komisije, ki bo izvajala nadzorstvo nad proizvodnjo atomske siic. Značilno je, da so v tej komisiji sami civilisti. Poseben skupni odbor ameriškega kongresa je preiskoval, v koliko moreji zaupati Litienthalu nadvste važno predsedniško mesto pri komisiji za. nadzorstvo nad atomsko silo, katero naj bi poizkusili porabiti za miroljubne svrhe. Pri poizvedbah in preiskavi, ki jo je vršil odbor ameriškega kongresa glede Lilienthala, je republikanski senator Kenneth McKellar stalno poizkušal prikazati Lilien-tbala kot človeka, kateremu ne smejo zaupati tako važnega rne-sla, češ da je komunistični simpatizer. Senator McKellar je pred imenovanim odborom zastavil Li-lienthalu sledeče vprašanje: »Kakšno je Vaše mišljenje glede komunistične doktrine?* Na to vpraanje je Lillenthal po- „Dobrobil poedinca“ je bisliena stvar Izjava ameriškega demokratičnega gospodarstvenika Lilienthala pclnoma odkrito izrazil svojo vero v demokratična načela. Po Lillen-thalovem mnenju bi se morale tako javne kakor tudi zasebne ustanove ozirati na »dobrobit in dostojanstvo poedinca.* Lillenthal je v svoji izjavi, katero so na vidnem mestu objavili vsi ameriški časopisi, dejal: «Moje osebno mišljenje se ne izraža toliko v negativnem zanikanju, temveč bolj v pozitivnem prepričanju; to prepričanje pa že samo po sebi izključuje celo vrsto stvari. Tradicionalna demokracija je bila vedno bolj pozitivna kakor pa negativna doktrina. «Jaz verujem in si zamišljam, da mora ustava Združonih držav — prav tako kakor vera — sloneti na osnovnem načelu, da Je dobrobit poedinca bistvena stvari da morajo vse vlade in tudi vse zasebne ustanove pospeševati, ščititi In braniti dobrobit in dostojanstvo poedinca ter da Je to cenovni pomen ustave (n zakona o pravicah, kakor tudi osnovni pomen vsake vere. «Zato Jaz ostro obsojam In Je mojemu pojmovanju nasprotna vsaka oblika vlade ali kake ustanove, ki ima ljudi bolj za sredstva kakor pa, da bi imela človekov dobrobit za končni smoter, ki povišuje državo ali kake druge ustanove nad človeka in ki kenčno samovoljno vsiljuje svojo voljo ljudem. «V pravkar opisano vrsto spada komunistična filozofija kakor tudi komunistična oblika vlade. Komunistična načela so popolnoma nasprotna mojim načelom. Komuni, zem ima osnovno pravilo, da je država sama sebi smoter in da ni nikakih etičnih načel, ki bi omejevala moč države nad poedancem. Ta komunistični nauk jaz ostro obsojam. »Zelo preprosto je podati izjavo, da je človek proti komunizmu; po mojem mnenju pa nd zadosti, da kdo samo zavrne in obsodi komunizem, temveč je treba imeti tudi jasno sliko im trdno prepričanje v demokracijo, ki ji; nasprotje komunizma. «Eno izmed najbolj bistvenih načel demokracije Je prepričanje, da se je predvsem treba ozirati na človeka kot takega, da so vsi ljudje otroci Boga in da Je človeška osebnost sveta. Iz tega prepričanja zraste trdna vera v človeške svoboščine in v potrebo njih zaščite, kakor tudi odpor proti vsakemu, ki bi hotel človeku odvzeti najdragocenejšo stvar — njegovo dobro ime. Žalostno Je, da se kaj takega dela prav v imenu demokracije. Ce bomo tako nadaljevati, bi to zamoglo našo državo razdvojiti in uničiti. «Trdno sem prepričan, da bo megla pri nas demokracija premagati vse težave, na katere bo naletela, če bomo to demokracijo praktično izvajali v vsakdanjem življenju. »Ko pa mrzlično poizkušamo iztrebiti prevratne In protidemokratične sile v naši državi, ne smemo istočasno s histerijo, podtikanjem, medsebrjnim blatenjem in drugimi nesrečnimi sredstvi izpodkopavati stvari, v katero verujemo. Na ta način povzročamo, da se med našim narodom pojavlja spor, da ss skupine in posamezniki postavljajo drug proti drugemu ter da se med seboj napadajo, in sicer največkrat z napadi na čast m poštenje nasprotnika.* Ko je Lillenthal končal svoj govor, je vladala nekaj časa med člani odbora popolna tišina. Nato pa je senator Brien McMahon dejal: «To je b.l govor pravega Američana!* razmer, ki so vsaj v Avstriji precej različne od razmer v Vzhodni Evropi. Skupna osnova sedanje politike vzhodnoevropskih socialističnih strank — razen finske so-cialis lične stranke ter socialističnih opozicijskih skupin v Bolgariji, Pomuniji in Poljski — j• *a, da tesno sodelujejo s tamkajšnjimi komunističnimi strankami v vladnih «bloklh», ki, hočejo izvesti do konca globoko socialno revolucijo. Na Poljskem in v Romuniji so sedanji socialistični voditelji prepričani, da v njihovih državah m mogoče izvesti te naloge na ta način, da bi se takoj posluZtli demokratičnih ustanov «zahodnega» tipa. Kaže, da so se tudi na Madžarskem odločili, da bi o primeru potrebe rajši dali prednost porazu tradicionalnih reakcionarjev, kakor pa da bi v kaki krizi spoštovali striktne parlamentarne oblike. Istočasno pa je večina teh voditeljev zelo nasprotna stalnemu enostrankarskemu režimu po sovjetskem vzorcu in ne misli na spojitev s komunisti. Vse socitl.stične stranke upajo, da bodo storile najboljše, če se bodo najprej osredotočile na izvedbo socialne revolucije, pa tako, da bodo ohranile svojo neodvisnost kot demokratične socialistične stranke in bodo mogle tako pozneje vzpostaviti popolno parlamentarno demokracijo v zahodnem smislu in na stabilnejši socialni osnovi kakor na zahodu. Proti ugovoru, da je Jugoslavija p ikazala, da vodi režim «bk>ka» v enostrankarski sistem, navajajo irimer Češkoslovaške in pravijo, da je ta država dala vzgled postopne konsolidacije parlamentarne demokracije, ko je dokončala revolucionarno obdobje. S.F.I.O. PODPIRA LLOPISA Pariz, 15. februarja Francoska socialistična stranka -- ki je najveija podpora sedanje francoske koalicijske vlade — je objavila, da bi mogla podpirati novoustanovljeno špansko republikansko begunsko vlado pri ((njenem boju proti Frankovemu režimu.* NOVI POVELJNIK Jeruzalem, 15. februarja Z letalom je prispel iz Kaira v Jeruzalem novi poveljnik britanskih čet v Palestini general G. H. McMillan. NOVA GRŠKA VLADA Atene, 15. februarja Grška vlada poroča, da so zaradi sklepa, da je treba rekonstruirati in iz gospodarskih razlogov zmanjšat; vlado, sestavili novo vlado, ki ima 15 ministrstev, medtem ko jih je imela prejšnja 24. Nova grška vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik De-metr.os Maximos, populist; podpredsednik in zunanji min.ster Konstantin Tsaldaris, popul.dt; podpredsednik vlade, minister za narodno gospodarstvo, vojno in trgovsko mornarico Sophocles Veni-zeios, liberalec; notranji minister George Papandreu, socialdemokrat; letalstvo in javni red Panayot:s Ka-neliopoulos, elan narodne zveze; javna dela, transport in obnova general Styl;anos Gonatas, narodni liberalec; pravosodni minster Apostolos Alexandris, reformist; brez listnice general Napoleon Zer-vas, član narodnega osvobodilnega gibanja; gospodarska koordinacija in delo Stefan Stefanopoulos, populist; vojska Andreas Stratos, populist; finance Demetnos Helmis po- Anton :ns Pa podi j popu .•.a*r*iupftijstvo Atha-ns.' pathai. .ssis,%opulist; minister za politično koordinacijo Pana-Jotis Hadzipanos, populist: generalni guvernc-r Severne Grčije Con-stantin Rodopoulos. ODHOD VELEPOSLANIKA Varšava, 15. februarja Ameriški veleposlanik na Poljskem Arthur Bliss Lane se ne bo več vrnil na Poljsko, potem ko bo odpotoval v Washington na posvetovanje glede bodoče ameriške politike do Poljske. KOMISIJA V ATENAH «BANDITI» IN BEGUNCI Atene, 15. februarja Jugoslovanski zastopnik je na zasedanju komisije ZN za Balkan izjavil, da sta navzočnost britanskih čet v Grčiji in protidemokrat-ska grška vlada olajšali prihod »banditov* iz drugih balkanskih držav v Grčijo_ Ti «bandit:» so se po izjavah jugoslovanskega zas'op. n;ka zarotili proti ljudskim demo-kratskim vladam teh držav. Grška tiskovna agencija javlja, da le te izjave dal jugoslovanski zastopnik Krulj. Krulj je nadalje izjavil, da ima Jugoslavija za svojo dolžnost, da dk zavetje beguncem iz.Grčije :n jim priredi bratski sprejem. Odbor bo jutri odločil, ah se bo sestal nadalje v severni Grčiji, verjetno v Solunu. V ponedeljek bodo poslušali grški odgovor na poročila drugih držav. Ameriški zastopnik komisije se je pritožil, da Jugoslovanski predstavnik zapravlja čas. Jugoslovanski zastopn;k. ki ga podpirajo poljski in sovjetski delegati, pa Je tzja. vil, da so skušali omejiti predložitev zadeve njegove države. VESTI V 1 STAVKU — Berlinski škof, 70 letni kardinal grof Konrad von Preysing, je prispel v Združene države. — Irska je podarila Avstriji 570 ton argentinskega mesa, kar odgovarja 2.000 glavam žive živine. — B:azilski vrhovni Javni tožilec je zahteval od najv.šjega sodišča, naj proglasi komunistično stranko za ilegalno po ustavi zaradi njenih »ekstremističnih teženj*. — V prvih petih tednih letošnjega leta so zabeležili v Angliji 42% več rojstev kot lani v istem času. — Kitajsko sodišče Je obsodilo na dosmrtno ječo Bordandinija, bivšega poveljnika italijanskih pomorskih sil v Šanghaju, ker je med vojno poslal 100 italijanskih mornarjev na delo za Japonce. SVEDSKI NOVINARJI NA OBISKU V ZSSR London, 15 februarja Moskovska radijska postaja je sporočila, da je skupina švedskih novinarjev, ki je bila na obisku v ! Sovjetski zvezi, pred odhodom z le-! tališča podala naslednjo izjavo: ((Preden zapuščamo Sovjetsko zvezo, se želimo zahvaliti za sprejem, ki ste nam ga priredili. Čeprav nam je bil čas zelo odmerjen, smo vendar videli vse. kar nas Je zanimalo ter odnašamo z obiska po vaši državi globoke vtise o obširnem obnovitvenem programu, ki ga ustvarjate v Sovjetski zvezi. Presenetila nas je naglica, s katero odstranjujete posledice vojne. Delo sovjetskega prebivalstva ter navdušenje, s katerim obnavljajo narodno gospodarstvo. Je občudovanja vredno. Pogled na Leningrad nas je nemalo presenetil. To je ziv primer, s kakšno naglico in v koliki meri vstaja sovjetski narod. Stran 2 =t':e GLAS ZAVEZNIKOV 15. februarja 1947 ZENSKI KOTIČEK ] Otroka je strah Otroci so večkrat plašni in jih je strah vsake stvari. Boje se biti sami v temni sobi, strah jVi je na oesti, boje se vode, psov itd. Strah ni namišljen, kajti pri otroku izzove jok in obup ter ga ne zapusti niti v spanju. Otrok zaradi tega trpi duševno in tudi fizično. Prav nič čudnega ni, te so otroci bolj nervozni in plašljivi po vsem tem, kar so morali pretrpeti med vojno. Nanje vpliva tudi splošno nezadovoljstvo, skrbi in preobremenjenost staršev. Ce bi se starši m vzgojitelji zavedaM, kako slabo vpliva na otroka njihova nervoznost in razdražljivost, bi se morebiti nekoliko zadržali in obvladali. Odrasli hočejo otroka navadno pomiriti s tem, da ga karajo in mu dopovedujejo, da strahu ni. Otroku hočejo dokazati, da je strah sad njegove bujne doma ji je. Otroka je sram in se navidezno pomiri, vendar v svoji notranjosti ne verjame besedam odrasle osebe. Za otroka strah obstoja im če storži to zanikujejo izgubi zaupanje vanje ter misli: tSam najbolj že vem, če me je strah. Ce mi oče ne verjame, pomeni, da me ne razume in drugače čuti.t Iz tega vzklije v otrokovem srcu grenak občutek osamljenosti. Otrok vidi, da se odrastH norčujejo iz njega in ga žele postaviti na lož, zato poslane zakrknjen in izgubi polagoma vsako zaupanje v storže in odrasle na složno, kar ima lahko težke posledice. Zvesti geslu, da strahu ni, odrasli mnogokrat pred otroci pripovedujejo stra-ine zgodbe in pravljice o strahovih. Sicer je pa sedanjost večkrat mnogo stražnjeia od najbolj groznih pravljic. Drugi vzgojitelj, ali starži hočejo otroka odvaditi strahu z različnimi kaznimi. Otroka prisilijo, da mora iti sam v temno klet ali sobo, ga vržejo v vodo, da bi se naučil plavati in bi se rad kopal. Mnogo je primerov, ko starži v otroku na zunaj zamorijo občutek strahu in se hvalijo, da njihovega otroka ni ničesar in nikoli strah. Vendar lahko opazite otrokov nemirni pogled, napetost na vsem obrazu, ker je sa-mo iz strahu pred kaznijo pogumen. Večkrat vidimo otroke v kinu, ko morajo gledati grozote, pred katerimi se že odrasli zgrozijo. Ce otrok joka im tože, mu mati enostavno zapreti, da bo drugič ostal sam doma — kjer ga je prav tako strah — to tako ima mir do konca predstave. Po predstavi lahko vidite otroka vsega razburjenega z čarečimi lici in očmi, kako se pohvali, da ni več jokal in bo zato smel že drugič z materjo v kino. Mnoge,^matere so tako neumne ali sebiča^da vodijo otroke k predstavam, pri katerih otroci ne najdejo nobene zabave in jim ostane le strašen spomin. Ali ne bi bilo boljže, če bi prosile sosedo, da popazi nanje med tem, ko gredo v kino. Drugič, se lahko otrokova mati sosedi oddolži na podoben način. S tem seveda ni rečeno, da je treba otroka pustiti veromti v strah. Toda čemu se ne bi starži ali vzgojitelji vživeli v otrokovo dužo ter mu govorili z otroško odkrito besedo in ne z lažnimi in trdimi besedami odraslega? Cernu ne bi poizkusili otroku pomagati, namesto da se norčujete iz njega ter se mu odtujite, ker ga puščate brez obrambe n težkih trenotkih? Švicarski psiholog Jacgues Berna pripoveduje iz svojih izkušenj: splošnemu otroku ne zanikam strahu, temveč, mu dopovem, naj skuša svoj strah prenesti name. Skupno se bova lažje borila in pretrpela sttrah. Tako sem razložil Bobu, ki se je zalo bal nevihte, da se tudi faz bojim groma, toda ga skušam mirno prenašati. Obljubil sem mu, da bom poleg svojega strahu prenašal Se njegovega, če mi ga da. Uspeh je bil dober in otrok se je pomiril. Mali Franček je jokal in tulil, kadar je videl blisk, jaz sem tulil le glasneje, tako, da se mi je otrok začel smejati in pozabil na svoj strah. Ivanka, ki Šteje 9 let, se je vselej bala iti preko ceste. Peljal sem jo za roko in ji razlagal, da je tudi vsakega odraslega strah, da bi ga povozil avto. Zato ne teče naravnost čez cesto, marveč pogle- da na levo in desno, ker je tako možnost nesreče manjša. «Jaz pa sem mislila, da me vsi glodajo zviška in posmehljivo/» je deklica olajšano dostavila. Naj otroci priznajo, če jih je strah. Ni Jih treba zaradi tega kaznovati ali sramotiti. Na lep način jih je treba privaditi poguma. TRŽAŠKA KRONIKA Žene po svetu — O nenadni smrti angleškega ml nistra za prosveto gospodične Ellen Včilkinsonove piše list «News Chro-niclen sledeče: «Smrt gospodične Wilkmsonove je velika izguba za laburistično stranko In za angleški narod. Ta neustrašna in skromna žena Je poosebljala vse, kar je najboljšega v britanskem jcnmem življenju. Vsi so jo ljubili in spoštovali zaradi izredneja poguma, čuta za humor ter zaradi velikih sposobnosti za delo. Njeni, modri nasveti in njene velike upravne zmožnosti bodo primanjkovali povsod.n — Ta teden se je sestalo v Lake Success 15 ženskih članic komisije Združenih narodov z namenom, da bi preučile položaj lena po vsem svetu. Malvina Lindsey piše v listu «Washington Postn sledeče: «Delo te komisije bo morda spravilo civilizacijo na novo pot. Ce bi žene v vseh državah postale esvo-bodne in odgovorne članice družben, — kot želi doseči omenjena komisija — bi postal vpltv žena v svetovnih zadevah močnejši. Nekateri menijo, da bi to bilo dobro za svetovni mir. Drugi mislijo, da bi s tem okrejili demokracijo. Tretji so prepričani, da bi večji vpliv žena zbližal ljudi in pospešil socialni nar predek.n — Ameriškt zastopnik je označil ustanovitev stalne komisije za ženski statut pri Združenih narodih kot velik zgodovinski dogodek. Zastopnica Združenih držav je sodnica Dorothg Kemjon, M je v svojem govoru med drugim dejala: »V mirna želimo sodelovanja med možmi in ženami, želimo vzbuditi čut skupne odgovornosti za svetovni napredek, ki je bil nagel zlasti med za,d-njo vojno. Z delom moramo pričeti tem, kjer je naša pomoč najbolj potrebna — med ženami, ki ponekod žive sužnjem podobno življenje.» Uporabni nasveti Da perilo ne zmrzne, kadar toplo, mer kaže pod ničlo, dodajte vodi. v kateri perilo splaknete, pest kuhinjske soli. S predmetov iz kovanega železa lahko odstranite rjo, če jih drgnete s krpo, ki jo namočite v zmes olja in saj. da- ge- Umor v Pulju Izjava zavezniškega glavnega stana Glavni stan zavezniški sil Je nes izdal naslednjo izjavo: »Gledč na umor brigadnega nerala De Wmtona bodo Marijo Pa-squinelli, ki so jo aretirali v zvezi z dejanjem, sodili zaradi njenega zločina ter bo mogoče ugotoviti točno osnovo dejanja šele po preučitvi razpravnih izsledkov. Zaradi tega si zavezniške oblasti pridržujejo vsak komentar o zločinu in o izjavah, pripisanih po tisku italijanskim uradnim virom, kar se tiče odgovornosti, dokler ne bodo razčiščena prava dejstva. RAZPIS 400 NOTARSKIH MEST Prefektura sporoča, da so razpisal: sledeče natečaje: 1) natečaj z izpitom za 400 notarskih mest; 2) natečaj za naslove 47 notarskih mest, ki so pridržani za vojne povratnike ln 3) natečaj za pristop v sezname skupin A.B.C. in uprave zemljiške knjige in tehničnih državnih zakladniških služb, ki so pridržane za vojne povratnike Telefon in radio v službi javne varnosti Od 20. febr. za pomoč v sili tel. st. 23 Dne 20. februarja bo stopil v veljavo nov sistem za poziv policije v sili. Novi s atem bo pospešil to važno Javno službo ter s številko 23 nadomestil številke za poziv policije v s li, ki so bile dezdaj v rabi na tržaškem področju. Načrt za hitrejši odziv policije na pozive v sili bo vključeval večje število policijskih avtomobilov z radio-sprejemnikom, ki bodo stalno patruljirali po tržaškem področju. Zanimiv del novega sistema bo osrednji prostor za nadzorstvo, kjer bodo premične značke na velikih zemljevidih kazale, kje so tre-notno policijski avtomobili z radio-sprejemnikom. čim bo torej žrtev napada pozvala številko 23, bo eden izmed telefonistov sporočil poziv policijskemu avtomobilu, ki bo najbližji kraju napada. Istočasno bodo poziv v sili javili krajevni policijski postaji, ki bo v primeru potrebe poslala na pomoč razpoložljive sile Službujoči častnik v nadzorstvenem prostoru bo tudj glede na obseg incidenta, odločil, ali je treba poslati na pomoč še nadaljnja ojačenja. RADIO TRST II V PRIHODNJEM TEDNU Če ste se naveličali stare zimske obleke, lahko nje videz popolnoma spremenite z majhnimi stroški ali ostanki blaga, ki jih imate doma. Naredite si 3 ali 4 mornariške ovratnike, ki jih z osmirjil gumbi pripnete na obleko. Za nedeljo ovratnik iz belega pikeja, za ponedeljek živordeč, za torek kockast, za sredo živozelen itd. Tudi brez ovratnika gumbi poživijo obleko. Radijska, postaja Trst II ima prihodnji teden na sporedu vrsto zanimivih predavanj, izmed katerih vzbujajo posebno priljubljenost predavanja iz slovenske književnosti; v ponedeljek ob 18.15. uri je na sporedu recitacija odlomkov iz moderne slovenske književnosti, v torek ob 18.15. uri v oddaji «Biseri slovenske književnosti)) razprava prof. Jožeta Peterlina o slovenski romantiki, v četrtek ob 18.45. uri bo isti predavatelj obravnaval slovenske pisatelje na Koroškem, medtem ko bodo v petek ob 21. url recitacije slovenskih narodnih pesmi. V ponedeljek, sredo m petek ob 19. uri bo nadaljevanje radijske povesti «Ptički brez gnezda*. Na sporedu je tudi nekaj predavanj o znamenitih osebnostih: v sredo ob 12. url življenjepis ameriškega iznajditelja Thomasa Alme Edisona ob priliki stoletnice njegovega roj stva, v četrtek ob 19.15. uri v okviru oddaje «Sodobne osebnosti« prikaz življenja in dela angleškega zunanjega ministra Ernesta Bevina, v soboto ob 12. uri ob priliki ameriškega spominskega dne pa predavanje o prvem ameriškem predsedniku Juriju Washingtonu. V rednih oddajah «Novi svet« bodo poslušalci slišali v ponedeljek ob 14. uri razpravo »Znanstveni napredek v poljedelstvu«, v sredo »Delovni pogoji m plače v Združenih državah« in v petek »O zaščiti pred obratnimi nesrečami v Zdr. drž.«. V redni oddaji «Sodobna Anglija« je na sporedu v torek ob 14. uri predavanje «Glasbena delavnost v Angliji« in v četrtek predavanje »Umetnost je del življenja«. V nedeljski kmetijski oddaji bo redni nedeljski razgovor starih znancev kmetov Razumnika in Pa-liska in predavanje dr. Prana Ju. riševiča «0 izboljšanju travnikov«. V nedeljo ob 1630. uri je na, sporedu za najmlajže nadaljevanje zabavne otroške zgodbe «Storžek». V pestro mladinsko oddajo v torek ob 19. url bodo spet uvrstili nagradna vprašanja za bistre mlade poslušalce. V četrtkovi filatelistični oddaji bo govoril novinar Alfonz Pipan o novo izdanih znamkah. O prireditvah ob koncu tedna bodo poslušalci Izvedeli v redni sobotni oddaji ob 18.15. url. V glasbenem sporedu so naslednje zanimivejše glasbene prireditve: v nedeljo ob 17. uri prenos Puccinijeve opere «Madame Butterfly», ob 22. uri prenos simfoničnega koncerta: Smetana «Vltava» in ciklusa «Moja domovina« v izvedbi češke filharmonije pod vodstvom dirigenta Jana. Kube lika, dalje Saint Saens: Uvertura in Rondo capric-cioso v izvedbi londonskega filharmoničnega orkestra z violinistom Jašo Helfetzom in končno Rahmaninov Klavirski koncert št. 2 v c-molu pod vodstvom Leopolda Sto-kowskega. V ponedeljek bo igral v tržaškem radiu violinist Gregorc Jurij, pri klavirju L. M. Škerjanc. Na sporadu so naslednje skladbe: Dvorak op. 100 Sonat.na I. stavek; Gregorc Jurij: Elegija in Ples; Škerjanc: Lirična, bagatela; Krek: Blažena zatopljenost in Dvospev v mraku ter Čajkovskega: Melanholična serenada. V torek ob 17. uri bo prenos simfoničnega koncerta,, na katerem bodo izvajali simfonično suito «Slikar Matija« znanega švicarskega skladatelja Hindemi-tha. Igral bo filadelfijski orkester pod vodstvom Evgena, Ormand|yja. V sredo ob 19.30. uri bo klavirski koncert Lucijana Marije Škerjanca z naslednjim sporedom: Krek: Iz domačih logov in gajev; Škerjanc: 12 variacij (mladinske); Kogoj: Andante; Ravnik: Moment; Bravničar; študija in Largo marziale ter Lajovic: Sanjarija. V četrtek ob 17. uri bo Brahmsov Koncert v B-duru, izvajal ga bo pianist Vladimir Horowitz, simi. orkester dirigira Arthur Toscanini. Istega dne ob 21. uri bo Gounodova opera «Faust» v izvedbi newyorške metropolitanske opere. V petek ob 17.45 uri Mozartov klarmetni koncert.; ob 19.15. uri bo komorni zbor pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca zapel ruske pesmi: Grečaninov: Jutranja zarja in Jesen; Lvov: Pri potoku. Pesem o Stalingradu; narodni pesmi: Na gon raste pšenica, v dolini pa oves ter Oj na dvoru se dela dan; Katjuša; Beloruska partizanska; Pesem o Sibiriji. V soboto bo igral Avgust Stanko narodne pesmi na harmonik!. Poleg tega bo ves spored prepleten s pestro glasbo, v kateri bo vsak poslušalec našel marsikaj za svoj okus. Za zabavo bodo v tem tednu poskrbeli čani Narodnega slovenskega gledišča za Trst in Slovensko Primorje, ki bodo nastopili v nedeljo ob 21. uri s pestrim večerom v «Veseli uri«, v sredo ob istem času pa s slušno igro. Radijska igralska družina bo izvajala v soboto ob 21. uri Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Poleg tega bo postaja prenašala v ponedeljek ob 21. uri spored zabavnega večera iz »Pavlihove dvorane«, ki je naletel na ugoden sprejem med radijskimi poslušalci. Oddaja «Glasba po željah« je imela do zdaj največ odziva med poslušalci. Stalno naraščajoči dotok pisem je prisilil vodstvo postaje, da je pomnožilo dosedanje štiri oddaje na šest tedenskih s tem, da je uvrstilo s prihodnjim tednom dve novi oddaji: v torek in petek ob 20. do 20.30. ure, ki ju od primera do primera podaljšajo do 21. ure, v kolikor bo to dovolil ostali spored. Dobava novih slovenskih pesmi na ploščah iz Združenih držav bo omogočila večjo pestrost in izbiro. Vodstvo postaje se je odločilo v prihodnjih oddajah «Glasbe po željah« prestaviti svojim poslušalcem nove pesmi, razen slovenskih tudi nekaj hrvatskih in srbskih. Novi sistem bo tudi vključeval policijske moterne čolne, ki bodo patruljirali v krajevnih vodah, tako da jih bodo v primeru potrebe lahko pozvali v akcijo. Telefonska številka 23 bo torej od 20. februarja dalje prinesla hitro policijsko pomoč v sili tako v najbolj preprostem motenju javnega reda kakor v primeru najhujšega zločina. Dohodninski davek za leto 19^7 Splošni dohodninski davek, ki ga morajo plačati spodaj navedene skupine trgovin, bo treba plačati za leto 1947 pristojnemu reg »trškemu uradu na podlagi pavšala v obrokih, ki odgovarjajo prometu v letu 1946: 1) prodajalci rib, cvetlic, sadja in zelenjave na drobno; 2) preprodajalci monopol-skih izdelkov; 3) poulični prodajalci; 4) trgovine, mehanične in druge delavnice; 5) avtoizvoščki, izposojevalnice voz 1, javne kočije in čolnarji; 6) obrtniki; 7) menjalnice; 8) špedicijske tvrdke, pomorski agenti, agencije državnih železnic, potovalni uradi, agencije za dostavljanje pifem in zavitkov in podjetja za razkladanje; 9) prodajalci živil na drobno (vključno trgovine z mešanim blagom, drvmi, premogom in živinsko krmo); 10) sodavičarjl in tovarne za led. Za plačilo pavšaliransga davka za leto 1947 morajo vložiti zgaraj navedene skupine do 28. februarja pr! uradu za splošni dohodninski davek izjavo z navedbo imena in vrsto tvrdke ter promet, v letu 1946. Zadevna pojasnila se lahko dobijo pri nadzor® lšstvu za davke v ulici Valdidvo 42 in pri uradu za splošni dohodninski davek v ulici Udine 1. PONAREJEVALCI TOBAČNIH IN OSEBNIH IZKAZNIC PRED SODISCEM Včeraj dopoldne se je pričela pred zavezniškim vojaškim sodiščem pod predsedstvom majorja F.C.S. Bay-lissa razprava proti Matteu Nasicu, Paulu Cozziju. Ramiru Ravlicu, Vit-toriu Ersettiju, Robertu Peschitzu, GiU6eppu Olivu, Giorgiu Dobrilli, Remardinu Poianiju in Alfredu Misniju, ki so obtoženi, da so mese-oa decembra 1946 ponaredili tobačne nakaznice in osebne izkaznice za Julijsko krajino, ki jih je izdala ZVU. Nekateri so pa obtoženi, da so pomagali pri ponarejanju teh izkaznic, ali da so našli pri njih iste in da so jih spravljali v promet. Po prečita n ju obtožnic je pričel predsednik zasliševati obtožence, ki so izjavili, da so nedolžni razen Do-brilla. ;n Mian.ja, ki delno priznavata dejanja. Po obtožnici, ki jo je prečital javni tožilec dr. Marcucci, je videti, da je Miani eden Izmed glavnih krivcev za tiskanje listin. Po zaslišanju nekaterih prič so preložili nadaljevanje razprave na prihodnji torek. M.nister z' prosveto LR Slovenije Lidija Sentjurc je poklonila 122 ljudskim knjižnicam zbirke knjig po 35 izvodov, 'n sicer knjižnicam v krajih, ki so se odlikovali v osvobodilni vojni. Pomembno mesto v teh knjižnih zbirkah zavzemajo dela, ki so izšla v nakladi »Mladinske založbe« in dela »Prešernove knjižnice« v nakladi »Slovenskega knjižnega zavoda« v Ljubljani. Bivšo Vostnovo vilo v Gaberjih pri Celju so izročili človekoljubnemu namenu. Iz hiše so napravili pionirski dom, v katerega bodo predvsem sprejeti otroci brez staršev in otroci mater, ki »o čez dan zaposlene izven svojega doma. Prav tako bodo vanj sprejeti tudi otroci, mnogoštevilnih družih z neprimernim stanovanjem in otroci, k: jim dom ne more nuditi primerne nege. Dotok prebivalstva v Celje, ki postaja vedno bolj eno izmed industrijskih središč Slovenije, stalno narašča, zato Je stanovanjska stiska iz dneva v dan občutnejsa. Da reči krizo, se je celjski mestni ljudski odbor odločil zgraditi stanovanjsko kolinijo, kjer bo prostora najmanj aa 100 družin. Kolonijo bodo zgradili na zemljišču severozahodno od ceijeskega gradu ob vznožju griča VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE Drugi dan razprave zaradi oameta bomb 9. avgusta Obsodba zaradi nezakonite posesti orožja Za zaslišanjem, obremenilnih prič Je višje zavezniško sodišče začelo zasliševati prvega izmed obtožencev Milana Br ška, ki je pričal v slovenščini. Ta je izpovedal, da. je 9. avgusta, ko je zvedel za. manifestaciji, odšel v Gorico, da bi si jo ogledal V neld gostilni je popil četrt litra vina, nato se je nekaj časa zadržal v parku, odkoder se je kmalu odstranil. Dospel je do vogala ulice Duca. d'Aosta, ko »ta eksplodirali bombi. Ko je bila zmešnjava končana, se je napotil prot’ našel nekega Mezdna pogogba ZA OBRTNE NAMEŠČENCE Včeraj so sklenili sporazum glede zvišanja mezd v izmeri 55 odstotkov na osnovno plačo in z drugimi ugodnostmi od 16. novembra 1946 dalje za nameščence obrtniških podjetij v tržaški pokrajini. Pogajanja so potekala med obrtniško zvezo in osrednjim odborom sindikalne enotnosti. Nova, mezdna pogodba je normativna ter predvideva poleg omenjenega zvišanja med drugim za moške nad 20 let starosti enako izredno doklado, kot jo imajo ostaii industrijski delavci. Nekaj izjem Je za učence in ženske Poleg plač so obravnavali tudi odpravnino ter vključili za dobo po 1. Januarja 1945 izredno doklado. Nadalje so sklenili, da s 1. Januarjem 1947 zvišajo dobo doousta na, 12 delovnih dni. Glede božičnice za leto 1946 so poleg tega, kar so že priznala obrtniška podjetja, sklenili izplačilo vsote po starosti. SMRTNE POSLEDICE AVTOMOBILSKE NESREČE V glavni bolnišnici Je včeraj zju>-traj ob 6. uri umrl 36 letni Ciro Gentille, stanujoč v ulici Belltnzo-na 2, na posledicah težkih ran. ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči. Gentilleja je 6. t. m., ko je šel skoz: predor Sv. Vida s svojim bratom Domenicom, podrl tovorni avtomobil VLOM V STANOVANJE Josip Komac, stanujoč v ulici I-stria 131, je prijavil policiji, da so tatovi izkoristili njegovo odsotnost in vdrli skozi strešno lino in. strop v njegovo stanovanje ter odnesli vse kar jim Je prišlo pod roke. Med ukradenim blagom so obleke, kožuhi, dragocenosti ter 140.000 lir v gotovini. Skupna škoda znaša 400 tisoč lir. Sv. Justu, kjer je prijatelja, ki ga Je povabil na vino, nato pa se je vrnil domov. Dne 3. januarja t. 1. so ga aretirali, ko se vrnil iz Postojne, kamor je odšel na delo. Izjavo, v kateri se prizna-va krivega, je podpisal, ker je bil prisiljen, toda ta izjava ne odgovarja resnici; zanikal je, da bi vrgel bombi. Na dan manifestacije ni videl Kodermaca, e katerim se navadno ni sestajal. Obtoženec je tudi zanikal, da bi govoril s Kodermacem nekaj dni pred manifestacijo. Po zaslišanju Briška je predsednik sod šča odlcžll razpravo na petek. Pri nadaljevanju razprave zaradi od m: ta bomb pri manifestacijah dne 9. avgusta je včeraj, višje Zavezniško sedišče zaslišalo drugega obtoženca Kodermaca, ki se je enako kot Briko izjavil za popolnoma nedolžnega. Izpovedal je, da »i je hotel ogledati italijansko manifestacijo in da je bil pred palačo Del Frate, ko je eksplodirala prva bomba. Zbežal je proti ulici Duca d’Aosta in jo skoraj dosegel, ko je eksplodirala druga bomba. Aretirali so ga dne 15. avgusta ter nato izpustili, dne 16. januarja L 1. pa ponovno prijeli. Zanikal je, da bi on vrgel eno izmed bomb, kakor izhaja iz Briškove izjave na policiji, katero pa je pri zaslišanju preklical. Za tem je sodišče začelo zasliševati razbremenilne priče, in sicer Emila Pavlina ln za njim Franca Birso, ki je govoril v korist Kodermaca. Ta je izpovedal, da je v parku stal za Kodermacem, in ni videl, da bi Kodermac storil kak gib, S katerim bi mogel vreči bombo. Nadaljnje- priče so bile agent civilne policije Paolo De CeocO, Luigi Mtculin ln Ermanno Curtner, ki je bil skupaj s Kodermacem in izključuje motnost, da bi Kodermac vrgel bombo, ker bi on to moral videti. Po zaslišanju prič Antona Altrana in Guglielma Gravnerja je sodišče na. zahtevo javnega tožilca ponovno zaslišalo Agenta FSS, ki je izjavil, da pri zaslišanju obtožencev niso uporabljali sile in potrdil, da je Kodermac odbil podpis zapisnika, o zaslišanju, ker ga je imel za netočnega.. VINKO BELICI C 6. POD KRNOM Lahko st mislite, kako vesela je bila tudi ubog* mamica, ko se je zvečer utrujena vrnila z dela. Cm-pek postal nejpridnejSi fantek r vasi Njegovo srce je bilo naj.be 1J usmiljeno in vsi so ga imeli radl» Otroci so se zdaj oddahmli in se brez besed spogledali. Cotarju je bdlo mehko v duši Čutil je njihove hvaležne oči na sebi. Drugega za drugim je pobožal po glavi — kakor bi božal svoja dva mala, ki ob mamičinih pripovedih sanjata v daljavi o njem. 7. Nekje n* Južnem pobočju Matajurja, žs r BeneSki Sloveniji, leži vaa Marsin. Od tam sta prišla starejši in mlajši brat h gospodarju Jsneau kupit večjo množino soli. Vrniti sta se imela čez mejo drugo Jutro. Bila je nedelja, zadnja v adventu, in v krčmi je bilo precej mladega sveta. In zgodilo se je tole: ko so žc prižgali luč pod stropom, Je prinesel gospodar svojo novo, sijajno harmoniko »Paolo Soprani*. Mlajši Marsinec jo je preskusil Bila je še trda, ali fant je imel dolge in močne prste. Pritisnil je na tipke !n zabučal je plesni takt. Fantje so poskočili ln se ozrli naokoli. Nikjer nobenega dekleta! Bog sam vedi, kaj je tisti trenutek nagnilo Kunlco, da je stopila noter. Zaprla je vrata za sabo in obstala. V zadregi se je smehljala in ni vedela kam z rokami. Oblečena je bila v belo volneno Jopo, visoka in vitka — lepa le klica, lepa deklica. Ko je zagledala Cotarja, ki je sedel na peči, in začutila, kako so njegove oči toplo uprte vanjo, se je vsa vznemirila. Marsinec pa je igral valček! Pred Kunlco se je ko na žerjavki prestopal Ivanko. Deklici Je bilo videti, da je res trdno sklenila, ne plesati na adventno nedeljo. Ali fant je bil prikupen, Kuniča pa je zelo rada plesala. Bojevala je kratek, a silovit boj — in podlegla. Predala se je močnim rokam, Ivanko je tedaj pomežiknil Cotarju, in ne da bi še kaj dalje zgubljal čas, se je ognjevito spustil v valček. Po prvih krogih je zavriskal, a nato nekajkrat zapovrstjo udaril s peto ob pod, tako da je še muzikant dvignil obraz. Edini par! A Marsinec je igral, ko da bi bila krčma natrpana s plesalci. Sedel je pri zidu, dolgi svetli lasje so mu bili počesani nazaj, njegov obraz je bil še mladoleten, a vendar izrazit in lep. Poudarjal je takt z nogo ln ni gledal nikamor — to se pravi, sklanjal se je v tipke ali pa v prazno zdaj na levo zdaj na desno. Poslušal je godibo, ki jo je čaral iz hamonike, In igral vedno lepše. Se v drugi ples je Kunlco zavedla skušnjava; a komaj je bilo plesa konec, je vsa iz sebe zkliknila: »Zdaj pa nič več!» in pobegnila, ne da bi komu voščila lahko noč. »Kuniča!« Klic je bil tako topel in zaupen, da se je morala ozreti in ustaviti, V nočni temi, skrit pred lučjo električne žarnice nad vrati krčme, je »tal Cotar v dolgem plašču. «Kunica, se ti mudi spat?« «Mar ni še čas?« »Ne še, Kuniča, za mlade ljudi Še ne. Poglej, koliko zvezd je na nebu. Te nič ne mika med njive?« »Gospod zdaj in v ta mraz?« «Alj ni tvoje srce toplejše, kakor je mrzel ta mraz? Rad bi bil s tabo, Kuniča!« »Gospod!» Bil je vzklik začudenja in nemira, Nihče ji ni še tako mehko govoril, ndhče ji ni še kazal zvezd na nebu. Pot med njive v noči in mrazu — s človekom, ki ga komaj pozna? Stala je tam vsa plaha in nezaupna. Ali Cotar jo Je že prijel za roke. »Pojdi z mano, Kuniča! Imela bova tako lep večer med mojimi studenci! Ne boj se nikogar in ničesar, deklica — deklica moja!« Vabilo jo je sladko vznemirilo in še povečalo njeno zadrego. Ali naj gre z njim? Rada bi še dalje poslušala njegove besede, rada bi še dalje čutila svoje roke v njegovih. «KaJ pa. si boste mislili o meni?« «To si bom mislil, Kuniča, da si deklica, ki ima srce na pravem mestu. Pojdiva! Pojdiva!« Zdaj se ni mogla več ustavljati. Iz krčme je prihajala godba topla kakor pomladna nedelja. Slišala sta jo zmerem glabotneje, dokler nista dospela v popolno tišino — pod jelše onkraj vasi. »Šla sem z vami, gospod, ko vas komaj poznam.« »Da, Kuniča. Ali od nocoj me boš bolje poznala. Le malo časa mi je še bivati v tvoji vasi, v tvoji bližini. Čeprav pa bom daleč od tebe, lepote življenja, ki sem Jq vnovič začutil ob tebi, ne bo potemnila nobena stvar.* »Zakaj mi to govorite?« «To ti govorim, kar čutim, Kuniča. Moram ti to povedati, deklica moja, da se mi ne zaduši srce.« «Kaj eern. jaz vam,« «Kaj si ti meni? Nisi mi nevesta in ne boš mi žena. Toda Kuniča, eno si z življenjem te čudovite doline med gorami. Zato te imam rad, kakor imam rad pomlad, veter, studence in jasnino. Ljuba si nit, in ko stojim ob tebi, čutim, kako rastejo krila moji duši, Slišiš studenec tam za smrekami?« Tedaj se je Kuniča ozrla vanj ko v najdražjega človeka. Zaupno se je stisnila k njemu. Zdelo se Ji Je, da se je odgrnila zadnja zavesa z ,lepe podobe. On Je užival toplino njenega diha in se bojeval sam s sabo, ali jtj po ozkl gtezj da,je alI kreniti na široko cesto. Negibno je gledal gore. v bledikastem »ju zvezd. »Kako lepo je biti z vami, gospod! Hotela bi ostati Vedno tako. Hotela bi vas videti »rečnega.« »Kuniča, nikar ne misliva, da bo te prelepe ure nekdaj konec. Toda nocoj spet čutim, da sem cel človek. Nisem več samo polovica — cel sem! Kako krasno je to občutje! O, naj te stisnem k sebi, deklica, ki se ti moram za to zahvaliti. Vem, da ti meni več pomeniš nego jaz tebi; a povej m!, kaka naj te poplačam?« V sosednji vasi je v presledkih lajal pes, drugače pa ni bilo živega glasu. Le studenec Je vrvral čez kamenje. Cotar »e j« z Hcem dotaknil Kuničinega. Njune tople, drhteče ustne so ®e srečale. »Kuniča! Kuniča!« je šepetal. »Užijva luč, ki naju z njo osrečuje ta mrzla zvezdnata noč! Naglo bo minila, ali spomin bo ostal, ln upanje bo ostalo, da s« nama te zvezde še kdaj nasmehnejo. Sanjal bom o teh gerah ln se bero čutil orjaka, ker se bom naslanjal nate, Kuniča!« (Nadaljevanje prihodnjič) Razprava je bila nato preložena na prihodnji torek ob 9.30. uri. Včeraj popoldne se Je pred višjim zavezniškim sodiščem pod predsedstvom stotnika Robertsona zagovarjal Branko Petrič iz Višnjevka, obtožen nezakonite posesti orožja. Dne 2. februarja je neka obhodni-ea civilne policije našla v ulici Giu-stimani dva na tleh ležeča, popolnoma p.jana mladeniča. Enemu izmed njiju, namreč obtoženemu Petriču, je pri vstajanju padel iz žepa nezavarovan samokres znamke «Beretta» z enim nabojem v cevi. Petrič je pri zaslišanju trdil, da je našel orožje po naklučju nekoliko pred srečanjem s policijsko obhod-nico. Sodišče ga je spoznalo za krivega obtožbe m ga obsodilo na eno leto dni zapora, od tega na 6 mesecev pogojno. Za Petričem je prišel na vrsto Ladislav Mikuš, stanujoč v ulici Brigata Pavla 24, ki so ga dne 17. decembra zasačili, ko je s Prošeka vozil na tovornem avtomobilu vojne ostanke, in sicer 59 nabojev s smodnikom. Sodišče ga je obsodilo na 60 dni zapora, od tega 30 dni pogojno. V nedeljo ob 15. uri: Vombergar: „Voda‘* v gledališču Verdi Slovensko mladinsko gledališče v Gorici bo uprizorilo v nedeljo IG, feb. ob 15. uri v Verdijevem gle-daliSču v Gorici kmetsko komedijo i> treh dejanjih «Voda». Igro je spisal Joža Vombergar, zrežiral pa Miha Slak. Predprodaja vstopnic na dan uprizoritve od 9. ure dalje pri gledališki blagajni. Sv. Jožefa, ki Je v bližini industrijskega gjedišča. Na 5 tisoč kvadratnih metrov veliki površini bodo zgradili 50 stanovanjskih hiš, me mogoče interiia-?n u.i ati, zdravniške diplome: 20 30 20'15 P^tra- glasba 2l\,n»merlS^a gledališka glasba. d šara ba n de do boogie woo-? 22-10 »Deset minut pod dežnikom«, nato večerna glasba; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 nočno zabavišče; 24 zaključek. Sobota, 15. februarja 17.30 glasba za soboto popoldne; 1815 prireditve v tednu; 18.30 iz ruskih oper; 18.45 Josip Kosovel; Kulturne aktualnosti; 19 ljudska glasbena ura; 10.30 Batistuta Slavica poje slovenske narodne pesmi, na harmoniki jo spremlja Vuga Nevenka; 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 glasba po željah; 20.45 tedenski politični pregled; 21 Finžgar: «Razvalina življenja«, drama v treh dejanjih (igrajo člani radijske igralske družine); 22.30 lahka glasba; 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti y slov., čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Glavni urednik: PRI M O? R. BRDNIK izdaja A I. S- «R^ordška kromka» glasilo britanske obveščevalne službe v Celovcu, je naprodaj v naslednjih razprodajah časopisov na drobno v Trstu: ulica Cavana 7, ulica Roma 23, trg Dalmacija, kiosk na postaji openskega tramvaja, ulica Oiulia 59, prehod Pestalozzi, trg Giuliani, trg Venczia, ulica Battisti 24, trg sv. Jakoba, ulice San Marco, ulica Rossetti, trg Goldoni, ulica Oriandinl, ulica del Remo, ulica Reti, Scoria lolanda v Sv. Soboti, na osrednjem trgu, ulica R. Sanzio, Merlak v Skednju in knjigarna Fortunato, ulica Rossini.