Uradni Ik I la upravnllkl proatortj 1667 8. Lawndala Ava. Of flea of Publication: M67 South Lawndala Ava. Talaphona, Rockwall 4904 «sMpt ß»tuI uj Holidaja. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Komentar)» fcfcgraandofodkom PROSVETA * _ ^^ * i > nKîy^rt: '^¿LJS'ïS^TSll Chicago, 111., četrtek, 13. aprila (April 13), 1933. 'ISpSnSnSr^SlSat »pacial rata of po»Uga provided forTs aactlon 1108. Act of Oct. 8. 1017. nuth^JSnSSTirTSTr^'^^^*^ âTEV.—NUMBER 73 j brezposelnemu ^nnsylvaniji J^ zadi I porodil« trojčke. Ce [jen* odgodila te . ko pride kak ^ bi bil to "smrten i trojčki idaj umrejo ^n j kanja redilne , to noben greh ... delsv-zadnje dni bi si otroke za zaslužek I greh". zara hrane, jugu nekaj dru- dveh Ala- rbarski Alabami na ei)ih držav je pred i belokožna porota že lila mlademu zamorcu m kazen. Zamorec drugih mladih zamorcev vred — je obtožen, da ien pri posilstvu lih žensk. Kazen v posilstvo je smrt. v tem škandaloznem je tole, da je bila ena jiljenih" žensk, Victoria glavna državna priča, k: jrila proti črncem; drugi sna" ženska, Ruby Bates ij, pri drugi obravnavi „. popolnoma drugače kot prvi. Odločno je tajila, da je obtoženi črnci kdaj ,do-; prav tako se niso dotak-ge ženske — je rekla — , da so se. „jik sam je opozoril porot-da sta obe ženski navadni 1, ki sta "trempali" z mo-vred v tovornih vagonih. w temu so porotniki ignori-«10 žensko, ki je najbrž go-S resnico, in verjeli drugi, najbrž lagala. lilo se bo še sedem proce-proti vsakemu obtožencu i obravnavali posebej — de-•btoženec je mladoleten — it vse kaže, bosta omenjen! ki le sedemkrat prisegli, pr-k so črnci krivi, druga pa, 0 nedolžni, porota bo pa so-, da Črnei morajo biti krivi di tega, ker imajo črno ko- figikomedija te vrste je mo-lamo Ae v Alabami, kjer je ' eedlu kukluksklanska jus- i » » •d par dnevi je Prosveta ob- 1 pred ameriškim konzulom tt*bu potrjeno notarsko iz-1 Louisa Adamiča, ki izjav-<*» j« bil njegov "intervju", »ga objavili srbski in hrva-Jtimski listi v Jugoslaviji, ■U«n. Adamič ni nikoli i-poiitičnih razgovorov s pojita listov. Taki razgovori « Proti pravilom newyorSke aov«. ki je Adamiča poslala »ropo. ¡¡»ju, ki bo Ka režimski 11 ■Prtih Adamiču, pripovedu-Adamič pel slavospeve Mi diktaturi. Jttamo Adamičs. Po svojem je toliko radikalen in "*ratxVn, da ne bo dajal potov nobeni reakciji, zlasti pa «kUturi reakcije, kakrftna na krmilu Jugoslavije ni revolucionar, je pi ™»J«n naprerst. Cena bakru J« padla na pet centov za funt, skoro za tri« ato odstotkov v zadnjih treh Istih. V skladiščih as asdaj nshs-ja «00,000 ton bskrens rude, ki je ae morejo aprsvltl m trg« PEOSYETI mm PROSVETA TIIK KNIJiiHTENIIBNT lUMTKHMI JE1JNOTK Ml.ANII.il IS I.ASTKIEA KAEOUMS rowuKM «WM .< Ml * h B*»»"« Haro/m>ia: m MruU-fw <1»U«« (»«»«• CM-«•Ml I» M 00 »» »•«•. lata 91 M m M* « »• CI»M»> «M u Wo«, ** s#»vi»t*o $#90. >tt__f'f t»M> VmUmd »uu« u»«n.t Chi««««'» i-'«'»44« P* HM „4 C'Mvru r».M> W. fc**«» jntrm I»M INrf r«*' . „flu«« w MabtjW " ** j t.'tl. — A4v«r(U>nr r»U« "n »emewwl.- »n^ wri|>u will M »» r»l«f»«4. N a» U/v u fc»r tmu • «UM»»: l'KOSVRTA IM7-M H. A»... Cfciraa». Wl-U MEMEKE or TM K KKüEEATW PEEAK. i:» italim v u imHAiMM. » " «««i Hat b' M>Uivi. .r-kjrv Aklivmmti alovenskegn Nov grob Kveleth, Minn. — Tu je umrla za pljučnico in sladkorno boleznijo Mary Kapovee, roj. Li-kozar. doma z Visokega pri Kranju. V Ameriki je bila dvajset let in zapušča moža, v star! domovini po dva brata in dve sestri. Nesreča v Jami Rock Springs, Wyo. — Pri delu v premogovniku se je težko ponesrečil Izidor Koritnik. Zlomilo mu je nogo. Pred dvema mesecema se je oženil. Župnik Smolej aretiran v starem kraju Chicago. — Kakor poroča A-mer. Slovenec, je bil John C. Smolej, bivžl župnik v Duluthu In drugih krajih Amerike, aretiran na Jesenicah, kjer zdaj živi v pokoju. Dejal je pred nekimi uradniki: "V Ameriki sem lahko vse kritiziral, tu pa ne smem Ae krivega prsta pokasa ti žandarju. To Je res Tugoelavl ja, ne pa Jugoslavija". Za te besede je bil Smolej obtožen po zakonu za zaščito države. Deček um H St. Marys, Pa. — Slovenskim staršem Shuster Je umrl dveletni sinček Robert. Poleg starftev zapušča brata ln šest sestra. N šareča a avtom Cleveland. — Avto je do smrti povozil Toma Orsglja, stsrega 64 let In iz Hrvatske. Ponesrečenec zapušča sina in dve hčeri. Plvp v delavskem domu Cleveland. — Slovenski delavski dom v Colllnwoodu je prvi med slovenskimi domovi v Cleveland u dobil liccnco za točenje novega, legalnegs piva. Cikaiki rokraija pomiri v gozdarsko armado Ntopetdenet mladičev večinoma sinovi imigrantov. pov ubije nlh konov v prid delavstva. (flilcago. — Rekrutacija za Kooseveltovo civilno, gozdarsko armado se Je začela v Chicagu v torek. Vodstvo javne pomožne komisije je izbralo in povabilo 150 mladeničev, ki so se — kolikor je doslej znano — vsi od zvali. Vsi poklicanci so rojeni v Chicagu, stari od do 26 let Ma po imenih Je soditi, da so večinoma sinovi priseljencev Italijanov, Poljakov in Cehov. Prvi kontingent 150 mladeni cev je v torek podpisal |>ogoje nakar jim Jo bilo povedano, da v sredo ImhIo zdrav ni Ako pre •«kani in ko prlaešejo, bodo tako od|>o*lani v vojaško vcžballšč« K<»rt Sheridan. Moratorij nI pomagal čikaškim Chicago. — Cikaški bankir niso posebno zadovoljni s Roo-seveltovim moratorijem, ker n prinesel čudeža kot so nekateri domnevali, da ga bo. Finančna poročila glavnih bank za pno četrtletje niso razveseljiva, ker pokasujejo velika ifgube vlog Continental Illinois, ki je največja finančna Institucija za-padno od New Vorka. Je iagu-bila skoro eno četrtino tU* «mI 61. decembra lan-kega U*ta do SI. marca t. L Slična Isgut» vlog Ukazujejo tudi drug« velike čl-kalke banke. na piano aceor- Chicago. — Prihodnja aeja slovenskega oddelka št. 61 C.W.-C.U. se vrši v četrtek zvečer dne 13. aprila v spodnji dvorani SNPJ. Klub vabi vse brezpoaatoe kakor tudi zaposlene rojake na pristop v naš klub, kateri je pridružen zdaj 4e močni in po celem mestu razširjeni organizaciji brezposelnih, katera deluje za koristi brezdelnih v vseh osirih. Prihodnjo soboto, dne 16. a-prila, priredi naš oddelek domačo zabavo v spodnji dvorani jed-notfnega poslopja. Vstopnina je določena le 16e zs osebo. To bo prva prireditev kluba in bo prirejena v prid najpotrebnejšim .in v organizacijske svrhe. Ker ne bo na omenjeni dan drugih veselic, odbor uljudno vabi na o-bilo udeležbo. Klub je na zadnji seji zaključil naročiti večje število izvodov lista The New Frontier", giaailo C.W.C.U., katerega naj brezposelni razprodajo. Zaključil je tudi podvzeti akcijo za organisira- nje slovenskih društev za delo-. , . _ . vanje izvojevanja socialnih za- V«**** pa več do- hodkov in naravno več dobička. Berlisg. Med mlad umetnik d ion. Cenjeno občinstvo, osobito pa članstvo SNPJ in SSPZt Pridite na to zanimivo predatavo v o-geomnem številu. Pokažite vašo bratsko ljubezen tudi dejanske. Prizadeta društva bije jo trd boj za obstanek—biagajae so izčrpane, članstvo V obupnem stanju. Vaša navzešnost jim vlije novega upanja, lato pa aa svidenje !—Režiser. "Verige" v Mfevaafcaeja Mthraukee, W»s.—Tako malo število prireditev z igrami kot v sezoni 1932-1983 med milsvau-škimi Slovenci še ni bile. Priljubljene so med nami, ker pa so v zvezi s takimi prireditvami večji stroški, se jih ne prireja. Manija "domačih zabav" se je pojavila med nami. Ta prireja vse: podporna, politična, kulturna in druga društva. Če zaale-dujemo poročila o vseh teh zabavah, vidimo, da so zelo uspešne. Z njimi je manj dela, manj Odbor. >rama "Mrak" v Slov. del. domu Detroit, Mich..—"Le enkrat bi videl, kak' solnce gor gre, bi videl kje luna, kje zvezde blešče". V nedeljo dne 16. aprila uprizorijo društva št. 618 SNPJ, št. 128 flSPZ in št. 677 SNPJ v Slovenskem delavskem domu krasno Nušičevo dramo "Mrak." Ta rama je sad medvojnih razmer, jer so se odigravale tragedije doma in na bojnem polju. V to tragedijo je zapletena tudi mla-< a žena srbskega vojska Staniča. Kot mnogo drugih, je moral tudi Vasilij Stanič v vojno. Rada, njegova žena, dosedaj poštena, se v svoji kipeči mladosti spozabi. Valovi strasti, brezdelje, moški in gostilne jo tirajo na dno. Kada se uda svojemu tastu, lijl Vujinu, in s tam je kupa trpljenja napolnjena. Minevajo tedni in meseci. Vojna se bliža svojemu koncu. Svetovni imperializem je dokončal svoje krvavo delo. Rada pada vedno globlje. V Staničevi hiši nastanejo prepiri. Rada prične pijančevati — hodi z moškimi po gostilnah in živi razuzdano. Vujina tira ljuboaumnost v obup. Vsled tega sa Rada prese-I, kjer nemoteno nadaljuje svoje pustolovsko življenje. Tedaj se pa vrne is vojne njen moš Vasi-ij. Granata tudi njemu ni prizanesla. V hiši se pojavi žalost. Snidenje s njegovo msterjo Marto je nadvse pretresljivo, 1-stotako z Jerico, Vujinovo hčerko. Slede napeti momenti. Vsled neizmerne ljubezni do Rade, u-činkuje razkrita pustolovščina na Vasilija tem hujša. Kljub temu jo pa skuša spat privesti na pravo pot—tods preposno. Rada se roga vsem skupaj—pokvarjena Je do skrajnoeti. S avojim izzivanjem tira strahopetnega Vu j i na v blaznost. Tedaj pa za vrši tragedija, Vujlnovi prsti se zsrijejo v njen vrat. V smrtni agoniji se njeno tek» še par krat strese in konec je demonske ženske. ki Jo Je producirala prošla svetovna vojna, kot tisoče drugih. V tej drami nastopijo sami dobri diletantje: Jos. Kotar, Vel-ma Obed. Mary Rant, Frank Snyder, Ančka Kotar In Eddie .Straus. Rožljo vodi Frank Česen. Med avdljenco bo nedvomno tudi mnogo veselo razpoloženega občinstva. Za ta Ja pa odbor aranžiral Molkovo enodejansko komedijo "V nedeljo ajutraj." V njej nastopita ICoprivac (Joe. Kotar) in Koprtvka (Anica Kotar. Kaj ss vsa med zakonci dogaja v nedeljo ijutraj, Ja seveda tajnosti Naša Junaka sta v tem i »ogledu čisto dostojna, vender s| ps človek vsled zamotanih okoiščin misli lahko marsikaj. Komedljs -V nedeljo ijutraj" bo izvabila salve smeha, sato je ne prezrite. Pola« drame ia komedije Je na \ sporedu kot otvoritvena točke tudi simbolična slika a petjem i • r «*d a t a v t ja jočs sd rušenje SNTO in HH!*Z. V njej nastopi naraščaj. Pevske točke Je v U namen zelo spretno uglasbil John jim ja «rit čas po bstafc prire- J dttvafc a {grami Daaaakf in pesrsU zbor Slov. doma Jamči vsem, da bodo našli na tej prireditvi zopet tisto» kar že sedaj precej časa pogrešajo. "Veriga" je ena izmed tistih naših domačih, lahko razumljivih kmečkih iger, ki bo vsa-kogar ponesla v kraje sladkih mladostnih spominov. Prijetna je za uho in oko za povprečnega našega človeka. Opozarjamo čitatelje, da o-opemnijo tudi vse svoja prijatelje na dan M. aprila, ko bo v S. S. Turn dvorani da» petja In i-gre. Pomagajmo vsi, da ohranimo kulturno življenja m dobro ime naselbini. Bsš to danes šteje, to vsi potrebujemo, ker blagajne so povsod grazne. 'Tako te naše sicer kratkošas-ne in priljubljene "domače zabave" potapljajo vsaj začasno ono, kar je postavilo milwauško slovensko naselbino na tako dober glas, ono» ki je preobrazilo vse naše društveno in javno življenje, ono, ki je bilo vedno naj-privlačnejše sredstvo vseh prireditev, ono, ki je najbolj zanesljivo merilo izobrazbi in kulturi vsakega naroda. To je: umetnost v dramatiki in petju. Da, to je prizadeto, v tem trpimo. Z gojenjem tega so seveda Žrtve, so stroški in treba potrpljenja in zatajevanja posebno v tej dobi, ko zija v človeka a vseh strani toliko potreb, da ni mogoče vseh zmagovati. Zato minevajo dnevi, tedni ln meaed, ne da bi nam prinesli kar smo ved' no tako ljubili in v čemur smo tudi duševno uiivsli. Pa so rekli fantje od dramakaga ln pevskega zbora Slov. doma, da bodo Šli na delo in priredili zopet prireditev s petjem in igra Sedaj vztrajno delajo s pomočjo čla<> nic, da bo ta prireditev res nekaj boljšega. Da, v nedeljo 28. aprila bo ta dan. Vršila se bo ta prireditev v S. S. Turn dvorsnl z večernim programom in z lepo igro "Veriga." Med delom in pripravami pa goji ta zbor tudi upanje, da bodo tega dne milwauškl Slovenci prišli zopet enkrat v tako velikem štfvilu v dvorano, kot so prihajali v "starih dobrih časih" Igram. Preiečeno nedeljo so tukajšnji bratje Hrvati imeli v S. S. Turn dvorani prireditev z obšit^ no, preko štiri ure trajajočo M. Gorkijevo dramo "Na dnu." Dvorana je bila nabito polna in vladal je v njej občudovanja vreden red ln mir. Med množico pa je bilo videti tudi večje število naših znanih slovenskih obrazov, kar gotovo tudi znači, da Mnnftelpalna elektrarna v No. Ckkag« North Chicago, IIL-^Za mestno občino North Chicago je izdelan načrt občinske ali munici-palne elektrarne. Splošen načrt uključuje tri vrste elektrarne, ena na turbino in dve na oljno gorivo, priporočljiva je pa le e-na vrsta in ta ja s treati generatorji, katere bodo gonili motorji na olje in ki bodo produci, rali po 700 kilovatnih ur, 2800 voJti^, električnega toka. Ta „priporočljiva municipalna elektrarna bi producirala 3,306,-000 kilovatnih ur toka na leto In ta tok bi zadostoval za potrebe mesta in meščanov, na vštevši osmih velikih industrij. Tok bi stal elektrarno 2.036 centa, ne uključivši financiranja. V tretjem letu obrata bi podjetje lahko prihranilo 20% in v dvajsetih letih bi Izplačalo vložen kapital, medtem pa bi krilo izdatke za vse svoje nameščence in za vzdrževanje vse svoje opreme. Po petnsjstih letih obstoja bi elektrarna prihranila mestu $399,887 kot je razvidno iz proračuna v načrtu. Letni dobiček obrata po štirinajstem letu bi znašal $47,840. Iz proračuna je tudi razvidno, koliko koristi bi imeli odjemalci toka od občinske elektrarne. Na primer proračun predvideva 1662 odjemalcev v rezidenčnlh stanovanjih, ki imajo skupno 8289 sob sli povprečno pet ln eno četrtino sobe na hišo. Povprečna hiša (rezidenca) porabi 8 do 12 kilovatnih ur toka na sobo mesečno, torej vzemimo povprečno 10 kilovatnih ur toka na sobo mesečno ali 52.6 kilovatnih ur na hišo mesečno. Povprečni mesečni račun za to hišo bi znašal tri dolarje in pol. Matt Klrn. Z oblaka v Mitwaukeeju In Chicagu Detroit, Mich. — Vtisi mojega potovanja v Milwaukee ln Chicago. Ker nesrečs nikdsr ne počiva in bela žena s koso hodi ve dno po svetu, ustavila se je pri moji sestri in jI ugrabila hčerko edinko v najlepši starosti 19 let Da je bils priljubljene vsem po-znanim, je bilo rasvidno iz tega da kljub slabemu vremenu in mrazu so prijatelji in znanci prihiteli in jo obložili s cvetlicam in tolažili družino. Pogreba se je udeležilo precejšnje število bratov in sester društvs št. 192 SNPJ. katerega članica je bila do sadnjega zdihljaja, kot tudi društva Badger SNPJ. Zato me veže dolžnost, da se kot stric pokojne tudi zahvalim omenjeni ma društvoma in tu4i pevskemu zboru "Naprej", ki ji je zapel šalostlnko na sadnjem potu Lepa hvala sa pogrebne govore pogrobniku Krmencu in sploh vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala vsem za darovane vence In sa obilno u-deležbo pogreba. Tebi Mildred pa bodi hladna ameriška gruds. Počivaj v miru I Po končanih formalnostih sem se takoj odpravil proti domu. Na potu sem se ustavil v Chicagu obiskal sem gl. urad SNPJ in u-rad Proletarca. Ker so imeli ve* lik program v proelavo 50-letni ee smrti Karla Marksa. so me Prijatelji zadržali ln ostal sem med njimi. Program Je bil žela bofat. Sodr. Lotrlch Je opisa življdaje in delovanje Karla Marksa sa proletariat celega ave-ta. ki še danas živi med saved nlm delavstvom. Sedanja depre-jasno pokasuje. kako Je da aa delavstvo oprime nauka. ®odr. Pogorelec je opisa pomen delsvskega tiska. On ima | res dobro ideje, želim samo. da padlo na rodovitna da bi dobro vaklilo med Dr. Hans Luther, bivši predsednik državne banke v Nemčiji, pride zdaj v Ameriko kot prvi poalanik Hitlerjeve fašistične vlade. Prejšnji poslanik Prltt witz je reslgniral v znak protesta proti fašizmu. zasuženjenim delavstvom. Slika za "Narodove žulje", katero je priredil sodr. Frank Zaita, je v resnici pokazala, da še pretežna večina tava v temi. Karakterj so nastopili izvrstno. V drugem delu je nastopi vsem zavednim Slovencem dobro poznan sodr. Joško Oven. O pisal je Marksovo delo in poziv na delavstvo celega sveta, na; se združi proti sovražniku. Sli ka "They Found Themselves" katero sta igrsla Johny Rak in Alice Artach, je bila isvratno i grana. Slika "Krst revolucionarja", katero je spisal Joško O-ven, je izpadla prvovrstno, posebno Marcel je bil iaboren. Tutu pevska zbora sta pokazala, da zpata krasno zapeti, posebno češki pevski zbor "Kari Marka" Po programu je bila prosta zabava in bilo je vsega v izobilju (Kot se vidi, ni v Chicagu depresija tako huda kot v Detroi tu.) 26. marec mi gotovo ostane dolgo v spominu; kaj takega se ne vidi vsak dan. H koncu se moram zahvalit: moji sorojskinji in družini E Arkota za prijazni sprejem in izkazane dobrote. Ako me pot nanese, da bom potoval skozi Chicago, so zopet oglasim. Lepa hva la tudi Johny Raku in Chas. Po-gorelcu za prijazen sprejem in vse drugo. (S tem sem zaklju čil moj obisk v Chicagu in Gray hound me je odvlekel proti De-troitu.) Dne 2. aprila nam je detroit ska mladina, organizirana v soc klubih 114 in 116, pokazala dramo "R. U. R." (Roesum Univer sal Robots), katera je bila pro-izvajana aelo dobro. Slika R. U R. je pokazala, kaj se bo zgod lo z nami, ako ostsnemo sužn strojev. Torej, naša dolžnost je ds ml zasužnjimo stroje, kot nam je v kratkih besedah razložil sodr. H. Risman. Omenjena slika je jasen dokaz, kako nam je Marksov nauk potreben. Prireditev je ispadla nepričakovano dobro, gmotno in moralno, kar naj bo detroitski mladini v spodbudo, ds se še bolj oklene socialističnega programa. John četrtek, 13. A!,kI 1 kajlnJ'ii 8°cialistierkl^3 je imel voljo in si vedno pridobiti «im^J fftiae v vseh ozinTlJ carji nas Večkrat vsi.JJI in nam tudi večkrat ¿Zj Pomagajo. Pomagati rfJJl gemu je dolžnost vsTJl redno zavedenega delav?! ai smo organizirani v J »sše okoiščin« najbolj ,J In delamo vedno za lovnega proletarijata Ji J mo kolikor j« v danih r«J aajveč mogoče. Gradi^J Pota, ki nas vodijo v 1 spoznanja, na drugi »tj vodimo borbo za izboijJj veškega stanja. * Za klub št. 118, John kokJ B&mača zabav« j La Salte, III.—Ker vidi J Po drugih naselbinah prJ razne zabave za velikonoj daljo, tudi naša naselij biti zadnja v tem oairu. J dinjski klub SNI) pn^Jl kratki ialoigri a petj«* J tek ob 7. zvečer. NaieprJ v Domu so bile zmiraj dohJ skane in upamo, da bo b3 raaa tudi ta večer -npikj Po programu se seveiij mo v spodnji dvorani pri "lavi, kjer bo zopet v* pravljeno kot po navadi. Zq fa bomo pa zopet po u | pili pošten ječmenov« U slim, da bo vsakemu dobrtd Vsi se savedamo, da n« mora kapitalistične depresij vseeno possbimo za U veta križe in težave ter pridi« veseli sestanek na veiikos nedeljo zvečer vsi, ki nan j dobrobit SND in ki smo pn lji prave domače zabave. Na svidenje! o* Vabilo ns konferenca Moon Run, Ps. - Kosi« JSZ za zapadno Penno k i šila na 28. aprila v Slova domu v Burgettstownu, Pi četek ob 10. dopoldne. Se in društva Prosvetne mati ziroma zastopniki so vabljen se udeležijo. Pridite vsi prj ljj( (ip simpatičarji ter vsi ni, Razpravljalo se bo o jj nju delavskega položaja, .lo se bo pospešiti agitacijo JSZ itd. Apeliram na vsej ce, da se tega zborovanj« ležite.—Jacob Ambroži*, t« Zabaval večer Pa. — Zopet se je zbudil s narava ln oblekla svoj cveteči jopič tako očarljivo, da se človeku sdi kot bi po dolgem zimskem spanju stopal v novo življenje. Talto se ponavlja od leta do leta ena in ists igra. Razume se, ds spomlsd! bolj hrepenimo po razvedrilu kot druge letne čase. Tudi člani tukajšnjega socialističnega kluba št. 118 JSZ so si zaželeli razvedrila. Zato so sklenili ns zsdnji seji, da priredijo zabavni večer v soboto K. aprila v prostorih Johna Podboja. Pričetek ob osmi uri Igral bo John Lodvifcov Vabljeni so vsi člani in tudi ostali rojaki Is Strsbsns In okolice, ker to bo letošnja prva spomlad na veselica. Vstopnina samo 26 centov. 1 Mislim, da ni trot* ša poaa-bej naglašati, da ja ravno t» Ziničevo mnenje o CleveUnd, a - Te dni i vrnil iz Rusije v Stubenvifli hrvatski rojak N. Draiit je v pokrajini Monotogord jal je, da tam ni za pošl delavca. Zapravil je ttl kratkem času. Tudi v Mod se možaki poslužili njegovi larčkov. V Moskvi je Ziničem, biv8im "lidrom" kega Radnika. Zinič rau jal, naj gre kar naiaj, i« re. Tudi on sam (Zinič) rad nazaj, pa ne ume. Zii dostsvil, naj v Ameriki resnico, kskino blagostanj da pod diktatorjem SU Zinič je tudi rekel, di tf boljše, če bi bil šel v Srbijo, bi ga ustrelili In mu ne H treba sedaj prensisti krili Ges. Tm Vprašanje dsevsito _ CMff Mlne.Ps.-TjdlJl ds «tam Prosveto In še (m hnaje. Rszns mnenja podana glede Proč vete, #1 ohrani. S povilsnjem to ne bo šlo, ksjti št« ko plačujemo, posebnotaa majo velike družine. bo In razmere so tudi zeme. Delsvec se se šiti, ker se nims kam. ^ bo delavstvo v večisi pameti, da bo apesns*« skupno asstopsti v jih. do tedsj ne hs Troba se Je bejevst. iM zmage.—Meri Je Zahvala Detroit H iakreno zahvsJj«)*" sodelovali pri prise party Bik» J« have, ki je trsjals do tra ob zvokih fairl Isias •■*» venskega »sdnii«*^ ga uvoda t» deležijo trisu vritfVnad«Uoli_ M PRO s y ETÄ aprila. klica je močno zajokala, se začela zvijati v silnih krčih, nakar jo je mati takoj spravila v mariborsko bolnico, kjer pa je deklica podlegla. Lešnika so areti-rali in je dejanje priznal. Dr. Peraar obsojen. — Po večdnevnem procesu pred državnim sodiščem v Beogradu je bila 11. marca izrečena obsodba nad dr. Ivanom Pernarjem in tovarišem zaradi širjenja tajnih letakov. Dr. Pernar je bil obsojen na leto dai strogega zapora, Gjuro Kemfelja na poldrugo leto strogega zapora, Viktorja KoŠutiča na 10 mesecev strogega zapora in izgubo državne sluibe. Dva obtoženca sta bila oproščena. Vsem obsojencem se prizna cu-stodia honesta (časten zapor, ki pozna razne olajšave in ublažitve). O procesu so listi priobče-vali le kratka službena poročila, tako da javnoati ni znano delovanje obtožencev. Požlgalec—tri leta strogega zapora. — Mariborsko sodišče js obsodilo 63-letnega mizarja Franceta Ketiša z Ivanjkovske-ga vrha na tri leta strogega zapora, ker je požigal bratu, Ženi in sinu. Dne 7. februuarja je zanetil ogenj na dvorišču svojegs brata na Grabnoškera vrhu, ter je bratu pogorelo okrog 3000 kg slame, dočim so gospodarsko poslopje rešili. Škode je bilo 15,» 000 Din. Nekdo, ki je opazil po-žigalca, ga je prijel. Bil je FVan-ce Ketiš, torej brat pogorelca. Dve uri pred tem požarom pa je začelo goreti gospodarsko poslopje obtoženčeve ločene tene Ljudmile Ketiš na Kapelskem vrhu. Zgorela je streha, škode je bilo 10,000 Din. 2ivino in o-stalo poslopje so rešili. Isti večer pa je zgorela tudi viničarija ob-toženčevegs sina Ivana KetAa v Okoslavcih, kjer je požar prav tako povzročil škode za približno 10,000 Din. Ketiš je prignal, da je vse tri pošare zanetil on sam, ker je brata, ,ieno in sina sovražil in jih še sovraži, , češ, da mu ne dajo živeti. Tudi pred sodniki je povedal obtoženec, da je bil silno vesel, ko je videl, kako gori, in da se prav nič ne kesa dejanja. Zato so mu d^l tri leta zapora. A,, Umrli so: Na Bledu posestni-ca Justina Stuchly, na Vidmu ob Savi posestnik Anton Skrbeč, v Železnikih Marija Strnadova, v Podsmreki 27-letni strojnik Jože Erjavec, v celjski bolnici lft. letni krojaški pomočnik • Jože Mlakar iz Gaberja pri Celju in 27-letni zidar Franc 2vlžaj iz Trnovelj pri Celju, v Beogradu upokojeni višji rudarski načelnik v pokoju, Franc Vončina iz Idrije, v Sevnici posestnik in gostilničar Maks Kovač, v Peklu pri Poljčanah 77-letni Franjo Per-moser, upokojeni nadpoštar, v LJubljani hišna posestnics Franja Pišek, na ljubljanskem gradu Magda Justlnovs, v Ljubljani Malči Kuhljeva, poštarica is Dolenjega Logatca, v celjski bolnišnici 76-letna preužitkarica Marija Romlhova i* Preske pri Pilštajnu in samostanski hlapec Anton Božič, v Idriji Mnrijs Kends, v Zagrebu Psvla Kola-kova iz Šoštanja, v Celju odvetnik dr. Anton Božič. Umrli so: V Ljubljani lekarnar Josip Mayr, star 71 let, v Slški Ferdo PlaniČek, brivec, v Mostah pri Ljubljani 32 letni Mirko Poljak, v ljubljanski bolnišnici železničar Ignac Sramel, v celjski bolnici 56 letna Helena Apatova Iz Zagrada pri Celju. Revolt» čevljarskih de-Isvesv as vzhsšs Vesti iz Jugoslavije Kaj pomaga, če je pivo, ko pa o* denarja? Cenzura prihaja? Pravi vzrok pretepa v domu. Kaj jo naredim prohihldja si mladino No, končno smo le dobili pivo in vsi tisti, ki v pivu vidijo iz-' hod iz današnje mizerije, se ga bodo lahko do mile volje naluc-kali. Jaz se ga ne bom. Ne zato, da bi se mi sdel prešibek, temveč enostavno, zato ker ml je ka- ; ča že zdavnaj prejedla vse žepe, pajki pa so jih prepregli s paj-čevinaml. In prav močno se ml dozdeva, da je v Ameriki precej tudi za pivo navdušenih ljudi, ki ga ne bodo pili is prav tega vzroka. "New deal" nam js prinesel pivo, ni pa nam prinesel "daj-1 mov," da bi ga mogli kupovati, i In zato najbrž tudi ne bo dobila vlada toliko dohodkov od piva kakor so naračunali vnaprej modri gospodje v Washingtons (Spominjam se še, kako lepe račune je delal bivši svezni poštni ravnatelj Brown. Mož je nara-čunil, da bo povišanje poštnine prvega razreda od dveh na tri cente prineslo mastne milijone, namesto tega pa je zvezna pošta zaradi tega povišanja isgubila težke milijone. Tako je — s račun i» ki so narejeni bres krč-marja.), • se Clevelandski dnevniki toliko pišejo o pivu te dni in s tako vnemo pojejo hozano temu tri-inpolprocentnežu, da človek ne more najti v njih kaj pametnega, zato se mora zateči h komični sekciji teh listov, ki je te dni še najbolj užitna. Ubogi ljudje, ki se dajo voditi po tej tri in pol procentnl politični brozgi z datumom 1933! • e * Jako zanimiva je novica, da je spodnja zbornica v Washing-tonu sprejela nekakšno cenzorsko predlogo, katere namen je preprečiti objavljanje vladi neljubih vesti v časopisih. Ko to pišem, se še ne ve, all je tudi senat sprejel to predlogo, ki pomeni smrt tiskovni svobodi v A-meriki, povzel pa sem lz časopisov, da je senat pripravljen to storiti, če bi Roosevelt tako želel. In to je jako lepo od senata. Strašno lepo se sliši, da je naš slavni novi senat tako pokoren in ubogljiv kakor lutke na marionetnem odru. Kakor želi predsednik! Ce bi predsednik zaželel skočiti v morje, mu morata slediti tudi kongres in ssnat . . . Res sijsjns perspektive zs bližnjo bodočnosti e e e Vsska vlada, katera se boji javne kritike, se je ne upa prenesti, nI vredna, da eksistlrs in logično tudi ni vredna niti najmanjšega zaupanja ljudatva. tipamo, da so v senatu možje, ki to uvidevsjo In ki bodo znsll preprečiti sprejem predloge, katere namen je zatretl kritiko vladnega poslovanja. Ce pa so v senstu res ssme lutke In Je predsednik Roosevelt res tak mož, kakršnega nam predstsvlja z malenkostno izjemo malone vse ameriško časopisje, potem bo on vetiral to fašistično prsdlo-go. Kajti če imajo predsednik in njegovi vladni svstovalc! pošten, Iskren In nesebičen namen sešiti dežolo pogube, v katera še zmerom leze, potem se Jim nI treba bati nobene kritika. Is JnreeUvtje.) sit življenja in 0a se bo nekega dne obesil. Skrivnosten zločin. —• V Kobiljem so našli v potoku mrtvega posestnika Gregorja Mohor-ko, Po pregledu trupla je komisija sporočila orožnikom, da je bil Mohorko ubit in da so ga morilci vrgH potem v pqfkok, da bi tako prikrili alečin. Toda na glavi se poznajo udarci s trdim predmetom. Mariborsko okvoino sodišče je uvedlo pgBiskavo, a ni bilo mogočo ugotoviti, kdo bi bil umor isvsiil in koga bi osumili tega zločina. Nai basist Jože Križaj, stalni član zagrebške opere in stsl-ni gost ljubljanske opere, je 14. mana gostoval v ljubljanski o-peri v vlogi Mefista v Gounodo-vi operi "Faust." Ta predstava je bila združena s 25 letnico njegovega umetniškega dela, s katerim je mnogo pripomogel k razvoju naše gledališke umetnosti, posebno operne. Po rodu je Križaj iz Vevč pri Ljubljani, začel je nastopati še kot študent ljubljanske realke v Ljubljani v dramskih predstavah, vendar ga je vse bolj mikalo v opero, kjer je našel najlepše torišče zase in za svoj lepi glas. Videti in slišati njega v operi je izreden užitek, tako ume prednašati svoje operne vloge igravsko in pevsko dovršeno. Nepozsben je njegov Mefisto, njegov Kecal, njegov zli duh iz Hoffmannovih pripovedk. Tudi ta večer ob proslavi je pel, kakor zna le on. Po drugem dejanju pa so mu izročili cele koše cvetja in vencev in izrekli mnogo čestitk. Gledališče je bilo nabito, vsa publika je prisrčno pozdravljala jubilanta. Neznan obešenec.—Iz Poljčan poročajo o najdbi neznanega o-bešenca, ki so-ga našli v vasi Sega, občina Sv. Ana pri Makolah. Tamkaj je opuščen premogovnik. Po opuščenih rovih še brskajo ljudje za premogom. Tako so pred nekaj dnevi našli fantje v nekem takem rovu mrtveca, ki je imel okrog vratu zanko. Ker je bilo truplo že precej raz-jedeno, je gotovo, da je ležalo že dolgo časa v rovu. Okrog vratu je bil imel zadrgnjen pas, ki ga je bil z vrvico pritrdil na tram v stropu. Preperela vrvica pa se je kesneje odtrgala in tako je ležalo truplo na tleh. Mnogo vaš-čanov se Je zbralo, a nihče ni mogel samomorilca prepoznati. Mogoče gre za tujca. Oblasti so u-vedle poizvedbe. Svojega otroka zastrupil. — Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je nenadne smrti umrla šest let stsra deklica Elizabeta Doklova. Kaj ji je bilo, da je tako nenadoma umrla, niso mogli dognati, dokler niso njenega tru-pelca raztelesili. Pri tem so našli v želodcu večjo množino solne kisline. Uvedena preiskava je takoj dognala, da je otrokov morilec njegov nezakonski oče, vl-ničarjev sin France Lešnik iz Jablancev pri Sv. Lenartu. Ta je obiskal svoje dekle, s kstero je dobil pred šestimi leti nezakon-sko hčerko Elizabeto. Ko se jc mati deklice za nekaj hipov u-maknila lz sobe in je ostal lešnik sam s svojo nezakonsko hčerko, je prijel deklico ter Ji s silo vlU v usta solne kisline. De- Konferenrs bresponetalk Columbus, O. — Konferenca za progresivno delavsko akcijo J« poavala organizacije brezposelnih, naj pošljejo svojs delegata na ¿orovanjs, ki se otvorl v Um mostu 1. JuJlja. V poalvu pravi, da bo aa Um zborovanju formulirana nova doklarpelja neodvisnosti za smerlško do* lavce in farmarja. mmjmrftkom printaahkčs proti Japonskem« militarizma ob Tone Seli i kar: NASEDLI Roman v treh delih Juntin je z velikim spoštovanjem in ganot-jem stisnil njeno mehko roko, nato pa se naslonil nazaj na zofo ter šel z dlanjo preko čela od zavzetja in presenečenja, saj ne je vse to razpletalo kar samo od sebe; na tihem je že mislil na ljubezen, ki se bo razživela med njima, in potem na njeno doto, ki mu je bliskovito šinila skozi mozeg. Ana je prižgala luč in jo postavila na klavir. Svetloba je prepodila sladke misli, ki so se pravkar porajale v Justinu. Ona pa je bila v tej rumenkasti svetlobi še bolj bela v obraz, da ga je za hip zmedel njen Izraz, ki je bil sedaj, ko je še vsa živela v pravkar izgovorjenem, oster in izzivalen. Mogoče je bila razočarana? Ali si je predstavljala vse drugače take prizore, o katerih govore ženske z zanosom, s skrivnostjo? Ali si je morda mislila, da je Justin preveč hladen in da je vse to le komedija vljudnosti, ki jo je prinesel s seboj iz mesta? Nestrpno je pogledala nekajkrat skozi okno na cesto, ki je bila že vsa v temi. Zunaj je včasi rezko zažvižgal veter. Stopila je h klavirju in neposredno vprašala: — Ali ljubite glasbo? — I)a, rad jo imam. Ah, vi igrate? Ana je zaigrala mirno, sanjavo pesem. Glasovi niso bili čisti — klavir je bil že bog ve pred kolikimi leti uglašen —, vendar so napolnili vso sobo, da je bila v tihi samoti žalostna pesem kakor ječanje izgubljene duše, ki kliče odrešenja. Njen obraz se je poglobil in utonil v blodnje glasov, ki so se trgali s strun. V nizkih, preprostih akordih je počasi prehajala v višine in poslednji zvoki, ki so zapeli v kratkih presledkih, potem ko so nizki še vedno šumeli ob stenah, so se zopet spojili z molkom, iz katerega je zveneče donelo, kakor bi naslonil uho na morsko školjko. V Justinu se je oglasil nemir. Bilo mu je kakor bučanje morja, na katerem se je zdaj pa zdaj zasvetila rdeča luč. Kristina.. .7 Pomislil je nanjo ta hip in Ana je že zopet stala pri mizi, ko se je streznil. — Ivepo je bilo! je dejal iskreno, ne da bi lagal. Zunaj so se slišali koraki hlapca in dekle, ki sta napajala živino in krmila svinje, katere so hrupno butale v vrata svinjakov, in jezni glas dekle, ki jih je odrivala. Daleč nekje je lajal pes in domači na dvorišču mu je odgovarjal s kratkimi, zadrgnjenimi glasovi. Po cesti so udarili močni koraki In nekdo je zaklicsl s širokim, polnim glasom: — Tiho, Sultan! — Oče prihaja! je vzkliknila Ana in stekla v vežo. Dolinar je stopil v vežo. Za trenutek so se vrata zadelala z njegovo ogromno postavo in soba je nakrat spremenila lice. Dahnil je vanjo mraz, ki ga je prinesel s seboj* in duh po drevesni smoli se je razlll po toplem zraku. Dolinar Je Imel na sebi kratek zelen lovski suknjič, ki si ga je hrupno slekel; na stol ob peči je vrgel klobuk ter z vidnim veseljem prestregel Justina, ki mu Je vstal nasproti. Poleg Justina Je bil kakor gorski mož velikan, njegov obraz z majhno Črno kozjo brado in rdečimi, ščetinastlml lici pa se je resno ločil od njegovega, gladko obritegu lica. — Tako js prav! Vendar ste se prikazali k nam! Ali si mu s Čim |>ostregla, Ana? In zdaj odhajate že? Ne! Kar lepo nazaj sedite na zofo, da se še midva pogovoriva! Pa večerjali l.eonhsrd Frank: D¥E MATERI (Nadaljevanje in konec.) Ko je njegova žena zanosila in je s svojo malo prakso zaslužil jedva za najnujnejAe, jo sklenil, da Im> obrnil aelti v prid svoj posebni talent, svojo "zanesljivo roko" za operativno odstranjevanje zarodkov. <)d takrat so njegovi dohodki naglo rasli. Nabavil si Je manjkajoče pohištvo. Pogosto Je vabil prijatelje k nebi. In doktorjev obraz Je dobil jtoteso samozavesti in zadovoljstva. Njegova žena je vsak čas pričakovala popadkov. Doktor je telefoniral nekemu sanatoriju, naročil za Johano o|M*rarijsko dvoran«» in sobo za oaem dni. Očlvldno je bil prijatelj z ravnateljem sanatorija. Kajti |M>a)ovnemu |>ogovoru je sledilo nekaj privatnih dovtl-po v. Medtem je Izračunala Johana. da bo njenega denarja, če odbije nagrado za doktorja Kro-nerja, Jedva še za oprractjako dvorano, najemnino aobe In za poatranake neizogibne Izdatke. "In potemr Zamižala Je. . Tudi po razgovoru Je ostal doktor Kroner veder. Vzel Je Johanino roko: "Z boljo pomočjo pojde vae po sreči. I* nič atrahu, draga moja. Jutri ob tem času ho vae končano. "Potem Je zaklenil denar, ki mu ga Je bila dala Johana, \ piaalno Sla Je počasi po cestah, tesno ob hišah, mimo vojašnice, dol h prekopu. Imeli so jo ta vlačugo. Johana že tri leta ni bua v domačem mestu. Tu, na teh cestah njenih otroških let, na cestah, polnih spominov, je nenadoma začutila, da jo svoje življenje zapravila. V nekaj urah bo operirana. Vse bo kakor poprej. Tedaj jo je obšlo čuvstvo silne praznote. Z nosečnostjo js nastalo v nji neksj. kar je njen odnos do sveta In življenja do temeljev spre-* menilo: živa, skrlvnoetna sila. V nekaj dneh Je postala drugsčen Človek: kskor ds Je njeno naj-pristnejše bistvo nenadoma našlo centrirano središče. Nič ae ne bi zmenila za očetovo ali kateregakoli človeka zaničevanj«. ko bi jI bilo treba storiti samo korak do postelje, v kateri leži otrok, ki Je bil rojen Is njenega teleaa In krvi in ki jI je naložil najdražjo odg», vornoet na svetu I Johana se J« na moč zavedala. da bi to rastoče preprosto čuvstvo s dozoritvljo otroka v nji dozorelo. Prišla Je k mestnemu parku, v katerem ae J« kot otrok igrala. V njenem spominu je bil to najčudovitejši vrt na avetu. Za-miftala Js: vrtnico so širile nji dobro sns nI, malce bolni, s izredno sladki vonj, ki je predramil v nji čuvstva is njene prve mladosti. Okrog nje so kričali otroci. boste z nami, da ne bo nikakih izgovorov. Spat? Ho, ta je lepa! Saj se mu mudi domov, kakor bi se bal žene, ki je še nima! Njegov smeh je napolnil vso sobo. — Pravite, da bo šlo? Imenitno! Torej vam je moja hiša prinesls srečo! No, dragi, kar tako dalje! Strela, meni pa leze te dni vse narobe, jezim se, jezim in že komaj se krotim, da ne bi prodal te preklete hoste, ki mi tako kri pije! Mož Je kupil graščinsko hosto sicer poceni na dražbi, a se je zelo urezal, ker je dal zanjo le mnogo denarja. Res se pridno seka in podira, toda vse gre prepočasi. Hosta leži v tako zanikarnih grapah, da je silno težavno spravljati les na žago. Zdaj bo dež in blato in vse delo bo zastalo, dokler ne bo zamrznila zemlja, ko bodo lahko spuščali in vlačili. Polakomnil se' le nizke cene, dobička pa še ni nikjer, kje vraga, še celo izdatna izguba je in smola se ga drži, odkar se je zakopal v ts stokrat prekleti les. Voz se mu je že stri v jarkih, konj si je zlomil nogo na tistem spolzkem kamenju, da ga je moral ubiti, gozdni delavci se puntajo in hočejo večjo plačo. Kakor da bi se Dolinar kopal v milijonih! Da, ti hostarji! Sitnosti ima z njimi, saj ima gori čez dvajset delavcev, ki jim je moral postaviti barako, kar vse požre mnogo denarja. Zdaj so delavci natančni! Včasi si jim vrgel neksj grošev, pa so ti delali noč In dan, zdaj pa: osem ur, nadure plačane—pa si pomagaj! Drugače ti pomečejo sekire ob tla In gredo v škofove hoste, ti pa Išči na zimo drugih! Prižgal si je kratko pipo in kadar je govoril, si je neprestano grebel s prsti po bradi. Če je pravil kaj važnega, je mižal na eno oko, z drugim pa oprezno motril svojega poslušalca. — Veter se je zasukal. To pomeni dež, ga že voham. Snega in mraza pa noče biti, ko bi oba tako krvavo potreboval! Gori v hribu je že občuten mraz. Tesarji, ki tešejo prage, zahtevajo deset dinarjev poviška na uro. Strele jasne, kako so postali prevzetni! Ampak me ne bodo! Naj le gredo, sem radoveden, kje bodo dobili na zimo zaslužka. Justin je že marsikaj slišal, posebno to, da zelo nemarno plačuje svoje delavce, toda kaj ga to briga! Ljudje mnogo govore in tudi tisto ne bo res, da ima neki mnogo dolgov, ki ga bašejo. Škodoželjnost In zavist, drugega nič! Povečerjali so. Justin se je poslovil in obljubil, da bo kmalu zopet prišel, na denar pa je pozabil. Ko je bil že na cesti, se je spomnil. Stopil je nazaj v sobo. Tedaj je zapazil, da je Dolinar zamišljeno sedel za mizo in da se mu je čelo gubalo. —. Najemnina za mesec december, gospod Dolinar. Skoraj bi bil pozabil. Naštel je krone na mizo. Dolinar jih je mol-če spravil v žep in dejal skoraj jezno: — Strela, čo bi jih bilo tisočkrat toliko! ' V veži je srečal Justin Ano in ji dal zavojček bonbonov. — Hvala lepa, gospod 2eleznik, in na svidenje! 6 Ko so utihnili njegovi koraki po cesti, je šla Ana k očetu. Ker ga je videla vsega v skrbeh, se Je po prstih vrnila v vežo, naročila v kuhinji vse potrebno za prihodnji dan, potem pa prižgala svečo In odšla po stopnicah v svojo sobo. Dolinar je dolgo časa sedel za mizo. Včasi js spil požlrek sadjevca, končno pa ga je izpljunil po tleh In si iz velike zelenke natočil slivovke. ______(Dalje prlhodnjtf.) _ igrali so se z vrtavko in se lovili. Johana je prisedla k neki ženski, ob kateri je majhno dekletce vlivalo pesek v razne oblike. življenje bi bilo lahko tako dobro. Samo radi bi se morali Imeti med seboj, glodati svoje otroke, kako seT***^ in biti popolnoma preprostl. Nanprot-no pa njeno življenje zadnjih let: provincijslnl tenorji in I-gravci, literstski pogovori po kavarnah vae noči, dim tobaka, nabrekli obrazi. Ob zori domov. Tu pa je ostalo vse, kakor je bilo nekoč. Samo da so letali drugi otroci okrog ribnika, drv gl otroci so spletali verižice kostanjev. Hrepenenje po svojem otroku je spreletelo Johano s ]>rnmočjo. Natanko je čutila, kako loži v nji s sklenjenimi ročicami in noticami. Rilo J«, kakor da ee otrok h udu je na svojo mstor. Ns čelu je imel veliko gubo. In ustne so bile krčevito stisnjen. Zbetsla j« Is parka. prIAla spet do hiše doktorja Kronerja. Dolgo je hodila pred hišo gor In dol v mučni neodločenosti, ali naj stopi k doktorju in od pove operacijo. "Odpovedati r Nasmehnila ae j« grenko. Doktor Kroner je sedel za pihalno mizo In zapiaoval dohodke in terjatve, od čaaa do čaaa »rknll šilce likerja in kadil h« vano. Samo v hišo ml js treba stopiti in odpovedati operacijo. is Potem bom dobila otroka. Punčko! Mojo majceno punčko!... In potem? "Jaz sem vselej položil izpite. Toda Hugo Mange je bil brez dvoma bistroumnejši. Vse po pravici! . . . Kaže pa, da se je popolnoma zapustil. In zdaj je pahnil še tega dekleta v nesrečo." Doktor se je obrnil in pobožal napeti život svoje žene, ki je polagala patiense. Odkar je gospa Kronerjeva pričakovala otroka, je bila ta 1-gra njen poglavitni posel. Mo-. gla je položiti sto patijens dru go za drugo, ne da bi je utrudilo, in se je vselej znova veselila, ka-dar so ji karte potrdile, da bo imel otrok modre oči kakor doktor Kroner. V kuhinji je sedela služkinja, pletla nogavice za svojo balo in mimogrede pisala pismo svojemu ženinu. Zelo tiho in mirno je bilo v stanovanju. Nenadoma je gospa Kronerjeva zakričala. Karte so ji padle iz roke. Kakor da se ji je vse telo razparalo. Natanko je bila začutila, da se je v nji nekaj pretrgalo na dvoje. Takoj nato je odtekla voda. Doktor je telefoniral nekemu tovarišu. Služkinja je pohitela k babici. Kadar jo je spreletel popadek, je gospa Kronerjeva zadržala sapo, da bi ublažila bolečino. Doktor je privezal na vznožje postelje vrv ter ji jo dal v roko. Popadke naj izrabi sebi v prid, je dejal; kadar jo zgrabi, naj potegne za vrv in se še močneje napne. S tem bo otroka hitreje iztisnila na prosto. Gospa Kronerjeva je poskušala in kričala. Vse telo je drgetalo v krčih. Besneča bolečina v telesu je suvala in trgala in para^ in gnetla. Srce je razbijalo kot črpalka. Oči so izstopile. Dih kakor da bo zdaj zdaj pošel. Znoj je lil. Tako je torej vsakikrat, kadar se rodi človek. Rajši bi bila pri tej priči mrtva. l"To je šele začetek. Pravi popadki se bodo javili šele zjutraj, kolikor se sploh da preračunati," je dejal tovariš doktorju Kronerju. Drugače pa je vse v najlepšem redu. Otrokova glava leži v odprtini maternice. Johana je bila odšla v sa na torij. Ves popoldan in ves večer je preživela na prostem, da je tako prihranila najemnino za en dan. Bila je iz sebe in vsa oslabela. Želela si je kakršnekoli katastrofe. Dve sestri sta vedli naslednje jutro Johano po dolgih hodnikih, po strmih polžjih stopnicah navzgor v operacijsko dvorano. Solnce je lilo v veliki, goli, belo prepleskani prostor, v katerem je močno dišalo po etru in jodo-formu. Zraven operacijskih nosil je stsl majhen, debel zdravnik z veliko plešo. Že je držal v rokah masko z jodoformom. Odkar je stopila Johana iz so-b , se nI prenehala smehljati. To se ji je zdela edina možnost, da bo vse prenesla. Zaradi jedkega duha ji je postalo slabo. Zadnje dni je malo jedla, in to jutro ni dobila zajtrka zaradi narkoze. Možnost, da bo v narkozi umrla, se ji je nenadoma tesno približala, in smrt se ji je zazdela čudovita. Tako bi bilo vse poravnano. Sestri sta naglo odstranili tisto malo objačil, ki jih je imela Johana na sebi. Debeli zdravnik je ogledoval Johano in se pri tem dalje pogovarjal s sestrami. Doktor Kroner, v operacijskem plašču iz gumija, je pri-hitel v sobo, za njim asistent. Pogovor je utihnil. "Vse v redu?" Doktor Kroner si je nataknil gumijaste rokavice. "Imate umetne zobe? . . . No, potem štejte počasi za menoj: ena ... dve ... tri.. ." Debeli zdravnik je položil masko na Jo-hanin obraz, prijel njeno roko in štel utripe. "Štejte!" "... sedem ... osem ... O ka- Doktor KroiM-r Je J ktvonl aiplodii, Delal j* „,„,' h «Wi«- "Pa „m„ p >«* «Vo proč!" S čela j. |ji^* minut. ^^ * «S Ko so Johano dvimii; fantkfL°Va ^ J> ^ Sestri in tovariši «o s., okrog njega in WUče«iui gov znoj in obraz je iZ Dva bolniška strei* naljah sta odnesla le no Johano v sobo na posteljo. (Prevedel Mile Klopi «n m jop Nusa-Tor «* boljl« irjsr « Vbu* iudei. u tuT, "iJ v '«k»«,! n. proJij no Jamstveno «dr«Wk, tt^t^T .» .UkWnieo uh UbJ* U <* J* «hmJmm Nun-Ton«. orner Ustanovljen praj N CENE SO ZMER Preiskava zaits Nasproti Dark prt* v Z. nad- R , i atrooiu. ' ^ V JUGOSLAVIJO MmUnm IMMI I. »•pr^^JJIr. ftrt-ifc. * TMfc ratr«Slh... T*4«nska ^plutj, |, N.w Y»Hu... Priprav»« i» hite» Mmliki »m U H..b.r.. ^ ZMERNE CENE HAMBURG-AMERICAN LINE ITT N. MICHIGAN AV«^ CHICAGO DA VAM BO ELEKTRIKA BOLJŠE SLUŽILA Nabavite si dobro električno LEDENICI EDISON SERVICE nudi čikašklm domovom udobnosti po zelo nizki ceni. Električna ledenica je ena teh naprav, ki vam bo hranila na ča^u in denarju. Zelo vam bo prišla prav, ko boste povabili goste v času svetovne razstave to poletje. Izplačala se vam bo sama, ker vam bo obvarovala živila in razno sočivje, katerega si lahko nakupite v naprej po razprodajnih cenah. Ta ledenica vam jih ohrani sveže ves teden. Te fine električne ledenice so jsmčene po izdelovalcih. Oglejte Mi jih t» zaneti jinh trgovinah ali pa v $116.50 Kel vinator COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS Dawetowa—71 Weat Aiaai 8tree4-lZl Ho, t h r*eiWa §tr~< All Ffcenea: RANOatpfc 1BSS. Laral. 1S1. IIS .___aro ena ore* bati ana va until a.se r. a ar«MI itinSm «aa Ir*aa M SH«. »•••¥ »i»» eaia ne» ■■s», a««. S«eA»-< h»I„< Mil ar iT 1 III at. Smilili I I I i • a* U Mae* fc«el>M» m «kMa» h federalni kuponi Cena Kelvinator električnim ledenicam Je snilane s 91 1S.60 na $06. Prostorna sa vae potrebe povprečne druii-ne. Porcelanasta notranjost; selo lahko čistiti. Dve inr-so val ne posode sa isdelovanje ledu: naredite ga lahko 4« komadov. Temperaturni selektor a Hkratno srarsovalno hitroatjo. Dvojna JamSeneet, od isdelovalca in EDISON * SERVICE. Postavljena ne dom . NAROČILI