*
Leto Vil., St. SS<
Upravuistvo; L.juDljana, K-ouiljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljansaa cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
ponedeljek
Cena 1 Din
Ponedeljska izdaja
ponedeljska izdaja »jutra« tanaja vsak ponedeljek zjutraj. ,— Na. rofta se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-Hh dostavljena Din 5.- mesečno.
n«*	Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon tL 2440.
Celje: Strossmayerjeva nL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
_____nski narodi v plemeniti športni borbi
NaTelikem sokolskem stadion« v Maksimira so se včeraj v navzočnosti
dalcev pričela lahkoatletska tekmovanja balkanskih narodov - Po prvem dnevu vodi Grčija pred Jugoslavijo
Zagreb, 26. avgusta. Za Zagreb je danes napočil veliki dan. Pričele so se s prvimi tekmovanji V. balkanske igre, gotovo m -večja športna prireditev, ki smo jo do sedaj imeli v naši državi. Že na zunaj je SoTeb kazal svečano lice. Vse hnše so razobesile zastave. Dež je ponoči precej ublažit vročino. Danes je bilo ves dan oblačno, tako da se je mnogo izletnikov m kopalcev ki bi sicer krenili v drugo smer, odločilo pose ti ti veliki stadion v Maksimum. Predprodaja vstopnic je zelo dobro uspela. Takoj po 14. uri so začele velike množice z raznimi privoznimi sredstvi hiteti na kraj velike športne prireditve. Ob pncetku Balkanskih iger je bilo na stadionu
nad ao.©0© gledalcev
ki so z navdušenjem in zanimanjem prisostvovali veliki športni manifestaciji, nato pa posameznim tekmovanjem, kako veliko zanimanje je vladalo za to prireditev, priča dejstvo da je prišlo v Zagreb preko M
Ive Krevs
eden naših najboljših tekačev na dolge proge. Včeraj bi moral teči na 800 m. Ker pa je bil prepozno obveščen, ni odpotoval v Zagreb ter bo svoje sposobnosti pokazal prihodnjo soboto in nedeljo na 1500 in 5000 m.
novinarjev ne samo iz Jugoslavije, temveč
tudi iz inozemstva, zlasti iz Bolgarije, Ru-immije. Turčije, Albanije, dalje iz Avstrije, Madžarske in Nemčije, eden pa celo iz
Buenos Airesa. Že dopoldne je otvoril program Balkanskih iger
svečan občni zbor medbaikanskega komiteja
Ob 11. dopoldne se je vršil v posvetovalnici banske uprave medbalkanski športni kongres, ki spada v okvir balkanskih iger, ki se vršijo pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra, častnim pTedsedništvom ministra za telesno vzgojo dr. Andjelinoviča m | članov častnega komiteja jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča, turškega poslanika Ali Hajdar bega, grškega poslanika Leona Melasa, ki je bil osebno navzoč, rumunskega poslanika Guranesca, albanskega poslanika Raufa Fica, bolgarskega poslanika Kjuseivanova, bana savske banovine dr. Peroviča, armijskega generala Marica, predsednika SSS in predsednika Jugoslovenskega olimpijskega odbora dr. Hadžrija ter zagrebškega župana dr. Krbe-ka. Kongresu so prisostvovali
odposlanci balkanskih lahkoatletskih federacij
dn sicer za Albanijo dr. Samin in Shala, za Bolgarijo narodni poslanec in predsednik vsesportne bolgarske federacije Ivanov dn predsednik olimpijskega odbora Kačev, za Grčijo predsednik grške športne federacije, podtajnik v finančnem ministrstvu in predsednik interbalkanskega komiteja dr. Rinopolos ter generalni tajnik grške laihkoatletske federacije in tajnik interbalkanskega komitaje Yorgopulos, za Rumuni-jo odposlanec rumunske vlade n generalni nadzornik za telesno vzgojo dr. Boerescu, za Turčijo Tevik bej in predsednik saveza športnih zvez v Pirhanidi, za Jugoslavijo predsednik JLAS in g»avniga odbora balkanskih iger g. Veljko Ugrinič ter prvi tajnik zveze in tajnik glavnega odbora Zeravko Frančič. Interbalkan&d komite ie nazvišja instanca za organizacijo balkanskih iger.
Balkanski športni kongres
so počastili s svojo navzočnostjo minister dr. Andjelinovič, komandant mesta general Bodi, dr. Benzon kot zastopnik bana, podžupan Pavlina in senator Šarič, zastopnika SKJ Paunkovič in dr. Ga vrančič, podban dr. Hadžd itd.
Kongres je otvoril predsednik glavnega odbora Balkanskih iger g. Ugrinič, ki pa je predal predsedstvo dr. Rinopolusu, ki je kot predsednik interbalkanskega komiteja v francoskem jeziku pozdravil vse navzoč-ne, nakar je minister Andjelinovič v imenu vlade pozdravil vse zastopnike ter želel balkanskim igram veliko uspeha. Na predlog dr. Rmopolosa je tajnik interbalkanskega komiteja dr. Yorgopulos prečital
pozdravne brzojavke
vsem poglavarjem balkanskih držav. Med mnogimi govori bi bilo omeniti govor dr. Boeresca, ka je zaprosil ministra dr. Andjelinoviča, naj bo tolmač izraza hvaležnosti rumunske federacije kralju Aleksandru, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo. Omenil je tudi, da bo letošnje zasedanje balkanske parlamentarne konference v Sfcambulu imelo zanimivo novost, da bo zasedala posebna sekcija za športno propagando med balkanskimi narodi.
Slovesna otvoritev
V navzočnosti večtisočglave množice je kraljev zastopnik otvoril V. balkanske igre
Glavni program današnjega dne pa se je vrši! popoldne na velikem sokolskem stadionu v Maksimira. Z majhno zamudo se je pričela otvoritev Balkanskih iger. Im-pozanten je bil pogled na zapadno tribuno, kjer je bila kraljevska loža. V tej loži so se zbrali
mnogi odličniki
med njimi minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič, minister za trgovino in industrijo Demetrovič, armijski general Marfč, general Bodi, načelnik banske uprave Benzon kot zastopnik bana, načelnik Šneler kot zastopnik prometnega ministra, v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Ga-vrančič in Paunkovič, dalje konzuli balkanskih držav, prof. Bučar v imenu mednarodnega olimpijskega odboTa. podnačelnik mesta Pavlina, vodje tujih delegacij, predsednik balkanskega odbora dr. Rinopulos, tajnik Yorgopulos in mnogi drugi.
Zastopnik Nj. Vel. kralja
Točno ob 15.20 je prispel odposlanec vsokega pokrovitelja Nj. Vel. kralja, bri-gadni konjeniški general Dodič z gospo. Takoj, ko se je prikazal v loži, so začeli prihajati olimpijski borci na igrišče. Godba je zaigrala koračnico. Na čelu povorke je stopal zvezni kapitan naše reprezentance Boranič, za njim so pa Jugosloveni nesM olimpijsko zastavo. Nato so se razvrstili
vodstvo JLAS, sodniki in športniki po abecednem redu svojih držav: albanski, bolgarski, grški, rumunski, turški in jugoslovenski.
Kraljev odposlanec otvori olimpijado
Občinstvo je silno navdušeno poedrav-Ijalo prihod delegacij. Ko so se delegati razvrstila pred kraljevsko ložo, se je predsednik zveze g. Ugrinič obrnil k odposlan-
cu Nj. Vel. kralja generalu Dodiču s temi I besedami:
»Gospod odposlanec našega vzvišenega pokrovitelja Nj. Vel. kralja! Navdušena m ponoslna balkanska mladina vas prosi, da otvori te pete balkanske igre.«
General Dodič je nato otvoril olimpijado: »Gospod predsednik! Otvarjam pete balkanske igre.«
Izobešen je olimpijske zastave
Olimpijsko zastavo prevzame nato vseh 6 kapitanov posameznih držav, ki danes tekmujejo, in jo nese do visokega stebra, kamor jo vsi skupaj obesijo. Trenutek je irred.no svečan. Vsi gledalci so vstali in stadion se je tresel od burnega ploskania. Godba je zasvirala olimpijsko himno. Občinstvo jo je spremljalo s ploskanjem m vzklikanjem, kakor tudi vseh 6 državnih hi-
men, ki jih je godba nato zaigrala ▼ temle redu: albansko, bolgarsko, grško, ramun-6ko, turško in jugoslovensko. Ves stadion je ploskal in vzklikal. Občinstvo še zmeraj stoji. Nato prinesejo zastave pred vrste športnikov in jih nagnejo.
Olimpijska prisega
Jugoslovenski atlet dr. Narančič je nato izrekel v imenu vseh tekmovalcev tole olimpijsko amatersko prisego:
»Priseganfo. da se bomo na balkanskih igrah borili častno in. spoštovali pravila, ki veljajo za te igre. V viteškem tekmovanju se bomo borili za čast naše domovine in za slavo našega športa.«
Občinstvo še zmeraj stoji in navdušeno ploska. Nato odidejo tekmovalci s stadiona in začne se izvajanje rednega programa.
Rezultat! prvega dne
Takoj nato so se pričela tekmovanja. Tek 100 m, predtekmovania: I. skupina: 1. Kovačič (J) 10.9, 2. Mantikas (G) 11, 3. Cram-Jonescu (R) 11.3.
II. skupina: 1. Kovači (R.) 11.1, 2. Bauea-(J) 11.1, 3. Lambru (G) 11.2.
Met disca — prosti stil: V tej panogi
so se pričakovali izborni rezultati. Doseženi usnehi pa so prekosili vsa pričakovanja. 1. "Svllas (G) 48.54 (nov balkanski rekord). 2." Havaletz (R1 46.72, 3. Gančev (B) 43.96 (boljši od boigarskega rekorda). Rezultati prvih treh so vsi boljši od dosedanjega balkanskega rekorda. 4. Kleut (J) 42.52, 5. Zevsi (T) 41.44 (nov turSki rekord), 6. Dojčev (B) 40.56. Naš drug* zastopnik Ambrozy je metal okoli 40.
Točke: Grčija 6, Bolgarija in Rumunija 5, Jugoslavija 3, Turčija 2.
Tek 800 m: 1. Georgokopulos (G) 2 min.
I Ko je dosegel cilj. se je onesvestil. 2. Nik-hazi (J) 2.00.1, 3. Pasi (G) 2.00.5, 4. Zorga (J) približno 4 m za tretjim. 5. Topola« (R) in 6. Krese (R).
Točke: Grčija 10, Jugoslavija 8, Rmno-niia 3.
Skok v višino: 1. dr. Buratovič (J) 180, 2. Mantellos (G) 1.75, 3. Hajdar (T) 1-75, 4. Martini (J) 1.75, 5. Panajotov (B) 1.75, 6. Paterakis (G) 1.65. 'Med drugim in šestim se je vršila borba preko ene ure.
Točke: Jugoslavija 9, Grčija 6, Turčija 4, Bolgarija 2.	^
Tek 10.000 m: 1. Kirialridiis (G) 33.49 (nov balkanski rekord), 2 Avranitis (G) 33.50. 3. Manea (R) 34.38, 4. Bručan (J) približno 450 m za prvim, 5. Starman (J) približno 30 m za Bručanom, 6. Comanescu (Rum.).
Svečana otvoritev Balkanskih Iger v
zentanca z metaleem
Točke: Grčija 11, Jugoslavija 5, Romani ja 5.
Met kopja: 1. Hadžvatmis (G) 56.35, 1 Papageorgiu (G) 55.32. 3. Kovačev« (J) 53.11, 4. Karakas (T) 52.70, 5. Georgijcv (B) 5139, 6. Nikotič (J) 49.83.
Točke: Grčija 11, Jugoslavija 5, TurSja
3u Bolgarija 2.
100 m finale: 1. Baner (J) 10A 2 Lambru
(G) 10.9, 3. Kovači (R) 10-9. 4. Kovačič (J) za prsa, 5. Mantikas (G) 6. Cram-Jonesco (R). Po treh neuspelih startih, ki so jah zakrivili Grki in Rumuni je uspel četrti start, pri katerem sta naša izgubila 1 meter.
Točke: Jugoslavija 9, Grčija 7, Rtnntt-nija 5.
Štafeta 4 krat 400 m: 1. Jugoslavija (Ma-džarevdč, Stefanovič, Banščag, Nikhazy) 3:31.8 (nov balkanski in jugoslovenski rekord), 2 Grčija 3:32.4, 3. Rumunija 3:35.2. 4. Bolgarija, 5. Albanija, 6 Turčija. To tekmovanje se bo v sredo ponovilo, in sicer samo med Jugoslavijo in Grčijo, ker je občinstvo, ki je skočilo na igrišče in neki
leta 1933. Na levi jugoslovanska repre-dteka Kleutom na čelu.
čim sodniškega jfcom ovard grSkega finalista. Sriccr pa je zmaga Jugoslavije popolnoma zaslužene.
Končno stanje današnjega dne: Grčija 51, Jugoslavija 39, Rumunija 22, Bolgarija 12, Turčija 10, Albanija 2.
V to stanje ndso vsefce točke Jugoslavije in Grčije v štafeti 4 krat 400 m.
Slovenski atleti jugoslovenske reprezentance, ki so se lani v Atenah i zborno držali. AH smemo letos pričakovati od njili enako ugodna poročila?
Alfonz Kovačič
mani aprinter Primorja, kateremu ni uspelo revanžirati se nad Baoerjem v teka na 10 m.
Kaznovano oderustvo
Skopi je, 26. avgusta p. Upravno sodišče v Skoplju je potrdilo odlok skopske finančne direkcije, s katerim je bila kaznovana Kreditna banka v Gnjilanu z globo v znesku 1,000.993 Din, zaradi tega, ker je od svojih dolžnikov zahtevala previsoke obresti. Banka je pobirala celo 36 odstotne obresti, knjižila pa je seveda mnogo nižje,
Jože Brnčan
državni rekorder na 10.00 m in velika nato
nada, je včeraj zasedel četrto mesto.
Primorje: Atletik SK 6 :2
(3:1)
Celje, 26. avgusta.
Ob 17. se je odigrala pri Skalni kleti v navzočnosti 600 gledalcev prijateljska tekma med iaginim moštvom ASK Primorja in celjskimi Atletiki. Primorje je zmagalo v razmerju 6 : 3 (3 : 1). Tekma je bala zanimiva m razgibana. Gostje so nudili precizno tehnično in kombinatorno igro ter so znatno nadkriljevali domačine, igrali pa so preveč ležerno, ker so nasprotnika podcenjevati. Atletiki so nudili dobro igro in so do konca vzdržali tempo, ki so ga diktirali gostje.
Gole so zabili za Primorje v 26 min. prvega polčasa Jež, v 28. min. Bertonoelj in v 30. min. Potočnik, v drugem polčasu pa v 13. min. Šlamberger, v 21. in 42 mm. pa Zemljič. En gol za Atletike je bil avtogol Primorja.
Sodnik je v dragem polčasu izključil po enega igralca obeh moštev zaradi surove igre. Sodnik Seidtl v splošnem zadovoljiv.
SK Celje : SK Olimp
4:2 (2:2)
Celje, 26. avgusta.
Na Glaziji se je odigrala danes popoldne prijateljska tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Igra je bila živahna in po večini izenačena Moštvo Celja je zasluženo zmagalo. Napad je bil enoten, toda preveč ležeren. Olimp je igral z elanoan in vztrajnostjo. Gole so zafoili za Celje v 9. min. prvega polčasa Presinger L, v 33. min. prvega polčasa Gobec, v 24. minuti dragega polčasa Stehlik in v 27. min. drugega polčasa Gobec, za Olimp pa v 14. minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke Ur-šič, v 20. min. prvega (polčasa pa Holzin-ger. Tekmo je sodil objektivno g. Rein-brmeht. Gledalcev okrog 200.
Rapid : Svoboda 8:2 (5:1)
Maribor, 26. avgusta.
Danes dopoldne se je odigrala na igrišču Svobode prijateljska tekma med Rapidom in Svobodo. Spričo uspešnih nastopov Svobode v zadnjem času je vladalo za to tekmo precejšnje zanimanje in se je zbralo na igrišču do 5000 gledalcev.
Svoboda pa je tudi tokrat ostala zvesta svoji tradiciji to ni pokazala v borbi z Rapidom svoje boljše strani in se je pustila odpraviti z visokim rezultatom. Pa tudi Rapid ni pokazal nič posebnega. Njegova obramba se je komaj znašla. Vratar je bil skrajno nesiguren. šele, ko se je kombina-cijska mašinerija spravila v tek, so postali Rapidovci nevarni ter začeli ogrožati nasprotnikovo svetišče. Svoboda na vse zadnje ni tako slabo igrala, kot bi se dalo sklepati iz rezultata. Glavna krivica visokega poraza zadene vratarja ki je imel izrazito slab dan. Igra je bila v splošnem precej živahna.
Sodil je g. Jančič dobro, samo malo prizanesljivo. V predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Svodode s 7:2.
Liga tekma v Skoplju
Skoplje, 26. avgusta. Tu se je vršila liga-Ska prvenstvena tekma med niškim Gra-djanskim in skopskim Športnim klubom. Tekma je končala z zmago Gradjanskega v razmerju 3:1.
Prvenstvo na Dunaju se je pričelo. Včeraj se je na Dunaju pričelo jesensko prvenstvo. Odigrala se je samo ena tekma, pri kateri je Sportklub zmagal nad Vienno x 1 : 0 (1 : 0).
Ostala športna poročila na 5« strani
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 26. avgusta.
Poletna praznota, ki v juliju in avgustu poLni vsako ljubljansko nedeljo, tudi danes ni prinesla nobenega pomembnejšega dogodka Na Kongresnem trgu so otvorili trgovski učni zavod in dopisno trgovsko šolo v novih prostorih (bivše državne trgovske šole, na Viču so z lepim uspehom zaključili svojo prvo obrtno razstavo, v šiški so na tradicionalen način proslavili Komarjevo nedeljo —• to je v glavnem vse, kar je reka življenja zanimivejšega danes prinesla na dan.
Precej živahno je bilo
na komarjevem prazniku v šiški
čeprav je v zadnjih letih tradicija šišenskega žegnanja izgubila mnogo svoje popularnosti. Ko je bila šiška včasih še samosvoja občina onkraj mestnih meja in je s svojo cerkvico sv. Jerneja cerkveno pripadala frančiškanski fari, je bila njena žegnanjska nedelja vsako leto velik dogodek iz a sosesko in za Ljubljano, šiška je imela takrat še precej izrazitejši kmečki značaj in za komodnega ljubljanskega meščana je bil že kar malo nenavaden telet, če je s svojo družinioo pojadral mimo mitnice do senčnatega vrta kakšne šišenske gostilne. Jernejeva nedelja je takrat zbirala vsako leto okrog male cerkvice pisano družbo meščanov in okoličanov. Ko so Šiško inkorporirali mestu in so šiškarji sami postali polnokrvni meščani, je ves ta vzajemni promet skoraj povsem izpadel. Ljubljančan ob nedeljah danes nič več ne prireja izleta v šiško in tudi šiškarju se skoraj zamalo zdi, če se ne (bi ob nedeljah sprehodil vsaj do šmarne gore ali še kam dalje. Tudi starih šišenskih kramarjev danes ni več. Marsikateri izvesek oznanja, da je lokal prevzel Dalmatinec.
Tako je šišenska komarjeva nedelja ipri-šla v nekakšno krizo, ki jo je prav živo lahko občutil človek tudi danes. Pred cerkvico, ki je danes podružnica nove domače farne cerkve, s0 pod starodavno lipo postavili skromen slavolok s skoraj malo posvetnim napisom: »Čast in slava sv. Jerneju«. Na pločniku ob cesti so kramarji postavili svoje stojnice in nudili cukrčke, lecet, sadje, odpustke na prodaj, gostilničarji so opremili portale svojih hiš z girlandami in so postavili rože na
belo pogrnjene mize. V Sokolskem doma in pri Reininghausu sta ee vršili veselioi, ki so ju oznanjale številne trobojnice in duhoviti prigodniški napisi. Toda pravega prazničnega vrvenja vendarle ni bilo. Kakor zmerom je bila šiška tudi danes samo nekakšna prehodna postaja ljubljanskih izletnikov, ki so hodili peš ali pa se vozili s tramvajem do št. Vida in še kam dalje. Proti večeru, ki ga pusto vreme dneva niti malo ni skalilo, pa se je vfcljub vsemu razgibala živahnost na iprijaznih vrtovih šišenskih krčem in na veseličnih prostorih, šiška si vkljuh vsemu še ne bo dala odreči svoje pravice do žegnanja.
V poslopju nekdanje trgovske šole na Kongresnem trgu pa so davi na preprosto slavljen način praznovali
otvoritev trgovskega učnega zavoda
in trgovske dopisne šole v novih prostorih. Ravnatelj Krošl je v kratkem nagovoru pozdravil profesorski zbor, v velikem številu zbrane učence in predstavnike njihove organizacije Strokovna izdb-razba ter odposlanca beograjske Trgovač-ke omladine nato Pa obrazložil smotre in napore šole, da dvigne sistematično izobrazbo in splošni življenjski standard malega človeka. Zastopnik Trgovačke omladine iz Beograda je izročil ravnatelju Krošlu lepo vezano knjigo, ki mu jo poklanja upravnik šole Trgovačke omladine, in izrekel nado, da bo mladi slovenski zavod po svoji strokovni in vzgojni vrednosti še prekosil nekdanjo nemško Mahrovo šolo. Pozdravne besede eta spregovorila še predsednik in .podpredsednik Strokovne izobrazbe V r b i n c in Iskra, nato pa se je slovesnost zaključila z manifestacijo vdanosti Nj. Vel. kralju in vsemu kraljevskemu domu.
Na Viču so ipo svoje praznovali
zaključek prve viške obrtne razstave
ki jo je po vzgledu šentviških mojstrov priredilo v prvem nadstropju narodne šole Društvo jugoslovenskih obrtnikov. Razstava, ki jo je organiziral poseben razstavni odlbor pod predsedstvom brivskega mojstra g. Vašla, je v vsakem oziru prav dobro uspela in je bila deležna najboljšega obiska. Ogledalo si jo je nad 4000 go-
stov. čeprav vodstvo razstave ni organiziralo kake bučne reklame. Je bilo vendar zanimanje vseh teh 14 dni, kar je trajala, na višku. Tudi danes dopoldne si jo je ogledalo okrog 200 obiskovalcev. Razstava je bila zamišljena v prvi vrsti v propagandne namene kot prireditev, ki naj opozori na kvaliteto dela viških obrtnikov. Na razstavi pa so bile uspešno zaključene tudi številne prodaje razstavljenega blaga pohištvene, kleparske in ključavničarske stroke, skoraj vsi razstavljalci pa so dobili novih naročil. Gostje, ki so prihajali od blizu in daleč, so se čudili, da zmore Vič tako dostojno in učinkovito gospodarsko prireditev. Zlasti so se čudili izdelkom Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev. Razstavni odbor Društva jugoslovanskih obrtnikov, razstavljalci ifl vsi viški obrtniki so toliko navdušeni na3 moralnim in materialnim uspehom, da so se odločili, da bodo poslej vsako leto priredili podobno razstavo. Ta .prva prireditev je vzbudila v obrtniških krogih toliko zanimanje, da bo moralo društvo že prihodnje leto najeti vse šolske prostore za obrtno razstavo.
Poleg podjetnosti domačih mojstrov gre aa uspeh razstave zahvala vsem instancam, ki so prireditev gmotno podprle, tako banski upravi, viški občini, beograjskemu fondn za pošpeševanje obrti. Ljudski hranilnici in posojilnici na Viču in upraviteljstvu šole, ki je dalo (brezplačno na razpolago. Razstavni odbor se bo šoli revanžiral za njeno uslužnost s tem, da bo poklonil primeren -znesek za šolske potrebščine siromašnih viških otrok.
* Danes malo pred poldmevoan Je
tramvaj spet zahteval svojo žrtev
ki to pot, hvala Bogu, ni bila smrtna kakor v dveh primerih poprej. Podrl je na Poljanski cesti tik gimnazije uradnico Alojzijo Setnikarjevo, stanujočo v Vrhov-čevi 3, in jo vrgel po tleh s tako silo, da je nesrečnica ddbila hude poškodbe na rokah ta nogah. -Ima pa najbrž tudi notranje poškodbe. — V hiši na Sv. Petra cesti 43 je popoldne padla 171etna služkinja Marija Lampretova tako nesrečno, da je udarila med padcem z desnico po šipi. Pri tem si je prerezala žile. Obe poško-dovanki sta bili prepeljani v bolnišnico.
Zločin
nad finančnim organom
v soboto proti mraku so pijani F^J^/^žS napadli službujočega podpregledmka Stoične rtraze iz Radeč in ga smrtno nevarno poškodovan
Radeče, 26. avgusta. V hribovska naselja je odšel včeraj po službeni potrebi podpreglednik finančne straže pridelien oddelku v Radečah, 38-le-tni Anton Kovačič. V tamošnjih vaseh so namreč že pričeli kuhati žganje ter je imel Kovačič prav zaradi tega gori največ opravka. Vršil je službo popolnoma mirno in ie z ljudmi zaradi svojega mirnega značaja vedno dobro izhajal. Tu in tam so ga po končanem opravilu tudi povabili v hišo, kjer so ž njim pokramljali in se zanima«
za dogodke v dolini,
Kovačič je svojo kontrolo že domala izvršil 'n prišel pod mrak do zadnjih hiš, ki jih je moral še obiskati. V eni teh hiš so kuhali iz sadja žganje in se je tam zbralo poleg domačih tudi mnogo drugih fantov in mlajših moških. Pili so vroče žganje, zaradi česar so postajali čedalje prešer-nejši, nasproti finančnemu organu pa agresivni- Jeli so zabavljati čezemi in je prišlo do prepira. Slednjič se je Kovačič, da ne pride do hujšega, rajši umaknfl od hiš. _ Vračal se je že v dolino, ko so zdajci prihiteli za njim neznanci, ki so ga brez
besed napadli. Zbili so ga po tleh M ga pričeli obdelovati najprej s palicami. vačiču pa se je posrečilo vstati, a ga ye eden izmed napadalcev spet vrgel po Ceh. Nato pa so se ga lotili z noži. Prizadejali so mu osem ran in sicer na hrtrtu, na rokah, glavi in pa na trebuhu. Vsega okrvavljenega so naposled pustih ležati na
mestu in pobegnili,
Šele pozno zvečer so našH nezavestnega Kovačica neki starejši ljudje, ki sonm nudili pomoč. Napravili so n vej nosrtmeo in zanesli poškodovanca v dolino, odkoder so ga odpeljali v Radeče. Tam so nemudoma pozvali zdravnika, ki Je da! Kovač«* injekcije in mu nudi? še drago pomoč. Seie z jutranjim vlakom so ga mogli odpeljati v Liubliano, kjer so ga spravili v bo™«®; kjer so zdravniki ugotovili, da ima Kovačič nainevarneišo rano na trebuhn. Bržkone ima ranjena tudi čreva. Njegovo stanje je
prav kritično.
Domači orožniki so zadevo takoj vze» ▼ roke in v hribih že aretiran nekaj osumljencev.
Banovinske tekme
SSEJ v odbojki
omagala je vrsta članov Ljubljanskega Sokola
Celje, 26. avgusta.
Ob velikem zanimanju občinstva _ so se izvršile banovinske tekme v odbojki. Tekmovale so župe: Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj. V članskih tekmah je zmagala župa Ljubljana, katero je zastopala vrsta
članov Ljubljanskega Sokola. Svojega najhujšega nasprotnika, župo Maribor, je premagala v 2 igrah s 15:4 in 15:8. Pri drugih oddelkih je zmagala	Maribor. Natančnejše poročilo sledi.
Smrt stare slovenske korenine
Ljubljana, 26. avg.
Na Vrhniki ie včeraj po dolgotrajni mučni bolezni preminil g- Fran Korenčan. bivši gostilničar, mesar in posestnik. Dosegel ie lepo starost skoro 86 let Bil je prav do zadnjega vedrega duha. Nad 40 let je vodil svojo gostilno in so se zbirali pri njem ljudje od blizu in daleč. Čislali so ga tržani kakor tudi kmetje, s katerimi je , imel posla v svoji obrti Bil je mož poštenjak ter je v svoji obrti vedno pazil na poštenost.
Pokojnik se ni ttdejstvoval le v svojem poklicu, marveč je kot neomajen narodnjak in naprednjak mnogo tudi javno deloval. V onih letih, ko je bila vrhniška občina še v nemških.rokah, je pokojni France Korenčan kot mlad obrtnik pomagal rušiti nemško trdnjavo, ki je kmalu tudi za zmerom padla. Korenčan je bil v tistih časih izvoli en za občinskega odbornika in ostal to dolga leta. Bil je član najrazličnejših narodnih društev, v katerih je tudi požrtvovalno deloval. Še pozneje, ko je ostarel, je ob vsaki priliki izpodbujal mladino k delu zlasti pri Sokolu. Kot umen gospodar
je posyečal posebno pozornost zadružnemu giibanju ter je bil nad 50 let član Kmečke posojilnice na Vrhniki in tudi več let član njenega ravnatelj stva-
Vest o smrti Franceta Korenčana se je že sinoči raznesla ne samo po Vrhniki, marveč tudi po širni okolici. Pogreb pokojnika, ki bo v ponedeljek ob 15.30 na domače pokopališče, bo pokazal, kako priljubljen je bil med ljudmi.
Miting rotarijcev v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 26. avgusta. Zdravilišče Rogaška Slatina je bilo v soboto zvečer v znamenju velikega mitinga rotarijcev, ki se je vršil v dvorani Zdraviliškega doma. Zastopani so bili klubi Maribor, ki je sklical miting, nadalje Ljubljana, Zagreb. Beograd, Varaždin, Ze-mun in Gradec. Sestanka se je udeležilo okrog 70 rotarijcev, med njimi tudi guverner ljubljanskega distrikta in bivši predsednik ljubljanskega kluba g. dr. Krejči. Miting je otvoril predsednik mariborskega kluba industrijec g. Saibo-ty. V uvodu je pozdravil zlasti ravnatelja zdravilišča g. inž. D i e t r i c h a in šefa zdravnika dr. Koltererja, guvernerja dr. K r e j č i j a in zastopnike posameznih
klubov. Po lepih in pomembnih besedah, ki jih je izpregovoril agilni predsednik mariborskega kluba o smotrih in napredovanju rotarijske ideje, so govorili še guverner dr Krejči, dr. M 1 i n a r i« iz Zagreba, ravnatelj zdravilišča inž. D ie trie h, ki je pozdravil goste v imenu zdraviliške uprave in v zanimivih izvajanjih orisal lepote Rogaške Slatine, častni predsednik g. Schattl iz Gradca in dr. šole iz Varaždina. S tem je bil oficielni del mitinga zaključen Zbrani rotarijci so nato še dalje časa ostali skopaj v prijetni družbi. Med udeleženci mitinga je bilo tndi mnogo takih, ki so pri tej priliki prvič prišli v Rogaško Slatino ter so frili prav očarani od lepot tega prekrasnega zdravilišča. Del udeležencev je odpotoval že v soboto ponoči, ostali pa s0 se razšli šele danes.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čioe jako delovanje črevesa 151 delatelo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prisrčna odhodnica poveljnika mariborskega oehot-jega polka
Maribor, 26. avgusta.
Sinočna odhodnica poveljnika domačega mariborskega 45. pehotnega polka polkovnika g. Djoke Glišiča se je pretvorila v prisrčno manifestacijo solidarnosti naše vojske e našim narodom. Ves Maribor je z velikim obžalovanjem sprejel vest, da je priljubljeni polkovnik g. Glišič, ki si je v teku svojega udejstvovanja v Mariboru pridobil ne le vsestranske simpatije, marveč naravnost redko priljubljenost, premeščen drugam. Zato se je na ei-nočni odhodnici zbralo, lahko se reče, predstavništvo vsega Maribora, da se poslovi od njega m njegove soproge. Poleg oficielnih predstavnikov mariborskih oblastev in ustanov in oficirskega zibora, so bili navzočni zastopniki gotovo vseh mariborskih nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in prosvetnih organizacij in institucij, da na ta način pokažejo odhajajočemu odličnemu oficirju hvaležnost vsega mariborskega prebivalstva za vso njegovo ljubeznivo uslužnost, s katero je sodeloval v vseh zadevah, pa naj je šlo za kako kulturno, nacionalno ali socialno-humanitar-no prireditev.
V iskrenih besedah ee je poslovil od polkovnika g. Glišiča v imenu vsega mariborskega prebivalstva podžupan g. Go-1 o u h z željo, da bi g. polkovnik tudi na svojem novem službenem mestu imel ta*o lepe uspehe, kakor jih je imel v Mariboru in v prepričanju, da se bo tndi on vedno tako rad spominjal Maribora, kakor se bodo Mariborčani spominjali njega.
Poveljnik mesta general g. Hadiič je v lepem govoru očrtal vrline odhajajočega oficirja, major g. Miodrag Ilič pa se Je poslovil v imenu oficirskega zbora ter izročil soprogi g. polkovnika krasen šopek. Izrečena je bila še vrsta govorov in vsi govorniki so izražali obžalovanje, da izgubi Maribor v polkovniku g. Glišiču tako vnetega sodelavca na nacionalnem področju.
čitajte
tedensko revije ŽIVLJENJE IN SVET
črna gora
jugoslovenska sparta
Ugleden nemški pisatelj e lepoti naših pokrajin in ljudi
Ljubljana, 26. avgusta. Zadnjič je »Jutro« na kratko zabeležilo potopisne črtice o Jugoslaviji, ki jih je pričel objavljati v »Berliner Ta 2 eb lat tu« ugledni nemški pisatelj Gerhart Pohl. Gerhart Pohl je eden najboljših sodobnih nemških pisateljev ter je do hitlerjevskega preobrata zavzemal v levičarskem literarnem krogu Nemčije eno vodilnih mest Po zmagi hitlerjevcev se Gerhart Pohl ni kakor drugi umaknil iz Nemčije, temveč je ostal v Berlinu, ne da bi bil napravljal kakšne moralne in ideološke preskoke, kakor so jih delali nekateri. Ze delj časa je nameščen kot literarni ekspert pri velikem filmskem podjetju Hanomag in v tej funkciji je tudi prepotoval pred kratkem Jugoslavijo. Navdušenje, s katerim se je zagledal v našo zemljo, nam je v poroštvo, da bo Gerhart Pohl Jugoslaviji postavil še marsikakšen epominček kot pisatelj in kot filmski strokovnjak.
(Pod naslovom »Montene-gmdhe Som-meTtage« j« »Berliner Tagebktt« prinesel pred dnevi izpod njegovega peresa dolg članek o črnogorski pokrajini in črnogorskem človeku, topel in iskren, bistroviden in navdušen obenem. »Dubrovnik: to zveneče in skrivnostno ime je simbol.« p še Pohl. »Kdor je enkrat obiskal to -taro mesto, ostarie na veke ujetnik njegovega čara. Ure oddiha v Dubrovniku so ure doživetij. Kdo bi mogel tolike in tako mnogolike popolnosti, zbrane na tako skopem prostoru, dojeti, ne da bi se zdrznil ob tem... Čez tri dni smo potovali dalje. Pozdravljen. Dubrovnik! Kdor te je enkrat doživel, bo še prišel za teboj.«
Naslednji naš cilj je bila Čma	Po
krasotah Dubrovnika nam ni bilo pri tem nič kaj lahko pri srcu. O Črni gori v tisku ne najdeš dobrega. Prizvok o »ovčjih tatovih« je novi čas sicer opustil, t> danes velja mnenje sveta: »kup peska ;n skal«, "beda, dati z nožem reže v srce« in »najbolj pokvarjena dežela Jugoslavije«. Odkar poznem Črnogoro, se vprašujem, odkr/i se je vzela ta sodba, ali rz lahkomiselnosti ljudi, ki o deželi nimajo pojma, ali pa iz zlobe vseznalcev. Kar smo v Nemčiji 'n v vsej Evropi Sitali o Črni gori, se je izkazalo za pomanjkljivo in bedno, čim dalje smo prodirali v njeno divjino, 6hn 5;rše so nam odp;rala vrata do njenega bitja in žitja očitno so vsi, ki so ee lotevali popisovati Čiuo goro, potovali samo čez Lovčen ter so torej spoznali samo cesto kakšnih 50 km in dve naselbini ob nji: Njegoš :n Cetiiije. K«, p* « res* č-»o imena.? Črna g^ra lahko pretehta samo človek, ki pozna deželo tudi na vzhod do Peči ob južno srbski meji ter njen redko obljudeni zapad do Hercegovine.
Razpokama divjima, nad katero plava svoboda kakor neukrotljiva ptica roperica, jn rodovitne nižine ob albanski meji; ogromni gozdnata hribi s svojimi tisami, jeseni in hrasti; nižina ob Rijeki, ki nosi s sabo,
široka kakor veletok in plitka, ogromno otoke cvetočih jezerskih rož; melanholija ob Čakorskem prelazu, ob meji večnega snega, kjer so posuti sinji zvončki enciana, in idilična vedrina obale z Budvo, Petrov-cem in Barom: in potem kraška divjina za-pada, mrka, veličastna in neobljudena: vse to je Črna gora in samo, kdor pozna njeno mnogolikost, lahko razume bitje in žit je človeka in dežele.
Kdor bi mogel pozabiti tiste doline, ki se v njih gorske stene in solnce borijo med seboj za luč in senco in so stene zmagovalke! Zgoraj žge solnce. cesta pa teče v senci gorskega masiva. Ob poti granatne jablane z mesnatimi cvetovi. Čebele jih obkrožajo. Panji na dvorih so obteženi s kamenjem kakor koče v Alpah. In sredi dneva, ob uri velikega Pa na se oglašajo slavci. Tema tesnih prelazov jim ustvarja sladko prevaro večne noči.
Čar te pokrajine je njena nedotaknje-nost, v kateri se ti razodeva izvor naše zemlje brez maske. Skoraj nikjer ni civilizacija Evrope dosegla Črne gore, in kjer je vendade našla dostop, se nikakor ne more udomačiti. Tu visi telefon na steni urada. Žarnice se melanholično zibljejo nad glavno cesto v Podgorici. Star avtobus ka-šlja skozi vijugasti kras ob Andrijevici. Podoba je, kakor da je gol slučaj spravil sem te reči. Morda jih je kakšen spreten trgovec tu spravil v denar in ljudje uporabljajo hrano, če so jo že enkrat kupili. Poštar ve, kako se ravna s telefonom in šofer pozna svoj voz. Toda poštar in šofer sta ostala stara Črnogorca. Njuni predniki so pet stoletij kljubovali Turkom. Petsto let so bili samo oni svobodni izmed jugoslovenskih plemen. To jih napravi ja ponosne in borbene, nedostopne za zunanji vplrv. Obdelovati grudo, ki marsikje ni večja od prostora, ki bi ga zavzel srednje velik skedenj, in jo skozd 'generacije obenem neprestano braniti proti turški nadvladi in arnavtskim roparjem: to so kmetje in vojaki obenem, »jugoslovenska Šparta«, kakor je sanjala srbska omladina šestdesetih let. častniki črnogorske armade so bili drzni vojaki, primi in ter pares, ter so s staro enocevko v roki marširali s svojim moštvom. In mnogi izmed njih niso znali ne pisati ne brati.
Nikoli ne bom pozabil starega pastir ja ob Čakorskem prelazu, ki je bil v vseh bojih zadnjih desetletij. Govorili smo o njegovi domovini, o uedinjenju Jugoslavije, o miru, ki je na koncu prišel. Osemdesetletni starec je dvignil svojo pastirsko palico, zarisal polkrog v mrak in rekel hrapavim glasom: »Črna gora je bila nekoč mogočna država, gospoda!« StaTec ni slutil, koliko resnice je bilo v njegovih besedah, ki so se nam zdele prvi hip smešne. Mogočna je bila Črna gora in je še danes ne po državnosti, pač pa kot čarobna dežela, ki je gotovo najbolj prvotni v Evropi in ki ti ostane eno tistih redkih doživetij, ki se na veke ujamejo človeku v spomin.«
Litijskim bojevnikom v album
Litija, M. avgusta.
Glasilo bojevnikov je v Litiji zelo redka prikazen, zato je moj odgovor na napad z dne 9. avgusta že precej kasen. Ni moja navada odgovarjati na časopisne napade; škoda je časa Odgovarjam raje z delom m sicer s takim delom, od katerega imajo tudi litijski gospodje bojevniki mnogo, mnogo koristi.	.	„ ..
Gospodje bojevniki želijo, da odkrijemo ploščo »brez pompa«. Dalje bi radi vedeli, zakaj nisem razobesil zastave na svoji hisi, zakaj ni bilo zastave na občinski hiši i* Sokolskem domu in zakaj se ni odkritia udeležil zastopnik občine.
Predvsem moram pribiti, d« gospodje bojevniki nimajo za odkritje spominskih plošč nikake druge zasluge, kakor da so jih pn g. Vodniku naročili. Denar smo zbirali in akcijo za postavitev spomenika padlim so-občanom pokrenili takrat, ko o bojevnikih še ni bilo ne duha ne sluha. Spomin na padle prijatelje nam je bil na umu, čim smo se •vrnili iz vojne na svoje domove. Ze leta 1918. sta gg. Pavel Tič in Tinko Kuntsler zbrala ob neki priliki 600 kron, katere sta naložila v hranilnico. Kasneje se je osnoval odbor, ki je organiziral pobiranje prispevkov za spomenik, dostojen spominu padlih vojakov litijske občine, ne pa za nekake reklamne table.
To je bila naloga odbora, katerega prvi predsednik sem bil jaz. Takrat smo res prosili in vabili prav vse za stvar, pn kateri bi se ne smeli ločiti si li bel ali črn, kakor se pritožuje gospod bojevnik v svojem glasilu. Pa smo se vendar ločili. Tedanji župan gospod Lebinger je na prošnjo odbora za postavitev spomenika padlim vojakom izjavil, da dokler bo Lajovic predsednik odbora, ne bo od občine nobene podpore. Nisem hotel biti ovira započeti akciji, zato sem odložil predsedstvo. Na ponovnem sestanku je bil z mojim pristankom izvoljen za predsednika g. Lebinger. Ko sem jaz prevzel županske posle, nisem zahteval, da gospod Lebinger odstopi kot predsednik zadevnega odbora, nasprotno sem brez pro-šnie odbora ali predsednika iz lastnega nagiba vnesel leta 1931. 2000 Din, leta 1932. 1000 Din in leta 1933. še 500 Din v občinski proračun kot prispevek za spomenik.
Gospodje bojevniki niso nikoli čutili potrebe napisati vlogo na obč. odbor m so se spomnili svojih padlih tovarišev šele sedaj, ko so videli, da bo za spomenik prilično dovoli denarja. Ko so to pogruntali. pa: haid bojevniki na delo, da pokažemo kaj zmoremo. kolika je naša požrtvovalnost, kako drag nam je spomin padlih tovarišev iz svetovne vojne vsaj na jeziku, če so že nasi žepi bili vseh 15 let naglušni. Zelo se jim je mudilo, tako mudilo, da je na plošči celo ime leta 1927. doma umrlega, ni pa na plošči imen več domačinov, ki so ostali na fronti. Niso vprašali niti odbora za postavitev spomenika, niti občinskega odbora, čeprav je te na j vedi darovatelj, niti ostalih organizacij in društev, kakšen naj bo spomenik in kje se naj postavi. Zadovol.-ni, da imajo v svoji sredi blagajnika za postavitev spomenika, so naročili plošče in si domišljali, da je to zadev« samo bojevnikov, ne pa stvar pietete cele občine, vseh
občanov.	.
Da se bodo odkrivale plošče, sem zve-
del iz dopisa bojevnikov, s katerim so par dni prej pozivali županstvo, naj povabi prebivalstvo, da na dan odkritja razobesi zastave. Razume se, da tega županstvo ni storilo, ker je treba za tako stvar drugačnega tona in oblike in zaenkrat še ni županstvo sluga ali norček bojevnikov. Gospodje bojevniki so sklepali in naročali plošče (za katere, kot že omenjeno, so njihove žrtve »ogromne«) brez župana ali zastopnika občinskega odbora, brez zastopnikov ostalih društev, osobito Sokola, tedaj nas tudi pri zastavah in odkritju ne bi smeli pogrešati. Akoravno so gospodje bojevniki že davno preje vedeli za dan odkritja plošč, so mi poslali vabilo v soboto popoldne. Po njihovem je župan zadnji, ki se ima o takih stvareh obvestiti in se mi zato kot zadnjemu povabljencu k odkritju ni prav nič mudilo. Sokol pa sploh ni dobil vabili.
Da bi gospodje bojevniki drugače ravnali, jim ne pride na misel, ker ne bi imeli potem o čem zabavljati. Čisto tiho povem tudi to, da vem jaz za več hiš, ki niso imele zastav razobešenih, kakor pa jih je naštel gospod bojevnik. Ako bi občani bili bolje informirani o zaslugah in požrtvovalnosti bojevnikov za plošče, bi bilo glasilo bojevnikov premajhno, da našteje vse ono, ki zastav ne bi razobesili.
Po izjavi gospoda, ki je na čelu litijskih bojevnikov, stanejo plošče 6000 Din, denarja za spomenik zbranega je pa okoli 14.0G0 Din. Na moje vprašanje, kaj se namerava s preostankom, ro; je odgovoril: »Bomo že kaj!« Dozdeva se mi, zakaj se jim je tako mudilo odkriti plošče in ne postaviti spomenika. Občinski odbor je daroval denar, gospodje bojevniki, za spomenik in za nikogar in za nič drugega! Ako odbor za postavitev spomenika pristane na izdatek za plošče, katerih ni naročil, me ne moti. Zahtevam pa, da se presežek vrne darovalcem, predvsem občinski blagajni. To se bo zgodilo, če ne zlepa, pa zgrda, in naj je gospod blagajnik še dvakrat bolj hud bojevnik.
To »ploščo« bomo tudi odkrili do kraja in se razume, da »brez pompa«, gospodje bojevniki!	Franc Lajovic, župan
Objave
Znižana ukovina velja za novo šolsko leto na šoli Glasbene Matice ljubljanske
za vse predmete in letnike. To je sklenil odbor upoštevaje današnje hude prilike, v katerih živimo. Znižana ukovina pa. tudi omogoča najširšim slojem, da vpišejo svojo deco na glasbeno šok), ki deluje že 53. leto z največjimi uspehi in je v tesni zvezi z državnim konservato-rijem v Ljubljani, ki je najvišja naša glas-ibena institucija. Vpisovanje bo 1., 3. rn 4. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasbene Matice.
Opozarjamo, da se začne vpisovanje na državni konservatorij v Ljubljani 1. septembra in bo trajalo do 7. septembra dnevno od 9. do 12. ure. Vpisovanje bo v pisarni državnega konservatorija v Gosposki ulici 8. Vse podrobnosti glede vpisa in ostalega so razvidne iz razglasa, ki visi v veži zavoda in velikih letakov, ki so nalepljeni po mestu in opozarjajo na vpisovanje.

Schuschniggova
Tlim pod Schftsdtniggovim režimom se nadaljuje med lueriKaici in Heimwehrom borba za oblast - Monarhija ali republika? -
Izigravanje volje ljudstv
Pariz, 26. avguta, r. Potovanje avstrijskih državnikov v Italijo, njihova posvetovanja z Mussolinijem ter napovedani obisk avstrijskega kancelarja v Parizu so sprožili v političnih krogih razne komentarje in dajejo tudi tisku
Dr. Schuschnigg
avstrijski zvezni kancelar
povod za razglabljanje o položaja v
Avstriji. Francoski parlamentarec, ki se je te dni vnnil s svojega potovanja po
Avstriji, objavlja v »Figaru« dalu& članek pod naslovom »Avstrija pod Scbuschniggom«, v katerem razpravlja o notranjem in zunanjem političnem razvoju Avstrije v zadnji dobi ter pise med drugim:
^»eipiov prestolonasleduilr
Odmev julijskih dogodkov se v Avstriji še dolgo ae bo polegel Tragična smrt karncelaria dr. Dollfussa je dala notranji politiki avsrtrifke zvezne države na videz docela drugo lice. Kljuib temu pa se lahko danes že reče, da se dosedanji notranje politični kurz tudi pod Schuschniggovim vodstvom ne,bo tako kmalu iizpremenil. Nova vilada se opira na dediščino pokojnega Dollfussa
Prelat dr. Seipel Ignac
dolgoletni avstrijski kancelar in utemeljitelj avstrijskega povojnega klenka^ lizma
in zdi se, da je notranje bolj enotna m povezana, kakor pa je bila pod Dol-fussom. Dollfuss se je moral neprestano
boriti z velikimi notranjimi težkočami in vedno znova se pojavljajočimi na-sprotstvi med posameznimi skupinami svojega režima. Smernice Schuschniig-govega režima — Schuschnigg je veljal že prej za najbolj modrega člana Dolil-fussove vlade — pa niso podane samo po Dollfussovi dedščini, marveč morda še mnogo bolj po dejstvu, da je dr. Schuschnigg nčenec pokojnega prelata dr. Seipla, ki ga je kaj rad nazival za svojega »prestolonaslednika«.
Nasprotje med klerikalci in Heimwehrom
Kljub navidezni solidarnosti Scbusch-triggove vlade pa prihajajo vedno bolj na dan vse večja nasprotja med krščanskimi socialci in Heimwehrom. Ta nasprotja, ki so docela programatične-ga značaia, niso nova. Obstojala so ze za časa Doffiussa. Julijski dogodki so jih potisnili nekoliko v ozadje ter združili oba tabora v skupni borbi proti skupnemu nasprotniku, to je narodnim socialistom. Toda s pospešeno likvidacijo julijske revolucije stopajo staja nasprotstva znova na plan in vse kaže, da bodo delala dr. Scbuschniggu še večje preglavice, kakor so njegovemu predniku. V svojih izjavah sta tako dr. Schuschnigg kakor knez Starhemberg poudarjala, da bo ostal »avtoritativni« kurz. ki da nima nič skupnega z diktaturo, toda v praktičnem izvajanju tega kurza obstojajo med klerikalnim in heimwehrovskim krilom vlade velika nasprotja. Dr. Schuschnigg hoče, da bi avtoriteto njegovega režima čimprej potrdilo ljudstvo samo. Dr. Schuschnigg je sicer izjavil, da pri tem ne misli na kak plebiscit hitlerjev*kega kova. da pa bo njegova vlada našla pota in sredstva. da doprinese dokaz za to, da je večina avstrijskega prebivalstva za sedanji politični kurz in režim. Zdi se, da hoče dr. Schuschnigg doprinesti ta
dokaz potom članstva DoIKussove »patriotske fronte«, v katero mora vse, kar živi od države in kar simpatizira s sedanjim režimom. Da bi bila ta fronta čim močnejša, je dala vlada vpisati tudi vso aktivno vojsko, policijo, zan-darmerijo, seveda vse železničarje, vse javne nameščence itd, sploh vse, kar je kakorkoli odvisno od režima. Ko bo štela »patriotska« fronta toliko članov, da bo vlada lahko rekla, da je večina naroda vpisanega v 4o fronto, bo proglasila ljudsko glasovanje za nepotrebno rn dokaz bo doprinešen...
Schuschniggov monarhizem
Kancelar dr. Schuschnigg poteka iz strogo katoliške familije. Pripisujejo mu tudi velike simpatije za monarhistioni pokret in splošno zatrjujejo, da je v srcu prepričan monarhist Tudi v tem pogledu se mu pozna Seiplova šola. Protiklerikalni krogi in nemško nacionalne skupine, h katerim prištevajo po večini tudi Heiwehr, pa s tem Schuschniggovim notranjim prepričanjem niso nič kaj zadovoljni. Na dragi strani pa tako zvani katoliški krogi ne soglašajo s fašističnim kurzom Heim-
Knez Starhemberg
avstrijski podkancelar in vodja Heim-wehra ter glavni pobornik italofilske politike
vefera. To je imelo za posledico, da že pred meseci sklenjeni razpust krščansko socialne stranke še danes ni izveden in da stranka, odnosno njeno vodstvo še vedno obstoja in daje Schusoh-niggu svoja navodila. V bojazni pred porastom heimwehrovskega vpliva so šli klerikalci celo tako daleč, da prigovarjajo Scbuschniggu,' naj sklene kompromis s socialnimi demokrati, da bi imeli klerikalci zavarovan hibe4 pred morebitnim heimwehrovskim puioem.
Položaj Heimwehra
Heimwehr ima v Schuschnitgigovi vladi zelo močne pozicije. Knez Starhemberg ne le, da je ostal podkancelar in s tem skoro enakopraven s kancelar-jem, marveč je postal tudi naslednik dr. Dollfussa kot vrhovni vodja »■patriotske fronte« in vseh obrambnih organizacij, ki naj se zlijejo v to fronto. Izmed osmih ministrov so štirje pripada niki Heimwehra. Heimwehr se smalra za absolutnega gospodarja položaja im zato vlada v mnogih heimwehrovskih veliko nerazpoloženje zaradi tega, ker Starhemberg ni postal kancelar. Ugled Feyja je v julijskih dogodkih zelo padel » bil je že na tem, da ga izvagonirajo iz vlade. Le z grožnjami Heimwehra je ostal minister in dobil funkcijo generalnega komisarja za pobijanje proti-državnih elementov. Tembolj pa si sedaj heimwehrovci prizadevajo, da združijo v svojih rokah čimvečjo oblast.
Razcepljenost nacionalnih vrst
V vrstah nemških nacionalcev, h katerim so spadali tudi Landbund in druge manjše frakcije, sedanji režim nima omemibne vrednega odpora. Res je, da se mnogi strinjajo s politiko režima, vendar pa tudi ne odobravajo dela narodnih socialistov, ki so s svojo teroristično akcijo mnogo izgubili na simpatijah. Zato se tudi niso izpolnila pričakovanja upornikov, da se jim bo ve-Kk del prebivalstva takoj po izbruhu revolucije pridružil. Simpatije so bile sicer še na njihovi strani, toda Avstrijec ljubi mir in »Gemutlichkeit«, ne pa pokanja granat, grmenja topov in reg-lanja strojnic. Razen tega pa je še od prej naučen, da se slepo pokori oblasti. Nacionalne skupine pa so vrhu tega še zelo zdrobljene v razne droboe, med katerimi vladajo pri vsem tem še osebna nasprotstva, tako da se vladi ni treba bati s te strani nobene nevarnosti.
Preokret pri socialnih demokratih ?
Zelo značilen pa je preokret, ki ga je v zadnjem času opažati nri socialnih demokratih. Julijski dogodki so pokazali, da so socialni demokrati večji nasprotniki hitlerizma, kakor pa avstro-fašizma. Zgodilo se je, da so se socialni demokrati rt. .o ob rami borili v juli jskih dneh z onimi vojaki in heimwehrovci, ki so štiri mesece poprej streljali na njih same. Optimisti iz vladnih vrst sklepajo iz te-
ga na dalekosežno preorientacijo avstrijskih marksistov in zato se je vlada podvizala, da je izrekla delavstvu za njegovo zadržanje v vročih julijskih dneh, ko bi pomenila združitev marksistov s hitler-jevci propast sedanjega režima, svoje posebno priznanje in zahvalo. V vladnih krogih celo upajo, da bo s časom mogoče doseči sporazum z marksisti in res so imeli te dni socialno demokratski vodi-
cdelelbe pri puAiau i*evr«t» naječood I enega do 15 let Proti obtoženemu mi. Gal- I brunnerju je postopek zaradi udeležbe pri nalnih socialistov iz GnadiKanake zaradi
prevratu ustavljen in je odrejena posebna preiskava, ker obstoji sum, da je bil eden izmed kolovodij prevrata. Um. 36. avgusta w. Vojaško eodiKe je
*£erai končalo »»spravo p*eTt Šestim sa-rodno-aocialističnim prevratnikom, ki jih je vse spoznalo krivim veleizdaje. Obtožbo zaradi umora orožnika pa so morali umakniti, ker niso mogli ugotoviti, kdo ga j* izmed obtožencev umoril. Dva obtoženca sta bila obsojena na dosmrtno, eden na 18, eden na 16, eden na 14 m eden na 12 let ječe.
Dr. Renner Kari
vodja avstrijskih socialnih demokratov, ki ga imajo še vedno zaprtega
telji že svoje posvetovanje o tem, ali naj avstrijska socialna demokracija podpre vlado v borbi proti hitlerizmu. Do odločitve pa zaenkrat še ni prišlo in je tudi malo verjetno, da bi delavstvo tako hitro pozabilo na februarske dogodke. Vlada pa nadaljuje svoja prizadevanja za pridobitev socialističnega delavstva. Večina februarskih revolucionarjev je bua že izpuščena iz zaporov, socialistične organizacije so dobile samo zmerne komisarje, tako da se v njih prav za prav ni nič izpremenilo in Strokovna zveza, ka jo je osnovala vlada, v stvari ni nič drugega, kakor nadaljevanje bivše socialistične strokovne zveze s tem, da so se S morale pridružiti tudi vse druge strokovne organizacije.
Naraščanje monarhizma
Prav značilen pojav je tudi naraščanje monarhizma. Monarhisti vse do lani ▼ Avstriji niso mnogo pomenili Poleg de-tronizirane aristokracije in visokih cerkvenih krogov se za obnovo monarhije in za povratek Habsburžanov ni skoro nihče zavzemal. Po navalu hitlerizma in krvavih julijskih dogodkih, ki so otvorfli novo zakulisno borbo za oblast, pa ie monarhistično razpoloženje zelo naraslo
Avstrija snuje milico
Akcija za vistosmerjenje vseli polvojaSkih organizacij Nova okrepitev hajmvercvSkega vpliva
m
Miklas Viljem
predsednik avstrijske zvezne države.
in knez Starhemberg morda ni trda neresnice, ko je nedavno dejal, da bi bilo morda 90 odstotkov avstrijskega prebivalstva zadovoljna s tako rešitvijo avstrijskega vprašanja. Oficielni legitimi-sti pa so zaenkrat še zelo rezervirani ter se tolažijo s tem, da se njihova ura pod sedanjim režimom bliža z velikimi koraki Zamišljajo pa si rešitev po madžarskem vzorcu: predsednika Miklasa naj bi začasno nadomestil državni upravitelj, knez Starhemberg
• — Zavedajo se, da več zaenkrat ne morejo zahtevati. Če pa bo prišel čas, pa bo državnega upravitelja zamenjaj - -»•
\ tdkŠAem položaju je jasno, da kancelar Schuschnigg nima lahke naloge in potrebne mu bo mnogo diplomatske spretnosti in državniške sposobnosti, da bo premostil vse težkoče, ki izvirajo iz notranje razcepljenosti in nasprotstev celo v onih vrstah, ki naj bi bile drugim vzor avstrijske solidarnosti.
Izjava avstrijskih monarhistov
Dunaj, 26. avgusta, d. Vodja avstrijskih legitimistov baron Wieenei je izjavil zastopnikom tiska, da izjave kancelarja dr. Sehuschnigga in podkancelarja Starhember-ga o restavraciji Habsburžanov niso v nasprotju s pojmovanjem avstrijskih legitimi-etov. Avstrijski legitimistični pokT.rt nikakor ne misli na obnovo stare monarhije, temveč stremi zgolj po istvaritvi avstrijskega cesarstva ali kraljestva brez revizije meja in pogodb. Wiesner pravi, da zaradi tega ne vidi v izjavah obeh državnikov, v katerih sta odklonila načrte o restavraciji avstro - ogrske monarhije, nobene odklonitve posebnih želfa avstriiskih lpgitimintTV.
Nove obsodbe hitlerjevcev
Dunaj, 26. avgusta. AA. Korbiro poroča: Vojaško sodišče je obsodilo 21 nacio-
Duna), 26. avgusta, d. Oblasti si ie dalje časa prizadevajo, da bi poenotile vs« obrambne organizacije. Pogajanja pa leinv časi napredujejo, ker gre predvsem za vprašanje vodstva enotne obrambne zveze, kl ga zahteva Heimwehr za sebe, druge organizacije pa se temu upirajo. Vendar napovedujejo v režimskih krogih, da bo akcija za vistosmerjenje vseh polvoiaških organizacij v najkrajšem času ugodno zaključena. Kot kandidat za voditelja enotne fronte prihaja v poštev general Konigs-brunn, poveljnik spodnjeavstrijskih formacij Heimwehra. Poenotenje naj bi prišlo do izraza v centraliziranem vodstvu, enotnem vežbanju ter uniformiranju in bi bilo brez dvoma nadaljnji korak za ojačenje vpliva Heimwehra, ki je že sedaj, po imenovanju podkancelarja Starhemberga za voditelja patriotske fronte, postal zelo znaten. Avstrija bo na ta način dobila poleg redne vojske še posebno stalno oboroženo organizacijo. Ni dvoma, da temelji pospešen ie poenotenja obrambne fronte v obliki mi* ce tudi na željah z italijanske strani. Vsekakor sta Starhemberg in kancelar Schuschnigg razpravljala v svojih razgovorih * Mussolinijem tudi o tej zadevi.
Kolikšno bo število moštva, ki ga nameravajo prevzeti v to stalno obrambno fronto, še ni ničesar znanega, vsekakor pa je ta stvar odvisna od pogajanj z velesilami. V času prevratov meseca februarja io julija so šteie prostovoljne obrambne formacije približno 80.000 oboroženih mož po končanih uporih pa so bile reducirane v obsegu, ki doslej še ni točno znan.
Avstrija 2e zahteva posojilo za sebe
Pariz, 26. avgusta č. V tukajšnjih političnih krogih so se razširile vesti z Dunaja m iz Ženeve, da bo morala Avstrija najeti -novo posojilo. Dr. Schuschnigg namerava sprožiti tozadevno akcijo v trenutku, ko bo finančni minister Buresch predložil Društvu narodov svoje finančno poročilo. Tedaj namerava Avstrija zahtevati posojilo, ker jo vzdrževanje povečane vojske in orožništva prekomerno obremenjuje. Avstrijskega državnega proračuna za javno varnost, ki znaša okrog 200 milijonov šilingov, vlada v nobenem primeru ne bo mogla povečati. Zato bo zahtevala od velesil finančne podpore za ohranitev miru v državi.
Konferenca JNS v čupriji
Zaključna konferenca v moravski banovini — Ogromna udeležba delegatov — Popolno soglasje med organizacijami in vodstvom stranke
Coprlja, 26. avgusta r. V vrsti konferenc delegatov JNS po gruplranih srezih v posameznih večjih krajih moravske banovine se je danes vršila poslednja konferenca v Cupriji in sicer za sreze golubaškega, zvi-škega, homoljskega, mlaškega, levaškega, beliškega, despotovskega, ravniškega, re-savfkega in parafinskega. V imenu kraljev-
ske vlade je prišel na konferenco notranji minister 2ivojin Lazil, v imenu glavnega odbora JNS pa generalni tajnik stranke dr. Albert Kramer ■ senatorji Tirno«jevi-6em, Simonovi čem, nidžanovičem, Radova-novičem ter narodnimi poslanci Radivojevi-6em, dr. 6e6erovim, dr. Pivkom, Ivanovičem, Soldčem, Savičem, Dodičem, Krsti čem, L«-ti6em in tajnikom banovinske organizacije Hadži6em.
Delegatom na Cest se je mesto okrasilo z zastavami in zelenjem- Prebivalstvo je z velikim veseljem in pozornostjo sprejelo ta pozdravilo gg. ministra, senatorje ta narodne poslance.
Konferenca se je začelo ob 10. v prostorih kavarne SindžeHč. Zaradi velikega števila prisotnih se je morala vršiti tudi na kavarniškem vrtu. Pred zasedanjem konference so namreč ugotovili, da je prisotnih 1182 delegatov iz navedenih 10 srezov. Konferenci je predsedoval narodni poslanec in predsednik sreske organizacije v krvaškem srezu g. Nikodijevič. Njegove prve besede so bile pozdrav Nj. Vel. kralju, kar je zbudilo med prisotnimi navdušene manifestacije. Na predsednikov predlog so nato soglasno sklenili poslati pozdravno brzojavko predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču.
Prvi je govoril notranji minister g. Lazič. V izčrpnem govoru je orisal delovanje kraljevske vlade ta narodnega predstavništva. Nato je generalni tajnik JNS dr. Albert Knuiwr govoril o splošnem političnem položaju, o organizaciji delovanja stranke ta o njenih ciljih. Njegova izvajanja so dopolnili gg. Timotijevič, Sečerov, Lončar ta senator Simonovič ter referati zastopnikov sreskih ta občinskih organizacij. Vse govore so prisotni poslušali z največjo pozornostjo ta jih sprejeli z odobravanjem in ploskanjem.
Vse konference v moravski banovini so povsod pokazale popolno homogenost v vrstah organizacij stranke po srezih ta občinah moravske banovine ter odločnost članov stranke, da ostanejo do konca neomajno zvesti veliki ideji državnega ta narodnega edinstva.
Ob 17. popoldne so se minister živo j in Lazič ta člani glavnega odbora odpeljali v Beograd.
Kongres slovanskih čebelarjev
V Beogradu se je včeraj pričel kongres slovanskih čebelarjev iz Jugoslavije, češkoslovaške, Bolgarije in
Poljske
Beograd, 26. avgusta, p. V veliki Kolar-čevi dvorani je bil danes otvorjen vseslo-vanski kongres čebelarjev. Udeležba je bila izredno velika. Iz Jugoslavije je prisostvovalo otvoritvi nad 1000 čebelarjev, iz češkoslovaške jih je prišlo nad 100, iz Bolgarije ta Poljske pa po 50. Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Savič, nadalje zastopnik kmetijskega ministra, zastopnik trgovinskega ministra ter mnogi drugi odličniki, med njimi bolgarski poslanik Kjuseinovanov ta odpravnika poslov poljskega to češkoslovaškega poslaništva z osobjem poslaništva. Kongres je otvoril z daljšim nagovorom predsednik jugoslovenskih čebelarjev gosp. Djordjevič, ki je uvodoma predlagal, da se odpošljejo udanostne brzojavke Nj. Vel.
kralju Aleksandru, bolgarskemu kralju Borisu, prezidentu češkoslovaške republike dr. Masaryku ta predsedniku poljske republike Moscickemu. Kongres so nato pozdravili zastopniki češkoslovaških, bolgarskih ta poljskih čebelarjev, izražajoč svoje zadovoljstvo, da pride tudi na tem polju gospodarskega udejstvovanja do izraza slovanska solidarnost. Po svečani otvoritvi kongresa je bila otvorjena čebelarska razstava, ki nazorno predočuje razvoj čebelarstva od prvih početkov pa vse do današnjih dni in nazorno prikazuje tudi gospodarski pomen čebelarstva. Razstava je odlično urejena in vzbuja vsestransko zanimanje. Strokovne razprave čebelarjev se bodo nadaljevale jutri. Danes popoldne so si gostje ogledali mesto in okolico.
Spomenik zmage na Šipki
Sofija, 26. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Snoči so se na Sipki začele prve svečanosti v zvezi z odkritjem spomenika osvobojen ja, kjer so se vršile v rusko-turški vojni 1878 znane bitke, ki so odločile usodo Bolgarije. Svečanosti so se udeležili kralj Boris, princ Ki ril, vsi člani vlade, veterani iz rusko-turške vojne, mnogo patriotskih društev ta več ko 50.000 ljudi. Najprej so rekonstruirali boje na Sipki, nato so pa priredili bakljado, ki se je končala ob sviraji ju narodne himne ta s častno salvo ob burnem ploskanju navzočnih. Mogočni reflektorji so ves čas razsvetljevali spomenik ta njegovo okolico.
Izvoz ameriškega zlata
Pariz, 26. avgusta. AA. Agencija Havas poroča iz New Yorka, da je 12 ameriških bank dobilo dovoljenje finančnega ministrstva, da lahko izvozijo v Francijo 2.5 milijona zlatih dolarjev. Dve drugi banki bosta prodati v Belgijo 280.000 zlatih dolarjev.
Protijaponske demonstracije v Parizu
Pariz, 26. avgusta, č. »Ehccelsior« razpravlja obširno o dogodkih na Daljnem vzhodu ta pravi, da skuša Japonska z vsemi mogočimi sredstvi poostriti rusko-japonski spor prav sedaj, ko se Rusija pripravlja za vstop v Društvo narodov. Snoči je sociali-stično-komunistična fronta priredila v Parizu velike demonstracije proti Japonski Zborovanja na katerem so posamezni govorniki ostro obsojali japonska izzivanja, se je udeležilo okrog 10.000 ljudi.
Italijansko-rumnnska trgovinska pogodba
Bukarešta, 26. avgusta, č. Včeraj je bila tu podpisana nova trgovinska pogodba med Rumunijo in Italijo. Z novo pogodbo so urejena tudi vsa finančna vprašanja med obema državama.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Kje ]e Viktor Smith t
Nikolaj Ognjev:
Pastir
List iz dnevnika Kostje Rjabceva.
15. avgusta.
Zdaj sem v gostih pri tetki v Voskre-sensku in nedavno se mi je pripetilo nekaj smešnega in precej bedastega.
Sila dosti hodim po gozdu: lepo je, ce si takole cisto sam, počutiš se, kakor da si divjak in da na vsakem koraku lahko srečaš kakega sovraga — na primer nosoroga ali pa divjega vel-bloda.
Včeraj sem se do golega slekel, skril svojo obleko v duplo, zaznamenoval prostor in se odpravil na patruljo; v rokah sem imel samo debelo palico. V neki knjižici sem čital, da je neki lovec v Ameriki tako napravil in da je dva meseca prebil v gozdu. Po njegovem je glavno, da ne dražiš gozdnih prebivalcev _vsakojakih zveri, ptic in žuželk
—	pa se te niti dotaknili ne bodo.
Spočetka je bilo sila prijetno hoditi
—	tako nežen vetrček je pibjal — ln po mahu je bilo moči tako mehko in neslišno stopati. V glavo mi je šinila misel, da bi me naši fantje prav gotovo imeli za norca, če bi me zdajle kdo od njih srečal. Toda jaz sem se že tako navadil, delati vse s poizkusom, eksperimentirati. To se ve. tudi med fizkultu-ro ali na solnčnih kopelih so otroci v samih kopalkah, ampak to še zdaleč ni isto, to je nekaj čisto drugega.
Prišel sem do nekega potočka in se zavalil v travo, ves objet od solnčnih žarkov. Malce sem poležal, ko so me na mah pričeli pikati komarji. Ze sem jih hotel začeti pobijati, toda potem sem se spomnil, da se je oni lovec svojega načela do konca držal in dejansko ni nikogar ubil (razen ribe, postrvi, ki jih je jedel). Pa sem vstal in zapustil ta kraj. Komarji za mano Jaz v dir. S težavo sem našel prostorček, kjer ni bilo komarjev — tudi na bregu potočka, na pesku. Mušice so me silno nadlegovale, vendar pa sem napravil zelo dolgo solnčno kopel. Solnce je stalo precej nizko, do doma pa sem imel še kakih pet vrst; zategadelj sem sklenil iti domov. Šel sem ob bregu potočka, ki se je počasi izpreminjal v rečico, po isti poti sem dospel do nalom-ljene vejice, zavil sem na desno, — razklana smreka je bila še tam. Potem sem po znamenjih prišel do tistega drevesa, kjer je bila spravljena obleka. Toda tega drevesa ni bilo, to se pravi, drevo je že bilo in še celo zelo podobno, toda duplja tam ni bilo
Takoj sem se vrnil proti rečici, našel nalomljeno vejico in kakor se mi je zdelo, sem pričel stopati v pravi smeri, pri čemer sera previdno kontroliral sleherni korak. Na mah pa se od nekod pojavijo kmečka dekleta; skril sem se pred njimi za grm in začel vpiti: »Pojdite hitro mimo!« Pričele 90 se krohota/ti in se dreti:
>Da te le ni sram, kar nag hodi po gmajni, s koprivo bi ga bilo treba!«
Bilo jih je razmeroma precej in opazil sem, da so nekatere pričele hoditi nazaj, druge pa so trgale koprive. Tedaj sem s svojo gorjačo pričel mahati na vse strani in zakričal:
»Samo blizu mi pridite, tako jo oplazim, katera se mi približa, da se domačih ne bo več poznala!«
Toda med piskom in grohotom so me pričele od daleč šibati z dolgim protjem, da sem moral kar bežati. Iz-početka so se delale, kakor da tečejo za mano, potem pa so ostale zadaj. Precej dolgo sem tekel po gozdu, nasproti mi je vel veter, že precej hladen, tako da zares nisem vedel, kaj naj počnem.
Naposled sem pritekel na parobek. Tam je bilo svetleje. toda spoznal sem, da do solnčnega zahoda ni več daleč.
V pripovedkah sem čital, da so stari junaki pristavljali uho k tlom, če so hoteli izvedeti, ali se kdo približuje Tudi jaz sem tako storil. Morda je bilo to precej bedasto in smešno, toda rad bi vedel, kaj bi na mojem mestu napravil kdo drugi. Nu, prislonil sem uho k zemlji in mahoma sera zares slišal mukanje in meketanje in sem vedel, da se bliža čreda. Razveselil sem se, zakaj pri vsaki čredi je navadno pastir. In zares je prihajala čreda, pastir je bil pa kar nekam čuden: spredaj je šel in ne zadaj, knjigo je čital, knuta pa se je vlekla za njim. Takoj sem ga po-
Malo zgodovine o predpasniku
Vsaka reč ima svojo zgodovino, zakaj
je tudi predpasnik ne bi imel! In prav zanimiva je. Predpasnik je prav za prav potomec opasa, ki so ga poznali že starodavni narodi, kakor Egipčani, ki so ci ga nosili okoli ledij kot zaščito zoper vremenske neprilike. Od njih so ga prevzeli Grki in Rimljani, od teh pa spet drugi narodu Ko so potem v teku dob oblačila postala daljša in popolnejša, je preprosto ljudstvo še dalje ostalo zvesto opasu, katerega »o zlasti nosili pri delu, da so varovali obleko. Pozneje so ga nosile le ženske.
Tako je iz opasa nastal počasi predpasnik. Ker pa se je takorekoč razvil v del ženskega oblačila, je postal tudi on deležen usode spremenljivosti mode.
Nekako v 16. stoletju so predpasnik® delali iz najfinejšega, s čipkami in vezenjem okrašenega platna ali svile. V 17. stoletju so nemške ženske nosile ozke. preproste predpasnike, ki so jim rekli Fiirtuch, iz česar je očitno nastala naša domača beseda firtah, birtah. Ob koncu 17. stoletja je segal prav do čevljev, do konca krila, in so ga ženske nosile tudi ob svečanostnih prilikah.
Na Francoskem je bil predpasnik dalje časa prepovedan; ko se je v 16. stoletio spet pojavil, so ženske nosile lične, z zlatimi in srebrnimi čipkami okrašene predpasnike, ki so se zelo priljubili. Ko pa je neka Parižanka opasala iz pristnih čipk i»-delan predpasnik k plesni obleki, se poizkus ni obnesel. Mimo finih predpasnikov, ki so jih nosile bolj za okras, so pa obdržale še vedno preproste vrste za varovanje oblačila. Tudi razne narodne noše to potrjujejo.	,
V nekaterih švicarskih kantonih imaio ženske pri delu predpasnike iz pisanega katuna, ob nedeljah pa nosijo predpasnike iz težke, izpreminjaste svile, ki je dostikrat dragocenejša kakor obleka sama, katero popolnoma pokriva. Po raznih deželah — kdo bi vse našteval — so predpasniki neločljiva sestavina narodne noše.
Okrog polovice zemlje
Letos 20. oktobra bo na letališčih v Južni Angliji start k najogramnejši mednarodni letalski tekmi, kakor je svet še ni doživel. Tekma bo prirejena za stoletnico civiliziran j a Avstralije in se nazivi je »Mac Robertson International Air Races«. Proga iz Anglije do cilja v mestu Melbourne v Avstraliji meri 22.000 km. Tekma bo dvojna: hitrostna in handikapska. Vsak udeleženec mora v 16 dneh prispeti na cilj. Za hitrostno tekmo znaša prva nagrada 10.000 funtov štertingov (1 funt gter-ling je okrog 250 Din) in zraven tega zlat pokal v vrednosti najmanj 500 funtov šterlingov. Druiga nagrada znaša 1500, tretja pa 500 funtov šterlingov. Pri han-dikapski tekmi pa znaša prva nagrada 2000 in druga 1000 funtov šterlingov .
Proga pri prvi tekmi vodi čez Bagdad, Kalkuto, Singapur, Darwin in CharleviUe, kjer se mora vsak letalec ustaviti. Za han-dikapsko tekmo pa gre proga čez Mar-seille, Rim, Atene, Alep, Bagdad in dalje kakor pri prvi. Cilj je Melbourne. Vsako letalo mora nositi živež in vodo za tri dni za vsako osebo v letalu. Dne 1. julija J« potekel rok za prijave. Prijavilo se je 58 letalcev iz večine evropskih držav, iz Avstralije in Zedinjenih držav. Pred dvema desetletjema bi si tudi najbujnejša domišljija kakega Julesa Vernea ne mislila da. bodo narodi tekmovali v letalski tekmi na progi 22.000 km dolgi, ki bo odločena v kakih štirih dneb
Neki gasilec v Dearbornu (Zedinjene države) je izumil novo obrambno orožje proti banditom. V nezdroMjivo steklo policijskih avtomobilov je pritrjena bronasta plošča, vanjo pa k o vi nas ta krogla z luknjo, v katero vtaknješ cev samokresa. Samokres obračaš lahko na vse strani, ker je tudi krogla gibljiva. Tako bo policijskim uradnikom mogoče streljati na razbojnike, ne da bi jih za varnim steklom same mogle
doseči njih krogle
Orjaška torta
Letos prazmuje veliko avstralsko mesto Melbourne stoletnico ustanovitve. Ofb tej prifeki priredijo velikanske slovesnosti in prireditve. Tako n. pr. svetovno zračno tekmo z letali iz Angleške preko Azije v Avstralijo, kjer meri proga 22.000 kilometrov. Pa še drugače se b?»do izkazali. Spek-lii bodo tudi orjaški puding ali torto, za katero bodo poraMi eno in po4 tone moke, 4 in pol tone sadja, 1 in pol tone surovega masla, tri četrtine tone mandetjev in 36 tisoč jajec. To torto nameravajo razstaviti za časa slavja, ki ga priredijo, v okrogii zgradbi, ki jo bodo zgradili nalašč v ta namen. V torto bodo zapekli sto zlatov, ki jih bodo skovali samo za to slavje- Ker bodo torto razrezati na 25.000 kosov, ki se bodo lahko kupili, bo sto liudi imelo ttranie, da dobijo tak zlat v svojem kosn torte.	__
čttajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Letalec Viktor Smith, Id je hotel potolči rekord Amy Johnsonove »Gapetown—Ltm> done, je po svojem odhodu iz Londona — izginil
Poslednji skalp
Muzej v Dublinu na Irskem je dofodl v dar skalp, ki bo bržkone poslednja trofeja te okrutne šege. Daroval ga je član kraljeve policije na konju za severozapad v Kanadi. Kupil ga je bil za vrečo moke od nekega vojnfka rodu Sarcelev. Ta ma je hkratu povedal zgodovino tega skalpa.
Lete 18T9. so Grogveotrf pneteoraiKH riško mejo in pri Iizard Paketa Sarceje. ki so tam brvaK na t»wj3 vacijL Ko so napadalci v temi konje in ženske, so krenili pnortl doratt Sarceji pa so jih zasledovali in fim kratkem boju o tel i oropano lastnino, mod katero je bil dobljen tudi ta sfcata.
Velikan in pritlikavec
Novo orožje proti gangsterjem
l
iz pasjega kraljestva v človeški družbi
klical:
>Hej, tovariš!«
Po vsej priliki se je začudil, vendar pa tega ni pokazal, samo vprašal je:
»Kaj pa je?<	. .
Povedal sem mu, kaj se mi je bilo pripetilo, in ga vprašal, kaj naj sto-rim ?
»Kakšno pa je tieto duplje?« je vprašal pastir.
Odgovoril sem mu, da je zelo veliko in globoko in da v vsem gozdu ni takih dupelj.
>To bo najbrže pri Kuzkini jami,« je zamišljeno dejal. »Najbrže bo tisto. Hej, Filip, pojdi sem!<
Od nekod izza krav se je prizibal dečko v ogromnem suknjiču. Pastir mu je ta suknjič slekel in ga dal meni.
»Za zdaj vsaj sramoto skrij,« je dejal.
Oblekel eem suknjič, pastir je ukazal dečku, naj čuva čredo, sam pa je šel z mamo iskat duplje. Spotoma sem si tega pastirja ogledal, videl sem, da je še mlad fant in sem ga vprašal:
»Kaj pa *taš?«
Pokazal mi je knjigo, gledam: Tur-genjev — »Očetje in sinovi.«
»Ali vse razumeš, kar je tu napisano?« mi je ušlo z jezika.
»Kajpak,« je dobrodušno dejal pastir. »Čemu pa naj potem čitam?«
»Odkod pa imaš knjigo?«
»Iz knjižnice Vserabotzemleša.« »Si mar v sindikatu?«
»Kajpak. Vsi pastirji čeprav so zonski delavci, pripadajo Zemlesu. (strokovna zveza lesnih delavcev)* Kaj ne, ti si mislil, da pastirji meo ljudje, kali? Kdo pa prav za prav si?«
»Drugo stopnjo sem dovršil, zdaj pa mislim vstopiti v vur (višji učni zavod).«
»Na kakšno fakulteto?«
»Se ne vem točno; mislim, da na literarno.«
»Jaz pa hodim na fizmat (fizikahao-
matematična fakulteta).«
Osupnil sem in obstal:
»Kako praviš: na fizmat?«
»Cisto enostavno? že drugo zimo bom letos v mestu posedal po čitalnicah.«
»Kaj si vendar ... pastir?«
»Nu, kaj pa je to? Poleti 6em pastir, pozimi pa vuzovec.«
»Ta je pa dobra. In kako ti je ime?«
»Prekrasno ime imam: Afinogen. Otroci mi pravijo: Finagent.
»Počakaj, toda, ali si drugo stopnjo tudi dovršil?«
»Nak, OONO (okrožni oddelek narodne izobrazbe) me je poslal na rab-fak (delavsko fakulteto), odtod pa na fizmat. Nu, evo, tu je Kuzkina jama. In tu je duplje.«
Zares, bilo je tisto duplje. Izvlekel sem svojo obleko in se napravil. Pastir pa se je takoj obrnil in odšel k svoji čredi.
Nova klinika za rakasta obolenja v Parizu
V Vmejuifu pri Parizu so nedavno otvorili novo kliniko za rakaste bolezni. Na sliki vidimo komisijo, ki ogleduje bolnišnico in .njene naprave pod vodstvom prof. Eoussyja
Na letališču Tempelhof pri Berfinn vodi zračni promet poseben redar, ki z zeleno tn rdečo lučjo dovoljuje oziroma prepoveduje «tart letalom
Jos. Bnrchei, nacistični okrožni šef, ki je bil Imenovan za nemškega komisarja v Fosaarju
Zračni prometni redar
Papenov naslednik
Zmaga Jugoslavije
nad Poljsko
V šesti meddržavni tekmi ie jugoslovensko moštvo slavilo svojo drugo zmago nad poljsko reprezentanco
Beograd, 26. avgusta
Danes se je pred 12.000 gledalci igrala nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Poljske. Tekma se je končala z nadmočno zmago Jugoslavije. Tekmi so prisostvovali tudi poljski poslanik Schwarz-burg-Gunther z osobjem poslaništva in mnogi drugi odličniki. Obe moštvi sta bili pozdravljeni ob vstopu na igrišče z jugoslovensko in poljsko državno himno. Tekmo je sodil odlično in nepristransko rumunski sodnik g. Ksifando.
Jugoslavija : Poljska 4 : 1 (2:0)
Poljaki so imeli začetni udarec, toda že v prvi minuti je nastala pred njihovim golom nevarno situacija Petrak je lepo podal Sekuliču, ki pa je zabil žogo v prečko Kmalu nato je nastala zopet gneča pred golom gostov in je bil pri tej priliki poškodovan tudi njihov vratar. Sekulič je dal oster šut na gol, ki pa ga je skušal vratar ubraniti. Pri tem se je z vso silo zaletel v drog gola in se je bil zgrudil nezavesten ter so ga morali odnesti z igrišča. Pri vsej nadaljnji tekmi, ki je bila zaradi tega incidenta za par minut prekinjena, je bila v vratih gostov rezerva. Moštvo Jugoslavije se je hitro znašlo in igralo čedalje boljše, tako da je bila v vsaki situaciji vidna sigurnost. Zlasti se je odlikoval Sekulič kot vodja napada, prav tako pa so bili dobri halfi in ožja obramba Le Gayer in Marjanovi se nikakor nista mogla znajti, čeravno se je zlasti od Marjanoviča pričakovalo mnogo. Igra je bila v splošnem zelo ostra.
Pri gostih so bili zelo dobri halfi. Napad se pred golom ni mogel znajti in je žogo skoraj vselej izgubil. Jugoslavija je prehajala v čim dalje večjo nadmoč. Le napad se dolgo ni mogel znajti, in to vse do 25. minute, ko je padel prvi gol. V gneči pred golom gostov je Glišovič ujel žogo ter jo oddal Sekuliču, ki jo je iz neposredne bližine poslal v mrežo. Občinstvo je sprejelo prvi gol Jugoslavije z viharnim aplavzom. Poljaki so začeli nato igrati še ostreje in je prišlo do mnogih foulov, pri čemer je bil tudi Sekulič poškodovan, tako da je moral za nekaj časa zapustiti igrišče. V nadaljnjem poteku igre se je zlasti odlikoval Lechner, član osiješke Slavije, ki je naravnost idealno odvzemal žoge z glavo in jih dodajal svojim soigralcem. Po prvem golu je prišla nadmoč Jugoslavije še bolj do izraza, tako da se je igralo skoraj izključno na polju
gostov. Poljakom se je posrečilo par predorov, ki bi lahko bili nevarni, če obramba ne bi intervenirala pravočasno. Odličen pa je bil Jakšič, ki je bil izredno siguren.
V	41 min. je dosegla Jugoslavija drugi gol. Po lepi kombinaciji je Sekulič streljal na gol, toda žoga je zadela v prečko in se odbila v Tirnaniču, ki jo je naglo podal Marjanoviču, ta pa jo je z glavo vrnil Se-kuliu naravnost pod noge, nakar je Sekulič zabil žogo v levi kot in postavil 2:0.
Do konca prvega polčasa je bilo še na obeh straneh nekaj nevarnih situacij, toda rezultat se ni izpremenil.
Drugi polčas se je začel zopet v znaku nadmoči Jugoslavije. V 6. min. je dosegla Jugoslavija po krasnem prodoru tretji gol. Petrak je ostro streljal proti golu in Sekulič je v teku pognal žogo v mrežo. V 10. min. so gostje po krivdi beka Matišiča dosegli častni gol. Matošič je odbil žogo z glavo in jo direktno podal levi zvezi gostov., ki jo je iz neposredne bližine poslala poleg Jak-šiča v mrežo. Poljaki so se za trenutek odtrgali od jugoslovenskega napada in napravili več nevarnih prodorov, toda Jakšič je z veliko sigurnostjo branil svoje svetišče in čistil situacijo.
V	drugem polčasu se je opažalo, da popušča obramba Matošič-Beloševič, dočim je postal Lechner s svojo naravnost idealno igro najboljši mož na terenu. V 32. min. je padel četrti gol. Zaradi foula je sodnik | odredil kazenski udarec, ki ga je streljal s polovice igrišča Petrak na gol. Marjanovič ga je z izredno fineso poslal v mrežo in postavil 4:1. V 35. min. bi gostje malone dosegli drugi gol. Matošič je izpustil žogo in Jakšič je planil iz gola, da bi ubranil. Pred nosom pa mu je snelo žogo desno krilo Poljakov in streljalo v prazen gol. Matošič je ubranil z roko, zaradi česar je sodnik odredil enajstmetrovko. Streljal je je desni bek gostov Martina, toda Jakšič je sijajno ubranil. Poljaki so si proti koncu prizadevali doseči vsaj še en gol, vendar pa jim spričo dobre obrambe Jugoslavije ni uspela nobena akcija.
Od Jugoslovenov so bili najboljši Sekulič, Lechner in Petrak, dočim je Marjanovič precej odpovedal. Obe krili sta igrali izredno dobro, enako dober pa je bil tudi Arse-nijevič. Ožja obramba je bila v prvem polčasu zelo dobra, v drugem polčasu pa je znatno popustila. Poljaki niso pokazali posebnega nogometnega znanja in niso pokazali one sigurnosti, s katero so se odlikovali Braziljci pri svojem nedavnem gostovanju v Beogradu.	• n*--
enoja kota, sicer vedikih prilik za nje pred golom ni bilo.
Sodil je tekmo g- Cimperman.
Hermes: Jogoslavija (Zagreb) 3:2 (0:0)
Hermes: Oblak-Klančnik, Košmerlj-Kre-tič, čebotin, Ferjan-Kos, Brodnik, Zalo-kar, Derenda, Kariž.
Jugoslavija: Kuzman-Stojanovič, Bogoje-vič-Ožegovič, Detelbach, Pless-šironja, Du-kovič, Nikolič, Alimpič, Milenkovič.
V prvem polčasu je bila igra izenačena. Hermes je bil od časa do časa v mali premoči. Napada sta si priborila po dva kota. Drugi del igre je bil bolj živahen, kar je zasluga obeh moštev. Prvi gol je zabil v
8. min. Milenkovič *a Jugoslavijo s ne-
1 ubranljivim strelom. V 12. min. je povišal Pless iz precejšnje daljave s plasirano žogo na 2:0. Prost strel, ki ga je izvajal Klančnik v 14. min., je vratar samo odbil in Kariž je Izkoristil priliko, da je zabil prvi gol za domače. Nato je zaključil Derender v 23. min. lepo uspelo kombinacijo s strelom na gol in dosegel Izenačenje. V živahni bort)i za zmago je Hermes prevladoval na terenu in Kos je v 34. min. odločil z nadaljnjim zgoditkom tekmo v korist domačih.
Igra je bila zelo prijateljska ln je potekla v ležernem stilu. Gostje so imeli dobro obrambo, odlikovali so se s točnim podajanjem, njih moštvo je Izenačeno. Hermes je tudi imel dobre moči v obrambi, krilska vrsta je bila bolj slaba, dober je' bil samo Ferjan, deloma Sočan, ki je v drugem delu igre vstopil za Kretiča- V napadu je bil najboljši Kos, ustregla sta Derenda in Kariž, Brodnik je imel slab dan, Zalokar pa povsem nemogoč. Ali nima Hermes mlajše moči? Sodil je g. Lukežič.
Dve zmagi
ljubljanskih klubov
Obe moštvi, Ilirija in Hermes, ki sta povabili v goste zunanja kluba, sta premagala svoja nasprotnika
Ljubljana je imela včeraj kar dve nogometni prireditvi, in sicer v Stadionu in na igrišču Hermesa Dve nogorr^tni tekmi en dan sta za Ljubljano vendarle malo preveč. Zaradi tega tudi obisk ni bil prevelik. Tolažimo se lahko s tem, da sta Ilirija in Hermes odšla z igrišč neporažena.
Ilirija: Austria (Celovec) 3:0(1:0)
Ilirija: Herman - Un-terrejter, Strehovec-Bogme, Sočan, Lah H-lce, Svetic V„ Varšek. Slapar, Pfeifer.
Austria: Količ-MelišnJk, Šimek-Smofina,
Se rajnik. Piber-Fronek. Šmeliček, Pontaš, Kostanjšek, Herman.
Srečanja s Celovčani ne vzbujajo, včasih po krivici, pri nas velikega zanimanja. Kfjub terrru pa je bilo na igrišču nekaj najbolj zveste publike, ki mora biti povsod zraven in na katero se prireditelji tekem še lahko kolikor toliko zanesejo.
Toda tu d] ob manjšem številu gledalstva in ob priliki manj važnih prijateljskih srečanj bi morala naša moštva zaigrati v boli-šen stiki. Ze iz propagandnih razlogov in da se ne jemfje veselje še onm, ki prihajalo na Igrišča. Ta tekma pa s tega vidika ni uspela.
Ilirija je postavila na polje moštvo v sestavu, ki je najmanj neobičajen. Še najboljše se je obnesla vrsta krilcev, ki ie ostala kolikor toliko intaktna. Novinec Lah IT je bil sicer najšibkejši v trojici kar je nazadn;e razumljivo, vendar ni napravil nobene škode. Sočan ie igral pod svojo običajno formo in ie bil zlasti v doda vanju precej netočen. De! obrambe je bil na me-\tu, Unterreiter je bil najboljši od treh branilcev (v drugem polčasu je igral namesto Strehovca Lah T), tudi Hermanov debut se je obnesel. Nj imel preveč dela, kar ga je bilo, ga je dobro opravil. Stre-hovec je po dolgem časn prvič nastopil in je bil zelo okoren, moral bo pač še v šolo, predno bo našel pot do svoje nekdanje forme. Napad je bil ves čas Ahilova peta v moštvu. Najslabši mož v njeni je bil Svetic. ki ga je pozneje zamenjal Piftič, gotovo se nahaja trenotno povsem jzven forme. Ice je dal svojo običajno igro in je bil poleg Pikica edini aktiven igralec. Niti Slapar niti Pfeifer, ki sta koncem igre izvedla rosa do. nista bila v stanju poseči aktivno v dogodke, a Varšek kot vodja napada je svojo nalogo dodobra zgrešil. Moštvu je prinesla uspeh okolnost, da ni bio v nasprotnem napadu nobenega strel-
ca, poleg tega kolikor toliko zadovoljiva igra lastne obramibe. V borbi z močnejšim nasprotnikom se ta formacija moštva gotovo ne bi obnesla.
Celovčani so dali še nekaj več kot se je od njih pričakovalo. Predvsem so ugodno presenetili z razmeroma dobro tehnično izvežbanostjo in so kot celota napravili vtis neke homogenosti. Dobri so bili v obrambi, v kateri se je lepo in sigurno uveljavljal vratar, ki je imel precej dela in ga sproti precej pridno opravljal, zanesljiv j« bil tudi desni branilec. Krilci so nekoliko zaostajali, bi>H so nekam počasni, desni je bil poleg tega precej oster, tako da je zakrivil nebroj prost h strelov. Srednji krilec je bil ob izvajanju enajstke deset minut pred koncem zaradi prigovarjanja sodniku izključen, pa se njegova odsotnost ni mnogo opazila. Napad je bil v polju kombina-torno dober. S kombinacijami pa je pretiraval jn je seveda v zaključnih- potezah vedno nudil nasprotni obrambi še zadnjo možnost, da je uspešno posredovala; najlepših prilik, ki si jih je tekom igre nekaj ustvaril, ni mogel izkoristiti, ker se je le redkokdaj kdo spomnil, da je treba tudi streljat} na goi.
Igra ni bila. na posebni višini. Večji del je bila vsebinsko zelo pohlevna, semtertja je bilo eno zatem drugo moštvo v majhni terenski premoči, v glavnem pa je šla borba od ene branilske črte do druge. Žoga je bila dober del igre nekam trmasta in se ni hotela pokoravati intencijam onih, ki so jo dirigirali, zato je bilo mnogo hitrostnih tekmovanj, kdo jo bo prej dosegel. Da ta način ni igri v prid, je razumljivo.
Edini gol je v prvem polčasu zabil Sočan k prostega strela jz nekih 20 metrov; bilo je začetkom igre, v 9. min., žoga je Sla precej nedolžno mimo dveh treh nog, vratar je bil pokrit in se ie precej iznenadil, ko je moral pobrati usnje iz mreže. Veliko šans si napada nista priborila, gostje so tolkli žogo s kota dvakrat, domači en sam-krat, to je bito vse.
V drugem delu igre so se spremembe v domačem moštvu spočetka opažale, pozneje pa je moštvo zopet zapadlo v prvotno mrtvilo. Domač napad je parkrat malo bolj resno pritisni?, priboril si je pet kotov, Pikič je zadnjega v 20 min. izkoristil ia jz težke pozicije neubranljivo poslal v mrežo. V 35. min. se je isti Pikič otresal tik pred golom prevsiljive obrambe, kar je privedlo do enajstke, ki jo je Sandi z bombe pretvoril. Gostje so v tem delu igre kljub boljši igri v polju prišli samo še do
Ilirija najboljši plavalni klub
Dubrovniški Jug prvak v jumorskem Plava^u in wa terpolu - Ilirija druga v plavanju, tretja v waterpolu - V skupni oceni je Ilirija na I. mestu med našimi plavalnimi klubi
2. Venuti (Jadran) 1-27.6, 3- Rajsar (Cone.)
Dubrovnik, 36. avg.
Danes ob 830 so se pričele v Dubrovniku finalne tekme za juniorsko državno prvenstvo v plavanju. Zanimanje za tekmovanje je bilo izredno veliko.
Tehnični rezultati so bili:
50 m prosto juntoril: 1. Defilipis (Cone.) 29.2, 2. Veramenta (Jug) 30, 3 Ziherl (Ilirija) 30.4, 4. Felde (Jug), 5. Votrubec (Cone.)
100 m prosto Jonaorke: 1. Grošelj (Ilirija) 1:26.3, 2. Bjelovučič (Jug) 1:29.1, 3. Šiška (Ilirija) 1:39.1, 4. Lavrenčč (Ilirija), 5. Jankovič, 6. Petrovič, (obe Concordia)
100 m hrbtno juniorii: 1. Schell (Ilirija) 1:23.6, 2. Bjelovučič (Jug) 1:249, 3. Dolan (Conic) 1.36, 4. Ciganovlč (Jug), 5. Bobič (Jug), 6. Tavzes (Ilirija).
100 m prosto Juniorke: 1. Grošelj (Tli-1.41.8, 2. Orlič (Jug) 1.44, 3. Dvorak (Cone.) 1.45.4, 4. Kovačiček (Cone.), 5. Babinek -(Ilirija), 6. Ratkovič (Jug).
4 X 50 m prosto iuniorii: 1. Jug H 2:02.8, 2. Jadran (Ercegnovi) 2:05, 3. Jug I. 2:05.4, 4. Ilirija., 5. Concordia, 6. Jadran H.
3 X 100 m mešano juniorke: 1. Jug FL, 4:512, 2. Ilirija I 4:53.4, 3. HiTija H 5:15.4, 4. Concordia, 5. Jug I.
Nato se je vršila waterpo4o tekma med Jugom in Ilirijo ln je zmagal Jug z rezultatom 4:9. (2:°).
Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo ob 15.
200 m prosto JankHli: 1- Defilipis (Cone.) 2:342, 2. Fux (Ilirija) 2:41.3, 3. Schell (Ilirija) 2:41.8, 4. Perera (Jug), 5. Radič, 6. Tosovič (oba Jug).
50 m prosto Juniorfce: 1. Grošelj CRirija) 36.8. 2. Šiška (Ilirija) 36.8, 3 Bjelovučič (Jug) 37.5, 4. Bjelič (Bob), 5. Tavčar (Ilirija). 6. Ivanfkovič (Jug).
100 m prsno juniorii: L Orlič (Jug) 1-26,
1.38, 4. Pizdar (Bob), 5. Kunčevič (Jug), 6.
Obl'(Cone.).	„ _ ..
100 m hrbtno iuniorke: L Bartokmč (Jug) 1:42.4, 2. Dvofak (Cone.) 1:47.6, 3. Petrovič (Cone.) 1.54, 4. Ozimič (Ilirija), 5. Samardžič (Jug).
3	X 100 m mešano JarforB: 1. Jug L 4:04.6 2. Concordia I 4:07.6, 3 Ilirija S 4:10.2! 4. Jug H.. 5. Ilirija I, 6. Conoordia
H.	» , T
4	X 50 m prosto Juniorke: 1. Rtrija L 2:31.6, 2. Jug L 2:40.4, 3 Jug H. 2:49.4, 4. Concordia L, 5. Ilirija II.
V	waterpoln je Jug premagaj Jadrana s
5:0 (4:0).	.
Končno stanje v junior-kem prvenstvo: Jug 208 točk, Ilirija 170, Concordia 96, Jadran 26, Bob 7.
V	w a terpolu ie prvi Jug, 2. Jadran, 3. Ilirija.
V	skupni oceni vseh državni prvenstev si je Ilirija priborila naslov najboljšega kluba v Jugoslaviji in prehodno darilo mi-n:stra za telesno vzgojo dr. Andjelinoviča Ilirija, 2. Jug, 3. Concordija.
Plavalni miting na Sušakn
Sušak. 26. avgusta.
V	kopališču »Jadran« se je danes vršila mednarodna plavalna tekma med domačo Viktorijo in reško Fiumano. -Spored je bil olimpijski. Rezultati so bili: 1.500 m prosto 1. Mini (Viktorija) 21:26.4, 100 m hrbtno:'
I.	Marčeta (Viktorija) 1:14.2, 400 m prosio: 1. Mini (Viktorija) 5:16, 100 m p®>sto: 1-Stocker (Viktorija) 1:04. 4 X 200 m prosto: 1. Viktorija 9:59.4, 2. Fiumana 10:33.1, 200 m prsno: 1. Viezzoli (Fiumana) 3:14-2, 5 X 50 m prosto: 1. Viktorija 2:23.4, 2. Fiomana 2:252.
Po točkah je zmagala Viktorija z rezultatom 42:36.
Velik zbor
slovenskih trgovcev
V Konjicah se je včeraj vršila letna skupščina Zveze
trgovskih združenj
Slovenske Konjice, 26. avgusta.
V Slovenskih Konjicah je imela danes Zveza trgovskih »druženj dravske banovine svoj XIV. redno letno skupščino, ki se je tndi letos vršila v znaku popolne stanovske solidarnosti. Večina delegatov je prispela v Slovenske Konjice že v soboto dopoldne
k predkonferenci
ki se je vršila v kino-dvorani društvenega doma. P red konferenca, ki jo je vodil predsednik zveze g. Josip Kavčič, je v večurni razpravi temeljito proučila številne predloge, ki so bili v zvezi za občni zbor dostavljeni od posameznih trgovskih združenj.
P red konferenca Je najprej razpravljala o perečem vprašanju industrijskih proda-jalnie, ki delajo trgovini občutno konkurenco predvsem zaradi tega, ker se te prodajalnice v davčnem pogledu smatrajo kot podružnice centralnega obrata, kar ima za posledico, da odpade na vsako tako podružnico malenkosten davek v primeri z davkom, ki se nalaga samostojnim trgovcem, kar ustvarja neenake konkurenčne pogoje. Težnja trgovstva, ki je prišla do izraza že v resolucijah prvega kongresa jugoslovenskega trgovstva v Skop-lju, gre za tem, da se take industrijske prodajalnice sploh ne dopustijo, dokler pa obstojajo, naj se enako obdavčijo kakor obrati samostojnih trgovcev.
Drago važno mesto je na predkonferen-ci zavzemalo
davčno vprašanje
zlasti glede na pridobnino. Navedeni so Ibili številni primeri, ki kažejo, da ustvarja nov način odmere pridobnine na podlagi februarske davčne novele številne trdote, ki jih je treba nujno odpraviti. Mnogo je bilo debate tudi o davčni praksi, ki gre za tem, da se enostavno linearno poviša osnova za odmero, in sicer po navodilih nekaterih finančnih organov, kar je v očitnem nasprotju z zakonom. V tej zvezi se je razpravljalo tudi o trošarinah, ki so zlasti za alkohol in sladkor mnogo previsoke, tako da občutno zmanjšujejo konzum na škodo državne blagajne. Mno-no pritožb se Je čulo tndl glede takse na račune ln glede postopanja finančnih organov pri kontroli ter glede Vi% pobotnl-
cev, ki se mora po novem tolmačenju finančnega ministrstva pobirati tudi tedaj, kadar se ne izda nobeno potrdilo, samo če se izdatek kot tak zabeleži v knjigah, torej v pretežni večini primerov. Davčne uprave zahtevajo to pobotniško takso tudi za pet let nazaj. Razprava se je vršila tudi glede 1% izrednega doprinosa na uslužbenski davek, ki ga finančna uprava v nasprotju s finančnim zakonom zahteva tndi od plač kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Nadaljna zahteva gre za tem, da se vzpostavi tajnost čekovnih računov pri Poštni hranilnici, ki danes ne obstoja, ker davčna oblastva zahtevajo podatke o prometu na teh računih ter na podlagi tega prometa sklepajo na višino kupčijskega prometa dotičnega trgovca, kar daje pogosto docela nepravilno sliko.
Precejšen del razprave Je bil posvečen tudi vprašanju naših denarnih zavodov, ki je zelo nujno in se mora definitivno rešiti, kar pa se da samo z denarjem. Na koncu je predkonferenca obširno razpravljala o zadevi glede
izvoz našega sadja
v Nemčijo na podlagi ngodnostoega kontingenta. Kakor se je v teku razprave pokazalo, pade krivda zaradi vel'ke škode, ki jo trpita sedaj naša sadna trgovina ln naš producent, predvsem na PriviHgi-rano izvozno družbo (Prizad), ki je s svojim zavlačevanjem pri izdaji izvoznic povzročila, da smo zamudili pri Izvora zgod-nih Jabolk najugodnejši čas, ko Je bila cena n« nemškem tržišču še zelo visoka; danes, ko Je trg preplavljen, pa se te izvoznice ne morejo več izkoristiti, ker se izvoz navzlic premiji ne izplača več. Tako je ostalo več sto vagonov sadja deloma doma, kjer gnije in se mora uporabljati za mošt. Očitek pada na Prizad predvsem zaradi tega, ker naši Izvozniki do 16. Julija, ko bi se moral že pričeti Izvoz zgodnih Jabolk, niso niti vedeli, da je ves kontingent za izvoz v Nemčijo dodeljen Prlzadu; potem pa so morali navzlic številnim intervencijam 14 dni čakati na izvoznice ter so tako zamudili najugodnejšo dobo za iz-voe, ko je bila cena v Nemčiji prav ugodna Zmedo so povzročili tudi medsebojni spori in zahteva Prizada, da se ustanovi prigodn! sindikat sadnih izvoznikov, kjer je prišlo do nesoglasja. Kritika pa se Je
ške takse na plače trgovskih nameščen-obračala končno tudi proti tema, da si Vilki.
Prftnd pridržuj® sa sroj posel pri izdajanja izvoznic razmeroma znaten del izvozne premije. Izvozniki dolgo časa niso bili na jasnem, koliko bo znašala premija in kako se bo razdelila. Mnogi so tudi ugovarjali trditvi Prizada, da Je Nemčija zahtevala izvoz v zabojih in ne rinfuza, z utemeljitvijo, češ, da se hočejo Nemci na ta način ubraniti prenosu sadmih škodljivcev. Trgovci pa zatrjujejo, da se ti škodljivci, če so na sadju, prenesejo prav tako v zabojih kakor pri rinfuza pošiljkah. Razprave o vseh vprašanjih, ki so na predkonferenci prišla do razprave, so se živahno udeležili številni delegati, med njimi zlasti tudi predsednik Zbomioe za TOI g. Ivan J e 1 a č i n.
Potek skupščine
Kakor predkonferenca, tako se je tudi letna skupščina v nedeljo dopoldne vršila v kino dvorani Društvenega doma v Konjicah. Skupščino je ofb 10. dopoldne otvoril predsednik Zveze g. Josip Kavčič, ki je ugotovil, da je navzočih 82 delegatov. Med drugimi so svojo odsotnost opravičili bivši minister g. Mohorič ter narodni poslanci gg. Krejči, Prekoršek, Benko in Peto-var. Predsednik g. Kavčič je v uvodu pozdravil predstavnika državne oblasti sreskega podnačelnika g. Dereanija, nadalje predsednika Zbornice za TOI g. Ivana J e 1 a č i n a, narodnega poslanca gosp. Karla G a j š k a, konjiškega župana gosp. notarja Jereba, predsednika Slovenskega trgovskega društva »Merkur« gosp. Smerkolja in kot domačina predsednika konjiškega Združenja trgovcev g. š u m r a Z živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Z občnega zbora so bile poslane brzojavne pezdravke trgovinskemu ministru g. Demetroviču, ministra dr. Novak« in banu dr. Marušiča.
Predsedstveno poročilo
Predsednik zveze g. Josip Kavčič je nato v obširnem govoru orisal delovanje zveze v preteklem letu, ki je feik> v znamenju izredno živahnega organrzatorične-ga in stanovskega gibanja, ki je dovedlo letos do prvega jugoslovenskega trgovskega kongresa v Skopljn, kjer je bik) ustanovljeno tudi vrhovno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije.
Nato Je podal obširno sliko današnjega gospodarskega položaja. Agrarna kriza tudi lani še ni ponehala, v zsinanji trgovini pa je protekcionizem napredoval Poleg prizadevanj za tesnejše gospodarsko delovanje med državami Male antante, je omeniti zlasti politično in gospodarsko zbližanje z bratsko Bolgarijo. Naša trgovinska politika je bila letos zelo živahna in je privedla do številnih novih trgovinskih sporazumov. V notranji gospodarski .politiki pa pogrešamo gospodarski načrt, ki je nujno potreben, da se določijo smernice naše gospodarske politike. Nujno potrebna nam je tudi decentralizacija državne uprave. Na« denarni trg je še vedno neurejen, kar vsi težko občutimo. Organizacijo naših denarnih zavodov, zlasti hranilnic in posojilnic, bo treba zopet vzpostaviti in je treba najti sredstva, da bodo ti zavodi zopet normalno tokekmirah. Nujno potreben nam je tndl moderen
bančni zakon.
Gospodarska in denarna k risa nam je prinesla zaščitne uredbe, ki »o tndl trgovski stan občutno prizadele. Trgovstvo Je v principu proti vsaki zaščiti: pa «©**-ščitijo drugi stanovi, potem je P°tr««» zaščita tndi za one trgovce, ki so prizadeti zaradi zaščite drugih stanov.
Naše davčne odbore čaka letos težavno delo Davčna oblastva so dobila stroge naloge glede priredbenega postopanja, ki *a-žejo samolastno tolmačenje Davčnih osnov, ki so se vsa zadnja lete navzlic nazadajočem« prometa m zasra^ ka stalno dvigala, ni mogoče ž* nadalje povečati. Trgovci dobro vedo, da morajo državi dati, kar so kot drfavljani dolžni, nesme pa to rti tako daleč, da bi sami izkrvaveli. Pri odmeri davkov se mora predvsem postopati po zakona, kjer velja princip, da se obdavči enoletni čisti donos in ne sme V^ jpr^o,^ ^ Izdajala navodila, v kakšnih odstotkih ee morajo povišati osnove, kar ni osnovano v zakonu. Pri tej priliki se je predsednik g. Kavčič hvaležno spomnil narodnih poslancev gg. Mohoriča in Krejčija, ki eta letos v februarju v finančnem odbora vodila težko borbo glede novega davčnega zakona.
V nadaljnjih svojih izvajanjih J® predsednik poudaril potrebo konstruktivne kritike v gospodarskih vprašanjih, zlasti tam, kjer se pokaže, da ukrepi niso pravilni. Jugoslovansko trgovstvo je svoje stanovske organizacije izgradilo, sedaj pa je potrebno, da se izvedejo volitve v gospodarske zbornice, in sicer preko stanovskih organizacij. Predsedniku beograjskega saveza g. Saviču pa Je tndi slovensko trgovstvo dolžno zahvalo ®a prizadevanje in pomoč, ki ga je pokazal pri za-vzemanjn za življenjske Interese jugoslovenskega trgovstva. V Jugoslovenskem trgovstva vlada enotno prepričanje, da Je treba pričeti z izvajanjem smotrene gospodarske politike. V tej zvezi je predsednik g. Kavčič postavil zahtevo po stanovski demokraciji, kjer bo vsak predstavnik stana za svoje delo odgovoren svoji organizaciji V tej zvezi pa Je treba čimprej izdelati gospodarski načrt.
Sklepi občnega Zbora
Blagajniško poročilo Je namesto obolelega blagajnika g. Verovška prečital predsednik g. Kavčič, v imena nadzorstva pa Je podal nadzorstveno poročilo g. šporn, nakar je bila Izrečena raz-rešnica. Predsednik g. Kavčič je izrekel zveznemu tajniku g. Kaiserju priznanje za vestno, pridno ln požrtvovalno delo Zbor je nato odobril proračun za leto 1934 v višini 164.800 Din. Po referatu predsednika g. Kavčiča je zbor sprejel nekatere spremembe pravil. Funkcijska dolba zveznega predsedstva znaša po teh spremembah 3 leta, skladno s pravili združenj. V predsedstvo zveze delegirajo v bodoče združenja svoje predstavnike za dobo 3 let, tako da se predsedstvo ne voli na občnem zboru zveze. Združenje ima do 300 članov enega delegata, do 000 članov dva, do 900 članov tri in preko 900 članov štiri delegate, člane zveznega predsedstva Te spremembe bodo veljale po preteku funkcijske dobe sedanjega predsedstva. Občni zbor Je nato sprejel obširne resolucije, ki jih bomo dbjavili v prihodnji šte-
TEDEN DNI FILMA
Olga Čehova igra glavno žensko vlogo v novem Paramountovem zvočnem filmu »Koncertu«
»Kralja valčka"
O tem prijetnem zvočnem filma, ki ga bomo videli tudi v Ljubljani, smo že kratko poročali. Je to veseloigra iz prijetnih starih časov. Josef Latraer (Pa-ul Horbiger) je priznani valčkov krali Dunaja. Prvi gosteč njegove kapele, neki Johanm Strauss (Adolf Wofeibruck), pa je na Dunaju čisto neznano ime. Pa tudi ta začne naenkrat komponirati, kar staremu Lannerju ne gre v račun. V tem napetem razpoloženju pade Lanner.hi na um valček, ki ga Strauss napiše. Iz tega dejstva nastane potem vallč-fcova vojna, ki razdeli ves Dunaj v dva tabora- Vmes so: prijetna komedija na angleškem dvoru, ko se boječi princ Albert von Coburg- (Heinz von Gleve) nikakor ne more izpovedati angleški kraljici, potem ljubavna zgodba med Lannerjevo hčerko Katko (Renate Mullerjeva) in (Justinom (Wiihy Fritsch), ki tolče v Laimer-revi kapeli po bobnu, m zraven podjetna valčkova glasba po motivih Laranerja čn Straussa... To je dovoli za občinstvo, ki si želi smeha in prisrčnega razvedrila.
Režijo je voditi dr. Lodwifc Berger z veS-frjm razumevanjem za prizore z množicami Za voditae vloge sa je mbral dobre moči, poieg gori omenjenih še prisrčno Hanno Waagovo v vlogi zaljubljene angleške kratice, temperamentno Roso Barsonvjevo. ki je med drugim kreirala tudi nov piles — valček brez vrtne mize. Naposled igrata tudi še Tfceo Lkigen in Kari Stepanek. V nemških listih bere.mo, da je film povsod ilzredno ugajal, saj imajo ljudje povsod smrsei za prijetno glasbo m humor.
»Marija" z Araiabello
Ljubljanski publiki se pripravlja presenečenje z velikim zvočniku filmom »Marijo«, v kateri ima. glavno vlogo pri občinstvu že priljubljena zvezxinica Aiinabeila.
Kratka vsebina tega zvočnega filma je nastopna:
»Cisto majhna Je Marija. Nikomur ni napoti; ne čuješ je, ne vidiš je. Lepa pa je. To je opazil tudi upravitelj posestva na madžarski pusti, kjer je Marija služida. Mladenka je bila neizkušena, pa je verjela in padla.. Potem pa so se ji smejali m jo zasramovali vsi, ki so vedeli za to ljuba vno razmerje — pa še upravitelj po vrhu. Vaščani so jo naposled izgnali »z svoje srede.
Marija je potem dobila zaposienje v bližnjem mestecu. Vsi, ki so io spoznali, so jo vzljubili, a vzljubili so tudi njeno dete. Vendar se je morala, tudi odtod umakniti, ker človeško srce ne pozna usmiljenja.
Njeno zastrupljeno življenje jo je ugonobilo. Nekoč je vsa obupana pokleknila pred sliko Matere Božje v neki cerkvici, krikni-la in se zrušila mrtva na tla.
S tem filmom, ki mu pri gledalcih seveda ne bo manjkalo solz, je priznani madžarski režiser Paul Fejos napravil Anna-befilo za umetnico svetovnega slovesa. Pravjjo. da Amnabella še v nobenem drugem svojem filma ni nastopala tako pn-rodno in prisrčno. Snov sama je takšna, da bo film brez dvoma uspel tudi v Ljubljani.
Phot.
Trude Marlenova, mlada plavolasa zvezdnica Ufe, se tudi uveljavlja
Albrecht Schoenhals v svoji dvojni vlogi v »Knezu Voroncevu«, ki ga je režiral Artnr Ro-bison
Posnetek neubabeteberekega osemlja berlinskega filmskega podjetja Ufe iz letala. Filmsko mesto Neubabelsberg je blizu Berlina
žena v sodobnem svetu
Odpuščanje žen iz služb v Nemčiji
Ko so v Nemčii napovedali redakcijo žen, so obljubovaR, da bodo prišle v po-štev samo tiste poročene žene, katerih možje dosezajo določen eksistenčni minimum. Po izvršenih redukcijah se je pa izkazalo. da so bili pri odpuščanju žensk iz služb meroda.jni povsem drugi vidiki, kajti od vseh reduciranih ročnih delavk je bilo samo 21 odstotkov poročenih ter 6 in pol odstotka vdov.. Med odpuščenimi privatnimi nameščenkami je pa celo 94 od stotkov samskih in samo 3 odstotki poročenih; druge so vdove in ločenke. Pri državnih nameščenkah je razmerje približno enako. Očividno so se redukcije izvršile po politični »zanesljivost«.
Poročilo o redukcijah, ki je fešlo v nekem inozemskem listu, navaja, da. je med odpuščenimi ženami le malo takih, ki bi imele prehrano Im z a toč šče v družini. Druge bodo navezane na državno podporo ali na beračenje rn na prostitucijo.
Venidar pa tudi nemški fašizem svojih »iprincipov« glede ženskega dela. ne more izvajati dosledno. Kadar se ti principi ne krijejo z interesi kapitalistov, prav rad popusti, da se »koristi splošnosti«. Tako je mnogo tovarn, ki sicer odpuščajo starejše, bofje plačane ženske, na njihova mesta pa ne sprejmejo brezposelnih moških, temveč mla-ge delavke, ki jih lahko mnogo slabše pflačajo. Resnica je, da današnja obrt ne more pogrešati ženskih sil, kajti to je v prvi vrsti proti interesom podjetnikov, ki potrebujejo čim cenejše delovne sile. Prav tako potrebuje cenejšo žensko delovno moč država, ki mora priti na čim cenejši način do vojnega materiala. V tem smislu pišejo tudi listi, ki drugače neprestano pripovedujejo. da je žen na domena »kuhinja in otroška soba«. Ust »Mlada Nemka« se takole izvija: »Pri naši propagandi o že
ninth nalogah, ki so v prvi vrsti naloge gospodinje, ne smemo pozabiti, da naša industrija ne more eksjstirati brez mezdnega dela mladih deklet Žensko delo v Industriji Je socialna funkcija. To je delo za splošno korist in ne za pokiep privatnega l kapitalizma.« To je res čudovita logika, s katero bistrijo možgane nemškim dekletom.
Kljub krizi in redukcijam ter propagandi proti ženskemu delu zunaj doma se v Nemčiji povpraševanje po ženski delovni sili stalno dviga v primeri s povpraševanjem po moških deiavcih. L. 1919. je bilo od vseh zaposlenih delovnih moči 25 odstotkov žensk, L 1936. pa samo 23 odstotkov, leta 1933. pa je naraslo za 10 odstotkov. Ta porast ženinega dela v industriji moremo tolmačiti samo z že omenjenima vzrokoma: s cenejšim ženskim delom in z dvigom vojne industrije.
V tovarni za. eksplozivni material v Wf-stengersu, je bilo baš pod narodno-socia-lističnim režimom novo sprejetih 1400 žensk, v prvi vrsti mladih delavk. Prav tako je tovarna za kemične izdelke sprejela v tem letu nad 1300 novih delovnih sil, v pretežni večini mladih deklet
Brezposelne vseh branž. tudi akademsko izobražene intelektualke, pošiljajo na. kmete kot »pomočnice na posestvih«. Četudi te »pomočnice« vrše svoje delo zastonj, samo za hrano, jih vendar ne uvrščajo med brezposelne, samo, da se pred javnostjo izkažejo z manjšim številom brezposelnih. Tako je to brezplačno delo postalo obvezno za vsako nemško dekle, ki mora. delati zastonj raznim bogatim kmetom !m veleposestnikom, ali kot neplačana gospodinjska pomočnica pri meščanskih ženah ali pri obrtnicah. Tako delo brez dvoma povečava brezposelnost, saj je razumljivo, 'a gospodinja , ki lahko dobi v hišo tako »do-brovoliko«, ne bo najemala plačane služkinje ali pomočnice.
Iz akvaristove torbe
O Številu ribic v akvariju in drugo
Ko sem nedavno kolesaril po Ižanski cesta in med potjo akvariral v očiščenih jarkih, kjer je zdaj malo rib. (ker je malo hrane), sem se za Igom ustavil pri neki luži, da si uiiamem nekai mladičev rakov, ki niso .le mične živalce, temveč so v akvariju zelo koristni. Zal jih ni bik), samo večji raki so mi prišli v mrežo, ki sem jih spet izpustil. Tudi v Zelimetjšci sem akvariral in ujel takoj, kar sem želel, namreč blistavce. Blistavca sem že svoječasno opisal, zaradi česar bo dovolj, če omenim, da so blistavci (Telestes Agasszii Heck) v mladosti zelo podobn; pisankam (Alburmts bipunetatus), samo da je pri bftstavoih trup bolj podolgovat, gobček neznatno podsto-jen, pod-repna plavut pa kratka. Sledečega dine sem akvariral v Malem grabnu in ugotovil tudi v dolnjem toku obilo balkanskih polrač. to je onih, ki nimajo na zgornjem ctehi korena .repne plavuti črne pege kakor navadne polzače (Cobitis tuenia). Razlikujejo se pa po barvi od balkanskih pokzač iz Radnje pri Brezovici.
Zdaj pridem na predmet, ki je za akvarista zelo važen, namreč na število rbic v akvariin. Navada začetnikov, ki traja pn nekaterih po več let, je, da si omislijo premnogo rib v razmerno majhni posodi. Po-sJedica tega je, da živalcam primanjkuje kisika da je prehrana nekaterih počasnejših rib otežkočena, ker jam živahnejše pojedo hrano izpred nosu, roleg tega je pa težko pregledati dnevno vsako ribo glede na parazite. Zaradi tega se često prijeti, da začno ribe ginevatu Navadno poginejo najprej večje ribe, ki se pri transportu, zlasti če pridejo po transporta iz tujine, obtolčejo oh stenah kanglic; potem pridejo na vrsto manjše — vse dotlej, dokler se število ne skrči tako dateč, da pride na tri litre vode v akvariju po ena 3 do 5 mm dolga riba, kar ustreza tudi pravilu — dotični začetnik pa trpi pri eksotih ne samo gmotno škodo, temveč ga tare tudi vest, da so mu ribice po njegovi krivdi poginile. V akvariju ne gojimo rib, da umirajo, temveč da jih opazujemo in da jim midiimo boljše in udobnejše pogoje za živfjenje, kakor jih imajo na prostem.
Slednjič se dotaknem 5© trdoživov. Znano je, da omamljajo trdoživi s strupom svojih lovk manjše vodne živalce. To sem sam ponovno ugotovil. Če mi je zmanjkalo vodnih bolh. sem posodo, kjer jih doma gojnm, splaknal, odstranil s cunjo alge s sten, napolnil posodo s svežo vodo, ro povratkn z izleta sem pa vlfl vanjo ujete bolhe. Dvakrat pa nisem tako ravnal, a to je postalo usodno za bothe. Obakrat so
^^—^^_aaM—'mmmmmm••■■i^wmmmmm«
Mali oglasi
Prodam
Beaeds 1 Din. davek a Din. m Slfro aU (lajanje naslov« 5 Din. Najmanj« snesek VI Din.
Pumparice
modne h!*6e, najbolj« oak^p
K. PRESKER LJnMjaaa, Sv. Petra cesta Mer. U.	133-«
bije bolhe v teku dveh dni vse mrtve, voda je pa tipično smrdela. Pogledal sem malo bolje v posodo in ugotovil, da je bilo mnogo trdoživcev na stenah. Da bi se o tem prepričal, sem vlil pravkar ujete bolhe v akvarij, kjer je viselo na rastlinah in steklih kakih 50 trdoživk. Kar sam videl me Je presenetilo. Na vsakem trdo-živu se je kmalu pojavil klopčič 4—8 boBi, ki so bile omamljene — zastrupljene in ki so zatem padle na dno, kjer se začno razkrajati Posode, namenjene za vodne boShe ali da f ni je, je torej vedno vestno oprati s solno raztopino, obrisati in izplak-niti, sicer se lahko zgodi to, kar se je meni zgodilo. Poedini trdoživi na steklih nam nudijo lep predmet za opazovanje. Zal se po brstičih hitro razmnožujejo. Za dafniie in samooke so nevarni, če nastopijo v večjem številu.	O- S.
Kakor kurje jajce veliki psički
Angleškemu goifitelin Winchpoh», ki se že 30 let toavi z gojitvijo pritlikavo majhnih psov io ki je s tem poslom obogatel, se je doma v Liverpolu letos posrečilo dobiti psičke, ki niso noč večji od kurjega jajca m tehtajo po 60 gramov. Seveda tudi lajajo in grizejo, ker so pa tako ze k) majhni, pač komaj zaslužijo ime psa. Ljubitelji psov so ponujali umnemu pasierejou bajne vsote za ljubke pritlikavčke.
Fašistična gimnazija v Postojni
prav te dni se je v laških časopisih pojavila. že običajna reklama za tolminski dijaški konvikt, ki naj bd. vsem gojencem za jamčil najboljšo splošno izobrazbo in neoporečeno nacionalno vzgojo. Pomen in svrha. dijaškega konviikta in tolminske gimnazije pa sta že nekaj let vse drugačna, kakor pa da bi bila dejansko v korist ljudstvu v gornji soški dolini, ki mu je postala ta šola spričo svojega šovinističnega raznarodovaJnega dela skrajno osovražena fašistična ustanova, še pred nekaj meseci, ko je bil konvikt poln dijaštva, starši, ki so prihajali obiskovat svoje sinove in hčere, z njimi niso smeli spregovoriti niti besede V slovenskem jeziku.
Za letos pa napovedujejo še vse drugačne metode, ki po svoji neiskrenosti niti od daleč ne odgovarjajo namenom, ki so si jih postavili tolminski fašistični šolniki. Slovensko deco. kolikor uživa zaradi svojega uboštva kakšne oiajšave. nameravajo poslati v tuje konvikte. tako da bi s tem večjo gotovostjo utonila med laškimi masami
Fašistična vlada že sedaj do neke mere podpira tolminski konvikt. poleg tega pa namerava ustanoviti še nekaj novih nižjih in višjih srednjih šol v obmejnih pokrajinah. Za enkrat je gotovo, da bo v kratkem ustanovljena gimnazija v Postojni, seveda prav tako z izključno nalogo, da potujči slovensko deco na Pivki ta bližnjem Krasu.
Morilca 801etne starke
•vv •
iscejo
Cerknica, 25. avgusta
»Jutro« je že izčrpno poročalo o umoru 801etne Marije Tekavčeve, ki je bila v noči od 16. na 17. avgusta t. 1. zadavljena v svoji domačiji na Goščiču v bližini romantičnega Sv. Vida nad Cerknico. Sodna komisija, ki jo je vodil starešina sreskega so ii-šča v Cerknici g. Ivan Brelih z zapisnikarjem viš. sod. oficijalom Rožencem in zdravnikom dr. Pušenjakom, je ugotovila vse okolnosti, kako je bila pokojna starka umorjena.
Morilec ni dobil pri njej večje gotovine, kakor je najbrž špekuliral; pograbil je le dve hranilni knjižici z manjšimi vlogami. Umora je osumljen bosanski krošnjar in klatež Jakob Pavič, ki se je tiste dni klatil po raznih vaseh okoli Sv. Vida nad Cerknico. Pavič je doma iz sela Podgradina, srez Livno v Bosni. Nedavno je bil izpuščen iz ljubljanskih zaporov, kjer je obsedel večmesečno kazen zaradi raznih de-Iiktov. Pavič je okrog ponujal kokain, saharin in mišnico. Skriva se po gozdovih m je sploh nevaren zločinski tip. Za Pavičem bo sodišče v Ljubljani izdalo tiralico.
Mati in dete
Največji zaklad vsakega naroda so njega matere in deca. Na zdravje matere in deteta je treba posebno paziti in negovati. Ljudstvo je treba o tem nazorno sončiti in najlažje se to doseže s primernimi razstavami. Tako bo tudi na jesenskem veie-eejmu v Ltfnbljani od 1. do 10. septembra. prirejena zaokrožena higienska razstava pod geslom »Mati ta dete«. Spoznavanje svojega telesa, vzrokov bolezni in pravilnega načina življenja so pota, ki vodijo do zdravja poedinca in naroda.
Higienska razstava bo zelo obsežna, imela bo 21 oddeFkov, ki bodo predvsem v modelih prikazali človeške organe, razplod živih bitij, otroške bolezni, šolsko higieno, higieno 'dojenčka in matere, postanek človeka, porod ta spolne bolezni, jeti-ko, zajedavce človeškega telesa, higieno stanovanja, alkohol in bolezen itd. Vsakdo bodisi deželan ali meščan, si mora brezpogojno ogledati to zanimivo ta poučno razstavo, ki bo povedala in poučila več ko de-
»vola Vn-Iipp
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš predobri oče, stari oče, praded, tast, brat to stric, gospod
Franc Korenčan
bivši gostilničar in mesar na Vrhniki
dne 25. avgusta 1934 v 8«. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden
s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 27, avgusta t. L ob % 4. uri iz hiše žalosti, na pokopališče na VrhnlkL
Vrhnfka-Logatee, dne 26. avgusta 1934.
Žalujoči ostali.
Tekoča ulica
Neki italijanski inženjer pravi, da je izumil tako zvano tekočo ulico. Načelo je Cisto kakor pri premikajočih se stopnicah, ki jih imajo že malone po vseh deželah. Za enkrat namerava zgraditi samo poskusno ulico ki bo razdeljena na šest pramenov, od katerih bodo trije tekli v eni smeri, trije pa v nasprotni. Vsak pramen bo prena-fcd pešce, kolesarje in vozila z avtomobi-
& vred. Vsak pramen bo tekel z drugo hitrostjo; prvi z brzino deset lem, drugi z 20 kilometrov in tretji s 30 km. Prebod z enega pramena na drugega se izvrši izilahka m tako se bodo brzine na tej tekoči titici lahko razvijale. Izumitelj se bavi zdaj s tem. da -bi iziuma najprimernejšo snov za pramena. Ta mora biti trpežna in prožna ter ne sme ovirati prometa ob mokroti, snegu jn ledra.
Kapital
Beseda 1 Din. davek 2Dln. n Slfro aH dajanje na s lova š Din. Najmanj« Enespk 17 Oln
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
kupuje, prodaja, k*mbardi-i« St. Praroi*, Zigreb, Variarofe* 6- telefon 28-33
aoees-i«
Seseda i Din. davek 3 Din n Slfro ali dajanj« na »lova 5 Oln. Najmanj« enesek M Din. Dijak) U Din
Doma
•e lahko naučiš knjig^ed-Mrm, kareepond«oee, stenografije, reklanve, nemščine, franoožžTOe m ie marsikaj drugega. Pi$i po navodila Dopisni fcrgovekd šoli r Ljrabijool, Koogreemd trg sm.
J. Čehova
šoferska šola
ca pokMene »oferj* ta amaterje, Tr«eve	M — garsia Jugoauto. 134-4
KMETSKA POSOJILNICA NA VRHNIKI naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni in zaslužni član ravnateljstva, gospod
Franc Korenčan
Hva mesar, posestnik hi gostilničar na Vrhniki
v soboto preminul.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 15.30. BI agopokojnika bomo obranili v hvaležnem spominu.
Vrhnika, dne 26. avgusta 1934.
Ravnateljstvo.
ee, Klrici^čiijc .n	~ " ■ ----------------------n,-
ureja]e Davorin Ravljeo. bdaj, s, tocoreij »Jutra« Adott Bibmtor. Z. Narodno ttotora.	tanamarja Fran«