★ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO j** ^ ~ Cena 8 lir - 5 jugolir = 2.50 din OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE PRST petek, 6. junija 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 13SC jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Poštnina plačana y gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 610 TRST v tujih računih Marša! Tito. je v razgovoru z ugarskimi novinarji preprosto, JU. P°vsem realistično označil Pomični in gospodarski nesmisel razmejitve, rekoč, da je , rst kratko malo izrezan iz •690 in zdravega telesa, in sicer določenih mednarodnih raču-h%- V tefl besedah je zapopadena ‘ stvarna karakteristika da-*niega položaja Trsta, iz ka-e je treba pogumno izvesti lo-zaključke, če hočemo pra-m9 postaviti politični in eko-tomski program STO-ja. rst dolguje svoj gospodarski _!9 svojemu «telesu», svojemu , raynemu zaledju, iz katerega je Urn **vljenske sokove v obliki ter in rnaterialniih dobrin mu sam dovajal novih iz pre-norsm dežel. Ne bomo se spu-trt -V' .^drobno razčlenjevanje Prasanja mednarodnih računov, so računi gospodarske in po-*ne ekspanzije določenih krinko mednarodnih ris(i in utrjevanja svetovnega lri, ker morajo biti ti po obja-, riimanove udoktrinen povsem ki še tako zaverovanemu pri-(°S!i fepadnjaške politike. V tlo ra^Unib je Trstu odmerjena tir - neProduktivnega in po-snega orodja, vloga gospodar-e- Politične pa v skrajnem pri-celo strateške baze. ( bi vsekakor koristno ugo-tku' Jcofco reagira Trst na po-tt7e' ki sredo za tem, da ga iz-0rM-en^° v popolnoma slepo [j,l7,e visoke «mednarodne» polnt/ tesni politični in go- POdarski povezanosti z zaledjem, K utrdila v teku stoletij, in Ikb najnovejšemu 25 letnemu ,jsledku njegove lastne razvojne j , le Trst gotovo obranil svojo »usq ir lc!osi- Iz, nje bi moralo vzkliti svojo življensko samoni- jasno stališče nasproti tem po- ktsont svojevrstne internacio-m^acije. vendar te reakcije — če iz-rpčmo demokratično usmerje-ja vnost, — ni o paziti na zunaj. °d ta otopelost? ^bitno življenje v Trstu ob-{oi a še vedno italijanski kapi-za 6asa fašistične vla ne^ke izpodrinil domačega obe-j5[, s kapitalom iz tržaškega za-,J« ter si je utrdil svoje po-rtst-anke' pblitika ZVU ščiti koso • .Pijanskega kapitala, ker ^ istgvetne s koristmi imperiali-ti ,?e?9 interngcipnalizma. ki je reci mednarodnega kapitala, 0(j ' an9loameriškega, kateremu Sa[. 13 pot v svet pod zastavo be x svet°vnega miru in obram-trža(i.oveških pravic. Velik del kr0tb kapitalistov se je iz ^ kovidnega strahu za svojo tak P vPTeči v ta voz in je ^ 0 zgubil svojo neodvisnost in re, !*os£ lastnega nastopanja za a0 ‘°ne koristi tržaškega gospo-osn- (-e pomislimo na socialno °d nMSt uradn-ištva in delavstva 80 v rokah dejan-s(je ali vsaj formalno italijan-*ij i ^“Pitnhi, pa tudi od podje-lavnih ustanov, ki so od-po;e6 blage volje ZVU; če lij„ ? *e7a upoštevamo učinke ita-k*kega reakcionarnega tiska ki ga vzdržuje ta kapital, 'trstu. Do t, karsi lahko predočimo, pod Priti.”'1”1 srnotrl’m in moralnim firgjji °m je velik del tržaškega 9a j.v,vstva in s tem tudi javne-iflwjetija v Trstu. *lce 0en° orodje v rokah italija Pot 9a Hotize- 9a kapitala je monopol na m, seveda italijanski, kr 19,s prisvaja. Kakor je po letu nit ' Prodiral v te kraje kot pio-■n u naiidealne)šega patriotizma tleh lJ'en'/ <>00.000 padlih italijan--°biVairCe'L ter ie Pod t0 krinko bsiion, V Rimu bitke proti Trža-' tako nastopa danes kot iene Italijane, naj _ razlago za navidezno riu nn°Ta(loks v njegovem sta frtu in5?,rot' Jugoslaviji: V Mi-T^vljg Rrmu njegov tisk jmz-s °bhovitš-0 gospodarskih ki ,Uaosl°viio svest si ko f*tu J1*1 b° trnel od njih, v jikg odrekajo njegovi lista 1 ^osianiiL0^1 sodelovanju z i^ajno r m Jugoslovani ter se ''-nem ra*burjajo že ob dicje-™arj at v-apisu , r, dihali t?Vi priačani še slovenskega niso J0 0.. dvojne igre? Mar naj S na!aZe *amo no papirju> M e’° men i°le ladie e dalh tk T Trst „ novo m Ameriko’ «oi? koris,'m,a lastnih gospodar bi~- 'n dušo nifl ljudi s tp:e ,'janijr “,>0 m z lastnimi t Or. dalij, C^novlil*>kega kapitala in . ko»io - ’ kl — k. £n*t7..,ra*k mu služijo, treba iiktiil7r*nkat^ in domače t Jrču bin*6 sile• ki jim je res n'°krač!n’a STO-ja, povezati ,cnih organizacijah. HL 1 —------ v h® pometačev D?l|tbo* .Uenos Airesu |r?s’ ®- — Stavka epstnih Uli Pozv Jaja že »»"m dni. Obla-e vojaštvo, naj osnaži Amerišhi senat je odobril mirovne pogodbe z Italijo, Ro-munijo, Bolgarijo in R/8adzarsko Washington, 5. — Ameriški senat je danes z 78 glasovi proti 10 ratificiral mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. Se prej je s 67 glasovi pro-t; 22 ovrgel resolucijo, ki je imela namen prenesti razpravo o pogodbi na januar. Do ratifikacije je prišlo po hudi borbi, ki so jo nasprotniki iste vodili do zadnjega hipa in trdili, da bo ratifikacija vrgla Italijo v naročje komunizma ter da bodo ZDA prisiljene nositi breme ene milijarde dolarjev za pomoč Italiji, ki da bi potem v obliki reparacij prešli v Sovjetsko zvezo In Jugoslavijo. Glavni zagovorniki ratifikacije so bili senatorji Fulbright, Mc Ma-fcon in Bridges ter Vandenberg. Vandenberg je med razpravo prečital tudj pismo predsednika Trumana, bivšega zunanjega ministra Byrnesa in zunanjega ministra Marshalla, ki so zagovarjali ratifikacijo, kj, jo mora sedaj potrditi še predsednik Truman. Iz Londona potrjujejo, da so na zahtevo Moskve odložili konferenco o italijanskih kolonijah na nedoločen čas. V smislu posebne določbe v mirovni pogodbi je sovjetska vlada zahtevala, naj se konferenca skliče po ratifikaciji mirovne pogodbe, V Londonu so mnenja, da je sovjetska zahteva upravičena. Novi protesti proti De Gasperijevi politiki Firenze, 5. — Na včerajšnji seji sindikalnega kongresa so med drugim poudarjali potrebo dosledne borbe za znižanje cen in za reval-vacijo mezd in plač in za pravico stavke vseh kategorij. Razpravljali so dalje o južnem vprašanju, o vprašanju brezposelnosti itd. Danes je komunist Aladino Biblottj ostro kritiziral zamotane predpise socialne delavske zakonodaje in poudaril potrebo revizije ter združitve raznih zavodov za socialno skrbstvo v en sam državni zavod. Nova vlada bo predložila skupščini svoj program šele v ponedeljek. Medtem pošiljajo delovne množice številne resolucije proti De Gasperijevi politiki. Napredne stranke pridobivajo vedno več pristašev, do-čim doživlja demokrščanska stranka veliko krizo. Tako je n. pr. de-mokrščanski vodtelj v podjetju Breda, ki so ga izključili iz stranke, ker je tudi on podpisal protestno resolucijo, izjavil med drugim: «Za časa tajne borbe sem videl ob svoji strani samo komuniste in socialiste, ne pa liberalcev in qualun- quistov, s katerimi se sedaj moja stranka brati. Gabi se mi vse to in podajam ostavko. Boril pa se bom še dalje za pravice delavstva*.' Trumanove izjave o pomoči drugim državam Washington, 5. (AFP) — Predsednik Truman je zavrnil očitke, da ameriška vlada opušča politiko znižanja cen in da s tem omogoča močne investicije v inozemstvu. Truman je nato izjavil, da nima vlada nobenega namena opustiti programa za pomoč drugim državam. Tržaški sindikati prei Svetovno sindikalno zvezo Praga, 5. (Tass) — Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze je razpravljal o poročilu glavnega tajnika o sindikalnem položaju v Trstu ter je soglasno izglasoval resolucijo, ki jo bodo predložili glavni . skupščini Svetovne sindikalne zveze. Resolucija predlaga uradno odobritev in sprejem glavnega odbora tržaških sindikatov v svetovno sindikalno zvezo od 1. januarja 1941. Resolucija poudarja tudi potrebo združitve vseh sindikalnih organizacij v Trstu pred prihodnjo sejo izvršnega odbora zveze. Danes je bila v Prčtgi velika ma. nifestacija, nct katerj sta govorila Klement Gottivald. in praški župan Vacek. Manifestacije so se udeležili tudi delegati kongresa novinarjev in kongresa Svetovne sindikalne zveze. Novinarski kongres razpravlja o svobodi tiska Praga, 5. (AFP.) — Na kongresu mednarodne novinarske organizacije v Prag: so soglasno sklenili sprejem Bolgarske, Madžarske, Jugoslavije, Filipinov, Romunije in Venezuele. Prošnjo Irana so začasno predali izvršnemu odboru. Na današnji seJi mednarodne novinarske zvezi so razpravljal’ tudi o pojmu svobode tiska. Sovjetski delegati so mnenja, da je tisk važen činitelj za vzgojo ljudskih množic. Sovjetski delegat je tudi obtož'1 lastnike listov, da kopičijo kapital z namenom, da povzročijo novo vojno in da branijo fašizem. Francoski delegat je svetoval, naj bi izdelali skupno doktrino o svobodi tiska. Sofija, 5. — Finančni minister je predložil načrt za nacionalizacijo nekaterih rudnikov, ki so last privatnih podjetij. Zatiranje Lužiških Srhov Praga, 4. (Inpress) — Nemci vedno bolj zatirajo Lužiške Srbe. S prihodom vedno novih Nemcev Jz Poljske in Češkoslovaške na področje Lužice so pridobili Nemci v vsakem kraju večino nad domači-m- Lužiškimi Srbi. Zaradi tega odklanjajo Nemci vsako zahtevo, ki jo predložijo Lužiškj Srbi. Borba le-teh je otežkočena tudi zaradi tega, ker jim manjka časopisje. Proces proti izdajalcem v Sarojevu in Beogradu Sarajevo, 5. (Tanjug). — Danes se je začel proces prot: četniškemu poveljniku majorju Dangiču, ki je med vojno sodeloval z okupatorjem. Iz njegovih izpovedi je popolnoma ugotovljeno njegovo sodelovanje z Nemci in Italijani. Vojaško sodišče v Beogradu bo jutri sodilo skupino oseb, ki so obtožene špionaže in sodelovanja z grškim vojaškim atašejem v Beogradu Georgesom Diamankopulosm. Nikola Petkov aretiran Sofija, 5. — Nocoj je bil aretiran voditelj opozicijske agrarne stranke Nikola Petkov, ki je bil zapleten v zaroto skup.ne «neutralmh oficirjev«, ki jo je vodil general Popov in ki je bil pred kratkim obsojen na 15 let ječe. TRUMANOVA DOKTRINA je ameriška verzija Hitlerjeve teorije o življenjskem Predstavniška zbornica ZDA je odobrila nove protidelavske zakone Washington, 5. — Predstavniška zbornica je danes odobrila načrt novih delavskih zakonov, ki jih je predlagal senator Taft. Novi zakoni predvidevajo 'prepoved stavk na splošno, solidarnostnih stavk in sindikalnih legalnih sporov. Na podlagi teh zakonov bo možno sindikate klicati pred sodišče v primeru «nezakonite stavke*. Novi zakon bo predložen senatu. Pred dnevi so predstavniki sindikalnih organizacij AFL in CIO izjavili, da bo Truman zgubil zaupanje 17 milijonov delavcev, če ne bo postavil veta nad tem zakonom. Radijski komentator Steel je pred 700 delavci govoril o svojem obisku v Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi. Dejal je, da hoče Sovjetska zveza mir. Napadel je nato reakcionarno zunanjo politiko ZDA m dejal, da je Trumanova doktrina ameriška ver- VEDNO VEČJI ODPOR proti Ramadierovi politiki Stavka železničarjev se nadaljuje * Tudi dijaki napovedujejo stavko -Socialistična mladina ostro ohsoia Ramadierovo protidelavsko politiko Pariz, 5. (AFP.) — Francija še vedno preživlja težko notranjo krizo Na eni strani so delavci, ki se zavedajo, da je država v stiski. Vedno so pripravljeni na žrtve. Na drugi strani stoji vlada, ki ji je težko priznati, da so se indeksne številke glede cen na drobno dvignile in da je malemu človeku, zlasti delavstvu nemogoče živeti ob sedanjih mezdah. Francoska vlada gleda nekako preveč akademsko na izdatke v splošnem in noče tako dovoliti nikomur povišanja dohodkov. Od včeraj je postal notranji položaj v Franciji očitno še bolj napet. Vlada je zaradi stavke železničarjev in delavstva pri petroleju, pomnožila število policije in pritegnila celo nekaj vojaštva iz podeželja. Tudi stavka pekov še vedno traja. Zaradi važnosti prehrane bo v ta spor posegla vlada potom ministra za delo. Stavka v petrolejski industriji s? nadaljuje. Železničarsko udruženje je podalo izjavo v kateri med drugim pravi, da železničarji v bodoče ne bodo zadovoljni samo z obljubami, temveč 1 bodo zahtevali izpolnitev svojih I zahtev. Vlada je imela posebno sejo, ki jo je posvetila zlasti vprašanju železničarskih zahtev. Vlada je pripravljena izrabiti vse možnosti za ugodno rešitev spora, pripominja pa, da bi celotna ugoditev železničarskih zahtev povzročila 20 milijard posebnih izdatkov. V Lyonu se stavka železničarjev nadaljuje, 4500 železničarjev v kraju Villenuve in Saint Georges tudi nadaljuje stavko. V Noisy le Sec na periferiji Pariza je na novo začelo stavko 2700 železniških nameščencev, zaposlenih v skladiščih. Poleg afere rektorja Roussyja je prišlo verjetno do nadaljnjega denarnega škandala. Razni časopisi poročajo, da je vojno ministrstvo uvedlo preiskavo zaradi neopravičenega zapravljanja tajnih fondov v višini nekaj 10 milijonov frankov. Niti sedanj; nit; prejšnji vojni minister nista megla dob ti opravičila za uporabo teh vsot. Zaradi tega je sedanji vojni minister Costes Floret odločen uvesti tozadevno preiskavo. Včeraj se je nadaljevalo zasliša- zaja Hitlerjeve teorije o življenjskem prostoru. Steel je nato obtožil 26 od 36 ameriških dopisnikov na moskovski konferenci, da se niso potrudili, da bi pisali o konferenci, pač pa so v Moskvi zgubljali čas s pisanjem «spominov». Nekateri od njih, je dejal Steel, so celo skušali povzročiti senzacije in so krožili ponoči okoli Kremlja z električnimi svetilkami v upanju, da jih bodo aretirali. Ameriški tisk, je pristavil, Steel, je hotel odločati, katere dopisnike naj Sovjetska zveza pripusti h konferenci, ter je poslal več dopisnikov, ki so nezmožni v mednarodnih vprašanjih, pač pa so zmožni pisati o športu in o črni kroniki. Glede novih demokratičnih režimov v vzhodni Evropi je Steel dejal, da so se narodi teh držav borili in zmagali v antifašistični vojni ter hočejo sedaj antifašistični m{r. Steel je nato pozvgl poslušalce, naj pri radijskih postajah protestirajo proti reakcionarnim komentatorjem ANGLIJA IN ZDA se vmešavata v madžarske zadeve in zahteva ta „pojasnila“ - Nagy poide po tolažbo v ZDA Dogodki na Madžarskem so vidno prizadeli ameriške in angleške uradne kroge. Obe vladi sta poslali sovjetskim oblastem v Budimpešto skupno noto, s katero p ros'ta pojasnila glede dogodkov, ki so povzročili spremembe v Nagyjevl vladi. Agencija »France Presse* poroča, da je predsednik Truman novinarjem izjavil, da smatra dogodke na Madžarskem za žalitev, da bo zunanje ministrstvo raziskalo o-zadje teh dogodkov in da ameriška vlada ne bo držala križem iok. Prav tako zasledujejo tudi v Londonu politični položaj na Madžarskem z veliko pozornostjo. Po vesteh iz Londona se bo bivši vladni predsednik Nagy, ki se trenutno nahaja še vedno v Švici, v kratkem napotil iz Londona v Ameriko. Medtem je madžarska vlada pozvala Nagyja in Vargo, bivšega predsednika parlamenta, naj se vrneta v 60 dneh v domovino, ker bosta drugače zgubila madžarsko državljanstvo. Kakor preje poslanika v Washingtonu. tako je Madžarska vlada pozvala na poročanje svojega poslanika v Bernu. Toda tudi ta je odgovoril, da ne prizna nove madžarske vlade. Po poročilu «Tassa» iz New Yorka, je prišla tjakaj madžarska misija za prehrano. Njen član Geza Deitzc je novinarjem izjavil, da sovjetske zasedbene oblasti niso v zadnjih dveh letih z ničemer ovirale madžarskega kapitalizma, da trenutno na Madžarskem ne obstoja nobeno vprašanje glede prehrane in da namerava Madžarska nekatere vrste blaga izvažati celo v Ameriko. Hkrati prihaja iz Washingtona vest, da ni madžarskim letalom dovoljeno letati nad am«rtšk;m zasedbenim področjem v Nemčiji tn Avstriji. Poročilo dostavlja, da ta ukrep nima nobene zveze z zadnjimi madžarskimi dogodki, temveč da predstavlja samo retorzijo, ker tudj madžarska vlada prepoveduje polet ameriškim civilnim letalom nad madžarskim ozemljem. * ♦ * Sofija. — V Bolgariji pričakujejo prihod dveh novih trgovskih ladij, ki jih je Bolgarija nabavila na Norveškem. nje bivšega vladnega predsednika Edvarda Daladiera o političnih in vojnih dogodkih v dobi med 1933. in 1945. letom. Daladier je med drugim omenil, da je predlagal sporazumno z Grčijo izkrcanje v Solunu, čemur pa so se uprli Angleži! Izvršni odbor socialistične stranke je včeraj sklenil razpust organizacije socialistične mladine. Glavni tajnik social stične stranke Mol-let je sprejel posebno delegacijo udruženja socialistične mladine. V stvari je politični urad socialistične stranke podal izjavo, v kateri ugotavlja. da je b la mladinska organizacija razpuščena zaradi napak in prim^KOv nediscipline. Tajništvo socialistične mladine je odobrilo resolucijo, s katero ostro kritizira zadržanje Ramadiera in socialističnih ministrov, kakor tudi splošno protidelavsko politiko vlade. Do prihodnjega kongresa bo tekoče posle mladinskega udruženja vodil poseben politični urad. V Alžiru so nameščenci v industriji plina in razsvetljave sklenili, da bodo pričeli dne 6. junija s stavko, da na ta način pospešijo nacionalizacijo industrije za plin in razsvetljavo v Alžiru, s čemer bo odstranjen grozeči spor med delavstvom in delodajalci. Ramadier je s tem v zvezi danes podpisal dekret o nacionalizaciji navedene industrijske panoge v Alžiru. Danes so tudi dijaki, ki so včlanjeni v nacionalno zvezo francoskih dijakov sklenili, da bodo stavkali 7. in 8. t. m. Manifestacija ima namen protestirati proti znižanju študijskih štipendij in v glavnem proti nezadostnim kreditom v proračunu prosvetnega ministrstva. Rasizem v 7DA New Tork, 4. (Tass) —Bivši ameriški letalski kapetan Priče, ki je prišel kot delegat iz Alabame v Nev/ York na zborovanje veteranov, je na zborovanju nastopil odločno proti linčanju črncev. Priče je navedel primere najnovejšega linčanja črncev. Zlasti invalida Farovva, katerega je hotel belec umoriti samo zato, ker mu ni hotel dati svoje palice. Črnca so nazadnje zaprli in obtožili, da je poskušal ubiti belega človeka. 400 milijonov dolarjev za ameriško vojsko Washingtqa, 5. — Poslanska zbornica je danes izglasovala dodatek 40 milijonov dolarjev za proračun ameriške vojske, ki jih bodo namenili za graditev vojaških letal. S tem bo prvotni kredit 360 milijonov dolarjev zvišan na 400 milijonov. je ljudska vojska zasedla dve tretjini te železnice in sedaj ogroža važne premogovnike y Fushunu. Agencija «France Presse* poroča, da je v Port Arthur m nato v Dairen prispela kitajska misija, ki se bo pogajala za prehod teh dveh mest pod kitajsko upravo. Henry VVallace ne bo podpiral Trumana Washmgtqn, 5. (AFP.) — Bivši podpredsednik ZDA Henry Wallace je izjavil, da ne bo pri volivni kampanji za volitve leta 1948 podpiral Trumana. Tq je prvikrat, da se je Wallace jasno izrazil o prihodnjih predsedniških volitvah. „Železni zastor" na britanskem področju London, 5. (Tanjug). — «Daily Worker» objavlja članek Walterja Hqimsa, v katerem obsoja ravnanje britanskih vojaških oblasti v Avstriji do danskih mladincev, ki so potovali na mladinsko progo v Jugoslavijo Holms poudarja, da je gradnja mladinske proge v Jugoslaviji zbudila veliko zanimanje po vsem svetu, in da se je mladina mnogih držav odločila, da pošlje skupine mladincev na delo na to progo. Holms se sprašuje, ali ni primer danskih mladincev dokaz, da nar meravajo nekateri britanski krogi obdržati s svoje strani «železni zastor«. Važni u spehi kitajske ljudske vojske Nanking. 5. — Na polotoku Liao Tung je ljudska vojska napadla nac.onalistične čete in sedaj je v teku krvava bitka y Pulantienu, ki je 30 km oddaljen . od Dairena Radio kitajske ljudske vojske poroča, da je ta yojska zasedla važno železniško postajo Chingyuan na progi Mukden-Kinn. Do sedaj Na zahodnih področjih ovirajo delovanje demokrat čne mladine Berlin, 4. (Tanjug) — Na sovjetskem področju Nemčije je bil od 22. do 27. maja kongres svobodne nemške mladine, katerega so se u-deležili tudi jugoslovanski pred-stavn.ki. Ob povratku v Jugoslavijo so člani delegacije izjavili, da je bil kongres velike politične važnosti za vsa okupacijska področja, ker so se ga prvikrat udeležili tudi predstavniki drugih držav. Vojaške oblasti ameriškega in britanskega področja so omejile število delegatov, francoske oblasti pa so naravnost prepovedale odhod delegatov. Kljub temu se je kongresa udeležilo 1000 delegatov in 400 povabljencev. Organizacija nemške mladine je organizacija izven polit čnih strank in šteje nad milijon članov, od katerih je 500.000 na sovjetskem po-! dročju. Delegati so poudarili, da uživa organizacija na sovjetskem področju vso pomoč oblasti. Mučiti, mrcvarili, streljali, klali in požigali so nas... ..j _ "P General Mario Robotti: «PREMALO SE POBIJA!« Dne lj. avgusta 191j2. je general Vittorio Ruggero, komandant divizije «Cacciatori delle Alpi» sporočil komandantu XI. armadnega zbora, da je izvedel *rastrel-lamento» v Travni gori, Ravcu, Podgori in Ledeniku. Aretiral je 73 oseb, ker so pomagale partizanom, a ena od njih je ubita. General Mario Robotti, komandant XI. armadnega zbora, je na prispelem telegramu dodal svojo osebno opazko na račun svojega šefa štaba: «Gallo, pojasnite postopek z osumljenci, kajti zdi se mi, da je vseeno preveč, da se vsaj zaradi zgleda ne po-strelja nekatere od 73 sumljivih oseb. Kaj pravijo odredbe «Circolare 3 C» in druge, ki so bile izdane naknadno? Zaključek: PREMALO SE UBIJA!« FRANCOUI ZAŠČITNIKI skušajo napraviti iz Šaanije oporišče za borbo proti demokraciji - Velike ameriške in angleške investicije v Španiji Moskva, 5. — «Krasnaja zvezda« objavlja članek, ki komentira zahtevo petih držav latinske Amerike, in sicer Mehike, Guatemale, Cileja, Venezuele in Uruguaja, naj se skliče seja Varnostnega sveta zaradi španskega vprašanja. Pisec pravi med drugim, da je špansko vprašanje še vedno nerešeno. Gospodarska in politična kriza Francovega režima se vedno bolj zaostruje. Špansko gospedarsivo je v obupaem položaju in Španija občuti veliko pomanjkanje živil. Franco še vedno izvaža poljedelske pridelke. Brezposelnost je velika. Razen tega se. vedno bolj zaostruje finančna kriza. Franco plačuje uvoz vojnega materiala, orožja, letal in petrolejskih izdelkov ne samo s tujimi devizami, ki si jih pridobiva z izvozom, pač na tudi z ostanki pičle zlate rezerve. Vse to povzroča neizmerno sovraštvo španskega ljudstva do Francove diktature. Nezadovoljstvo sp izraža na številne načine in zadnje časa tudi s stavkami, ki so se občutno razširile na razne dele Španije. Povečalo se je tudi delovanje partizanov. Prebivalstvo aktivno pomaga partizanom. Fašist čna Francova diktatura ne more računati na pomoč ljudstva, pač pa dobiva pomoč iz inozem- stva. Britanski in ameriški monopoli, ki kontrolirajo najvažnejša področja španskega gospodarstva, imajo interes, da se Francov režim ohrani, ker upajo, da bodo z njegovo pomočjo dosegli popolno nadzorstvo nad španskim gospodarstvom in tako ohranili Španijo kot oporišče za borbo proti demokraciji. Številne britanske tvrdke so skic. nlle dogovore s Portugalsko, ki nakupuje britansko blago za Španijo. Tudi Američani so investirali svoj kapital za gradnjo civilnih letališč, za elektrifikacijo železnic ter za industrijo gumija in petroleja. Ameriški tisk razpravlja o možnosri velikega posojila, ki naj bi ga ZDA dale Francu. Sindikalni odsek na beograjski univerzi je organiziraLzborovanje, na katerem je profesor Mirko Markovič, bivši borec v španski vojni, govoril o borbi španskega de-lovnega ljudstva in poudaril, da nt mogoče ustvariti trajnega miru v Evropi, dokler ostaneta Španija in Gi č:ja v rokah fašizma, ki je ognjišče vojne. Borba španskih demokratov je vprašanje, ki zanima vse človeštvo. BERN. — Nad 600 delegatov 43 držav se bo udeležilo 11. mednarodnega kongresa za zdravilstvo,- ki bo v Bazlu od 2. do 7. junija. Groza in Tatarescu na obisku v Beo?radu Bukarešta, 5. — Ministrski predsednik Groza in zunanji minister Tatarescu bosta jutri iz Bukarešte odpotovala v Beograd, kjer bosta ostala 4 dni. Lepi uspehi trboveijsK h rudarjev Beograd, 5. (Tanjug) — Trboveljski rudarji so presegli za 17.5% proizvodnjo, ki jo predvideva načrt za mesec maj, in so s tem dosegli najvišjo proizvodnjo od dneva osvoboditve. Tudi jeseniške železarne so za 11% prekosile načrt. Pri pro zvodnji jekla so dosegle velik uspeh ter so prekoračile najvišjo proizvodnjo stare Jugoslav.je. II. Toda poseDen poudarek zadobi današnje Sarajevo zaradi svojih brezštevilnih mladincev iz vsrh delov Jugoslavije, ki odhajajo od tukaj na »Mladinsko progo«. Predstavljajmo s. mesto, ki je bilo ravnokar zavzeto od Pfadi-sa, «prijateljev narave« in ptic selivk. Vsi prihajajo pojoč, z odpeto srajco, v kratkih hlačah in kratkih suknjičih. Nobeden m mlajši od 14 let, le malo jih je starejših od 18 let. Vsakdo sme biti zaposlen pri gradnji proge dva meseca. Samo pridni učenci iz mest, samo najpametnejši delavci iz tovarn in najpridiejši delavci smejo priti. Skupno bo okoli 180.000 mladincev zaporedoma delalo na progi Samac-Sarajevo tekom tega leta. Njihov »poveljnik* je 27 letni inženir, njihovo »stanovanje« so belo popleskane barake vzdolž cele proge, ki je razdeljena na deset sektorjev. Mladinci delajo dnevno sedem ur s krampom in lopato, ostanek dneva dopolnijo v učnih tečajih vseh strok. Večkrat sem imel vtis, da je manj namen «zgraditi» železnico kakor pa te mlade, ljudi. Mnogo od njih učijo tamkaj prvič pisati m mnogi prejemajo prve pojme o zdravstvu. Prvič gledajo sliko, poslušajo predavanja in prisostvujejo gledališkim predstavam. V resnici je postala mladinska proga c oARAJEVO 19 4 7 danes božja pot za duševno elito dežele. Nekoč sem bil v neki drugi deželi nekaj časa sam v delavskem taborišču. Zato ne gledam z neko lahkovernostjo ali z naivnim navdušenjem običajnega obiskovalca te moderne obl.ke življenja v barakat, ki se da v bistvu kritizirati. Kdor je bil kdaj v takšnem taborišču, ima razvit nos, kakšno je v njem »razpoloženje«. No, jaz pa sem našel na mladinski progi naravnost ogromno navdušenje in neke vrste fanatizma, spremenjenega v tekmovanje pri delu. Pred seboj vid.rn dekletce, ki je ležalo v ambulanti in jokalo, ker je zdravnik odločil, da zaradi ranjenih nog ni več sposobno za delo m da mora zato domov. Spominjam se zlasti Zore, krasne, mlade učiteljske kandidatke. tako odkritega, svobodnega skoro bi rekel »idealističnega« pogleda, da je mojim praškim tovarišem in meni, ko smo jo spoznali, zastalo srce. Zora nas je spremljala na razne postojanke dela, k nekemu predoru, ki so ga vrtali, k nekemu mostu, v tA borišče neke črnogorske, albanske in grške delovne edinice. Ko smo bili mi že vsi utrujeni, je na hodda z nami še vsa sveža. Vsakega cd nas je zvečer spremila do stanovanja in nas na vse zgodaj drugo jutro priš>a iskat s svojim ■ majhnim avtobusom. Običajno je nosila isti rjavi pulover in modro vrhnjo jop.co, ki je njenemu ogorelemu obrazu in njenim zelo svetlim očem tako dobro pristojala. «Kaj takšnega ne more ustvariti petletka. To zamore samo ljubi Bog*, tako nekako smo dražili dodeljenega nam spremljevalca, ki nam je pri tej priliki tolmačil. Ta je zmajal z glavo rekoč: «Ne govorite tako. Tudi mi imamo tukaj določeno zaslugo. Zora ima sedem bratov. Njen oče je brivski pomočnik v Zagrebu. V prejšnjih razmerah bi bila postala hišna pomočnica, prodajalka, morda to- varniška delavka, V glavi bi imela predvsem ljubimkanje, neko borno, nesmotrno življenje. Danes lahko študira. Zaveda se, zakaj živi. Postala je tovarišica med tovariši. Verjemite mi, -tista »druga Zora« vam nebi tako ugajala. Ta čvrst, odkrit in vesel pogled smo potem opazovali še na mnogih drug;h mladih ljudeh. Nepozaben m; ostane pogled na kolono približno dvesto fantov in deklet, ki sq bili večinoma bosi, v slabih deloma raztrganih oblekah, in ki so s svedri in lopata^ m; vrtali ravno neki grič. Stali so na gosto v nekakem prelazu. Lilo je v curkih in kaplje so se zmešale z rumeno prstjo, ki je kakor utrgan oblak drčala v globino, med oglušujočim ropotom svedrov, med vzpodbujajočimi vzkliki mladih delavcev, ki so polagoma gomazeli skozi rumeno ilovico. Z zamazanih obrazov je odseval smeh ali pa izraz zagrizene ustvarjalne volje.... Ob zaključku svojega članka pa se dopisnik na široko bavi z vprašanjem strateškega pomena mladinske proge, ki bo podaljšana od Sarajeva do morja. Hkrati pa ugotavlja, da je mladinska proga prav gotovo dobro sredstvo za zbližanje vseh slojev in vseh narodnosti. aProga naj zdruiii zaostali del države z naprednejšimi in naj jim pomaga do dvigaj). — KONEC — PRIMORSKI DNEVNIK — Z 6. junija 19$ ACEGAT je zopet povišal cene za vodo, plin, elektriko in tramvaj Problem Acegata je zopet stopil v ospredje na zadnji seJi mestnega sveta. Mestni svetniki so s skrbjo ugotovili, da morajo zvišati A-cegatove tarife, ker sicer grozi podjetju deficit 603 milijonov lir. Zato so se gospodje podvizali In sklenili povišati cene. V tej skrbi pa so prezrli, kje je pravi vzrok tega deficita. Pozabili so, da je v uprav! podjetja mnogo ljudi, ki so za časa fašizma zavzeli vodilna mesta *.n so kot pravi troti sesali denar. Danes pa ko j:h je epuracijska komisija postavila ven pa še vedno prejemajo ogromne denarne zneske na račun svojih plač, kljub temu, da ne delajo ničesar. Ti znaski sq visoki in dosežejo milijonske vsote. Mestni očetje so pozabili, da ravno ti zne ski slabšajo finančni položaj podjetja. Toda njim ne pride na um, da bi zmanjšali Izdatke s tem, da bi preuredili upravo. Nove cene Električni tok za razsvetljavo kw lir 9.30, dnevni tok za kuho lir 5.10 kw, nočni tok za kuho lir 3.50 kw. Plin za vsakovrstno porabo kbm po 8.— Ur, v okolici pa kbm 10.30 kr. V Banah kbtn lir 12.60, v Miljah 3.90 lir. Tramvaj: Jutranji listki (do osme ure zjutraj) Ur 10.—, enosmerna vožnja v delavnikih Ur 10.—, enosmerna vožnja ob praznikih lir 15.—, nočna vožnja ob delavnikih lir 15.—, nočna vožnja ob praznikih Ur 15.—. Paketi in kov-degj lir 10.—. Cene blokom po 10 listkov in 50 listkov so se povišali stoodstotno. Prav tako mesečni abonmaji. TRŽAŠKI DNEVNIK Prejeli smo prepis protesta, Ici ga je poslalo ljudstvo iz Starega sela pri Kobaridu škofu Margottiju v Gorico: «2ene-mat«re jz Starega sela pri Kobaridu odločno protestiramo, da bi prišel našim otrokom delit zakrament av. birme fašist ali italijanski plačanec. Takim in podobnim elementom ml avojih otrok ne zaupano! Nismo proti veri, nismo proti birmi; ne — saj smo kristjani, ampak smo proti Vam, izrecno proti Vam; toda ne kot škofu, temveč proti Vašim spletkam in rova-renju proti slovenskemu narodu. Naši otroci bodo birmani, toda birmal jih bo samo pošten slovenski škof s čisto preteklostjo, pa čeprav ne letos! Pripravljeni smo čakati kolikor bo treba! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Sledijo podpisi. Dolgovi pri zavodih za kmetijski kredit ZVU je izdala odlok št. 382, s k ate rim dovoljuje zavodom, ki dajejo zemljiški kredit, da uporabijo za izterjevanje novih in tekočih posojil pravico kontlngentiranja dne 1. julija t. 1. zapadlega polletja, do dveh nadaljnih let po objavi prenehanja vojnega stanja. Mera tega kontingentiranja ne srne preseči 1.50 na vsakih 100 lir posojene glavnice. Ta odlok se ne nanaša na posojila v smislu člena 8 splošne, ga odloka št, 14 od 11. septembra 1945. in stopi takoj v veljavo. Mladina se pripravlja na festival v Pragi Skupno z mladino vsega sveta s« bo letošnjega mladinskega festivala v Pragi udeležila tudi tržaška demokratična mladina. V Prago bodo šli naši najboljši mladinci ta bodo pokazali vsemu svetu, kaj vse-ga je zmožna tržaška mladina. Tam se bodo zbrali mladi delavci študentje in kmetje vseh narodnosti in plemen ne glede na versko in politično prepričanje. Razpravljali bodo o vprašanjih mladine in dokazali vsemu svetu, da želijo samo mir, k; je v današnjem času tako potreben vsemu človeštvu. Mladina STO-ja »e z navdušenjem pripravlja za ta velik mladinski praznik. V tovarnah, šolah, krožkih ima konference, da bi čim bolje uspela pri izbirnem tekmovanju za udeležbo na praških prireditvah. Praga je Ime, ki ga izre-kajo vsi mladinci, kajti vsakdo bi rad videl to zgodovinsko mesto, kjer bodo od 20, julija do 27 avgusta velike svečanosti, Ogromna organizacija teh prireditev terja ogromno stroškov. Zato so vlade demokratičnih narodov priskočile na pomoč svojim Ailadinskim organizacijam, ker se zavedajo, da bo govorila na festivalu mladina v imenu svojih narodov. In ta mladina bo govorila le o miru in o skupnem medsebojnem sodelova. nju. Kaj pa naša mladina? Tudi ona r.oče in ne sme zaostajati za ostalimi, Mladina, zavedaj se, da boš v Pragi morala častno zastopati tržaško demokratično mladino in prikazati svetu bratstvo, ki druži oba naroda na naši zemlji. Poka- zati boš morala voljo našega naroda, da si v miru- in svobodi gra. di svojo boljšo bodočnost. Zato je naloga demokratičnih ustanov, da podprejo demokratično mladino STO-ja pri pripravah za svetovni mladinski festival. Mladina, na delo za našo bodočnost! SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Pevskim zborom Včeraj smo priobčili vozni red. Držite se točnosi! Točnost in disciplina je že polovica uspeha! Ob eni uri popoldne se mora vršiti glavna vaja. Glavno režijo vsega programa in prireditve za nedeljo je prevzel član slov. narodnega gledališča tovariš Valič Aleksander. Njegovim navodilom in odredbam se morajo brezpogojno pokoriti vsi pevski zbori in vsi pevovodje! Na drugem mestu vam priobčujemo še enkrat program in vrstni red, katerega se morate strogo držati. Zato naj ima vsak ! pevec pri sebi program. VESTI S PODEŽELJA ANKARAN-VALDOLTRA Kulturna prireditev prosvetnega društva *Battaglia-Beliči>, V §oboto smo priredili kulturni večer, pri katerem so sodelovali pionirji a pevskimi točkami in recitacijami, mladina pa z žalolgro »Mati*. Naslednje jutro pa smo organizirali izlet v Postojno, kjer smo si ogledali Postojnsko jamo. VOGL.JE-REPENTABOR V nedeljo so bilo v Sežani tekme v balincanju. Na tekmah so tekmovali tudi naši fantje in možje in si priborili prvo nagrado. Sovaščani smo ponosni na ta njihov uspeh in jim želimo v prihodnjosti še mnogo uspehov v balincanju in v drugih fizkultumih panogah. Svečana proslava Ivana Cankar-ja. Prve dni maja t. 1. smo tudi občani repentaborske občine v Velikem Repnu na svečan način proslavili Ivana Oankarja. Pri proslavi je najprej govornica orisala življensko pot in delo velikega pisatelja, nato so sledile deklamacije in koncert domače godbe. BASAMARIN Proslava Titovega rojstnega dne. Rojstni dan ljubljenega voditelja jugoslovanskih narodov maršala Tita smo proslavili na svečan način s kulturno prireditvijo. Proslava je potekala tudi v znamenju volitev v SIAU, ker se zavedamo, da bomo s tem ojačili bratstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Nedeljski spored na Opčinah Prihodnjo nedeljo bo praznik naše pesmi. Zaradi te pesmi so ljudi pretepali, zapirali, mučili m jih celo streljali. Slovenska pesem nas je spremljala v borbi, po gozdovih, v ječah in cela na morišče. Kdo nam bo to pesem vzel? Nihče! Ni nareda, ki bi bil tako navezan na svojo pesem, kot je naš slovenski narod. V nedeljo dne 8. junija morajo izostati vse druge prireditve po okrajih. Pevski zbori iz okrajev: Trst, Milje, Dolina, Opčine in Nabrežina se moraja zbrati na Opčinah. Koncert se bo vršil v idiličnem in zelo akustičnem Merčedolu na Opčinah z naslednjim sporedom: 1. F. Venturini: «Zdravica». Pojejo skoro vsi zbori. Dirigent Drago 2erjal iz Boljunca. 2. Govor. 3. Sedif: «Canto operaio»; Baz-ziootti: «11 cacciatore». Poje pevski zbor «Tomasi». Dirigent tov Occini. 4. E. Adamič: «Lipa». Zbori iz | Devina, Nabrežine, Sempolaja, Ga- F/ZKULTURA Zadnji nastop Lj. Ponziane v Trstu pred zaključkom jugoslovanskega prvenstva V nedeljo bo na stadionu tržaška enajstorica Lj. Ponziane bila CTdnja borbo pred zaključkom jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Po nedeljski zmagi nad Metalcem, čaka tržaške nogometaše naloga premagati skopljansko enaj-storico Pobedo, st s tem še bolj utiditi položaj na kvalifikacijski lestvici in se z 20. točkami podati na zadnjo in najtežjo preizkušnjo y Zagreb. Položaj za izpad iz jugoslovanske lige se Je namreč po tekmah zadnjo nedeljo toliko popravil y korist LJ. Ponziane, da zanjo ni več tolikšne nevarnosti, kot Je bila. Seveda ni s tem rečeno, da je že rešena. Ne! Čakata Jo še dve trdi borbi. Prva v Trstu, druga v Zagrebu. Ce pa upoštevamo, da Je tržaka enajstorica v odlični formi, kar je dokazala v zadnjih dveh tekmah proti Železničarju in Metalcu, potem lahko z velikim zaupanjem gledamo na zadnji dve preizkušnji, od katerih morajo Tržačani X Trstu zmagati, v Zagrebu Jim zadostuje neodločen rezultat. Nedeljska nogometna tekma se nam predstavlja torej v znamenju hude in zagrizene borbe za točke, y. kateri bodo nogometni igralci Lj. Ponziane reševali čast tržaške nogometne tradicije. Prepričani smo, da bodo to nalogo častno rešili, zato v nedeljo ne sme biti športnika, ki bi s svoje prisotnostjo ne podprl enajstorice LJ. Ponziane. Pričetek tekme bo ob 17.30. Vodstvo Lj. Ponziane je za to zadnjo tekmo določilo skupne cene za tribuno in stojišča, ki so: Glavna tribuna 100 lir, znižana 80 lir; stranska tribuna 70 lir, znižana 50 lir. Pravico do znižane vstopnine imajo vsi člani sindikalnih organizacij (ES in DZ) in kulturnih društev. V ostalih tekmah jugoslovanskega nogometnega prvenstva pa se bodo v nedeljo srečale enajstorice: Dinamo-Rdeča zvezda; Metalec-Hajduk; 14. oktober-Partizan. Motociklistične dirke Trst-Opčine V nedeljo, 8. t. m., priredi tržaški motociklistični klub motociklistične dirke na progi Trst-Opčine. Poleg tržaških strokovnjakov bodo nastopili tudi jugoslovanski in avstrijski motociklistični asi. Rekord na progi drži od leta 1932 dalje Ar-duino Bertoš s časom 5’55’T/5 s povprečno hitrostjo 91.173 km na uro. Objave ZDTV Nogometni odsek. Na podlagi sodniških poročil se verificirajo vse fmarn« tekme okrožnega pr- venstva, ki so bile odigrane 18. maja t. 1. Odbije se pritožba Rojana in se tekma Rojan-Costalunga verificira v korist Costalunge. Z enodnevno prepovedjo igranja se kaznjujejo sledeči igralci: Černetič Marjan, Bensi Bruno (Costa-lunga), Marassi Ennio (Rojan). Drobne vesti Tekme v namiznem tenisu v Zagrebu. V nadaljevanju troboja v namiznem tenisu med Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo, so bile odigrane tudi tekme posameznikov in dvojic. Odličen uspeh je dosegla jugoslovanska dvojica Dolinar-Ha-rangozo, ki je v finalu premagala madžarski par Sido-Soos. Med posamezniki je zmagal Madžar Sido, drugo mesto Je zasedel Jugoslovan Dolinar, tretje Madžar Soos in četrto Jugoslovan Harangozo. Nov ženski svetovni rekord v plavanju. Nizozemka Nel Van Vlito-va je postavila nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 m s fantastičnim časom 1.09.2. Uspeh, češkoslovaških lahkoatle-tov v Belgiji. Lep uspeh so želi češ- brovce, Zgonika, Proseka, Bazovice, Borštg in Ricmanj. Dirigent tov. Zidarič Stanko. 5. E. Adamič: «Nocoj se mi je sanjalo*. Zbori iz Skorklje, Sempolaja, Saleža, Zgonika, Proseka, Rojana m Trebč. Dirigent tov. Drago Curk iz Trsta. 6. G. Occini: «Brindisi»; Merca-dante: «1 banditi*. Zbor «Pisoni». Dirigent tov. Occini. 7. F. Venturini: «Pozdravljena domovina*. Zbori iz Trebč, Padrič, Sempolaja, Opčin, Saleža, Boljunca, Boršta, Ban in Ricmanj. Dirigent tov. Janko Obad iz Saleža. 8. K. Sattner: «Pozimi iz šole*. Zbori iz Saleža, Preseka, radrič, Boršta, M. Magdalene, Škofij ta Plavij. Dirigent tov. Cibic Ljubo s Proseka. 9. Veselbergher: «1 pescatori*; Paccini: «Coro di prigionieri*. Zbor «Rotta» iz Trsta. Dirigent tov. Vecchiet iz Trsta. 10. A. Foerster: «Sem pevec*. Zbori s Proseka, Trebč, Boršta, Doline, Ricmanj, Boljunca, Sv. Barbare, Plavij. Dirigent tcv. Drago Petaros iz Boršta. 11. A. Foerster: «Naše gore*. Zbori z Opčin, Bazovice, Barkovelj, Skednja, Boljunca in Doline. Diri-gent tov. Milan Pertot iz Skednja. 12. Iala: «Congedo dal monte*; N. N.: «Canto popolare Russo*. Poje zbor «Frausin» iz Milj. Dirigent tov. Nattek. 18. A. Medved: »Naša. zvezda*. Zbori z Opčin, Gropade, Bazovice, Plavij, Barkovelj. Dirigent tov. Sonja Mahnič iz Bazovice. 14. A. Medved: «Nazaj v planinski raj*. Zbori iz Nabrežine, Boršta, Barkovelj, Padrič. Dirigent tov. Vrabec iz Trsta. 15. K. Pahor: «Na jur;š». Pojejo vsi italijanski zbori. Dirigent tov. Occini. 16. Z. Prelovec: »Pozdrav*. Pojejo vsi zbori. Dirigent tov. Malič Stanko z Opčin. Vsi pevski zbori, tudi tisti ki niso navedeni v gornjih skupinah, bodo nastopili od 16. točke dalje. 17. F. Venturini: «M1 smo ubežniki*. Dirigent tov. F. Venturini iz Sv. Ivana. 18. »La nostra bandiera*. Pojejo vsi italijanski pevski zbori. 19. Bor: «Hej brigade*; pojejo vsi slovenski pevski zbori. Dirigent Cvetko Marc iz Doline. 20. Hercigonja: «Seljačka». Pojejo vsi zbori. Dirigent tov. Rudi Jagodic iz Rojana. 21. «lnno det ginnasti*. Pojejo vsi italijanski zbori. Dirigent tov. Occini. 22. «F.zkulturna koračnica* Slovenski pevski zbori. Dirigira tov. koslovašk; lahkoatleti v Belgiji, saj --------. — so dosegli 2 prva in več drugih I Fabris Franc iz M. Magdalene, mest. I 23. U. Vrabec: «Udar na udar*, Vsi zberi. Dirigent tov. Vlad. Švara iz Sv. Jakoba. 24. M. Kozina: «Part;zanska». Vsi zbori. Dirigent tov. Grgič Cvetko, Padriče. 25. F. Venturini: «Pesem bratstva*. Vsi zbori. Dirigent tov. Brajnik Guštin, Plavje. 26. «lnno dei lavoratori*. Pojejo vsi italijanski zbori. Dirigira tov. Occini. 27. «Stal;ngrajska». Vsi slovenski zbori. Dirigent tov. Lordan Vladimir iz Škofij. Ce kateri pevski zbor, ki obvlada kakšno izmed gornjih pesmi, ni naveden v programu, se bo vseeno lahko pridružil tisti skupini. Vsak zborovodja je odgovoren za svojo skupino. Točno ob eni uri popoldne bo edina skupna vaja za vse zbore na Opčinah. Zahtevamo točnost! V nedeljo vsi na Opčine! Izjava Zveze trgovcev jestvin na drobno Z uradno objavo je ZVU zopet dovol.la odpreti 14 trgovcem trgo- vine z jestvinami, ki so jih oblasti zaprle za kazen zaradi nekaterih prekrškov. Pri tem pa Avtonomna zveza trgovcev z jedili na drobno izjavlja, da so oblasti preklicale svojo kazen le na posredovanje podpredsednika conskega sveta dr. Palutana potem ko so se prepričale o nesmiselnosti zapiranja trgovin. Oblasti so ukazale zapreti trgovine, ne da bi prej preiskale vso zadevo In zaslišale strokovno sindikalno organizacijo. Trgovci z jestvinami zahtevajo v interesu vsega meščanstva, da se vrši kontrola s pomočjo vseh zainteresiranih organizacij. Prekličite odlok o zaplembi sedeža množičnih organizacij v Nabrežini! Vaščani Prečnika, Mavhmj in Sv, Križa so poslali ZVU protestne resolucije s podpisi, v katerih obsojajo nedemokratični odlok ZVU o zaplembi poslopja bolniške blagajne v Nabrežini, kjer je bil sedež množičnih ljudskih organizacij in zahtevajo preklic tega odloka, «Kdaj boste prenehali preganjati s sličnimi ukrepi naše množične organizacije, ki so zrasti« v 4-letni borbj proti nacifašizmu*, sprašujejo vaščani Prečnika zaveznike. «Za ceno neštevilnih žrtev smo si priborili pravico do političnega in kulturnega življenja in ne bomo nikdar in nobenemu dopustili, da bi nam jih kratil*, dostavljajo Mavhinjcl. Prebivalci Sv. Križa pa pribijajo: «S takimi protidemokratičnimi odredbami tepta ZVU naše najosnovnejše pravice, ki smo sj jim priborili v narodno, osvobodilni borbi. Zato zahtevamo od ZVU, da prekliče odlok, po katerem bi morale antifašistične množične organizacije zapustiti svoje prostore v Nabrežini*. Slava Kamilu Lasiču borcu za svobodo Zadnjega majskega dne si za vedno zatisnil svoje trudne oči, dragi naš Kamila. Tvoje mučeno telo smo polomi poleg drugih vrtojbenskih borcev za svobodo, Tvoj duh pa bo večno ostal med nami. Prvi si bil, ki si nam leta 19^1 pokazal pot narodno-osvobo-dilne borbe, ki nas je privedla do svobode. Trnjeva je bila Tvoja pot borca za svobodo. Vodila Te je cd šempetrskih karabinerskih kleti do goriških zaporov, od celic zloglasne kvesture in rimskih ječ do Coroneja. Toda ves fašistični teror ni mogel ubiti Tvoje ljubezni do slovenskega ljudstva. Borbo svojega ljudstva za svobodo si nadaljeval v Trnovskih gozdovih. Ujeli so Te in Te odpeljali v Buchenwald. A kljub vsej Tvoji kalvariji si doživel svobodo, se vrnil v domačo vas Vrtojbo, kjer si podlegel na posledicah prizadejanega trpljenja. DNEVNA KRONIKA Milijonska laivina nogavic Prejšnjo noč so se zopet pojavili tatovi-minerji, o katerih smo zadnji čas mislili, da so šli na počitnice v kakšno kopališče. Tokrat so vzeli na piko trgovino z nogavicami na debelo v ul. S. Lazzaro 9, ki je last Franca Kravosa. Tatovi so se najprej vtihota/-pili v hišno vežo, odkoder so napravili luknjo pod stopniščem v skla dišče. Tam so si naložili za okrog 800 tisoč lir svilenih ženskih noga vic, tri srebrne škatle, uro in 50 tisoč lir denarja. Otovorjeni z vsem tem blagom so odšli po isti poti, po kateri so prišli. Kravos blaga ni imel zavarovanega. Policija vod’ preiskavo. Smrtna nesreča z municiio V bližini Trebč je več delavcev zaposlenih pri podjetju Pahor Alojz in pobirajo vojni material. V sredo popoldne, ko so pobirali granatne naboje, je ena granata eksplodirala in plin, ki je iz nje uhajal, je povzročil takojšnjo smrt 40 letnega Cuka Deziderija, zidarja iz Bomba sredi Trsta V sredo okrog 22.30 so našli mestni stražniki na vogalu ulic Ireneo della Croce in Crispi ročno bombo tipa OTO z varnostno zaklopko. Poklicali so pobiralce min, ki so bombo odstranili. «Ezul», ki nima sreče V gostilni Stopar v ul. Trento 15, je policija ustavila 37-1-etnega To-miniča Itala iz Reke, ki stanuje sedaj v Trstu v ul. Rema 17. Pri njem so našli 37 zavojev amerfkan-skih cigaret, ki so jih zaplenili, in Tominiča prijavili sodniji. Zaradi jajc sta ob službo Jakob Recla je pred dobrim tednom- dni pustil za trenutek na stopnicah pred glavnim kolodvorom v Trstu košaro, v kateri je bilo 150 jajc. Ko se je vrnil, je košara z jajci že skrivnostno izginila. Recla je javil tatvino policiji. Te dni so ugotovili, da je jajca ukradel tramvajski uslužbenec Peter Križman Rudarji v Ilirski Bistrici z vnemo uresničujejo petletni načrt Okupator je močno poškodoval naprave rudnika v Ilirski Bistrici. Ljudska oblast je pričela rudnik obnavljati že leta 1945. Po enem letu sq se obnovitvena dela v glavnem zaključila. Poleg obratov v Zarečioah so zgradili še nov jašek, imenovan Titov jašek, ki sega 40 m. globoko pod zemljo. V kratkem bodo odprli še en obrat v bližini Titovega jaška. Podaljšali bodo žične vzpenjače za 700 m in zgradili preko 300 metrov železniškega tira. Letošnjo pomlad Je obrat v Za-rečiči zalila narasla Reka, zato v mesecu februarju .ni bilo dela Mnogo truda je bilo treba preden je ta del rudnika začel zopet obratovati. 2e v mesecu maju so rudarji dvignili produkcijo na 90%. Ker so v glavnem ležišča premoga izčrpana in ker groze poplave Reke, bodo ta del rudnika letos zasuli. Novi Tvtov jašek je moderno o-premljen in ima tudi moderno zračenje rovov. V aprilu in maju obrat ni dosegel tiste stopnje proizvodnje kot v pmm četrtletju. Krivo je bilo slabo vodstvo. Novi upravnik pa je mnenja, da bosta že v juliju oba obrata normalno delovala in tudi prekoračila letošnji načrt. Proizvodnja se bo zvišala v prvi petletki za 150 ton, kakor je bila za časa italijanske okupacije. Strokovnjaki so ugotovili, da Je v rudniku med plastmi ilovice še okoli 9. milijonov ton. lignita (rjavega premoga). ALEKSANDER BECK 124 VOLOKOLAMSKA CESTA Pritekli ao, kot bi mignil, Samo dolgi Murin je ostal na strašnem mestu poleg mitraljeza. Tudi njega je prevzela močna želja da bi slišal, pa je iztegnil vrat; njegovi naočniki so se svetlikali v mesečini. «Pr!Jate!ji!», prvič sem tako poimenoval svoj« vojake. Nikoli mi ni bilo všeč, ko so nekateri govorili, obračajoč se k borcem: »Fantje*, »otroci*. Posebno — »otroci*. Ali se igramo nemara? Toda «prijatelji» — to je že nekaj drugega, — Danes ate ae, tovariši, dobro borili, vešče. Niso stali v vrati. Niti ni bilo potrebno, da bi sledil skupen odgovor. Nihče ni spregovoril. — Zdaj boste morali biti spretni: previdno izvlecite t« topove In to municijo. Tedaj bomo bogataši, Muratov je dejal: — Tovariš kombat, morali hi ponesti s seboj klobase. Očividno je hotel »praviti ostale v smeh, tod« nihče se ni smejal. Mali Tatar je naglo dodal: — Tovariš kombat, to sem govoril resno. Oni tam Imajo nemara tanke. — Izmišljuješ sl, Muratov, — je neodobravajoče dejal Bozžanov. — Cernu se jezite name? Tovariš kombat,, mislil sem resno. Oni sp:jo v tankih, a ob tanke, tako sem slišal privezujejo čez noč pse. —- Ne gobezdaj neslanosti, — je surovo dejal Bloha. To niso bil« neslanosti. V resnici je bilo treba misliti na pse. toda trenutek je zahteval drugih besed, drugačnega razgovora. Be- sede se niso našle. Vsi so molčali. — Tovariš kombat, dovolite, — je dejal Murin. Pripravil sem se, da bi slišal, kaj bo povedal, toda Murin je preprosto vprašal: — Kernu naj predam mitraljez? Spomnil sem s«, kako se mi je pred tremi meseci prvič približal. V zimskem plašču, s kravato, ki mu j« bila zlezla nekoliko v stran, z naočniki, dolg, neokreten, ni vedel, kako naj stoji pred komandantom, nitj kam bi del neožgane, tenke roke. Javil se mi -e užaljen; -»Uvrstili so m«, tovariš kombat, med neborce. Izročili so mi konja in voz. Toda jaz absolutno nimam pojma, kaj je konj. In nisem s« zato prijavil.* Spomnil sem se, kako je podlegel pamki ter sramotno bežal z ostalimi, ko je iznenada v bližini zareglja] mitraljez in nekdo vzkliknil: «Nemcl». Njegova puška je podrhtevala, ko je, stoječ v stroju, meril v izdajalca, v strahopetca, ki je bil moral biti po mojem ukazu ustreljen pred strojem. Morda je Murin močneje od kogar koli drugega občutil strah pred vojno, notranjo borbo, mučen duševni preporod z nastopi smrtne žalosti, ki so se ponavljali, nato p« plamtečo radost vojščaka, ko ubija tistega, ki je vlival strah, ki je šel, da mori... Zdaj, ko je slišal povelje in izvedel, da bo moral iti v sovražni tabor, je preprosto vprašal: — Komu naj predam mitraljez? Kaj je z njim? — Mar je v njem vse otopelo? Mar ničesar ne doživlja? — Težko, da boste vi, tovariš Murin, tam koristili. S konji ne boste mogli rešiti zadeve. Bolje je. da ostanete poleg mitraljera. Pričakoval sem vojaški odgovor: »Razumem!*, toda ni ga bilo. Murin ni takoj spregovoril. (Se nadaljuje) s pomočjo sprevodnica Pavle Zar-ri. Policija je oba krivca izročila sodniji in vrnila jajca, kolikor jih je še ostalo, zakonitemu lastniku. Kontrola nad oddajalci sob Včeraj je policija napravila kontrolo pri 11 oddajalcih sob in v sedmih tržaških hotelih. Ob tej priliki so naložili globo Frančiški Leska, doma iz Vrhnike, ki oddaja sobe v ul. Donadoni 14-11., čeprav je njeno dovoljenje zapadlo že novembra lanskega leta. Kazen so naložili tudi Kleliji Balaminut iz ul. Foscolo 23-111., ker je oddajala sobe brez policijskega dovoljenja. Kolo je izginilo Ballarin Ivan iz ulice Garibaldi 4 je imel v garaži v ulici Manzoni 9 shranjen svoj avtomobil. Ko je prejšnji dan prišel v garažo, je opazil, da ao neznanci 'odnesli eno kolo Pirelli, ki je bilo pritrjeno na zadnjem delu avtomobila. Ballarin ima 40.000 lir škode. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico v Gorici so darovali: organizacija žen iz Bukovice pri Gorici 1000 lir, tov. Leban Viktor iz Prvačine 100 lir, pionirji jz Biljane lir 1400, pionirji in prosvetno društvo «Briška borba* iz Brega-Krasno lir 2000. V Dijaški dom v Gorici so poslali pionirji iz Prvačine 20 kg češenj, AF2 ;z Prvačine 50 kg češenj in vaščani .z Steverjana 50 kg češenj. Vsem darovalcem denarja in sadja prisrčna hvala. KOLEDAR Petek, 6. junij Bertrand, Milutin. Sonce vzhaja ob 5.09, M™ 20.48. Dolžina dneva: Jutri, 7. junij Norbert, Bogomil. Spominski dnevi 1944: Otvoritev druge fronte (izkrcanje v Normandiji). Reli čas! Resnica v oči bode! Natečaj za službena mesta v tržaških bolnicah Uprava tržaških bolnic razpisuje natečaj za večje število službenih mest. Oni. ki se mislijo trga natečaja udeležit., morajo poslati do 31. julija t. 1. na upravo prošnjo, kolko-vano s 24 lirami. Pojasnila daje tajn štvo Združenih bolnic v Trstu. Zapobabljencein invalide J.A. Pohabljenci In invalidi, ki so slu-ž'li v partizanskih odredih ali v JA 'n so potrebni počitka, naj se javijo na Zvezi vojnih pohabljencev in invalidov, trg Sansovino 2 (pri Marella), vsak dan od 15. do 19. ure. S seboj naj prinesejo: Invalidsko izkaznico, ali vojaško odpustnico. Izlet na Učko in v Opatijo priredi Športni klub pri Sv. Ivanu v nedeljo dne 8 t. m. Cena 290 lir za člane in 330 za nečlane. Odhod ob 6, uri izpred cerkve. Vpsovanje in pojasnila v društvu in v toba-karnl Kocjančič. Pester večer v B&rkovljah. V soboto, 7. t. m., ob 21. uri, priredi prosvetno društvo «Matjašlč Marij-Milan* v Barkovljah pester večer radijskih sodelavcev. Gostuje slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. Izleti C.A.T. Tajništvo javlja, da min s turo na Škrbino in izlet v Opatijo z vzponom na Učko. Pojasnila in vpiscvanje v ulici Conti U od 18. do 20. ure. Sestanek roditeljskega sveta. Slovenska šola v ul. Sv. Frančiška vati starše na sestanek, ki bo danes ob 14. uri v prostorih prosv. društva »Vojka Srnuc*, v Vic. Osped. MUitare št. 2. lavskih zadrug bodo iuf>*l> vanje 6. t. m. ob 19. uri v --briani 5, kjer bodo razpravi)8 važn,n vprašanjih. , : Zadružni oddelek. V ul, Zon 2 imajo na razpolago omejeno * ...... moJkih in Ota5 vilo čevljev, sandalov. Sindikalne volitve 6.1 OOSS javlja, da so dane^ . m., sindikalne volitve v: n" i zjutraj in v P««- Adria ob 8. ur Luigi Zucculin ob 14. ^ Vsi delavci naj se volitev P° Številno udeležijo. LEKARNE ki imajo v mesecu juniju službo: . . Camello, ulica XX. Setternt« Ravasini, trg Lfcerti 6. Rovis, Goldonijev trg 8, Benussi, ulica Cavana It Amazzone-Gmeiner, ul. (Maddalena), Manzin ulica 43. Rinaldi, ulica Settefontan« Umetnostne galerije »Triests*: Razstava slik8««^ j sentije Džigurskega, Bezrodn s Hlavaty-ja. w,-t -Scorpione*: Razstava sou -slikarstva češkoslovaškega rita1 parstva «Michelazzi»: Slikarska Angela Savelli. «Piccola Mchelazzi*: kiparja Ugota Cara. «San Giusto*: Razstava D. Cantatore. . «Strega»: Otvoritev razsis Petracco. i*0 »KV# Čuvajte se maltske « czll£( i# "Scampolo“ v Kinu ob morju (Činetna del Mare) Danes ob 20.30, bo dramska skupina Italj. kulturnega centra ponovila v «Kinu ob morja* D. Ni-codemijevo «Scampolo». Vstopnice so naprodaj na sedežu «Kukurnega centra* in od 15. ure pa pri blagajni. Plezalni tečaj v Glinščici Planinsko društvo v Trstu opozarja one, ki se zanimajo za plezanje, da bo v nedeljo, 8. t. m, zaradi vročine zbiranje v mlinu v Glinščici in odhod s skale že ob 8. uri zjutraj. Odhod iz Rocola pri zadnji tramvajski postaji-št. 11, ob 6.30. Enotni sindikati Sindikat za umetnost. Danes 6. t. m., ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzin; v ul. Garibaldi 2. Mestni odbor. Danes ob 19.30 bo v ul. Imbriani 5 sestanek strokovnih tajnikov Enotnih sindikatov. Mesgrji. Mesarski uslužbenci de- KULTU A Razstava češkoslovaške umetnosti Češkoslovaško slikarstvo in kiparstvo imata dokaj bogato tradicijo. Medtem ko se je češka umetnost še v prejšnjem stoletju oslanjala predvsem na svoje ožje sosede Nemce, je v začetku našega stoletja zavel svež veter prav is Francije od koder so črpali novi mojstri svoje pobude, prilagajajoč jih bolj ali man) uspelo svojemu okolju, svoji zemlji, svojemu narodu. Tako vidimo na pr. na tej razstavi tri slike v Buchenutal-du umrlega Josefa Capka, ki kažejo tipično češki (deloma tudi folklorni) kolorit, a so po tehniki izdelane v smislu primitivizma. (Psihološko bi si ta skok v primitivizem morda razlagali z regresijo, z umikom v neko prvobitno otroško stanje kot pobeg in izhod iz zčgate, v katero je zašel umetnik, ko se je bil poslovil od starih oblik ter šel na pot iskanja v neznano). V tem mu je soroden tudi Ludovik Fulla. Medtem ko so mojstri kot na pr. Vincenc Beneš še v stari tehniki solidnejšega impresionizma, jih vidimo na razstavi več, ki so v svojih delih razbili vse konkretne oblike ali prešli celo v kubizem. Zanimiv je pri nekaterih prehod iz kulbističnega pojmovanja predmetov v nekak novi, še ne prav samega sebe svesti si realizem, kot kažejo na primer slike Františka Grossa. Po svoji strastni dinamiki v iskanju novih poti je predvsem značilen Emil Filla s svojim pošastnim zBuchen-wa!dom», vendar se mu močno pozna vpliv Picassoja. Dve izredno močni in oblikovno dodelani sliki (z rahlim nadihom surrealisma) ima Karel Cerny;s; cert za violino in orkes' Uroš Prevoršek (Prenos 'z )}, lie). 22.00. Ritmična glaJL. V Lahka glasba. 23.35. Poln°cn ba. 24.00. Zaključek. KINOPREOSTM^ GLEDALIŠČE VERDI: -ji, ob * dru«*’’ skupina E. Merilni, »Gospa Morli ena in Pirandello. ,tt*j ROSSETTI. 15.30: «Nlkar-st*5 Izdaj!*, Greta Garbo, c f Bennet in Douglas MelflT’ Metro Goldwin Meyer. SUPERCINEMA. 16.00: ja je končana*. iry Cooper in Fi'8®1^. P HO. 15.00: «Tarza» ITALIA. 15,30: «Prod nji®1 * . peta] Rkn*. , .A VIALE. 16.00: »Bengals11* ^ F, jj», Ga MAS9IM' J. Weissmiiller. />o: ‘L CINEMA DEL MARS- i/ brisano dekle*, sovj*t98 ni film. ,v,? LETNI KINO v Ljudskf" y-»Zakrinkani vitez*, Anin WUlard Parker. ■J i fC'*'? V soboto, ob 11. ur morju* (Clnema del Jlar- Na vsej razstavi ni umetnika, ki bi ne bil po svoje zanimiv, ki bi ne imel svoje specifične note ali vrednosti. Vendar bi si upal trditi, da tavajo češki in slovaški mojstri še v marsičem po slepih ulicah in hodnikih. Doumeli so, da je treba «za novo vino novih mehova, da se stari kapitalistični svet podira In da ni v njem ne Izhoda ne rešitve. Kaj sedajf Strastni in im- proces* va »Nurnberški narje. Odg. urednik DUŠAN "te.]«! Tisk Stabillmento T'P Nenadoma nas je za vedno zapustil naš ljubljeni i® oče. sin. brat in stric ČUK ŽELJKO star 41 let. Pogreb dragega pokojnika bo v Trebčah v soboto t. m., ob 5. uri popoldne. Trebče 6. 1947, AN0 Žalujoči: žena Angela otroci *■ .fl in Dario, bratje Edvard, V-ktf -j Emil z Žanami in otroci, oče * in ostalo sorodstvo. Od sobote; | 7. t. in. v »1110 OB MOKI II (CIMA i m MARE) ~ Nafnovejii Sodišč« narodo* (Proces Niirnbetr sovjetski dokumentarni