M— »M- , goto,!-, LetO IVI. V Uub||anl, v nede|,0t dne M septembra ,928 št. 218. Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 2A0 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel)»ka Izdata celoletno v Jugoslaviji izo Din. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsfa mali oglasi po 130 In Z D, večji oglas) nad 43 mm vlSlnc po Din 2-30, veliki po 3 tn 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir p Pn veCjem □ naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku slovGnsUi narod Uprava /e v Kopitarjevi ul.6l.ti ^ Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.6 3 O ln 10.349 za lnaerate,Sara/evoSt.7St>3. Zagreb St. 39.0II, Praga In nunai St. 24.797 Smernice krščanskega preporoda Nemški katoliški shod v Magdeburgu septembra tega leta je brez dvoma velikega pomena za ves katoliški svet. Dočim je zborovanje nemških katoliških akademikov v Constanzu obravnavalo najvažnejša vprašanja modernega življenja s katoliškega stališča bolj teoretično, je magdeburški shod po svojih štirih odsekih: versko-cerkvenem, prosvetnem, socialnogospodarskem in državnem formuliral smernice za praktično delo v verskem, kulturnem, socialnem in državnem življenju. Ker mi v mnogočem živimo v sličnih razmerah kakor srednjeevropski katoliški svet, so tozadevne resolucije nemškega katoliškega shoda tudi za nas tako principielno kakor praktično velikega pomena. I. Tako zvani verskocerkveni odsek v Magdeburgu se je bavil z njemu postavljenim vprašanjem predvsem s stališča proletariata, ki se v velikih množicah oddaljuje od vere in cerkve. Mesto dosedanjega, od staršev podedovanega, po večjem delu samo tradicionalnega krščanskega duha stopa filozofsko in moralno poganstvo. Zato danes ni več vprašanje, kako v tako zelo industrializirani državi, kakor je Nemčija, množice za krščanstvo ohraniti, nego kako jih za vero in cerkev vnovič pridobiti. To je mogoče samo, ako nov katoliški rod notranje pojmuje in se vživi v položaj množic in prizna pravičnost njihovih kulturnih in socialnih zahtev. Katoliško razumništvo se mora pod vodstvom in v zavestni podrejenosti cerkveni hierarhiji lotiti globokega in obsežnega misijonskega dela v čisto apostolskem duhu. V smislu take katoliške Akcije se priporoča složen in vzajemen nastop vseh organizacij, da se stvori katoliška duša, katoliška zavest in katoliško mišljenje. Največja važnost se polaga v to svrho na Tretji red, Marijine kongregacije in duhovne vaje. Velikega pomena pa je tudi, da se zbudi scživljenje s Cerkvijo po litur-»ičnem gibanju. II. Prosvetnokulturni odsek se je najbolj bavil s šolskim vprašanjem. Ni se naglašala samo ozka zveza med deco in šolo, oziroma učitelji in starši, ampak se je tudi predvsem poudarjalo, da mora katoliška šola, v njej pa posebno krščanski nauk odgovarjati najmodernejšim pravilom vzgojeslovja. Visoko se morajo postaviti tudi higienske zahteve in pametna nega telesa v ciljih duha. Za katoličane je pa prvovrstne važnosti pospeševanje in pomoč katoliškemu učiteljstvu. Katoliškim organizacijam se posebno postavlja na srce ljudska prosveta. Za vse one, ki so poklicani, da delajo na tem polju, je nujno potrebno, da temeljito proučijo gospodarska in socialna vprašanja. Katoliški tisk zahteva podporo celokupne katoliške javnosti. Želeti je sodelovanje katoličanov v smislu posebnega odbora za film, radio in gledališče. III. Politični odsek je premotrival vprašanje: država in narru s katoliškega gledališča. V tem oziru so se člani tega odseka, v katerem so bili zastopani predstavitelji najrazličnejših struj od desne do leve, popolnoma sporazumeli, kar je prav posebne važnosti. Rekli so: Z ozirom na veliko nemoralo v sodobni družbi, dalje z ozirom na nadvlado kapitalizma, socialne napetosti in radikalne struje, ki povsod naraščajo, je za katoličane neobhodne važnosti, da sc vedno in povsod naglaša ideja države in naroda kot moralne zajcdnice. Današnje vzburkane množice moremo rešiti za krščansko kulturo in Cerkev samo tako, da jim damo možnost, da se bodo zopet čutile domače v državi in narodu, ako v njih vzdržujemo živo zavest, da je ta država njihova država in jih poživljamo na sodelovanje za obči blagor ter vsi pospešujemo in čuvamo socialno pravičnost. »Nemški katoliki se morajo v duhu medsebojnega sporazuma in krščanske ljubezni udeleževati ustvarjanja javnega življenja v smislu krščanskih načel ler sodelovati po poglabljanju državljanskega čuvstva pri socialnem in političnem delu za blagor celokupnega naroda.« IV. Najbolj pa nas zanima resolucija social-nogospodarskega odseka. Videti je, da nemški katoličani občutijo največje socialno zlo v strahoviti stanovanjski bedi nemškega proletariata. Zato resolucije naglašajo na prvem V Hostriji mora teči kri Vse stranke sklicujejo zbore na isti dan v Dunaj 22. sept. (Tel. »Slov «) Veduo večji postaja strah radi 7. oktobra, ko hočcia v uunajskem Novem mestu nastopati Heimv/tht in socijalnodemokratski Schutzbund Ko je vlada na tozadevno zahtevo soeijalnodemokintskcga župana v Dunajskem Novem mestu izjavila, P«red»ve ne more prepovedati, so socijalni demokrati sprožili misel, da se do 7 oktobra sprejme zakon ali izda naredba, da so javni nastopi oboroženih formacij katerekoli stranke prepovedani; ta zakon naj bi se potem uporabil tudi že za dan 7. oktobra. V krogih ki stoje blizu dunajski vladi, se izjavlja, da tak zakon ni več mogoče sprejeti do 7. oktobra in tak zakon bi moral v ostalem vs<.bova«i tudi prepoved vseh oboroženih organizacij. Položaj do, če se države izjavijo proti temu predlogu, določbe, francosko-angleškega dogovora avtomatično brez moči. Sicer pa se priznavajo pogoji pogodbe kot delno resnični. Francosko zunanje ministrstvo pa izjavlja, da si pridržuje svojo izjavo, dokler ne bo imelo natančnega besedila pred očmi. Uradna objava pogodbenega besedila bi se mogla le tedaj izvršiti, če bi bile vse velesile, katerim .je bila pogodba predložena, odgovorile na predlog. — »Newyork American« pa trdi, da namerava predsednik Coolidge, kakor hitro se vrne nazaj v Washington, sporočiti angleški iu francoski vladi, da ameriška vlada odklanja tajno francosko-angleško diplomacijo in da je zaradi tega prisiljena: da do krnica izvede svoj mornariški program, ki predvideva 23 novih križark po 10.000 ton; drugič, da se Amerika ne udeleži razorožitvenih razprav v Ženevi; tretjič, da Amerika odklanja vsako spremembo washingtonskega dogovora iz leta 1922, ki itak velja do leta 1931 jn po katerem je bila moč brodovja posameznih držav točno določena. Amerika pokoneu. Objava besedila okrožnice francoskega zunanjega ministrstva zunanjim diplomatskim zastopstvom je v oficijelnih washington-skih krogih zbudila splošno presenečenje. V državnem departementu se neprikrito priznava, da besedilo pisma odgovarja vsebini francosko-angleškega dogovora razen majhnih razlik v prevodu iz francoskega jezika. Odgovor državnega departementa je bil danes do-gotovljen v prvem načrtu in poslan predsedniku Coolidgeu, ki se sedaj nahaja na počitnicah v rojstni državi Vermont. Na vsebino odgovora, ki jo drže strogo tajno, pismo francoskega zunanjega urada ne bo vplivalo. Ta odgovor se najbrže ne bo dostavil Briandu pred sredo prihodnjega tedna. Uradnik poslaništva je pismo izdal. v London, 22- sept. (Tel. »Slov.«) Po tukajšnjih avtentičnih ugotovitvah je prišlo besedilo francosko-angleškega mornar, kompromisa v ameriške liste radi nameravane ali ne-nameravane kršitve zaupanja po nekem uradniku francoskega poslaništva v Washingtonu. Niso si še na jasnem o tem, ali so to kršitev zaupanja želela višja mesta, odnosno ali je do-tični uradnik s tem hotel napraviti kupčijo. Vihar v praškem v Praga, 22. sept. (Tel. »Slov.«) V češkoslovaški poslanski zbornici je snoči pri glasovanju o noveli za socialno zavarovanje prišlo do hrupnih prizorov obstrukcije. Komunisti so zbijali po klopeh in kričali. Tudi češki in nemški socialni demokratje so se udeležili razgrajanja, ki se je potem, ko je bilo končano štetje glasov, stopnjevalo do največje burje, tako da izida glasovanja ni bilo mogoče razumeti. Proti ministrskim klopem in proti klopem nemške vladne stranke so metali tiskovine. Kmalu je prostor pred ministrskimi klopmi izgledal kot bojno polje. Največji trušč s silnim rjovenjem je nastal, ko so stranke večine dvignile roke h glasovanju. Neka knjiga je zadela Š rani eka na desni roki. Neki komunist je metal sladkor proti predsedništvu. Ministrske klopi so bombardirali s papirnimi kepami in sladkorjem. Glasovanje se je moglo končati še le v prvih jutranjih urah. Ves čas je bila parlamentarna straža pripravljena zadaj za predsedniškim prostorom. Munscijsko skladišče -v zraki v Berlin, 22. sept. (Tel. »Slov.«) Kitajski dopisnik lista »Tag« poroča iz Šanghaja, da je pri prihodu posebnega vlaka, ki je pripeljal voditelje Kuominlanga na važno konferenco v glavno mesto, eksplodiralo v bližini kolodvora municijsko skladišče, pri čemer je bilo ubitih 50 oseb in porušenih 70 hiš. Od voditeljev Kuomintanga ni bil ranjen nihče. V nan-kinških vladnih krogih se ta napad smatra »a atentat na voditelje nacionalistov, dasi za to dosedaj ni nobenega dokaza. Komitua jklicuje lamo komisije v Ženeva, 22. sept. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne je prišlo do odločitve o usodi delovanja za razorožitev Društva narodov v tretji komisiji. Kompromisni načrt resolucije o raz-oroževanju, ki je bil včeraj sestavljen po dolgih pogajanjih, je bil danes popoldne brez posebnega navdušenja sprejet v komisiji; nemški delegat grof Bernsdorff in madžarski delegat general Tancsos sta se odtegnila glasovanju. Ta resolucija zahteva, da se skliče priprav- ljalna razorožitvena komisija koncem tekočega leta ali prihodnjo spomlad. Hindenburs na manevrih v Gorlitz, 22. sept. (Tel. »Slov.«) V Šle-ziji med Gorlitzem in Laubanom je zbranih te dni okoli 15.000 mož državne brambe. Vršili se bodo večji jesenski manevri v navzočnosti državnega predsednika Hindenburga, vojnega ministra Gronerja in šefa vojaškega vodstva generala Heyea. Hlinka gre v Zagreb. Na proslavo šestde-setletnice Društva sv. Jeronima v Zagrebu je povabljen tudi slovaški poslanec Hlinka kot predsednik Društva sv. Adalberta in kot zastopnik slovaških katolikov. HMELJ v Niirnberg, 22. sept. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 300 bal, prodanih 100 bal po sledečih cenah: Tržni in gorski hmelj 145—220, wtlr-temberški 238, Hallertau 230—235 mark. Razpoloženje nespremenjeno. Poplava v Mariboru Maribor, 22 sept. Proti peti uri popoldne te nenadoma prihrumela nad Mariborom nev hta, med katero je padala tudi debela toča in divjal močan veter. Kakor pred dvema letoma, so se tud' sedaj pri valile vodne mase od smeri Treh ribnikov po Grajskem trgu, Vetrinjski in Jurčičev; ulici, od krčevinske smeri pa po Kolodvorski ulici, Aleksandrovi ulici in Melju. Voda je po nekaterih ulicah naplavila do 3 cm debelo peščeno plast. Ves promet v Mariboru je bil eno uro ustav Ijen. Na kolodvoru je voda poplavila tire in udarila v ekspedit, v Melju pj v dve kleti in trgovine. Na nekaterih krajih je sta'a cto no! metra visoko. Pod viaduktom v bližini gostilne Zokaly je narasla celo do enega metra Ireča, da so kanali delovali dobro m hitro odvajali vedo. Nekateri podjetni fantiči so hitro razumeli položaj, privlekli majhne vozir.ke in ore-peljavali pasante za dinarček. Piomet z avtobusi je bil tudi ustavljen za celo uro. Neki avtobus je zašel v vodo in je še le p;> polurnem trudu mogel naprej. Kakor prinajajo poročim oko! ■ce. ie naliv tudi tamkaj napravil veliko škodo na polju in sadnih vrtovih. Posebno pr>sdeh ie pesniška dolina, kjer je Pesnica celo prestopila bregove. Venizelos v Rimu v Atene, 22. sept. (Tel. »Slov.«). Albanija j« podpisala z Grčijo tri pogodbe, med njimi pogodbo o izročitvi članov tolp, ki prekoračijo grško-albansko mejo. Venizelos je izjavil časnikarjem, ki so ga spremljali na ladji, da upa, da bo v kratkem mogel skleniti pogodbo a Bolgarsko, pri čemer hoče Grška iti Bolgarski na roko s svobodno cono v solunskem pristanišču. v Rim, 22. sept. (Tel. »Slov.«) Danes »večer je grški ministrski predsednik Venizelos dospel v Rim. Takoj po svojem prihodu je imel sestanek t državnim tajnikom Grandijem. Jutri pa se bo r&zgovarjal z Mussolinijom, V ponedeljek ga bo sprejel v avdienci italijanski kralj. Slavnostni podpis prijateljske pogodbe se bo izvršil jutri ob 5 popoldne. * Danes se podpiše grško-italijan^ka prijateljska pogodba. Pogodba sama na seoi ni ničesar novega, ker segajo njeni početki že v dobo, ko se je začela tolikokrat imenovana italijanska politika obkroževanja naše države. Tudi pozneje, ko je ta italijanska imperialistična politika zgubila ostrino, ko se je ohladilo v začetku tako hrupno pozdravljeno prijateljstvo z Budimpešto, ko se je ob smrti romunskega liberalca Bratianuja govorilo, da se bo odsiej Romunija orientirala nasproti Rimu in je šel Titulescu na Kvirinal, in ko se je italijanska diplomacija z vso srditostjo pehala za Bolgarijo, pogajanja z Grčijo niso prestala. Naenkrat ie planilo na dan vprašanje rimsko-grško-turške tvozveze in zlasti grški zunanji minister Mihalokopulos je bit prijatelj te zveze. Pravimo, da segajo z&četki te pogodbe daleč nazaj. Raditega pogodba sveta ni presenetila. Ko je nastopil Venizelos, ki si ie pneorit z zadnjimi volitvami absolutno večino v zbornici, je bilo povsem upravičeno ti »to mnenje, ki je trdilo, da je nastopila za Grčijo ucva doba. Že radi osebnosti Venizelosa. Venizelos je s sodobno Grčijo tako tesno združen, da mu ie bilo mogoče voditi nekako osebno politiko in da ^ bila tudi grška zunanja politika ozko zvezana ravno z osebo Venizelosa. O njem pa je bilo znano, da je velik prijatelj Francije, saj je tudi kot politični begunec bival redno med Francozi, saj se je v njihovem ozračju vzgajal in z njimi v politiki delal. Optimisti so pričakovali, da bo Venizelos kar čez noč postav.l gri-c notranjo in zunanjo politiko na glavo ter se enostransko orientiral na zapad in z njim zvezane ibžave. Vendar, če hočemo biti objektivni, .moramo hladno presoditi grški položaj. Grčija je pomorska država. Strategično izpostv^ena "Jajčnim frontam. Gospodarsko pa, zlasti \ ppnjpj^ki trgovini, je zelo odvisna od Italije Grčija je mala država, ki more le v tem slučaju spnjeti sovražnost kake velesile, če ima drugo velesilo popolnoma za seboj. Vsaka mala država pa ja nujno navezana, da je vsaj z najb>ižjo /t ešilo v kolikor toliko znosnem stanju. Grčija in,a za sosedo italijansko vazalko Albanijo, Bolgarijo, ki je radi reparacij odvisna od Italije, in Turčijo, s katero je Italija v stalno napredujočem po-gajanju. Kar se tiče razmerja do nas, si moramo biti na jasnem, da je naša država neprimerno več pridobila na ozemlju in moči kot razmeioma Grčija in ji v svojem zdravju ter s stališča jugoslovanskega državnega interesa postane po grškem pojmovanju lahko predirajoča soseda. Vpoštevati je, da je za grškim hrbtom veiiki blok vsega srbstva z veliko razvojno, gospodar' sko in politično možnostjo, ki — v grških očeh — išče izhoda na Egejsko merje. Venizelosu in Grčiji je radi tega nedvomno mnogo ležeče, da pride na čisto v svojem razmerju do Jugoslavije. Skoro bi rekli, da so naši in grški odnošaji kot neposrednih sosed popreje potrebni razčiščenja kot grško-italijanski Med obema državama je komaj pretekla skupnost usode, ko sta se borili v balkanskih vojnah in nato v svetovni vojni pod isto zastavo z\ svobodo svojega naroda. Vendar pa bi se zdelo — po grškem pojmovanju — izzivalno, če bi Grčija sklenila preje pogodbo s srednjemočno Jugoslavijo kot pa z velesilo Italijo. Vedeti je treba dalje, da je uradna italijauska diplomacija stalno intrigirala proti temu, da bi Grčija tako hitro sklenila dogovor z nami in ni dopustila odkritih razgovorov. To je pravzaprav ozadje, zakaj se Venizelos vrača preko Rima Pariza v Belgrad. S stališča naše države gledamo na dane« sklenjeno grško-italijansko prijateljsko pogodbo kot na realnost, ki ne more biti naperjena proti nam. To kaže že Venizelosova pot \ P .riz in njegovi razgovori z Briandom ter angleškim po slanikom Tyrellom, ki ima od svoje vlade nalogo, da poudari nasproti Venizelosa angleško stališče. Venizelos se prav gotovo ne more orientirati enostransko, zlasti še ne, odkar imamo francosko-angleško srčno antanto. Obema vla-dama bo Venizelos pojasnil dogovor in načrta za dogovor z Jugoslavijo. Te vju naziranju nam daje mnogo opore dejstvo, da gre Venizsloa takoj od Mussolinija k Man. koviču in našitn zaveznikom in da so se vlad? dogovarjale istočasno, ko so tekla grško-itaiijanska pogajanja. Na obeh straneh je dovolj dobre volje; na obeh straneh vlada prepričanje, da je ureditev neurejenega življenja med obema državama potrebna. Velik interes imata na tem tudi Anglija in Francija, pod katerih zaščito je bil stalno Venizelos. Zato ne dvomimo, da že sklenjena grško-itali-janska pogodba ne bo delala ovire pri sklepanju jugoslovansko-grškega sporazuma In nasprotniki 7 Prinašamo izjavi gg. dr. černiča in dr. Robiča, ki zanikata, da bi imel g. Poljšak kaj uspeha s svojim mazilom. Kot doslej je tudi v tem slučaju »Slovenec« le kronist in prepušča vso odgovornost piscema. Op. ur.' Kaj je s. Poljšak obljubljal, in kai je izpdlnil (Mnenje Dr. černiča, primarija kirurškega oddelka v Mariboru.) Dve stvari sta, ki jih je razglasil g. Poljšak ter s tem vzbudil in razgibal neslutene nade: 1. da ima sigurno sredstvo proti raku, sarkomu, kostni jetiki in drugim dolgotrajnim težkim boleznim; 2. da ima »preparat, ki zanesljivo kontrolira, če je bolezen še v telesu«. V splošni bolnici v Mariboru sem opazoval 17 kirurških slučajev in sicer: 9 slučajev raka (4 na dojki, 1 na maternici, 2 v obrazu, 1 na ustnici, 1 na danki), 5 slučajev takozvane kirurške tuberkuloze (3 v kolenu, v kolku in 1 v stopalu — 1 kolenski slučaj ima razen tega odprto tuberkulozo na l rstu na roki), 1 slučaj sarkoma v očesni duplini, 1 slučaj odprte goleni — tako zvani ulcus cruris perinagnum — in 1 slučaj pie-mije (okužene krvi), kateremu je napravil g. Poljšak s fotografijo krivo diagnozo jetika in ga zdravil s svojim mazilom. Vsi našteti slučaji, razen zadnjega, ki leži na kirurškem oddelku, so se zdravili v baraki več kot dva meseca z mazili g. Poljšaka čisto brez mojega sodelovanja in vsem je g. Poljšak obljubil, da jih bo ozdravil. Uspeh njegovega dvomesečnega zdravljenja pa je sledeči: Ozdravil ni niti enega slučaja, dočim sta mu dva umrla (1 kirurški in 1 ginekološki slučaj). Pri vseh ostalih pa se razvija bolezen v zdravniško znanem pravcu. 1 slučaj raka na dojki je celo v nevarnosti, da po krivdi gospoda Poljšaka, ki ta slučaj zdravi že od Božiča, to-raj že skoro 9 mesecev, zamudi pravi trenotek za operacijo, ki bi ga skoro sigurno ozdravila. Popolnoma isto velja v slučaju na ustnici. — Sicer pa nameravam o posameznih slučajih obširneje poročati v strokovnih glasilih. O čudovitem sredstvu, ki z njim g. Poljšak bojda kontrolira, dali je bolezen še v telesu, nam ni g. Poljšak nič razodel in tudi nič z njim demonstriral. Ta čudodelni preparat ostane torej slejkoprej pobožna skrivna želja g. Poljšaka za vabo naivnim ljudem. Če posnamem, moram reči, da ne pomeni postopanje g. Poljšaka proti' raku, sarkomu in kirurški tuberkulozi nikakega napredka v zdravstvu, marveč povratek v srednji vek, ko so skušali z raznimi mažami vleči bolezen iz telesa. Končno moram le obžalovati, da se je afera Poljšak vsled pisave listov razblinila po vsej srednji Evropi in vrgla kaj čudno luč na Slovenijo. Radi tega je čisto prav, da pride zadeva v kratkem pred sodišče, kjer se bo popolnoma razčistila. K tej svoji izjavi, ki sem jo dal časnikarjem po končanem opazovanju bolnikov v baraki splošne bolnice v Mariboru, bi pripomnil še sledeče: Proti raku nimamo do sedaj sigurnega sredstva. Še najuspešnejša je pravočasna operacija. Poudarjam pa, da bomo vsi operaterji kovali iznajditelja sigurnega sredstva proti raku v zvezde, ker komaj čakamo, da zamenjamo kirurški nož z mazilom ali kakor-šnimkoli že drugim uspešnim zdravilom, kajti operacija raka na organih, ki se dado kratkomalo odrezati, je igrača, toda operacija raka na želodcu, maternici, danki, to je muka, telesna in duševna! Drago pa je tisto večno ponavljanje g. Poljšaka o koristi, ki naj bi jo ttneli mi zdravniki od tega,,da ne priznamo njegovega mazila. Vem, da je neokusno, povedati to javno, a prišel je moment, ko moram: Kot prima-rij kirurškega oddelka splošne bolnice v Mariboru dobivam mesečne plače 2727 Din, to je ves moj dohodek v bolnici, ki ima na ducate rakovih bolnikov. In za to vsoto moram dnevno po par ur samo operirati, da o drugih poslih na oddelku niti ne govorim! Po tem ovinku, ki mi ga naj bralci blagohotno oproste, preidimo na slučaje v baraki splošne bolnice v Mariboru. G. Poljšak trdi sedaj, da smo mu dali same težke slučaje raka. Da smo si na jasnem: Vsako rakovo obolenje je težko, radi tega ne moremo govoriti o težkih in lahkih slučajih. Edino pravilno v naši pravdi je, da ločimo slučaje raka, ki se še dado operirati, od takih, pri katerih je operacija iz kateregakoli vzroka nemogoča. Za zločin proti svoji vesti bi smatral, če bi bil g. Poljšaku izročil v nesigurne poskuse kak slučaj, ki se še da operirati! Tak je bil tudi sklep komisije Jirvi dan in g. Poljšak ga je molče sprejel. In vendarle ni resnična trditev g. Poljšaka, da ni imel prilike, pokazati svojega mazila na »lahkih« slučajih, kajti s seboj je pripeljal v Maribor M. K., ki ga g. Poljšak zdravi že od Božiča, in katerega je spoznala po izpovedi bolnice same i kirurška klinika v Zagrebu i bolnica v Celju za opera-bilnega t. j. po Poljšakovem za lažjega in mu svetovala operacijo. In kaj je napravil g. Poljšak s tem slučajem? Zdravniška komisija je 5. septembra 1928 ugotovila, da ni iijkake spremembo po 2 mesečnem zdravljenju v Mariboru! Ta ugotovitev komisije je bila soglasna! — Torej popolen neuspeli v »lahkem« slučaju po 8 mesecih Poljšako-vega zdravljenja, ko operacija take slučaje v tem stadiju v najdalje 4 tednih z rekonva-lescenco vred trajno ozdravi. In zdaj pride še lepše! Ta slučaj, ki ustreza vsem pogojem g. Poljšaka (»lahek«, nad 8 mesečno zdrav- ljenje) je kakor nalašč, da se dožene učinkovitost mazila g. Poljšaka: Treba je namreč iz bule vzeti samo drobec za mikroskopično preiskavo, ki bi dognala, dali je mazilu g. Poljšaka uspelo uničiti elemente raka na mestu direktnega učinkovanja. Ko sem to hotel, mi je g. Poljšak prepovedal. Da, celo fotografirati jo po 2 mesečnem zdravljenju so mi zabranili, češ da fotografiranje škoduje! Seveda se bodo izgovarjali, da ne morejo nič proti volji pacijentov, a to so prazne marnje! Rak je po statističnih podatkih najpogostejši na želodcu, za njim prideta maternica in dojka. G. Poljšak mi je vse želodčne slučaje odklonil; 1 rak na maternici, o katerem je še par dni pred smrtjo zatrjeval zdravnikom, da ga bo ozdravil, mu je umrl, istotako en slučaj dojke, vse drugo gre svojo razvojno pot nemoteno dalje. In tu moram naglasiti, da je oba umrla slučaja pripeljal v Maribor g. Poljšak sam in mu jih torej nismo dali šele v Mariboru. Ne vem, na kaj se po vsem tem more g. Poljšak še sploh sklicevati. Proglasil se je za čudodelnika, ki ima sigurno sredstvo proti raku, in je ozdravil od zdravnikov smrti zapisane rakove bolnike, ki hodijo sedaj zdravi okrog, svetu ozna-njujoč blagovest o čudodelniku g. Poljšaku v Celju (Slov. Narod z dne 12. maja 1928), obljubljal je vsem in vsakomur ozdravljenje, da so najbednejši iz vseh koncev države napolnili 3. in 4. julija mariborsko bolnico in pozneje neki mariborski hotel, sedaj pa tak uspeh, da mu je zdravniška komisija 5. septembra 1928 morala pri 4 od 9 slučajev raka ugotoviti, da ni nobene spremembe po dveh mesecih zdravljenja; eden od teh 9tih, ki so po stroki spadali v moje območje, mu je umrl, 4 pa je brez vednosti komisije in celo proti njenemu sklepu in ne da bi se bilo poprej konštatiralo stanje bolezni, odpustil --gotovo ne radi tega, ker so bili ozdravljeni ali izboljšani! G. Poljšak je uvedel pri nas usodno novost, da s polnim imenom in diagnozo objavlja v časnikih posamezne slučaje. Na tej opolzki poti mu nočem slediti, radi tega tudi ne morem navajati drugih slučajev v javnosti. Kdor se zanima in hoče čistega vina, naj povpraša pri oblastnem odboru v Mariboru ali pri Zdravniški zbornici v Ljubljani ali pri Društvu za proučavanje in pobijanje raka v Beogradu, kjer je moj referat z vsemi podatki o pacijentih. Končno še eno besedo bolnikom, ki jih more ta polemika pripraviti v zmedo: Prosim in rotim Vas, ne nasedajte nikakim vabam raznih mazačev v tu in inozemstvu, ampak izberite si zdravnika, kateremu zaupate, in izročite se pravočasno njemu. To je do sedaj eclina pot, ki Vam more prinesti pomoč in uteho. ' Dr. Černič. Poročilo o rezultatu poizkusnega zdravljenja z od g. učitelja Poljšaka sestavljenim mazilom. Predno poročam o učinku Poljšakovega mazila na posamezne bolezni, naj omenim, da se je že predno se je komisija sestala, dognalo potom kemične analize, da je Polj-šakovo mazilo: Sapun iz smole in svinca, in da vsebuje vegetabiličnega olja okroglo 45 odstot., kolofonija 25 odstot. in svinca 20 odstotkov. Ostanek so rastlinske snovi. Učinkovite snovi v tem mazilu so torej predvsem milo in svinec. Obeh teh substanc se poslužuje že od nekdaj derniatologija, obe sla jedko vini (Atzmittel). Od Poljšakovega sredstva pričakujemo torej ugodni učinek pri dermatozah, pri katerih so se uporabljala in se deloma še danes uporabljajo jedkovine. So to snovi, ki tkivo razjedajo in uničujejo. Njih število je precej veliko. Posebno poprej, ko še dermatologi niso radi prijeli za nož, so se Alice Wright „Premovanie" moie žene Sedeli smo na morskem bregu v kopalnih oblekah ter si preganjali čas, kakor je pač kdo vedel in znal. Nič hudega sluteč, se žena naenkrat oglasi ter me vpraša, kako se mi dopade v kopalnem kostumu. Toliko da nisem zarudel, kajti, prvič je to kolikor toliko delikatno vprašanje, drugič pa tudi nisem mogel naravnost povedati, kakor sem mislil, kajti sicer o; moral biti robai Da vam povem ter se izrazim kolikor moč milo_ moja žena ni več taka kot je bila nekdaj, ni več sloka, ampak se je v zadnjih letih precej »razširila« in vsi stezniki ne pomagajo dosti, da bi ji pripomogli do nekdanje oblike. »Prijavila se bom," je dejala zena. Kam neki, sem si mislil, saj na magistratu je bila itak že prijavljena. Kmalu pa sem bil drugih misii, ko mi je pomolila pod nos časopis, v katerem je stalo vabilo vsem letoviškim damam da se prijavijo k premovanju, ali, ako hočete, k tekmi za najlepšo žensko letovišča. »Tega pa vendar ne boš naredila ter ss prijavila za tekmovanje,« sem narahlo ugovar [al, a takoj mi je bilo žal, ker že se je žena zadrla vame: »Zakaj pa ne?« Seveda ji nisem mogel in smel povedati, zakaj ne. In pa. predaleč bi dovedlo, ako bi ji hotel navesti vse vzroke, zakaj ne. Zato sem samo rekel: »Povej mi kaj več o tej tekmi, oziroma premovanju.« »Prihodnjo soboto se bo vršila Vse kom-petentinje se imajo zbrati na pcinoiu tečno ob treh popoldne, oblečene v kopalne obleke, tako; na to pa korakajo mimo gledalcev, ki petem glasujejo,' katero izmed tekmovalk smatrajo za najlepšo.« Tako mi je pripovedovala, seveda vse bolj na široko in z mnogimi frazami. Zaman sem se v večjem obsegu posluževali jedkovin. (Ziini-buseh: Die Therapie der Hautkrankheiten, str. 83.) Mnogo se je izžigalo, kar se danes ne dela več toliko, ker se lahko boljše, hitreje in z manjšimi bolečinami in pod aseptičnimi pogoji operira. Vsekakor se pa še poslužujemo jedkovin v primernih slučajih za uničevanje patoloških produktov kakor: pri lu-pusu, bradavicah, kondilomih, površnih kožnih novotvorbah ali pa da pospešujemo gra-nuliranje ran. Jedkovine so: acidum, nitri-cum, argentum nitricum, acid. chronicum, sublimat, chlorcink, chlorantimon, acidum lacticum, acid. pyrogallicuni, acid. carboli-cum, acicl. arsenicosum, formaldeliycl, kali cau-sticum, plumbum aceticum itd. Nekatere teh jedkovin učinkujejo do gotove meje elektiv-no to se pravi, da razdirajo močneje bolno tkivo kakor zdravo. Ker je zdravo tkivo bolj odporno, bolno pa tvori locus minoris resi-stentiae. Razlika pa je le kvantitativna. Te elektivne jedkovine imajo to svojstvo radi tega, ker so milejše jedkovine, ki še sicer ravno razjedajo bolno tkivo ne da bi mogle zdravi koži škodovati. (Zumbusch.) Svinec se že od nekdaj uporablja tudi kot zdravilo, Od svinčenih preparatov je vsakemu lajiku znana svinčena voda za obkladke in diahilon-mazilo, ki jo je sestavil ustanovitelj dermatologije Hebra. Ta in druga svinčena sredstva rabijo tudi dermatologi vsega sveta dnevno ter se lahko že prištevajo takozva-nim domačini sredstvom. Uporablja se jih za zdravljenje ekscemov, opeklin, dekubitusa. Unna, eden največjih živečih dermatologov priporoča v knjigi Unna-Bloch: Die Praksis der Hautkrankheiten, str. 357, 604 in 609 svinčeno pasto proti lupus erythematodes, lu-pus vulgaris in ekcemu. Nadalje pravi Lesser v svoji svetovno znani učni knjigi na strani 211: Pri zdravljenju površnih kožnih rakov zaslužijo pri tej bolezni obsoletne jedkovine (arg. nitricum, chlorcink, kali causticum ali termokauter) pač, da bi se jih bolj pogosto uporabljalo; pri globokejših formah pa pride le operativno zdravljenje v poštev. Svinca sicer tukaj ne našteva izrecno, ker so druga hitreje učinkujoča sredstva na razpolago, vendar se per analogijam lahko sklepa, da bi se tudi jako površne epithelijome lahko ozdravilo s Poljšakovim sredstvo, kar pa ni priporočljivo radi prepočasnega učinkovanja. Iz predstoječega in kemične analize ta-kozvanega »Poljšakovega sredstva« torej že lahko vemo, kaj smemo od tega sredstva dobrega pričakovati. Na drugi strani pa si moramo po geslu »primum non nocere« tudi predočiti even-tuelne slabe posledice zdravljenja s svincem. Po Tapeinerju razločujemo akutno svinčeno zastrupljenje, ki je jako redko in le tedaj, če se na veliki kožni površini aplicira svinčene preparate. Tem bolj pogosto je kronično zastrupljenje s svincem. Najvažnejši simptomi so: Pepelnatosiva barva kože, svinčeni rob dlesne, punktirana rdeča krvna telesca, sekundarna anaemija z liaemato por-phyrinom v urinu, oslabljenje ektensorjev. Opazujejo se kolike, bruhanje, onesveščenje, obstipacija, vnetje ledvic, bolečine v sklepih, ohromelost, oslepljenje, herpes zoster. (Unna-Bloch: Die Praksis der Hautkrankheiten, stran 407.) V naših slučajih smo le malo teh znakov opazovali. Lahko je pa mogoče, da so se tu pa tam simptomi prezrli, kajti nismo imeli rednega bolniškega strežniškega osebja, ki navadno uspešno podpira naše delo, članom komisije je bil dostop k pacijentom silno otežkočen in bolniki sami so bili pod stalnim psihičnim vplivom onih, ki niso bili intere-sirani na tem, da bi se eventualni pojavi za-strupljenja registrirali. Tako je nastalo umetno sovražno razpoloženje vseh bolnikov na- prizadeval, da bi jo od te namere odvrnil, zaman pravil, da bo blamaža gotova, bila je popolnoma gluha za take opomine. Izpolnila je prijavnico ter jo še isti dan odposlala. Napočila je sobota in Angelika je že navsezgodaj pomerjala popolnoma novo kopalno obleko, ki je imela na sebi prav vse mavrične barve. Popoldne smo šli na določen kraj ob morju, kjer se je zbrala ogromna množica radovednih letoviščarjev. »Le poglej, koliko lepih dam, same krasotice,« sem dejal ko*sva se prerinila v bližino sodnikov. Ošinila me je s pogledom, ki bi vsakogar ugnal v kozji rog. Nič več nisem rekel in tudi ona se ni dalje menila za mene, ker se je v enomer ogledovala v zrcalu, ki ga je nosila seboj. Moja žena je nato stopila v vrsto tekmovalk in kmalu nato mi je nekdo vročil listek, na katerega naj zapišem številko one dame, katero smatram za najlepšo. Izbira je bila zelo težka, kajti bilo jih je gotovo dva tacata, za katere bi bil z veseljem glasoval, vendar pa se mi je zdelo, da jc pač moja dolžnost, da glasujem za svojo ženo. A zopet sem se premisiil, češ, saj glasovanje je tajno in nikdar ne bo zvedela, kako sem se odločil. Številke 78, ki jo je nosila Angelika na traku okoli leve roke, toraj nisem zapisal. Izbral pa sem zares lepo blondinko številko 56. Od tu dalje jc bila moja žena neznosna, kot na trnju, nemirna, radovedna in govorila jc samo o tekmi ter nikakor ni mogla dočakati, da bo izšlo oficijelno poročilo. Sklenjeno pa je bilo, da bo izid celotne prireditve objavljen v lokalnem listu, ki je izhajal vsako sredo. Po doigem in težkem čakanju je prišla tudi sreda in z njo tednik »NVaveville jReporter« Stepli so se za list, ki najbrže šc nikdar ni imel tolikšne naklade kot to pot. S tresočimi rokami jc moja zena prani članom komisije, kar je opazovanje poteka bolezni skoraj onemogočilo. Objektivno smo dognali en težek herpes zoster pri paci-jentu s sarkomom, v drugem slučaju beljakovino v urinu, arthralgijo in tudi pri slučajih, kjer tega od bolezni same ne bi pričakovali, kakor pri psoriasis, izrazito anemijo, ki jo pred zdravljenjem nismo beležili v tej meri. Pri vsem leni je treba upoštevati, da je posebno diagnoza začetnega zastrupijenja s svincem težka (Med. Klinik 1827, str. 1598), da že lahko obstoja zastrupljenje, ko še vsi kardinalni znaki manjkajo (st. 1598), in da se še lahko težke pozne posledice svinčenega zastrupijenja pojavljajo v času, ko so prvotni znaki že zdavnaj izginili (st. 1500). Krauss & Brugsch pravita v Pathologie u. Therapie innerer Krankheiten, st. 1023 pod naslovom Medizinische Bleivergiftung: »Entsprechend der Loslichkeit im alkalischen Wundsecret isl natiirlich stets besonders bei der Behandlung grofler \Vundflachen durch bleihaltige Pra-parate die Giftresorption und damit die Ver-giftungsmSglichkeit gegeben. Solche Anlasse sind gegeben durch Amvendung von Blei-pflastern bei ulcera cruris; Besonders ge-fiihrdet erseheint speziell das Kindesaltei (stran 1926). Die Dosis toxico ciuoad chro-nische Vergiftung ist als selir gering zu be-zeielmen. Teleki in Legge označita v Med. Klinik 1926, str. 1314, 2 mg svinca dnevno v raztopljenem stanju že za škodljiva. Ker je zdravil g. dr. Vilimek skozi mnogo mesecev in mnogokrat skoraj po celi kožni površini s Poljšakovim mazilom, je na podlagi podatkov v literaturi lahko mogoče, da na stopi zastrupljenje s svincem. Pri lupusu, lupus erytheniatodes, ekcemu in površnih kožnih epitheliomih odgovarjajo uspehi aplikacije takozvanega Poljšakovega sredstva temu, kar se lahko na podlagi sestavnih delov pričakuje. Vendar so nam demonstracije starih Poljšakovih slučajev dne 5. 9. 1928 pokazale, da uspehi niso trajni. Pri psoriasis Poljšakovo sredstvo ne pride v poštev ker: 1. zdravljenje predolgo traja, je torei drago in nekomodno; 2. ker povzročuje neprijetno gnojenje: na mestu eflorescenc nastanejo razjede, ki zacelijo mnogokrat z brazgotinami, kar pacijen-ta trajno oškoduje; 3. ker ne prepreči recidivov. Od g. Poljšaka gotovo skrbno izbrani in dne 5. 9. 1928 demonstriram edini slučaj je kazal recidiv. 4. Ker obstoja nevarnost zastrupijenja s svincem. 5. Ker imamo dovolj neprimerno boljših sredstev na razpolago. Kar se tiče raka samega, je sredsh'0 popolnoma brezuspešno in se mora nujno njeno uporabo preprečiti, da bi pacijenti ne zamudili dragocenega časa za pravočasno operacijo. Slično se glasi tudi sodba letošnjega internacionalnega kongresa za raziskovanje raka v Londonu. Tozadevni referat v Med. Klinik, št. 34„ XXIV. letnik, stran 1282 se glasi: Die Aussprache iiber die Chemothera-pie des Krebses mit besonderer Beriicksich-tigung des Bleies zeigte, dafi einerseits eini-ge Falle \vahrend der Behandlung und viel-leicht auch als Erfolg der Behandlung besser geworden waren, aber dafi anderseits das Blei ein gefiilirliches Mittel ist, da sieb fiir die allgemeine Anvvendung nicht eignet. Kakor vidimo, se pečajo svetovni znanstveniki z raziskovanjem učinkovanja svinca na raka. Nadaljnja raziskovanja se mora prepustiti njim, ki so edino v to poklicani in se mora lajično eksperimentiranje na človeku z vsemi zakonitimi sredstvi preprečiti. Dr. Robič, obračala list ter s prstom iskala športni od delek. Na gornjem koncu strani je bila slika dame, za katero sem tudi jaz glasoval, pod sliko je pa stalo »Zmagovalka v tekmovanju za najlepše damo v Wavevillc, Miss lessie Gittalong, ki je dobila največ glasov, to je 857.« Stal sem za ženo ter ji gledal preko /ame v list ter hitro preletel z očmi vso vrsto imet in številke, ki so stale za imeni, a Angelike nikjer. Mislil sem že, da je gotovo kaka tiskovna pomota, ko sem prav spodaj med zadnjimi naletel na ime: Angelika Jones 0. Usta so se mi kremžila na smeh, toda delal sem se kot da bi simpatizi-ral z njo. »To je pa res čudno in prav grdo od njih, da nisi dobila nobenega glasu. To so sama tepci tukaj, ki ne vedo, kaj je lepo in četud' vidijo lepo žensko, ne vedo, da je v istini icpa. Kaj češ s takimi letoviščarji, je pač križ.« Angelika je molčala oni grozeči molk. ki jc pri nji tako značilen. Stisnila je pest ter se obrnila k meni: »Tako, ti praviš da sem lepa'« jc sikala skozi zobe. »Seveda, kajpada, saj niti trenotek nisem drugače mislil. Ali si čudna, da sploh moreš dvomiti o meni in o mojem obču dovanju do tebe.« »Tako je« je zakričala, da sem se skoraj ustrašil, »ali te imam, ha, imam te! Mar ne vi diš, da nisem dobila niti enega glasu, niti enega. John Jones, na dan z besedo, za katero si ii glasoval?« Tisti dan nisem več prišel do sape in -»ram me je bilo ker sem sc pred Angeliko tako lila-miral ter ujel. Vsaj dinar za Slovensko Stražo / / aj/e novega Nedelja, 23 kla, Poliksena. tehtnice. Noč jeseni. — 267 KOLEDAR. sept. 17. pobink. Linus, Ta-— Solnce stopi v znamenje in dan enako dolga. Začetek dan v letu. Ponedeljek, 24. sept. Marija, rešiteljica jetnikov, Gerard. ZGODOVINSKI DNEVI. '23. sept.: 1783. se je rodil slikar'P. v. Cornelius. — 1867. se je rodila srbska kraljica Draga. — 1848. je bila za Kranjsko potrjena deželna zastava belo-modro-rdeca. — 63. pr. Kr. se je rodil rimski cesar Avguslus. — 1812. se je rodil angleški pit-atelj Samuel Smiles. — 1791. se je redil Theodor Komer. — 1835. se je rodil italijanski komponist Vin-cenzo Bellini. — 1849. se je redil astronom Hugo v. Seeliger. — 1850. r*e je rodil zoolog Richard Hertvvig. — 18Cj . je umrl zgodovinar Friedrich Schlosser. — 1909. je umrl švedski zgodovinar Erik Willielm Montau. — 1787. se je rodil slov. pisatelj Peter Danjko (»Danj-čica«). 24. sept.: 1862. je umrl Anton Martin Slomšek. — 1473, so Turki pndrli po Ko-krski dolini pred Kapljo in petem naprej na Koroško. — 1223. je umrl kralj Štefan srbski. — 1908. je Avstrija proglasila aneksijo Bopne in Hercegovine. — 1583 se je rodil na Češ-kem v Hermanicah Albrecht v. Wallenstein. — 1705. se je rodil avstrijski feldmaršal L. J. g. Daun. — 1904. je umrl medicinec Niels Ryberg Finsen, iznajditelj zdravljenja s svetlobnimi žarki. — 1910. ie umrl komponist Rudolf Dellinger. k S tehnične fakultete. Počer.ši z zimskim semestrom 1928-29 sc ne. ljubljanski tehnični fakulteti dosedanji 4 scmestralni geodetski tečaj podaljša na 8 semestralni kultur-no-geodetski inženirski študij. S tem je našim akademikom dana prilika nadaljevati študije v kulturno-geodetski stroki na domačih tleh. Predstoječe podaljšanje geodetskega študija ie nov, lep korak naprej v razvoju naše tehnične fakultete. -k Duhovniške izpremembe v lavantii-ski škofiji. Prestavljeni so sledeči kaplani: Peter Pribožič iz Ruš v Muto, Ivan Kodrič ht Mute v Turnišče, Fran Jeraj iz Gornje Radgone k Sv. Trojici v Halozah, Leopold Ai ko iz Žalca v Braslovče, Franc Grobler iz Braslovč k Sv. Petru v Gornji Radgoni in Martin Kožar v Žalec. k V naše državljanstvo so bili sprejeti: Franjo Hrovatin, trgovski potnik iz Ljubljane; Ivan Tir, drogerist iz Maribora z družino. k Vojaške vesti. Premeščeni so: v službovanje k Pomorski vojni akademiji Metod Pire, poročnik vojnega broda 1. razr.; sanitetni poročnik dr. Josip Kotnik, dosedaj na vojni ladji »Dalmacija«; k oddelku za mornarico poročnik Janko Kregar, dosedaj na ladji »Sokol«; k prvemu pomorskemu obalnemu poveljstvu strokov, podporočnik Franjo Peterca; v pomorsko zrakoplovno šolo poročnik fregate Boris Sla vik, dosedaj na ladji »Labud«; na ladjo »Labud« fregat, poročnik Slavoljub Piki, dosedaj v pom. zrakoplovni šoli; na ladjo »Vila« poročnik Oskar Jeglič, dosedaj na »Dalmaciji«; v mornariško poveljstvo poročnik Vladko Naglič, dosedaj na ladji »Vila«; pri poveljstvu pomorskega arzenala nanovo nastavljen sanitetni poročnik dr. Josip Lipa. Prideljen je 2. zrakoplovncmu polku za adju-tanta tehničnega parka zrakopl. poročnik Josip Gale; za adjutanta k upravi zrakoplovn. tehničnega zavoda kapitan 2. razr. Mila Zaklan. k Začetek predavanj iz filozofije v našem radiju. Včeraj je otvoril vseuč. prof. dr. Veber vrsto svojih predavanj o filozofiji v ljubljanskem radiju. Brezdvomno je imelo to predavanje lepo število poslušalcev. Saj je prof. Veber znan že z univerze kot izvrsten predavatelj, ki zbira in trajno ohranja okrog sebe pri svojih predavanjih veliko število navdušenih učencev; pozna ga pa tudi širša javnost po ; njegovih spisih. To pot je pa širša javnost. prvikrat tudi čula njegovo besedo. Beseda je bila jasna, živahna, predavanje skoz in skoz zanimivo in lepo zaokroženo. Zato se nam zdi potrebno, da na ta predavanja še posebej opo- i zorimo občinstvo. k Mednarodni kongres hišnih 5n zemljiških posestnikov se bo letos vršil od 25. do 29. septembra v dvoru na Dunaju. Ze do sedaj jc prijavljenih veliko število delegatov skero iz vseh evropskih držav, med temi iz Jugoslavije iz Zagreba in Ljubljane. V glavnem se bo razpravljalo o popolni ukinitvi vseh izjemnih stanovanjskih zakonov in popolno prosti razpolagi z lastnino, nadalje c davčnih bremenih hišne in zemljiške posesti j kakor tudi o zidanju novih stanovanj po zasebni inicijativi. -«- Spiavarji na Dravi pozor! Vsled delne regulacije Drave pri Ptuju in zgrajenih odbijačev na desnem bregu Drave se najsilnejši tok vode spreminja ter se premika proti sredini struge. Ker se je zgodilo že več nesreč in več splavov razbilo, opozarjamo splavarje na to stanja ter jim priporočamo, da svoje splave zgradijo manjše in krajše in da so zelo previdni pri lesenem dravskem mostu v Ptuju, ter naj tirajo splave prGti sredini struge in plovejo pod mostom pri srednjih odprtinah, kjer je v sredini mosta postavljen visok lesen križ. Kdor hoče biti o stanju vode in toka dobro informiran, naj r.e obrne na hidrotehnični oddelek v Ptuju, ki da vsakršna pojasnila. k Avtobusna zveza Ljubljana — Stična — Novo mesto. Pred par dnevi je otvorjen avtobusni promet na progi Ljubljana—Stična —Novo mesto, s priključkom na že obstoječo avtobusno progo Novo mesto—Zagreb. Promet se vrši z modernimi velikimi avtobusi tt. »Tapred« d. d Zagreb Odhod iz Ljubljane od 9.30, dohod v Stično ob 10.43, odhod iz Stične ob 13.30, dohod Ljubljana 14.43. — Odhod' Ljubljana ob 16 in dohod v Novo mesto ob 19., — Odhod Novo mesto ob 5, dohod Ljubljana ob 8. Avto stoji v Ljubljani za sedaj na Glavnem kolodvoru — Marijinem trgu — gostilni Češnovar, oziroma Dolenjskem kolodvoru. — Vožnja Ljubljana—Stična 30 Din, Ljubljana— Novo mesto 60 Din, Upamo, da se jc s to avtobusno zvezo občinstvu ustreglo. — Ostala pojasnila v odnosnih oglasih. (9131) k Otvoritev telefonske centrale Vitanje. Dne 16. septembra t. 1. je bila pri pošti Vitanje otvorjena telefonska centrala. k Požar. Pretekli teden je pri posestniku Blažu Verstovšku v Dedji vasi pri Pišecah izbruhnil ogenj. Zvečer jc gospodinja pekla kruh, kmalu za tem po. so se vnele saje v dimniku, ki je bil deloma lesen, in kmalu nato jc bila vsa streha v ognju. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Pogorela je vsa oprava in obleka, tako da znaša škoda do 100.000 Din, ki je tem bolj občutna, ker ni bil gospodar nič zavarovan. -k Kako mislijo v Bosni pobijati nepismenost. Te dni se je vršila v Sarajevu konferenca vseh bosanskih oblastnih finančnih odbornikov in načelnikov finančnih oddelkov. Sprejeti so bili sklepi v oblastnem obdavčenju na podlagi novega zakona o neposrednih davkih, ki stopi s prihodnjim letom v veljavo, Ravno tako so bili sprejeti sklepi glede enotnosti trošarine. Zanimiv predlog jc stavil bi-haški odbornik Molnar, bivši veliki župan. Predlagal je namreč, naj bi oblasti pobirale od vseh polnoletnih analfabetov posebno takso. Ta njegov predlog jc bil po daljši razpravi sicer simpatično pozdri vljen, vendar ga pa niso sprejeli, ker Bosna in Hercegovina nimata dovolj šo', da bi sc megli vsi naučiti pisati in brati. -k Avicmcbikke nesreča pri Sušaku. V petek ob 5 popoldne sc jc avtobus, ki vzdržuje zvezo med Sušakom in okolico zadel na cesti z nekim osebnim avtomobilom. Trk je bil precej hud ir. sta se oba avtomobila znatno poškodovalo.. Dva potnika sta hudo ranjena, k Beiijasinlk v tonil v morje. V Dubrovniku je delavec Pero Knego lovil ribe na morju. Pri tem ga je prijela božjast ter je padel v morje. Čeprav no mu priskočili takoj na pomoč in ga izvlekli na suho, se jc že toliko napil vode, da jc bila pomoč prepozna in jc umrl. -Ar Dve hudi nesreči v Sarajevu. V četrtek pozr.o zvečer sta se pripetili v Sarajevu dve hudi nesreči. Nosača Eegoviea, ki jc nosil kov-čege s kolodvora, je povozil avtomobil, katerega je vodil neki Dušan Orlič Avtomobil je vlekel Begovičc dalj časa za seboj ter ga po-pcfrjoma. zmfcčkal. Grozni prizor je gledalo mnogo ljudi, od katerih so si nekateri zapomnili številko pobeglega avtomobila, nakar jc IZŠEL JE LV0N-FAV0RST ALBU Cena Din 32 — ZA JESEN IN ZIMO 1928 29 Cena Din Mesečno izide tudi Lyonova LEPA DUNA3ČANE£A (Schone Wienerin) Din 12"—. Dobijo se od vseh modelov vsi posamezni kroji. Plašči, kostimi, obleke Din 15"—, bluze, krila in perilo Din 12"—. Otroški plašči, obleke Din 12'—, Din 8"—, perilo, predpasniki Din 8'—, Din 4'—. Znesek se pošlje po položnici, nakaznici ali proti povzetju. Poštnina za album Din 2•— za kroj Din —50. Vsa naročila je vposlati na tvrdko ANT. KRISPER, LJUBLJANA, S',^ Si2!; Glavno zastopstvo za celo Slovenijo. V zalogi so vse potrebščine, kakor tudi modeli za šivilje £y7>fi. £y 8>4 XY M pero izum HEINTZE & BLANCKERTZ v Berlinu piše lahko in brzo pa ne utrudi roke, ir traja dalje nego vsako drugo pero. V vsako LY-pero je urezano ime „LY" in „Heintze & Blanckertz" bil Orlič aretiran. Skoro v istem času je na obali Miljačke povozil tramvaj delavca Antona Ivankoviča. Dasi je voznik še pravočasno ustavil tramvaj, so delavčeve poškodbe zelo hude. Nesrečo je zakrivil Ivankovič sam, ker je bil tako pijan, da ni vedel, kaj se dogaja z njim. k Ladijska nesreča na Savi. Nedaleč od Sremske Rače se jc pripetila na Savi huda katastrofa. Tovorna ladja milica« je plula s tovorom 200 kub. m. drv iz Sremske Rače v La-čarak. Ker je bila velika megla in je bila Sava plitva, je plula sredi struge, toda z zn-itno hitrostjo. Pri Marincm Brodu sc je naenkrat zadela v neki mlin. Ladja jc polomila vse ograje ter obrambni jez, sama pa se je razbila v kosce. Vsi mornarji so se rešili s plavanjem, razen Pere Markoviča, ki je utonil. Mnogi so dobili hujše ali lažje poškodbe, tako, da so jih morali deset prepeljati v bolnico v Sremsko Mitrovico. k Velik vlom v Banatu. V nemškem trgu Rudolfsgnad v Banatu se je te dni pripetil velik vlcm. V noči od srede na čelrtek so neznani tatovi vlomili v občinski urad in nažagali blagajno sistema >Wertheim<, iz katere so pobrali ves denar, v prvem predalu, okrog 300.000 Din. V drugem predalu se je nahajala še veija vsota, do katere pa zločinci niso mogli. Denar, ki so ga vlomilci odnesli, je bil lasi državne davkarije, ki ga je inkasirala v Rudolfsgnadu. Poklicana je bila policija iz Vel. Bečkereka, ki je uvedla obširne poizvedbe. k Zadoščenje ,7a zverinski zločin v Bački. O zverinskem zločinu komaj 15 letnega pastirja Dušana Obradoviča v Hogošu pri Su-botici smo že ponovno poročali. Obradovič je pred dvema mesecema zvabil 4 letno Nado, hčerko svojega gospodarja Štefana Mi-čina, na polje, jo tam posilil in ko je dekletce jokalo, ji je s kamnom razbil glav,o., in zakopal v jamo. Nato je pobegnil na Mad-jarsko, kjer so ga pred tednom dni zasačili v Segedinu in ga izročili jugoslovanskim oblastem. V čelrtek dopoldne se je vršila pred novosadskim mladinskim sodiščem razprava proti njemu. Za razpravo je vladalo živahno zanimanje. Zaslišane so bile številne priče Mladi zločinec je bil na razpravi bos in oblečen v razirgano obleko. Napravil je vtis duševno iu telesno zaostalega dečka z vsemi znaki clegeneriranca. Zločin je priznal hladnokrvno in brez kesanja. Obsojen je bil na pet let ječe, najvišjo kazen, ki je za mladostne zločince po ogrskem zakoniku dopustna. Dečkov branitelj je prijavil vzklic, dočim je Obradovič sam sprejel obsodbo mirno na znanje. Pri o.lliodu iz dvorane je zagrozil pričam, zlasti orožnikom: s-Ko pridem iz ječe, vam bom že pokazal.< k Hlapec prodni gospodarjeve konje in voz. Jožef Futo iz Srbobrana je služil za hlapca pri tamkajšnjem posestniku Izidorju ši-jačiču. V sredo je Šijačič naročil hlapcu, naj se pelje z vozom in s konji na delo. Futo pa se je mesto na delo odpeljal v Stari Bečej, kjer je na sejmišču ponujal konje in voz na prodaj, Ko se mu tu ni posrečilo prodati last- Mariborski ixprehodi v. Suai-Ši-Šang na Trgu Svobode. — Maribor Čanko bi bil rad imel, pa mu ni ratalo. — Kaj si vse dovoljuje mali Kai-Tin. Na pogrebu 40-letne Tsiu-Hosn. Brige in marnje naše kitajske kolonije. Na Trgu Svobode. Nedelja popoldne. Kakor navadno se pojavi visok Kitajec, močan in žilav. Nikdo ne ve, da je budistični duhoven in da se imenuje Suai-Ši-Šang. Pa to je postranska zadeva za tiste, ki jim je samo do njegovega žonglerstva in akrobatstva. Nekaj v vidu činel zgrabi ši v roke in razbija na vso moč da privabi ljudi. Potem se pa začne. Sicer so nekateri videli vse skupaj že desetkrat, dvajsetkrat in morda celo večkrat; radovednost je pa močnejša — navzlic neštetim opazkam, ki jih čuješ v njegovi bližini — das habmer so schon hundertmal gsehen —. Ši pa se ne zmeni za vse skupaj nič. Do popka siečen izvaja svoje umetnije z okroglimi ploščami, stoli itd. V cirkusu Kludsky so Kitajci že vse te »kunšti« ka zali. Seveda je Ši-Šang pri tem pomagal z vso vnemo, česar Mariborčani tudi najbrže ne vedo. Za nje ie Ši-Šang seveda skoraj ničla, toda med Kitajci ima on prvo in glavno besedo. Zadnjič pa je revež imel smolo — stol, ki ga je bil zavihtel z vso silo v zrak, je priletel s toliko vehe-inenco na njegov nos- da bi mu kmalu hrustanec zdrobilo. Za nekaj tednov pa je Ši-Šang mesto normalnega nosu imel nekaj kakor bohotno razraščen krompirček ali pa morda nenormalno izobličeno kumarco. No, Ši-Šang je lepo ostai doma in si lečil svoj nos. Najzanimivejši del njegovega programa pa je, ko zgrabi za železna droga in prične z grozovito masažo: ka kor v ekstazi bije po lastni glavi, prsih, rokau — kaincr prileti slučajno udarec. Pri tem pa vpije, hrope, tuli, sope. Vse skupaj je kakor za molkel odjek silovitih udarcev, ki se sproti spre-mešavajo z jekom in stokom skoraj divje fakir-?ke ekstaze. Na zadnje pa dooi za vse to nekaj dinarčkov. Ni čuda, če je Šanga vleklo k Klud-skemu. Priključil se je bil sicer z bratom Kau Tun-Binom; toda že v Zagrebu so ju zalotili in sta morala takoj nazaj v Maribor. Se pa Suai-Ši-Šang razume še na nekaj drugega. Pripovedujejo namreč, da se že skozi štiri tedne sem stalno pojavlja pred neko hišo — tam nekje na Tržaški cesti. Molči in gleda skozi okence — kar po pol ure in še več. Potem pa odide, da se drugega dne zopet pojavi. In gleda, gleda; pogruntali so seveda njegove skrivnostne težnje že vsi tam v okolici in se — smejejo revežu. On pa je zamišljen in hodi po Mariboru s sklonjeno glavo: šušlja se celo, da goji brhko dekle do lepo zraščenega in vitkega Kitajca Lihe simpatije. Bogve, kaj lahko Mariborčani še vsega doživijo. Suai-Ši-Šang se bojda že pripravlja na prestop v katoliško cerkev; parkrat so ga že videli v stolnici — na vrh stopnišča pred .oltarjem je klečal in se globoko klanjal, da se je čelo dotikalo tal. Je pa šangov brat, 15 letui Kau-Jung-Hutt tudi kampeljc. Njemu pa srce ne da miru. Naključje je hotelo, da jo je spoznal, neko luštno Mariborčanko namreč. Je že tako naneslo, da odslej ubogi Jung ni našel več miru. Kakor da ga je nekaj spreletelo. In se je zgodilo, da je razodel bridkosti svojega srca bratu Kau Tun Binu, ki ima 24 let, ki je že štiri leta vdovec in ki ima v tem oziru naravnost dragocene izkušnje. No, Kau-Tun-Bin je takoj vedel, kaj ima storiti — prevzel je vlogo mešetarja srčnih želja in skrivnosti. Je pa Judi brihten dečko naš Kau-Tun-Bin. Bistrina njegovega pogleda razodeva vedrost in prožnost njegovega duha, njegov sladak nasmeh izdaja mandarinske sposobnosti, v njegovem umerjenem in sila opreznem nastopu pa sc kažejo neoporečne vrline vedno snujočega in previdnega diplomata. Topot pa vseeno ni imel sreče, ker se pri srčnih zadev-ščinah neha učinkovitost diplomatskih trikov in pretvez. V središče mesta namreč sta se podala skupaj oba brata nekega dne .ia »ogledi :. Usta vila sta se pred mrkim poslopjem sr^di mesta — na Glavnem trgu nekje. Pa sta stopila v orvo nadstropje. Kau-Tun-Bin je po st?rem kitajskem običaju šel kar k njej ter je z vso zgovornostjo prigovarjajoč ponujal roko brata Kan-Jung-Hu na. Nič ni pomagalo, dekle je bilo nedostopno. Zunaj pa je stal snubec in gledal skozi okno, kako se bo stvar iztekla. Milo in proseče je bilo njegovo oko. Tedaj pa se je v njegovih očeh nehaj zasvetilo, bile so solze. Klonjenih glav sta odšla — rebus infeetis. Potrt in strt hodi K»u-Jnng-Hun po mariborskih ulicah in skorai nikdo ne ve, kaj ga tare in ruši. Sicer pa kaj ie Mariborčanom do ubogega Kitajca, ki mu ni bilo usojeno, da bi mu v Mariboru zasijala sreča in da bi njegovo nemirno srce našlo utehe v bridkostih in sladkostih zakonskega življenja. To bi bil zared — kitajsko-slovenski. Še najbolj pa poznajo Mariborčani osemletnega Kai-Tina! Živahen dečko! In navihan, da mu ni primere! Fo ulicah iicdi in ponuja kitajske igračke in siieen drobiž. Meniš, da te sploh ni opazil, ko ti prihaja nasproti, in te tudi ne pogleda. Aha, že je mimo, s; misliš, ker ti ni do igračk Kakor bi tremi pa li dečko zastavi pot z bliskovitim skokom pošev — prej Teboj stoji, ker nisi vedel, da je Kai-Tin prefri-gan dečko, ki računa s triki in ki potrebuje navidezne nepažnje, da te lahko preseneti. No, Kai-Tina zanimajo najbolj čuda moderne tehnike. To je že dokazal ob priliki letalskega dneva, ko ga ni bilo mogoče spoditi od — aeroplanov. Vedo pa to predvsem mariborski hišniki. Iz hiše v hišo je romal nekaj časa in stikal okoli vodovodnih naprav — potem je pustil vodo teči in jo »podurhaK Parkrat se mu je sicer to posrečilo, hišniki so imeli pač nekaj dela, ker se je veda odtekala po hodnikih. Slednjič pa ga je le zalotil neki hišnik v Taltenba-chovi ulici ga prijel za ušesca m privlekel na magistrat, kjer pa so takih in drugih pritoži') že navajeni. Kai-Tin pa kaže tudi v najneprijetnejših ire-nutkih življenja neverjetno hladnost in stoičen prezir napram vsaki kazni. Joka 3ploh nc pozna. Zadnjič enkrat je obstal pri bencinski črpalki ua trgu Kralja Petra. Pri črpalki auto. daleč Inseratni oddelek Slovenca" Telefon 30—30. Jutri otvori uprava »Slovenca« v novem paviljonu na Miklošičevi cesti v Ljubljani svoj inseratni oddelek. Sprejemali se bodo tu in-serati in mali oglasi, dajala vsa pojasnila glede malih oglasov, inseratov in naročnine za naše liste, tu se bo lahko plačevala naročnina in dobivale vse informacije, ki se tičejo uprave »Slovenca«, »Domoljuba«' in »Bogoljuba«. Tudi posamezne številke teh listov se bodo dobile tu. — Našim prijateljem iz Ljubljane in tistim, ki se z vlakom pripeljejo v Ljubljano, bo z našo podružnico ustreženo, ker jim je Jugoslovanska tiskarna često malo od rok. Sedai bodo lahko vsa tozadevna pojasnila dobili tudi tukaj, v središču mesta in v bližini kolodvora. Paviljon je zamisel Plečnikove šole in je naravnost v okras Miklošičevi cesti. Mišljen je kot provizorična zgradba, ki bo še učinkovitejša in zanimivejša, ko bo ves prostor okrog nje reguliran in okrašen z nasadi, mreža na obeh straneh pa zakrita z izvirnimi časopis- ; nimi deskami. nino svojega gospodarja, se je odpeljal v Cu-rug, kjer je res prodal.oba konja in voz. Na smolo so ga orožniki prijeli ravno v trenutku, ko je hotel spraviti denar za prodane konje. * Avtobus se jc prevrnil v jarek. Na cesti med Novim Sadom in Srbobranom se je pripetila avtobusu te dni večja nesreča, ki bi mogla imeti še hujše posledice. Mimo avtobusa je privozil neki kolesar tako nerodno, da bi skoraj padel pred avtobus, šofer se mu je hotel ogniti in je zavozil vstran. Avtobus se je prevrnil v jarek in med potniki, katerih je bilo 16, je nastala velika panika. Na avjobusu so se pobile vse šipe in tudi železno ogrodje se je zelo pokvarilo. Najhujše je bil ranjen šofer Kecelj. Njega ter dve ženski in enega moškega so morali prepeljati v novo-sadsko bolnico. •k Naše gobe. Navodilo za spoznanje užitnih in strupenih gob; z 75 barvami tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena vezanemu izvodu 50 Dir.. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjig a obsega pregleden in jasen opis gobnih vrst, ki bo kot praktično navodilo za spoznavanje užitnih, opasnih in strupenih gob vsakomur dobro služilo. Dalje obsega tudi važno navodilo za razlikovanje užitnih gob od strupenih, ter splošna pravila za nabiranje, pripravljanje in uporabo gob. Nobena naša gospodinja in kuharica naj ne bo brez te važne knjige. * Prepričajte se, da se toči v Vinotoču in kavarni »Central« najboljši mošt liter 12 Din kakor tudi druga pristna vina. Spreijmejo se abonenti. * Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19, otvori začetkom oktobra tečaj za krojače šivilje, pletilje, nelivilje. Preizkušeni lahko razumljiv kroj. Pouk modelov za 1928-29. Pouk o oblekah č. duhovščine, uniform po najnovejših predpisih. Važno za vojne obveznike. Učencem se preskrbi oskrba. Rekoman-dacija služb. Izdelava krojev. * Opozarjamo na oglas Spodnještajer-ske ljudske posojilnice na zadnji strani današnje številke. * Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da sprejemajo vsi čevljarji v popravilo galoše in snežne čevlje. * Živinorejci! Razkužujtc s Saneolinoml Glej inserat! -k Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef«-grcnčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Joscf«-vodo, ker se lahko zavživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Strgarjev odlikovani cvetlični med ima za Ljubljano v sarnoprodaji delikatesa N. A. Janeš na Aleksandrovi c. 12. O čebelarski tvrdki Iv. Strgar je objavil zadnji »Ilustr. Slovenec« zelo zanimive podatke * Berlinski sinfonični orkester igra izključno na Homocord-ploščah Krasna reprodukcija. Naprodaj pri Elektrofonski družbi z o. z. Aleksandrova c. 7. Samoprodaja za Slovenijo. ■A- Največja izbira žalnih oblek: Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946 "A Prvi trimesečni kuharsko-gospodinjski tečaj od 1. oktobra do 24. deccmbra 1928. Mesečnina za notranje učenke 900 Din, za vnanje 550 Din. Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani. Ž A~G O S P O D E smo založili Krasne jesenske obleke, površnike, irench-coate in zimake suknje. Cene najnižje. FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva ul. CfnuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Dnevna in nočna služba: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. - V noči na torek: BakarčiJ oa Sv. Jakoba trgu m Piccoli na Dunajski cesti. » * • O Znani švedski bariton Kari Hrllgren, član kr. opere v Stockholmu, ki trenutno gostuje na raznih nemških odrih, priredi meseca oktobra v nekaterih mestih Jugoslavije, med temi tudi v Ljubljani, večer pesmi in arij. Na tem večeru bo sodelovala tudi gospa Kette Stadler Stotter, bivša članica dunajske Volksopere, katera je ljubljanskemu občinstvu znana z ozirom na nekatera gostovanja v ljubljanski operi tekom minule sezone. Koncert bo v petek 5. oktobra v Unionski dvorani. G Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Umetniška razstava »Četrte generacije«, ki razstavlja pri Jakopiču in ki je vzbu- KALVARIJA bojna igra se na vsesplošno željo ponovi danes zadnjikrat v tej sezoni ob 7 uri zvečer na Kodeljevem. _ Prvič v Ljubljani! Ne zamudite! dila splošno zanimanje javnosti, je danes zadnji dan otvorjena. Opozarjamo vse, ki doslej niso utegnili, da jo obiščejo danes. Razstavijo na so dela Mihe Maleša. Olafa GlobočniKa. Franca Pavlovca, Mire Pregljeve, Nika Pirna-ta in Jana Me>žana. © Izpopolnitev mestne klavnico. Kakor smo že poročali, je mestni občinski svet sprejel ua svoji zadnji seji dne 18. septembra predlog finančnega odseka, da se dovoli najetje novega desetmilijonskega posojila pri Kranjski hranilnici. Iz tega posojila bo šlo šest milijonov za kritje stroškov novih investicij pri mestni klavnici. Mišljene so tu predvsem investicije, ki so že izvršene, ki pa še niso krite. Preostalo bi potem iz novega posojila še okrog 1 in pol milijona dinarjev. Ta "ita se bo uporabila za investicije, ki se bo- šele izvršile. Predvsem bo mestna občina zgradila novo stanovanjsko hišo za uslužbence mestne hlavnice. Hiša bo enonadstropna in bo stala med klavniškim prostorom in Poljansko cesto blizu prometne veže. Dalje bodo napravili že projektirano ograjo okrog klavnice. S temi novimi investicijami bo zaključena izpopolnitev mestne klavnice ter končno rešen eden najvažnejših problemov ljubljanske mestne občine. O Če se zamudiš pri sorodnikih. Dunajski časopisi so te dni precej obširno poročali, da je na zagoneten način izginila mlada ljubljanska damica, lOletna Olga černetova. Gdč. Olga se je nahajala na počitnicah pri svojem dedu v Solnogradu, odkoder je pred dnevi odpotovala. Ker je ni bilo tedaj v Ljubljano, so avstrijske oblasti in obenem tudi časopisi domnevali, da so dekle najbrže ugrabili kaki »prijateljic mladih deklet. Medtem, ko se dunajsko časopisje še obširno bavi o »pustolovščini mlade Ljubljančanke, se gdčna Olga že tri dni veseli svidenja s svojci. Spotoma iz Solnograda v Ljubljano je namreč obiskala neke sorodnike in je tako nastalo mnenje, dtt je izginila. © Cerclc fran^ais v Ljubljani otvarja s 1. oktobrom t. 1. pouk v francoščini, in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20; predava g profesor R. Južnič. Ila tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava g. prof. dr. Fr Novak. II b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20; predavatelj isti. III a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku; III b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20; konverzacijo vodi gdč. Juvančičeva. — Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno 20 Din, lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi ti tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni vsak dan od 11 do 12 in od 17 do 18, počenši od 24. septembra dalje. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico. Prijave sprejemamo še tekom celega oktobra. (9109) © Večerni komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Za leto 19?8-29. se otverijo pričetkom oktobra na trg akademiji večerni komercijalni tečaji, namenjeni Cenjenim da mam vljudno naznanjam, Ha sem otvorilH svo lastni i|i. Vodovodni mojster Kerševan je včeraj opoldne telefoniral i i Kleč ljubljanski policiji, da so mu neznani tatovi odnesli Iri bakrene cevi, vredne precejšen znesek. — instalaterju Josipu Mikliču je nekdo ukradel na novi stavbi blizu Stadiona dve vodovodni pipi, vredni 120 Din. © Poskusen vlom v barako. Mranjevka Marija Tihi ima na Tržaški cesti skromno barako, kjer prodaja sadje iu slaščice Tatovi pa so se po-lakomnili tudi njenega malega imetja in so poskušali vlomiti v barako. Ponoči so zlezli na slre-ho in že odtrgali nekaj nesk, notri pa niso mogli, ker jih je najbrže kdo prepodil. Zjutraj je bra-njevka ugotovila, da ji je streha pokvarjena. Sedaj še bolj skrbno zaklepa svoje imetje. © Iz policijske torbe. Smrtna sovražnica vseh detektivov in stražnikov, lahkoživa Pavla iz Most, se je včeraj vrnila v Ljubljano. Dasi je trdila, du je prišla le obiskal svojega kavalirjar, ji je policija le prijazno ponudila prenočišče v zaporu. '/. njo vred so bile aretirane še tri druge vlačtige. Ovadbe navajajo dve manjši tatvini, 14 prestop kov zoper pravilnik v obratih, 10 prestopkov avto, mobilskih in 21 prestopkov nestnop61i»ijskili prestopkov. Štirje mladeniči iz najboljše ljubljanske družbe so bili zasačeni, ko so intonirali podoknico neki ljubljanski dami. Ovadeni so samo radi kaljenja nočnega miru, slabo petje pa jim ne bo šteto v zlo. OBVESTILO. Podpisani obveščam, da gosp. |ože Horvat ir več moj družabnik in da nima nobene nravice sklepati kake pogodbe ali kupčije ter prevzemati kak,, deia ali denar na firmo Malgrj & Horvat Alojzij Malgaj, sedlar, pleskar in ličar, Ljubljana 7. © Dr. Demšar se je preselil na Miklošiče vo cesto 24 in ordinira tam od ponedeljka 24. septembra. Telefon 3080. © Opozarjamo na dražbo v Bohoričevi ulici 7 dne 4. oktobra. Mtii-ftear n Proslava desetletnice zedinjenja sc bo vršila kar najsvečaneje dne 1. decembra t. 1. ter ob sodelovanju vseh strank, prosvetnih, pevskih in ženskih društev. Ob enem s proslavo lOletnice zedinjenja sc bo združila tudi proslava lOletnice slovenskega osvobojenja ter zavzetja Maribora. Vse predpriprave za čim veličastnejši potek proslave so v rokah naokoli pa nikogar. Resno se zamisli Kai-Tin, grunta in tuhta kakor kakšen inžener. Pa se mu naenkrat zasveti očesce, odkrila se mu je v briht ni glavici skrivnost mehanizma. 2e je cev napeljana k automobilu. Pri naslednjem gibu že funkcionira, bencin se preliva iz črpalke v ben cinski reservoir automobila. Ja, Kai-Tin je svetla glavca! Medtem pa je že prihitel nekdo, ki je bil pri tem prizadet. Kai-Tin ga je bil sicei opazil že od daleč, pa se navzlic temu niti najmanj ni dal motiti. Počakal je lepo, da je dobil par krepkih zaušnic, ki jih je oil po lastnem no tranjem prepričanju zaslužil. Ravnodušno jih je prenesel kakor Sokrat in lepo nadaljeval pot kakor da bi bil ravnokar prejel dinarček za igra čko. Pogruntal je pa le, kako je treba ravnati pri bencinski črpalki. In sladoled mu diši! Denarja pa od nikoder. Pa jo je zopet iztuhtal. V veži hiše št. 1 v Gosposki ulici prodaja sladoled znani sladoleda) T. Slučajno se je T. nahajal s starim znancem v prav živahnem razgovoru. Po naključju pa je prikolovratil od nekod mali Kai-Tin in v trenutku je ocenil položaj v svoji prirojeni bistrim Neopaženo in neslišno je zongavil tisti pokrov, potisnil z bliskovito naglico ročico v sladoled ter z nezmanjšano urnostjo prenesel prvi zalo-žaj k ustom, še parkrat se mu je eksperiment po srečil; pri četrtem založaju pa ga jc sladole | dar zalotil in ga pripeljal na magistrat, kjer so j se seveda Kai-Tinovim trikom morali smejati j Gospod K. pa je poravnal slaaoledarju storjeno i škodo in še primaknil vedno -mejočemu Kai-Ti nu dva dinarčka za sladoled, 'IfeVedo učenci in učenke, oziroma njihovi gospodarji pri vpisovanju v šoli. □ Umrli sta: OeTlič Neža. posestnica na Kosakih 134. stara 60 let. Pogreb danes ob 14 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Štefanič Terezija, posestnica. stara 79 let. Pogreb danes ob 17 na magdalenskem pokopališču. □ Iz Sv. Petra pri Mariboru. V nedeljo, dne 30. t. m. bo v šoli šolskih sester predavaj znani strokovnjak gosp. profesor Jožef Prioi o uporabi sadja. Predavanje bo zelo poučno. Pridite! □ Iz mestnega ubožnega sveta. Seja mestnega ubožnega sveta bo v petek, dne 28. t. m. ob 17. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: prispevek za drva mestnim ubožcem, proračun mestnega ubožnega sveta, sprejem v oskrbnišnico ozir. hiralnico. □ Gibanje nalezljivih bolezni. V času od 15. do 21. septembra sta zboleli na nalezljivih boleznih dve osebi in sicer na tifusu ena in na šenu ena. □ Na sobotni trg so pripeljali špeharji 70 zaklanih svinj, kmetje pa 23 vozov sadja, 28 vozov krompirja, 26 vozov čebule, zelja in kumare, 10 vozov krme in 5 voz slame. Mira Webie - šivilja Novo mesto, bivši salon ge. Radeževe se priporoča cenjenim damam za obilen obisk. — Delo po najnovejši modi in solidni ceni □ Na sledu? Kakor smo zvedeli, je patrulja orožni&ke postaje Križevci zasačila pet moških, ki so se peljali na kolesih iz smeri Radgona. Čim so sumljivi kolesarji opazili patruljo, so pustili kolesa in pobegnili. Dva tička sta pa le ujeta. Obstoja suin, da je omenjena družbica izvršila velik vlom v trgovino Leona Rataj v Zg. Velki. Tudi se domneva, da je morda ista družba izvršila vlom v Gustinčičevo trgovino in da gre za vlome ene ter iste organizirane vlomilske bande, ki se oglaša zdaj v tem predelu mariborskega okoliša, zdaj v drugem, zabrisujoč s tem za seboj vsakršno sled. □ Opozarjamo na današnji oglas gostilne Stumpf - Sohrei Studenci pri Mariboru, kjer je danes vinska trgatev. VISOKA GRADBENA BILANCA MESTNE OBČINE. Do 350 stanovanj se je letos na novo zgradilo; od teh gre 200 na račun gradbene delavnosti mestne občine. Seveda bi bila gradbena bilanca se vse večja, ako bi že bila v realizaciji gradbena akcija sodnih uradnikov, ki so bili zaprosili za prostor na Joštovem posestvu, in pa magistratnih uradnikov, ki bi tudi želeli okoli 30 hišic zunaj na .loitovem posetvu. Vsekakor bodo Mariborčani občutili blagoslov širokopotezne gradbene akcije v letošnji sezoni šele začetkom prihodnjega leta. Toda še vedno ždi zunaj v jahalnici in nekdanjih hlevih dragonske vojašnice vso polno družin, ki se s skrbjo povprašujejo, kako bo po zimi. In tudi tem revežem je sklenila ponmgati mestna občina. Tozadevni sklepi so se storili na četrtkovi seji občinskega sveta. Kakor smo že svojčas poročali, je dobil odsek klubovih načelnikov od občinskega sveta pooblastilo, da razpolaga za gradnjo zasilnih stanovanj s kreditom 1,000.000 Din. Od te vsote je bilo doslej porabljenih v gradbene svrhe 200.000 Din. Odpomoč je bila možna v trojni smeri: 1. z adaptacijo dravske vojašnice; 2. z gradnjo zasilnih stanovanj; 3. s postavitvijo jeklenih zgradb po sistemu tvrdke Vogel in Noot na Dunaju.Adaptacija dravsko vojašnice bi bila možna in rešena, ko bi ne bilo slabih — izkušenj. Saj je mestna občina že žrtvovala preko 180.000 Din za adaptacijo 35 stanovanj, najemnino pa pobira še vedno vojaška oblast. Je pa v načrtu gradnja eno-nadstropnih zasilnih stanovanj; v pritličju in prvem nadstropju bi bila po 4 stanovanja. Poieg sobe bi bila strankam na razpolago še kuhinja, shramba in drvarnica. Znotraj bi bili posamezni prostori neometani z izpolnjenimi špranjami ter pobeljeni. To pa za to, da se čez 20 let opeka lahko uporabi v druge svrhe. Stroški za eno stanovanje bi prišli na 21.500 Din. za eno hišico z 8 stanovanji torej 172.000 Din. Zasilna stanovanja naj bi se zgradila na mestnem zemljišču zapadno od vojašnice vojvode Mišiča in južno od športnega igrišča kluba Svobode. O tej zadevi se je razpravljalo na zadnji seji in se je storil na predlog obe. svetnika dr. Jerovška sklep, da se zidajo štiri take hišice, vsaka z osmimi stanovanji. Ena se prične takoj zidati, medtem pa gresta referent gradbenega odseka ter zastopnik gradbnega urada na Dunaj, da proučita sistem jeklenih hišic tvrdke Vogel in Noot. ki pridejo za 40% ceneje od normalnih zgradb in ki so se bojda jako dobro obnesle. Na podlagi njihovega poročiln pa se bo nadaljevala gradnja zasilnih stanovanj — ali iz opeke ali iz jekla, o čemer bo odločal odsek klubovih načelnikov. Lahko pa se sploh ne bo več gradilo, pko bi razmere tako nanesle, in bi se postavila samo ena hišica z osmimi zasilnimi stanovanji. fre ■i & Draginja na celjskem trgu. Naha jamo se sredi sadne in tik vinske kampanje. Človek bi sodil, da se bo to poznalo kaj na trgu. A v Celju plačujemo sadje in grozdje po cenah, kot bi se blago uvažalo i/. Kitajske, čeprav je baš letos n. pr. grozdja v izobilju. Pred neka j dnevi še smo v Celju plačevali grozdje po 12 Diu. Sedaj je sicer cena nekoliko padla, vendar še zdaleka nimamo ccn drugih večjih mest. Ni čuda, če Celjani raje kupujemo vino kot grozdje. Apeliramo na prodajalce sadja, da to dejstvo v lastnem interesu vpoštevajo. D. M. v Polju Občinske volitve, la mesec jc potekla triletna doba našemu občinskemu odboru in nove volitve so razpisane na nedeljo 18. novembra. Dela, ki jih je izvršil stari odbor, že sama dovolj pričajo o agilnosti naših občinskih očetov in razumljivo je, tla je zanimanje za volitve veliko. Vse tekmuje in se pripravlja na novo tlelo. Vse se veseli tlela v miru, zato pri teli prvih in najbrže tudi kasnejših političnih nastopih ne bo odločala toliko strast in zagrizenost, temveč tekmovanje med boljšim in slabšim. Omenimo naj šc to, da je močna akcija za postavitev ene same liste, tla bi tako volitve tako lepo napreduje. In sploh da to ni kar brez vsega; naj bi že bruhal iz svoje barKe v poletnih mesecih, ko je po travnikih in njivah vladala suša. Toda gospod Požiralnik je ' Petelinčku odločno povedal, da on že ve, kaj ' da dela in da si zastran bruhanja svoje barke ne da od nikogar predpisovati, kdaj in kako i in sploh. Regulacija Ljubljanice ga ne briga ' in lahko še počakajo ž njo. Gospod Petelin-' ček pa svojega delovanja ni omejil samo na Zmajski most, nego je s toplo simpatijo spremljal tudi druge barke. Tistim barkam pred pošto in okrog nje bi gospod Petelinček poklo-' ni! kar medaljo najvišjega ordena, ko bi mu oblast dala pravico in referat. Medaljo da zaslužijo zato, ker jim ne gre odrekati olove-* koljubnih namenov v izvrševanju svoje dolž-n< rti napram občinstvu. Peljala je oni dan i dobra* mamica svojo deoo na sprehod v Ti-vcli, pa je nenadoma prijela nadobudnega sinčka smrtna slabost in je za vpil sredi ulice: »Mamica, umrl bom, če mi ne kupiš sladoleda s tiste rdeče barke.« Gospod Petelinček je že tekel na pošto, da telefonično sporoči uredništvu o smrtni nesreči pred pošto, pa ga jc zadržal gospod Policijski, ker da ne gre razburjati javnosti zastran malega otroka. Ampak je javnosti omogočila razburjenje sama gospa mamica, ki je sinčku koj naročili pet porcij sladoleda od tistega gospoda, ki krmari po "lirah rdečo barko. Gospod Petelinček pa ve, da je sinčku le barka rešila mlado življenje, ki je komaj še na vrvici viselo med nebom in zemljo. Kaj se ne spodobi torej javnosti, da teij barki ohrani priznanje in hvaležen spomin do drugega poletja, če se ne bo spričo jesenske megle v kratkem umaknila na počitnice. Gospod Petelinček meni, da je to dolžnost in da bi tudi oblast morala storiti svoje, kar se medalje tiče. Zadnje dni pa se je gospod Petelinček bavil s tisto barko, ki se je pripeljala na motornem kolesu v Ljubljano. Na Kongresnem trgu je imela pristanišče na suhem, ker ji žal ni bilo naklonjeno vreme in je dež ponehal že par dni pred njenim prihodom. Petelinček je tisto barko vestno pogledal z vseh strani in lahko priseže, da je pristna, dasi jo trgovinskemu ministrstvu še ne priporoča v nakup, ker da ni primerna za naše vode in je tudi brez motorja. Pobaral je tudi oba krmarja, ki sta jo vodila, odkod, kam in zakaj. Pa sta gospoda le migala z rameni, kajti ne znata slovenski, Petelinček pa nemški ne. Nego je občinstvo razložilo gospodu Petelinčku, da gospoda vodita tisto barko že dve leti po š;r-nem svetu. Namenila sta se prepotovati celo Evropo in se šele čez dve leti vrneta v gorko naročje svoje domovine. Zakaj pa potujeta, občinstvo ni vedelo odgovora. Eni so ugibali to, drugi spet drugače, pa torej gospod Petelinček sam ne ve, kako in kaj. Slišal je sicer, da se taki ljudje, ki potujejo brez cilja in svrhe po širnem svetu, imenujejo približno »troteli-ni« in da so sploh brez ambicije — gospod urednik, kaj pa je to, ambicija? — Toda Petelinček tega spoštovanemu občinstvu ne verjame. Prepričan je, da je to svrha takih odpadle. Naša stranka se ttfinu nc protivi, vendar pa tlo tega na jbrže nc bo prišlo. — Pri zadnjih volitvah je bilo postavljenih pet kandidatnih list in sicer: t. Gospodarsku, ki je imela 6 odbornikov, 3 naše in 3 samostojne; 2. Kmet-sku zveza SLS 2 odbornika; 3. >Delnvska zveza« SLS 9 odbornikov; 4. Demokrati 5 odbornikov; 5.Komunisti iu socialisti 3 odbornike. SLS je torej razpolagala s 15 nesložnlmi glasovi, ostali z 10. Discipliniran in složen je bil tlo zadnjega člana edino klub SLS z ti glasovi in jc tvoril jedro in izhodišče občinskega tlela in odbora. Vse drugo sc je več ali manj cepilo in kolebulo enkrat sem in zopet tjn. Omenimo naj še, da je bila sloga med pristaši SLS in gospodarsko listo in drugimi našimi zadnjo dobo upostavl jena. Opozarjamo, tla bomo v Slovencu, ki je pri nas posebno sedaj, ko se ga poleg naročnikov kol-portira do sto izvodov, ob nedeljah seznanjali bravce o vsem. pobijali morebitne laži in poročali o vseh delili v prošlosti in v bodoče. ^>LS mora pa iziti i/, teli volitev močnejša, ker suuio močna konsolidirana stranka jc zmožna, tla dela v dobrobit občine in občinorjev. Jezica pri Ljubljani Postajališče v središče! Nedeljski »Slovenec« navaja nekatere želje Ježičanov glede autoprometa Ljubljana—Ježica. V interesu autodružbe bi bilo, tla napravi postajo pri pošti, v središču Ježice in poštnega okoliša. Poleg pošte je tu brivnica, trgovina mesarija ter gostilna. Prebivalci Brinja in novih hiš okoli Urbančka bi se s pridom posluževali avtomobila pri svojih opravkih na pošti in drugod. Družbo prosimo, naj bi napravila postajo vsaj provizorično. S časoma bi uvidela, da bo to postajališče, ki bo največ neslo na tej progi. Jesenice V »Jutru« je izšel dopis o jeseniških cestah in pločnikih, ki ga moramo ua tem mestu popraviti, ker je netočen in bi jeseniški bravci >Jutra«, kolikor jih je 3e, bili napačno informirani: Gospod župan ni posul ceste, ki pelje k njegovi hiši radi tega. ker je to baš njegova hiša, pač pa zalo, ker je bil tozadevni sklep občinskega odbora, da se po-suje cesta ob tovornem kolodvoru, celo leto prej izglasovan, kot pa je g. župan kupil Ferjanovo, odnosno nekdanjo Humrovo hišo onkraj jeseniškega kolodvora. Glede pločnikov ob novo urejeni cesti od kolodvora pa do osnovne šole. pa bi g. dopisnik ki pridno poseča občinske seje, pač moral vedeti, da g. župan še nima tozadevnega pooblastila občinskega odbora, ker o pločnikih še ni bilo ničesar sklenjenega in torej župan na svojo roko kaj takega no more odrediti, pač pa mora počakati tozadevnega sejnega sklepa. Kakor hitro pa bo imel pooblastilo, se bo tudi to izvršilo in gospod t opis-nik, če je med onimi, ki iščejo klopic za aljub-ljence, bo tudi lahko na teh klopicah počival, seveda, ako jih bo občinski svet sklenil postaviti. Ponosna nesreča. Nedavno tega je tukajšnji hišni posestnik in lastnik električnega podjetja g. Alojzij Pretnar padci z motornim kolesom ter si pri padcu poškodoval levo roko. Ko je bila roka že skoraj dobra, je zopet zasedel motorno kolo, a zopet padel ter se istotako poškodoval. Nastale so komplikacije in moral je z avtom v ljubljansko bolnico. Iz škofjeloških zaporov je pobegnil tukajšnji rojak Jožef Potočnik, ki bi imel odsedeli daljšo zaporno dobo radi tihotapstva s saharinom. Šele ko je pobegnil, se je zvedelo, da ni bil zasledovan od oblasti samo radi omenjenega delikta, pač pa tudi radi ropa in drugih prestopkov. Umrl je na Dobravi pri Jesenicah g. Kos. n. d. Paulež zadet od kapi. Bil je originalen mož in velik šaljivec. Tržič Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno in trgov-sko-nadaljevalno šolo se vrši v soboto 29. in v nedeljo 30. septembra, obakrat v pisarni ravnateljstva meščanske šole in sicer v soboto od 14 do 18, v nedeljo od 9 do 12. Vajenci naj pri-neso s seboj zadn je šolsko izpričevalo, delavsko knjižico in potrdilo mojstrov o trajanju učne Zakai tožite o slabi prebavi? če si lahko pomagate. Vzemite redno po vsaki jedi noževo konico MAGNA - PRAŠKA v polovici itozarca vode. Nič več ne boste vedeli, kaj se pravi slaba prebava. V vsaki lekarni in drogeriji lahko dobite en zavoj z navodilom uporabe za 4 Din. - Če ga ne dobite, naročite ga po pošti na naslov: Laboratorij ALGA, Sušak, Tvornička 56. 39*° Za dva zavoja priložite pismu 10 Din. potovanj globoka skrivnost, ki da jo ne razume vsakdo. Zato je gospod Petelinček sklenil, da sam temeljito prouči to skrivnostno skrivnost na svoji lastni osebi in na svoji barki. V globoki potrtosti sporoča tedaj gospod Petelinček slavnemu uredništvu, da si je že nabavil primerno barko in da je na njej odpotoval neznano kam. Na barki je razvil napredno zastavo in upa zategadel, da bo menda lahko potoval brez nevarnosti in zaprek. Če bo ugoden veter, bo gospod Petelinček pristal tudi v deželi Manon. Tam zadnje čase zelo cvete in napreduje industrija klobas. Nemara se bo Petelinček zglasil tudi pri Velikem Mojstru iz Slaščičarne, ki je bojda v deželi Manon zelo vplivna osebnost in zastran klobas radodarna na vso moč. Vsak dan da ga obiščejo časnikarji, ki ljubijo klobase in sploh vsako mesno industrijo. Nemara bo Veliki Mojster sprejel tudi Pete-linčka, čeravno ni časnikar; ako mu morebiti pokloni kakšno klobaso, sc gospod Petelinček slavnostno zaveže, da jo bo en konec poslal tudi uredništvu za spomin. Dijaki! Nabavite si edino-le »Dijaški koledar« Slovenske dijaške zveze, ki je radi svoje bogate in vsestranske vsebine za vsakega dijaka nepogrešljiv. Dobite ga v vseh velikih knjigarnah in trgovinah s papirjem. ŠOLARJI NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE ČEVLJE, OBLEKE, TORBICE KUPIMO LETOS SAMO PRI R.STERMECKKEUE dobe. Vpisnina za obr.tno-nadaljevalno šolo je 30 Din, za trgovsko-nadaljevalno pa za redne učence enkrat za vselej 50 Din, za izredne pa 100 Din. Pri vpisu se plača tudi ukovina za pet mesecev, ki znaša za redne učence mesečno tO Din, za izredne pa 20 Din. Redni pouk se prične na obeh šolah v ponedeljek 1. oktobra po urniku, ki je nabit v šolski veži. — Vodja. Kočevje Naša voda jc bila ob zadnjih deževnih dneh zopet umazana, rjavorumenkasta; če taka voda nekaj časa stoji, se nabere na duu plast blata. Ker je to skrajno neokusna in nezdrava pijača, je dolžnost, da vodovodni odbor ukrene vse potrebno, da se temu nedostatku napravi konec. Svetovali bi temu odboru, naj prostor, kjer se vodu črpa, tako zadela, da ne pride zraven no prah ne blato. Pa še drug nasvet imamo: Treba je misliti na drug reservoar; če se bo mesto širilo, bo eden premajhen. V gozdu ne daleč od Klinje vasi sta znana dva močna curka podzemske vode, katere načrt ima Društvo za pre-izkovanje juin v Ljubljuni. Ta voda je obilnejša in boljša kot v vodovodu. Zdaj ko se zavzema mesto za novo bolnico, naj bi se ne prezrlo lepega gozda me l-Klinjo vasjo in mestom! Vodo l)i bilo treba samo z malim motorjem dvigniti v kak vodni stolp. Na ta način bi se razbremenil mestni vodovod, ker bi se lahko od stolpa pri novi bolnici napravila cev v en del mesta, ki bi imel najboljše pitne vode v izobilju. Občni zbor Orla v Kočevju se vrši 23. septembra v društvenih prostorih na Rudniku. Novo trgovino je otvoril g. A. Gore. Po nesreči se je obstrelil učenec v slaščičarni g. Svetlina 16 letni Fr. Gracar. V žepu je imel flobert pištolo, ki se mu je sprožila in kroglja mu je obtičala v stegnu. ZDRAVNIK NA VRHNIKI DR. FRANJO ZUPAN se je preselil v Mulleyevo hišo nasproti lekarne. Ordinira vsak delavnik dopoldne. Električno obsevanje! — Višinsko solnce! Kostanjevica Telefon. Halo, tukaj Kostanjevica — kdo tam? Poštno in brzojuvno ravnateljstvo v Ljubljuni. Prosimo, blagovolite vendar enkrat upoštevati naše prošnje in urgence, da nas zvežete s telefonsko žico, ker telefon je že nujna ,po-< trebu Kostanjevici. Načrt glede zgraditve telefona Brežice—Kostanjevica—Novo mesto jc že zdavna napravljen in dana tudi že obljuba ali žalibog do danes se ta obljuba še ni izvršila, Prosimo cenjeno ravnateljstvo, da vendar enkrat začne resno misliti na to nujno zadevo. Trgatev. Tu pa tam so že začeli trgati. Prn delek je povoljen in upati je na dobro kapljico* II. dražba za zgradbo oblastne ceste Kostanjevica—Ošterc se vrši pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani 25. septembra, ker prva ni imela povoljnegu uspeha. Za slučaj, da bi ostala tudi ta dražba brezuspešna po odobrenem proračunu, se bo izvršila gradba v lastni režiji. Zagorje ob Savi Občni zbor. Danes popoldne ob pol 4 so vrši v dvorani Zadružnega doma občni zbor Kat. prosv. društva. Umrli so pretekli teden: Dolanc Alojzij, strojnik, 36 let; sin rudarja Logarja, 2 mesca in šafner Jože, rudniški upokojenec, 45 let. Slednji je zapustil ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Prememba posesti. Posestvo valjčni mlin ter žago g. Bežana (Tastona) je kupil za 700.000 Din g. Ivan Bajcar, sedlar v Zagorju. Gostilno pri Junu je kupil za 200.000 Din steklar Jerneto od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Trbovlje V rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah se prične pouk 1. oktobra. V I. letnik se sprejmejo vsi čitanja in pisanja vešči delavci. — V II. letnik vstopijo vsi učenci, ki so že obiskovali ta ali pa I. letnik in delavci, ki na podlagi skušnje pokažejo dovolj znanja za II. letnik. Pouk je brezplačen, istotako tudi učila. Delavci, ki nameravajo obiskovati rudarsko nadaljevalno šolo, naj javijo svoj vstop pri šolskem upravitelju Robertu Plavšaku v Trbovljah in sicer od 29. septembra do 1. oktobra dnevno od 8 do 12 in od 2 do 4. Deluvci, ki imate resno voljo, se še nadalje izobraževati, oglasite se v čim večjem številu za ta tečaj! — Odbor Rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah. Dr. Baumgarten zopet ordinira. Ptuj © Glasbena matica v Ptuju je z letošnjim šolskim letom namestila na zavod violončelista konc. mojstra prof. čenčka Šedlbauerja, absolventa mojstrske šole praškega konservatori ja, bivšega člana praške Filharmonije. S tem je zavod znatno dvignil kvaliteto učnega zbora (na zavodu poučujejo izključno absolventi konser-vatorijev). Pridobitev violoučelista-virtuoza jc posebne važnosti za bližnju mesta kakor je Maribor, ki je z odhodom g. prof. Berana zgubil poslednjega resnega pedagoga na tem polju. Oni, ki reflektirajo na dobro izobrazbo v violončelu, bi se lahko vozili v Ptuj. Prof. Šedl-bauer priredi v torek 2. oktobra ob 8 zvečer v Ptuju samostojen koncert s sodelovanjem matičnega klavirskega trija, ki se je sedaj osnoval. Občinstvo bo na tem koncertu imelo priliko videti resnost, s katero se goji glasba na tem zavodu. — Ravnateljstvo. • • • Krile pri Tržiču. Kat. prosv. drnStvo priredi danes pop. ob 3 na Travniku g. Zupana (Tosovem) tombolo z velikimi dobitki, katerih najlepši bo sobna oprava. Po tomboli veselica, pri kateri sodeluje priznana tržiška godba. — Križani kot okoličani: sreča vas iščel Vse one, ki se nameravajo udeležili orlovskega izleta v Pragi, poziva predsedstvo J. O. Z. nujno, da prijavijo čimpreje svojo udeležbo ter da plačajo tekom meseca oktobra t. 1. prvi obrok proračunane cene. Vse prijave je pošiljati na predsedstvo J. O. Z., Ljubljana, Ljudski dom. Plačila posameznih obrokov je plačevati potom položnic Ljudske posojilnice v Ljubljani, ki nosijo označbo »Praga«. Položnice se dobe pri predsedstvu J. 0. Z., kateremu je sporočiti radi evidence vsako plačilo obroka. Proračunane cene izleta so sledeče: 1. za III. razred (hrana iz vojaških kuhinj, prenočišča na slamnjačah) a) za telovadce 650 Din, b) za druge 750 Din; 2. za II. razred: a) hrana in stan v kon-viktu 1.050 Din, b) privatno 1.150 Din, c) v hotelu 1.350 Din in več. DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29. NATISNJEN JE V HRVATSKEM, SRBSKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU, TOREJ V 3. POSEBNIH IZDANJIH. Iz mariborskega oblastnega odbora Na zadnji seji se je dovolil za cesto Št. Jurij — Kalobje prispevek v znesku 150.000 Din. — Razen tega so se podelile sledeče podpore: Bolnici v Ormožu 15.000 Din, Društvu Treznost v Murski Soboti 3000 Din, Sadjarski podružnici Rečica na Paki za nabavo škropilnice 800 Din, za šolo Celje-oko-lica 5000 Din. Posamezni okrajni zastopi pa so dobili: Celje 120.000 Din, Gornjigrad 50.000 Din, Gornja Radgona 50.000 Din, Konjice 70000 Din, Kozje 100.000 Din, Ljutomer 80 tisoč Din, Maribor 200.000 Din, Marenberg 50.000 Din, Ormož 80.000 Din, Ptuj 150.000 Din, Rogatec 50.000 Din, Sv. Lenart 80.000 Din, Slov. Bistrica 70.000 Din, Slovengradec 30.000 Din, Šmarje 60.000 Din, Šoštanj 50.000 Din in Vransko 40.000 Din. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rojfna, Ljubljana. Sumarski ravnatelj ing. Franc Sonnbichter 50 letnik Dne 24. t. m. slavi svojo 50 letnico šum. ravnatelj inž. Franc Sonnbiehler iz Sv. Katarine pri Tržiču. Slavil je letos svoj 35 letni jubilej službovanja pri veleposestniku in veleindustrijalcu dr. Kari baronu Boru. V teku teh let si je slavljenec stekel največje zasluge na polju tehnične in gospodarsko ekonomične povzdige Bornove veleindustrije. Pod njegovim strokovnim vodstvom je bilo mogoče izvršiti tako ogromna dela, ki bi jih sicer težko kje kak zasebnik mogel podvzeti brez tuje finančne pomoči. Tako so vse pre-važne naprave: elektrarna, gozdna električna in žične železnice, modernizirane in povečane žage, umetne sušilnice itd. sad visoke strokovne izobrazbe inž. Sonnbichlerja. Toda višek svojega delovanja še ni prekoračil; z vso vnemo, vztrajnostjo in energijo vstvarja in razširja Bornova podjetja. V projektu ima različne nove naprave, ki so namenjene, kakor vse druge, indirektno v dobro in prid naroda in države. Inž. Sonnbiehler je sicer Nemec, toda izrazito slovenskega mišljenja. Načelno se bavi Ie z gospodarskimi problemi, usmerjenimi v korist države. V socialnem pogledu je mecen; poleg svoje odgovornosti v vodstvu mu je prva skrb uradništvo in delavstvo. Velika zasluga njegova je, da nebroj delavstva obhaja letos 10 do 50 službene jubileje. Neomejeno spoštovanje pa vživa pri vsem svojem uradništvu, delavstvu, kmetskem prebivalstvu in meščanstvu. IJdeležuje se važnih gospodarskih sestankov in je poznan kot strokovnjak daleč na okoli. Kot bivši občinski svetovalec in odbornik si je stekel mnogo zaslug za povzdigo občine. Zelo uvaževan je pri državnih in drugih avtonomnih uradih, kar spričujejo različna priznanja itd. Je član raznih dobrodelnih društev in odbornik v mnogih gospodarskih institucijah. Kot športnik je vnet lovec in član SLD. Ker je vodja Bornovih lovišč, je Sirom znan kot strokovnjak tudi v tem pogledu, posebno pa po svojih plemenitih lovskih načelih. Čestitamo in kličemo še na mnoga leta! Klic iz akademskih vrst Na ljubljanski univerzi se je v preteklem študijskem letu sestavil »Ak. urad dela«, ki si je zadal težko nalogo, da skuša vsestransko olajšati težki položaj akademikov, bodisi s preskrbovanjem primernih zaposlitev, bodisi s posredovanjem za primerna stanovanja in za razne olajšave. Že ponovno je »Ak. urad dela« apeliral na slovensko javnost za prijazno podporo, a doslej še ni našel pravega od-| meva. Zato se tem potom zopet oglaša, da zainteresira merodajne činitelje za to svoje eminentno socialno delovanje ter da obenem jtpokaže na krivice, ki se gode študentom. Naj opozorimo samo na dejstvo, da hišni gospo-| darji zahtevajo od svojih najemnikov 30* odst. j podnajemnine, ki jo plačujejo dijaki. Tako | mora najemnik dijaku stanovanje podražiti in uboga dijaška para mora nositi še to breme. Vsakdo, ki ima kaj socialnega čuta, mora zoper to odločno protestirati. Hišni gospodarji, ali res ne uvidite, da je tako postopanje ne-socialno in da je dijaku s tem prizadejan ob-. čuten udarec? ' Drugo pereče vprašanje je zdravstvena zaščita učeče se mladine. Fin. zakon za leto 1928.-29. predvideva ustanovitev zdravstvenega fonda pri drž. hipotekami banki v B. Ta fond bi se upravljal v Belgradu za vso državo, in sicer skoraj brez sodelovanja zastopnikov akademske mladine. Da je tako upravljanje neprikladno in da ljubljanski akademik v slučaju bolezni ne bo od tega fonda imel posebnih koristi, leži na dlani. Mar naj bi sc na Slovenijo odpadajoči del fonda, v katerega bo vsak akademik plačeval 60 Din letno, upravljal pri ljubljanski podružnici hipotekarne banke ter obrnil v prid ak. boln. blagajni, ki se ima osnovati na ljubljanski univerzi! Slovenski poslanci, zavzemite se za naše upravičene težnje in vplivajte v tem smislu na merodajnih mestih. Akademski urad dela. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig M. Tičar, Ljubljana Ljubljana v filmu Naše mladenke, ki so ob vsaki filmski predstavi tolikokrat ganjene v srce in tolikokrat navdušene pri pogledih na filmske zvezde v moških hlačah, bi se gotovo včeraj zvečer še bolj navdušile, seveda le, če bi imele pristop k redki filmski predstavi. Kajti videti Ljubljano in mogoče še sebe v filmu, ni mogoče vsak dan, le redke so prilike in ena teh se je nudila včeraj. Gledali pa so film in »zvezde« vsi mestni veljaki in očetje z županom in podžupanom na čelu, zastopniki vlade, policije itd. Tudi naš urednik je bil tako srečen, da je ujel zastojnkarsko povabilo k tej predstavi, pa ne zato, da bi ga mogoče pri- i Eipik Nenadomestljivi uspehi lečenja - Moderne opreme svetovnega kopališča. - Opozarjamo na izredne ugodnosti jesenske sezone od 1. septembra. - Popolni pension, obstoječ iz stanovanja s postrežbo in razsvetljavo, dnevna hrana, kopanje s perilom, vplačilo zdravniških ln glasbenih pristojbin in enkratne zdravniške preiskave stane za osebo in teden: za drz. in samoupravne uradnike, častnike, penzijonarje, invalide in člane bolniških btagain od 380 do 580 Din, a za vse ostale od 450 do 700 Din. Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča LIPIK. -^C stevali od sedaj naprej med veljake, ampak zato, da o filmu pove kaj onim, za katere je povabil »zmanjkalo«. Ljubljana je v filmu vsa drugačna (pa tega ne smete nikomur povedati!), kot pa poje o njej narodna pesem: »Ljubljanca, dolga vas...« Aleksandrova cesta se je na primer spremenila v pravi pariški boullevard, ravnotako Stritarjeva in Šelenburgova ulica', da ne omenimo impozantne postave magistralnega ravnatelja g. dr. Zamika, »ki je bil povsod«, ravnotako povsod, kot se govori o enem občinskih očetov, »da je bil povsod«, ko so ugotavljali promet na ulicah, ki bi prišle v poštev za tramvajsko zvezo. Lep, prelep je bil v filmu Tivoli, naravnost veličasten je bil Grad, samo naši bogoslovci so nekam urnih korakov ubirali pot preko filmskega platna. Prav nič dvoma ni bilo v gledalcih, da sobice res tako sije črez ljubljanske strehe, le v originalu »ne utegne si to vsakdo ogledati. Prav moško se je na platnu držal Prešeren; nemara je mislil, da samo on reprezentira Ljubljano, ne pa mogoče gospod župan ali celo podžupan. Da ima film hrvatski tekst, je samoob-sebi umljivo. Zaradi konkurence z drugimi filmi je to potrebno. — Film je izdelala tvrdka C. Th. Meyer iz Magdeburga. Film je zamišljen kot propagandni film o naši državi. Celoten film so kupila tudi nekatera ministrstva in se bo predvajal v inozemstvu. Ljubljani je v tem filmu odmerjenih 200 m, to je za devet minut predvajanja. Film so snemali v Ljubljani v mesecu cvetja, v maju. Kljub vsem ne-dostatkom, katere bi utegnil najti v filmu kak ostrejši ocenjevalec, smo bili z njim le zadovoljni in smo ga bili iz srca veseli. f^-tfArvtr rljtf/za JkMz^ S J. Spori PRKETEK NOGOMETNIH TEKEM. PRVENSTVENIH Nassnanila Cfublfansko gledališče Vse predstave se vrše v dramskem gledališču. Nedelja, 23. septembra: ob 15 pop.: ZUPAN STIL-MONDSKI. Izven. — Ob pol 20: BAJADERA, opereta. Izven. Ponedeljek, 24. septembra: Zaprto. Torek, 25. septembra: ROMEO IN JULIJA. Red A. Sreda, 26. septembra: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Prem. abonma. Četrtek, 27. septembra: FANNY, TETE, STRICI ITD. Red B. Prva popoldanska predsta/a v novi sezoni sc vrši danes popoldne obu 15. uri v dramskem gledališču. Vprizori se izredno učinkovita drama i/, vojnega življenja »župan Stilmondski«. Predsta a se vrši izven gledališkega abonmaja. Kalmann: Bajadcra. Danes aedelio zvečer ou pol 20. uri se vprizori v dramskem gledališču po večmesečnem presledku zopet Kalmanncva Bajadera, ki se odlikuje po izvrstnem sižeju, ki je poln pravega humorja ter po izredno lepi in pestri glasbi Glavne vloge so v rokah ge Poiičeve in pe Balalko-ve ter gg. Drenovca, Pečka in fovheta. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. Predprodaja v dramskem gledališču. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. V sredo, dne 26. t. m. igra ljubljanska drama Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski v popolnoma novi režiji g. Skrbinška za premicrsni abonma. :"Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljua beseda po 3 Din. Zadnjikrat danes sc ponovi Dojna gra Kalvarija, na letnem igrišču Mladinskega dotna na Kode-Iievem ob 7. zvečer 1'ovratek v mesto in na kolodvor zagotovljen po posebni garnituri eleKirič.ie cestne železnice, ki pričakuje posctnike po končani predstavi pri Garnizijski bolnici. »Ijubljana« ima v ponedeljek ob 8. uri skupno pevsko vajo. — Novi pevci se sprejemaio še dokonča septembra. — Pevovodja. Korošci! Vsled proslave prebitja solunske fro« te smo bili primoram naš sestanek v Celju preiožiii na 14. oktober. Dolžnost nas vseh je, da se ia dan polnoštevilno zberemo. Podrobnosti v pesebnen vabilu prihodnji teden. — Pripravljalni odbor. Rokodelski dom. V pondeljek 24. t. m. oo osmih zvečer je sestanek kat. društva rokodelskih pomočnikov. Člani in prijatelji društva naj ae g^ zanesljivo udeleže! — V torek in v eetr'ek je redna pevska vaja jxxl vodstvom g. prof. M. Bajuka. Novi pevci so nam dobrodošli. Pričetek ie ob osmi uri zvečer. Šentpeterski družabni klub sklicuje za torek 25. t. m. ob 20. uri redni občni zbor v Šentpeterski prosveti. Vidovičev klub v Ljubljani >klicuje vse prigla-šence na sestanek v Narodno kavarno v joonedeljek 24. t. m. ob 20. Novi člani se še sprejemajo osebno na sestanku, ali pa pismeno na naslov kluba: Šola na Ledini. Prostovoljno gas. društvo Barje, > abi na vin sko trgatev, ki se vrši 7. oktobra 1928 pri Cešnovar-ju. Dolenjska cesla. Cerkveni koncert v korist Rdečega križa priredi dne 30. septembra t. 1. ob 5. popoldne v župm cerkvi v Logatcu Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«. Program je izredno zanimiv. Orel Naraščajsko telovadno akademijo priredi oi-lovski odsek sv. Jakob v Ljubljani v nedeljo ine 30 septembra t. 1. ob pol 4. uri joopolane v telovadnici šole na Grabnu. Prijatelje našega odseka vabimo, da se je v obilnem številu udeleže. Orliškim krožkom! Za udeleženke (CloviviiegJ tečaja v Ljubljani in za letni ončni zbor Slovenske Orliške Zveze je dovoljena polovična vožnja za cas od 7. do 15. oktobra. Vsaka udeleženka kupi ti-" vstojoni postaji vozno karto z nokiuii žieom do Ljubljane. Vozne karte v Ljubljani ne sme iddaii, ker velja tudi za vožnjo za nazsj. taierski k'ozki naj pošljejo svoje vaditeljke v telovadni tasti tekma seveda prav tako lahko v njegovo korist. Razvrstitev današnjih tekem je naslednja: Igrišče Ilirije: ob 8.30 Grafika:Natakar, ob 10 Ilirija rez.:I)ermes rez., ob 14 Jadran:Reka, ob 15.45 Ilirija:Hermes. Igrišče Primorja: ob 14 Slavija: Krakovo. Tekma Grafika:Natakar odpade, ako nastopi deževno vreme. Ostale štiri tekme se vrše ob vsakem vremenu. Letošnja zaključna kolesarska dirka kolesarskega in motociklističiiega društva -Sava«- v Ljubljani se vrši dne 7. oktobra na progi Ljubljana— Višnja gora in obratno. I. Glavna dirka. Vozi se v treh skupinah to je društvena, zvezna in medklub-ska za klube, včlanjene v Kolesarskem savezu SHS. II. Juniorska dirka. Vozi se v treh skupinah to je društvena, zvezna in medklubska za klube, včlanjene v Kolesarskem savezu SHS. Start iu cilj na Dolenjski cesti pri km 3. Začetek ob 14. SK Ilirija, nogometna sekcija. V svrho fotografiranja se pozivajo danes ob 14 v garderobo poleg določenega moštva še igr. Miklavčič, Volkar, Zupančič II in III, Bergles, Jenko, Ice. Točno! — V isto svrho se seslane ob 14 pred garderobo tudi juniorsko pokalno moštvo. — Mali vhod ob Celovški cesti! — Načelnik. ZGODOVINA REKORDA V SKOKU NA DALJAVO. Cator je skočil 7.937 ni daleč, nov svetovni rekold. Kmalu bomo pri 8 m. f) zapisanem skoku beremo prvič leta 1866: Fitzherbert jo skočil 5-994 m daleč, približno toliko kot sedaj Japonka Hitomi. Dve leti nato je prišel Mit-cliell na 6-007 in leta 1870. na 6-089. V angleških rekordnih knjigah beremo tudi o skoku Toss-willsa letu 1869 z 6.39 m. Nato pride Davies in doseže v letih 1871 —1874 skoke 6-70, 6-883 in 6-98 m. Irec Lane mu vzame rekord s skokom 7-04 m: to je bil prvi skok uud 7 m. Leta 1883. skoči Purson 7.047 m daleč, leto nato Davies 7-05, za njim Ford 7-086 in Copeland 7-089. V letih 1892 in 1893 pride Free na 7-13 in 7-22 m, leta 1898 Irec Newburn na 7.32 ni. Lani umrli Kraeuzleiu, o katerem je »Slovenec« veliko pisal, jo dosegel leto nato skok 7-429 m. Letu 1900 pride Prinstein mi 7-30 in, nato |iu I. 1901 Irec 0'Connor na 7-543 in na 7-61 in. Connorjev rekord je obstal celili 20 let: šele letu 1021. jc prišel črnec Gourdin v Filadelfiji na 7-696 in. Le Gendre je skočil leta 1924. že 7-765 m daleč, 1 1925 pa črnec Itubbard 7-896 m Sicer je skočil Hubbard tudi še 7-98. n je bilo odskočišee zu I A cm višje nego prilctišee in mu skoka niso priznali. O Ilaminu so nupačno poročali 7 91 m. bilo je 7-90. Sedanji Cutorjevi skoki so bili 7-80, 7-773 in 7-937 m. Soortnš dogodki Polc-'je se poslavlja in zima se bliža. Kdor tega ne verjame, naj bere razpisne termine za svetovna in evropska prvenstva v drsanju. Na zunaj se to seveda ne vidi tako, čeprav so morali zadnjič v jezeru Ontario prenehati s plavanjem, ker je bilo zelo zelo mraz. Zato so pa priredili nato drugo plavanje, v reki Sv. Lavren-cija, pri mestu Montreal v Kanadi. To pot je šlo na 30 milj ali dobrih 48 km; ker Vierkotterja ni bilo zraven, ni imel Miohel med 18 tekmeci nobenega prav resnega nasprotnika in je priplaval na cilj v 11 urah 19 min. Bil je pa tudi edini, ki je dosegel cilj, vsi drugi so prej opešali. Marta se je spet postavila, in jo plavala 200 m prosto v 2 : 40 svet. rekord. Drugega olimpijskega tekmeca, Rademacherja, so povabili na Japonsko, za tri mesece. Rad bi šel in ltorg tudi. Neki Rižzo Je plaval j>ii Malti 57 ur in 20 min. po morju okoli in je mislil, da je to svet. rekord; pa se je zmotil, kajti Američanka gospa Huddlestonova je ostala v votli 60 ur. V Ameriki je zelo živahno. Pravkar se je dovršila tam borba za ameriško jirvenstvo v tenisu. Zmagal je Cochct; njegov zadnji nasprotnik je bil Hunter. V Ameriki gostuje italijanski nogometni klub Brescia, jia se mu nič kaj dobro ne godi; Sparta iz Chicago ga je premagala n. pr. 5:1. »Italijani so razočarali«, beremo. Sedaj so tudi Belgijci sprejeli profesionalno organizacijo v svojo nogometno ligo; nič ne pomaga, tok časa je tak. — Veliki uruguayski igravec Scarone bo igral v bodoči seziji na španskem. — Danes igrajo v Pragi f'chi proli Ogroin. V dneh 28. in 29. okt. bi morali igrati v Pragi Jugoslovani, pa so zahtevali 35.000 Kč, in pravijo prireditelji, da je to preveč. O drugih nogometnih tekmah glej »Slov.* 19. t. m. V Ameriko bo šel znani angleški avtoino-bilni dirkač Segrave ter bo skušal tam zboljšati rekorde; pravi, da bo dosegel 386 indiciranih kilometrov na uro. Kolo ili tako hitro kot avto, a tudi z njim so da doseči velika hitrost. Na primer na dirkališču v Leipzigu Savvall 100 km v 1 :21 :07.0. — Po zgledu drugih držav so priredili sedaj tudi Poljaki kolesarsko dirko po Poljski okoli; šlo je na 1409 km, 8 etap,,2 dni počitka vmes; liSamson in Da-lila«, opera v 3 dej. (Saint-Saens). — Dunaj: 11 Koncert godal kvarteta. — 16.15 Orkestralna glasba. — 20.05 Arije iz oper. — 20.30 Orkestralni koncert dun. filhiirmonikov: Beethoven: Uvertura k »Posvetitev hišec — Baletna glasba iz baleta i Stvarstva Prometojn«. — Miinchen: 16.46 Schubertova komorna glasba. — 20 Koncert z bogatim Sporedom. — 20.05 Komorna glasba. — Milan: 20.50 Prenos operete iz gledališča. — Budapest: 17.40 Ciganska glasba — 20.40 Koncert — 22.30 Jazz-godba. Torek, 25. septembra. Zagreb: 17 Koncert — 20.35 Skandinavska glasba. Kvartet Šidak. — BTcslau 16.80 Zabavni koncert — 18 Predavanje: Duševne bolezni in njih duševno zdravljenje — 20.30 Koncert s širšim sporedom. — Pragu: 16.30 Koncert češke filharmonije — 19 Prenos iz praške opere. — Leipzig: 16.30 Odlomki iz italijanskih oper — 20.15 Komorna glasba — 22.30 Solospevi in dueti iz operet. — Stuttgart: 16.15 Orkestralna glasba — 20 Hasba in proza iz dobe in okolice Friderika II., nato lahka glasba. — Kalovko: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Franklurt: 16.35 Operna glasba — 20.1 o Lovci in njih življenje v glasbi in prozi. — Brno: 17 Koncert iz razstave — 18.10 Predavanje: Češka literatura — 18.55 Prenos iz opere. - - Rim: 21 Gioconda, opera (Ponchielli). — Langenberg: 16 »Dornroschen«, za soli, zbor in orkester — 17.45 Komorni koncert — 20 Humoristični zbori — 20.45 Simfonični konccrt. — Berlin: 16 Predavanje: Jesensko in zimsko vreme — 17 Zabavna glasba — 21.15 Klavirski trio. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert instrumentalne glasbe — 20.05 Schu-mann: »Pesniška ljubezen*, solospev — 20.35 »Romanje cvetlice«, pravljica, za soli, zbor in orkester, nato plesna glasba. — Miinchen: 16 Koncert solistov — 17 Književno poročilo: Nove knjige — 17.30 Zabavni koncert — 20 Orkestralna glasba. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17.40 Citraški koncert — 22.10 Poročila in ciganska glasba. ki bo čital to knjigo, bo pa dejal, da je najlepši sestavek v uvodu, kjer se plastično kaže skrb Rimljanov za: salus rciptiblicae. — Dočim ie doslej dijax. na human, gimnaziji v vseh razredih od 3. do 8, bolj ali manj spoznal pribl. 12 latinskih pisaleljev in pesnikov, jih tu spozna kakih 50! In tej knjigi besta sledili, kakor čujemo, še dve. — Da je komentar (tolmač) str. 328 -493 izboren in na višku, n' treba pri g. Sovretu posebej mienjali. Z eno besedo: Lanx satura je naravnost genijalno delo, sad neumorne marljivosti in ogromnega znanja. Odka' sem jo dobil v roke. si ne morem kaj, da ne b: vsak dan listal v njej in se učil, učil... Dbv. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Bauman E.: Dcr heilige Paulus. Autorisierte Dbersetzung aus dem Franzosischen v. M. A. Freiin v. Godin. 463 str., vez 98 Din. Bertrand L.: I)ie heilige Thcresia. Autorisierte Čbersetzung aus dem Franzosischen v. M. A. Freiin v. Godili. 312 str., vez. 98 Din. Bierbauui P. A.: Kcine Angst vor Gottl Eine Trostbotschaft f. d. Kleinmutigen. 70 str., nevez. 10,50 Din. Chesterton, G. K.: Dcr heilige Franziskus v. Assisi. 158 str., vez. 60 Din. Franzen P. F.: \Verden und Keilen einer riu-genden Seele. 221 str., vez. 52 Din. Gruber P. D.: Skeptismus und Unulaube. Po-pulare Zeitpredigten, 81 str., nevez 29 Din. Hattenschvviller P. J.: Die Verheissungen den hciligsten Herzens Jcsu. 22-3 str., nevez. 32 Din. Kahr A.: Auf dem Wegc zum Heiligtum. Eine kleine Aszetik f. Seminaristen, 284 str., nevezano 50 Din. Lamprecht P. A.: Erklariing dcr hciligen Messo an den Sonn u. Feiertagen d. katlioliscf^a.,,;; Kirchenjahres. 449 str., vez. 76 Din. Lenhart- Religiosc Woelic iiber modeme Sitt-lichkeitsfragen. 33 Vortrage 280 str., nevez. 5Š Din. Lucas J.: Sei gut. Wege zum schGnen Ge-meinschaftsleben. 336 str., vez. 75 Din. I^Dred sodišča »Ja, mi, kar je nas...!« >Ti presnet Janez, kako si pa naštiman danes!« je pozdravil oni dan Malenskega Janeza izpod Vrha prijatelj Pepe iz Kapljega brda. Janez je bil res »naštiman« kar po gosposko: novo obleko je imel in raz telovnik mu je visela lepa zlata verižica. Ne malo je bil ponosen Janez, ko ga je tako pozdravil Pepe "in ga ogledoval od nog do glave. Z desno nogo je stopil naprej", malo nazaj se je nagnil in si zataknil oba palca pod pazduhi za telovnik, pa je tako motril prijatelja Pepeta kar zviška dol in pri tem spretno vrtil cigaro med zobmi. Le malo se je nasmehnil Pepetu, potem pa je pomežiknil važno in napravil moško kretnjo z roko: »Mi ja, kar je nas...I« Potlej je pa povabil prijatelja v bližnjo gostilno in tam sta se nadalje pomenila pri merici dobre pijače. Za prvo merico je prišla druga, potlej tretja, četrta, — prihajali so pa v istem redu tudi »prijatelji«. Veselo in dobro so se imeli, Janez pa je bil kavalir in je vso »ceho« plačal sam. In je ob tej priliki spet poudaril važno in z gosposko gesto: »Ja, mi lahko plačamo...!« Zgodilo se je pa slučajno v istem kraju tiste dni da je bila nekemu posestniku ukradena večja vsota denarja. Ali imajo orožniki dob*er nos ali pa je imel Janez tako slabo vest, da ga je vedenje izdalo, nekaj bo. Vsekakor pa so prišli orožniki k Janezu in so mu povedali, da pojde ž njimi. In je Janez res šel z orožniki in je lam vse lepo povedal, kako in kaj: iz zaklenjene sobe je posestniku Bertoriclju vzel 4 bankovce po 1000 Din in si je s tem denarjem nabavil novo obleko in zlato verižico. Ostala mu je še prilična vsota, ki jo je s »prijatelji« zapil, 1000 Din pa je skril pod neko skalo v gozdu za mlinom v Ilovki, da bi mu prav prišli kasneje. To zgodbo so orožniki seveda sporočili sodniji in ta je Janeza povabila na razgovor. Konec razgovora pa je bil takšen, da je Janez dobil 1 mesec težke ječe, zraven pa še en post iu pa uradno spanje na golih deskah. Zdaj se pa Janez čoha za ušesi in drgne po nosu, ko ga je pred fanti sram, ki so mu za slovo še pcsmehovalno vrnili tisto njegovo: »Ja mi, ki kaj imamo...I« Na...I Gospod Krajnik si je najel dva lesarja, da bi mu popravila polomljen kozolec. Pa sta tesarja kozolec prav pridno popravljala, vmes pa še bolj I pridno zalivala, kajpak da svoje grlo in ne morda kozolca. Dobro kapljico je namreč imela sosedova gostilna, kamor sla tudi hodila na kosilo. Na, končno je bilo konec popravljanja in takisto tudi zalivanja s sosedovo kapljico. Možaka sta odšla, plačala pa v gostilni nista nič. Pa je brž lekel krfmar ves v skrbeh v sosedno vas in tam ročno poiskal orožnike, orožniki pa so sevedn šli iskal cba tesarja in so ju tudi našli Prišla sla možaka pred sodnika, lu pa se je izkazalo, da imala oba lesarja svoje posestvo, ter da že vsled tega ni resnična trditev krčmarja, da bi ga kanila ogoljufati. Poleg tega pa sta možaka tudi pojasnila stvar, da sta pač bila tisti dan brez denarja, ker še nisla dobila plačila, ter da le zato nista mogla poravnali računa v gostilni. Imela pa sta namen, to storiti o prvi priliki. »Na, kaj pa poj čte! pravi sodnik l. Cena vezani knjigi 80 Din. V Ljubljani 1Q2?;_ Založila Oblastna zaloga šolskih knjig. Ta knjiga je izšla v začetku tega meseca. Je brez dvoma najcenejša slovenska knjiga, zakaj vezana, pa 496 str., in velika osnierka, pa samo 80 dinarjev! Je pa tudi — da govorimo najprej o zunanjosti — naša tiskarsko najlepša šolska kniiga, kar jih doslej imamo: oblika, tisk, vsa oprema — prekrasno. Delo je Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Vesel sem je, kadar jo v rake vzamem in menim, da je bo vesel tudi vsak dijak, razen če mu ne bo boj z notrino grenil veselja! je pač končno materialno najtežja šolska knjiga saj ti roka skoraj omahne, ko je primes. Kaj pa po vsebini? Doslej sem — kaj bi tajili — mislil, da moramo gimnazijcu dati v roke vedno celega avtorja ali vsaj po en celoten daljši spis avtorjev, nc pa čitanke. Zdaj, ko imam Sovrelovo »Lanx« pred seboj, omahujem. Razloge, zakaj se je odločil za Čitanko, navaja g. S. v Poslanici, ki jo i jc društvo Prijateljev huni. gimnazije letos spomladi razposlalo v 800 izvodih križem naše domovine Poglavitni razlog je: latinščina na naših realnih gimnazijah ni več centralni predmet, ampak ie potisnjena v gornje razrede. Preosta'o ji je torej le malo ur. Zdaj ne bo mogla več formalno vzgajali mladih duhov; v teh letih (Čitanka ie namenjena za o. razred realnih gimnazij) iK)če učenec citati zanimivo snov. Ali naj pa šestošol:u damo v roke suhoparnega Korneiiia Nepola? Ali naj celo leto čita Cezarjevo De bello Gallico. V So-ueiovi Čitanki ' ima duh m'adega šestošolca bogato pašo: v odstavkih 1—14 mu razni pisatelji (Tacitus, Caesar, Ve'-leuis Patera, Ammianus Marc, Pacatus, Cassiodc>-rus) pripovedujejo o Rimcih v naših krajih (v Soli nu, na Vrhniki, v Ptuju, v Sisku, v Ljubljani itd.). 2e tu pojde torej v stari zgodovini ad fontes! Historični zmisel se bo s tem bre.r dvoma budil z velikim uspehom. V antičnih narodov svet ga bodo uvajali odstavki 15—21 (o nravcli starih Rimljanov. Keltov, Germanov. Britancev, Hunov, ce!o o odkritju Amerike bo čital iz sodobnega vira!) Dobri življenjepisi so za mladega človeka največjega oome-ra. O rimskih cesarjih je ze'o zanimivo pisal Sue-(onius, tajnik cesarja Hadriiana. V Čitanki bo dijak bral ne le o Cezarjevi galski vojni, ampak o Cezarju same str. 54—1 (n. pr. marsikaj, kar ob istem času, v 6 razr., bere v Šeltspirjevi tragediji juliju Cezarju); čital bo o Kaliguli, ICIavdiju, Neronu (videl bo, kje je za svoj »Quo vadiš« zaiemal Sienkievvicz). čital o Vespazijanu in Titu, o Marku Avreliju, tem filozofu na cesarskem prestolu, o cesarju Probu, ki je pri Mitrovici prvi zasadil vinsko trio, o Teodo-ziju velikem, ki je jeseni 1. 394 po Kr. na Vipavskem premagal uzurpatorja Evgcniia. — Po r.ičemer pa v tistih letih mlada duša tako ne hrepeni, kakor po tem, da bi se samo prepričala o resničnosti naše vere; zato išče spisov mož, ki so živeli ob začetku krščanstva. Kako smo v tej dobi iskali n. pr. Av guštinove Confessiones! In tu Sovretova Čitanki prihaja mladeniču napol pota naproti: či.al bo v lat. prevodu spreobrnitev sv. Pavla, čital prvo, pre krasno apologijo krščanstva Minucija Feliksa (Koncem 2. stol.) pod jMinembnim, duhovitim naslovom izdajateljevim »Kresalo duhov«, jooslušal to na;og-njevitejšega zagovornika krščanstva iz 2. stol., Ter-tulijana, kako sodi o cirkusu in gledišču svoje do be poslušal kartaškega škofa Ciprijan?. (okrog I. 250), Laktaneja (De mortibus persecutorum!), zlasti pa bo užival odstavka 49. in 50. (Avguštinove Confessiones in »De civ. Dei). - Prav v 6. razr., če se ne motim, pričenja s slovensko slovstveno zgodovino, s sv. Ciri'otn in Metodom. Ze'0 srecin je spet misel, da je n. izdajatelj ponatisnil obe pa nonski legendi (v Miklošičevem prevodu) 'er neka, iz velevažnih pisem papeža Ivana VIII. V odstavkih 59—67 bo naš diiak sedaj v izvirniku č-ta: o kralju Pamu, o ženitbi "vojvode Ferdulfa (prim. Prelesm-V>vo epično nesnitev!), o hrvatskih kraljih Zvoni-miru in Branimiru ter njiju stikih s papeštvom itd Učenec ne posluša rad naukov, to vemo, učitelji pa bodo gotovo z veseljem sprejeli pedagoška načela Kvintilijanova, odst. 68- 73, na žensk;.'i realnih gimnazijah bo zlasti učinkoval odst. 74 (Hie-ronimovo pismo »ad Laetam, De institutione filiae.^ Ob ljubki vsebini in lahki latinščini Erazma Rotterd. (odst. 75 -79) pa bodo učenci naravnost vriskaH! — Hočete še več? G. izdajatelj je nadvse radodaren Sam je privedel in po svoie jx>vedal iz Homerja pravljico o Polifenu; v odst. 81 imamo d*vno pravljico o Amorju in Psihi (Apuleiusl); celo dve legendi, o Sv. Juriju in sv. Martinu (kakor jo čitamo v brc virju) nahajamo v odstavku 83 in 84. — Kja sično čtivo uči dijaka spoznavali resnico, da je človek odvsekdaj imel iste težnje, iste slabosti (humanizem!). Napis na steni neke gostilne v Pompe-jih (str. 268) vidiino, da je caupo (oštir) že ludi takrat vino rad z vodo mešal. Sploh bo iz kratkih napisov v odst. 91 in 92 diiak uvidel, da res ni n': novi sub sole. (Uporabljen je tu že tudi nagrobnik škofa Gaudenciia, iz Bogosl. vest. 1923!) — Z Ovi dovo poezijo (Metamorph.) bodo dijaka dovolj se znanili odstavki 98—104, z Virgilom pa od. 1—263 iz VI. knjige; zopet se vrača v solo Phaedrus s svojimi basnimi (H basni!), za njim ^mogoče pa največji pesnik srednjega veka« Nosker Balbuluc (z dvema basnima). — Razen no F.razmu 1 j pa dijak najbrž najprej planil nad dijašk^raziv^pjcne l esmi-■ ce, Carmina Burana. odst. 108—122. — Politik, Cerkev in gospodarski napredek I. »Pcdvrzife si zemljo«. »Katoliška Cerkev zavira napredek, ker odvrača narode cd veselega, dobičkanosnega udej stvcvanja v trgovini, industriji in jih venomer spominja na smrt, na večnost, na pekel itd. Ka tolicani se radi tega nikdar ne morejo posveča1; popolnoma delu, zaslužku, tehničnemu napredku, ker tičijo vedno z eno nego v grobu, zato je razumljivo, da so vprav katoliške dežele, Španija Italija, Poljska, Irska, Južna Amerika itd. najbolj zaostale v novodobni gospodarski tekmi. Medtem, ko se protestantskih deželah ve dno bolj kopiči bogastvo in razvija najvišja tehnika, katoliške pokrajine vidno hirajo, so nazadnjaške, nimajo modernih prometnih sredstev itd.« Tako se glasi ugovor proti Icatol. Cerkvi Toda ugovor ne dfži. Katoliški Cerkvi je sveto prvo povelje božje, s katerim je Stvar nik sam dal pobudo za razmah tehničnega napredka. »Rastiia in množita se, napolnita zemljo in podvrzita si jo...«. Katoliška Cerkev nalaga vernikom delo, marljivo delo kot dolžnost in pospešuje in blagoslavlja kolikor mogeče večii razmah obvladovanja zemskih sil in dobriii Cerkev nikakor ne odobrava tega, da bi reka zlata in srebra in bogastva, ki se razliva v današnji dobi čez svet, se stekala samo v rekah judov in protivernikov. Kajti iako bogastvo bi samo izpodkopavaio kraljestvo božje na zemlji. Cerkev želi, da se najboljši njeni sinovi pridno udejstvujejo v tej gospodarski tekmi, samo da naj bogastvo, ket tako ne bodi zadnji in najvišji cilj, ampak d?, služi višjim kulturnim, obče-člcvešlcim smotrom. Kapital naj bo v službi Cerkve in domovine. S kapitalom cc ne gradijo samo železnice In banke in ladje, ampak tudi knjižnice in univerze in cerkvc in bolnišnice. Kdo je gradil kra sne univerze in stolnice in mestne dome srednjega veka? Katoličanom se torej ni treba bat; bogastva, pač pa ga morajo prav porabiti po načelih pravičnosti in krščanske ljubezni. Kapital raj služi vzajemnosti (solidarnosti) človeške družbe. 2. Kapital v službi domovine, Cerkve in umetnosti. Da bi bil šele protestantizem, predvsem kal-vinizem vzbudil speče sile človeka in privedel človeški rod do viška tehnike in kapitalizma, je zgodovinsko neresnično. Velepotezna drzna podjetnost, ki nalaga ve-fekapital v različna gospodarska podjetja doma in v tujini in ustvarja nove vrednote, ni nastala šele v dobi protestantizma, ampak je dičila v katoliški dobi srednjeveška velemesta Italije, Nemčije, Francije, Anglije. Podjetni trgovci Genove in Benetke (v 16. stoletju je štela trgovska mornarica Benečanov 3000 ladij) so pošiljali svoje ladje po vseh morjih Evrope in daljne Azije, Fuggerji iz Augburga so bili prvi trgovci srednje Evrope, Hanseati (prebivalci severonem-ških mest Liibeck, Gdansk, Sletin, Bremen itd) so obvladali vso severno obal Evrope s svojo trgovsko mornarico. V vlamskem mestu Brugeis 'e v srednjem veku pristalo dnevno 100 ladiji Toda ti kapitalisti so znali ustvarjati s svojim kapitalom vekotrajne vrednote! Njihov kapital je res služil Cerkvi in domovini, veliki ideji kr sčanske vzajemnosti. Njihovo bogastvo je pove ličevalo in olepševalo domača mesta! Benetke »kraljica morja«, Flcrenca »La bella« (lepa), Genova (»La superba«, ponosna) zadivijo še danes tujce. Pojdi v Benetke in vozi se z gondolo skozi Canal grande ven na morje. Tu so gradili beneški bogataši svoje palače, vsak vogal, okno, je umetnina za se: hoteli so graditi in ustvarjati vzore za vse čase. Ko pa stojiš pred cerkvijo sv. Marka na velikem trgu, čutiš, čeprav nisi umetnik, da so te gosposke palače okrog trga nekaj sijajnega, nekaj res gosposkega, ki dajo velikemu trgu dostojen okvir. Pročelje cerkve sv. Marka je tako veličastno in obenem tako skrbno izdelano v malem, da nehote nekaj časa obstojiš in gledaš in občuduješ: tvoja duša ti pravi: to je res lepo. Sv. Marko kot patron mesta je debil najlepši prostor in najlepšo stavbo in beneški bogataši so s ponosom posvečali svoja podjetja domačemu pa-tronu. 3. Kapital šablone. Oglej si zdaj mesta in stavbe moderne kapitalistične Anglije. Vozi se iz Doverja v London: eno samo nepretrgano mesto. Toda stavbe, ki jih tu vidiš, so točna slika tovarniškega življenja. Dolga vrsta hiš se vije ob ulici ali železnici: ista barva, ista okna, iste strehe, ista vrata, ista kljuka je jiovscd. V Londonu so cele ulice, kjer je na stotine hiš popolnoma enakih: tako da gotovo zgrešiš svojo hišo, ako si nisi zapomnil številke. Vse je zmehanizirano. Hiše kakor ljudje so ostali številke: vse enako velike in visoke, ena-o umazane, enako pobarvane, enako dolgočasne: zginila je lepota, umetnost, slikovitost. To moderno bogastvo je mrko, suho-trezno, rozaično: tu je gradila tovarniška šablona rez duha, tam je deloval in slikal umetnik z vzvišenimi mislimi, Anglija, Amerika, Kanada so sicer polne bogastva, Španija, Francija, Italija, Belgija pa so polne umetnosti, lepote nadnaravnega poleta, ki človeka dviga, navdušuje, razveseli. Katoliška Cerkev je znala dati bogastvu ono čudovito srednjo umerjenost, ki so jo imenovali katoliški pisatelji »liberalitas*, »pleme nito, v darežljivo veledušnost«. ki ne kopiči bo- i gasiva kakor skopuhi, ki ga pa tudi ne razmetava za prazno uživanjaželjnost. 4. Vera bogatašev in materialistov. Pa vendar v današnji dobi so protestantske dežele, Nemčija, Anglija, Amerika, najbogatejše, najnaprednejše, tako se glasi dadaljnji ugovor. J Priznajmo, res je; priznaimo celo, da jc deloma to povzročil pretesiantizem, posebno oni strogi »čisti« puritanizem, kakor se je razvil v Angliji in Ameriki. Ta protestantizem je učil, strogo, marljivo, korektno, delavno življenje najvišja čednost. Skrajna štedljivost, množenje bogastva, brezobzirno širjenje angleškega vpliva je proglasi! za božje poslanstvo izvoljenih protestantov. Polagoma se je med prote stanti utrdilo prepričanje, da je bogastvo, na-kopičenje premoženja poklic, ki ga je Bog dai človeku. Kdor tega poklica ne doseže in ostane reven in beden, ie od Boga zapuščen. Zato je v protestantskih deželah bogastvo čednost, revščina pa sramota, ker je Bog z bogataši,' ne z reveži. Revščina je greh ali božja kazen. Veliki admiral Neison, ki ie sijajno premagal v pomorski bitki pri Trafalgarju Francoze 1. 1S06, je izjavil: »Pomanjkanje premoženja je zločin, ki ga (pred angleško družbo) nikdar ne morem zagovarjati.« Svetovni nazor protestantov o veličini narodov jc drugi kot pri katolikih. Več denarja, več srajc, več čevljev, več jedil, tovarn, bank, tvori pri njih večjo srečo človeka, pri katolikih je drugo merilo: večja plemenitost, večja požrtvovalnost, večja ljubezen do bližnjega, več heroizma. Od nekdaj jc katoliška Cerkev učila, da Bog »preiskuje srce in ledvice«; protestantizem misli, da bo Bog raje pregledoval želodce. Merilo protestantizma mera nam stisniti srce in tirati veliko maso narodov v obup, ke; niso deležni onih posvetnih dobrin. Upira se nam taka novodobna morala, nočemo je sprejeti. Prava presveta in veličina narodov se nikdar ne sme istovetiti z njihovim zunanjim bogastvom in če so kapitalističnega, nekrsčanskega bogastva ali mamonizma deležni v prvi vrsti protestantovski narodi, je to najsijajnejše spričevalo, da so se katoliški narodi vspešno ustavljali »krivičnemu mamonu«. Pa, čeprav je n. pr. v Angliji veliko bogastva, je to bogastvo nakopičeno v rokah neka-ternikov, okrog katerih zija velika puščava revščine. Manjka pa močni srednji sloj manjših ka pitalistov, trgovcev, obrtnikov, ki bi tvorili zdrav prehod od kapitala do bede. 5. Naravni pogoji tehničnega razmaha. Sicer jc pa prvi predpogoj za razvoj modernega tehničnega napredka bogastvo in položaj zemlje, nc kako versko razpoloženje. Tako je Severna Amerika izredno bogata na železu in premogu, tako tudi Anglija, Nemčija, S' verna Francija in Belgija, kar je za dobo parnega plina največje važnosti. Severna Amerika, Francija, Anglija, Nem čija, Belgija imajo poleg velikih zakladov premoga in železa velike reke, po katerih prevažajo po ceni svoje izdelke, obenem imajo morske obali z izvrstnimi lukami. — Do 10. stoletja niti v pretestantovskih niti v katoliških deželah ni bilo velepotezne industrije, ker je ta v zvezi s plavži, s parnim kotlom, s premogovnim kurivom V zadnji dobi se je pa ta industrija razvila v enaki meri recimo na Westfalskem, v Pcdrenju, v Šleziji, ki so katoliške dežele kakor na Saksonskem, ki je pretežno protestantovska pokrajina. rudi Belgija, ki je bogata na premogu in železu in ki tekmuje glede modernega napredka z vsfmi državami, je izrazito katoliška. Južna Francija, Španija, Italija pogreša premog, vsled tega je industrija zaostala. Da pretestar^izem kot tak ni vir in vzrok kapitalizma, se vidi iz tega, da je vladala cd 16.-—19. stoletja v protestantski Nemčiji gc-gespedarska stagnacija, v Angliji v 16. stoletju absolutizem, v 17. stoletju pa upor in nered. Pa tudi zdaj je še več protestantskih dežel brez posebnega tehničnega razmaha, tako Norveška, Švedska, ali Vzhodna Prusija, severna Nemčija (Pcmeransko, Meklenburg), Estonska, Finska. Spet na drugi strani, je katoliška Čehoslo-vaška, poleg zahodne Nemčije, severne Francije in Belgije med najbolj razvitimi deželami Evrope. V zadnjih časih se silno razvija industrija v severni Italiji z Milanom kot središčem in se verni Španiji z Barcelono kot središčem. Pravi gospodarski napredek, ki je tudi ožar-jen z veličino moralnih in estetičnih idealov, je doma v katoliških deželah. Šablonsko nakopi-čenje bankovcev in tovarn in hiš in strojev prepustimo drugim. m//m^m/Mvm^m. Slovensko centralno gledališče (Iz razgovora z ravnateljem drame g. P a v 1 o m G o 1 i o.) Ker se pričenja redna gledališka sezona in ker se pričenja ludi delo naših podeželskih odrov, jo obiskal naš sotrudnik ravnatelja ljubljanske drame, g. Pavla G o 1 i a in ga naprosil zn izjavo, kako bi bilo čim najbolj mogoče dvigniti slovensko gledališče. Med drugim je dejal naš sotrudnik: sPred dnevi je objavil »Slovenski Narod« pogovor svojega sotrudnika z Vami o raznih vprašanjih slovenskega gledališča. Pri tem ste podali v jedru nekak splošen pregled o razmerju drame do ostalih gledaliških panog in obenem nakazali, kak naj bi bil idealen program za Narodno gledališče in posebej za slovensko dramo. Ker sem prepričan, da je baš ustvaritev in izvajanje tega programa za razvoj slovenskega gledališča in s tem slovenske kulturo nad vse važno in ker je nadalje žalostra resnica, da so odločujoči faktorii dosedaj le prepogosto na ta program pozabljali in je zato treba vedno znova nanj opozarjati, Vas vljudno prosim, da podaste v kratkem bistvo tega programa in način, kako bi se ta program praktično najhitreje izvedel.« Ravnatelj Pavel Golia je nato izjavil: Drama jo jedro gledališča in v kulturnem življenju naroda nedvomno eno najvažnejših činjenic. Ena najbolj kardinalnih napak vseli faktorjev, ki so v naši državi organizirali narodna, oziroma državna gledališča, pa je bila ravno ta, da se tega niso zavedali. Organizirali so le povprečen tip meščanskega gledališča oziroma zabavišča ter postavili dramo v skupen metež ne le z resno muziko, temveč tudi s popolnoma neumetniško in banalno gledališko produkcijo. Neobhodna potreba za uspešno umetniško delovanje drame je zato popolna ločitev drame od ostalih gledaliških panog. Kakor sem že omenil v svojem prvem interviewu, je Slovenski gledališki konzorcij ta nad vse važen princip že uresničil, ampak so, žal, poznejše uprave to in ostale pridobitve gledališkega konzorcija v veliko škodo slovenske drame zapravile. Ločitev pa ni potrebna samo iz strogo umetniških ozirov, temveč tudi zato, da more slovenska drama izvesti važno poslanstvo, ki bi ga morala imeti kot najvažnejši del idealnega državnega, to je narodnega gledališča. Dvomim, da razmeroma še kaka druga država v tako obilni meri podpira gledališča, kakor naša. Ker so dajatve za gledališče tako visoke, zato hoče narod imeti od njega tudi svojo korist. Pri sedanji organizaciji gledališča pa uživajo blagoriati državnega gledališča samo prebivalci glavnih mest, dočim je narod na vseh institucijah neinteresirnn. Kaj torej treba storiti? Predvsem mora dobiti dratna svoj zakonito določen proračun, da ne bo odvisna od slučajnega razpoloženja upravnikov, ki se vrhu tega pri nas zelo hitro menjajo- Ko ima drama svoj proračun, je tudi mogoče takoj pričeti z organizacijo Centralnega gledališča za Slovenijo. Med tem, ko se bo morala opera dogovoriti za svoja stagione le z Mariborom, Celjem in ev. še kakim drugim mestom, bo drama razširila svoje delovanje na vso Slovenijo. Če bo dobila drama vsaj 40% sedanje državne subvencije, bo lahko povečala svoje članstvo tako, da bo imela en ensemble stalno na delu izven Ljubljane. V interesu napredka slovenskega gledališča je, da postane ljubljanska drama matično gledališče za vso Slovenijo. Delovanje tega matičnega gledališča si predstavljam nekako takole: Dočim ima Ljubljana svojo sedanjo redno sezono, prireja drug ensemble predstave po vseh večjih krajih Slovenije. Velike predstave, kakor n. pr. Hamlet, Otelo, Cyrano, Idijot, Romeo in Julija itd., ki jih more dostojno uprizoriti samo naše gledališče in ki so danes dostopne le ljubljanskemu meščanu in slučajnemu gostil z dežele, bi postale last slehernega Slovenca. Te predstave so doživele v Ljubljani velik uspeh in je res škoda, da morajo izginiti iz repertoarja, ko jih še toliko naših ljudi ni videlo, ki bi imeli od tega duševno korist in veselje. Član moskovskega umetniškega gledališča g. Masnlitinov mi je v razgovoru dejal: »če gledam produkcijo ljubljanskega gledališča, se mi zdi, ko da gledani slikarja, ki z lepim zftanjem in veliko ljubeznijo slika. Ko pa je slika dovršena, jo pogleda le par ljudi in nato vrže slikar raztrgano sliko skozi okno.« Jasno je, da bo tudi igralec z veliko večjo vnemo študiral, če. se bo zavedal, da pomeni njegovo delo nekaj trajnega in nekaj, kar je namenjeno tako širokemu občinstvu, kakor je slovenski narod. Take predstave bi seveda spremljala tudi predavanja, ki bi našega človeka na deželi, nevajenega tako resnega produciranja, kakor ga izvaja in mora izvajati Narodno gledališče, uvajala v razumevanje dramskih umotvorov. Razume se samonosehi. da niorn biti program teh predstav posebno skrbno izbran. Velesejmska gledališka razstava je na- zorno dokazala, kako silno so v Sloveniji razširjeni podeželski odri. Lahko trdim, da ima vsaka večja vas svoj oder. Ti podeželski odri delajo s skromnimi sredstvi in velikimi težavami. Vodstvo je dostikrat v nerodnih, toda zelo voljnih rokah, ki bi raje vršilo stvar boljšo ko slabše. Nadaljna naloga Centralnega gledališča za Slovenijo bi bila baš ta, da stopi v zvezo z vsemi podeželskimi odri in jih vsestransko podpira. Organizirati bi bilo treba gledališče to-čaje za voditelje podeželskih odrov. Prav tako važna bi bila tudi ureditev arhha, garderobe itd. Ampak to so žo podrobnosti! Kakor bi podeželski odri sami iskali stika in pubude s strani Centralnega gledališča za Slovenijo, tako bi moralo tudi vodstvo tega gledališča budno zasledovati razvoj in napredek podeželskih odrov. Vprašanje gledališkega naraščaja moramo n. pr. pri nas čisto drugače postaviti, kakor je postavljeno pri drugih večjih narodih. V. dramatično šolo bi že v par letih zašli v *ežko hiperprndukoijo in bi umetno ustvarjali samo gledališki ->role-tarijat. Naš naraščaj se bo lahko rekrutiral le iz nadarjenih sotrudnikov diletantskih odrov, ki jih bo vodstvo osrednjega gledališča našlo in dalje izobrazilo. Poleg stalnega ensambla, ki bi gostoval po deželi, bi mogli tudi člani in vodstvo osrednjega gledališča od časa do časa pomagati temu ali onemu odru pri prireditvi kake težje predstave. Vsekakor bi bil trud dramskih članov v tej smeri mnogo bolj plodono-sen in obče koristen, ko pa sodelovanje pri brezpomembnih operetnih predstavah. Z ustvaritvijo Centralnega gledališča zn Slovenijo bi dobili res narodno gledališče, od katerega bi imel svojo korist ves narod. .Slovenska drama bi šla v narod in prejela od naroda tako pomoč, da bi bil njen vsestranski napredek za vedno zasiguran. Koneeri berlinske fiSfoarmonije V petek 21. t. m. je v Unionu priredila simfoničen koncert slovita Berlinska Filharmonija pod vodstvom dr. E. Kunvvalda. Bil je to pivi obisk B. F. v Ljubljani sploh in menda po prevratu edini nemški orkester pri na? v desetih lelili. Bil je pa to tudi tako izreden glasben dogodek za nas, da mu zadnjih deset lpt samo še en podoben stoji ot strani: Češka Filharmonija pod V. Talichoni. Mnenja in sodbe dajejo obema priznanje vse dosegljive popolnosti in umetniške kvalitete, vendar v nekih ozirih g. Kunvvald iudi Talicha nadkriijuje. Program je dal Regerjeve variacije nn Mozartov tema, Strausscv' simfonični programski runJa >Till Eulenspicgel in veliko Cajkovskega simfonijo v e-niolu (Peta). Lepo bi bilo, seve, če bi nam bili Berlinčani pokazali še kaj riajnovejšega iz svoje modeme literature, teda vseeno mislim, Eulenspieglac. Toda ni bila zgolj virtuczncet to, lo je bila resnična iskra duhovitega glasbenega humorja, pester kalejdo-skop — čut sem pred leti Straussa samega dirigirati la kos dokaj medlo — pa si ga idealnejše interpreliranega ne morem predstavljati kakor ga je podala berlinska filharmonija. Čajkovskega smo doslej poznali po božjih božičnih stvarcah, dr. Kunvvald pa ga nam je odkril kot ruskega Beethovna — ne gre mi iz glave primera vsebina z njegovo Peto! — kot rojaka ogromnega misleca Dostojevskega! Lirsko-medita-livna, a obenem kolerično strastvena filozofska duša slovanskih širokih prsi! Pni stavek: strast-ven odpor, drugi ogromna bolest — malo tako glebokega imamo v svetovni literaturi, tretji valček, nepozaben finale. Dr. Kunvvald je mož logike, pa obenem silovite intuicije in daru, umetnik najvišjega kova, zraven pa neizprosen vojskovodja, ki drži vsakega vojaka posebej in tem trdneje drži in no izpusti iz oči. čim hujši je boj! Takšnih troje četrtini?, iz katerih pa tuba izolirano, neizmerno odtehtano dviga svoj tema, takšnih inteligentno discipliniranih muzikov še menda pri nas — sploh nismo čuli. To je ona železna, temeljita, globoka, ogromna inteligenca Nemca, ki jo imamo južnjaki silovito malo. Koncert je bil častno polno obiskan, navdu-senja m aplavza ni bilo ne konca ne kraja iu treba je bilo še eno točko dodati. Koncert nam ostane v najlepšem spominu kot izreden umetniški dogodek in obisk visoko kulturne Nemčijo v Sloveniji, ki si ga štejemo v čast. -y * Češka izdaja Moliere-a. Češki lirik Bohdan Kaminsky je prevedel Moliere-ova dramatska dela Izšla bodo v založbi Češko akademije znanosti in umetnosti v Pragi. Jarnslav D»rych, češki katoliški pesnik in pisatelj, o katerem smo v »Slovencu^ že večkrat no ročali, piše velik roman o Wallensteinu. Pripravlja se tudi že nemški prevod, ki ga bo oskrbel Paul Eisner. Izšel bo v založbi R. Piper & Co. v Mona-kovem. Visoka šola za knjigotrštvo v Rusiji. Na vzpodbudo prosvetnega komisarja Lunnčurskega se je ustanovila v Moskvi visoka šola za knjigotrštvo, ki obsega dva oddelka. Neznani Napoleonovi rokopisi so sc odkrili v Krakovu. Rokopisi izvirajo iz let 17fl6 do 1707, torej iz dobo italijanskih vojnih pohodov. Sodi se, da so prišli v Krakov po grofici Kalevski. Nova Rusija. V Berlinu jo pričela izhajati ilustrirana revija >Das neue Russlnnd.- za kulturo, gospodarstvo in literaturo, ki jo izdaja družba prijateljev nove Rusiie v Nemčiii. Hajvečji zrakoplov »fctrol Zeppelin« bo po prvih poskusih najprej obiskal Dunaj ali Herliu, nato pa poletel v Ameriko. Nazorna slika tiam pred-stavlja zrakoplov, ko se pripravlja ua polet, —> dr. Eckeaerja, zgraditelja zrakoplova, zrakoplov na poletu in kapitana Lehmaana. Francozi so postavili lep spomenik obema francoskima letalcema Nungesserju in Coliju, ki sta se pri prekooceanskem poletu ponesrečila. V dve§ tre§ vrsta § Narod, ki naj kupuje puške. Kakor jav. ljajo angleške vesti, je afganistanski kralj Amanulah pozval afganistanski narod, da priredi zbirko denarja, da bi kralj mogel nakupiti 50.000 pušk in za vsako puško po 1000 nabojev. Uporni kaznjenci. Na parniku »lile de Re«, na katerem so vkrcani kaznjenci, ki morajo na prisilno delo v kazensko kolonijo Guayano, so se danes kaznjenci uprli. Poročila pravijo samo, da je bil kolovodja upornikov prijet in zaprt v samotno celico. Mir je bil popolnoma vzpostavljen. Morilec Hopp prijet. Včeraj je policija v Frankfurtu prijela roparskega morilca Hoppa, ki je umoril in oropal Nordmanna v D-vlaku na progi Berlin—Hamburg. Hugo Stinnes na svobodi. Hugo Stinnes je bil danes proti kavciji 1 milijona mark izpuščen iz zapora, ker ni več nevarnosti, da bi mogel sodno postopanje otežkočiti. 13 letni zločinec. Pariška policija je zaprla 13 letnega vlomilca, ki je napravil več spretnih vlomov v okolici Versaillesa. Denar je zapravil s svojimi tovariši na Montmartru. Mladi vlomilec si je z ukradenim denarjem kupil pravo železno blagajno, kjer je shranjeval ukraden denar. Gene Tunney se bo poročil. V oktobru se namerava znameniti boksar Gene Tunney poročiti z Miss Polly Lauder v Sorentu v Italiji. Milijarde v dimu. V prvih osmih mesecih 1. 1928. so v Avstriji pokadili za 202 milijona šilingov (808 milijonov dinarjev) tobaka. Lani v istem času pa za 189 milijonov šilingov. Rinrtiu v službi ameriške volivne propagande. Kakor kaže slika, se je pes zaenkrat odločil za kandidata Smitba. / / imčj.MQDi9ii? vweniQb& Dolores tlel Rio v Pragi V sredo zvečer je prišla v Prago filmska igralka Dolores del Rio. V četrtek je sprejela časnikarje. Zbrali so se v »Ambassador« hotelu. Dolores del Rio je prišla v spremstvu visokega, elegantnega Indijanca. Nato se je pričel razgovor. Spočetka se je gibal o parfumih, pri čemer se je ugotovilo, da uporablja mlada filmska igralka 750 vrst. Dolores del Rio je čudovito lepa. Njena naravna milina je tolika, da se smejo pred njo skriti vse žene in hčerke kateregakoli srednje velikega glavnega mesta. Ona nima postriiženih las, ker smatra, da so dolgi lasje za žensko značilni. Časnikarje je razočaralo, Šum?rskem listu« 1etni'< 1925 pod naslovom: »Gozdarstvo Slovenije leta 1923«. Po velikosti posestva imimo pri nas: 4 gozdnih posestev od 5000 ha navzgor — 8.43 %; 28 gozdnih posestev od 1000 ha do 5000 ha — 8.85 %; 23 gozdnih posestev od 500 ha do 1000 ha ^•m>2.55 % ; Vnfi'27iTffozdnih posestev od 300 ha do 500 ha — 1.51 %; 203 gozdnih posestev od 100 ha do 300 ha — 5.34 %; 297 gozdnih posestev od 50 ha do 100 ha - 3.15 %; 1580 gozdnih posestev od 25 ha do 50 ha - 7.21 %; 22.590 gozdnih posestev od 5 ha do 25 ha - 27.94 %; in spod 5 ha — 35.02 %. Po tem je razvidno, da je pretežna večina gozdov v kmečkih malih rokah spod 100 ha ca 70 % cele gozdne površine v Sloveniji Če vzamemo, da so posestniki znad 500, odn. 1000 ha lahko v stanu, oskrbeti si šolane praktične gozdarske moči, nam ostanejo posestniki izpod te izmere, za katerih gozdarsko izobrazbo bi bilo skrbeti. Od teh je večji del, kojili gozdno posestvo ne nosi tolikih dohodkov za svoje redno vzdrževanje, nego znači samo spopolnitev celega kmečkega gospodarstva . In baš radi tega je v Sloveniji kmečki gozd v bistveni zvezi z ostalim poljedelskim obratom. Tako daje to dejstvo že smernice, kako naj se s kmečkim gozdom ravna, kako naj se ga vzgojuje, redi in izkorišča. Po tem spoznanju se mora gozdarska izobrazba tudi usmeriti in vstvariti tip take šole, ki bode zadovoljila ukaželjnega našega kmečkega gosestnika, da si bo vedel pomagati tako pri gozdu kot pri svoji poljedelski panogi. Pri reševanju tega vprašanja morajo sodelovati ne samo nekateri gozdarski strokovnjaki, ki vidijo z ožjega stališča svoje želje, cilje, nego tudi drugi javni delavci, ki včasih bolj spoznajo vse brige in težave, želje in potrebe našega malega kmečkega posestnika. Ni namen tega članka spuščati se v pre-motrivanje, kaka gozdarska .šola naj se vstvari, nego smo hoteli samo pokazati na bistvo tega vprašanja, v kolikor je v zvezi z našim_ malim gozdnim posestnikom. Končno naše stališče moremo šele opredeliti, ko bodo znani predlogi za vstvaritev te šole, nje ustroj in obseg. Po zakonu o oblastni in sreski samoupravi spada po čl. 2 skrb za pospeševanje gospodarskih interesov t. j. šumarstva v področje posameznih oblasti in potemtakem pride tudi ta šola v delokrog samouprav. Zato upamo, da bo-deta slovenska oblastna odbora temeljito proučila to zadevo pred odločitvijo, ko bode pa ta padla, bode gozdarska šola v tej ali oni obliki oživotvorjena — za napredek našega kmeta in njegovega gozda. Naše zadružništvo V 9. štev. >Narodnega Gospodarja«, glasila ljubljanske Zadružne zveze je objavil dr Albin Ogris zanimive podatke o premoženjskem stanju vseh zadrug v Sioveniji za 1926. Skupaj imamo v Sloveniji 948 zadrug, v teh posluje in je sestavil i bilanco 718, 94 ne posluje, 81 jih je v likvidaciji in konkurzu, 55 pa jih ni napravilo bilanco za to leto. V naslednjih izvajanjih je vpoštevanih 718 redno poslujočih zadrug. Od teh ima aktiv nad 100 milj. Din samo ena zadruga, v milijonske zneske gredo v splošnem aktiva samo pri kreditnih zadrugah, pri večini gredo v stotisoče. Aktiva so znašala: pri kreditnih 1.068 milj. Din, mlekarskih 3, nabavnih in konzumnih 51, kmet. strojnih 0.5, živinorejskih 0.3, električnih 7.1, stavbnih in stanovanjskih 9.4, tisk. in knjigar-i ne 28, obrtne 16.9, razne 24.1, osrednje 176.1 milj Din. Med pasjvi je omeniti višino hranilnih vlog pri kreditnih zadrugah v znesku 1.018 milj. Din, pri konzumnih še 10.8 milj. Din. Med temi vlogami kred. zadrug jo nad 89 milj. v tekočih računih. Če štejemo hranilne vloge \seh zadrug, je bila 1926 dosežena 1 miljarda hranilnih vlog in je bila lani-gotovo že znatno prekoračena. Pri bankah je bilo vlog ca. 700 milj., pri re-gulativnih hranilnicah 624 milj., skupno 2.300 milj. Din, od tega torej pri zadružništvu skoro 44%. Tuja sredstva so zlasti znatna pri nabavnih in konzumnih, tiskarnah, obrtnih in stavbnih zadrugah. Pri mlekarskih zadrugah je opaziti napram predvojnim časom nazadovanje: v okrajih Ljubljana, Kranj, Kamnik in Radovljica je. 1912 poslovalo 28 zadrug (od vseh 30) s 4.385 Člani, prejemki za prodano blago so znašali 0.9 mili. kron ali 12.5 milj. Din. V istih okrajih je poslovalo 1926 25 zadrug s 2686 člani, prejemki za blago so znašali 5.25 milj. Din; leta 1926 vse mlekarske zadruge v Sloveniji niso pri prejemkih za blago dosegle vsote, ki so jo 1912 dosegle mlekarske zadruge samo v omenjenih 4 okrajih. Zgubo izkazuje 86 zadrug (12% vseh poslujočih) v znesku 1.5 milj., prebitek vseh ostalih pa znaša 9.5 milj. Din. število članov vseh poslujočih zadrug znaša 203.520: odštevši »papirnate* .zadružnike, utegne znašati število zadružnikov, ki se zares zadružno udejstvujejo v Sloveniji okoli 160.000. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dnelS.septembra 1,928. (Vse v milijonih Din, v oklepajih razlike napram izkazu z dne 8. septembra.) Aktiva: Kov. podlaga 378.0 (— 10.8), posojila: 1413.5, lombardna 253.5, skupaj tedaj 1667.0 (— 22.2), saldo raznih računov 703.4 (+ 22.7); pasiva: glavnica 30.0, rezervni fontd 11.4 (+ 0.2), bankovci 5.610.9 (— 10S.4), drž. terjatve 275.4 (+ 38.3). obveznosti: žiro 539.8, razni računi 226.8, skupaj 766.6 (4- 59.5); ostale postavke neizpreme-njene. BIJ ANCE iN POSf OVNA POROČNA Zadružna Zveza, Celje. V petek se je vršil občni zbor celjske Zadružne Zveze. Kakor znano jo zašla zveza rad' poloma Slavenske banke v težaven položaj, Imela je namreč pri tej banki naloženih nad 6 milj. Din. kar je bila ogromna vsota, saj jo imela zveza po bilanci za-1926 vseh vlog 18.3 milj. Din. Potrebni je bila sanacijska akcija, za katero trdijo Zvezi bližji krogi'; da je finančno stanje zveze popolnoma saniralo. — Občni zbor za leto 1926 se ni vršil, pač pa je ta občni zbor obravnaval obe bilanci za 19'1« in 1927, bilanca za 1926 je bila celo že deloma objavljena). Rilanca za 1927 se ni objavila. Anglo- jugosTaven«ko petrolejsko d. d. v Zagrebu. Rilanca za 1927 izkazuje na kapitel 25 milj. Din 0.8 milj. čistega dobička (1926 0.4). Bilančna vsota' se jc povečala' od 217.3 na 268 nlilj., to pa rudi povečanja investicij in investiranja 89.6 na 178.5 in sorazmerno • upnikov od 191.9 na 241.8 milj. Din. * Izprememlie v trgovinskem registru. Vpisi: Mura, industrija usnjenih izdelkov, d. z o. z. v Dolnji Lendavi (10.000 Din, poslovodja Josip Polak): gostilniška družba z o. z (10.000 D}n, Matej Dol-ničar) v Ljubljani; Kartonažna tovarna in industrija kovinsko-gnlanterijskih izdelkov Jakša & Co., d. z o. z. v Ljubljani (30.000 Din; Stane Jakša); Sava, d. z o. z., kovinsko-galanterijska industrija v Ljubljani (80.000 Din; Alojzij Tršan, .Janko Malen-šek); Klančnik, d. z o. z. v Mariboru (20.000 Din; inženir Gustav Pibrovec, Ivan Klančnik); izbrisi: Opekarna, d. z o. z.. Janežovci (opustitev); Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart, d. z o. z. v Ljubljani (končana likvidacija); Franc Rozman in Comp., tovarna kanditov v Mariboru (opustitev). Vpisi v zadružni register: Kmetijska strojna zadruga v Ljubnem pri Podnartu, r. z. z o. z.; Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, r. z. z o. z. Železnica Priština—Peč. Promelno ministrstvo je odobrilo traso za železniško progo Priština —Peč, ki gre skozi dolino Drenice, čez razvodje Banjica in Beli Drin. Prvi del proge (20 km) bo v kratkem licitiran in se bodo tudi dela kmalu pričela. Uhežua industrija. Kakor piše milanski »II Solet, je mnogo italijanskih luščilnic riža prenehalo v zadnjih dveh letih in ustanavljajo se nova podjetja v Jugoslaviji, Ogrski, Romuniji in celo v Švici seveda s sodelovanjem italijanskega kapitala. Sedaj namerava fašistovska vlada strogo nadzorovati delo italijanskih luščilnic. Stanje vinogradov v ljubljanski oblasti. Kakor nam poročajo, je stanje precej dobro, edino je omeniti, da je grozdje začelo pokati. Ce bo vreme postalo lepše in tudi noči toplejše, je pričakovati kvalitativno dobre letine, ne bo pa tako znatna tudi količina pridelka, ker je grozdje ostalo bolj. drobno in naravno tudi mošta ne bo toliko. Prilika za izvoz hmelja, deželnih pridelkov, klavno živine itd. Dobili smo dopis nekega gener. zastopnika velike berlinske velefirme za izvoz iz Jugoslavije, ki nas prosi, da bi mu hmeljski trgovci poslali obvezne ponudbe z vzorci, pri čemur morajo navesti cene, koliko gre v en vagon ter koliko ima razpoložljivega blaga — točno plačilne pogoje. V istem smislu zahteva tudi ponudbe za med, jajca, sadje, sir, surovo maslo, pšenico, oves, fižol, gobe itd., dalje vso klavno živino: govedo, teleta, drobnico, divjačino itd. Interesenti se naj takoj obrnejo po naslov na tajništvo okr. gremija trgovcev v Celju. — Gremij trgovcev v Celju. Dobave. Strojni oddelek ljublj. žei. ravn. sprejema do 28. I. m. ponudbe glede dobave železne žice in železnih mrež, toporišč za sekire in kladiva ter glede dobave klobučevine; do 29. t. m. glede dobave Oblek iz impregriivanega platna; do 1. okt. glede dobave žičnikov, kotnega železa in zati-kačev; do 2. okt. glede dobavo 3000 kom. »Knjižic o prepotovan^ kilometrih,*; do 3. okt. glede dobave železnih malic, zakovic in podložnic; do 5. okt. glede dobavo Vijakov, pločevine in železnih plošč. — Prometno-kotnerc. oddelek drž. žel. v Ljub1jaiy sprejema do 4. okt. ponudbe glede dobave 2200 vodov vrvic za signalne rogove iu piščalko, 2000 komadov slamnatih poduožnic ter glede dobave santiuobra, polftur-lnka, salmijaka v kos., hrastove lazure. — Delavnica drž. žel. v Mariboru sprejema do 2. okt. t. 1. ponudbe glede dobave ca. 1O.D00 kg jekla; do 6. okt. pa glede dobave ca. 300.000 vijakov. — 5. okl. se bo vršila pri vojnem min., oddelek za mornarico v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg fjžola. (Pogoji so na vpogled v. Zbornici zu TOI v Ljubljani.) Borsa Dne 22. septembra 1928. DENAR. Devizni promet je bil ta tedeu manjši Znašal je samo 13.5 milj. Din napram 17.9, 111, 12.9 in 1J.3 milj. v prejšnjih tednih. Da je promet, nazadoval, je pripisovati tudi manjši ponudbi privatnega blaga, katerega je manj na ponudbo kakor v prejšnjih lednih. Tečaji so v glavnem ostali ne-izpremenjeni z lahno tendenco navzgor. Efektno tržišče je bilo ta leden mirno. V bančnih papirjih je bilo nekaj prometa po nejzpre-menjenih tečajih kakor tudi v industrijskih. Drž. papirji so bili ta teden čvrstejšj zlasti vojna škoda. \ endar jo bil ves promet v efektih v Zagrebu siab. Curih. Belgrad 913, Berlin 123.85. BukareSt 3.165, Dunaj 73.13, London 25.2075, Newyork*519.75 Pariz 20.305, Praga 15.405, Trst 27.185. Madrid 85.90. Trsi. Zagreb 33.61-33.63. London 92.81 — 92.82, Pariz 74.70-74.75, Ne\vyork 19.09—19.10, Curih 36.820—36.830. Dunaj Devize: Belgrad 12.4725. Valute: dinar 12.47. VREDNOSTNI l»A PIK,11 V Zagrebu so bili danes za državne papirja naslednji tečaji: 7% inv. pos. 86.30, agrari 55—56. vojna škoda 441—443. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 141-142 (441.50), kaša 140 442, termini: 9. 441—442, 10 444.50—145,50, 11. 447.50, 12. 452 - 452.30, 1% inv. pos. 86.25-86.50 (86.25), agrari 55.25—56. Bančni pap.: Hipo 58—58.50, Poljo 18—19 (19), Kred. 85 den., Jugo 88-88.30, 12. 91 -92, Lj. kr. 126 den., Medjun. 57.50 den., Nnr. 07.50-69.50, Prašted. 9°0 —.926 (920), Srpska 151—152 (151), Zem. 130-130, Etno 160-186, Obrtna 38-39. Ind. pap.: Gutmann 202—209, Slavonija 5—6 (5), Sl»vex 95.89. Danica 140 den., Drava 450—460, Šečerana 480—485 (480), Osj. Ijev. 150—160 (150—155), Brod vag. 80-00, Union 210 denvfsis 30 r„ Ragusea 470—190. Vevče 106—110, Nar. šum. 16 den., Piv. Sar. 30<> r., Mlin 19.10 d. Dunaj. POdon.-savska-jadrap. 85.10, llipo 7.20, Alpine 43.25, Levkam 9.66, Trbovlje 58.20, Kranjska ind. 38, Mundus 172. Žitni trg Proti koncu tega tedna je zabeležil amerikan-ski žitni trg močen dvig cene za pšenico in pod tem vplivom je tudi pri nas pšenica naglo začela rasti v ceni. Naš konzum, ki se je bil zadnji čas kolikor toliko vzdrževal od nakupa v pričakovanju Je na-daljnega padca cen, je prisiljen zdaj nakupovali pšenico, kar še močneje vpliva na čvrsto tendenco tega pridelka, zlasti zato, ker je obseg ponudbe zelo omejen, deloma radi špekulacije na še višje cene, deloma ker so producenti zadržani pri poljskih delih z lomljenjem koruze. Veliki nakupi bel- grajske mlinske industrijo v bačkem revirju so tudi odločno vplivali na položaj, tako da smo prišli za pšenico v nervozno hoso. Povpraševanje za bač-ko pšenico po 2-15 Din naleti ua zelo slabo ponudbo po tej ceni. — V moki še ui mogoče zubeležilj znatnejšega dviga cene, dasi je pričakovati, da bo tudi moka nategnila. — Nespremenjeno čvrst je položaj za krmila, zlasti za oves, ki se drži čvrsto na 235 Din v Rački. — Bačka rž, 72 kg, notira 257.50 bačka postaja, krmilni ječmen 260 Din, pivovarski pa 310 Din bačka postaja. Deželni pridelki Fižol. Zelo znatno jo povpraševanje po fižolu za takojšnjo dobavo.. Plačuje se po 6.50—7.50 Din /.a različne vrste. To jiovpraševanje ji' pripisovati dejstvu, da naš pridelek dozori mesec prej kakor v drugih državah (Poljska, Madjarska in Romunija), kjer pa imajo letos dobro letino. Nato navadno cona popusti. Gobe. Pričela Be jo nova rast. Stare zaloge so razprodane in povpraševanje od strani inozemstva je ponehalo, ker je dovolj založeno z blagom. Ker so gobe naš zelo važen proizvod, opozarjamo posebej še na sušenje in pobiranje gob. Znano je, da jedilna goba (jurček) v mladem mesecu bolj bujno raste, kakor sicer. Po veliki suši in vročini nam je letos mlaj prinesel deževno vreme. Pričakovati nam je torej letos še precejšnja obilica nove rasti. Zato opozarjamo nabiralce gob, da radi sušenja vse potrebno pravočasno preskrbe. Gobe so sicer navadno suše na solncu. Če pa tega ni, se jih lahko suši v domačih prostorih,.najbolje pri peči na lečah ali če jih naberemo na vrvico in to obesimo okolu peči, drugače pa jih sušimo v sušilnici ali v kakem drugem primernem prostoru. Izplača se stotero, da nabiralci ne samo gobe s pridom pobero ampak, da se tudi vse nabrane gobe pravilno posuše. Jajca. Na zunanjih tržiščih je tendenca slaba; naše blago ne more konkurirati drugim cenejšim in boljšim blagom. Štajersko bl:tgo stane 190 švic. frankov (zaboj 1140 kom.) fko švicarska meja. Pri nas so dovozi slabi. Nakupna cena za jajca je 120 —1.30 Din za komad. Velelrgovinska cena za štajerska jajca je 1750—1800 Din (zaboj 14-10 kom.). Hmelj Žater, CSR, 20. sept. (Tedensko poročilo.) Ta teden je bilo nakupovanje na deželi živahno. Razne švicarske in nemške pivovarne ter dve žateški ve-letvrdki so kupile par sto stotov. Cene so sedaj: prvovrstni in izbran 2300—2400 Kč, dober srednji 2250—2300, srednji 2200—2250, slab srednji 2150— 2200. Po cenitvah »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung« so trgovci nakupili približno četrtino ža-teškega pridelka od producenlov. Jugoslovanski hmelj se je trgoval po 1200—1400 Kč za 50 kg (brez carine) t. j. 40—66 Din za kg. Srednji devizni tečaii n* Mubli. bom od 17. !X. do 21. IX. 1928. Dne Berlin Curih Duuai i London | Newyorl; | Pariz Praga Trsi 17. 1356.80 1095.60 _._ _.._ 56.935 _._ 168.78 297.50 18. 1356.75 1095.60 801.90 —.— 56.935 222.24 168.72 297.55 19. 1357,- 1095.60 801.90 276.25 56.94 —.— 168.72 297.45 20. 1357.25 1095.60 801.90 —.— 56.95 —.— 168.72 297.60 21. I3V7.25 1095.60 801.62 —.— —.— 222.42 168.77 —.— Igfip - nevarnost m južno Evropo Pred kratkim se je pojavila v posebno težki obliki in veliki razsežnosti na Grškem za Evropo nova bolezen, ki je zahtevala doslej samo v Atenah in Pireju že na tisoče žrtev. Ime ji je d e n g a in po svoji nevarnosti ter načinu prenašanja je zelo slična takozvani žolti mrzlici. V avgustu in septembru je v grškem glavnem mestu in njegovi okolici obolelo na njej nad 600.000 oseb, to je tri četrtine vsega tamošnjega prebivalstva. Ker se javljajo tudi že slučaji iz notranjosti dežele in celo iz drugih mest ob Sredozemskem morju, ni izključeno, da se denga zanese tudi v južne kraje naše države. Zato ne bo odveč, če nevarnosti pogledamo v obraz, dokler je še čas, ter nanjo opozorimo naše občinstvo, predvsem pa merodajne kroge. Bolezen se začenja s hudimi bolečinami v glavi. Potem se loti bolnika vročica do 40 stopinj, ki traja šest do osem dni neprenehoma. Na vsem telesu se pojavijo pege. Ker bolnik tudi vrača hrano in je radi njegovega stanja spanje skoro izključeno, je oslabelost že po par dneh tolika, da ji more kljubovati samo močna narava. Bolezen ima zle posledice posebno za srce in ledvice, zato ji osebe, ki so na teh organih že prej bolehale, navadno pcdležejo. Kake druge posledice bo še imela epidemija, se spričo kratke dobe pojava in velikega števila obolelih danes niti približno ne da razmotrivati. Denga jc bla zanešena na Grško najbrž iz Prednje Azije. Angleži so imeli z njo posia med Svetovno vojno v Mezopotamiji. Lansko jesen so se pojavili prvi sporadični in zelo lahki slučaji v Pireju, a nikdo ne bi bil mislil, da bo bolezen letos zavzela tolike dimenzije. Dognano je, da se denga ne prenaša niti po zraku, niti po jedi ali pijači in tudi ne potom telesnega kontakta. Prenaša jo izključno mala mušica z imenom »stegomya fasciata«. In to je za človeštvo velika sreča, kajti ta mušica nam je že znana kot edina prenašalka žolte mrzlice. Ker zoper dengo še ne poznamo nobenega zdravila, je torej proti njej mogoče nastopiti samo na ta način, da se njeni prenašalki onemogoči delo s tem, da se bolnik z gosto mrežo popolnoma izolira, ter da se mušici sami napove boj do njene popolne iztrebitve z zalego vred. Marsikomu se bo to zdelo nemogoče, saj je stegomya fasciata še mnogo manjša kakor navadni komar, oni, ki prenaša malarijo. Toda človek zmore vse, če le resno hoče. Ko se je lansko jesen nenadoma pojavila v francoski zapadni Afriki žolta mrzlica, se je francoska javnost zelo razburila, kar je umevno, če pomislimo, da so one kolonije v dnevni pomorski in zračni zvezi s Francijo in da bi tako nevarna epidemija imela tudi skrajno slabe posledice za ekonomski promet med obema zemljama. Par dni sc je mnogo pisariio in mnogo zabavljalo. Potem pa pade dopisniku nekega velikepa dnevnika na um: Sai imnmo v Parizu vendar Pasteurjev institut! Iu tam je sloviti profesor Marchoux, član Akademije zdravilstva, odličen strokovnjak, ki je svojčas študiral boj proti žolti mrzlici na licu mesta v Senegalu in v Braziliji... In so šli ter ga vprašali: Kako, gospod profesor, naj se obranimo žolte mrzlice v zapadni Afriki? — Nič lagljega kot to, jim pravi Marchoux. Prav na isti način, kakor so nedavno zatrli žolto mrzlico v Rio-de-Janeiro, na Kubi, v Panami, v Senegalu in drugod. Za to ni potrebno nič drugega kot oblast, ki strogo pazi na to, da se gotove higijenske mere točno izvršujejo, potem ko je s primernimi ukrepi take mere seveda mate-rijelno omogočila. In učenjak povede posetnike v svoj kabinet, kjer jim pod povečalnim steklom pokaže neznatno mušico. — Tu je vir Vaših skrbi, jim pravi. Edina prenašalka žolte mrzlice je stegomya fasciata, ki dobi kal zanjo na bolnikih, od katerih živi, in prenese to kal na zdravega človeka že samo z enim samim vbodom svojega malega rilčka. Stegomya je, kakor hišna muha, takorekoč domača žival, stanuje v človeškem bivališču ali v njega neposredni bližini. Samica polega svoja jajca v domačo posodo in na vsako drugo mesto, kjer najde malo stoječe vode. Boj proti žolti mrzlici je torej razmeroma lahek: Predvsem treba zapreti dostop mušici do bolnika z gosto tkano mrežo, tako da je mrčesu nemogoče priti do kali za bolezen. V to svrho se prenese bolnik v. posebno bolnišnico, ki razpolaga z zadostnim številom zamreženih postelj. Nato se je treba lotiti iztrebitve golazni v sobi in zgradbi, kjer je bolnik obolel. To se izvede najbolje s Claytonovim aparatom, ki napolni bivališče z žvepleno paro, potem ko so sc bile zamašile vse špranje in luknjice po stenah. S tem pa delo še ni končano. Pokončati treba tudi vso zalego mrčesa, ki se nahaja v obliki jajčec in ličink v stoječi vodi in vlagi bivališča in oko-lce, kolikor tega že niso opravile žveplene pare. Pitno vodo v večjih posodah in vodnjakih, za katero se v mnogih vročih krajih domačini opravičeno boje, ni treba vničiti, pač pa se mora taka voda pokriti s tanko plastjo namiznega olja, kar ličinke in ostalo leglo zaduši, ne da bi vodi škodilo. Tudi treba skrbeti, da se domačini privadijo skrbnemu pokrivanju in hermetičnemu za-tvaranju takih posod in vodnjakov, kar seveda ni lahka stvar. Ako je okužen večji kraj ali celo mesto, treba ga razdeliti v sektorje ter razkužiti vsa bivališča. Potovanje v tak kraj in iz njega je prepovedati najmanj za tri tedne. Razkužena bivališča in okolico treba še dolgo potem strogo nadzorovati in potom vestnih organov ugotavljati, se li potrebne naredbe res strogo izvršujejo. Ker je torej stegomya fasciata tudi prenašalka denge, je s proceduro proti žolti mrzlici, ki jo preporoča profesor Marciioux in ki seje lani v francoskih kolonijah sijajno obnesla, podan tudi postopek proti dengi. Ni nam znanot sta-li Marchoux in njegova metoda v Atenah znana. Vsekako pa se zdi, da so Grki z odporom proti dengi prepozno začeli. Pol milijona bolnikov v istem mestu seveda ni mogoče izolirati. 40 milijonov drahem so votirali samo v zdravstvene potrebe glavnega mesta, zaprli so vsak javni lokal, ki se ni odlikoval po vzorni Čistosti, trikrat dnevno polivajo ulice in čistijo tlak. pa vse zastonj. Prepozno je prepozno. Nesreča naše južne sosede nam bodi v svarilen zgled. Tudi pri nas v higijenskem oziru rn vse tako, kakor bi moralo biti, in mušic in komarjev je povsod preveč, posebno pa v južnih krajih, kar so zmogli Francozi med afriškimi divjaki, to bi menda mogli doseči tudi mi doma. Nemčija, ki bi mogla biti v zadevah moderne higijene marsikaki visoko kulturni državi vzor, je napovedala letošnjo spomlad neizprosen boj' muham in mušicam. Moremo si misliti, kakšni občutki obhajajo Nemce, ko prihajajo v našo prirodnih lepot tako bogato Dalmacijo in se tam le z največjo težavo cbraniio muh in komarjev. Saj je v enem naših najlepših južnih krajev ležalo letos v juliju nad polovico garnizije bolne vsled zastrupljenja po komarjih. In tudi v največjih hotelih in kopališčih ob Jadranu vidite dame in otroke opikane, kakor da so kozavi. In nikdo se ne briga za mlakuže s smrdjivo vodo, za kupe smeti in odpadkov, ki se parijo na solncu in so pokriti z mirijadami raznega mrčesa. Tudi naše ladje še vedno plovejo v grške luke, in obratno... Tu leži morda eden glavnih vzrokov, da so tujci začeli izostajati iz naših južnih krajev. Dal Bog, da bi nas ti in taki vzroki ne dovedli v težave in izdatke, ki pod njimi danes ječi naša južna soseda Grška. " F. J. Naročajte ,Slovenca*! ^SLOVENEC, dne 23. septembra 1928- Socialni vestnih; Gibanje članstva amsterdamske internacionale Amsterdamska internacionala je izdala leta 1927 letno poročilo, katero obravnava med drugim tudi gibanje njej priključenih strokovnih organizacij v posameznih deželah od leta 1919 dalje. Izmed vseh dežel kaže edino Švedska porast članstva v letih 1919—1925. V ostalih deželah je beležili precejšnje nazadovanje. Najbolj je nazadovalo članstvo v Italiji — 87 odstotkov, najmanj v Španiji — 11 odstotkov. Vzroka m nazadovanje sta predvsem dva: po končani vojni so izbruhnile v večini dežel težke gospodarske krize, zlasti v državah s stabilno valuto. V Nemčiji so bile ugodne delovne prilike do leta 1923, ker je vsled svoje nizke valute izvažala veliko svojih produktov v države z dobro valuto. Ko je pa tudi njo dosegla usoda premaganih držav — sesulo stare valute, je tudi tam izbruhnila velika gospodarska kriza. Poleg gospodarskih kriz je vplivalo na število članstva tudi komunistično gibanje, ki je zavzelo v nekaterih državah velike dimenzije (Francija, Češkoslovaška), sicer pa ni prav nobena dežela bila zavarovana pred njihovim vplivom. V Italiji je razbil strokovno organizacijo fašizem. Leta 1919 je znašalo število članstva pri amsterdamski internacionali 23,170.00(1. To članstvo je padlo leta 1924 na 13,133.004. Precejšen del izgub gre na račun izstopa iz internacionale nekaterih pokrajinskih central. Tako je izstopila leta 1920 Amerika s 3,260.068 člani, leta 1921 Finska z 59.470 in Norveška leta 1922 z 95.927 člani. V letih 1924 na 1925 je pa zopet opažati dvig članstva in sicer za 233.384 Leta 1926 je pristopila kot članica na novo Argentinija z 82.574 člani. Porast delavstva se je gibal med 0.5 do 27.2 odstotka. Kar se tiče članstva iz posameznih držav, prednjači Nemčija s 4,582.366, nato Anglija s 4,365.619 člani. Članstvo obeh držav tvori dve tretjini amsterdamske internacionale in je torej odločilno. Kako je z ženskami? Podatki so na razpolago le za 17 držav. V teh 17 državah je organiziranih delavk v socialističnih organizacijah 1,685.669. Napram moškim članom iz istih držav tvorijo 14 odstotkov organiziranega članstva. Napram letu 1924 je naraslo članstvo v letu 1925 za 0.3 odstotke. V Nemčiji je organiziranih 801.129. v Angliji 462.446 ženskih oseb. Največji del pa odpade procentualno na Avstrijo, kjer je organiziranih 23 odstotkov, dočim je odstotek izredno nizek v Angliji, kjer je organiziranega ženstva le 10 odstotkov. V Nemčiji je znašal odstotek organiziranega ženskega delavstva 10 odstotkov. Ša& Šahovska igra se je širila po Evropi za časa križarskih vojn. Precej časa je bila ta igra redovnikom prepovedana. Ko pa se je prepoved ukinila, je bilo mnogo duhovnikov, ki so to igro mojstrsko obvladali. Italijanski domi-nikanec Jacobus de Cessolis je okrog leta 1300 imel celo šahovske pridige. Posamezne šahovske figure je umel razpresti v pobožna premišljevanja. Njegove pridige so zbrane v latinskem jeziku. — Iz življenja filozofa Mendelssohna se pripoveduje sledeča anekdota: Ko je pričel Mendelssohn zahajati v družbo, so povsod vneto gojili šah. Mendelssohn se je branil igrati. Ko so ga vprašali po vzrokih, je odgovoril: »Šah pomenja za razum preveč igre, kot igra pa zahteva preveč pameti.« — Leta 1777 se je po časopisju raznesla senzacionalna vest o šahovskem avtomatu. Ta avtomat je brez tuje pomoči čudežno igral in je premagal vsakega, še tako slovitega igralca. Dolgo časa je poteklo, preden se je v lakratnem svetu ta senzacija izkazala kot pravljica. — Znana je tudi sledeča dogodbica: V neki veliki gostilni v Hamburgu sta igrala dva gospoda šah. Blizu njiju je sedel nek kmet, ki se je sredi igre ogorčen dvignil ter med divjimi kletvicami in psovanji obeh gospodov zapustil gostilno. Nihče ni mogel umeti, kaj je kmeta tako razkačilo. Končno se je nekdo spomnil, da je eden izmed obeh igralcev dejal: >Ta kmet mi je silno napoti. Na vsak način mora izginiti.« Te besede si je navzoči kmet pomotoma vzel tako silno k srcu, (Ja je ogorčen odšel. Ta zgodba se je pripetila proti koncu 18. stoletja. V času francoskih vojn je priredila kraljica Luiza dvorno svečanost. Ob tej priliki je nosila v laseh navadno cvetje iz njive. Nek francoski častnik se je silno zgražal nad tem preprostim okraskom. Kraljica mu je odvrnila: »Motite se, če mislite, da je okrasek preenostaven. Odkar so Francozi opustošili naša polja, so postale poljske cvetlice dragocena redkost.« Najprej obsojen na smrt, potem na dva meseca. Včeraj se je bolgarski časnikar dr. Peter Iskrov pred dunajskim sodiščem noral zagovarjati zaradi napačne priglasitve in ponarejenih potnih listin. V Bolgariji je bil obsojen ua smrt zaradi komunističnega delovanja. Obsojen je bil na dva meseca ječe, nakar bo izgnan. Kazen je prestal že v preiskovalnem zaporu. »Kaj praviš, Hildegarda, ali je lepše življenje pred poroko ali po poroki?« — »Presodi! Prej sem toliko časa bdela, da je zaročenec odšel. Zdaj pa toliko časa bdim, da soprog pride.« Naiboliše kolo Grrczner vam priporočamo "o znižani ceni ter na ilioljš Dubled oletilin *lrn.i samo pr fosip P>£g€liltc Ljubljana U) vodi pole« 1'rciei-novBirH oomenika Telefon 5913 Za časa velesejma I iviljon H I pro:,!o> rvn Najceneje kupite vsakovrstno blago, belo ali barvasto, posebno pa blago za plašče in obleke. 30 odstotkov popusta pri štofu. Krasna izbira nogavic in jopic. Prepričana sem, da bo vsakdo kupil pri meni, kdor bo posetil mojo trgovino. Marija Hogeli Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26. Ivan Mastnah CELJE Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga :-; po zelo nizkih cenah :-: išče službe pri večjem podjetju. Absolvent obrtne šole, s 25 letno prakso vsestransko izvežban. — Prevzame tudi vodstvo p o 1 n o j a imenik a. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Lesni strokovnjak« štev. 9123. Hmeljska komisijska družba J. Lavrič & Cie., Strasbourg, rue du V. M. aux vins, 4, je vsem hmeljarjem in trgovcem na razpolago z vsemi informacijami glede francoskega in belgijskega trga ter za komisijsko prodajo. Tranzitna skladišča. Brzo-javi: Lavrič-Strasbourg, telef. 15-19 in 49-27. I Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah : vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, pol edelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. Tovarna čevljev ,Boston* d. d. v Beogradu rabi naslednje delavce na stroj natezalca (Uberholer), ščipalca (Zwicker), vrezovalca (Einstecher), podšivalca in obrezovaica podplatov (Doppler in Sohlenbeschneider) ter delavca na stroju za rezkanje in glajenje rezi (Schnittfraser-polierer). Javijo naj se na gornjo adreso le prvovrstne delovne moči. Za gg. duhovnike t Specijalen Strichkamgarn za obleke, kamgarn ali Adrija za talarje, Marengo ali Šetland za suknje ter vse druge potrebščine priporoča v nakup manufaktura Franc Dobovičnik, Celfe Gg. duhovniki dobe engros cene! Krojači pozor! Sukno, kamgarne, koverkote, doublne, lodne in vse krojaške potrebščine kupite najceneje v ogromni tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celfe Zahtevajte vzorce! Za ženine in neveste! l'oročnc obleke, ter vse potrenno olago za tialu posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najcenef.- nri Franc Dobovičnik, Celje Oglejte si veliko zalogo Novost ga Ljubljano! Šoferska šola oblastv. koncesionirana. za poklicne šoferje, dame in gospode Teoretičen in praktičen pouk v vožnji. Posebej tečai za dame Otvoritev I oktobra 1928. Priglasitve in pojasnila daje šoferska »oia SC. C&mernik Ljubljana. Dunajska cesta St. 36. — Telefon 2236 Zahtevajte ftUnifllllf s '000 brezplačni VLl1UVllll\ slikami A. KIFFMANN, Maribor St. 40 b pri švicarski tvornici ur. Lastno izdelovanje okrovij in sestavljanje ur (remontaža). Din 49-— ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 65-- i letno jamstvo. Ure: Ornega, Doxa in druge znamke cenejše nego drugje. Din 64- z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din 09'—, 31etno jamstvo. Pošiljam po povzetju. Za neodgovorjajoče vrnem denar nazaj. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Ustanovljena lete 1860. ALOJZIJ VODNIK LJUBLJANA, poleg gl. kol. Cerkvena umetna dela: altarjl prižnlce, obhajilne mize Itd. Marmornate ploSCe za mo-bilje.elektromonterje strojarle. trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stop-nJISCa In veie v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele marmornati kamini za salone In elegantna stanovanja. kamenltl lijaki za kuhinje Pouk. Modni atelje M. Sare, Ljubljana Miklošičeva cesta, vhod Praiakova ulica, III. nad. palača Pokojninskega zavoda. Gospe ni gospodične prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek 3mes. poldnevnega pouka 1. oktobra. L. Mikuš - L ubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov iu sprehajalnih palic Popravila ločno iD solidno Priinarij dr. Hup Robič Specialist za kožne in spolne bolezni ordinira sedaj v MARIBORU, Kamniška ulica 2 (Trubarjeva 13) ob delavnikih od pol ene do pol treh, ob nedeljah od devete do desete. Žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in drug« tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnikn. Krekov trg It. 7 (poleti Mestnega doma). ~ p i - rs •IVI . . 1:««: -...i-.. tt.. ■ nemu podjetju. Drug pa zopet išče kapitala, ozir. takih, ki bi kapital v njegovo podjetje naložili. -Obojnim preskrbi naj-točnejše informacije inseratni oddelek Slovenca. Oglasite se v novem paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti v Ljublj. Prijetno stanovanje dobiti je dostikrat, zlasti danes, težavna stvar. Najlažje ti tukaj pomorejo objave v malih oglasih Slovenca«. Dobiš boš vrsto ponudb, pa si potem izbral stanovanje, ki bi tebi prijalo. - Kako sestaviti učinkovit mali oglas, izveš v inseratnem oddelku Slovenca v novem paviljonu na Miklošičevi cesti poleg Uniona. Dve stanovanji eno z dvema, drugo s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrtom, odda s 1. sept. na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. 'Opremljena soba V-'ribVi vili za Bežigradom z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračna, se odda takoj. — Naslov v upravi »Slovcnca«. Opremljena soba se odda. - Kje, se izve v upravi "Slov. pod št. 8901. Soba z 2 posteljama se odda s 1. oktobrom gospodični. Poseben vhod. Ulica na grad št. 7, Prazno sobo oddam v bližini bolnice. Elektrika, separiran vhod. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9063, Čedno sobo opremljeno, parketirano, z 2 posteljama, event. z dobro hrano, po možnosti v bližini Sv. Petra ceste, išče boljša, mirna rodbina dveh oseb. - Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod šifro: »Oktober ali november«. Lokal v I, nadstropju, obstoječ iz 6 sob, ki pa se oddajo tudi posamezno, primeren za pisarne, delavnice, manufakturno trgovino itd., se ugodno odda. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal Šelen-burgova« št. 8915. Tri lepe pisarn, sobe v !. nadstr. odda skupaj ali posamič z novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulida št. 8. Vodna moč 18 KS, se odda v najem proti nizki najemnini s poslopjem ob vodi, pet minut od kolodvora. — Proda se tudi 200 hekto vinske posode za skladišče in transport. Pisma na upravo pod 9067. Prostore za pisarno 3—5 sob, iščemo za 1. februar 1.929. Ponudbe pod »Pisarna 66« št. '„'135. Kovačijo dam takoj v najem z \ sem inventarjem. Helena Rozman, Snakovo, Križe pri Tržiču. Trgovina z mešanim blagom se vzame v najem na deželi. Ponudbe pod »Trgovina« na upravo lista. Lokal pripraven za vsako obrt, oddam na Celovški cesti 42, Ljubljana 7, Kovačnica v Kranju, obstoječa že nad 60 let, se odda zaradi bolezni lastnika. Je prav primerna za kovača, ključavničarja, kleparja itd. - Natančno pojasnijo sc^ izve pri lastniku Babic Kristjan, kov. mojster v Kranju, Savsko predmestje št. 8. Gospodične in gospe poslužile se ugodne prilike in prijavite sc k pouku za izrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega poldncvne-ga pouka 1. oktobra. -Modni atelje M. ŠARC, Ljubljana - Miklošičeva cesta, vhod: Pražakova ulica III. nadstr. (Palača Pokojninskega zavoda). upravi »Slovenca, proti oktober- štev. 9029 na nagradi pod Št, 9036. upravo Slovencu Pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek, kakor tudi v šivanju kroja po meri. Izdelujejo se toalete, kostumi, plašči itd. po zmerni ceni edino pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici mod- Dve gospodični ali dijakinji sc sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9113. Na stanovanje se sprejme dijak ali boljši gospod. - Novi Vodmat štev. 82. Stanovanje dobi spreten zidar, sobo in kuhinjo. - Poizve sc v upravi Slov. pod št. 9114. Solidna gospodična se sprejme na hrano in stanovanje za 600 Din pri samostojni gospej. -Naslov v upravi, Maribor. Lepo stanovanje se odda v Domžalah 80, blizu kolodvora. Krasno soinčno stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikli-.v. ......j ne, blizu Trnovske cer- nega salona Rozi Med- , kve, oddam r,i mese?.io ved, Ljubljana, Mcsini 4C0 Din. — Naslov pove trg št. 24, III. nadstr. uprava lista pod št. Si-2. Zabavo zastonj si sedaj lahko privoščiš vsak večer na Miklošičevi cesti, kjer ti močan radijski aparat prenaša znamenite koncerte, opere, petje itd. - Dobro si oglej hišico, iz katere prihajajo ti prijetni zvd-ki. Tu iijia namreč svoje poslov, prostore tudi inseratni oddelek Slovenca. Telefon 30—30. Gostilna Stumpf-Schrei, Studenci pri Mariboru Danes pri vsakem vremenu velika trgatvena veselica z godbo itd. priljubljenega kvarteta Ri-chter. Specialitete: Račke, pečene in ocvrte piske, prvovrstna vina ter unionsko pivo v sodčkih. Za obilen obisk sc priporoča gostilničar. Pritlična hiša z vrtom sc' bo dne A. ok tobrn ob 2 popoldne pro dala na prostovoljni jav -......, "" |..W..V.UI|U1 ------- ............. ..U......U ni dražbi na licu mesta izredne pogoje. Libertas, v Bohoričevi ulici št. 7. Ugodno priliko za nakup ali prodajo posestva, hiše, parcele, gozda itd., si že marsika-terikrat zamudil. Pa si bil prav sam vzrok, ker nisi bral malih oglasov v našem listu in nisi inse-riral v njem. - Oglasi se čimprej v oglasnem od- jani poleg hotela Union, da dobiš potrebna navodila za bodoče. K.mctska hiša z gospodarskim poslopjem in velikim, skoraj novim obokanim hlevom, oddaljeno pol ure od Ljubljane, pripravno za vsako obrt ali industrijo, sc proda iz proste roke. Poleg navedenih stavb se lahko odda tudi 2 orala zemlje. — Ponudbe na upravo lista pod št. G451. V Kranju je naprodaj: En okrog 12.000 m'-' veli1, stavbeni prostor, pripraven za večjo industrijo, kakor tudi za stanovanjske hiše. Leži tik mesta,' • blizu električne in vodo-rodne naprave. — V Zastopstvo popolnoma novo, 10.000 Din mesečno, lahko vsak zasluži. - »Organizaciono odelenje«, Mojstrana. Novo! Velik zaslužek! Iščejo se agilni zanesljivi zastopniki (ce) za zelo rentabilno noviteto. Ponudbe ie poslati na Bogdan Milošcvič, Bela Crkva, Banat. Obhajilna miža že demontirana, iz me-cesnovega lesa, lepo Izdelana in dobro ohranjena se radi notranje preureditve v cerkvi proda za 2300 Din. Dolga je miza blizu 7 metrov, v sredi so dvojna vratica. okolici mesta več manj- ših ________ ... „.„..„- vanjskih hiš, kakor tudi gostilne. - Dalje v najem v mestu, na glav. trgu, na najbolj prometni točki, krasni trgovski lokali, ki so pripravni za vsako večjo ali manišo trgovino. — Pojasnila daje L. Rebolj, Kranj. Vposlati ie treba znamko za odgov. OseSno ali pismeno se ie oglasili v svrho nakupa te mize v župnijskem uradu na Hajdini pri Ptuju. Naprodaj lepa hiša z velikim vrtom 'il,., MICDkU vuu lliail)- . » ........... posestev in stano- !n gospodarskim poslop- Več stavbnih parccl se proda. — Poizve sc Linhartova ulica 9, Lepo manjšo vilo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovcnca* pod šifro: »Vila«. Stavbna parcela epa, solnčna. suha lega, se proda. - Kje, sc izve v upravi pod štev. 9!29. Kmetije, hiše gostilne, pekarijc, proda posrcdovclnica Zagorski - Ljubljana, Miklošičeva 14. Lepa parcela v izmeri SOČO '-', ugodno naprodaj. Položaj ob cesti, v neposredni bližini tovarne za klej. Interesenti naj se javijo v oglasnem oddelku »Slovenca« pod »Parcela«. Leseni - svoj - dom od 15.C00 Din dalje preskrbi Kreditna stavbna zadruga »Maribor«, Koroška 10. Le pismena pojasnila proti 3 Din znam. jem, primerna za vsako obrt, v lepem kraju. — Vpraša se v Pobrcžju, Drevoredna ulica štev. 6. Maribor. INVENTURNA prodaja vozičkov Večja partija otročjih vozičkov raznih modelov, se po jako nizki ceni proda. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov »Tri-buna<, F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. Železna blagajna sistema »Th. Wicse & Co., Wien«, 38X48 cm, se proda. - Rudolf Že-leznik, trgovcc, Zid. most, Viioline kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel Puhasto perje g 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Erozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82. Nogavice vseh vrst, iz bombaža in garna, kakor tudi volnene telovnike, plete do-kolenice itd. po najnižjih cenah, na drobno in debelo, Fr. Petrač, strojno pletilstvo, Kropa 73, Gor Kmetska hiša z gospodarskim poslopjem in velikim, skoraj Moto Wanderer 3 HP nove pneuipatike, v dobrem stanju, prodam za- ---- radi bolezni za 2500 Din. novim obokanim hlevom,!- Garaža Florjančič, Du-oddaljeno pol ure od I najska cesta 9. Ljubljane, pripravno za vsako obrt ali industrijo, se proda iz proste roke. Poleg navedenih stavb sc lahko odda tudi 2 orala zemlje. - Reflektanti se naj obrnejo na naslov: M, Pirnat, Dravljc p. Lj. Lepa vila v Mariboru ob mestnem parku, z dvema stanovanjema po tri osebe, z veliko verando, kopalnico in z velikim sadnim in cvetličnim vrtom, jc naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Vila ob parku«. Agenti (-ice) ki obiskavajo privatne odjemalce, dobe nov aparat, ki ga kupi vsaka druga oseba. Zaslužek« prvi mesec 20?,', in 1000 Din premije. Drugi mesec po sposobnosti event. provizija in potni trošek 50 Din dnev. ali fiksna plača in provizija. Aparat stane 160 Din, kavcija za isti 100 Din. Dobro ver-ziranim potnikom nudimo Zagreb, Prilaz 73. Predam pegatke (PerMhner) 1 leto sta-re, krasni ckscmplari. -Večna pot štev, 1. Avto 1 tonski, tovorni, v do-brem stpnju, prodnm po zelo nizki ceni zaradi opustitve trgovine. - Naslov v upravi Slovcnca pod štev. 9149. Corona Portabcl mali pisalni stroj, lobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca pod št. 9150. Veiik gramofon z lijem in 10 ploščami, primeren za gostilno — prodam. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9120 Rabljene avtomobile osebne, medtem tudi ma- lo voženc, 2, 4 in 6 sedežne tovorne ter moto-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. — Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle. Za gospode srednje postave, se rroda moderne obleke, zimske obleke, zim. suknje, površnike, raglan, frak in smoking, skoraj novo. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9111. Sod 80 hI dobro ohranjen, se proda ali zamenja za vino. Ledinek, sodar, Gozdna ulica 6, Maribor. Radio 5 cevni, damsko lahko vladajoč, in elektrizirni aparat, prodam za 1050 Din. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9119. Otroška posteljica s predalom se proda. -Poljanska cesta 17/1. Industrijci-trgovci! Imamo naprodaj od največje nemške družbe nekaj receptov za izdelovanje v industriji potrebnih preparatov, -a-teri se dosedaj uvažajo. Kdor kupi recept, lahko izdeluje. — Informacijo proti znamki 2 Din. Po nudbe na upravo »Slovenca« pod »Preparati«. Pianino skoraj nov, ceno naprodaj. — Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9100. Več rabljenih otrožkih vozičkov in dvokoles, v dobrem stanju zelo poceni naprodaj. - F. Batjel, Ljubljana, Karlov-ska eesta št. 4. Inventurna prodaja otroških vozičkov in dvokoles raznih modelov, je po jako nizki ceni. — »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. Elektromotor 300 volt, 4 KS, tvrdke Elin, se proda. Na ogled v srednji tehniški šoli v Ljubljani pri g. Malnerju. Kočija (broom) stara, oljnate osi, se proda. - Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 9025. Noži za rezanje zelja dobro ohranjeni, naprodaj. - Rožna dolina cesta V. št. 11. Strešnik (šest let star, rabljen) prodam cirka 7000 kom. in 80 žlebakov za ceno 2200 Din. - Ponudbe na Avg. Seliger, Vrhnika 9. I a trboveljski premog in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc Slovša, Raz-lagova ulica 20. prevozno, dobro ohranje no, 30 KS, prodamo. — Ogleda se lahko proti prijavi. - Žebljarska zadruga v Kropi. »Renault« mali 4 sedežni, 10,000 km rabljen, izborno ohranjen; »Fiat« 501, v dobrem ■stanju; »Peugeot«, poltovor-ni, zadaj zaprt za prevoz peciva ali kaj podobnega 3000 km rabljen; »Studel-iKer« 6 cy-lindrski, športna tipa, izvrstno ohranjen in »Opel« mali, 4 sedežni, skoraj nov, se proda, - Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22. Svetilka za elektr. luč gamaše in usnja in stojalo za razglednice, se proda. - A. Platzer, Gosposka ulica 3, Maribor. Dve plemenski kravi in plemenske kokoši: Plymonth - Ro-it, Sulm-taler in Orpington, naprodaj. Naslov pri upravi Slovenca pod št. 9124. Novi davčni zakon za 12 Din; veljavni stanovanjski zakoni za 12 Din se dobe pri Zvezi hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6. Istotam se naroča »Moj dom«, glasilo hišnih in zemljiških posestnikov in stane celo leto 20 Din z naveden, zakoni vred. Ovčjo volno cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše. - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. Drobilec za kamenje (Steinbrecher) in električni pogonski motor 4—5 HP, rabljen in dobro ohranjen, kupim. — 220 X 380. Naslov: Dra-gotin Korbar, Zagorje ob Savi. Stavbni les Imam v Splitu veliko skladišče stavbnega lesa že osem let. Želim stopiti v zvezo s kako žago v Sloveniji za dobavo lesa. Naslov: Petar Ver-salovič, Split, Obrov4/II. Kupi se rabljene avtomobile, motorje, stružnice itd. - Ponudbe poslati na F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4. Moško in žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pustiti v oglasnem oddelku »Slovenca« pod »Kolo« št. 9156. Vsakovrstno ZlfltO kupuje po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana. Wolfova ulica žt. 3. Kašo, ješprenj, »jdovo moko vedno svežo oddaja uadebe veletrgovina A. VOL«. LJUBLJANA Kosljcva eesta 24. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica. Smučarji! Preskrbite se za zimo! Imam v zalogi prvovrsten gorski jesen. Staroznani izdelovatelj smuči Alojzij Potrebuješ, kolar, Vrhnika Vrvarske izdelke najboljše kvalitete ku pite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. čč. duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽ1Č, Celje, Na okopih itev. 5. Vsakovrstno blago imaš naprodaj, pa ne najdeš primernega kupca. Poišče ti ga inseratni oddelek »Slovenca«. Oglasi se med uradnimi urami v novem paviljonu na Miklošičevi cesti, poleg hotela Uniona v Ljubljani. Vinske sode 3 do 4, zdrave, po 700 do 800 litrov, kupimo. Naslov: Kolodvorska restavracija, Novo mesto. Obrt Šivilja Leopoldina Sternad so je preselila v Spodnjo Šiško, Podlimbarskega ulica 37 (za novo cerkvijo). Izdeluje plašče, kostume 120 Din, celotne obleke 50—90 Din, Sprejema tudi vsakovrstna popravila, modernizacije itd. Birete, talarje ter vsakovrstne obleke za častito duhovščino in druge gospode izdelujem solidno in po zmerni ceni, Fr. Himmelreich, krojaš. mojster, Ljubljana, Pred škofijo 9. Najceneje kupite razno manufak-turno blago pri tvrdki Ivan Krošelj na Kette Murnovi cesti št. 15 in v podružnici na Zaloški cesti št. 17. Žima morska trava, posteljne vzmeti in vložki najceneje pri Fr. Stupici, že-leznina, Ljubljana, Gosposvetska 1. Pozor avtomobi-listi in avtotaksi! 2 elegantna, nova avtomobila Studebaker, 6 ci-linderska ter 1 eleganten nov 0 sedežen Adler avlo oddam po zelo ugodni ceni ter pod jako ugod., dolgotrajnimi plačil, pogoji. — 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Volna in bombaž za strojno pletenje ln ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trjf 12 • Židovska 4. Vlaga in plesnoba v sobah poleg kuhinj in vprašanja najcenejšega in enostavnega ogrevanja, reši grevec »Calefactor«. Izdelovalec J. Šiška, Kranj. Izdelovatelji ročnih torbic, listnic in gornjih delov brez modernih strojev je konkurenca in napredek v obrti nemogoč, neobhodno potreben je stroj za šerfanje usnja (Leder-scherfmaschine) za te obrti! Kdor želi tak stroj kupiti, naj pošlje svoj naslov upravi Slovenca pod šifro »Scherimaschine«. -Stroj je nov, brezhiben, najnovejšega sistema, patentiran, nemškega izvora. Kupca bom praktično izvežbal, montiran je na nožni pogon, tudi elektr, sc lahko rabi za pogon. Proda se zaradi službenih razmer. Električne inštalacije stavbe elektrarn na vodno in kalorično moč, popravila elektromotorjev, transformatorjev, dinam, aparatov, po konkurenčni ceni izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska 16. D. H. C. znamvanec, Perl-preji-ca, kvačkanec Moullnč v raznih barvah ter najceneje, kupite le pri tvrdki Osvaid Dobeic, Ljubljana Pred škofijo 15 Velika zaloga' Na debelo! Nadrobno! Budilka Din 60'- 31etoa garancija Ivan Paklž, Ljubljana Pred koilljo iS. Nogavice Flor, svilene, cvirnate, pavolnate, volnene v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki Osvaid Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 Na debelo! Blago dobro! Na drobno! KOZE KUPUJEM goveje, svinjske in vse divjačine, kot lisice, kune, polhe, krte itd. Imam v zalogi trpežne podplate In gornje usnje ter se priporočam Ivan Mifievc. umni. Pljuča! Edini privatni pljučni zdravniški zavod Jugoslavije! (Privat - Lungen-heilanstalt.) - Dr. Pečnik, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina. Strokovnjak! Drua bukove in hrastove od* padke od parketov, dostavlja po nizki efeni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Trgovci-kovači! Prodamo ca. 2000 kg jekla za peresa (Federstahl) 35-50 mm po zelo nizki ceni. Slograd d. d., Ljubljana VII, Delikatesa in vinarna V. A. Janeš Aleksandrova 12 priporoč a ravnokar pri-• spelo: Dalmat. črno vino l 10D Viški „Opolo" . . „ 14 „ Haložanski rizling „ 16 „ Jeruzalemec - Vrh „ 24 „ Tirol. .Barolo' slad. „ 24 „ ki krepi in zdravi želodec Izdelovanje pristnih kranlskih klobas Razpošiljam od 5 kg naprej, komad po 4-70 Din; 8 komadov tehta 1 kg. Franko Ljubljana. - Priporoča se Franc Fister, Ljubljana, Zaloška cesta 10. Plissee velika moda! Vse vrste plisiranja se naglo in najfinejše izvrše. Vzorci plisiranja so razstavljeni v izložbi tvrdke Aloj. Dro-fenik v Celju, Glavni trg. Istodobno priporočam za bližnjo jesensko sezono plašče, kostume, obleke, najfinejše delo po meri. Modni salon Matilde Ludwig, Celje, Samostanska ulica 4. Razno > pa M < CD E-. e-i « < < w o M m < > W O S (-3 oO EH M E-< > < tU S C/3 OS w < > o M w imONHEnKO Lovske pitihe flobert puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetni ogenj. f. K. HAlSEft, puShar. IfuDljana. SelenDurgova 6 Šola za jezike po Berlitzovi metodi Otvoritev jezikovnih tečajev v Ljubljani Samo pravi, rojeni Francozi poučujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo pravi, rojeni švicarski Italijani poučujejo italijanščino itd., za nemščino, španščino ... Vsak profesor poučuje izključno samo svoj materni jezik "»C Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojenec edinole jezik, ki se ga uči. Pouk za začetnike. — Konverzacija. — Slovnica. — Literatura! Trgovsko dopisovanje. — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo takoj. Informacije in prijave dnevno od 3 popoldne do 8 zvečer začasno (t. j. dokler se ne nastani v lastnih prostorih): V višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I, A razr. Deževnica v lastnem domu! Trda voda žre milo ! Povzroča apnene madeže v perilu ! Deževnica je mehka voda. — Pri močnem penjenju osigura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. — Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo za večje delo nevporabno in tako prepreči penjenje in delovanje pranja. Mehka voda za pranje! Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek nekaj TRI. Zatorej: K vsaki pralni vodi vedno nekaj polnih pesti TRI! U) N TJ JO > Z c_ m N SPEOMIM MEHANIČNA DOAVMCA U1D. BARAGA Selenbur- gova ul. «/B Telefon 5t. 2098 Popolnoma varno naloilte svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujeio najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. PTUJ - Ljutomerska cest« št. 6 dobavlja vse vrste rezanega lesa, lesa za kurjavo, premog, cement in apno po najnižji konkurenčni ! Postrežba reelna in solidna. D > kostanjevega taninskega lesa I Kupim stalno vsako množino SMREKOVE SKORJE - CELE IN ZDROBLJENE, smrekove hmelieve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojuega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. FRANC OSET, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Grosnp uporabljati, znači: lan Ko In Miro delo prinraneh sigurnost In zadovoijnosf odjemalcev Zahtevajte cene in vzorce zastonj in franko TOVARNA MOTVOZA IN VRVAR1MA D. D.. 6R0§llPLi£ pri (jubilant »SALONIT la azbest - cementni ■ škrilj Najbolji materija! za pokrivanje streh Trgovina z lesom, premogom in cementom Mednarodni vclcsegm v Pragi od 25. sep». do 2. ohi. 1929 Svetovni velesejm na katerem so zastopane vse države in narodi. Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake. Jugoslavija 25%. Čehoslovaška 33%, Avstrija 25%. Pojasnila in legitimacije daje: tah oslov. konzulat v Ljubljani, Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova cesta, Putnik, Ljubljana, Dunajska 1. Velika inozemska zavarovalna družba s p r e j m e »SPLIT 11 anonimno društvo | lis ni s za cement portlant U U OIJ Tvornica v Solinu pri Splitu za Ljubljano, ki mora biti dobro izobražen v zavarovalni stroki in je izurjen akviziter in organizator. — Obširne ponudbe naj se naslove na: Jiigoslaveusko Rudolf Mosse d. d., ZAGREB, Zrinjevac 20 pod: »Doživotno mesto« 567. Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova. ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni Josip Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemal išče: Selenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. Ličam po najnovejiem ameriškem strojnem sistemu avtomobile. Tako ličan avtomobil jc trpežen in eleganten. Dosedanji sistemi ličanja so zastareli. - Poleg strojnega ličanja izvršujem vse vrste tape-ciranja ter prevzamem naročila za napravo novih avtokaroserij za vse tipe luksurioznih in avtobusov. - Delo solidno. Cene zmerne. Bruno Belantič Ljubliana Vil. Jernejev« 29. Telefon 2824. Najstarejša kleparska delavnica A K O B F L I G L Ljubljana, Turjaški trg št. 5 Teleron 3353 Naročila se sprejemajo ludi na Tržaški cesti štev. 24 Stavbeni-galanterijski klepar Vodovodni instalater Izdelovalec vseh vrat kopalnih kadi Naprava modernih kopalnic, stra-iu krovec leseno-cementnih streh nišč iu drugih sanitarnih naprav s toplo in mrzlo vodo Se priporoča si. občinstvu in prečastiti duhovščini za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Cene kulantne, izvršba točna in solidna. — Proračuni brezplačni in natančno po oačrtih. PEG ^MONOLIT" ING. GUZ3SK.J Ljubljana VU„ Jerne.eva cesta :> •tavnotam Voitiiove rrt«le turbine t« Conz-ovi elekiromolorli. - Telefon 3252. j Najpopolnejši STOEWEB šivalni stroji tf jivilie. kro;ače in Cev-liane tet « vsak dom Predan u nabau. Hroi.oglt-ie si tu izrecno;! uri tvrdki L. BARAGA >.,ublana ielen&urgovs ulici, št 6/i. 'Vajgi irezplačen pouk. 151, arrn. Tnleton štov BSO Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob nenadni smrti našega iskreno ljubljenega soproga, skrbnega očeta, tasta, starega očeta, gospoda Alojzra C mpermana posestnika, gostilničarja in mesarja na Polzeli izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. — Posebno zahvalo izrekamo slav. pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, požarnim brambam za častno spremstvo, častiti duhovščini, vsem prijateljem in znancem za pozorno spremstvo na njegovi zadnji poti, ter vsem darovalcem krasnih vencev in lepega cvetja. — Posebno zahvalo izrekamo g. Fr. Lenkotu za nje-govo veliko naklonjenost in požrtvovalnost, koje nam je izkazal v teh težkih urah, istotako čislani obitelji Jos. Tiršek, tr£. na Polzeli. — Vsem tisočera zahvalal Rodbina Cimperman. Dr. M. Slavič: Na Sinaj 18 Tu sem imel zdaj pred seboj planoto, na kateri so bili zbrani Izraelci, ko so se tako slovesno in s strahotnimi prikaznimi proglasile božje zapovedi. Dolga je ta ravan, vadi er-Raha, 2X> km, široka pa povprečno 1 km ter meri 255 ha. Dolg čveterokot je torej ta prostor, pokrit s peskom in drobnim kamenjem, med katerim pa raste vendarle pritlikavo pu-stinjsko rastlinstvo. Videl sem pet do šest pastirjev in pastiric, ki so pasli svoje črede: ovce, koze ob tej pičli hrani. Ali niso tako pasle Jetrove hčere? »In so prišle zajemat vodo, in ko so napolnile korita, da bi napojile črede svojega očeta, so prišli pastirji in so jih odganjali; Mojzes pa je vstal in je dekleta branil in je napojil njih ovce« (II. Mojz. 2, 16. 17). V bližini je res veliko studencev; okoli vsega sinajskega gorovja, t. j. skupine, v kateri sta Džebel Musa in Safsaf, so tu in tam studenci, celo en vodovod sem videl, to se pravi izgrajen jarek, po katerem je curljala za te kraje zlata kaplja, ki namaka oazo. Vadi er-Raha se vzpenja od triglavega Safsafa nalahko proti severu, tako da je nekako amfitearalična lega. Ni zlahka najti lepše naravne dvorane kakor je ta. Izraelci so videli pred seboj 500 m visoke Safsafove vrhove, na levo in desno pa so jih obdajale istotako do 500 m se dvigajoče gore. Prihod na prizorišče je v ozadju nekoliko nižje, v ospredju neposredno pred Safsafom pa je odhod proti vzhodu skozi vadi eš-Sejh, proti zapadu pa v vadi el Ledža, proti jugu pa skozi vadi ed-Der mimo samostana sv. Katarine, od koder je Mojzes hodil na sinajsko goro. Ko sva s p. Pakomijem opazovala la prizor, določevala imena bližnjih gora, se naenkrat pojavi iz Šejhove doline velika karavana s Iremi kamelami. Na eni kameli je sedel stasit beduin s puško na rami, očividno šejk karavane, na dveh drugih kamelah sta bili ženski, peš je hodilo nekaj mož, fantov in deklet. P. Pakomij mi je takoj razložil, da ti prihajajo v vadi er-Raha, da bodo jutršnji dan pri Aronovi mošeji obhajali svoj praznik. In res so se ustavili Aronovemu griču nasproti. Ko so raztovorili kamele in jih spustili, da bi si iskale po suhem grmičevju hrano, so naenkrat raztegnili dva šotora. Eden je bil odprt proti Aronovemu griču; v tem so posedli v šotorovo senco moški. Drugi šotor je bil proti griču, odkoder sva midva s Pakomijem vse to opazovala, s prostim očesom in z daljnogledom, zaprt, v njem so se poskrile ženske. Komaj so se ti utaborili, sva opazila na severu prihajati drugo karavano naravnost v vadi er-Raha. V začetku nisva videla drugega ko glave ljudi, ki so se zibale v zraku; kmalu se je videl tudi gornji del kamel, končno cela karavana, ko 'je prišla na najvišjo lego Rahine planote. Od te točke pa je šla karavana vedno nižje in nižje, kakor gre človek od vhoda v gledališče nižje in nižje proti odru. Ko je prišla karavana pred že postavljena šotora, so moški jahači spustili v lahen dir svoje kamele, da so se postavili pred družbo. S p. Pakomijem sva še pregledala nekaj starodavnih napisov v bližini; potem pa je odšel prijazni meniški slikar in čuvar Aronove kapele nazaj v samostan. Mene je gnalo še naprej po vadi ju Rabe, da sem ga premeril po dolgen in širokem in opazoval položaj proti vrhovom božjega razodetja. Veličastni so ti pogledi sredi granitnih sten, ki jih je sila narave pognala nekdaj iz osrčja zemlje. Srečeval sem pri tem vedno nove beduinske romarje. Od vseh strani in jako daleč prihajajo ti verni Mohamedovi sinovi k svojemu prazniku v tem naravnem svetišču izraelskega preroka, ki ga tudi oni časte. In kako lepo so opravljeni. P. Nikola je celo rekel, da se ti beduini samo enkrat na leto umivajo in sicer vprav za ta praznik. Dobesedno lega ni vzeli, vendar ni čuda, če se ti ljudje manjkrat umivajo. Saj jim je voda predragocena, škoda je za vsako kapljico. Če v zimskih mesecih ni dovolj dežja, zmanjka v poletju vode v nekaterih stu- dencih. Takrat je sila za vodo, vsled česar nastajajo tudi prepiri za vodo kakor pri Jetrovih hčerkah. Ža ta praznik pa so torej umiti. Svetijo se moškim rumeni obrazi. Do pet jim segajo njihove bele in črne halje. Glavo in vrat imajo ovite s svežo ruto. In še le ženske! Ne verjel bi, da bi mogle biti tako dragoceno in okusno oblečene. Saj je sama revščina na Sinaj-skem polotoku, ln vendar so se solnčni žarki odbijali v svili do pet segajoče obleke ter v svetlih okraskih, ki so se zibali okoli vratu. Ponosna je hoja sinajskih beduink, ki hodijo ravno ko jeruzalemske in betle-hemske felahinje — kmetice. Obraz pa si zakrivajo, česar omenjene felahinje ne store. Na lepo obleko torej gledajo tudi ti ubogi otroci pustinje. Jasno mi je sedaj, da so tudi Izraelci lahko imeli svoje dragocenosti pri službi božji že v sinajski puščavi. Sploh pa sinajska puščava za študij sv. pisma stare zaveze ni več tako pusta. Profesor Flinders Pelrjc je 1. 1906. z gotovostjo dognal, da so imeli Egipčani že pred izraelsko dobo rudokope na sinajskem polotoku v kraju, ki se imenuje Sarabit el-Hadem, in celo tempelj v čast božanstvu Hathorju. Že pod III. egiptsrko dinastijo je bilo bojda že neko Hathorjevo svetišče, pod 12., 18. in 19. pa je bil tu dovršen tempelj. Imeli pa so tu Egipčani neko staro sirsko-arabsko češčenje, ki je bilo nekdaj skupna last zapadnih Sem i lov. Torej zopet ni nič čudnega, če je Mojzes mogel upeljati v tem starem času službo božjo, ki spominja v velikih zunanjih obrisih nekoliko na pralastniiio njegovih rojakov na severozapadu. Ko sem se zvečer vrnil s svojega tavanja po sinajski okolici nazaj k Aronovemu griču, je bilo pred njim že polno šotorov, odprtih moških, zaprtih ženskih. Nekatere kamele so hodile spuščene sem in tje dr uge so sedele in počivale. Na zopet drugih pa so čili fantje zjahavali sem in tje sebi in drugim v zabavo. V domišljiji som te šotore pomnožrval in mislil na to. da so prilično taki bili tudi šotori Izraelcev, ko so taborili pred božjo goro in «e pripravljali na tretji dan, na zakonodajo na binkoštni praznik. EIIIEIIi šHIEIII 5=6= » aa C a 2" C " S S2 r- =" . c » > N. P r ® ? o. = Ji _ — » N cr m ^ to ~ g" -a r. - o > 9 "g S - ® £ N _ N 3 -£'-2 ! r ° 8 ® a _ B W 5 c ? b ~ « 8 8 0 c P P 1 to g N 3 fD — T P 9 J3 'Ji 2. S" ' t-L s (t ® 7T ST& S . „ (Ji % s 2. o g- t to £ O O g 5' fo 5 «1 O & s a j5' ro 4- cr N < «i B .. c N p' n -i ?o 5' 77 V *JD 5T 1 « o O 33 r" a c" N« TO M "j* ? < **- 00 P B to n M p t a. (D a x- P 3 (» £Ž •i* n t S < h CO s U -1 -i m> s p u' iilElllE =ill=ili Cene/A e koi on RAZPRODA/AH st a ob vsakovrstno manu/ahlurno blagu samo m i TRPIN. MARIBOR. Olaoni trg >iei>. /ž Ga. sfovbenihl. predstojniki cerkva in vsi oni, ki želite imeti iz cementnih ploč v raznih barvah in vzorcih, blagovolite se obrniti na IVailO GOStlltCdr. cementarna Pešata, pošta Dol pri Ljubljani, Spodniešfalerska ljudska posojilnica V Mariboru Heglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°lo in 7* Za krojače! Za kro ate! Novo. veliko knjiga ftrogašfta za samouke o prikrojevanju moških oblačil A.KUNC, Liubljana, Gosposka ul. 7 Zahtevajte opis knjige 1 VACLAV SCHRAMM LASTNA IZDELOVALNICA GODBENIH INSTRUMENTOV Specialna trgovina za jo/terasa. Popravila vseh vrst go- godala vseh vrst in rflrft-fflrfo™'"^SSa dal se izvršujejo točno godalnih potrebščin. strogo strokovnjaško strun itd. -^fesutr jn pocenl SPECIJALtST ZA MEDENA GODBENA GLASBILU lastna Izdetovalnlca CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14 Velika izbiro. Najnižje Dvokolesa nova od Din 1000'— uaprej. Šivalni stroji od Din 1400— naprej. Otroški vozički od Din 240'— naprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom nalogo. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. ,,TRIBUNA", F. B. L. Ljubljana« Kariovska cesta Številka 4. LOURIE VEZANE PLOŠČE (Sperrplatten) Glavno zastopstvo: Stavbeno in umetno mizarstvo A. ROJINA & COffiP., Ljubljana Slomškova ulica št. 16 Telefon št. 2480 Otvoril sem kiparsko m poziatarsko delavnico v Celju Zavedna 37 - cesia k Sv. Jožefu Izdelujem, popravljam, pozlatim oltarje, kipe, relife, okvirje, sploh cerkvene in proTane predmete iz vsakega materijala. Rezbanje pohištva vseh slogov. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela po zmerni ceni. Sla*, občinstvu in preč. duhovščini se vljudno priporočam oško Lapuh. Do sedai najcenejša tvrdka v državi: Skladišče. M t 1 N K L A H G R O I t. Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. K. LOROEH, MARIBOR SI. 102-B. Violine-od Din 95'—, ročne harmonike od Din 85 -tambnrice od Din 9R'—. gramofoni od Din 345 — Zahtevajte nas veliki katalog, katerega Vam poSIJemo brezpliino AVSTRO HA! AVTOBUSI brzovozni tovorni, sanitetni, požarne briz-galne ter vozovi za vse svrhe. Najpopolnejši in najbolj razširjen svetovnoznani fabrikat. Zahtevajte ponudbe! Zelo ugodni plačilni pogoji! Glavno zastopstvo 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. MSpectrum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstič tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica : ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene orozorne šipe. izbočene plošče, veteklevanje v med Fina. navadna ogledala. Naznanilo Čast mi je cenj. občinstvu dati na znanje, da sem za svoj najfinejši planinsko cvetlični med kateri je bil na Jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani od 1—10./IX. 1928 razstavljen in odlikovan edini 2 zlato kolajno, poveril samoprodajo za mesto Ljubljana delikatesni trgovini V. A. JANES, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 12. Priporočam se in beležim Ivan Str