q j::; v." A >00 lic ■? 5F'Ev UTI otJSKI DNEVNIK plačana * gotovini i« poataie i gmppo Lena 400 lir Leto XXXVn. Št. 210 (11.032) TRST, sobota, 5. septembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« - ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VČERAJŠNJEM SREČANJU MED P1CC0LIJEM IN CRAXIJEM Vprašanje krajevnih uprav neti razdor med KD in PSI tali želi «obračunati» z levičarsko upravo v Rimu - Polemičen odgovor Craxija RIM — Med socialisti in demokristjani ni ne vojne ne miru. temveč subtilna in rastoča medsebojna napetost, ki bi v prihodnjih mesecih utegnila postati zelo nevarna. To je moč izluščiti iz včerajšnjega srečanja med tajnikom KD Piccolijem in tajnikom PSI Crasijem. V dokaz tej oceni je sicer dovolj omeniti globoko različnost izjav, ki sta jih tajnika dala ob koncu sestanka: medtem ko skuša Piccoli prekomerno poveličati uspeh pogovorov in iz njega preveva optimizem, pa Cravi vztraja pri svoji »zaskrbljenosti)), ki jo je izrazil pred dnevi ob po.iatku z dopusta. V resnici se je za sklicanje tega »vrha* z vso vnemo potegovala le krščanska demokracija, da bi tako vsaj delno prikrila svoje trenutne zdrahe, in torej izključno s propagandističnimi cilji. Kot znano, je zvezi s srečanjem Craxi-Piccoli--------------------- Bettino Craxi v zvezi s nastal pravcati nesporazum, za katerega je težko reči, da je bil povsem naključen. V torek je namreč tajnik KD v naglici zapustil Trento, kjer je še potekal demokristjan-ski »praznik prijateljstva)) in se pognal v Rim, ob prihodu v prestolnico pa ni bilo ne duha ne sluha o Crasiju ali kakem drugem socialističnem voditelju: nasprotno, slednji so celo odločno zanikali, da bi do srečanja KD - PSI sploh moralo priti, kaj šele, da bi na njem razpravljali o vprašanju krajevnih lllil|llflmii,miii.11 ■ ii 11 ii i ■ 11. ii m 111111 (1 li I m.. V SPODLETELEM POSKUSU UGRABITVE V Bejrutu neznanci ubili francoskega veleposlanika Louis Delamare je bil pobudnik srečanja med Arafatom ih francoskim zunanjim ministrom Cheyssonom francoski veleposlanik Dela-(Telefoto AP) BEJRUT — V spodletelem posku-^ Ugrabitve so včeraj v Bejrutu jl^uuci ubili francoskega velepo-'ka v Libanonu Louisa Delama-j. ' Smrtno ranjenega veleposlaniki-,.^ nemudoma pripeljali v naj-ftiS10 bolnišnico, a zanj ni bilo po-tf*1, saj ga je zadelo kar deset kr,jgS1» .Delamare je bil namreč VodvV/k nedavnega srečanja med fUem PLO Jaserom Arafatom Čl francoskim zunanjim ministrom gin °Som Cheyssonom, ki ga je Be- izključujejo PLO in .?■_ N® libanonskem političnem iri j 'šču pa je toliko oboroženih organizacij z naj-Kij OT^šitni interesi, celo zasebni-J*a so lahko veleposlanika ubili j }j..ac">i kriminalci. Vseeno pa v ‘ k v !u ne izključujejo možnosti, da L poslanik padel kot žrtev ka-‘,r&tlske fanatične skupine, ki hotela maščevati zaradi fran-6o ';a Politike do Irana. Prav tako Lt-» ern marsikdo trdi, da bi kaj sl!*?3 lahko storili tudi židovski hlir ki se bojijo francoskih tju 0vr>ih pobud na Bližnjem vzho- ts En nci'a -1e *e zahtevala, naj limonska vlada čimprej odkrije zlo jn naj pojasni ozadje poskusa i* ahitve, Vlada v Bejrutu je že hliiu® najgloblje obžalovanje in o v JUpila> ,ja |w storila vse, kar je tu#1cni »soči, da zagotovi zločince REVŠČINA V SVETU NEVAREN DEJAVNIK DESTABILIZACIJE PARIZ — Dramatične gospodarske in družbene težave najmanj razvitih držav predstavljajo problem, ki zahteva najhitrejše in najodgovornejše reagiranje. Če mora človeštvo karkoli storiti hitro in učinkovito, je to predvsem popolna gospodarska podpora tem državam. To je udeležencem konference združenih narodov o problemih 31 najmanj razvitih držav sveta dejal član jugoslovanske vlade Vuko Dragaševič. Ta konferenca je po njegovih besedah izjemna priložnost, da mednarodna skupnost končno v veliko večji meri pokaže svojo pripravljenost za krepitev sodelovanja in demokratizacijo mednarodnih odnosov ter za odpravo lakote in siromaštva. Prazno bodo zvenele vse izjave za mir in varnost, če bomo objektivne potrebe najmanj razvitih držav obravnavali samo deklarativno. Nihče na svetu ne bi smel imeti čiste in mirne vesti, dokler 280 milijonov ljudi živi v popolni revščini in pomanjkanju, je med drugim rekel Dragaševič. Nehumanost je samo en vidik problema, gospodarske in politične posledice pa drugi in nič manj pomemben in dramatičen. Sedanje razmere so samo najbolj viden izraz nepravičnih gospodarskih odnosov v svetu, ki zavirajo nadaljnji uspešen razvoj, vsebujejo nevarne elemente nadaljnjih gospodarskih, družbenih in političnih spopadov, (dd) UPOR V MILANSKI JETNIŠNICI BELA HIŠA NAJBRŽ NI RAČUNALA NA TAK ODPOR V Afriki obsojajo veto Združenih držav v OZN Južnoafriška propaganda je imela tudi v državah, ki so naklonjene ZDA, nasproten učinek V še nepojasnjenih okoliščinah je včeraj v milanskem zaporu »San Vittores izbruhnil upor. katerega protagonisti so navadni jetniki v četrtem oddelku zapora, ki se niso hoteli vrniti nazaj v celice. Povod za nemire je bil napad na nekega jet niškega paznika, nakar so njegovi kolegi baje pretepli nekaj jetnikov, da so v spopad morali celo poseči karabinjerji. Jetniki protestirajo tudi nad metodami jetniških paznikov, ki so v jutranjih urah izvedli neravno »miroljuben* pregled celic, med katerim so sicer zaplenili nekaj obrtniško izdelanih nožev. Upor, ocenijo ga bolj kot obliko protesta, se še ni končal. Pred zaporom se je zbralo veliko število karabinjerjev (Telefoto AP) (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NA1ROBI — Vse kaže, da se angolski Jug spreminja v prizorišče stalne, čeprav nikoli napovedane vojne. Po zadnjih angolskih trditvah so namreč južnoafriški agresorji, nedvomno v zvezi z začetkom izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o Namibiji, spro žili nov vdor na Jug dežele. Južnoafriško vojaško poveljstvo sicer zatrjuje, da so se njihove sile praktično že umaknile iz pokrajine Kunene, potern ko so zajele velike količine orožja in vojne epreme sovjetske izdelave, vključno s tovornjaki in tanki, hkrati pa zanika, da bi sprožilo nov vdor v pokrajino Kuando Kubango. Toda Angolci pravijo, da prodirajo južnoafriške kopenske sile v smeri mesta Mavinga, prestolnice pokrajine Kuando Kubango, kakih 300 kilometrov severno od angolsko-nami- lllllllllllllllllllllll|||||||||||||||llllll|IIIIIIHIillllUIMII|||lll|||ll||||||ll||illl||||||||||||ll||tiI||||||||||ltl|i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||i|||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||nltl|||||||l||||||tl||||||l|1„„m|||,||||,m„n,|,|„| NOVINARJI RTV NE BODO IMELI VSTOPA V KONGRESNO DVORANO V TEŽKEM POLITIČNEM IN DRUŽBENEM OZRAČJU SE DANES PRIČNE PRVI KONGRES SOLIDARNOSTI V 01sztynu in Rzeszowu se nadaljujejo stavke - Opozorilna stavka na šestih ribiških čolnih - Kongresa se udeležujejo tudi Lama, Benvenuto in Carniti VARŠAVA — Kljub prizadevanju koordinacijske komisije Solidarnosti bo prvi vsedržavni kongres neodvisnega in samoupravnega sindikata. ki se danes prične v Gdansku, potekal v napetem političnem ozračju. Najaktualnejši kamen spotike med sindikatom in vlado je v zadnjih dneh bilo vprašanje, kako bodo javna občila spremljala razpravo sindikalnega zborovanja. Ker ni prišlo do dogovora, je sindikat sporočil, da RTV ne bo akreditirana in da televizijskim novinarjem ne bodo dovolili vstopa v kongresno dvorano. Medtem pa se položaj v raznih poljskih mestih nevarno izostruje. Tako v 01sztynu kot v Rzeszovvu se nadaljuje stavkovno gibanje tiskarjev, ki zahtevajo od uradnega tiska, da popravi «lažno» poročanje iz dni, ko na Poljskem niso izšli časopisi. Takrat naj bi namreč napisali, da so delavci s silo preprečili izhajanje časopisov. V Bydgoszczu pa so iz protesta do sklepa državnega tožilstva, da arhivira preiskavo o odgovornosti policije, ki je preteklega marca med svojim nasilnim posegom težje ranila tri sindikalne predstavnike, proglasili »alarmno stanje», v vsej pokrajini ter napovedali stavke. Sindikalni protesti so zajeli tudi Poljake, ki ne živijo v domovini. Tako so posadke šestih ribiških čolnov, ki s.edaj plujejo v Atlantskem oceanu, napovedale za danes opozorilno stavko. V primeru, da odgovorni ne sprejmejo njihovih zahtev (zvišanje plače in vprašanje dopustov), bodo s stavko in zasedbo ladij nadaljevali v ponedeljek. Tudi na kmečkem področju napovedujejo protestne manifestacije. Kmečka Solidarnost je namreč o-pozorila, da bo 15. septembra minilo leto dni do lanskega sporazuma za uvajanje samoupravljanja v kmečkih obratih, če do takrat ne bodo uresničili vseh točk sporazuma, je pričakovati nove proteste. Včeraj so prispeli na Poljsko tudi člani italijanske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki jo vodijo Lama, Benvenuto in Carniti. V pogovoru z novinarji so italijanski sindikalni predstavniki včeraj poudarili tesne vezi, ki povezujejo italijansko sindikalno zvezo in poljski sindikat Solidarnost. Glavni sekretar UIL Benvenuto je naglasil pomen, ki ga kongres Solidarnosti ima za mednarodno sindikalno gibanje. Carniti, Benvenuto in Lama na rimskem letališču (Telefoto ■iiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiu POLJSKA IŠČE HRANO V EVROPI BRUSELJ — Poljska vlada je v začetku tedna naslovila na zahodnoevropsko deseterico neuradno prošnjo za novo, tretjo doslej, pošiljko hrane po znižanih cenah. Na sedežu evropske skupnosti {»udarjajo, da gre za žito, govedino in maslo, dodajajo pa da pismo iz War-šave ne omenja nobenih številk o količini omenjenih živil, ki jih Poljska želi kupiti po približno 15 odstotkov nižjih cenah od svetovnih. O poljski prošnji za pomoč v hrani je že včeraj popoldne razpravljal odbor stalnih predstavnikov članic EGS, ki pa se je omejil le na ugotavljanje možnosti financiranja subvencij in izrednega popusta iz skupnega proračuna deseterice. Dosje se bo sredi prihodnjega tedna znašel na prvem srečanju bruseljske komisije po avgustovskem premoru in morda bodo poljsko prošnjo postavili že na dnevni red septembrskega GOVOR ČLANA PREDSEDSTVA ZKJ DR. ALEKSANDRA GRLIČKOVA Mednarodna napetost zaskrbijo Jugoslavijo KUMROVEC — Na mednarodnem seminarju mladine in študentov je o sedanjih mednarodnih odnosih včeraj govoril član predsedstva CK ZKJ dr. Aleksandar Grličkov. Poudaril je. da je šel svet po vojni skozi nekaj zelo kritičnih obdobij, vendar lahko rečemo, da nobena ni bila bolj nevarna, kot je sedanja. Ni celine ali območja, na katerem ne bi prišlo do zaostrovanja in spopadov, ki so vedno širšega in bolj zapletenega značaja, še bolj zaskrbljujoče je, da se ti mednarodni spori širijo. Iz tega je mogoče sklepati, je rekel Grličkov, da je celoten mehanizem, na katerem je temeljil svetovni mir v tem desetletju naj-globje padel v krizo. Mir, ki je temeljil na delitvi, izhajajoči iz vojne, je bil tudi sicer zelo negotov. V sedanjih težkih mednarodnih zadevah je bolj kot kdajkoli doslej jasno, da celovit mir, zasnovan med velikimi silami in skupinami ni trajen, če ne prinaša enakopravnega miru slehernemu narodu. V takem svetu živi in deluje tudi naša država, je dejal. Tudi mi občutimo to krizo. Zdaj pogosto slišimo vprašanje, ali se je položaj Jugoslavije v okviru takih mednarodnih razmer okrepil ali oslabil. Lahko odgovorimo, da vse naše težave predvsem gospodarske, kot tudi tiste v zvezi z dogodki na Kosovu, niso resno spodkopale poglavitne temelje našega mednarodnega položaja. To pa v prvi vrsti zato, ker se rešitve za krizo svetovnih odnosov bolj kot kdajkoli kažejo v politiki, kakršno vodi Jugoslavija. Popušča- nje in sožitje sta v krizi, vendar je dejstvo, da je pot k miru edino v popuščanju in sožitju. Neuvrščenost čuti vplive svetovne krize, vendar neuvrščenost ostaja bistven in nezamenljiv dejavnik miru ter sožitja. Bili smo vedno med prvimi in najbolj iskrenimi zagovorniki popuščanja in zdaj se z enakim prepričanjem borimo za njegovo obnovo. Ko pravimo, da je treba razširiti obseg popuščanja, nikakor ne zanikamo vloge velikih sil v tem procesu. Pogajanja in zaupanje je treba najprej vnovič vzpostaviti med velikimi silami. Prekinitev in omejevanje oboroževalne sile ter dogovor o skrčenju oborožitve je prvi korak k popuščanju napetosti. Tega ni mogoče doseči brez'velikih sil. (dd) • sestanka zunanjih ministrov, ki je napovedan za 14. in 15. september. V krogih komisije je slišati, da glede na deklarirano željo deseterice za ureditev gospodarskih težav na Poljskem ni razloga, da bi poljsko prošnjo zavrnili, kolikor imajo v kaščah količine hrane, ki jih varšavska vlada želi kupiti. Kljub tej politični pripravljenosti na je videti, da se nekatere članice deseterice zavzemajo za odlog odločitve o tretji tranši pošiljk hrane, dokler EGS ne odpošlje zaostalih količin hranil, ki jih je odobrila maja letos! Po podatkih iz bruseljske-komisije, je Poljska do srede avgusta dobila 400.000 ton žita (od odobrenih 835.000 ton), 60.000 ton mesa (od 100.00 ton), 40.GG0 ton mlečnih izdelkov (cd 50.000 ton) ter 50.000 sladkorja (od 100.000 ton). Do zastojev v pošiljanju hrane je po zatrdilu tiskovnega predstavnika na sedežu komisije prišlo predvsem zaradi transportnih problemov. Poleg že omenjenih količin hrane je Francija še posebej odobrila Poljski 300.000 ton žita ter različne količine mesa, sladkorja in zelenjave, in sicer po ugodnejših pogojih od ostalih članic, kajti pariška vlada je sporočila — v začetku avgusta — da bo financirala celotni nakup z dokaj ugodnim posojilom. Vrednost hrane, ki jo je v dosedanjih dveh tranšah odobrila EGS, je nekaj nad 500 milijonov dolarjev, iz skupnega proračuna deseterice pa so poravnali približno 70 milijonov dolarjev za izvozne subvencije in znižanje cene pod svetovno raven. Zvedelo se je tudi, da bo Velika Britanija, ki je julija prevzela predsednikovanje v skupnem trgu, predlagala naj bi za naslednjo pošiljko hrane na Poljsko znižali polog, ki ga varšavska vlada mora vplačati, od 15 na 5 odstotkov vred nosti. BOŽO MAŠANOV1Č 70 tisoč delavcev FIAT prihodnji mesec v dopolnilni blagajni TURIN — Turinski avtomobilski velikan Fiat bo oktobra vpisal pri bližno 70 tisoč delavcev v dopolnilno blagajno za teden ali dva. Gre za ukrep, za katerega se je vodstvo FIAT odločilo že julija ob podpisu sporazuma s sindikalnimi organizacijami in ki je baje potreben, da bi nekoliko zavrti proizvodnjo, saj so Fiatova parkirišča prepolna neprodanih vozil. KPI odločno obsoja južnoafriško agresijo RIM — Tajništvo Komunistične partije Italije je včeraj objavilo komunike, v katerem najostreje obsoja napad južnoafriškega rasističnega režima na Angolo. »Ta agresija, izjavlja tajništvo KPI, ne predstavlja samo grobe kršitve načel u-stanove listine OZN, kar je hotela tudi potrditi resolucija varnostnega sveta, a so jo ZDA s svojim vetom preprečile, temveč nevarno stopnjuje napetost v tem izredno kritičnem delu sveta.* GENOVA - Dve aretaciji in tri priprtja so obračun preiskave karabinjerjev o dejavnosti genovskega voda rdečih brigad. Čeprav so vest sporočili šele včeraj, so karabinjerji že julija aretirali 28-letnega Vit-toria Biffa in 23-letno Paolo Naeri, katere obtožujejo pripadništva oboroženi tolpi. Aretacijo pa so iz varnostnih razlogov prikrili vse do včeraj, ko so izsledili še ostale tri osumljence.- • - - . • • - bijske meje, in da se i njimi spopadajo pripadniki angolske vojske. Vrhu tega naj bi se spopadi nadaljevali tudi pri Cahami, na glavni cesti od meje proti mestu Lubangu. Rasistični režim v Pretorii .je svojo vojaško navzočnost na angolskem jugu očitno začel izrabljati za pritisk na sedanjo mednarodno dejavnost okrog namibijskega vprašanja, zlasti še na izredno zasedanje generalne skupščine OZN o Namibiji. V tem smislu komentirajo na Črni celini tudi propagandno izredno razbobnane vesti iz Pretorie, da so južnoafriški agresorji zajeli med svojo invazijo na Jugu Angole, pri kraju Kangongo kakih sto kilometrov severno od namibijske meje, nekega sovjetskega podčastnika, ubili pa dva podpolkovnika in dve sovjetski ženi. Južnoafriški obrambni minister, general Magnus Mallan je rekel, da to priča o »sovjetski vpletenosti* na strani namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO. Zunanji minister Pick Botha je šel včeraj, v televizijskem intervjuju, še dlje, ko je rekel, da .je ZSSR pripravljala »ponovitev Afganistana* v tem delu Afrike. Sovjetski inštruktorji na.i bi po njegovih besedah »pripravljali nekaj velikega in resnega*. Ta rasistična propaganda je sicer naletela na naklonjen sprejem v Beli hiši, ni pa imela zaželenega učinka na Črni celini. Tukaj opozarjajo. da je Pretoria poskrbela za to »darilo* samo dan no tistem, ko je Reaganova administracija, v brk splošnemu razpoloženju mednarodne javnosti, postavila veto na resolucijo neuvrščenih držav, ki je obsojala južnoafriško agresijo, češ da je »preveč enostranska* in ne upošteva sovjetske in kubanske navzočnosti v Angoli. Obžalovanja vredno je. menijo tukaj, da je Wa-shington potreboval opravičilo za svoj veto od rasističnega režima, ki se mu je mudilo dokazovati, da prava nevarnost na jugu Črne celine ne prihaja od njegove politik« apartheida, temveč »s strani komunizma*. Toda vsa evforija, ki so jo v VVa-shingtonu zagnali okrog vesti o zajetih in ubitih sovjetskih vojaških inštruktorjih, piše med drugim kenijski «Daily Nation*, zatemnju.ie nekaj temeljnih resnic. Prvič, da Angolci niso nikoli zanikali tega, da imaj) v deželi sovjetske, kubanske in vzhodnonemške inštruktorje Drugič, da ne potrebujejo dovolienia predsednika Reagana, da bi jih imeli. Tretjič, da tudi dejstvo, da so Južnoafričani ubili in zajeli sovjetske inštruktorje, praktično ne dokazuje ničesar: ko bi v katerikoli drugi afriški državi krogle letele tako izdatno kot v Angoli, bi bilo gotovo ubitih tudi nekaj Angležev, Američanov. Francozov ali zahodnih Nemcev, piše kenijski list. Potemtakem je imela vsa ta južnoafriška propaganda na Črni celini, tudi v deželah, ki so sicer naklonjene Američanom, ravno nasproten učinek, to je — zbudila .j« še odločnejši odpor proti poskusom Reaganove administracije, da bi vprašanje afriškega juga. vključno z namibijskim, postavili v okvir blokovskega rivalstva za interesna območja. Če si neka država, piše *Daily Nation*, hoče zagotoviti lovorike v Beli hiši. potem ji ni treba storiti drugega, kot da izstreli krogle tam. kjer bi bili lahko ubiti sovjetski inštruktorji, pri čemer pa. kot v primeru Angole, število ubitih domačinov, sploh ni pomembno. V Angoli je bilo mrtvih kakih 500 civilistov, vojakov in borcev SW.4PO. TIT DOBERŠEK MILAN — Ni prvič, ko rimskemu pravdništvu, ki je najbolj izpostavljeno pogojevanju politične oblasti, dodelijo preiskave, ki neposredno zadevajo može iste politične oblasti, z rezultati, ki jih lahko vsakdo vidi, zlasti kar zadeva naglost in učinkovitost kazenskega postopka. Tako je včeraj, v uradni noti, milanski odsek »magistrature demo-cratice* ocenil sklep kasacijskega sodišča, da združi vse preiskave o nega pravdništva. Ministrski svet obravnaval zvišanje cen RIM — Seja ministrskega sVcta je bila včeraj izredno zgoščena in plodna. Predsednik vlade Spadoli-ni je poročal o stikih in srečanjih za rešitev gospodarskih vprašanj. Glede tarif Enel, cen zdravil, petrolejskih proizvodov, letalskih vozovnic in drugih javnih tarif je predvideno postopno zvišanje, ki pa ne sme presegati 16-odstotno inflacijsko mero. Minister za industrijo Marcora je poglobil vprašanje cen, medtem ko je zunanji minister Colombo poročal o mednarodnih problemih, še posebno v zvezi z nedavnimi Gedafijevimi grožnjami. Ministrski svet je tudi sprejel več zakonskih osnutkov za večjo varnost v zaporih in za bolj tekoče izplačevanje pokojnin, loži P2 pod okrilje rimskega držav- IZ RAZPRAVE NA POSVETU CGIL 0 SLOVENCIH NA DELOVNEM MESTU IN V DRUŽBI UVELJAVITEV PRAVIC SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NAJ SE ZAČNE ZNOTRAJ SINDIKATA Uvedba dvojezičnih izkaznic za vse člane neglede na narodnost bi ne bila zgolj birokratska koncesija, temveč bi pomenila odraz volje po stvarnem reševanju slovenske problematike Predlog o ustanovitvi posebnega urada pri CGIL, ki bi skrbel le za probleme Slovencev Včeraj smo prichčili vsebino poročila, ki ga je podal član pokrajinskega vodstva CGIL Roberto Treu na četrtkovem posvetu o »enotnosti in nalogah vseh delavcev v CGIL za uveljavitev pravic Slovencev na delovnem mestu in v družbi*. Danes objavljamo povzetke iz nekaterih posegov v kritično poglobljeno in tvorno razpravo. Pojdimo po vrstnem redu. SAMO PAHOR (Sindikat slovenske šole) je obžaloval, da je doslej v enotni sindikami zvezi edino CGIL pokazala tolikšno občutljivost za probiem Slovencev in vztrajal pri predlogu o sklenitvi zvezne pogcdbe med SSš in CGIL - CISL - UIL po vzoru tiste iz 1. 1972 v dolini Aosta; pogodba naj velja do razpusta SSŠ, oz. dokler večina enotnega šolskega sindikata ne pokaže zadostne občutljivosti za vprašanja slovenskega šolstva. PATRIZIO KOŠUTA (tovarna VM); Zamuda v pristopu k vprašanju pravic Slovencev je napeljala vedo na mlin reakciji, ki skuša Slovence izolirati, na drugi strani pa razcepiti delavsko gibanje. Obravnavo problema globalne zaščite je treba raztegniti med vse delavstvo in še na CISL in UIL. V tem smislu se morajo krepko angažirati zlasti Slovenci, ki so doslej vse preveč samo tožili in ostajali ob robu dogajanja; temeljito se morajo angažirati tudi v sindikalnem delovanju in sodelovati s CGIL v obrambo lastnih narodnostnih pravic. Prispevati morajo, skratka, in to skupaj z italijanskimi tovariši, k novemu kulturnemu in političnemu razvoju. ANGELO SEDMAK (upokojene iz Križa) je izrekel priznanje CGIL za pobudo, izrazil nujo po čimprejšnji popolni enakopravnosti med državljani obeh narodnosti in podal prerez kriške stvarnosti. CELESTINO CANZIANI (Grandi Motori); Slovenski delavci v tovarni so sestavili delovno skupino, ki ima 'nalogo seznaniti italijanske tovariše s slovensko problematiko, ki pa bo tudi predložila tovarniškemu svetu listino s petimi zahtevami — plakati in listine v CGIL naj bodo dvojezični, tovarniško ravnateljstvo naj pozorneje sledi temu problemu, vsi delavci morajo imeti dvojezično sindikalno izkaznico, na spomeniku padlim delavcem pred bivšo tovarno strojev pri Sv. Andreju je treba obnoviti dvojezično ploščo in slednjič je potrebno vzdrževati r'-časne stike s slovenskimi organizacijami in dolinsko občino. FILIP FISCHER (Založništvo tržaškega tiska): Slovenska problematika ne sme obtičati na Tržaškem, sindikat jo mora raztegniti na go-riško in videmsko pokrajino. Narodnostni problem ne zadeva le slo- venskih, temveč vse delovne ljudi, to je problem demokracije, omike, ustave in mirnega sožitja, torej tudi problem sindikata. V sindikatu morata biti v rabi oba jezika. V izvršnem odboru CGIL naj bo odgovorni za slovenska vprašanja, ki bi po potrebi sklical posvetovalno komisijo sestavljeno iz slovenskih kadrov v sindikatu in vzdrževal stike s slovenskimi organizacijami, tako da bi CGIL res lahko dinamično delovala za uresničitev globalne zaščite. Fischer je tudi izrazil nujo po dvojezični sindikalni izkaznici za vse brez razlike. MARIO URŠIČ (Slovensko stalno gledališče); Ena glavnih političnih iger na naši zemlji je igra na področju sožitja med Italijani in Slovenci. Doigra naj se s skupnim demokratičnim odgovorom, ki je lahko npr. v dvojezični sindikalni izkaznici ne glede na narodnost posameznika. Čemu se danes še delijo italijanske na eni in dvojezične izkaznice na drugi? Le tretjina Slovencev v CGIL ima dvojezično izkaznico, a Slovencev je v CGIL skupno za tretjino vseh vpisanih. Vzrok za takšen odnos italijanskih tovarišev do slovenskih je deloma tudi v dogodkih iz 1. 1948, zaradi katerih doslej tudi ni bilo večjega števila slovenskih aktivistov v sindikatu. SSG je most med dvema kulturama, vendar je težko biti most, če z druge strani sploh ni odziva: »V tridesetih letih še nismo pokazali svojega dela v širši italijanski kulturni javnosti*. Gledališče ni le za elito, ampak za vse, tudi za delavce. GIUDITA DONINI (Solnica) je predlagala, naj bi na vseh italijanskih šolah pričeli temeljito seznanjati mladino z zgodovino teh krajev, torej tudi s stvarno problematiko slovenstva, s slovensko kulturo in jezikom. Ocenila je, da biva na Tržaškem vsaj 100.000 narodnostno mešanih oseb in po njeni sodbi bi bilo treba izpeljati nadrobno analizo krajevne etnične sestave. Donini-jeva, ki je mešanega rodu, je pripomnila: »Sprašujejo me. kaj sem, Italijanka ali Slovenka? Odvračam jim, da se med Italijani počutim Slovenka in med Slovenci Italijanka.* MARIA TERESA MECCHIA (od govorna za šolstvo'pri CGIL je kritizirala zahtevo po slovenskem šolskem okraju, ki naj bi Slovence potisnil v geto. Slovenski šolniki naj se vključijo v CGIL (cd skupnega števila 700 vpisanih šolnikov je le 14 slovenskih, od tega 6 učnih in 8 neučnih moči) in s tem prispevajo k učinkovitejšemu in za slovensko narodnostno skupnost povoljnejšemu načrtovanju šolske politike. Kako naj vemo za vaše želje in potrebe. je pristavila, če pa vas ni ned nami? Nakazala je nujo, da Li se italijanski otroci učili slovenščine, ker bi tako lahko odpravili dvojne gete v šolskih poslopjih s slovensko sekcijo na eni in italijansko sekcijo na drugi strani brez vsakršnega vzajemnega stika ŽARKO ŽIVIC (Cartotecnica Sa-doch); Znotraj CGIL je treba vpeljati dvojezičnost (ne le kot rabo materinščine, ampak kot drugačno gledanje na slovensko stvarnost), ustanoviti urad za proučevanje slovenske problematike (pretresal bi nerešena manjšinska vprašanja, izdajal neodvisen slovenski mesečnik in dajal pobude za študijska zborovanja o problemih Slovencev), a pri postavljanju in reševanju načelnih izhodiščnih vprašanj mora biti obvezna prisotnost slovenskih delavcev ne glede na strokovno pripadnost. Poleg tega mora biti izdajanje dvojezičnih izkaznic avtomatično. O slovenski problematiki bi sicer morali razpravljati na ravni enotne sindikalne zveze. RICCARDO DEVESCOVI (član vodstva CGIL): Skrb za Slovence je preizkusni kamen za ves sindikat in pomeni začeti važ-n kulturno - politični boj za družbeni napredek. V njem morajo zavzeto sodelovati tudi slovenski delavci z jasnimi predlogi in tvorni) i pobudami. Tu tudi ne gre le za dosego globalnega zaščitnega zakona, ampak zlasti za to, da bo sindikat moral nadzirati izvajanje zakona, pa še prispevati k njegovemu izpopolnjevanju. Devescovi je izrecno zavrnil tezo o zavezništvu med italijanskim in slovenskim delavstvom: zavezništvo ni dovolj, nujna je popolna enotnost. K nadaljnjim posegom se še povrnemo. (dg) Zbogom, poletje! Kot kaže je torej poletje že mimo. Močna burja in deževno vreme sta včeraj ustvarila v mestu in okolici pravo jesensko vzdušje. Temperatura je močno padla in nič ne kaže, da se bomo letos lahko še kopali. Tudi vremenoslovci, ki so sicer pred dnevi napovedovali lep september, niso sedaj več tako optimisti. Prva burja je prinesla Tržačanom že prve neugodnosti. Na Foro Ul-piano je tako močan sunek dobesedno dvignil prometni znak. ki je nato poškodoval parkirani avtomobil. Močan veter je predvsem v starem mestu odvrgel na ulice strešnike, gasilci pa so imeli včeraj precej dela pri odstranjevanju vej, ki so predstavljale nevarnost za promet. Slabo vreme močno zaskrblja naše kmete, predvsem vinogradnike, kj se bojijo, da bo burja oškodovala zoreče grozdje in to prav pred trgatvijo. Upati je torej v izboljšanje vremena, v nasprotnem primeru pa bomo morali iz omar prezgodaj potegnili plašče. Openski tramvaj bo v ponedeljek počival Vodstvo ACT sporoča, da zaradi obvezne kontrole vlečnih naprav, openski tramvaj v ponedeljek zjutraj, 7. septembra, ne bo vozil. V tem času bodo na progi vozili nadomestni avtobusi, nato pa bo tramvaj začel voziti spet redno od 13.28 dalje z Opčin in od 14. ure dalje z Oberdankovega trga. miiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiMMiiimiiiiiMiiiiiiiiiMiiMrTiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiitfiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMtiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE RAZPRAVE NA MEDNARODNEM TEČAJU O PREVOZIH Vstop Grčije v EGS odpira večje možnosti za razvoj tržaške lake Srečanje komisarja za promet pri EGS in grškega ministra za prevoze s tržaškimi gospodarstveniki ter predstavniki dežele V okviru mednarodnega tečaja o prevozih, ki poteka te dni na tržaški univerzi pod pokroviteljstvom Inštituta za preučevanje prevozov in ekonomskih izmenjav v EGS, je bil včeraj na vrsti niz predavanj in razprav, posvečen prometnim povezavam med Grčijo in ostalimi članicami EGS. Kot je v uvodnem pozdravu poudaril rektor tržaškega vseučilišča G-ampaolo De Ferra, po meni vstop Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost odprtje novih možnosti za prometne izmenjave med severozahodno Evrooo ter državami Bližnjega vzhoda in Grčijo samo. V to nastajajočo prometno mrežo pa naj bi se aktivno vključila tudi dežela Furlanija - Julijska krajina s tržaškim pristaniščem na čelu. Srečanja se je med drugim udeležil tudi grški veleposlanik v Rimu Joannis Pesmanzoglou, ki je izrazil zanimanje za pomembno razpravo o novi vlogi Grčije v okviru evropskih ekonomskih izmenjav. Prisotne sta med drugim pozdravila predsednik Inštituta za prevoze v EGS prof. Maternini ter predsednik grške skupnosti v Trstu Giorgio Costantinides. VČERAJ V PETERLINOVI DVORANI V ULICI DONIllETTI Predstavitev predavateljev «Drage 81» in predavanje o Slovencih v Argentini Sinoči so se v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti pričeli šest najsti študijski dnevi »Draga 81», ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Najprej je bila na vrsti tiskov na konferenca, na kateri je predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, predstavil program letošnje «Drage» in predavatelje. informacije o njih pa je do-poinil prof. Martin Jevnikar. Takoj po tiskovni konferenci je bilo na vrsti prvo predavanje, naslednja pa bodo danes in jutri v »Finž-garjevem domu* na Opčinah. Danes bo v Finžgar.je vem domu ob 16.30 uri najprej slovesna otvoritev »Drage 81», nakar bo sledilo predavanje Toneta Stresa »Pod današnjimi miselnimi zvezdami* Predavatelj je profesor na ljubljanski teološki fakulteti, ukvarja se s filozofskimi vprašanjj in sam naslov predavanja govori o tem. da bo tudi njegov poseg namenjen razmišljanju o današnjih filozofskih smereh in dilemah. Jutri bo ob 9. uri maša za ude ležence, ki jo bo daroval m.sgr. Lojze Ambrožič, pomožni škof v Torontu. Ob 10. uri bo don Martino Oualizza govoril na temo «100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji*. Predavatelj je profesor ten logije v videmskem semenišču in spada med najaktivnejše slovenske beneške duhovnike. Kot zadnji bo spregovoril časnikar in publicist Viktor Blažič na temo «Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem*. Predavanjem bo kot običajno sledila diskusija. Otvoritveno predavanje »Med do movino in zdomstvom* je bilo namenjeno analizi sedanjega položaja slovenskih emigrantov v Argentini. Predavateljica Katica Cukjati, po poklicu pravnik, se je rodila kot hči političnih emigrantov v Argentini in je angažirana v njihovih krogih. Zanimivo je bilo torej slišati kako doživljajo mladi v Argentini narodnostno vprašan je, kakšno kulturno identiteto so si ustvarili in ne nazadnje, kaj jim pomeni domovina. Predavateljica je v uvodu svojega posega podala osnovni zgodovinski prerez slovenskih emigrantov, v, Argentini in jih raz- preda vatel jic a Iz Argentine delila po dveh različnih emigracijskih tokovih v ekonomske emigran te (bili so to pretežno primorski Slovenci, ki so šli v Argentino po letu 1922) in v politično emig. arijo, ki je zapustila Slovenijo po drugi svetovni vojni. Gostja ie razčlenila globoke razlike in nesoglasja med obema skupinama emigrantov, saj so prvi šli čez. »veliko lužo* za časa fašizma s trebuhom za kruhom, politični emigranti pa so seveda zapustili Slovenijo iz znanih razlogov, in tudi njihova socialna struktura je bila precej različna od stare emigracije. To se je poznalo tudi pri idejnih usmeritvah: med prvimi emigranti je bilo veliko socialistično usmerjenih, povsem drugačna pa je ideološka usmeritev političnih emigrantov. Predavateljica je dejala, da so bili le-ti kompaktnejši v svojem delu. ker je med njimi bilo pač veliko intelektualcev. Cukjati.jeva je nato analizirala odnos emigrantov do nove domovine. Zanimiv je bil del, ko je spregovorila o mladih, predvsem o sinovih političnih emigrantov. Iz povedanega je bilo očitno, da se mladi srečujejo s številnimi vprašanji, kot so problem domovine, problem zavesti, kulture jezika itd. Argentina jim .je postala stvarna domovina. hkrati pa so emotivno le navezani na Slovenijo. Nacionalno vprašanje razumejo kot nek duhov-no-kulturm proces, ki ni zemljepisno obeležen. V predavateljičinih izjavah je bilo zaslediti več protislovij, ki pa so verjetno na svoj način tudi protislovja Slovencev v Argentini sploh. Ta protislovja so prišla do izraza tudi med razpravo. Po eni strani .je Cukjatijeva o mladih govorila optimistično, po drugi strani pa je odkrivala težave pri ohranjanju njihove narodne zavesti. Poudarjala je zanimanje mladih Slovencev za politiko, hkrati pa govorila o njihovi določeni brezbrižnosti, kot posledici stanja v državi, k.jer je politična svoboda bistveno okrnjena. Vsekakor so protislovja tudi dokaz neke dokaj problematične situacije v katyi so mladi rodovi, ki so povrhu še v precepu (zlasti ko gre za politične emigrante) med monolitno ideologijo in nostalgi.jo staršev na eni ter med stvarnostjo, v kateri so do-raščali na drugi strani. V razpravi so prišla na dan še nekatera druga protislovja, ki pa jih je o-barvala tudi politična predpostavka. Tako je diskutant videl v glasu iz Argentine luč v — po njegovem — sedanji narodnostni apatiji, drugi pa je opazil blokado v vsestranskem razvoju in okostenelost. ki se od staršev prenaša na mlade. a.m. čilo potek spora, ki je nastal, potem ko je novi distributer izključil iz svoje distribucijske mreže 54 tržaških prodajalcev. Tajništvo sindikata je izrazilo svojo solidarnost prizadetim in ocenilo položaj kot toliko resen, da bi lahko imel posledice na vsedržavni ravni. SINOČI V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Vsestransko zanimivo srečanje o razvoju kraškega obrtništva Avtonomni sindikat prodajalcev časopisov je nadalje izjavil, da se £ va sodelavca ESA. Slovenca Valter ‘ ’ * io Al /v L- rvr": o m Mor / o k onieoha Lri Na pobudo Deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA) je bilo sinoči v prosvetnem domu na Opčinah vsestransko zanimivo srečanje s krajevnimi obrtniki. Osrednji namen srečanja je bila predstavitev dolgoročne akcije ESA v korist razvoja kraškega obrtništva, za katero se kot znano že dolgo let poteguje Slovensko deželno gospodarsko združenje. Omenjeno akcijo pa neposredno podpira Kraška gorska skupnost, saj bo poseg te deželne ustanove posebno osredotočen v 11 občinah tržaške in goriške pokrajine, ki spadajo pod našo gorsko skupnost. Poleg številnih obrtnikov od Devina do Doline so se včerajšnjega srečanja na Opčinah udeležili še predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, deželni voditelji ESA, ravnatelj SDGZ Kocjančič z načelnikoma tržaške in goriške obrtniške sekcije pri tej organizaciji, predstavniki državne zveze obrtnikov in krajevnih uprav ter zastopniki bančnih zavodov. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika KGS Miloša Budina je spregovoril predsednik ESA K Na-tale, ki je najprej orisal delovanje in smotre te ustanove, nato pa se zaustavil pri vprašanju razvoja o-brtništva na Krasu. To je namreč li-dročje, ki so ga pristojni organi doslej preveč zanemarjali in posvečali premalo pažnje njegovemu razvoju. Gospodarski panogi, kot sta na primer mizarstvo ali kam-narstvo, sta imeli v preteklosti (in jih imata delno še danes) perspektivne možnosti razvoja, ki pa ne morejo vsekakor priti do izraza brez učinkovitih posegov s strani javnih ustanov. Akcija ESA za korenite posege v korist kraškega o-brtništva je zato toliko bolj koristna in dobrodošla, saj v trenutku hude ekonomske krize odpira konkretne možnosti nadaljnjega razmaha panoge, s katero se ukvarja veliko število naših ljudi. V ta namen bo ESA tudi organizacijsko razpredla svojo dejavnost na vsem območju Kraške gorske skupnosti in kar zadeva tržaški Kras bo v kratkem odprla nova sedeža v Nabrežini in na Opčinah. Na sinočnjem srečanju so v tem okviru predstavili krajevnim obrtnikom no- žaj prizadetih prodajalcev še poslabšal, saj je odgovorni distributer prevzel tudi distribucijo drugih izdaj, kot je na primer revija «Ra-diocorriere*, ki jih 54 prodajalcev ta teden ne bo več prejemalo. V hotelu Europa pod Nabrežino se bo v ponedeljek in torek odvijal peti pokrajinski kongres. CISL/ U--vodno poročilo bo pedal pokrajinski tajnik sindikata Bruno Degras-si, temu bodo sledili pozdravi delegacij in gostov, nato pa bo na vrsti razprava, ki se bo nadaljevala ves dan. V torek pa je na sporedu sklepni del debate, zaključke zasedanja pa bo podal član vsedržavnega tajništva CISL. ja Mokorja in Marka Klanjščka, ki bosta direktno na razpolago za vsa pojasnila in informacije o poteku akcije. Prvi bo deloval na območju tržaškega Krasa, drugi pa na območju goriškega. Do odprtja sedežev na Opčinah in v Nabrežini, ki bi moralo priti prve-dni ektobra, pa se za to akcijo obrtniki lahko neposredno obrnejo na urade ESA, ki ima v Trstu svoj sedež na trgovinski zbornici. Funkcionarji ustanove so za vsa pojasnila na razpolago vsak torek v jutranjih urah. Po mnenju voditeljev ESA bi morala akcija na Krasu trajati približno štiri leta, možno pa je nadaljnje podaljšanje tega roka. Posegi v korist razvoja kraškega obrtništva pa vsebujejo številne in zanimive fi- Slednji je v okviru krajšega poročila podal zgodovino grške skupnosti v našem mestu od naselitve prvih trgovskih družin, do vključitve le-teh v razne trgovske družbe ter v celotno življenje mesta. Uvodnim pozdravom so sledila napovedana poročila, med katerimi naj zabeležimo referat predsednika tržaške Avtonomne pristaniške ustanove dr. Micheleja Zanettija, ki je poudaril, da se tržaški luki odpirajo široke možnosti delovanja v okviru meddržavnega trgovinskega in potniškega prometa. Za uresničitev teh možnosti pa je treba predvsem ojačiti infrastrukture tržaškega pristanišča, okrepiti sodelovanje z ostalimi obmorskimi deželami, predvsem z Grčijo in utrditi vezi s celotnim Sredozemljem. Dr. Zanetti je v tem okviru poudaril pomen . nekaterih mednarodnih pogodb, predvsem o simskega sporazuma, med drugim pa je opozoril na potrebo po okrepitvi povezav med tržaškim pristaniščem in zaledjem, ter med mestom in mejnimi prehodi. Okrepitev je potrebna tudi v cestnem in železniškem omrežju vse dežele. Dr. Zanetti je med drugim opozoril tudi na možnosti razvoja kontejnerskega prometa, predvsem novejših prevoznih sistemov, med drugim pa je s pomočjo konkretnih podatkov dokazal, da je trgovski in potniška pot iz Grčije v Srednjo Evropo mimo tržaške luke ena izmed najkrajših in najcenejših. O ekonomskih novostih, ki jih prinaša pristop Grčije k EGS sta spregovorila tudi člana državne tehnične univerze v Atenah, dr. Antony Stathopoulos ter prof. Constantine Abacoumkin. Predavanjem sta med drugimi prisostvovala tudi predsednik deželnega sveta Colli in poslanka Gruber Bencova. V okviru obiska grških gostov sta se srečanja udeležila tudi grški minister za prevoze Panagiotopoulos ter komisar za prevoze pri EGS Georgios Kontogeorgis. Skupno z ostalimi člani predstavništvu, sta se že včeraj srečala z nekaterimi pomembnejšimi osebnostmi iz tržaškega gospodarskega življenja, danes bosta gosta deželne vlade. Nadaljuje se spor o distribuciji časopisov Deželno tajništvo avtonomnega sindikata prodajalcev časopisov se je predvčerajšnjim sestalo in preu- NIIIIIIMIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllMIlKliMMIinlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllIlIllIfHIMIIIIIIIIIIlIlllllinilllllllllililliliMMiMiiiiiiiiiMiiiiMiiiliiiiiiit Tržačanka izgubila življenje v prometni nesreči pri Sečovljah nančne olajšave pri raznovrstnih bančnih posojilih, pri nakupu novih strojev in orodja ter pri splošni valorizaciji izdelkov kot tudi pri prodaji le.teh. Omenjeno akcijo EISA bomo podrobneje orisali v eni naših prihodnjih številk. Posegom funkcionarjev ESA J ^ sledila zelo živahna razprava, v ka. teri so prisotni obrtniki zelo na zorno prikazali specifične proble®8 sektorja, kateremu pristojne ja™ oblasti posvečajo še vedno prema pozornosti. Obrtniki in drugi gostje med včerajšnjim srečanjem utiiiiiinimiiiMiiifiiiimiMiinmiMmiiiii mm n ........n mi m mm....iimiiiiimitliM**ianl1 Pisma uredništvu OB STOLETNICI AVGUŠTINA ZLOBCA Ker je bila stoletnica rojstva Avguština Zlobca zaradi posebnih o-koliščin naše narodne usode zabeležena s poudarkom, z javno komemoracijo in zapisom v Primorskem dnevniku, čutimo številni pokojnikovi sorodniki dolžnost, da se javno zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pri tem sodelovali, še posebej vaščanom Mačkolj, tamkajšnjemu župniku Francu Vončini, Prosvetnemu društvu in profesorju Alojzu Tulu. Ko so znani neznanci pred letom dni oskrunili njegov nagrobnik, so se pravzaprav spopadli z istim zgodovinskim speminom, ki je zdaj navdihnil in osmislil plemenito dejanje vaščanov Mačkolj: zaradi posebne pokojnikove življenjske poti ni njegov nagrobnik samo pietetno zabeležena ena izmed mnogih smrti, temveč tudi priča na čas, ko so se narod in številni njegovi predstavniki. oropani svobode, vztrajno bojevali zanjo, večkrat in dolgo celo brez pravega upanja, pa vendar zmerom prepričani, da je ta boj njihova najvišja človeška, narodna in etična dolžnost, neprelomljiva zvestoba času in življenju. In ker je bil tudi Avguštin Zlobec, v okvir p it) na pokrajini .... jal, da je LpT pii^iovij»nii —— sih do obupa utesnjene, eden tak snih bojevnikov, so mu lani neznani zlikovci, nasprotniki pravičnejših, iz svobode rastočih človeških in mednarodnih odnosov, razbili nagrobnik — zaradi iste etične in narodne drže pa so mu zdaj Mačkoliani, ob stoletnici rojstva, izkazali čast. ko so manifestativno vnovič izpričali KOPICA PROBLEMOV OSTAJA NEREŠENIH, KRIZA PA SE ŠE ZAOSTRUJE Svetovalska skupina KPI ostro obsodila finančno politiko deželnih upraviteljev Te dni se je sestala deželna svetovalska skupina KPI, da bi proučila zdajšnje krizne družbeno-politič-ne razmere in začrtala smernice nadaljnjega delovanja partije za prebroditev težav in demokratizacijo upravno-političnega ukrepanja v E'urlaniji - Julijski krajini. Komunistični svetovalci so sklenili sprožiti vrsto javnih pobud (poleg seveda onih v deželnem svetu), ki naj bi prispevale, da se enkrat za vselej pričnejo reševati vsaj najbolj žgoča vprašanja. Mednje sodijo stanovanjska kriza, nesmotrna politika za varstvo okolja in razumno izrabo teritorija, socioekonomsko in hi-drogeološko propadanje hribovitih in goratih območij (problem je povezan s spremembo zakona o gorskih skupnostih), dalje vprašanje velikih prometnih zvez, načrt o razvoju deželnega pristaniškega sistema, ki je pretežno vezan na usodo tržaške luke in ne nazadnje na vlogo Furlanije - Julijske krajine v mednarodnem merilu, potem še hudo kočljivi problem reforme zdravstvenega in zdravniško-oskrbniškega aparata (tudi v luči dejstva, da je deželna uprava odgodila izvajanje reforme do 31. decembra) in tako naprej. Za razrešitev gornjih problemov so po mnenju svetovalske skupine KPI potrebne povsem drugačne politične in zakonodajne smernice, ki morajo zaobjeti celovito deželno stvarnost. To se pravi poleg omenjenih še druga krizna žarišča, kot so. denimo, brezposelnost, težave v malo in srednjeindustrijskih obratih, pešanje kmetijstva, problem izselje-ništva, neugoden razvoj turizma. Anna Bnzzai - Peruzzo V četrtek zjutraj se Je v bližini sečoveljskega letališča pripetila prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 38-letna Anna Buz-zai por. Peruzzo, ki je stanovala v Trstu, Ul. Orsera 1. Do nesreče je prišlo nekaj pred deseto uro. Avtomobil zahodnonemske registracije, ki ga .je upravljal 4(kletni Manfred Peters iz Steinburga, ki je vozil v smeri iz Dragonje proti Luciji, .i« nenadoma zapeljal na nasprotni prometni pas. Pri tem ie prišlo do silovitega Čelnega trčenja z avtomobilom, ki ga je upravljal 43-letni Stellio Buzzai, katerega so skupno z ženo in dvema otrokoma po nesreči prepeljali v izolsko bolnišnico. Tu je Anna Buzzai kljub zdravniški pomoči izdihnila. Njen mož in oba otroka niso utrpeli pri nesreči hujših telesnih poškodb. Aretiran zaradi goljufije s čeki Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali in prijavili sodnim oblastem 31-letnega Bruna Degrassija zaradi goljufije v obremenilnih o-koliščinah. poneverbe čekov in prikrivanja ukradenega blaga. Pred nekaj dnevi je lastnik gostilne v Miljah izjavil, da je Degrassi za menjal ček za 350.000 lir. Ko pa je lastnik lokala hotel vnovčiti ček, je doživel grenko razočaranje, ker so mu bančni uradniki izjavili, da spada ček med tiste, ki so jih 7. avgusta ukradli Ludovicu Cufersi-nu. Na podlagi tega so agenti preiskali stanovanje Degrassija in odkrili še druge čeke. Aretiranec je krivdo priznal in izjavil, da je čeke kupil na Trgu Cavana od neznanega mladeniča, ki je za vsak ček zahteval 10.000 lir. Preiskava se nadaljuje. Z mopedom podrl mlado Jugoslovanko Včeraj zvečer so na ortopedskem oddelku glavne bolnice sprejeli 17-letno Jugoslovanko Nives Krsanak iz Lovrana, ki jo je na Nabrežju III. novembra podrl moped, ki ga je upravljal 35-letni Danilo Gerbec. Dekle, ki si je verjetno zlomila nogo, se bo morala zdraviti mesec dni. nuja po pospeševanje zadružništva, p? še razmah kulturnih dejavnosti. Poleg še o drugih vprašanjih je svetovalska skupina KPI razpravljala tudi o problemi manjšinskih narodnostnih, oziroma jezikovnih skupnosti, ki ga je prav tako nujno treba začeti reševati. Komunisti so nadalje ostro kritizirali finačno politiko deželne upra ve in seveda tudi politične sile, ki deželno upravo vodijo. V deželni blagajni je veliko neizkoriščenih sredstev, postopek za obnovo potresnih območij pa je obtičal na slepem tiru, kot bi denarja ne bilo. KPI zahteva ponovno financiranje zakona 546, kar bi poleg potresnim predelom vlilo svežega kisika deželi Furlaniji - Julijski krajini kot taki. Zato tudi zahteva od deželnega odbora, da o tem problemu razpravlja še pred začetkom delova nja skupščine, to je pred 16. septembrom. Skupen praznik organizacij s Proseka in Konfovela Po dolgih letih se je na Proseku in Kontovelu spet porodila zamisel, da bi vse vaške organizacije priredile skupen praznik. Ob tej priložnosti so očistili in pripravili prostor za proseškim Kulturnim domom, kjer so že prejšnja leta posamezne organizacije prirejale šagre. Postavili so nove kioske, pokrili oder ter pokosili travo. Poleg zabave bo praznile obsegal tudi kulturni spored. Jutri bo ob 17.30 nastop moškega pevskega zbora Vasilij Mirk, sledil bo nastop domače godbe na pihala. Čeprav ne bodo nastopile tudi druge vaške organizacije, bodo njihovi člani pomagali pri peki in prodaji, kakor so že pomagali pri pripravi prostora. Oba večera bo poskrbel za dobro počutje in ples ansambel I-ojzeta E'urlana. Namen praznika je, da bi zbrali čimveč denarja za zadrugo Kulturni dom s Proseka Kontnvrlr kar je nedvomno hvalevredna p< L,ul" zvestobo njegovemu spominu, ki# kot je bil skupen naš nacionalni o°Ji tudi naš skupen, zgodovinski spom®'-Ciril Zlobec in sorodstvo Ponikve na Krasu, 1. sep. 198L Predvolilno vzdušje v taboru LpT Po Cecoviniju, ki je predsinočnjj® nekako odprl praznik Liste za 1T na razstavišču pri Montebellu, J* včeraj v odsotnosti predsednika krajine Carla Venture, govoril ” žplni svetovalec Gianni Giurici • Tudi njegovi odgovori na vpraša?-!2 sinoči sicer maloštevilnega 0°čJ stva so imeli tipično predvolilne • ne. toda z razliko od Cecovinija . Giuricin ni tako silovito žagah# proti drugim strankam, zato P8* je toliko bolj privoščil osimski sp0" razum in njegov gospodarski d® Pri tem je ponovil tolikokrat 'zr.j ceno stališče, da se mora o industrijske cone (ki mora bRi P® mnenju LpT vsekakor izven tržasK pokrajine) izreči prebivalstvo z r. ferendumom. Glede upravno P° , tičnega življenja v tržaški d*50! rajini pa je Giuricin LpT pripravljena skl®8 UO iLiisia rovnaia v e*" i, ru, da‘ bf na predhodnih ne dosegla absolutne večine^ (k8 je sicer za Giuricina nemogoče). P govornik dejal, da se bo pač ra nala upoštevajoč trenutne okoliše ne. da pa a priori ne odklanja s0-delovanja z drugimi strankami. Pa še beseda o prazniku. Vse P zrežirano v funkciji novih volite • Temu primeren je tudi kulturni P1# gram. Naj navedemo le primpLj včeraj so obiskovalcem prpdvaJ8 dokumentarni film, ki prika## (seveda z ustreznim komentarjem! beg ljudi iz Pulja leta 1947. «Kd<” .ie videl tiste dramatične scene, h® bo imel dvomov pri volitvah.* P dejal sam Giuricin med sinočnja" shodom. Festival tiska KPI na Polirani V parku pri Pončani se dan*8 nadaljuje festival komunistična! glasil Dela in L'Unita Današnji d* festivala predvideva ob 19 uri n*’ stop ricmaniske godi«? na pihal8' nato pa mešanega pevskega zbor italijanske skupnosti iz Umaga.Sl^ delovanje tržaških komunistov Zvezo komunistov iz Buiščine 18 ena osrednjih tem tega festival*- i O pomenu sodelovanja pa bosta oh 20. uri govorila član tržaškega tal ništva KPI Poli in tajnik ZK 9 Buj Kraljevič. • V palači Costanzi, kjer te dn razstavlja Giuseppe Barison, Jv' danes voden ogled razstave. Go skovalcem bo med 17.30 in 19-3® D razpolago prof. Firmiani. Spored bližnjih uglasbenih sre;anj» V ponedeljek, 7. septembra, ^ v katedrali sv. Justa nastopil č*8 koslovaški organist Ferdinand K‘‘JI’ da. Predstavo, ki se -ačne ob prireja tržaška turistična in viščarska ustanova s soaelovanie9 organizacije rR Kavana 1. Trg Giotti (sv. JtoeiSka) 1, Trg Osoppo 1. Ul. Zo-£*> 19. Tl 8-30 do 13. in od 16. do 20.30) lrK Oberdan 2. Ul T Vecellio 24. Nočna si.užra lekarn (od 20.30 dalje) rr6 Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. R , LEKARNE V OKOMC1 , i0Munec: te| 228 )24; Bazovica; p 226 165 Ončinc tel 211001; ?tosek tel 225 141: Božje polje tel 225 596; Nabrežina: tel. Ui '21; Sestjan: tel 209 197: Žavlje: '■ 313 137; Milje: tel. 271 124. Zdravstvena dežurna služba Ul®?11« služba od 21. do 8 ure j, '32 627. predpraznična od i4. do uk. Ure 'n praznična od 8. do 20. tel. 68441. SPDT obvešča, da bo izlet v Rezijo v nedeljo, 20. septembra, ker je bila preložena otvoritev nove planinske poti na ta datum. Vpisovanje na ZSŠDI od 11. do 12. ure. Združenje Union skupno z vinogradniki in vrtnarji od Sv. Ivana in Vrdele priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin, in sicer jutri, 6. septembra 1981. Odhod ob 7. uri s Trga Oberdan izpred palače deželnega sveta. KD F. Venturini obvešča, da bo odhod izleta na Bled jutri, v nedeljo, 6. t.m. ob 6. uri. Razna obvestila Jb srečanju mladine treh dežel na Koroškem organizirata SKGZ in devinsko - nabrežinska sekcija Zveze komunistične mladine Italije avtobusni izlet v Št. Primož. Na razpolago je približno 90 mest, cena izleta je 15.000 lir, vključena vožnja in prenočišče. Vpisovanje sprejemajo v uradih SKGZ, tel. 744 249, vsak dan od 17. do 19. ure ; na pokrajinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije, tel. 744535, od 17. do 19. ure; na nabrežinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije od 19. do 21. ure ter na Proseku pri Valterju Orlu, tel. 225-149, in v Križu pri Pa triziu Košuti, tel. 220-189. »Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, Italija ZSSR* sporoča vsem vpisanim v tečaje ruskega jezika, in tudi tistim, ki želijo začeti tečaj, da sprejemamo prijave. Tajništvo je odprto vsak dan (razen v soboto) od 17 do 19. ure v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nad stropje. tel. 040/60158* Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah je v teku vpisovanje v natečaje «150 ur* za delavce in vse o-drasle, ki v teku tega leta dopolnijo 16. leto starosti. Obrazci za vpis so na razpolago v tajništvih šol. Po trebno je predložiti tudi rojstni list. Rok za vpis zapade 21. septembra. ^Čestitke Danes se poročita TEA In GIAN-CARLO. Vso srečo jima želijo prijateljice Eva, Jasna in Sonja. PEP1 REBULA iz Slivnega pra zn uje rojstni dan. Mnogo sreče, zdravja in veselja mu želijo žena Dragica In sinova Boris in Marko. Danes praznuje rojstni dan ALEKSANDER SMOTLAK. Iskreno mu čestitajo in kličejo še na mnoga leta družini Tul in Zonta. Čestitkam se pridružuje b*at Stanko z ženo Lidijo. Danes praznuje ALEKSANDER SMOTLAK rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo mama, žena in sinova Iztok in Saša. Prispprnjlf zn DIJASK« MATIC« Novoporočencema BOŽI HRVATIČ in VLAD1MIRU VOUKU iskreno čestitata in jima želita obilo sreče na novi skupni poti KD F. Venturini in mladina Domjo - Krmenka Danes se poročita BOž^^VATIč m VLADIMIR VOUK Svoji požrtvovalni in vse stransko angažiram članici in njenemu izvoljencu iskreno čestita in jima želi veliko sreče na novi življenjski poti PD Slovenec Mali oglasi telefon (040) 7946,72 NA OPČINAH PRODAM v dvodru žinski vili: 1. pritlično stanovanje s 140 metri površine, garažo in 400 metri vrta. 2. Lepo in udobno o-premljeno stanovanje v prvem nadstropju (150 metrov) ter priključeno mansardo s 120 metri površine ter 600 metri vrta. Telefonirati na 040/212518 • 21184. SAKS ALTO skoraj nov prodam po ugodni ceni. Zglasiti se v Dolu pri Alojzu Stipančiču, zaselek Vjžinti ni št. 18. OSMICO je v Samatorci št. 6/A od pri Josip Gruden. Toči svojč belo in črno vino ELEKTRONSKE orgle Elgam prodam: dvojna klaviatura vgrajena sta el. baterija z avtomatično spremljavo in amplifikator z zvočniki. Cena 450.000 lir. Tel. 040/825247 v popoldanskih urah,- PRODAM stanovanje z vrtom in prostori za skladišča. Telefonirati na št. 040/52889 00 10. do 12. ure. PRODAM rabljene šolske knjige za znanstveni in klasični licej. Telefonirati na 040/911624 v večernih urah. OB SOBOTAH in nedeljah prodajam pristno, briško, belo vino tokaj v 54-litrskih pletenkah. Robert Komjanc, Jazbine 17 - tel. 0481 - 391165. V GORICI ali okolici iščem zazidljivo zemljišče. Interesehti naj telefonirajo na: 0481 - 84693. OSMICO je. odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črrto vino. OSMICO je odprl o osip Sancin (Sar-nek) • Dolina 112. Toči belo in črno domače vino. PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 940/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in elek-tričn' mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic, Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora. OSMICO je odprl Rudi Košuta (Be-Ijan). Križ 44. Toč' belo in črno domače vino OBRAČUN PETLETNEGA DELA Koristno delo, analizo in napotki konzorcija za 4. prometno območje V obširni publikaciji prikazano dosedanje delo ter orisani načrti za bodoče delovanje raznih vrst prometa »Pet let izkušenj* je naslov publikaciji, ki jo je izdal odbor konzorcija za prometno območje za go-riško in tržaško pokrajino. V tej publikaciji so zaobjete dosedanje izkušnje, rezultati dela in predlogi za prihodnost. To je šesti zvezek, ki ga je doslej izdal zgoraj omenjeni konzorcij. V prejšnjih zvezkih so bila poročila in podatki o povezavi med raznimi prometnimi ustanovami, o železniškem prometu, o letalskem prometu, o vsedržavni konferenci za prevoze, o območnem načrtu za ureditev vseh javnih prevozov. Doslej so ti bogato dokumentirani zvezki bili precej toplo sprejeti pri vseh, ki se ukvarjajo s to tematiko. V sedanjem zvezku so omenjeni nekateri deželni zakoni in predpisi, smotri in nameni konzorcija. Poseben poudarek je dan dosedanjemu delu za preosnovo avtobusnih prog na območju goriške in tržaške pokrajine. Važno je omeniti območni načrt za ureditev prevozov, ki so ga sprejeli na skupščini konzorcija 14. novembra 1979 in ki ga je deželni odbor osvojil 15. oktobra 1980. Do izdelave tega načrta so prišli postopoma, sedaj imajo zelo jasno izdelan načrt. To tudi zahvaljujoč se dejstvu, da sd prišla v okvir javnih avtobusnih podjetij številna zasebna podjetja in da je ta proces sedaj v končni fazi izvedbe. V teh letih so na Goriškem prišla v sklop pokrajinskega avtobusnega podjetja dotlej zasebna podjetja Bruno Stabile. Eredi Petruz in Isonzo'. sedaj je v podobni fazi podjetje T a Gradese. Na Tržaškem na so prišla v sklop ACT podjetji SAP in La Stradale. V drugi fazi, tako je rečeno v tem načrtu, pa naj bi prišlo do združitve raznih 'avnih avtobusnih podjetij. Eno samo naj bi delovalo na Goriškem, kjer so seriai tri taka podietia. ono pa na Tržaškem. V publikaciji so turi' omenieni se stanki. ki so jih predsednik Ferrari in člani upravnega odbora konzorcija imeli z deželnim' ter krajevnimi upravitelji, sindikati. Velja tu'o meniti, da je zelo veliko avtobusnih prog. ki služijo izrecno prevozu delavcev iz raznih kraiev do tovarn. Kar se'tiče perspektiv za bodoče delo smo že omenili potrebo po zdru . žit vi sedanjih različnih javnih avtobusnih podjetij. Omenjeni konzorcij se je skupno z drugimi v deželi in avtobusnimi podjetji potegoval tudi, da bi dežela prispevala za na kup novih avtobusov. Do tega je prišlo in,, v nekajletnem času naj bi prišlo do skoro popolne obnovitve sedaj že precej zastarelega voznega parka. Več sodelovanja z deželo in tudi z osrednjo vlado, si želijo v vodstvu konzorcija. Dali so tudi predloge za spremembo nekaterih za konov s tega področja. Prav tako si prizadevajo da bi ŠPORTNO ZDRUŽENJE ' JAMLJE prireja še danes lit jutri ŠPORTNI PRAZNIK V JAMLJAH Danes ob 16. uri odbojkarski turmr - polfinale Jutri ob 16. uri odbojkarski turnir : finale ob 19. uri kulturni program in tekmovanje v valčku. . Oba večera bo ples ob zvokih znanih slovenskih ansamblov. Vabljeni! prišlo do večje koordinacije med delovanjem cestnega in železniškega prometa, lukami in letališči. Za vse to pa mora biti izdelan podrobni razvojni načrt s strani deželne uprave. V pokrajinskem svetu izglasovali dokument o gospodarskem razvoju Goriški pokrajinski svet je na sinočnji seji z večino glasov odobril osnutek dokumenta o gospodarskem in družbenem razvoju v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Za dokument so glasovali svetovalci večine, komunisti so bili proti, medtem ko se ie predstavnik misovcev vzdržal. V pokrajinskem svetu so zatem glasovali tudi o osnutku dnevnega reda, ki so ga na zadnji seji predložili komunisti, glede dokumenta o gospodarskem in družbenem razvoju. Dnevni red so zavrnili prav tako z večino glasov. Tokrat se je koaliciji pridružil tudi misovec, medtem ko se ie socialist Cej vzdržal. Obširne razprave na sinočnji seji ni bilo. Po kratkem uvodu podpredsednika pokrajine, dr. Tomata, ki je opozoril na nekaj dopolnil ki so bila vnešena v izvirni osnutek, je najprej spregovoril komunist Po-letto ter izrazil obžalovanje da odbor sploh ni upošteval predlogov in smernic, ki so zajeti v osnutku obsežnega dnevnega reda. čeprav bi morali tako pomemben dokument oblikovati s prispevkom vseh političnih sil. Misovec Cosma je dokument ocenil deloma pozitivno, medtem ko je socialist Cej opozoril, da načrtovanje ni statičen proces, ampak stalno spreminjajoč se pojav. Razpravo je zaključil krščanski demokrat Longo, ki je znova poudaril že večkrat izrečeno misel, da se bo treba pač, z ozirom na omejeno razpoložljivost finančnih sredstev, odločiti, kateri posegi imajo pri reševanju prednost VČERAJ POPOLDNI PO SPREHODU PROTEST V GORIŠKEM ZAPORU: TELEVIZIJA 00 POLNOČI Kaznjenci so od ravnatelja dosegli, da lahko gledajo televizijo do zaključka programov V Ulici Barzellini ter v sosednjih ulicah Sauro ter Cappucini se je včeraj malo pred 17. uro zbralo zelo veliko policistov in karabinjerjev. Zastražili so Goriški zapor, o-krog policistov se je seveda zbrala množica radovednežev. Kaj se je pripetilo v tem mirnem Goriškem okolju? Približno 40 »go stov goriškega zapora (toliko je ljudi zaprtih v Ulici Barzellini) se ni hotelo po takozvani uri prostega časa na dvorišču zapora vrniti v Bressani, Toros, Tonutti in drugi. Na sejmu je 550 razstavljavcev predstavilo okoli tisoč podjetij Novost letošnjega sejma je odprtje hale «F» in novih 10 tisoč kv metrov razstavne površine, tako da sejem sedaj meri 100 tisoč kv. m Kot prejšnja leta ie tudi letos na sejmu navzoča Koroška. Razstavljeni vzorci sodno v naslednjih pet panog: kmetijstvo, gradbeništvo, pohištvo, industrijski stroji ter vino in jestvine. Sejem bo IZJAVA ZA VODNEGA SVETA Neprimerni prostori v Ul. Rismondo za trgovsko šolo «lvan Cankar» Zastopniki za vod n ega sveta so včeraj odklonilno protestno izjavo izročili šolskemu skrbniku V Pordenonu odprli 35; vzorčni sejem Ob navzočnosti ministra za industrijo senatorja Giovannija Marco-re so včeraj popoldne v Pordenonu odprli 35. vzorčni sejem. Za to priložnost so se na tej pomembni gospodarski manifestaciji v deželi Furlaniji - Julijski krajini zbrali parlamentarci Fioret, Santuz, Giust, Staro se umika novemu ...... in večernih urah. praznikih pa tudi katere sodi tudi danp.šnji^nou posvečen vlogi zasebne k‘irie“ celice. Ravnatelj je seveda takoj a- j odprt do 13. septembra, vsak dan larmiral paznike in policijo. Bati se je bilo treba dejstva, da pride tudi 'V Gorici do upora kaznjencev, kar je v drugih krajih Italije že o-bičaj in ker se je v Milanu pripetilo tudi včeraj. i Nič takega. Kaznjenci so zahtevali od ravnatelja le to, da jim dovoli gledati televizijo v skupni sobi d,. Konca' oddaj, Dflšfej' sb"rttfoWee morali precej ča.sa prej v celice. Manj kot 2 uri je trajal protest 40 ljudi v zaporu Ravnatelj je zahtevam njihove delegacije ustregel, ljudje so se vrnili v celice na večerjo potem pa so najbrž kar trumoma šli v sobo, kjer imajo TV sprejemnik in sledili oddajam naj brž do zadnjega TV horoskopa. Ni znano, ali jim je ravnatelj dovolil gledati le italijansko državno televizijo. ki se zaključ’ nekje okrog polnoči ali pa zasebne televizije, ki končajo svoje programe okrog dveh ponoči. v popoldanskih ob sobotah in dopoldne. Sejemska ustanova bo priredila v tem času več strokovnih posvetov, med katere sodi svet ti je pri razvoju kmečkega gospodarstva. Udeležil se ga bo tudi minister za kmetijstvo'Bftrtolbffiiei1' " Medtem so v teku pogovori, da bi osmim specializiranim sejmom, ki jih prirejajo ali vsako leto ali vsaki dve leti. in vzorčnemu sejmu prihodnje leto. dodali še sejem strojne opreme. Zastopniki zavodnega sveta slovenskega trgovskega zavoda «Ivan Cankar* so včeraj šolskemu skrbniku izročili resolucijo, ki so jo sprejeli na sestanku omenjenega sveta. V njej nasprotujejo izbiri pokrajinske in občinske uprave, ki hoče, da bi v novem šolskem letu imeli dijaki in profesorji te šole pouk v stavbi, last pokrajinske u-prave, v Ulici Rismondo Ta stavba nima dovolj prostorov in ie po leg tega tudi neprimerna, saj so jo, po nekaj letih «vic». zapustili dijaki italijanske višje srednje šole za geometre. O pouku v tei stavbi je bilo v prejšnjih letih veliko negodovanja. V pismu šolskemu skrbniku ie rečeno, da se je zavodni svet šole «Ivan Cankar* sestal 1 septembra letos. Ugotovili so, potem ko so bili na licu mesta, da ie v omenjeni stavbi v Ulici Rismondo od osmih učilnic ena docela neuporabna. Šola »Ivan Cankar* pa potrebuje več prostorov, ki so v pismu podrobno našteti. Sedem učilnic za normalni pouk, tri učilnice za stroje za tipkanje in računanje (imajo vsega skupaj 75 strojev), sčbo za laboratorij informatike, sobo za knjižnico, sobo za predvajanje filmov, sobo za sestanke dijakov in profesorjev, profesorsko sobo, sobo za ravnatelja, dve sobi za tajništvo, arhiv in skladišče. Vsega skupaj potrebujejo torej 19 prostorov, ne pa samo osem (od teh eden neuporaben), kot jim jih ponujajo. Zavodni svet je tudi ožigosal način, kako so skušali v hitrici in tik pred začetkom šolskega Jeta rešiti vprašanje prostorov zavoda »Ivan Cankar*, saj ie vendarle znano, da obstaja vprašanje prostorov za to šolo že več let. Za mir in razorožitev Pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL CISL-UIL je te dni v daljšem tiskovnem poročilu izrazilo zaskrbljenost zr.radi stopnjevanja mednarodne napetosti, zaradi izbruha novih žarišč sovražnosti, zaradi agresivnih dejanj in uveljavljanja sile ter zaradi nove oboroževalne tekme med velesilama. Vse to spravlja v nevarnost svetovni mir in neposredno ogroža eksistenco celotnega človeštva, ugotavljajo sindikati ter poudarjajo potrebo po večji angažiranosti celotnega sindikalnega gibanja za mir in razorožitev. V TRŽIČU Policija prekinila športno srečanje Okrog 400 udeležencev, ki so sledili judo srečanju pod velikim šotorom, v Ulici Boito v Tržiču, je moralo v četrtek zvečer v naglici Skupščina trgovcev o prodajanju po čisti teži Trgovci z jestvinami m zelenja i skem centru v Novi Gorici) pa bo-vo so na svoji skupščini v Gorici I sta na razpolago obiskovalcem vsak Prispevki V spomin na Maria Glavino (Le-do) daruje Marjan (Učo) Sedevčič 10.000 lir za KD Lonjer Katinara. Namesto cvetja na grob bratranca Maria Štefanija daruje Olga Peče-nik 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Staru se umika novemu. Tak je preprost, a neusmiljen zakon narave. Vole, krave in drugo vprežno živino je v naših krajih skoraj povsem zamenjal traktor. Iz hlevov so nastale garaže za avtomobile, preurejeni seniki služijo za stanovanja. Napredek pač, ki gr ni mogoče zaustaviti. Tako vsaj pravijo. Neke vrste žrtev napredka sta tudi Sivo in Moro, sicer nekoliko ostarela, vendar še zmeraj postavna vola, ki sta bila še do nedavna v korist, še bolj pa v ponos in zadovoljstvo Dominika Nanuta iz štandreža. Bil« sta edina in zadnja predstavnika trpežne, ubogljive in delavne živine s katero so naši predniki, ko še ni bilo traktorjev, kultivatorjev in druge mehanizacije orali in sejali, spravljali in prevažali, kar je bilo treba. Prejšnji teden sta živali morali zapustiti hlev. Prišli so s to- vornjakom, naložili in odpeljali. 81-letnemu Dominiku, ki je v desetletjih’ vzgojil lepo število volov, ni bilo lahko pri srcu, saj sta bila Sivo in Moro zadnja. Težko je bilo tudi hčeri Zofki s katero skupaj gospodarita na kmetiji. Vse do lani ni bilo posebnih težav, pravi Zorka, potem je oče zbolel, zdravniki so piepovedali težka dela in tako sva se morala nekako odločiti za prodajo. Pred leti je bilo v hlevu, ki je zdaj prazen, poleg volov še po nekaj krav ali nekaj druge mlad" živine. Sicer pa je Dominik izkušen živinorejec in je pred leti celo prejel priznanje goriške trgovinske zbornice. Običajna zgodba, zabeležili p« smo jo, ker sta bila Dominikova Sivo in Moro zares zadnja vola v Štandrežu... razpravljali o izvajanju zakona 441, ki uvaja prodajo blaga po čisti teži. Trgovci so z zadovoljsivom spre jeli odločitev, da se v nadrobni prodaji in na debelo prodaja blago po novih predpisih. Nov način prodaje bo izboljšal poslovanje in bo koristil potrošnikom Ob ;em so se seznanili s tistim delom zakonodaje. ki predvideva olajšav* pri nakupu avtomatičnih elektronskih tehtnic za prodajo blaga po čisti teži. Kdor takšne tehtnice nima namena kupiti bo lahko prodajal blago oo kosmati teži še pet let Pri tem pa bo moral za blago dr. 500 e odbiti po 2.5 odstotka, kar bo otežkočaio računanje. Takšno izračunavanje odbitkov ne bo potrebno za blago, ki bo tehtalo več kot pol Kilograma, zakai zakonodajalec ie za te količine blaga po kosmati teži predvidel enostavni odbitek 13 era mqv. Kakor je znano, ie bil ta zakon sprejet zato, da ne bi v ceno kupljenega blaga vključevali pa pjria. Vabilo novogoriške knjižnice Te dni so številni Novogoričani prejeli zgibanko-vabilo, da obiščejo Goriško knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici. Zgibanka vsebuje najosnovnejše informacije o vsem tistem, kar nudi ta ustanova našim občanom, ki vse pogosteje potrebujejo najrazličnejše informacije, a se včasih ne spomnijo, da jim je na razpolago bogata biblioteka s številnimi priročniki, enciklopedijami. slovarji. časopisi... Bralci, ki se bodo septembra vpisali v Goriško knjižnico, bodo plačali znižano vpisnino, velia pa tudi opozoriti, da bo vpis brezplačen za vse tiste, ki so že vpisani v potujočo knjižnico ali eno izmed podružnic Goriške knrižnice Franceta Bevka. Sicer pa ie vpisnina le simbolična in znaša za celo leto neprimerno mani kot im upr. vstopnina za plesno prireditev. Od prvega septembra bo Goriška knjižnica ponovno poslovala po u-stalienem urniku. Spored gostovanj bibliobusa bo vsak teden posebej objavljen v Primorskih novicah, radiu Nova Gorica ter preko plakatov. študijski oddelek (v stavbi Skupščine občine Nova Gorica) ter ljudskopionirski oddelek (v trgov- delovnik od 7. do 19 ure, ob če trikih od 11. do 19. ure ob sobotah pa od 7. do 11. ure. Z. J. Močan veter povzročil lažjo škodo Neobičajno močan veter, ki je v včerajšnjih jutranjih urah pihal v Gorici, je povzročil nekaj nevšečnosti, ki so terjale poseg gasilcev in občinskih delavcev. Gasilci so bili skoraj eno uro zaposleni z odstranjevanjem dveh debelih nalomljenih vej na trgu v Pevmi. Veter je polomil precej vej tudi v drugih mestnih predelih: tako je na križišču med Ul. Don Bosco in Ul. 20. septembra zlomljena veja poškodovala , električno napeljavo, v Ul. Orzoni pa so pretrgane električne žice obtičale na cestnem tlaku. • V petek zvečer so v goriški splošni bolnišnici sprejeli na zdravljenje 42-letnega Giorgia Proderuttija iz Ločnika, Ul. Udine 93, ki se je lažje poškodoval med prometno nesrečo. Zdravniki so mu ugotovili pre tres možganov, udarce po čelu in odrgnine po levi roki. Okreval jo v 7 dneh. zapustiti prireditev. Nastopila je namreč policija ter športno srečanje prekinila, kljub ostremu protestu prirediteljev in občinskega odbornika Colombe. Izgieda, da si organizatorji niso oskrbeli potrebnega dovoljenja za uporabo šotora za javne prireditve. Trelji dan koncertov tekmovanja Sighizzi Danes smo že pri ‘vetjem dnem Seghizzijevega tekmovanja. Koncert tekmovalnih skupin v polčon-skem petju bo popoldne ob 15.30. Nastopijo ženski zbori iz Buenos Airesa (Argentina). Dortmunda (ZRN). Košič (Češkoslovaška). Legvana, Rima. Veszvrema (Madžarska) in Wroclawa (Poljska) Ob 20.30 pa bo zaključni koncert polifonskega tekmovanja. Nagradili bodo najboljše moške, ženske in mešane zbore, ki bodo zatem tudi imeli koncert. Poleg domačih gostov bosta danes zvečer prisotna podtajnik v zunanjem ministrstvu sen. Fioret in predsednik deželnega sveta Colli. Udeleženci seminarja o prevozih na obisku v Gorici Udeleženci 22. študijskega seminarja o prevozih, ki se te dni odvija v Trstu, so obiskali novo obmejno postajališče pri Štandrežu. Delegacijo, ki jo je vodil predstavnik EGS Sorensen sta sprejela predsednik goriške pokrajinske uprave, prof, Silvio Cumpeta ter goriški podžupan Mario Del Ben s sodelavci. Tako predsednik pokrajine kakor goriški podžupan sta ’ pozdravnem nagovoru poudarila pomen novozgrajenega objekta za goriško in splošno deželno gospodarstvo ter izrazila prepričanje, da se bodo z novo pridobitvijo seznanili gospodarski operaterji v vseh deželah Evropske gospodarske skupnosti. V PODJETJU »LA GIULIA* Dopolnilna blagajna za polovico delavcev V goriškem podjetju «La Giulia* kjer so pred štirinajstimi dnevi obnovili proizvodnjo po kolektivnem dopustu, so se te dni znašli s precejšnjimi zalogami neprodanega blaga. Sicer zgleda, da so tovrstne krize periodičnega značaja in se pretežno pojavljajo v začetku jeseni. Vodstvo podjetja je zato sklenilo zaprositi za vpis v dopolnilno blagajno za polovico delavcev in sicer za dobo štirih tednov, ko naj bi predvidoma zaloge zmanjšali na običajno raven. Dopolnilna blagajna bo začela veljati že od ponedeljka, 7. t.m. dalje. 44 delavcev bo ostalo brez dela za celotno obdobje, medtem ko bodo za 56 delavcev skušali uveljaviti izmenično rotacijo. Kinov ('urfcu VERDI 18.00-22.00 »Lmferno di cristallo*. P. Nevvman in S. Mc-Queen. Barvni film. CORSO 18.00 - 22.00 «Roadie - 1« sirade del rock*. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno per-version 81» Prepovedan mladini pod 18. letom. I ržič EXUELSIOR 18.00 - 22.00 »Passione d'amore». PRINCIPE 18.00—22.00 «Papillon». V»ui <>oricn m ukohra SOČA 18.00 «Ladja smrti*. Ameriški film. 20.00 (za ciklus »Pula po Puli*) «Banovič Strahinja*. Jugo-slovarski film. 22.00 «Canterburyj-ske zgodbe* Italijanski film. SVOBODA 18 00—2'J 00 «Peterica žigosanih*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Norosti v kampu*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicoli, Ul. 1. maja 94. tel. 73 328. DEŽURNA LEKARNA V GOR1U1 Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel 84 268. PODJETJE MINIUSSI GUIDO TR2IC DREVORED SV. MARKA 38/A — TEL. 0481 / 72132 vam nudi > ■ prestižne barvne televizorje SABA ■ veliko izbiro lestencev in gospodinjskih strojev najboljših znamk OBIŠČITE NAS! Dobili boste kakovostne izdelke po pravih cenah U LETOŠNJEM TEKMOVANJU PEVSKIH ZBOROV V AREZZU ZBOR KANTILENA IZ BRNA MED MLADINSKIMI PRVI Mladinski zbor Glasbene malice se je dostojno uveljavil in zasedel pelo mesto Na letošnje, XXIX. mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Gui-do 'd’Arezzo*, ki je bilo od 26. do 30. avgusta, se je prijavilo 23 pevskih zborov, nastopilo pa jih je dvajset in sicer iz Argentine mešani zbor iz Rosaria, iz Češkoslovaške mladinski zbor Kantilena iz Brna — ta zbor prav dobro poznamo že z Mladinskega pevskega festivala v Celju — iz Filipinov s.a bila kar dva mešana zbora, iz Francije je dospel mladinski zbor iz Lyona, iz Madžarske je bil mešani zbor Monteverdi iz Esztcrgo-ma, iz Poljske sta se tekmovanja udeležila dya zbora, mešani višje šole gledališča iz Bialistoka in mladinski zbor iz Lodza, iz Romunije prav tako dva zbora, mešani iz CJuja in komorni zbor Cantilena iz Leize v Španiji Cofale Innalza, iz Stockholm, na švedskem mešani zbor, dva zbora iz Zahodne Nemčije: dekliški iz Hannovra ter komorni zbor iz Viesen-Dulkena, iz Tiaiije: 1 Cantori di Santomio, Malo (Vicenza), Coro di vod bian-clie delTAssociarione Corale Pie-voli Cantori della Ros-, el ti iz Pescare, mešani deški zbor iz mesteca San Giovrrtni in Persiceto, mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta in mladinski zbor I Piccoli Cantori del'a citta di Trieste, dirigentka Maria Susovsky Seme-raro. ■ čeprav so mladinski zbori nastopili na tekmovanju zadnji, naj jih, gleda na to. da je med temi zbor iz Brna dosegel najboljše o cene in zavzel najvišje mesto med ovtalimi udeleženci vseh kategorij, Obravnavamo med prvimi. Odlike tega zbora so se odražale v izjemno dovršeni voka'ni pripravi: ni b'o problema intonacija horro-penosti skupin ne celotne uglajenosti. glasovne zlitosti in uravnovešenosti, izgovarjave, enotnosti in sploh pevske discipline. Dalje, težko, skoro nemogoče bi bik) z besedo dovolj živo in ;ife- KASTA vabi na slikarski ex tempore V Stare Milje Krožek absolventov slovenske trgovce pk^demije — K.^STA — , ■/.prireja svoj osmi shfcgr^ki ex UJftpere. Ta bo letos v nedeljo, 13. septembra, v Starih,,Miljah. Ki ozek vabi k sodelovanju vse, tudi mlade slikarje do 15. leta starosti. Tehnika in slog sta poljubna. Prav tako je dovoljena tudi crno-be a tehnika. Mera platen oziroma podlag je naslednja: najdaljša stranica lahko doseže 120 cm. vendar celotna površina ne sme presegati enega kvadratnega meti a. Vsak udeleženec more predstaviti v žigosanje dve platni o-ziroma dve podlagi, vendar bo mogel izročiti le eno dokončno delo. Platna oziroma podlage bomo žigosali v Šalita di Muggia Veeehia št. 28 dne 13. septembra ed 7. do 13. ure. Dela bo treba izročiti brez podpisa, brez okvira in stekla, najkasneje do 15. ure. Ob 15 30 o komisija ocenila predložena dela ter dodelila nagrade. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu. D.la bodo nato razstavljena v Gregorčičevi dvorani, Trl. sv. Frančiška 20, od 3. do 10. oktobra. Dobitniki ene izmed nagrad in tisti, ki bodo prejeli polivalo žirije, bodo morali svojo slike podpisati in jo opremiti z okvirjem ali steklom, dodati pa bodo moiali še svoj naslov in ceno, Tako pripravljene sdkfe bo treba izročiti v Gregorčičevi dvorani v petek, 2. oktobra Ob 13. uri. Tiste, ki bodo dobili kako nagi ado ali priznanje, vabimo že sedaj na odprtje razstave, ki bo 3. oktobia ob 18. uri. zorno opisati doživetje ob lepoti petja teh mladih navdušencev, iz katerih je naravnost kipelo nedopovedljivo veselje, kakor radost nad dojeto pevsko lepoto, ki jo je iz mladih src s sugestivno močjo izvabljal njihov dirigent in jo spletal v osvajajoče tonske podobe — ob sproščenem sodelovanju, o-troško iskreno občutenem oblikovanju celotnega'zbora, ki je tako rekoč dihal s svojim dirigentom. Mimo Cortijeve Laus trium pue-rorum in Calessijeve La canzone della granata, so otroci svojo neposredno. zdravo čustvenost še posebno odražali v Zamecnikovi sodobno pisani pesmi Ustvarimo svet petja, ob kateri je vsak posameznik sodeloval z živim, intenzivnim hotenjem, kakršno zmore le neskaljena, prostodušna o-troška narava. Zbor je napravil globok vtis v pogledu izvrstne priprave, znanja, tehnično pevske utrujenosti in glasovne uglajenosti, pevske lepote, iskrivega in osvajajočega muziciranja. Že pred leti dober je zbor tokrat prekosil samega sebe. Poleg prve nagrade v svoji kategoriji je prejel tudi veliko nagrado «Bela Bartok», ki so jo organizatorji v počastitev 100-letnice rojstva velikega skladatelja namenih najboljšemu zboru letošnjega mednarodnega tekmovanja. Zbor jo je tudi zaslužil. Zasluži pa visoko priznanje še posebej dirigent Ivan Sedlaček. Drugi zbor, ki sodi med zelo dobre mladinske zbore, je bil francoski La' Cigale, ki ga vodi znani muzikolog Christian Wag-ner. Ta je bil pred leti s tem zborom tudi pa Mladinskem festivalu v Celju. Tudi tokrat je bil glasovno zelo dobro pripravljen in- dovršen, zlit in v celoti izenačen. Odlika pri tem zboru je ohranjena pristna otroška glasovna barvitost, ki daje petju posebno draž. Po volumnu se zbor sicer ne more primerjati s prvim, vendar jf petje izredno kultivirano. Zbor ie pevsko discipliniran in enoten v delovanju. Dirigent teži k lepoti tona in celotni zlitosti, ki jo zadrži tudi v večjih dinamičnih razponih. In-tei-protacije odražajo nekaj svojskega. a vedno so muzikalno u-temeljene. nazorne in neposredno učinkujoče. Iz njih diha prava otroška nežnost in toplina. Očitno je, da dirigent dobro pozna in se skuša čim globlje vživeti v preprostost otroškega svefa. njegove misli in čustvovanja. Zdi se, kakor da oplajata drug drugega: dirigent s svojim tenkočutnim prisluhom, iznajdljivim pristopom in muzikalnim navdihom, zbor s svojo pristno otroško odzivnostjo. Mislim. da bi bil lahko malce višje ocenjen. Tretje mesto je zasedel mladinski zbor iz Lodza. vendar je po kvaliteti v smislu zgoraj opisanih precejšnja razdalja. To pa predvsem glede nekoliko prema lo reliefnega fraziranja in nazor nega grajenja, medtem ko je glavni poudarek bil na glasovni lepoti, čisti intonaciji ter glasovni učinkovitosti, kar je zbor dosegel v izdatni meri. Zbor je vodi) Henryk Blacha. Četrto mesto so dodelili zboru Piccoli cantori della citta di Trieste, ki ga vodi Mana Susowsky Semeraro. Če ga primerjamo s s‘anjem izpred nekaj let, so tu vehke spremembe v pozitivnem smislu: v kratkem času je dirigentka dosegla dokaj zapažen u-speh v vokalni vzgoji, kar se o-draža v zlitosti skupin in celote, vendar še marsikaj na tem področju čaka na večjo dovršenost. Posebej bi na tem mestu opozoril na pretirano temno zveneči «i», ki se že približuje nemškemu «ii». Sicer pa je dosežena že pomembna določena jasnost vokalizacije, zvonkost glasov in njihov volumen. Kar zadeva interpretiranje, naj bi bilo več težnje k intenziteti v smislu celotnega zajetja in grajenja pesmi. Glede tega je bila najbolj prepričljiva Sofianopulova Gli uccelli attendono ... Mladinski zbor Glasene matice pod vodstvom Stojana Kureta je v sorazmerno kratkem času dosegel precejšnjo dovršenost v pogledu vokalnih zahtev, vendar ne še tiste stopnje, ki bi dovoljevala skladbo večjih, težko premostljivih vokalno tehničnih zahtevnosti. Predvsem je tu problem intonacije in njene izdržljivosti, problem enotnosti obhkovanja vokalov. To pa vpliva na homogenost in celotno zlitost te- obarvanost zbora in na njegov volumen. Prva pesem je utrpela največ zaradi tega. Zato sem mnenja, da bi bilo pri nadaljnjem delu potrebno težiti k popolnejši pevsko tehnični dovršenosti in večji utrujenosti zbora na tem področju in sorazmerno z rastočo usposobljenostjo izbirati tudi odgovarjajoče pesmi. Relativno najboljše izvedena je bila Nystedtova Sok Herren, toda premalo za boljšo celotno oceno, po kriterijih, kakršne je zastopala letošnja žirija v Arezzu. Če smo do sedaj govorili o večjih in manjših pomanjkljivostih ler nedovoljenih dovršenostih in o pobudah za boljše in bolj poglobljene interpretacije, pomeni, da je bilo kljub temu lc nekaj pomenljivo storjenega, česar pa ne moremo reči za mladinski zbor iz Pescare, ki je bil glasovno neizdelan, intonacijsko labilen in neenoten v delovanju ter prav tako neučinkovit v interpretiranju. Tak zbor pač ne sodi na mednarodno tekmovanje. IVAN SILIČ Antološka razstava umotvorov velikega mojstra G. Barisona Ko smo pred časom poročali o veliki antološki razstavi, ki sta jo tržaška občina in mestni muzej Revoltella organizirala ob 50-letni-ci smrti tržaškega mojstra Giu-seppa Barisona v razstavni dvorani palače Costanzi, smo posebej podčrtali umetnikovo vnemo pri u-podabljanju tržaških motivov, saj moremo reči. da je razobešenih veliko olj in črtežev, ki prikazu jejo nekatera, predvsem južna predmestna področja Trsta, pa tudi nekaj motivov iz samega središča mesta. In vendar je to le del velike razstave, ki se bo zaključila čez nekaj dni in ki je doslej privabila toliko občinstva, kot še nobena podobna antološka razstava v isti galeriji. Danes bi se radi ustavili pri drugem delu razstave, ki pa ga lahko razdelimo tudi na tri ali celo štiri dele, pač v zvezi s tematiko, ki jo je mojster obdeloval. Predvsem bi radi podčrtali mojstrovo veščino ali bolje izredno sposobnost za slikanje portretov. Poznavalci pravijo, da je Bari-son zelo rad upodabljal samega sebe in tako imamo na razstavi več slikarjevih avtoportretov, in sicer Barisona še v mladih, rekli bi mladeniških letih, nato že v žreb dobi in, končno, tudi Barisona v bolj pozni žreb dobi in sicer v profilu. Če bi hoteb zbirati med temi, kateri avtoportret je bolj «barisonovski*, bi bila izbira težka, saj se je znal zelo, rekb bi «avtokritično» naslikati, namreč kot nekoliko veselega, nato kot resnega in, končno, kot že umirjenega ustvarjalnega človeka. K Barisonovim avtoportretom dodajmo še tovrstno izredno mojstrovino. namreč portret sina z violino, poznejšega glasbenika Barisona. ki smo ga dob o let poznali iz tržaškega «Verdija». Dobri in tudi več kot dobri so nadalje drugi portreti, kot na primer «Por-tret Giulie* iz leta 1881, «Portret stare gospe», ki izhaja iz leta 1890, da ne govorimo o mojstrovini iz leta 1878, namreč o «Por-tretu starke*. Drugo območje, ki ga je Bari-son znal izredno lepo posredovati, je morje. Barison je baje nasbkal zelo veliko marin, zagotovo več kot jih je na sedanji razstavi. Toda jadrnica na zelenem morju z naslovom «Po neurju* iz leta 1929 je izredno lepa, saj so to olje Jutri odkritje spomenika na pokopališču SVPB «Pavla» Jutri, 6. septembra ob 11. uri bodo na pokopabšču partizanske bolnišnice «Pavle» pod Batom pri Hudem polju svečano odkrili spomenik 69 partizanom, ki so jih ranjene ab bolne pripeljab v to bolnišnico, a so tu ranam oziroma boleznim podlegli. Glavni govornik na svečanosti bo nekdanja upravnica Slovenske vojne partizanske bolnišnice — SVPB — «Pavla» dr. Pavla Jerina - Lah, po kateri je partizanska bolnišnica dobila tudi ime. Slovesnost pripravljajo krajani Čekovnika in Idrijske Bele ter občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Idrija ter domicilni odbor SVPB - «Pavla». Osnutek za spomenik je pripravil oblikovalec Nande Rupnik iz Idrije. To je že tretji njegov spomenik. Pred tem so po njegovem osnutku postavili že spomenika padlim borcem Gradnikove brigade na Javorniku ter v Trebčah pri Črnem vrhu nad Idrijo. Pri postavitvi spomenika, ureditvi pokopališča in pri markiranju poti do pokopališča so se izkazali mladinci iz Idrijske Bele, ki so s tem dostojno opravili lani sprejeto obveznost. uporabili tudi za lepak, ki vabi na sedanjo razstavo v palači Costanzi. Pa tudi veliko manjše o-lje z naslovom «Zabv ob sončnem zatonu* je zelo lepo. V to območje slikarjeve ustvarjalnosti pa spadajo še olja z naslovi «Barkov-lje», razgibana slika «Zaton z lan-terno* ter «Čolni v zalivu*. Poglavje zase so Barisonova dela, ki bi jih označili s skupnim imenom «notranjščina». Barisonova izbira je glede tega obsežna, saj upodablja notranjščino Vatika na in patricijskih hiš z vsem bleskom žametnih zaves in marmorja. pa tudi skromne notranjosti malih gostiln in javnih lokalov. Še več, Barison je stopil tudi na dvorišče kraškega kmeta in celo v njegov hlev. In vsak motiv je obdelal in dodelal do popolnosti, kot je pač bila njegova navada, ne glede na izbiro motiva. Končno še besedo dve o njegovih velikih stvaritvah zgodovinskega značaja, ki jih je bilo posebno v času Barisonovih mlajših in močno plodnih let veliko, a so se ta olja nekako razpršila predvsem v nemško govoreči svet, tako v Avstrijo, še bolj pa v Nemčijo, na razstavi pa vidimo le nekaj del iz te dobe. Sem pa bi dodali še dve olji, ki sta v bistvu šele skici za poznejša velika olja, vendar pa tako dobro izdelani skici. da ju lahko smatramo za dokončani deli. Gre za dva motiva iz 1912. leta z naslovom «Gradbe-niki* ter «Trgovci». Ti dve deli je Barison napravil po naročilu in ju nato v izredno velikih merah dokončno izpeljal na sedežu tržaške hranilnice - Cassa di risparmio, ki je tedaj razpisala natečaj za štiri velika dela in je pri tem natečaju Barison dobil naročilo za dve, ostali dve deli pa sta napravila dva druga mlajša slikarja. Še marsikaj bi mogli dodati k" tej razstavi, saj smo doslej malone le navajali naslove glavnih razstavljenih del. toda o razstavi smo že pisali in že v začetku podčrtali. da privablja nenavadno veliko občinstva. To svojo beležko dodajamo le zato, da bi opozorili še zapoznele, naj si jo ogledajo, kajti zares škoda bi bilo to lepo priložnost zamuditi. ....................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinii.iimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin,,,,, V v V' NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Dolar spet pada, zlato pa se draži Tudi ta teden je dolar stalno padal in se je tako v zadnjih treh tednih pucenil za pst odstotkov, Očilifo gre za prepričanje operaterjev in poslovnih ljudi po svetu, da je bila kotacija 2,5 marke za dolar previsoka. Tako so začeli vsi prodajati dolarje, izkupiček pa so nalagali v glavnem v marke ter v zlato. Medtem k i je marka porast-la za dva odstotka, se je zlato podražilo za celih pet odstotkov. Padla sta britanski funt in japonski jen, poskočile pa so valute evropske skupine. Lira je pridobila v odnosu do dolarja, a je izgubila v razmerju z marko. Šibka sta še zmeraj francoski in belgijski frank. Kaže torej, da je z dolarjem lc prišlo do usodne prelomnice in se zato kapitali začenjajo iztekati iz. ameriške v druge trdne valute ter v zlato. Več je bilo povodov za la pojav, slonijo pa v glavnem na logičnih zaključkih ter na važnejših izjavah priznanih osebnosti. Tako je že zdrav razum narekoval, da se dolar ne bo mogel dolgo ohranili na ravni pretekbb mesecev, ker je bil njegov odnos do ostalih trdnih valut povsem nerealen. Ta teden so začele padati obresti na področju evrodolarja in sicer za najmanj eno točko. Tudi največje banke so znižale obresti prime rate pod 20 odstotkov. Statistični podatki ugotavljajo, da se je inflacija spet povzpela čez 10 odstotkov, manjša pa se industrijska proizvodnja. Predsednik Reagan je ob neki priliki izjavil, da sedanja ameriška denarna politika ne prinaša več zaželenih sadov, zato jo bo treba prilagoditi novim potrebam. Tudi francoski gospodarski minister je ta teden izjavil, da bo treba v bodoče v Evropi složno: nastopiti proti ameriški denarni politiki, kadar neupravičeno podpira dolar v škodo zlasti evropskega gospodarstva. V četrtek je dolar veljal 1213 lir, 2,42 marke. 2,12 šv. franka in 229 jenov, kar je njegova najnižja vrednost v zadnjem mesecu. Do lar je padel po\ prečno vsak dan za pol odstotka, le V torek se je nekoliko okrepil. Težko je predvideti, kje se bo ustavil. Previdni operaterji pa vsekakor raje kupujejo marke in zlato ter držijo v rokah le tako količino dolarjev, ki jo potrebujejo za plačevanje naročenega blaga. Zlato js poskočilo ta teden od 414 na 433 dolarjev za unčo. kar predstavlja pet odstotkov, medlem ko je dolar padel le za dva odstotka. Na tržiščih je na razpolago bolj malo fizičnega zlata, kupčije pa težijo bolj k poslovanju na daljši dobavni rok. V Milanu je stal gram zlato že 17.000 lir, gram platine 17600 lir, gram srebra pa 370 lir. Marka velja te dni za varno pribežališče kapitalov ter je poskočila za dva odstotka nasproti dolarju ter za pol odstotka nasproti liri. Pravijo, da je ta pojav bolj «tehničnega značaja*, ker je vezan za padanje dolarja. Porast marke v bistvu niti ni tako velik, ker mora to valuta braniti in podpirati tudi šibkejše evropske valute, med katere prištevajo italiiansko liro ter francoski in belgijski frank. Japonski jen in britanski funt, ki sta že dolgo vezana na dolar. sta ta teden sicer padla, vendar v manjši meri kot dolar. Lira se Je okrepila v srednji vi- šini petine odstotka, čeprav je padla v odnosu do marke in holandskega florinta. fsrs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziiricb Beograd 4. 9. 3. 9. 3. 9. 4. 9. Ameriški dolar 1200,- 17.07 2.11 38.00 Kanadski dular 990,— 14.27 1.77 31.18 Nemška marka 494,- 703.37 87.40 1570 51 Holandski flurint 444,- 634,44 78.80 1407,85 Belgijski Irank 27,— 42.90 5,32 94,23 Danska krona 156,— 217,50 27.88 500,20 Švedska krona 228,— 325,50 40.70 730.59 Norveška krona 197,— 278,— 34.95 629.10 Francoski Irank 203,— 293.24 36.40 653.16 Italijanska lira — 1.39 1.75 3.13 Angleški funt 2210,— 31.56 3.91 70.67 Irski funt 1760,— . Švicarski frank 560,- 803,10 — 1787,13 Avstrijski šiling 70,- — 12 84 223 83 Japonski jen 5,- 7.42 0.C6 16.31 Avstralski dolar 1340,- — — 42.87 Španska peseia 11.50 17,- 2.17 38.29 Portugalski eskudo 16,70 23 50 322 Jug. dinar: mali 27 50 39,- 5-0 - ... veliki 27.50 39,- 5.30 - Grška drahma 19,- 26,— — — VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 4. 9. 1981 Sovjetski rubelj 310,- Poljski zlot 3,- Češka krona 38,- Madžarski forint 29,— Romunski lej 26,- Bolgarski lev 440,— Turška lira 8,- DRAGOCENE KOVINE 3. 9. Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) ZLATO 17,050 17,250 London (unča 435,50 dol 437,50 SREBRO Milan (kg) PLATINA 384,100 392,800 Milan (g) 17,153 17.450 Ostrožani in Suhorci l. pred posebnim fašističnim ■f.. , , ‘ sodiščem v Rimu Da bi ob proslavi 40. obletnice ustanovitve OF in začetkov vstaje lažje spoznali objektivne razmere, zlasti pa trplienje in žrtve našega ljudstva, si tokrat nekoliko oglejmo, kako so se prebivalci Ostrožnega brda in Suhorja, središča začetkov ljudskega upora na Primorskem, soočali z najviš)im fašističnim represivnim organom, s posebnim sodiščem za zaščito države, v bistvu italijanskega fašističnega režima. Kot je znano, se italijanski fašistični režim ni v vsem zanesel na italijanska redna civilna in vojaška sodišča, čeprav so ta dokaj vestno in vztrajno preganjala ter strogo obsojala zlasti Slovence in Hrvate, pa tudi napredne Italijane zaradi njihove protifašistične dejavnosti. Ker pa se je protifašistični odpor delovnih množic navzlic temu krepil in se Mussolini s svojimi hierarhi ni počutil varnega, je 25. novembra 1926. leta ustanovil še posebno sodišče. Posebno fašistično sodišče iTribunale speciale per la difesa dello Stato) je potem delovalo skoraj 17 let (do 2ST. julija 1943) in izvedbo 978 procesov proti 5619 protifašističnim obtožencem. Od teh je bilo kar 131 ali 13,4 odst. procesov, na katerih so sodili Slovencem in Hrva- tom iz Julijske krajine. Teh je prišlo pred posebno sodišče kar 544 oziroma 9,7 odstotka vseh obtožencev. Skupno je bilo na teh procesih proti Slovencem in Hrvatom 36 obtožencev obsojenih na smrt. Od teh je bilo 26 ustreljenih, štirim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo, šestim pa so sodili v odosnosti. 440 obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni in so dobili skupno 4893 let ječe, 68 odstotkov pa je bilo oproščenih. Znano je in v publikaciji «Aula IV.», ki jo je leta 1970 izdalo ZTT po istoimenski italijanski publikaciji, tudi dokumentirano, da je posebno fašistično sodišče obsodilo vsega skupaj 42 obtožencev na smrt in da je bila velika večina teh in sicer 28 ali nekaj manj kot 67 odstotkov doma iz Julijske krajine. Na smrt je bilo obsojenih in usmrčenih iz Julijske krajine 22 Slovencev< 4 Hrvati in 2 Italijana z Reke. Dejstvo, da je bilo od 42 na smrt obsojenih in usmrčenih kar 26 oziroma 62 odstotkov slovenske in hrvaške narodnosti, nam dovolj zgovorno priča, kdo je nosil najhujše in najtežje breme protifašističnega boja v Italiji do /.rušenja fašizma, konec julija 1943 in proti komu je bila uperjena najostrejša ost fašistične represije. To razmerje postane še bolj očitno, če upoštevamo, da je živelo tedaj v Italiji okoli 500 tisoč Slovencev in Hrvatov, medtem ko je bilo Italijanov in pripadnikov drugih narodnostnih manjšin 47 milijonov. To se pravi, da smo Slovenci in Hrvatje predstavljali le 1,06 odstotka celotnega prebivalstva Italije, oziroma, da je na enega Slovenca oziroma Hrvata prišlo kar 94 Italijanov. Večina slovenskih obsojencev na najstrožjo kazen (15 od 22) je bila doma iz sedanjih občin Ilirska Bistrica in Postojna, toda 13 do 15 jih je bilo z območja Košanskega podolja, Brkinov, Bistriške doline in Podgore, ter dva iz srednje Pivke. Ta podatek sam po sebi najbolje dokazuje, kje se je najprej in najbolj množično razvil oborožen NOB na Primorskem. Če pa pri tem upoštevamo še dejstvo, da je bil večji del na smrt obsojenih (kar 9) ujetih partizanov v boju na Nanosu 18. aprila 1942, postane zadeva se bolj jasna, saj jih je bilo kar 7 izmed teh z že omenjenega območja. Brkini, Dolanci in Bistričani so bili s 7 ujetniki, obsojenimi na smrt 25. junija 1942 in mesec potem ustreljenimi v Forte Bravetta v Rimu, občutneje prizadeti. Te prizadetosti ni moglo ublažiti niti dejstvo, da so bili med 15 na tem procesu na smrt obsojenimi tudi nedosegljivi partizani Karlo in Franc Maslo, Janko Premrl-Vojko. Aleš Sorta-Prešern, Anton Ferjančič in Peter Zorc, med obsojenimi na 30 let zapora pa Lojze Maslo. TRIJE PROCESI PROTI OSTROŽANOM IN SUHORCEM Tudi sama številčna udeležba obtoženih brkinskih, do-lanskih, bistriških in podgorskih prebivalcev, ki jih je bilo privedenih pred posebno fašitično sodišče le v letih 1942 in 1943 skupno 37, še jasneje dokazuje zgodnjo množično sodelovanje ljudstva v oboroženem uporu, saj to predstavlja skoraj 7 odstotkov od vseh 544 obtožencev iz Julijske krajine, sojenih v vseh 17 letih pred tem sodiščem. Toda večina obtožencev — 13 od 37 ali 35 odst. — je bila doma z Ostrožnega brda in Suhorja. Sodili so jim na treh procesih (25.6.1942, 31.10.1942 in 10.6.1943) in so Karla in Franca Masla obsodili na smrt (oba v odsotnosti), enajstim pa so prisodili kar 207 let ječe ali povprečno po 18 let in 10 mesecev vsakemu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 13.45 Izžrebanje loterije 16.20 Lahka atletika: Rim - Svetovni pokal 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Foto finish - glasbeni pro gram 21.50 Emile Zola ali vest človeštva - zadnja epizoda 22.50 Benetke: Podelitev nagrad Campiello Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 3 - Ob 13. uri 13.15 Astro Robot - Kontakt ypsi-lon - risani film 17.00 Thriller - TV film Program za mladino 18.05 Rdeča rokavica - TV film 18.25 Izžrebanje loterije 18.30 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.50 Ujetnik - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Zgodba Divjega Zahoda - 1. del TV nadalj. Režija: Mel Stuart; igrajo: Robert Presto«, Rosemary Harris, Susan Swift, Stacey Nelkin, Ben Murphy, Brian Kervin in Jimrnyvan Patten Od začetka 1842 do jeseni 1844 so se vlekla potovanja obilnih 7000 pionirjev proti Oregonu. Ljudje so z vsemi možnimi sredstvi prodirali proti zahodu in po nekaj dneh je začela med pionirji kositi lakota, kateri so se pridružile še razne bolezni. Vsemu temu so končno prispevali še napadi Indijancev, tako da se je število pionirjev krepko krčilo. Na dolgi poti proti zahodu je zdržalo le kakih 300 družin. In danes bomo sledili na TV ekranu zgodovini ene teh družin. Hadley Chishobn z ženo Minervo ter z otroki odločijo vzeti )x>t pod noge. Odločitev ni bila lahka, kajti v Virginiji, kjer so do tedaj živeli, se je dalo vendarle še dihati, čeprav razmere niso obetale veliko, medtem pa so vsi pravili, da je Kalifornija bogata, da veliko obeta. In v Oregonu najdejo še nekega brezvestnega Lesterja, ki se jim ponudi za vodiča. Družina Crisholm se tako odpravi na dolgo pot. . . 22.15 Ljudožerci - film Režija Liljana Cavani; igrajo: Britt Ekland, Pierre elementi, Tomas Milian, Delia Boccardo in drugi V metropoli, ki jo je zajela' kontrarevolucija, trupla u-pornikov ležijo vsepovsod in služijo v opomin tistim., ki so ostali še žiyi. In ti gredo mimo njih v strahu ali pa tudi neprizadeto. Dekle iz meščanske družbe Antigona pa hoče, svojemu bratu dati zadnje počivališče. E-dini. Iti je pripravljen Antigoni pri tem pomagati, je neki tuji mladenič po imenu Tiresia. Antigona bi Tiresia se trudita, da bi mrtvega mladeniča (»kopala. A ne ustavita se le pri dekletovem bratu, pač pa bi rada pokopala tudi druge mrliče, "oda kontrarevolucija še ni končana. Tudi sama (»staneta žrtev vojne. Njun zgled pa prisili tudi druge mlade ljudi, da se uprejo oblastem. da stopijo na ulice. France sco in Galileo sta pripravljena na vse in mit Anti gone ju j»stavi že v nekakšno fantapobtično bodočnost. Povezava z aktualrostjo Je tako rekoč očitna in do izraza prihaja katoliška osnova režiserke, ki je delo pripravila Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Programi tedna 19.50 Ekran, kolikšna strast 20.40 Mednarodna razstava kine matografije 1981 21.30 DNEVNIK 3 21 55 Beseda in podoba 22.35 Mednarodna razstava kine-matografije 1981 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.50 Poročila 14.55 Split: Vaterj»lo: SZ - Madžarska 15.55 Rim: Atletika za svetovni pokal 19.55 Naš kraj 20.10 Zlata ptica 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Zmešnjava - ameriški f'!”1 22.35 Dnevi slovenske zabayne glasbe 81: Domače uspešnice v tuji izvedbi Oddajo Dnevi slovenske zabavne glasbe in sicer «donW" če uspešnice v tuji izvedbi* so posneli v Linhartovi dvorani Cankarjevega centra v Ljubljani na letošnji osrednP zabavno - glasbeni prireditvi. Ker o tej prireditvi ni; smo poročali, bomo navedb nekaj konkretnih podatkov sedaj. Skladbe Tadeja H™' šovarja, Milana Ferleža, Tomaža Domiclja, Andreja Šifrerja, Danila Kocjančiča-Janeza Bončine, Deča Žgur-ja, Janija Goloba, Jureta Robežnika, Mojmb-a Sepeta in Tomaža Kozlevčarja bodo izvajali Lajos Turi, GaW Baginsky, Renato, Sandie Jones, Gino d’Eliso, Renata Danel, Hans - Jiirgens t>e' yer, Eija Avho, Oliver Dra-gojevič, Marcela Laiferova in ansambel Liquid GoM; Pevce bo spremljal revijsi” orkester RTV Ljubljana P0® vodstvom dirigenta Jožeta Privška, program pa povezujeta Metka Centrih in J311' ko Ropret 23.25 TV kažipot 23.45 Poročila Koper 13.55 Športno (»poldne Lahka atletika - Rim: Svetovni pokal - finale Vaterpolo - Split 19.03 Odprta meja 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Dvoglavi orel - film 22.00 TV D - Danes 22.10 Cilj - Luna, film TV D - Danes Zagreb 18.05 Mladinska oddaja 18.40 Split: Vaterpolo 19 45 Poezija 21.00 Igrani film ŠVICA 17.15 Dokumentarna oddaja 17.50 Lahka atletika 20.40 Dan, ko bodo ribe prišle tz morja - fibn 22.35 športna sobota TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19 60 Porcčila: 7.20 Dobro jutro; Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili o... - Glasbene spremljave - Iz arhiva: 10.10 Letošnje mednarodno zborovsko tekmovanje «Cesa>-e Augusto Seghizzi* v Gorici; Poldnevniški razgledi; 11.30 Kulturne aktualnosti doma in v svetu - Izseljenski trenutek - Kratek skeč: 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; Popoldanski program: 14.10 Sobotno srečanje, vodi Marjuča Offizia; 14.30 Otroški kotiček; 16.00 Portreti; 16.15 Zimzelene melodije; Razširjeni obzornik: 17.10 Poslušali boste - Letošnja revija «Primorska poje*; 18.00 «Nočna lekarna*; 18.45 Vera m naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15 30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...: 10.15 Ansambel Lea Petita; 10.32 Glasbeni odmor; 10 45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo: II.32 Kirn, svet mladih: 12.05 Glasba |io željah; 14.33 Srečanje z ...; 10.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.00 Prah zvezd: 17.32 - 19.30 Glasbeni vikend; 17 55 Pismo iz... KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Napoved sporeda in pregled dogodkov; 14.05 Med rojaki v zamejstvu: 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15 00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Sobotni piknik; 17.15 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba RADIO 1 7.00, 8.00. 10 00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 Vikend; 10.20 Glasbeni program z Mino; 11.10 Iz Benetk, kino; H-fj? Uporniki, sanjači, utopisti; 12.39 Vrt pozimi; 12.30 Življenje... človeka; 14.03 Koncert za humorista in orkester; 15.00 Radiota#- 16.25 Mi kot vi; 17.03 Autoradim 17.30 Globetrotter; 18.30 Objektiv Evropa: 19.15 Jazz srečanja; 19-^° Dva na odru; 20.10 Kupidova Pu ščica; 20.4C Glasbeni odmor; 21-9® Nocoj večerjamo zunaj; 21.30 Dr*; gi Sigmund; 22.30 Na človeku ab za človeka. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.00. 11.30, 12.30- 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, l9-3° Poročila; 6.00 - 8.45 Jutro ima zla to v ustih; 9.05 Radijska prireji ba; 9.32 - 10.12 Družina leta; Long Playing Hit; 12.45 L’aria eh8 tira; 13.41 Glasba in kino; i5-y Kitara in njen-" sorodniki; 15.42 H’* Parade; 16.37 Glasbeni almanah' 1960-1980; 19.00 22.50 Stopimo z8 korak nazaj; 20.15 Čas proze >" glasbe. LJUBLJANA 6.00, 7.00. 7.30, 9.00. 10 00. ll-00’ 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila- 7.30 Dobro jutro, otroci!; 9.08 P>°' nirski tednik; 10.05 Z radiom ”.8 poti; 10 40 Turistični napotki- 11.05 Pojo amaterski zbori; 1)-* Sobotna matineja: 12 05 Zapoj1”0 pesem; 12 20 Po republikah i P° krajinah: (2.40 Zapojte z nami- 13.10 Godala ritmu; 13.30 Km8 tijski nasveti; 13.40 Veseli doma či napevi; 14 00 Iz naših krajev Iz naših sporedov; 14.30 Priporo čajo vam...; 15.05 Glasbena P8 norama; 16.00 Dogodki in od1”8 vi; 16.30 Zabavna glasba’ i®te. Radio danes, radio jutri!: Vrtiljak: 18.00 Studio; 19.00 Šk»l lica z godbo; 19.30 Zborovska P8 sem mladih; 20.35 Mladi mostov'• 21.00 Sobotni zabavni večer: 22-v* Za prijetno -azvedrilo; 22 30 O” da ja za naše izseljence; 00.05 H rični utrinki; 00.10 Z lahkimi tami po naši domovini. ^TLETtKA.; : ■■: ■ v * * ** V PRVEM DNEVU SVETOVNEGA POKALA V RIMU ODLIČEN TEK GABRIELLE DORIO NA 1500 M I Le za las ji je ušlo prvo mesto - Včeraj več dobrih, a ne izrednih dosežkov - Svečana otvoritev RIM _ z barvito otvoritveno složnostjo se je sinoči na olimpij-Kem stadionu v Rimu začelo leti s,n,'e tekmovanje za svetovni a-*-«ki pokal, ki je nedvomno naj-0olJ kakovostna atletska prireditev a svetu v tej sezoni. Otvoritev je 'la res pestra, saj ni manjkalo astav, telovadnih nastopov, mar-"»etk, zastavarjev (bilo jih je kar srednjeveških noš, deklamaci-, v, grščini itd. V koreografijo o-vontve je bil vključen tudi mimo- devetih reprezentanc, ki so pričakale na stadion v naslednjem č.stnem redu: Afrika, Amerika, A-"ia, Evropa, Oceanija, NDR. ZDA, , in Italija. Prinesli so tudi zabave 168 držav, ki so včlanjene v Mednarodno atletsko zvezo, nato pa slediij govori predsednika orga-,lzacijskega odbora Nebiola, biv-ega predsednika Mednarodne a-‘etske zveze Paulena, ministrski Predsednik Spadolini pa je s tradicionalno formulo odprl prvenstvo. rfd 55 tisoč gledalci se je nato jPeel tekmovalni del prireditve, ki je dal take rezultate: Jlaljina (moški) 1. Lewis (ZDA) 8,15 m, 2. Honey 'Uc-) 8,11 m, 3. Abjasov (SZ) 7,95 T’ •• Dsuany (Am.) 7,92 m, 5. Liu iT' »7,89 m. 6. Lange (NDR) 7,71 Evangelisti (It.) 7,67 m, 8. čalma (Ev.) 7,65 m, 9. Ehizuelem 7.47 m. Višina (ženske) L Meyfarth (Ev.) 1,96 m, 2. Biko-,1(®) 1,96 m, 3. Spencer (ZDA) J. m, 4. Szanton (Oc.) 1,86 m, 5. ,‘rst (NDR) 1.86 m. 6. Fossati (It.) .ob m, 7. Fukumicu (Az.) 1,83 m, fAr sta (Am.) 1,83 m, 9. Akrami (A£) 1,60 m. Kopje (moški) Kula (SZ) 89,74 m, 2. Michel NDR) 8933 3 sinersaari (Ev.) m, 4. Ewa'iko (ZDA) 82.24 m. a Ghesini (It.) 79,96 m, 6. 0’Rpurk DANAŠNJI tekmovalni SPORED 16,00 palica (moški) 16.30 kladivo (moški) 17,50 troskok (moški) 16,10 100 m ovire (ženske) 16.25 krogla (ženske) in disk (moški) 18.30 400 m (moški) 18-40 800 m (ženske) 18,55 3.000 m zapreke (moški) 19,15 100 m (ženske) 19.25 1.500 m (moški) 19.40 4x400 m (moški) (Oc.) 79,78 m, 7. Maomao (Az.) 79,08 m, 8. Arop (Af.) 77,76 m, 9. Quinta-na (Am.) 77,28 m. Krogla (moški) 1. Beyer (NDR) 21,40 m, 2. Miro-nov (SZ) 20,34 m, 3. Laut (ZDA) 19,90 m, 4. Reichenbach (Ev.) 19,18 5 Dolegievvicz (Am.) 18,88 m, 6. As-sad (Af.) 18,76, 7. Andrei (It.) 18,37 m, 8. Nettl (Oc.) 17,20 m, 9. Zinka-wi (Az.) 0,00 m. 10.000 m (moški) 1. Schildhauer (NDR) 27’38,,43, 2. Kedir (Af.) 27'39'’44, 3. Sala-zar (ZDA) 27’40”69, 4. Ortis (It.) 27'42”70, 5. Vainio (Ev.) 27'48”62, 6. Turb (SZ) 27,54”18, 7. Itoh (Az.) 28’35”95, 8. Austin (Oc.) 28’51”70, 9. Butler (ZDA) 29’47”05. 4x400 m (ženske) 1. NDR 3’20”62, 2. Evropa 3’23'’03, 3. Amerika 3’26”42, 4. SZ 3’26”92, 5. ZDA 3’30”72, 6. Italija 3’36”50, 7. Oceanija 2’37”27, 8. Azija 3’47”64, 9. Afrika 3’49”13. 400 m ovire (moški) 1. Moses (ZDA) 47”37, 2. Beck (NDR) 49”16 3. Schulting (Ev.) 4P”69, 4. Arhipenko (SZ) 49”85, 5. Ferreira (ZDA) 50''45, 6. Braun (Oc.) 50'’59, 7. Gellini (It.) 50”69, 8. Na-gao (Az.) 51"95, 9. Melly (Af.) 52"90. 400 m ovire (ženske) 1. Neumann (NDR) 54’’82, 2. Bla-szak (Ev.) 56”20, 3. Kastetskaja (SZ) 56”37, 4. Foreman (Oc.) 57”51, 5 Cirulli (It.) 58”11, 6. Mesa (Am.) 59"53, 7. Mavers (ZDA) 59”95, 8. Aoi (Az.) 61 "72, 9. N'Drin (Af.) 64"68. 200 m (ženske) 1. Ashford (ZDA) 22”18, 2. Kra-tochvilova (Ev.) 22"31 3. Wockel (NDR) 22”41, 4. Taylor (Am.) 22”67, 5 Bochina (SZ) 23”05, 6. Masullo (It.) 23”22, 7. Edvvards (Oc.) 23"68, 8. Afriyie (Oc.) 24"63, 9. Koniši (Az.) 24”82. 100 m (moški) 1. Wells (Ev.) 10”20, 2. Obeng (Af.) 10"21, 3. Emmelmann (NDR) 10”31, 4. Sidorov (SZ) 10"41, 5. Bradford (Am.) 10"44, 6. Pavoni (It.) 10”51, 7. Keating (Oc.) 10”70, 8. Jairsuvaparb (Az.) 10”73, 9. Le-wis (ZDA) 10”96. 1500 m (ženske) 1. Sorokina (SZ) 4’03”33, 2. Dorio (It.) 4’03”75, 3. Bruns (NDR) 4 04"67, 4. Bukis (Ev.) 4’06"72, 5. Merrill (ZDA) 4 08''98, 6. McRoberts (Am.) 4'09”66, 7. Chemweno (Af.) 4'10”49, 8. Rogers (Oc.) 4'19”98, 9. Zhang (Az.) 4’26"97. 800 m (moški) 1. Goe (Ev.) 1'46”16, 2. Robinson (ZDA) 1’47”31, 3. Wagenknecht (N DR) 1'47”49, 4. Hillardt (Oc.) 1'47"59, 5. Khalifa (Af.) 1'47”63, 6 Carvalho (Am.) 1'47”77, 7. Grip-po (It.) 1’47”79, 8. Kirov (SZ) 1’48”15, 9. Rajan (Az.) 1’43"21. Po prvem dnevu svetovnega pokala je ekipna lestvica taka: MOŠKI 1. NDR 52, 2. ZDA 47, 3. Evropa 45, 4. SZ 42, 5. Afrika in Oceanija 29, 7. Amerika in Italija 27, 9. A-zija 17 točk. GENSKE 1. Evropa 39, 2. NDR 36,50, 3. SZ 35, 4. ZDA 29, 5. Italija 25,50, 6. Amerika 23, 7. Oceanija 20, 8. Azija 9, 9. Afrika 8 točk. aiiiitiiiiiiiiMiiiimiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimimiiiMiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiit PLAVANJE NA 15. EVROPSKEM PRVENSTVU V SPLITU Prvi bodo nastopili vaterpolisti Jugoslovani med glavnimi favoriti za zmago - Jutri skoki v vodo, v ponedeljek pa se bo začel tudi plavalni del prvenstva SPLIT — Danes se v Splitu prične 15. evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostnem r>la'-anju. Že danes bodo na sporedu prva srečanja v vaterpolu: domača reprezentanca Jugoslavije starta kot eden izmed favoritov. Selektor Milivoj Petkovič je dejal, da bodo najhujši nasprotniki olimpijski prvak Sovjetska zveza, Zvezna republika Nemčija in Madžarska. «Plavi» se bodo že v drugem in tretjem kolu srečali s Sovjeti, oz. z Madžari in (če bodo premostili ti oviri) lahko dejansko že računajo na prvo mesto. Italijanska reprezentanca bo tokrat nastopila nekoliko pomlajena, kot običajno pa bodo tudi Italijani trd nasprotnik za vsakogar in znajo tudi pripraviti kako presenečenje. ‘UiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiimin KOLESARSTVO Na svetovnem prvenstvu Bidinost in Algeri uvrščena v finale ^ višji del tekmovanja je napredoval tudi Bontempi pBRNo — čphoslovaka Kučirek in avel Martinek sta osvojila sinoči »slov svetovnih prvakov v amater-tandemu. Druga sta bila za-, »dna Nemca Giebken in Schmidtih 1 J-retja pa Poljaka Konkolewski n platek. v'-aključilj so tudi žensko tekmo-l v zasledovalni vožnji. Zlata ‘alna je pripadla Sovjetinji Na- IADNJA VEST ®ron za Saronnija Italijan Giuseppe Saronni je si- iv °svojil bronasto kolajno na V.. ,ynem kolesarskem prvenstvu v j^nji po točkah za profesionalce. timagal je Švicar Urs Freuler, dru- je bil Avstralec Dan.v Clarke. ?e^i Kibardini, srebrna njeni ro-kinjj Poljakovi in bronasta Fran-.?,nji Longovi. LeP uspeli sta zabeležila Italija-a Maurizio Bidinost in Pietro Alij*' ki sta se med amaterji uvr-»a v finale vožnje po točkah, oz. Vožnji za motorji. Bidinost je do-gel v kvalifikacijah 12. čas, ki v 11 je še zagotavljal napredovanje l skupino najboljših, medtem ko je p. v drugi skupini Italijan Valerio *va izločen, ker je bil šele 18. V amaterski vožnji za motorji ? je v repesažu Algeri osvojil fjdgo mesto in tudi napredoval v *nale, L.jčeraj so opravili tudi četrtfinale 'trostne vožnje profesionalcev, ,-dtem ko bo polfinale na spore- ** danes. V današnji del tega tekli ^an-'a se je uvrstil med drugimi di Italijan Guido Bontempi, med ,fc,n ko sta Turrini in Capponeelli ^dla. TENIS NA PRVENSTVU ZDA Panatta in Jaušovec v višje kolo • JLUSHING MEADOW - Italijan Pfiano Panatta je v 2. kolu med-„?r9dncga teniškega prvenstva ZDA St*?0 PremaKal Švicarja Rolanda ^adlerja. V ženski konkurenci je bv°jo nalogo prav tako odlično o-rf.avila jugoslovanska predstavnica 'Paa Jaušovec, ki je v dveh setih rdpravila Arrayo iz Peruja ter se ,° uvrstila v drugo kolo. važnejši izidi 1. kola: woški: Noah (Fra.) • Andr#ws (ZDA) 6:3, 6:3, 6:7, 4:6, 6:2; Armi traj (Ind.) - S. Davis (ZDA) 6:3, 6:4, 6:2; Kriek (J. Af.) - Depalmer (ZDA) 6:2, 6:3, 7:5. Ženske: Jaušovec (Jug.) - Arrava (Per.) 6:2, 6:2. Važnejši izidi 2. kola: Moški: McEnroe (ZDA) - Giliikson (ZDA) 6:3. 6:1, 6:3: Dupre (ZDA) -Cooper (ZDA) 6:4, 6:2, 6:4; Panatta (It.) - Stadler (Švi.) 7:5, 6:3, 6:1; Vilas (Arg.) - Ramirez (Meh.) 6:1, 6:3, 6:2; McNamara (Avstral.) -Fleming (ZDA) 6:4, 6:2, 6:4; Kriek (J. Af.) - Doyie (ZDA) 4:6, 6:3, 6:0; Noah (Fra.) - Van Dillen (ZDA) 6:4, 6:2, 4:6, 7:5; Mayer (ZDA) • Bueh ning (ZDA) 6:4, 6:2, 6:3; M. Davis (ZDA) - Teacher (ZDA) 2:6, 7:6, 6:2, 6:4: Lendl (ČSSR) - Borovviak (ZDA) 7:6. 6:1, 7:6. Ženske: Mandlikova (ČSSR) - Rey-nolds (ZDA) 6:4, 6:4; Evert Lloyd (ZDA) - Latham (ZDA) 6:0, 6:1; Austin (ZDA) - Nagelson (ZDA) 6:3 in 6:0. Jutri se bodo pričela tudi tekmo vanja v skokih. Od Jugoslovanov i-ma največ možnosti Zagrebčanka A-lenka Drvar, ki ima sicer šele 20 let, a je že od leta 1975 državna prvakinja v skokih z deske in od leta 1976 državna prvakinja v sko kih s stolpa. Za Drvarjevo, ki bo tudi dvigala zastavo na svečani o-tvoritvi prvenstva, bo to zadnja priložnost, da se uveljavi na evropski ravni, saj je že odločila, da bo v Splitu skakala poslednjikrat. Najzanimivejši del sporeda tega prvenstva pa bo nedvomno od ponedeljka dalje, ko bodo na vrsti tekmovanja v plavalnih disciplinah. Sovjeti v moški konkurenci in vzhodne Nemke v ženski konkurenci bodo bržkone odigrali levji delež, tokrat pa bodo naleteli na izredno dobro pripravljene nasprotnike. Italijani računajo na dobro uvrstitev RevelUja v tekmovanju na 200 metrov prosto in 200 metrov metuljček, Rampazza v tekmovanju na 200 m metuljček, Franceschinija v hrbtnih disciplinah in tudi «starega» Guarduccija v tekmovanju na 100 metrov prosto. V ženski konkurenci pa računa lahko na kolajno le Cin-zia Savi-Searponi v disciplinah 100 metrov in še posebno 200 m metuljček. Jugoslovani polagajo največ upanj na že priznanega Boruta Petriča, ki ima realne možnosti za dobro uvrstitev v tekmovanju na 1500 n prosto, a tudi na 400 m prosto, kjer računa na uvrstitev v finale. Med ženskami »plavi* ne gojijo posebnih upanj, saj je najboljša jugoslovanska plavalka Vesna Šeparovič izjavila, da bi bil zanjo nastop v B finalu discipline 200 m mešano že lep uspeh AVTOMOBILIZEM ATENE - V severni f,reiji je Italijan Vudafieri na avtomobilu fiat 131 abarth zmagal n; 6. mednarodnem rallyiti po Halkidiki KOŠARKA Nepričakovana zmaja Italije proti Poljski ŠIBENIK — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Šibeniku je Italija v prvem dnevu nepričakova no premagala evropskega prvaka Poljsko z 58:54 (29:30). V drugem srečanju pa je Jugoslavija tesno odpravila Bolgarijo s 77:76 (41:30). Drevi se bo Italija pomerila z Jugoslavijo, jutri pa bo igrala proti Romuniji. Abromaitis ojačil tržaškega prvoligaša TRST - Tržaški prvoligaš je nepričakovano najel za prihodnjo sezono Jima Abromaitisa (krilo, 202 cm). Pečk in Cooper, ki ju je tržaško društvo preizkusilo v prejšnjih dneh, se bosta verjetno vrnila v ZDA, prvi, ker ga po najetju Abromaitisa tržaško društvo ne potrebuje več, drugi pa menda po lastni DANES IN JUTRI V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA SLOGA IN ZSSDI ZANIMIVI IN POMEMBNI ŠPORTNI PRIREDITVI Sloga bo priredila ženski odbojkarski turnir, ZSSDI pa balinarsko tekmovanje, obe športni prireditvi pa bosta veljali za € Trofejo bazoviških žrtev > Z današnjo žensko odbojkarsko manifestacijo, tekmovanjem za d\> kal bazoviških žrtev*, se pričenja športni del proslav ob 10 letnici športnega združenja Sloga. Poleg današnjega turnirja, ki sodi tudi v okvir proslav ob 10-lecni-ci naše osrednje športne organizacije ZSŠDI, bo na programu v tem mesecu še rekreacijski turnir v moški in ženski odbojki in sicer 12. in 13. septembra, sledil bo turnir za najmlajše odbojkarje (turnir v minivolleyju), ki bo na sporedu 19. in 20. septembra. Celotni športni razpored pa se bo zaključil z mednarodnim ženskim odbojkarskim turnirjem v kategoriji mladink, ki bo na sporedu 26. in 27. septembra in na katerem bodo poleg Sloge nastopili že Ausa PAV iz Červinjana, tržaška OMA in pa jugoslovanski prvoligaš Fužinar z Raven na Koroškem. Toda povrnimo se k današnjemu turnirju. Kot smo že poročali, se tega turnirja udeležujejo vse naše šesterke s Tržaškega in sicer Bor, Sokol, Konto vel, Breg in Sloga ter jugoslovanska drugoligaša Koper in Merkur iz Nove Gorice. Pokal je prehodnega značaja in osvojila ga bo v trajno last ekipa, ki bo na turnirju trikrat zmagala. Tudi letos velja za glavnega favorita Koper, ki bo verjetno imel najtršega nasprotnika prav v ekipi Merkurja iz Nove Gorice. To pa je tudi razumljivo, saj so naše šesterke šele na začetku s pripravami, medtem ko imata oba jugoslovanska drugoligaša že nekaj priprav za sabo. Vsekakor pa bomo nedvomno priča lepim in (upamo) zagrizenim bojem, ki bodo dali trenerjem prav gotovo koristne napotke za novo sezono, ki se prav s minit mm mm tui mi im mini mu um imiii m um mn Avellino - Bari 1 Bologna - Reggiana X Catanzaro - Cesena 1 Cavese - Perugia 2 Como - Cagliari 1 Fiorentina - Foggia 1 Inter - Milan 1 Jnventus - Torino 1 Napol! - Aseoli 1 Palermo - Catania 1 Piša - Lazio X Sampdoria - Sftmben. 1 Spal - Verona 1 tem turnirjem tudi uradno pričenja. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini, ki bo igrala na igrišču bazoviške zadruge, bodo igrali Merkur, Sloga in Sokol. V drugi skupini, ki bo igrala na igrišču Slomškovega doma, pa bodo igrali Bor, Kontovel, Breg in Koper. Pričetek tekem bo ob 15. uri. V primeru slabega vremena se bo do ekipe zbrale prav tako v Bazovici, le da bodo tekme odigrali ta kole: prva skupil.a bo igrala v te lovadnici pri Banih, druga pa v telovadnici openske nižje srednje šole (z istim urnikom). Ob koncu naj še dodamo, da bo ob tej priliki gost turnirja tajnik odbojkarske zveze Slovenije Janez Kranjc, ki se bo v večernih urah srečal (na pobudo odbojkarske komisije pri ZSŠDI) s predsedniki pokrajinskega in deželnega odbora FI PAV, deželnega in pokrajinskega odbora CONI Jacolinom, Pipanom, Civellijem in Fellugo. Prisotna bo seveda tudi delegacija ZSŠDI, s predsednikom Simoneto na čelu. INKA Ljubiteljem balinanja se jutri o-beta nepozabno doživetje. Na balinarskih stezah na Tržaškem se bo namreč kar 32 četverk potegovalo za »Trofejo bazoviških žrtev*. To tekmovanje, ki bo največja tovrstna prireditev, ki se je kdajkoli odvijala v zamejstvu, prireja balinarska komisija ZSŠDI in spada v o-kvir športnih manifestacij v počastitev 10-letnice krovne organizacije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Tako se bo zaključila letošnja sezona, med katero je po zaslugi prvega zamejskega prvenstva slovenska balinarska dru žina napredovala tako v številčno sti kot v kakovosti. Po vseh vaseh menijo, da niso še nobeno leto balinarske steze bile tako polno zasedene in izkoriščene kot letos. Organizator je prijavljene ekipe razdelil v osem skupin po štiri četverke, ki bodo izločilni del tekmovale na stezali v Bazovici, na Pa-dričah, Opčinah (pri Poletu in pri Nevi ju), v Repnu, Zgoniku, Križu in Nabrežini. Zmagovalci osmih skupin se bodo uvrstili v četrtfinale. imiiiHimuiHiiiitiiiiiiimiMiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiitimiiH NOGOMET DANES V BAZOVICI BREG-SLOBODA Jugoslovanski prvoligaš bo nastopil v popolni postavi - Srečanje se bo pričelo ob 17.30 X 2 Nogometaši jugoslovanskega prvoligaša Slobode iz Tuzle, ki bodo danes ob 17.30 v Bazovici odigrali prijateljsko tekmo z Bregom, so včeraj dospeli v Trst. Vodstvo Brega je jugoslovanske prvoligaše gostoljubno sprejelo in jih pospremilo v društvene prostore. Nato so se bosanski igralci nekoliko odpočili, v večernih urah pa se napotili na Pro sek, kjer so si ogledali nogometno srečanje med Gajo in Bregom, veljavno za memorial »Žarka Raceta*. Danes zjutraj si bodo ogledali za nimivosti Trsta, ob 15.30 pa bodo vodstvo in igralci Slobode položili venec pred spomenik padlim v Dolini, nato pa pred spomenik bazoviškim junakom. Ob 17,30 se bo za čela tekma, za katero vlada med ljubitelji nogometa veliko zanimanje. Po tekmi bo pri Domju zakus- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiii iiiiiiiiiiiinriiiiiiiiiiiiiHiiiiii m NOGOMET ^MEMORIAL ŽARKO RACE» Z remijem Gaja v polfinalu Breg praktično izločen - Burja ovirala srečanje - Danes Zarja-Primorec Gaja — Breg 1:1 (1:1) GAJA. Kante, Križmančič. Gre-gori, Gabrielli, Rismondo, Kalc, Vrše, Zippo, Salvi, Guštin (v 86. minuti Marko Rismondo), Bolčič. BREG: Ghersinich, Pinzin, Rodel-la, Perossa, Dazzara, Pregare, Ci-guj, Albertini, Zolja (v 71. min. Žerjal Florijan), Lovriha (v 66. min. Hrvatič), Sternad. STRELCI v 2. min. Ciguj, v 10. min. Pregare (avtogol). SODNIK: Grudina iz Trsta GLEDALCEV: 100 Z remijem proti Brežanom si je SKUPINA A Lestvica Gaja Primorec Zarja Breg 3 2 2 1 2 0 3 0 3:1 1:1 1:1 1 1:1 Najboljši strelci: 1 zadetek: Vrše in Gabrielli (Gaja), Pavel Kralj (Primorec), Lenar-duzzi (Zrrja), Ciguj (Breg). SPORED TEGA TEDNA Danes: Zarja - Primorec (20.30) Jutri: Počitek. ■MiiiiiiiitiiiiiiiiuitniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiniiimiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiit PO MEDNARODNEM NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU TURČIJE Sedmakova (Kras) zadovoljna z nastopom v državnem dresu Konec prejšnjega tedna se je italijanska ženska mladinska reprezentanca udeležila v Ankari med narodnega namiznoteniškega prvenstva Turčije. V italijanskih vrstah je poleg Scartonijeve nastopila slovenska igralka Krasa Damjana Sedmak, ki nam je ob povratku navdušeno pripovedovala o tem pre . lepem doživetju. »Zelo sem zadovoljna nad tem gostovanjem v Turčiji V Ankari smo preživele štiri dni. ki smo jih v glavnem posvetile tekmovalnim nastopom, zadnji dan na smo si ogledale tudi muzeje in druge /.na menitosti turškega glavnega mesta. V ekipnem tekmovanju smo prvi dve tekmi izgubile s 3:0 proti premočnim ekipam kot sta Madžarska in Koreja, proti Cipru na smo izbojevale gladko zmago š 3:0 Med posameznicami sem že v prvem kolu naletela na najmočnejšo Korejko. V ženskih dvojicah sem na stopilo skupaj s Scartoniievo. Naj prej sva premagali ciprski par. nato pa sva spet naleteli na korejsko dvojico.* »No tem gostovanju niste merili na visoko tekmovalno uvrstitev, temveč ie bil osnovni namen nabiranje mednarodnih izkušeni .» »Bivanje v Turčiji je bilo zabavno in obenem zelo poučno, posebno pozornost smo posvetili načinu igranja in taktikam drugih držav.' zlasti Koreje in vzhodnih držav. Kot gledalci smo spremljali vsa tekmovanja in ogledali smo si vsa linalna srečanja. S tega vidika sem veliko pridobila in to zadoščenje me bo sedaj še vzpodbudilo pri de lu v društvu.* rKakšne načrte, kakšna uvanm gojiš za bližnjo tekmovalno se zono?* »Trenirala bom še z. večjim veseljem, da bi Kras ostal v A ligi in da bi na vseh nastopih dosegla dobre rezultate.* «Računaš. da boš ohranila mesto v državni reprezentanci?* »To je zelo težko: oziroma vsaj nekaj časa nemogoče, ker sem letos prestopila med članice in ne bom mogla več igrati za mladinsko reprezentanco. Skušalo pa bom še izboljšati svojo igro, da ostanem v krogu najboljših namizno teniških igralk v državi.* B. S. KOLESARSTVO NA DIRKI PO AOSTI padriško - gnopajska Gaja matematično zagotovila prestop v polfinale Racetovega memoriala. Močna bur-ja in slabo vreme sta stalno ovirala normalen potek srečanja, tako da so igralci obeh ekip s težavo gradili igro in akcije za gol. Oba zadetka sta padla v prvem polčasu, ko so Gajevci igrali v pomočjo burje. Prvi so nepričakovano prišli v vodstvo že v drugi minuti igre Brežani z lepim strelom Ci-guja. Toda že v deseti minuti igre je Gaja remizirala, čeprav z avtogolom branilca Brega Pregarca. V nadaljevanju, ko je kazalo, da bodo Brežani s pomočjo burje prišli z lahkoto do gola. so gajevci solidno branili in v bistvu zasluženo obdržali remi. ki je brez dvoma najpravičnejši izid tega srečanja. Tekmo so si ogledali tudi igralci Slobode iz Tuzle, ki bodo jutri odigrali prijateljsko srečanje v Bazovici na povabilo enajsterice Brega, katero bodo ob tej priliki ojačili tudi nogometaši nekaterih naših društev. H. V. Genoa in Roma remizirali GENOVA — V prijateljski nogometni tekmi sta včeraj Genoa in Roma igrali neodločeno 2:2 (2:0). Za Romo je oba gola dosegel Conti, pri Genoi pa sta bila uspešna Boito in Mab Manfrin. Italijan Viotto v vodstvu DOUES (Aosta) — 19-Ietni Sovjet Viktor Demidenko je zmagal na 4. etapi kolesarske dirke po Aosti za amaterje. Sovjet je že po 65 kilometrih močno potegnil, tako da je za sabo pustil vre ostale kolesarje, le Italijan Chioccioli mu je nekaj časa sledil. Vrstni red 4. etape: 1. Demidenko (SZ), ki je 138 km prevozil v 3.27’47” s povprečno hitrostjo 39,849 km na uro: 2. Chioccioli (It.) po 38"; 3. Volpi (It.) po 1’48”, Skupna lestvica: 1. Viotto (It.) 13.59’23"; 2. Chioccioli (It.) po 43”; 3. Haghedooren (Bel.) po 53”. JUTRI V KRIŽU Derbi Vesna-Kras V prvi tekmi za deželni pokal, ki ga prireja nogometna zveza, bo jutri popoldne v Križu na sporedu derbi med Vesno in Krasom. Jutrišnja tekma bo služila trenerjema obeh ekip, Mandanicciju in Manzut-ka prvenstva prve oziroma druge nogometašev v pričakovanju začetka prvenistva prve oziroma druge amaterske lige. Vesna in Kras i-mata tudi lepo priliko, da jutri pošljeta na igrišče vse razpoložljive igralce, predvsem mlade. Tekma v Križu se bo začela ob 16.30. 3. športno srečanje danes v Štandrežu Prijateljski stiki med društvi z obeh strani meje so sicer že ustaljena oblika sodelovanja tudi med slovenskimi društvi v zamejstvu. V okvir takih pobud spada tudi ža tradicionalno srečanje med športniki Juventine iz Štandreža ter NK Železničar iz Šempetra. Danes namreč bo v štrandrežu 3. športno srečanje med tema dvema društvoma, ki bo obsegalo športni in rekreacijski program. Ob 18. uri bo na štandreškem pravokotniku prijateljska nogometna tekma med veterani Juventine in Železničarja, zvečer pa bo v prostorih Doma Andreja Budala družabnost. Na srečanje so vabljeni vsi vaščani. Danes v Jamljah odbojkarski turnir V okviru praznovanj, ki so v te ku v Jamljah v priredbi tamkajšnjega športnega društva, bodo da nes in jutri pripravili odbojkarski turnir, katerega se bodo poleg domače ekipe, ki je v lanskem prven stvu nastopila v 2. moški diviziji, udeležile še šesterke iz Doberdoba, Dola in z Vrha. Turnir se bo pričel danes popol dan ob 16. uri z dvema kvalifikacijskima tekmama. Zmagovalca o-beh srečanj se bosta jutri pomerila za končno 1. mesto, poraženca za 3. mesto. Nedeljski del turnirja se bo pričel ravno tako ob 16. uri. ka za nogometaše. Sloboda bo na srečanju z Bregom nastopil, v popolni postavi. Prisoten bo tudi vratar Omerovič, ki je bil izbran v jugoslovansko mladinsko reprezentanco. Nogometaši Slobode so tudi izrazili željo, da ne bi danes med tekmo pihala burja, katere niso vajeni. V četrtek jim je namreč med prijateljskim srečanjem v Kopru povzročala preglavice, tako da niso mogli igrati kot znajo. NOGOMET PRED SREČANJEM Z DANSKO Danes Jugoslavija proti Dinamu ZAGREB — Danes bo jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo z zagrebškim Dinamom. Tekma bo za Milja-ničevo ekipo odlična preizkušnja pred srečanjem z Dansko, ki bo na sporedu v sredo in bo veljavno za izločilno skupino svetovnega pokala. Tekmo si bo ogledal tudi danski selektor Piontek. Njegovi varovanci pa bodo za pripravo odigrali prijateljsko tekmo v ponedeljek zjutraj z neko nižjeligaško dansko e-kipo. V ŠPANSKI PRVI LIGI Prenesli prvo kolo MADRID — Glavni odbor španske nogometne zveze je pra.ie.v.t prvo kolo prvenstva, ki bi se moralo pričeti jutri, in sklical predsednike vseh klubov na sejo v torek. Zveza nogometašev je ita.n' tč postavila vrsto zahtev in grozila s stavko vseh nogometašev, če ne noao sprejeli teh zahtev. Zadeva je zelo re sna, ker zaradi tega bodo končali prvenstva mesec dni pred začetkom svetovnega prvenstva v Španiji kot zahteva mednarodna nogom^ .na zveza KOLESARSTVO Danes dirka po Venetu MONTEGROTTO TERME - Danes bo na sporedu 54. kolesarska dirka po Venetu. Nastopali bodo vsi najboljši italijanski kolesarji z izjemo Saronnija. ki še tekmuje na svetovnem prvenstvu v Pragi. če se bo tekmovanje odvijalo brez zastojev računajo, da bosta finalista znana še pred proslavo na bazoviški gmajni. Finalni spopad po na sporedu v Bazovici predvidoma ob 17.30. Kot smo že poročali, bo na tem turnirju sodelovalo vseh osem slovenskih zamejskih društev in tudi selekcija ZSŠDI kot zametek skupne ekipe za bodoče nastope. Poleg nekaterih italijanskih ekip so se vabilu množično odzvala moštva iz Slovenije in sicer vse ekipe iz obmejnega pasa in iz Postojne, Ljubljane in z Reke. B. S. KOŠARKA DREVI \ MILANU Tudi «Doc(or J» proti Milančanom MILAN — Drevi bo v Milanu izredna košarkarska predstava; proti domačemu Biliyju bo namreč nastopila selekcija ameriških profesionalcev, ki se mudi na turneji po Evropi. Selekcija uvršča nekatere izredne ase, kot so »Doetor J* Ju-lius Erving, Moses Malone, Tiny Archibald in Darryl Dawkins. Američani so odigrali dve tekmi v Izraelu in so namenjeni v Pariz. Tekmo bodo igrali po italijanskih pravilih, milanski publiki pa se bo prvič predstavil nov »nakup* Mene-ghin. NA TURNIRJU V VIDMU Real Madrid prvi VIDEM — Real Madrid je v finalu videmskega turnirja premagal ekipj Jesus Jeans iz Mester s 117:97 Delibašič je tokrat zaigral nekoliko bolje in tudi dosegel 22 točk. V finalu za tretje mesto je domači Tro-pic premagal Billy z 88:83. Jutri zaključek »Jadranskih srečanja V Kraljeviči se bo jutri z^ .jučila 4. mednarodna košarkarska prireditev »Jadranska srečanja*. Na njej nastopajo mladinske selekcije Milj, Trsta, Pulja, Benetk in Reke. Danes j na sporedu tudi razprava o minibasketu, katere se bo udeležila vrsta športnih zdravnikov, odnikov in tehničnih vodij. NOGOMET MADRID - V finalu mednarodnega nogometnega turnirja Santiago Bernabeu je Real Madrid premagal nizozemsko ekipo AZ '67 s 4:2 po streljanju enajstmetrovk. Po regularnem delu srečanja je bil namreč rezultat 0:0. V finalu za tretje mesto je zmagal Dinamo Tbilisi, ker so nasprotniki, igralci muenchenske-ga !iayern že v prvem polčasu nešportno zapustili igrišče iz protesta zaradi nekaterih sodnikovih odločitev. Tedaj so Sovfet-' vodili z 2:1 BOKS X 0'Greadyju odvzeli naslov TOKIO — Mednarodna boksarska zveza (verzije WBA > je Seanu 0'Gread.vju (ZDA) odvzela naslov svetovnega prvaka lahke kategorije. ker se ni hotel sivčati z že določenim izzivalcem Claudom Noe-lom (Trinidad). Zato se bosta za naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji verzije WBC spoprijela 12 septembra v Atlantic Cityju 'nrav Noel in Mehikanec Rodolfo Gonzales. LAS VEGAS — Dvoboj med svetovnim boksarskim prvakom v su-pervelter kategoriji (po verziji WBC), Portoričanom Benitezom in izzivalcem Santosom so preložili, ker se je Santos poškodoval na levi roki. IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllPMIIIlIZMIIIIIIIIIIIItlllMIIIIMIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIllimilllllllllllllHIIIIIIIIIfllllllliiNIIKIIIIIIIIIIIIIIIIimiillillinilUiiiii« DOMAČI ŠPORT DANES DANES, SOBOTA, 5. 9. 1981 NOGOMET MEMORIAL ŽARKO RACE 20.30 na Proseku: Zarja • Primo rec; SREČANJE VETERANOV 18.00 v Štandrežu: Juventina - Železničar; PRIJATELJSKO SREČANJE 17.30 v Bazovici: Breg - Sloboda; ODBOJKA TURNIR V JAMLJAH (ob 16.00) Nastopajo šesterke iz Jamelj, Doberdoba, Dola in z Vrha; ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE A/J/S ■milliitiiiiliiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiommitimmniimti 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 16.00 v Pordenonu: Nastopa tudi Adria: MEMORIAL RAUBER 18.00 v Trstu: nastopata tudi A-dria in Bor; JUTRI NEDELJA, 6. 9. 1981 NOGOMET DEŽELNI POKAL 16.30 v Križu: Vesna - Kras; ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE 9.30 v Pordenonu: nastopa tudi A-dria. Danes na stadionu »Prvi maj* ^Pozdrav minibasketu* V organizaciji sekcije minibaske ta bo danes na stadionu «1. maj* »Pozdrav minibasketu*. Prireditev, ki je slovo vseh tistih igralcev, l.i prehajajo i. minibasketa v »pravo košarko*, se bo začela ob 16 30. ko se bodo vsi otroci in starši začeli zbirati na stadionu. Sledila bo nogometna tekma med minikošarkarji, medtem ko se bodo njihovi starši in ostali udeleženci srečali v košarkarski tekmi. Sledila bo skupna zakuska. Okrog 19. ure bo na sporedu tombola. Sledili bodo sklepni govori ir. nagrajevanje najboljših igralcev in od 20.30 dalje tudi ples. Na prireditev so vsi vabljeni. Maks OBVESTILA £D Kontovel sporoča, da bodo treningi košarke za igralce letnikov 1969-70 ob ponedeljkih, sredah in četrtkih »d 18.45 do 20.00, za letnika 1967-68 pa ob torkih in petkih od 18.30 do 20. ure. • • • ŠZ Sloga - Planinski odsek organizira Jutri, 6. septembra 1981 Tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki* - 1981 po skrajnem vzhodnem Krasu do spomenika (štiri ure hoje). Zbirališče v Bazovici ob 10. uri. Vabljeni planinci in športna mladina. » • • ŠD MLADINA sporoča, da se bo danes ob 8.30 v domu »Albert Sirk* v Križu pričela akcija za ureditev športnega igrišča. Akcija se bo nadaljevala tudi jutri zjutraj. K sodelovanju so vabljeni vsi člani društva, športniki in prijatelji doma »A, Sirk*. • • • SPDT vabi člane na planinski pohod ŠD Sloga v Bazovico, ki bo juiri, v nedeljo, 6. t.m. ŠZ Bor - ' * košarkarska sekcija obvešča, da se bodo treningi letnikov 1965 in 1966 začeli v ponedeljek. 7. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 8, PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Te1. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno 7000 lir — celoletno 84 000 V SFRJ številko 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80 00, Jetno 800.00 din. za organizacije in podietia mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-8374 Stran 6 5. septembra 1981 Zo SFRJ 2iro račun 50101 603 45261 «ADIf» DZS 61000 LlutljanO Gradišče 10/11. riad., teleion 2220/ Oglasi Ob delovnikih! trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 run) 27 000 lir Finančni 900 legalni 600. osmrtnice 300. sozo i« 400 lir za mm višine v sirim 1 slolpco Mali ogluši »00 m ‘ Ob praznikih: povišek 20% iva 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Jums krajine se naročd|0 pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugi v Italiji pri SPI. ■ i član italiianska« Izdaja L J ZTT iveze časopisnih j Odgovorni urednik Gorazd Vesel in in« f ^irst ziio2n,kov uto Stanislav Rinko: Ob dvajsitletaici beograjske konference neuvrščenih (3) Deklaracija šefov držav ali vlad Pismo-poziv Hruščovu in Kennedyju Titova razlaga bistva neuvrščenosti ■ 27 posebnih vprašanj ■ Poziv ni takoj učinkoval Že od začetka so na konferenci izvajali načelo enakopravnosti. Predsedovali so izmenoma voditelji delegacij, a dokumente so formulirali s soglašanjem in jih spre jemali s »konsensusom*. Toda za bistvo usmerjenosti in hotenja k on ference so izredne važnosti naslednji stavki iz Titovega uvodnega govora 1. septembra 1961: «Dovolite mi sedaj, da opozorim na neko zmoto, ki se občasno po javlja v tisku in v komentarjih na splošno o tem. kakšen kurs bo za vzela konferenca šefov držav ali vlad: ali bo ta kurš prozahodni ali provzhodni. Takšna ugibanja so popolnoma odveč, ker se mi nismo tukaj sestali, da bi se opredeljevali temveč, da bi jasno precizirali in uskladili svoja stališča glede najvažnejših vprašanj, ki danes vznemirjajo svet. A potem se bo videlo, v čem se naša stališča razhajajo in v čem se strinjajo z eno ali drugo stranjo. Mi bomo o najvažnejših vprašanjih zavzeli stališča, ki ne bodo samo odgovarjala neangaiira nim državam, temveč bodo na splošno v interesu miru in vsega človeštva in bodo, po našem mnenju. koristila zmanjšanju nevarnosti za mir m pokazala javnemu mnenju, da obstajajo boljša pota za sporazumevanje kot je grožnja z vojno.» V prvih jutranjih urah (po celonočnem razpravljanju) so delegati 6. septembra soglasno spre jeli tri osnovne dokumente: 1. Deklaracijo šefov držav ali vlad neuvrščenih držav in 2. izjavo o vojni nevarnosti in a pel za mir ter v duhu apela še 3. pismo Kennedvju in Hruščovu. naj obnovita kontakte na najvišji ravni, ki so bili prekinjeni v maju 1960 zaradi afere z ameriškim vohunskim letalom U - 2. Vse tri dokumente je oripravil poseben redakcijski odbor, ki je zasedal v palači zvezne vlade t.j. zveznega izvršnega sveta. Ta odbor je začel razpravljati o splošnih okvirih, in sklenil kor.čno. da se objavijo trije dokumenti, ker je bilo postavljeno vprašanje formulacij posebnih vprašanj. Disku tirali so zlasti o tem. v kolikšni meri naj bi tak splošen dokument vseboval tudi posebna vprašanja spričo želje, naj bi bila deklara cija čim bolj strnjena in čim krajša. Deklaracija omenja štiri »velike smotre« neuvrščenosti: — dosego svetovnega miru. — odpravo kolonializma in neokolonializma. — odpravo gospodarske neenakosti na svetu. — krepitev Organizacije združenih narodov. Formalno je deklaracija razde Ijena na tri poglavja, od katerih obravnava prvo splošne probleme tedanjega sveta, predvsem pa miru in sodelovanja. Najbolj obširno pa je tretje poglavje, ki ob ravnava »posebna vprašanja* in vsebuje najprej uvodni del. nato v 27 točkah posebna vprašanja V prvih desetih točkah se obravnava dekolonizacija: Alžirija, Angola, Kongo in dr. kjer se je takrat vodila borba za neodvisnost ali pa za ohranitev in krepitev pravkar dosežene neodvisno sti. kar je zadevalo zlasti stanje v Kongu, kjer so se prav tedaj začele urejati razmere. Francija pa se poziva, naj umakne svoje čete iz Tunisa, t.j. iz Bizerte, kjer so se večkrat ponavFaM scopadi. pa je tam ravno med konferenco prišlo do najnovejšega krvavega incidenta. Od ostalih 17 posebnih vprašanj pa so pomembna še naslednja: Vpraš. 11. — zadeva zgolj načelno tuja oporišča in se izrecno ob soja njih obstoj proti volji dotičnih držav in se vse sile pozivajo, naj spoštujejo voljo narodov in take vojaške baze odpravijo. Pri tem je bila izrecno omenjeia znana vojaška baza ZDA na Kubi, ki ob staja tudi danes. Kuba je omenjena še v točkah 12 in tudi 13. v kateri se poudarja pravica Kube do samoodločbe glede gospodarskega in kulturnega razvoja — brez tujih groženj in oviranja. Točka 14 poudarja pravico vsakega naroda, da se bojuje za stoje pravice na podlagi samoodločbe. čemur ne sme nihče nasprotovati. V točki 15 se zahteva splošna in popolna razorožitev ped strogim mednarodnim nadzorstvom. V točki 16 pa je pojasnjeno, da takšna razorožitev ne zadeva potreb no tranje varnosti. Zahteva se tudi popolna prepoved proizvodnje, posesti in uporabe jedrskega, bakteriološkega in kemijskega orožja in sredstev ter ustreznih naprav. Točki 17 in 18 pozivata vse države. naj sklepajo sporazume, da se vesolje ne bo izkoriščalo v vojaške namene, zahteva se tudi sklenitev splošnega sporazuma za razoreževanje ter se pri tem poudarja vloga OZN in neuvrščenih. Zahteva se sodelovanje neuvrščenih na svetovnih konferencah za razoroževanje in v kontrolnih e-kipah Združenih narodov. V čl. 19 in 20 se na prejšnjo točko navezuje poziv za prenehanje jedrskili poskusov na podlagi že prej doseženega sporazuma glede prostovoljnega odrekanja od takih eksplozij. Zaideva se tudi posebno zasedanje Združenih narodov o razoroževanju. Točki 21 in 22 obravnavata eko nomska vprašanja. Na njihovi podlagi je prišlo do pobude neuvrščenih že v mesecu septembru v generalni skupščini OZN. Takrat sprejeta resolucija je dose gla sklicanje konference OZN o trgovini in razvoju spomladi leta 1964 v Ženevi. — Točka 21 se je namreč glasila: //Udeleženci konference so mnenja. da je treba storiti napore, da bi se odpravila ekonomska ne uravnovešenost, podedovana od kolonializma in imperializma. Menijo. da je potrebno premostiti prepad med razvitimi in nerazvi timi s Fondom za kapitalni razvoj Združenih narodov. Strinjajo se tudi glede zahteve pravičnih tr govinskih pogojev za ekonomsko manj razvile in še posebej konstruktivne napore za odstranjevanje restriktivnih ukrepov, ki neugodno vplivajo na trgovino in dohodke držav, ki so se šele začele razvijati. Sploh pa zahtevajo, da se sadovi znanstveno - tehnične revoluci.je uporabljajo na vseh področjih gospodarskega razvoja, da bi se pospešilo odpravljanje mednarodne družbene krivice.* Točka 22 pa se glasi: »Udeleženke pozivajo vse države v razvoju, da efektivno sodelujejo * na gospodarskem in trgovskem polju, da bi se uprle politiki pritiska v eko nomski sferi kakor tudi škodljivim posledicam, ki jih lahko ustvarijo gospodarski bloki industrijskih držav. Zato pozivajo vse zadevne države, da razmislijo o sklicanju konference, ki bi razpravljala o njihovih skupnih problemih in dosegla sporazum glede načinov odstranjevanja škode, ki bi lahko ovirala njihov razvoj ter da bi obravnavala in dosegla jamstvo njihovega ekonomskega in družbenega razvoja. Posebne točke sklepnega dela tretjega poglavja deklaracije obravnavajo organizacijo Združenih narodov in zahtevajo večje zastopstvo novcosvobo jenih držav v Varnostnem svetu in v Ekonom sko - socialnem svetu kakor tudi v sekretariatu OZN. V točkah 26 in 27 se zahteva sprejem Kitajske v OZN in rešitev nemškega vprašanja v zvezi z Berlinom ter se omenja tudi znameniti zid, ki so ga zgradili tik pred začetkom konference. POZIV IN PISMO Besedila poziva in pisma predsednikoma obeh velesil so razdeljena na štiri dele, vsebina pa je enaka v obeh dokumentih. Prvi del vsebuje zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti med ZSSR in ZDA. Drugi del vsebuje poziv obema, naj takoj prenehata z vojaškimi pripravami in da v duhu Listine OZN začneta z razgovori o vseh spornih vprašanjih. Tretji del po, iva in pisma pa poudarja, da je to življenjske važnosti za vse države sveta, ki bi trpele zaradi posledic vojne in prav zato tudi ta poziv objavljajo. Četrti dsl poziva tudi vse države, ki na konferenci niso zastopane, da objavijo podoben poziv. To pismo s pozivom vred ni doseglo takojšnjega rezultata in številni članki ob letošnji dvajsetletnici ugotavljajo, da velesile takrat niso pre. okovale dolgega življenja gibanju neuvrščenih. Sicer pa sam generalni sekre tar konference v nekem takem svojem članku piše. da «med pogovori o sklicanju konference in tudi v uradnih pripravah zanjo kakor tudi v vabilu na sodelovanje, ni niti en- besede o tem. da gre za prvo konferenco cele serije konferenc. Razen tega se tudi nikjer ne omenja gibanje neuvrščenih držav. Toda to še ne pomeni, da ideja o konferenci pi juteJbMula tudi težnje k trajnemu sodelovanju, še več, v po govorih s posameznimi šefi afriških držav že pred pobudo, ki je bila sprožena v Kairu, je Tito vedno go-voril o potrebi trajnega in sistematičnega sodelovanja med državami, ki so v podobnem polo žaju . . .» »Danes je težko presoditi,» piše dal'e tedanji sekretar konference, tkoliko so se posamezni državniki strinjali s Titom. Razlike so vsekakor bile. Tako je na pr. dej sivo, da je Nehru tedaj še vedno mislil na možnost sklicanja sestanka afriških in azijskih držav. Na la način se lahko razlaga, da se on meri konferenco ni identifi ciral s sklicatelji, čeprav je kot tak sprejemal časti. Nehru je ce lo v svojem govoru omenjal sklicatelje u tretji osebi in se zahvaljeval za pobudo.» «. . . Toda že poleti 1964, po te žkih trimesečnih razpravah in raz vzorih, je na prvi konferenci UNCTAD (Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj) bi lo že splošno sprejeto, da gre za gibanje, ki ima trajne naloge in ki mora kot trajno tudi delovati.» In tako je danes v politični zgodovini zapisano, da je bila — druga konferenca v Kairu le ta 1964 — treria konferenca v Lusaki le ta 1970 — četrta v Alžiru leta 1973 — peta v Colombu leta 1976 — šesta v Havani leta 1979. STANISLAV RENKO (Prihodnjič konec: »Edina alternativa* — »Vest človeštva*). IZREDNO ZAHTEVEN PROGRAM POLETNEGA SEMINARJA Člani koroškega partizanskega zbora navdušeni nad sprejemom v Strunjanu V petih dneh so se naučili več novih pesmi in izpilili svoj repertoar STRUNJAN - Toliko, kot so pre peli od 30. avgusta do danes člani koroškega Partizanskega pevskega zbora iz Celovca, menda še nihče med njimi ni prepel v tako kratkem času Zveza koreških partizanov iz Celovca in reuubliški odbor ZZB NOV Slovenije sia namreč za ta mešani pevski zbor organizirala seminar v strunjanskem hotelu j ta «Svobodi» — zdravilišču za vojaške invalide in borce NOV Slovenije. Na programu seminarja so imeli res intenzivne va.je, saj so dobesedno garali, kaj prepevali. »Zajtrk ob sedmih, "segrevanje” od 7. ure 30 do osme ure, od osme do pol dvanajste deljene vaje. do kosila pa skupne vaje... Takole šest do sedem ur na dan smo prepevali...* pove njihov tajnik Jože Rov-šek. In ko smo jih popoldar. nekaj pred večerjo obiskali, so sedeli za mizami plažne restavracije v Strunjanu in... kaj drugega — prepevali. Boste po večerji tudi še lah- ko prepevali, jih povprašamo. »Še, partizanske pesmi, ne manjka pa in to radi. saj nas pesem resnično niti Gallusova cLibertas animi*. druži in prav lepo se počutimo...* najbolj ponosni pa so na novo pes-Jože Rovšek pa ve povedati, ka- mico Antona Nageleta po besedilu ko pozorni so bili do njih ostali gostje, v glavnem starejši, nekda- Karla Destovnika - Kajuha Partizanovo slovo. »Smisel in namen na- nji borci. Zbor je vadil v dvora- t šega prepevanja je, da ohranjamo niči poleg jedilnice in nemalokrat | slovenske in pesmi drugih jugoslo- se je zgodilo, da je kdo odprl vra postavil stol med vrata (da se ne bi zaprla) in tako so pesem lahko poslušali tudi v jedilnici. «Ko smo se potem pojavili v jedilnici, so vsi v prostoru spontano zaploskali in nas povprašali kdai bomo zapeli njim. Tako lepega sprejema ni nihče pričakoval, na trenutke ie bilo že kar ganljivo. Zvečer so jim potem res priredili koncert In še enkrat ga bomo. preden bomo šli — za nove goste.» Njihov dirigent in umetniški vodja je profesor Branko Čepin iz Raven na Koroškem, ki je. povedal, da so se v petih dneh naučili pet novih pesmi in predvsem izpilili repertoar. V glavnem so to I PO MEHIŠKEM PRIZNANJU REVOLUCIONARNE FRONTE Več latinskoameriških držav je podprlo salvadorski režim Mehiko obtožujejo «intervencionizma in vmešavanja v tuje za-deve» • V resnici se boje za svojo politično stabilnost CIUDAD DE MEXICO - Po nedavnem sklepu mehiškega predsednika Lopeza Portitla, da prizna salvadorsko revolucionarno fronto za reprezentativno politično silo te države. je deset latinskoameriških držav obtožilo Mehiko intervencio-nizma in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Do sedaj Mehika ni odgovorila na to deklaracijo. ki so jo podpisale Argentina, Bolivija, Čile, Gvatemala. Honduras. Paragvaj. Dominikanska republika. Kolumbija in Venezuela ter nepričakovano tudi Brazilija. Lopez Portillo je vsekakor izjavil, da je priznanje politične reprezentativnosti salvadorske demokratske revolucionarne fronte in fronte nacionalnega osvobodilnega gibanja Farabundo Marti edini p_;'in, da se v Salvadorju preneha prelivanje krvi. Dejal je tudi da priznanje salvadorske revolucionarne levice s strani Mehike in Francije ne pomeni intervencionizma. temveč obratno — pot. da se s pogajanji med vojskujočimi stranmi brez tujega vmešavanja, prekinejo krvavi spopadi. Opazovalci menijo, da se bodo v naslednjih dneli tudi druge la tinskoameriške države izjasnile o mehiški pobudi. Kuba. Nikaragua in Ekvador so že ugodno ocenile Poriillovo potezo, češ da gre za pravilno in pogumno odločitev. Nenavadno hitro reagiranje desetih dežel podpisnic deklaracije pa opazovalci razlagajo kot poskus, da se takoj na začetku prepreči razširitev mednarodne podpore salvador ski revolucionarni fronti. Gre pa za države, ki podpirajo režim Napoleona Duarteja v strahu, da bi salvadorska revolucija prešla meje in ogrožala tudi njihovo politično stabilnost. Marsikdo je namreč opozoril, da je vojna v Salvadorju požar, ki lahko zajame tudi druge bližnje dežele. Če je ne prekinejo, ie zelo možno, da zadobi mednarodno razsežnost in da postane Salvador prizorišče direktnega -popada dveh političnih blokov. Vlada Lopeza Por tilla računa na podporo mednarod ne skupnosti v OZN in bi rada prisilila hunto Napoleona Duarteja na pogajanja z revolucionarno fronto. Salvadorski režim pa vztraja pri volitvah, ki naj bi jih razpisali prihodnjega marca, v Katerih pa ni prostora za revolucionarno fronto, ki ima nedvomno velik politični prestiž in pomen za salvadorski narod. V Čilu podaljšali izredno stanje SANTIAGO DE CHILE — Že osem let trajajoče izredno stanje v Čilu bodo podaljšali za nadaljnje tri mesece. To- je sporočil voditelj čilskega režima general Augusto Pinochet, ki pa ni navedel vzrokov. Po novi čilski ustavi, ki so jo marca letos vsilili čilskemu prebivalstvu, bi moralo izredno stanje končati 11. septembra. predsednik pa ima možnost. da ga po tri mesece vsakič podaljšuje. Proti temu sklepu so že protestirale Cerkev in napredne organizacije. ki smatrajo, da bodo s tem onemogočili vrnitev demokracije v državo. vanskih narodov. Vendar razmišljamo, da bi v naš program vnesli tudi nekaj revolucionarnih pesmi drugih narodov iz Evrope, pa tudi drugih kontinentov...* V Strunjanu so imeli tudi predavanja o družbenih in aktualnih problemih, obiskala sta jih namreč sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Mar jan Lenarčič in član predsedstva RK SZDL Slovenije Savin Jogan. Ogledali so si tovarno Tomos in zapeli koprskim gimnazijcem ter njihovim profesorjem. Na poti domov pa so si o-gledali še Postojno. Cerkno in bolnišnico Franjo. V strunjanski hotel //Svoboda* jih je prišlo 43 — iz Koža, Podjune in Žile. Povprečna starost pevcev je 25 let, vendar v zboru pojejo 14-letniki pa tudi 55-letniki, od delavca, dijaka, doktorja, profesorja do študenta in kmeta... Kako je bilo v Strunjanu? Irena Černut iz Loč pri Baškem jezeru, sicer vzgojiteljica v celovškem dijaškem domu: //Lepo. Prvič sem na slovenski obali in še bi rada prišla. Mislim, da bi vsi še radi prišli in še večkrat nastopili. Vsak od nas ima v sebi močno sezidano zavest in čuti pravo dolžnost, da poje in tako ohranja svoj delček pripadnosti. V našem zboru se zbirajo Slovenci vseh treh koroških dolin, vsi pa smo bili izredno vese-'i L.icdno lepega sprejema tukajšnjih ostalih gostov in koprskih gimnazijcev. Prav zato. mislim, da bi bilo prav, če bi še prišli...* Med pevci je tudi Sissi Rausch. študentka pedagogike iz Celovca, sicer nemškega rodu. Sissi ni zašla v ta pevski zbor. Prizadeva si, da bi spoznala- slovensko kulturo in ljudi, ki živijo ob njej. Rada bi se pobliže spoznala, kako živi slo venska narodnost na Koroškem in kaj je sploh to — dvojezičnost. »Začetek je težak, me'odije mi ne zvenijo tuje, težave pa imam še z jezikom, vendar upam, da se bom slovenščine lahko naučila..,* Še bi radi prišli prepevat v Slovenijo. vendar bi jih moral kdo po vabiti. In zakaj ne. Takih pevskih zborov med poletnimi kulturnimi prireditvami ob slovenski obali prav malokrat slišimo. Portoroški turistični delavci imajo zato odlično priložnost, da prihodnje poletje po vabijo koroški partizanski pevski zbor iz Celovca na morje. B. Š. iimmiiiiiminm mii m t mi Hlinim mi imimiitimt mmii iiiniiniMintiiiiiiiimmiiu m m tiiniiiiiiiiiiiHiiiiu ODKRILI USPEŠNO VOHUNSKO AKCIJO SZ Fedora je vlekel za nos obveščevalno službo ZDA FBI ugotovil, da so bile navidezno «pristne» informacije sovjetskega agenta v resnici le «kontraiiiformacije» KGB \VASHINGTON — Preko deset let po svojem vzdevku, Fedora, ki se je «dvojni agent* sovjetskega KGB je preči nedavnim vrnil v Moskvo, vlekel za nos vso ameriško obvešče valilo siužbo, ki je imela njegova pričevanja za »pristna*, v resnici pa je šlo za spretno ponarejene /litično - vojaškim forumom v ZDA in samemu predsedniku Nisonu. Pričevanja Fedore sc bila zlasti odločilna pri »razreševanju* primera o sovjetskem agentu Juriju Nosenku, ki je leta 1964 »zbežal* na Zahod L. s seboj pripeljal sovjetski dosje o morilcu predsed nika Kennedyja, Leeju Harveyu O svaldu in pri tem zajamčil, da SZ ni bila vpletena v umor v Dallasu. Noseka so Američani kar tri leta držali v samici in ga podvrgli ste vilnim utrudljivim zasliševanjem. Kljub temu, da jih ni nikoli docela prepričal, pa so Nosenku naposled verjeli, zlasti zato, ker je medtem Fedora potrdil nekaj pomembnih o-koliščin. Fedora jc tudi //potrdil* obveščevalni službi ZDA, da je Sovjetska zveza razpolagala s prepisom tajnih dokumentov obrambnega ministrstva o vojni v Vietnamu. «Washing top Post* trdi. da je to neposred no sprožilo škandal VVatergate, saj se je Nixon zbal, da so Sovjeti prišli tudi do drugih pomembni!) dokumentov in je zato ustanovil posebno ilegalno skupino agentov, katere člane so nato zalotili na sedežu demokratske stranke v palači Watergate, ko sp iskali gra ■div-b za: Nižonovo - volilno kampanjo. GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE POLETNI REZULTATI SO ODKRILI VEČ ŠIBKIH TOČK V GOSPODARSTVU še restrikcije pri uvozu. To kaze. da gospodarstvo ne zmore žiti toliko kot od njega zahteva] vlade, in ker tega ne zmore, j pač treba zmanjšati izdatke i Zgodilo se je natančno tisto, kar smo napovedovati. Jugoslovansko gospodarstvo je v letošnjem polletju doseglo dobre finančne rezultate, če jih gledamo samo skozi podatke o povečanju dohodka. Dohodek se je namreč v podjetjih samo v pol leta povečal kar za 42 odstotkov. Pri tem je mišljen tisti denar, ki ostane podjetju potem, ko pokrije vse finančne obveznosti, in ki ga v podjetju lah ko porabijo za plače delavcev, za rezervne sklade in za amortizacijo. Tega denarja se je v podjetjih zbralo ob polletju za 434 milijard dinarjev. V tem času so dala podjetja za splošne in skupne družbene potrebe 296 milijard dinarjev. Koliko je to, lahko pove primerjava — za državni proračun bo treba letos zbrati nekaj več kot 16!) milijard dinarjev. Nabuhli rezultati Na prvi pogled se zdi, da je gospodarstvo več kot zadovoljivo poslovalo, ko je za toliko povečalo dohodek. Toda to ni res. Podati:? so precej nabuhnili in prikrivajo resnično podobo gospodarjenja in gospodarske uspešnosti v jugoslovanskem gospodarstvu. Tolikšno rast dohoda so namreč podjetja dosegla samo zahvaljujoč močni draginji, saj so se cene v prvem polletju povečale na domačem trgu za 49 odstotkov, izvozne cene pa za 15 odstotkov. Če upoštevamo takšno rast cen, se razkrije povsem drugačna podoba. Razkrije se, da je bilo gospodarjenje v letošnjem prvem polletju celo slabše kot lavi, ko so ocenjevali, da je gospodarstvo že zašlo v tako kritične Vode, da je treba letos voditi še ostrejšo stabilizacijsko politiko. Živahna gospodarska aktivnost Ni vse sicer tako črno kot smo zapisali v tem sklepu. Jugoslovanska gospodarska potitika se je letos najbolj bala, da bo gospodarstvo zašlo v tako imenovano stag-flacijo. Bala še je torej, da bo gospodarstvo zašlo v hudo zmanjševanje gospodarske aktivnosti, ki jo bo spremljala visoka inflacija. Inflacija je sicer izredno visoka, toda gospodarska aktivnost e dokaj živahna. Medtem ko v zahodnoevropskih državah govorijo o manj kot eno odstotni gospodarski rasti, je v Jugoslaviji industrija naredila v prvih šestih mesecih kar za 4,3 odstotka več, celotno gospodarstvo pa za 3 odstotke več, kar je le za nekaj desetin odstotka manj, kot se je načrtovalo. Toda vsega, kar je bilo proizvedeno, podjetja niso mogla prodati, saj so se zaloge dokončnih izdelkov povečale kar za 50 odstotkov. (Čeprav to veže precej denarja, strokovnjaki trdijo, da zaloge še niso tolikšne, da bi lahko zaustavile gospodarsko aktivnost.) Zlasti niso mogli te povečane pro izvod?! je prodati na tujem, saj se je izvoz povečal samo za 3 odstotke, ne pa, kot so načrtovali in zahtevali v zvezni vladi, za 7 odstotkov. Če pri tem upoštevamo destvo. da so izvozne dejavnosti deležne nekaterih u-godnosti, zlasti davčnih, in da za opravljen izvoz dobijo precejšnje denarne nagrade, je tale izvozni rezultat jugoslovanskega gospodarstva skromen. Zato v vseh državnih in političnih službah poudarjajo, da je treba izvoz povečati, ker je prav od njega odvisno, če bo gospodarstvo lahko zdajšnjo raven aktivnosti obdržalo do konca leta. Zunanjetrgovinski primanjkljaj Slaba zunanjetrgovinska menjava je namreč v letošnjem letu hu-ilo šibka točka jugoslovanskega gospodarstva. Primanjkljaj v tej menjavi se sicer ne povečuje, vendar se očitno tudi zmanjšuje ne, saj menda še vedno dosega isto raven kot lani. Zvezni finančni minister inž. Petar Kostič je sicer optimist in trdi, da bo imela Jugoslavija letos le 1,8 milijarde dolarjev plačilnega primanjkljaja s tujino (lani 2,3 milijarde dolarjev). To zato, ker se je izvoz ie julija in avgusta kar precej povečal in se bo po njegovi oceni do konca leta še povečal. Toda v republikah so precej pesimistični, saj v menjavi s tujino nikakor ne morejo doseči tistega, kar so načrtovali. Tega sicer ne dosegajo tudi v celotni državi, saj bi morati izvoz povečati kar za 7 odstotkov, so ga pa v polletju le za 3 odstotke, pri uvozu pa so načrtovali, da ga bodo zmanjšali za 3 odstotke, ti resnici pa se je zmanjšal za en odstotek. Zato v republikah išče jo najrazličnejše načine, da bi nadoknadili zamujeno (v Sloveniji bi morali na primer do konja leta povečati izvoz dodatno za več kot 300 milijonov dolarjev) in se morajo, podobno kot v Sloveniji, odločati za čedalje ostre j- Težave podjetij Izvoza ni mogoče hitro povečati predvsem zaradi tega. ker so fr goslovanska podjetja zaradi in3°' ke domače injlacije (zlasti tako * menovane stroškovne inflacije, k° proizvodni stroški strahovito naraščajo) čedalje manj konkurenca na tujih trgih. Vendar ni vsega kriva samo inflacija. Zlasti skromno povečuje storilnost. v polletju se je povečala samo 1,3 odstotlca. Zaradi tega mora] podjetja prodajati v tujini marsikateri izdelek pod ceno, če 0 sploh hočejo prodati, kar slabi finančne rezultate. Tudi same 0°' spodarnost in poslovnost nista na visokem nivoju, zaradi česar s izjemno hitro povečuje število tistih podjetij, ki poslujejo 2,,z' gubo. Ob polletju je namreč izgubo poslovalo kar 2700 podjetij (od skupno 29 tisoč), ki so la kar za 31 milijard dinarjev & gub (kot rečeno, je bil d0!1??*!, vsega gospodarstva 434 miti!0' dinarjev). Izgube so se glede na lansko prvo polletje povečale z? 84 odstotkov, pri čemer ima n°r večje izgube hrvaško gospodarstvo (12 milijard dinarjev), ver) dar predvsem zaradi tega, se je naftno predelovalna de.av-nost znašla v zelo težkem P°}°:a ju zaradi silovitega skoka tečajne vrednosti dolarja. Padec kupne moči Vendar so se v resnici izgube povečale predvsem zaradi }e0a’. ker tudi na domačem trgu ni vec prodati vsega in za vsakršno ceno, kot je bilo to -možno še Pre0 nedavnim. To na primer zlasti občuti celotna jugoslovanska avtomobilska industrija, ki je zabrea la v hude finančne težave predvsem zalo, ker je prodaja avtomobilov na domačem trgu povsem upadla. Tako je na primer potem-ko je šel v stečaj Cimos zaradi drugih vzrokov, zabredla v hude 'težave novoveška tovarna avtomobilov (1MV) in ima zaradi tega, ker avtomobilov ne more prodati, vetikanske izgube, Vse to je namreč posledica dejstva, da je kupna moč prebiva' siva zelo padla in da je zdaj, P° nekaterih analizah vovsem enaka tisti iz leta 1970. To pomeni, ca dobi delavec za zdajšnjo svo.0 plačo v trgovinah toliko, kot ‘e’ ta 1970 oziroma precej manj kotleta 1977 in 1978. ko je bila kuP' na moč najvišja v zadnjih desetih letih. Delavske plače se cer tudi letos povečujejo. V prvem letošnjem polletju so se P-°' če (odkriti so prispevki od pl°cJ dvignile kar za 34.6 odstotka. ’ tem času je bilo za plače porabljenih 244 milijard dinarjev. Ekonomska politika pa je predvidevala, da bi se plače lahko v tem času povečale celo za več, celo 42 odstotkov. V to je pristala zaradi življenjskih stroškov. Ker P° plače niso dohajale rasti življeuT škili stroškov, so realno v prvem polletju za 5,5 odstotka manj t're“" ne kot liste, ki so bile izplačane lani ob koncu lela. Povprečno plača v Jugoslaviji je zdaj °- u dinarjev, vendar so med Posa^. msznimi kraji velike razlike. " črni gori. Makedoniji in na Kosovu so povprečne plače manpe od 8.000 dinarjev, v Slovenil Pa so višje leot 10.000 dinarjev■ tudi življenjski stroški so kjer so plače večje, precej vecj kot drugod. Sploh pa spremil0 plače dolcaj čudna zakonitost: najbolj so se povečale na KosovU’ kar za 58 odstotkov, najmanj Pa v Sloveniji — za 29 odstotkov, ko da so se na Kosovu realne plače zmanjšale samo za 3 odst0}' ke (podobno tudi na Hrvaškem * v Črni gori, kjer so se zmanj-:0 le za 4 odstotke), v Sloveniji P° kar za 14 odstotkov. Nekoliko so v prvem polletju P° djelja povečala tudi sklade za 0 mortizaci-jo in rezervne sklade-vendar se je zanje steklo soT začasno stabilizacijsko politiko Jugoslaviji doslednje izpolnjevati kot doslej, sicer se bo gosp0 darstvo, in z njim tudi celoti*0 država, ob koncu leta znašlo 1 hudo nevarnih vodah in s Pre cej vode pod palubo. JOŽE PETROVČIČ