Viadukt Goli vrh usoden za Srečka Sedmaka in Katarino Srečkar 1 r JIV- ■ rv "V*- ■■ 38 Vilma Purič, avtorica romana Burjin čas, bo o svojem knjižnem prvencu drevi spregovorila na Tabru >/10 Odprtje Rebernic do zadnjega negotovo i "Tir* ■ hi-uLi i h é LtÜ Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec zaprosil za izkaznico Demokratske stranke, potem pa si je premislil /6 Primorski Rebernice, trnova pot z izidom vfotofinišu Igor Devetak Brez napetega konca se očitno ni mogla izteči desetletja dolga, mestoma duhamorna zgodba o gradnji hitre ceste skozi Vipavsko dolino prek Rebernic. Razplet naj bi prišel danes pod večer, ko je pri prvem predoru na poti od Razdrtega v smeri Vipave napovedana otvoritvena svečanost z nacionalnim pečatom. Če pa z vladnimi možmi ne bo pravočasno prišla še ministrska odločba o začasnem obratovanju, bodo novopečeni odsek po odhodu službenih avtomobilov z gosti vred spet zaprli, ljudje pa kot ribe na suhem. »Farsa, sramota, škandal,« so bili komentarji, ki smo jih najpogosteje slišali spričo možnosti, da bi današnje slavje z besedno pirueto iz odprtja odseka preimenovali v obele-žitev zaključka gradnje. Vsekakor do zadnjega bomo verjeli, da bo odločba le prišla in da bo še nocoj po štiripa-sovnici od Vrtojbe do Razdrtega Goriška dobila svojo hitro povezavo z osrednjim slovenskim prostorom, ki jo je podprla tudi Italija z brezobrestnim kreditom in tako izkazala strateški interes zanjo. Danes naj bi torej padla ovira, zaradi katere je bila za Novo Gorico osrednja Slovenija bolj oddaljena in tuja kot Italija, zaradi katere je bila vožnja po stari cesti čez Rebernice za tovorni promet nočna mora, zaradi katere je za mnoge Goričane ležala Ljubljana sredi divjega vzhoda, za težko dostopnimi hribi. Slovenska strateška os je vodila drugam, proti morju in pristanišču, zato pa je bil Koper hitrejši in je v sprejemljivejšem času dobil železnico in avtocesto. Goriški je pripadla Pepelkina vloga. Danes bo končno dobila štiripasovnico skozi dolino, koder so se od pamtiveka pretakali narodi. Odslej ne bo imela izgovorov. Vpeta bo v evropske prometne tokove. Na njej je, da jih izkoristi za razvoj. HRVAŠKA Spor med Mesicem in Cerkvijo ZAGREB - Na Hrvaškem je izbruhnil spor med hrvaško katoliško cerkvijo in predsednikom Stipetom Mesicem. Cerkev je v Glasu Koncilja predsednika posredno obtožila, da je psihično neuravnotežen, Mesic pa je takoj odgovoril z zahtevo, da se iz vseh državnih institucij odstranijo križi. Kot je poudaril hrvaški predsednik, obstajajo tudi druge veroizpovedi zaradi denarja, ki ga katoliška cerkev prejema iz proračuna, pa ima že tako priviligiran položaj. Na 2. strani dnevnik ČETRTEK, 13. AVGUSTA 2009 Št. 191 (19.590) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Za deželno upravno sodišče v Laciju veroučitelji ne smejo sooblikovati učnih kreditov Razsodba o verouku v središču polemik Škofje ogorčeni - Ministrica Gelmini napovedala priziv NABREŽINA - Do nedelje 16. avgusta Praznik sv. Roka Sinoči so odprli več razstav, trg pa so preplavili kioski z domačimi specialitetami NABREŽINA - Kot je že skorajda tradicija, so sinoči domači godbeniki slovesno odprli praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka. Na na- brežinskem trgu so se pojavili kioski, v katerih domača društva postrežejo obiskovalcem s pristno domačo hrano in pijačo. V bližnjih kulturnih hra- mih pa so organizatorji poskrbeli še za pester prikaz domače tradicije in ustvarjalnosti. Na 8. strani RIM - Razsodba deželnega upravnega sodišča za Lacij, po kateri veroučitelji ne smejo sodelovati na ocenjevalnih sejah, na katerih se določajo učni krediti za maturante, je v Italiji izzvala val polemik. Posebno ostro je razsodbo napadel msgr. Diego Coletti, predsednik italijanske škofovske komisije za katoliško vzgojo, češ da se razsodba sklicuje na načelo o laični državi na povsem nesprejemljiv način. Šolska ministrica Gelmini je napovedala, da bo vložila priziv na Državni svet. Razsodbe pa se veselijo predstavniki manjšinskih verskih skupnosti v Italiji ter svobodomiselno usmerjeni politiki. Na 5. strani Kdo se boji kruha iz Slovenije? Na 2. strani Boljunec: zgledno sodelovanje V V • , I • v v« za zaščito Gnnsace Na 6. strani Goriški festival folklore pod vprašajem Na 12. strani Čezmejni poklon »letečima bratoma« Na 12. strani Mladinsko EP: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta v zlati skupini Na 17. strani Popravljamo avtomobile in avtodome vseh znamk Meritve emisij izpušnih plinov motorjev (t.i. Bollino Blu) ENZO POOBLAŠČENA FORD DELAVNICA Opčine - Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 tel. in fax 040 214618 enzo.carli@autofficinaenzo.com - www.autofficinaenzo.com Dr^tUi yerna Trsu L' I. Boni sli M 040-7606012 v Zepm ure in broške za Kraško oh cat 2 Četrtek, 13. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / ZAGREB - Spor med Cerkvijo in hrvaškim predsednikom Mesič zahteval odstranitev ■ »V • ■ V • •• krizev iz državnih institucij Predsednik Mesič je vrnil udarec katoliški cerkvi zaradi obtožb, da je psihično neuravnotežen ZAGREB - Predstavniki hrvaške Cerkve in predsednik Mesič so se tik pred iztekom njegovega mandata močno sporekli. Mesič je zahteval, da iz vseh državnih institucij umaknejo križe. "V vojski, v kateri so judi in muslimani in katoliki in protestanti in ateisti ne morejo viseti križi kot simbol le ene cerkve," je odločen hrvaški predsednik Stipe Mesič. "Cerkev je ločena od države. Verski simboli spadajo v cerkev in na verske obrede," dodaja Mesič. Kot trdi hrvaški predsednik, ima Cerkev zaradi denarja, ki ga prejema iz proračuna, priviligiran položaj. "Poglejte, koliko cerkvenih objektov se gradi iz proračunskega denarja in kaj vse dobiva cerkev," je v intervjuju za hrvaški radio še povedal Mesič. Gre za novo etapo v boju med hrvaško katoliško cerkvijo in predsednikom. Mesičevo ogorčenje je najverjetneje posledica članka v cerkvenem časniku Glas Koncilja. V njem urednik Ivan Mi-klič posredno obtožuje Mesiča, da je psihično neuravnotežen. "Novi hrvaški predsednik bi moral biti zdrava in psihično uravnotežena oseba, sposobna zbrati nekompromitirane in sposobne sodelavce, ki prihajajo iz hrvaške večine, ki zdaj molči," je v članku z naslovom "Kakšnega predsednika potrebujemo?" zapisal Miklič. Spor med predsednikom in Cerkvijo se je sicer začel, ker Cerkev ni želela komentirati besed duhovnika Tomislava Dukiča, ki je v cerkvi v Frankfurtu napovedal proteste proti hrvaškemu predsedniku. Časnik Glas Koncilija pa je v preteklosti Mesiča razglasil za izdajalca lastnega naroda. Kot odgovor se Mesič v začetku meseca ni želel udeležiti maše za domovino v Kninu. Hrvaški predsednik Stipe Mesič se je pred koncem mandata močno sprl s hrvaško katoliško cerkvijo LUKA KOPER Zaslišali bivšega člana uprave Babiča KOPER - Preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Kopru je včeraj v zvezi z domnevno nezakonito dokapitalizacijo romunske družbe Rail Port Arad zaslišala nekdanjega člana uprave Luke Koper Alda Ba-biča. Babič je po zaključku zaslišanja dejal, da je očitana dejanja zanikal, po njegovem mnenju pa je bila dokapi-talizacija izvedena zakonito. Babič je pred preiskovalno sodnico podal izjavo, na vprašanja sodnice pa po besedah svojega pravnega zastopnika Francija Matoza ni odgovarjal. "Nesmiselno je pojasnjevati posel, ki je bil zakonit," je po zaključku zaslišanja dejal Matoz. Nekdanja uprava Luke Koper je osumljena zlorabe položaja, ker naj bi brez soglasja nadzornega sveta izpeljala 1,5 milijona evrov vredno do-kapitalizacijo romunske družbe Rail Port Arad. Dokapitalizacijo romunske družbe Trade Trans Terminal Arad, v katero je Luka Koper želela vložiti 1,3 milijona evrov, je z začasno odredbo o prepovedi nakazila preprečilo koprsko okrožno sodišče. Matoz je zavrnil, da bi bila do-kapitalizacija izvedena nezakonito, saj je bil po njegovih besedah nadzorni svet z zadevo seznanjen, poleg tega pa naj bi uprava za posle takih vrednosti lahko pridobila soglasje naknadno, kar da je bila tudi praksa v družbi. "Moja stranka s tem kaznivim dejanjem nima nič oziroma kaznivega dejanja niti ni bilo," je še dejal Matoz. Poudaril je še, da se postopek odvija izjemno hitro in tako rekoč v času sodnih počitnic. Naglico koprskega sodišča, postopek zoper Babiča je stekel 12. junija, Ma-toz utemeljuje z besedami, da je očitno potrebno nekoga obdolžiti oziroma prikazati, da je bilo v času nekdanje uprave Luke Koper storjenih cel kup nepravilnosti in kaznivih dejanj. Po Matozovem mnenju naj bi bilo nenavadno tudi, da v času, ko so policisti zoper osumljene sestavljali kazensko ovadbo, osumljenih niso pozvali, naj pojasnijo svojo vlogo v zadevi.Potem, ko bodo končana vsa zaslišanja, se bo preiskovalna sodnica odločila, ali bo zoper osumljene uvedla preiskavo. "Pričakujem hiter postopek, glede na to, da stvari zdaj potekajo tako hitro," je še dejal Ma-toz. (STA) GOSPODARSTVO - Nepotrebna polemika Kdo se v Trstu in tudi v naši deželi boji kruha iz Slovenije? TRST - Slovenski hlebec spravlja v krizo tržaške pekarne, je pisalo v včerajšnjem Piccolu, ki je glede »nelojalne konkurence« slovenskega kruha objavil tudi stališča predsednika lokalnega in državnega združenja pekov ter župana Roberta Dipiazze. Slednji pojasnjuje, da v svojih veleblagovnicah prodaja tudi kruh, ki ga pečejo v Sloveniji. To je pač posledica svobodnega tržišča in konkurence, nenazadnje pa tudi globalizacije. Tega nas ne sme biti strah, pravi župan in trgovec Dipiazza, ki se dobro spominja časov, ko so finančni stražniki na meji brskali po košarah, če so slučajno v njih »jugoslovanske« gobe. Zanimivo, da so člani v tržaškem časniku sprožili polemiko, ki bo odmevala tudi v deželnem parlamentu. Zanjo je poskrbel deželni svetnik iz Vidma Massimo Blasoni (Ljudstvo svobode), ki sprašuje deželno vlado, naj mu posreduje informacije o kontrolah kvalitete kruha, ki ga v Deželni svetnik Massimo Blasoni Furlaniji-Julijski krajini uvažajo iz Slovenije. »Treba je namreč razumeti, če tudi slovenski kruh proizvajajo na osnovi pravil, ki so v veljavi v Italiji in v Evropski uniji,« se sprašuje predstavnik desne sredine, ki izrecno omenja kvaliteto in izvor žita na osnovi evropskih določil. Če pristojni organi tega nadzora ne opravljajo, naj za to poskrbi deželna vlada. Ne vemo, če bo in kaj bo predsednik FJKRenzo Tondo odgovoril na to svetniško vprašanje. Morda bo za to pooblastil odbornika, morda bo vsa zadeva končala tukaj brez nepotrebnih polemik, da ne govorimo o nadzoru, za katerega se zavzema videm-skipolitik iz vrst nekdanje stranke For-za Italia. Za nadzor živil je vsekakor - če se ne motimo - pristojna zdravstvena in ne politična oblast. Piccolo navaja različne obdavčitve, ki so v veljavi pri nas in v Sloveniji, tudi na cene prehrambenih in živilskih pridelkov seveda vplivajo stroški delovne sile, ki so precej različni ne samo v Italiji in Sloveniji, ampak - kot dokazujejo zadnje polemike - tudi znotraj posameznih italijanskih dežel. Skratka kar nekaj različic, ki vplivajo na različne cene, kar je nekaj normalnega. To bi moralo biti normalno tudi za zagovornike svobodnega tržišča, med katere kolikor nam je znano sodi tudi deželni poslanec Bla-soni. Razen če nočemo tudi v to moko in v ta kruh spet vpletati politiko. S.T. Hrvaška inšpekcija prepovedala izvoz osličev v Slovenijo in ostalo EU ZAGREB - Veterinarska inšpekcija na Reki je prepovedala izvoz približno 120 kilogramov osliča v Slovenijo in celotno EU, potem ko so ugotovili, da so bile ribe okužene s parazitskimi črvi anisakisi, je poročal včerajšnji hrvaški tisk. Poudarjajo, da ni razloga za preplah, ker omenjeni parazit ni nevaren za ljudi, če je okužena riba pravilno termično obdelana. Osliče so zasegli v torek na reški ve-letržnici, ulovljeni naj bi bili v morju pri najbolj oddaljenem dalmatinskem otoku Jabuki, piše Jutarnji list. Kot dodaja, je inšpekcija ugotovila, da so bile ribe pravilno skladiščene, sicer pa se je parazit iz drobovja razširil v meso ribe. Osliči so bili namenjeni v Slovenijo, inšpektorji pa so izvoz ustavili in naložili, naj se okužena riba uniči, ker ni bila ustrezna za prehrano človeka, je še poročal Jutarnji list. Medtem pa Večernji list piše, da so inšpektorji vrnili omenjeno ribo lastniku, ker ni zakonske podlage, da bi ravnali drugače. Dodaja, da je na njegovi vesti, kaj bo storil z ribo. Obenem časnik piše, da hrvaške sanitarne inšpekcije redno obiskujejo restavracije in preverjajo kakovost pripravljene hrane in živil. "Parazitski črv anisakis ni tako redek gost v prebavi jadranskih rib, za ljudi pa bi lahko bil nevaren le, če bi se iz drobovja ribe naselil v njenem mišičnem tkivu, ter če bi jo potem človek pojedel surovo", je povzel izjavo enega izmed hrvaških veterinarjev Večernji list. Glede na to, da se riba pri nas praviloma peče ali kuha, je nevarnost za zdravje resnično majhna, sklene zagrebški časnik. (STA) V Portorožu okradli italijanskega turista PIRAN - Na plaži v Portorožu so okradli italijanskega turista. Turist je na plaži odložil obleko in se šel kopat. Neznanec je izkoristil njegovo odsotnost in mu ukradel hlače. Po izjavi oškodovanca je imel v hlačah dve denarnici, v njih pa dokumente in približno 900 EUR. «tli • V V v«* Svinjsko meso v piščancji pašteti Argeta razburilo muslimane v Nemčiji SARAJEVO - Nemški inštitut za prehrano je ugotovil, da so v piščančji pašteti Argeta, ki jo Droga Kolinska proizvaja v Sarajevu, uporabljali tudi svinjsko meso in kosti, kar je močno razburilo muslimane, predvsem turško skupnost v Nemčiji. Iz Droge Ko-linske sporočili, da ne gre za svinjsko meso, ampak za dodatek k pašteti. ZADAR - Slovenec osvobodil jastoge v neki hrvaški restavraciji Namesto na krožnik v morje Za 30 jastogov, ki so bili v akvariju pripravljeni za goste restavracije, je plačal 1300 evrov in jih nato spustil v morje ZADAR - Lastnik znane zadrske restavracije Niko Erik Pavin je za včerajšnji Jutarnji list povedal, da je nek slovenski državljan pred dnevi plačal 1300 evrov za približno 30 jastogov, ki so v akvariju restavracije čakali, da bi postali večerja, in jih nato osvobodil. "V akvariju smo ta dan imeli med 60 in 70 kilogramov jastogov, za eno izmed miz pa je bila slovenska družba, v kateri so bili štirje otroci in štirje odrasli. V nekem trenutku je k meni pristopila ena izmed deklic, odprla svojo majhno denarnico in povedala, da bi za svojo žepnino kupila enega izmed jastogov in ga spustila v morje, da bi živel na prostosti," je povedal Pavin. Kot je pojasnil, je deklici poskusil dopovedati, da jastogi spijo in se jih ne sme motiti. Nato pa je pristopil njen oče in prosil isto ter najprej plačal zgolj za enega jastoga, ki so ga spustili v morje pred restavracijo. Pavin je poudaril, da je bilo za kilogram jastoga potrebno plačati približno 85 evrov, Slovenec pa je izrazil željo, da bi kupil vse jastoge iz akvarija in jih spustil v morje. "Povedal sem mu, da to ni izvedljivo, saj je bila polovica jastogov že rezervirana za večerje. On je pa je potem dejal, da bo kupil vse tiste, ki niso rezervirani," je dejal zadrski gostinec. Dodal je, da so potem, enega za drugim, v morje spustili približno 30 jastogov. Enega je Pavin spustil tudi na lastne stroške. Potrdil je, da je Slovenec za akcijo osvoboditve jastogov zapravil 1300 evrov. V celotni zadevi pa se Pavin ni spomnil, da bi Slovenca povprašal po imenu. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 13. avgusta 2009 3 SENOŽEČE - Tri dni po srhljivem odkritju tragedije Iz prepada dvignili razbitine avtomobila Nesreča se je pripetila v začetku maja Vozilo so iz globeli dvignili s posebnim žerjavom - Policija dejansko končala preiskavo LJUBLJANA - Iz globeli pod viaduktom Goli vrh na primorski avtocesti so s posebnim žerjavom dvignili razbitine avtomobila volkswagen polo, s katerim sta se v začetku maja ponesrečila 89-letni Srečko Košuta in 66-letna Katarina Srečkar. Preiskava je ugotovila, da je avtomobil vozila Katarina Srečkar, nesrečni Košuta pa je po trku padel iz vozila in obležal nedaleč od avta. Polo je vozil v smeri Kopra, med vožnjo na rahlem klancu pred viaduktom Goli vrh je zavozil s ceste, trčil v zaščitno kovinsko ograjo in zagrmel 40 metrov globoko ter se prevračal še skoraj sto metrov, preden je obstal skrit med drevjem, kot pričata fotografiji, ki nam ju je prijazno poslalo Prostovoljno gasilsko društvo iz Postojne. Tam je avtomobil s ponesrečencema ostal več kot tri mesece. Sodeč po pisanju slovenskih časopisov in spletnih dnevnikov so delavci avtocestnega podjetja Dars sicer ugotovili poškodbo na ko- vinski ograji, ki pa po njihovem mnenju ni bila taka, da bi po njej lahko sklepali, da je prišlo do tragedije. V medijih so se v zvezi s tem pojavile tudi trditve, da bi lahko avtocestna družba s pomočjo videokamer ugotovila, kjer je VW polo vstopil na avtocesto in posledično preverila, da avto ni nikjer zapustil avtoceste. To bi lahko sprožilo obsežno preiskavo, ki je ni bilo, čeprav odkritje nesreče najbrž ne bi rešilo življenja ponesrečencev. Njuni svojci so ju pogrešali od začetku maja in so to takoj javili policiji, ki je včeraj uradno preklicala razpisano iskanje za pogrešanima. Kakor koli že gre za tragedijo, ki je zaradi srhljivih okoliščin močno odmevala v Sloveniji in tudi na Tržaškem, saj je bil pokojni Srečko Košuta, ki je bil po rodu iz Križa, že od mladih let pa je prebival v Ljubljani, kjer je bil priznani zdravnik. Njegov sin Goran Košuta je mednarodno priznani violinist in glasbeni pedagog. Na slikah desno razbitine avtomobila, levo spodaj pa varnostna ograja na avtocesti ob viaduktu Goli vrh, kjer je avto zagrmel v prepad Ponudbe veljajo do 26. avgusta 2009 odprto tudi OB ponedeukih zJUiEE ^^^m Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ {GO) Kroj San PolovicaPocar f^0481/416740 od ponija »bofc NErcik)Nj£N USNIK: 9.00 ■ 20.30 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: EELLUNO, FlUME VENETO [PN}, PERUGIA, 5CORIE1 (VEJ, SILE A (7V}, VtCEMZA, ViTTORIO VENETO (TVJ. Z ANE [VI] 4 Četrtek, 13. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA . , Stalin in Hitler Jo2e Pirjevec Prejšnji četrtek sem zgodaj zjutraj dobil kar dve graji. Odprem elektronsko pošto in najdem pismo nekega gospoda s srbskim priimkom, ki mi v lepi slovenščini sporoča, da je moja knjiga o zgodovini Jugoslavije 1918-1991 njegovo priljubljeno čtivo, h kateremu se večkrat vrača. Temu laskavemu priznanju pa dodaja, da je našel v njej nekaj trditev, ki so napačne in zavajujoče. Tako na primer na strani 73, kjer govorim o »apanaži«, ki da jo je dobival kralj Aleksander Karadjord-jevič iz državne blagajne. O njej trdim, da je bila desetkrat večja od tiste, ki jo je dobival predsednik ZDA, in da je bila izplačana v švicarskih frankih. Gospod M.C. me najprej pouči, da apanaža ni isto kot civilna lista. Apanaža je v monarhističnih državah redni letni prejemek, ki ga dobiva član vladarske rodbine, civilna lista pa je vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za vzdrževanje dvora. V tem smislu slednje res ni mogoče primerjati s plačo predsednika ZDA. Bolj primerno bi bilo, če bi navedel Milovana Dji-lasa, ki v svoji knjigi o Titu pripoveduje, da je vsota, katero je država izplačevala kralju Aleksandru na vsem svetu tekmovala le s tisto, ki jo je dobival japonski cesar. Pri čemer pa Djilas tudi opozarja, da je Tito živel še na večji nogi. Kar je pomembno, pa je naslednje: ubogi jugoslovanski narodi so imeli v kralju Aleksandru in v maršalu Titu vladarja, ki s svojim (pre)razkošnim življenjem nista dajala dobrega zgleda: če Jugoslavije danes ni več, je to tudi posledica njune »civilne li- ste«, ali kakorkoli so že rekli prispevkom, potrebnim za vzdrževanje Titovega stila življenja. Druga graja, ki sem jo doživel prejšnji četrtek, je z etičnega zornega kota bolj obvezujoča. Odprem Primorski dnevnik in v njem najdem dolg zapis Aljoše Fonde, v katerem mi očita, da sem v eni zadnjih glos zavrnil enačenje nacizma in stalinizma kot enakovredna totalitarna pojava. »Česa si Josif Visarjonovič Džugaš-vili ni privoščil, da si danes ne zasluži polnopravnega mesta ob Adolfu Hitlerju?«, polemično vprašuje Fonda. Odgovoriti na to vprašanje ni lahko, kajti treba je reči, da si je privoščil prav vse. Če bereš knjigo, ki jo je Stalinu in njegovemu dvoru posvetil angleški zgodovinar Simon Sebag Montefiore (Stalin: The Court of the Red Tsar), bi dejal, da je bil kremeljski »gospodar« še hujši od Führerja. V tem smislu namreč, da je bil tudi v svojem zasebnem življenju neskončno krut in nevaren, tako da celo njegovi najbližji niso bili varni pred njim. In vendar. Pred kratkim sem slučajno na 3. kanalu RAI naletel na arhivski intervju, ki ga je imel pred davnimi leti Enzo Biagi s Primom Levijem, velikim pričevalcem Auschwitza in njegovih grozot. Pokojni novinar je prav tako pokojnemu pisatelju postavil isto vprašanje, ki mi ga zastavlja Fonda. Levi je najprej omenil dejstvo, da je vladala v nemških lagerjih pruska disciplina, v ruskih pa - kolikor on ve - slovanska šlamparija. »Že v tem«, je menil, »je ogromna razlika«. Nato pa se je zamislil in dodal, da je bi- stvena razlika med Hitlerjem in Stalinom v naslednjem: prvi je bil glasnik ideologije, ki je povzdigovala arijsko (nemško) raso nad vse, in je trdila, da je treba preostale rase zasužnjiti (Slovane), ali fizično izničiti (Jude, Cigane). Drugi se do tako abe-rantne doktrine ni nikoli povzdignil, pa čeprav je v imenu človeške enakopravnosti zagrešil strašne zločine in zapustil za sabo dediščino neskončnega gorja. S tem odgovorom se strinjam. P.S. V torek so v Zagrebu pokopali Savko Dabčevič-Kučar. Bogo Samsa mi je pripovedoval, kako lepa je bila, ko sta leta 1947 skupaj študirala na leningrajski Ekonomski fakulteti. Jaz sem jo osebno spoznal pred desetimi in več leti, ko sem na Hrvaškem zbiral gradivo za knjigo o Jugoslovanskih vojnah. Stipe Mesič me je peljal na predstavitev njenih Spominov, ki so prav takrat izšli. V veliki dvorani nedaleč od Narodnega gledališča je bila zbrana vsa zagrebška elita. Kljub temu, da so jo oblegali z vseh strani, je bila Savka tako pozorna, da mi je naklonila nekaj prijaznih besed. Bila je priletna, debela dama, a še vedno po svoje šarmantna. V letih, ko je vladala Hrvaški (1967-1971), je naredila marsikatero napako, ker ni znala zajeziti nacionalizma domačih prena-petežev. Kar seveda ne pomeni, da bi je Tito ne odstavil, če bi to storila. Njena politika (kakor politika Latinke Perovič v Beogradu ali Staneta Kavčiča v Ljubljani), je bila v svoji liberalni in reformistični usmerjenosti preveč nevarna njegovi av-tokraciji, da bi jo lahko toleriral. SEŽANA - V krajevnih klnjižnicah V Divači, Komnu in Kozini fotografije ter razstava o pticah SEŽANA - Do konca avgusta si lahko obiskovalci divaške knjižnice ogledajo potujočo razstavo pod naslovom Med nebom in zemljo, ki so jo postavili člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Razstava predstavlja sedem območij Nature 2000 v zahodni Sloveniji, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic ter predstavljajo del slovenske bogate in pestre naravne dediščine. Vseevropsko omrežje Natura 2000 je namenjeno ohranjanju biotske pestrosti za nas in tudi za prihodnje rodove. Z omenjeno razstavo so člani društva prepotovali že veliko primorskih mest in krajev na navedenih območjih ali v njihovi neposredni bližini in na ta način prebivalcem predstavili naravno bogastvo v njihovi neposredni bližini. Na odprtju razstave pa je v Divači predaval ornitolog Jernej Figelj. Sežanska Kosovelova knjižnica pa ima poleg krajevne knjižnice v Divači še knjižnici v Komnu in na Kozini. V vseh knjižnicah pa je na ogled razstava fotografij ob 15. obletnici delovanja Fotokluba Žarek iz Sežane. Z izbranimi deli se predstavljajo čla- ni kluba, ljubiteljski fotografi, iz brkinsko-kraških občin (Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen), iz Slovenskega Primorja (Koper), s Tržaškega pa razstavljata Janko Kovačič in Viljam La-vrenčič. Sežanski foto klub Žarek je eden najbolj prepoznavnih in najuspešnejših klubov Fotografske zveze Slovenije. V slovenskem in evropskem prostoru je prepoznan po tradicionalnem mednarodnem fotografskem extempo-reju Kras, ki že celo desetletje privablja preko sto fotografov iz vse Evrope. V klubu, ki so ga doslej vodili predsedniki Vilma Colja, Stojan Gorup in Jadran Čeh, sedaj pa je predsednica Dajana Čok, deluje 39 fotografov. Od leta 2006 pa je aktivna tudi likovna sekcija Zlati žarek, kjer ustvarjajo štiri slikarke. Njihovi člani so dobitniki številnih domačih in mednarodnih fotografskih nagrad. Ponosni so na dva mojstra fotografije Borisa Godniča in Simona Strnada, ki sta uveljavljena v slovenski in svetovni fotografski umetnosti. Razstave sežanskega FK Žarek pa so v vseh knjižnicah na ogled do 20. avgusta. Olga Knez Slike, ki niso le spomin PRIPRAVLJA: FILIP FISCHER 75 let prispevkov v državno blagajno Slika je iz petdesetih let, ko je Trst bil še pod zavezniško vojaško upravo. Na zidu v Starem mestu piše: »Off limits« in »Whole street out of bounds«, skratka oznaka, da se je treba anglo-ame-riškim vojakom ustaviti, ker jim je ta kraj prepovedan. Poleg pravega cestnega znamenja sta še dva signala, ki opozarjata na nevarnost »spolnega parkiranja« na tistem kraju. Kajti tu so lahko na preži sramne uši, a tudi nevarne spolne bolezni. Anglo-Američanov ni bilo več v Trstu, ko je tudi tu stopil v veljavo zakon, ki je dobil ime po senatorki Mer-linovi. Opolnoči 20. septembra 1958 so za vedno zaprli svoja vrata vsi (uradni) bordeli v Italiji. Od tega dne dalje italijanska država ni mogla več - po 75 letih, to je od 1883. leta dalje - pobirati davkov na prostitucijo in ni bila več dolžna opravljati občasnih obveznih zdravstvenih pregledov prostitutk in ugotavljati higienskih pogojev v uradnih bordelih. Na dan dokončnega zaprtja je bilo v Italiji »uradnih« 560 javnih hiš in 2700 »uradnih« prostitutk, kar je zneslo 4,821 prostitutke na vsak bordel. MLADI DEMOKRATSKE STRANKE - Festival IUSY na Blatnem jezeru Nad dva tisoč mladih se je družilo in razpravljalo o najbolj perečih problemih Festivala Mednarodne zveze socialistične mladine na Blatnem jezeru se je udeležilo nad 2000 mladih Delegacija Mladih demokratov iz Furlanije-Julijske krajine se je pred nedavnim udeležila svetovnega festivala IU-SY-ja (International Union of Socialist Youth, Mednarodna zveza socialistične mladine) v Zanki na Blatnem jezeru na Madžarskem. Iusy je največja in najstarejša svetovna politična organizacija. Nastala je leta 1907, njen prvi predsednik je bil Karl Liebknecht. Trenutno združuje nad sto organizacij iz vsega sveta, ki so aktivne v vseh celinah. Nad 2.000 njenih članov se je zbralo na Blatnem jezeru pod geslom »Development for freedom: our war on pover-ty«. Bungalovi, notranje ceste in trgi počitniškega centra so bili preimenovani po velikih likih levičarske in napredne zgodovine: trg Che Guevara, ulica Willi Brandt, bungalov Antonio Gramsci. Naša skupina in ostali mladi demokrati (delegacijo iz Italije je sestavljalo šestdeset članov mladinske organizacije Demokratske stranke) je festival preživela v bungalovu Albert Camus. Politični program je bil kakovosten in raznolik: poleg različnih delovnih skupin, ki so se ukvarjale s pravicami žensk, globalizacijo, študentskim življenjem, pravicami LGBT, kriznimi situacijami v svetu kot izraelsko-palestinsko vprašanje, Darfurjem, zahodno Saharo, so se odvijale tudi mnoge plenarne konference, na katerih so sodelovali ugledni gostje kot znani pisatelj Jeremy Rifkin in Luciano Vecchi, podpredsednik evropske socialistične stranke. Splošnim delovnim skupinam o feminizmu, o pravicah LGBT, o študentskih pravicah, o mladinski sekciji Global Progressive Foruma ter o evro-arabskem dialogu gre dodati še štiri tematske sklope, ki jih je predlagalo vodstvo Iusy-ja: Vsi različni-vsi enaki, Ljudje, ki se premikajo, Dostojno delo ter Akcija za mir. Plenarnih konferenc je bilo skupno pet: o preprečevanju vojnami, o priseljevanju, o klimatskih spremembah, o gospodarski krizi ter o boju proti revščini. Mladi demokrati so organizirali mnogo bilateralnih srečanj z drugimi organizacijami: tako so se mnogi izmed nas lahko npr. srečali s predstavniki Mladih Al-Fataha. Delegacija iz Furlanije-Julijske krajine je še posebno skrbela za to, da bi okrepila prijateljske odnose, ki vežejo na- šo organizacijo na Mladi forum slovenskih Socialnih demokratov in na Forum mladih hrvaške Socialdemokratske stranke. Navezali smo tudi stike z organizacijo Mladih demokratov iz Srbije. Političnemu delu festivala gre seveda dodati tudi »počitniški« del: obala Blatnega jezera je privabila mnoge. Življenje na plaži je bilo pestro, saj je bilo jezero še posebno vabljivo ob zelo visokih temperaturah. Tudi športni program je bil bogat. Še posebno pomemben je bil končni večer. Začel se je z velikim simbolnim dejanjem, saj so predstavniki vseh organizacij oblikovali na glavnem trgu velik simbol miru, največjega v zgodovini srednje Evrope. Sledili so govori predsednice Iu-sy-ja, Jacinde Adern, Laszla Varga, predsednika Societasa, mladinske organizacije madžarske socialistične stranke, katerih 300 prostovoljcev je poskrbelo za poln uspeh festivala, ter predsednika madžarske vlade. Ognjemet ob spremljavi že legendarne »Bella ciao« je predstavljal najboljši možni zaključek festivala. Radi pa bi poudarili predvsem iz-rednost dogodka: dva tisoč deklet in fantov iz celega sveta se je srečalo na Madžarskem na osnovi skupnih vrednot, idealov, za katere se borimo in se trudimo v državah, kjer bivamo. In odkrili smo, da imamo veliko skupnega, ne da bi skrivali, kar nas razlikuje. Prisotni so bili mladi izraelski laburisti, Palestinci Al-Fataha in demokratska opozicija, ki se že leta bori, da bi padla zadnja diktatura v Evropi, v Be-lorusiji. Prisotni so bili mladi južnoafriškega Afriškega narodnega kongresa in mnogo drugih. Z njimi so bili prisotni tudi problemi teh držav: napetosti med marsikaterim narodom jugovzhodne Evrope, ali med mladimi socialisti PSOE in Kata-lonci ali vprašanje Zahodne Sahare. Prisotno je bilo tudi naše vprašanje, kje se v vsem tem nahaja naša organizacija Mladih demokratov. Vsi ti mladi pa smo skupaj debatirali, plesali, peli. Razpravljali smo o svojih idejah, nastala so nova prijateljstva, zaslišala se je Bella ciao v številnih jezikih. In vračamo se domov z novimi prijatelji (tovariši) iz vseh koncev sveta. To je ena izmed prednosti, ki se jih mora zavedati svetovno napredno gibanje, oz. socialno demokratsko, laburistično, demokratsko ipd: sposobnost združevanja in sposobnost boja proti krivicam, kjerkoli se že godijo. Mladi švedski socialni demokrati so v svoj dnevnik zapisali, da nihče ni ne zaslužen ne kriv za to, da se je rodil na Švedskem oz. v Burmi. In da se zaradi tega čutijo dolžne boriti se proti krivicam, kjerkoli se zgodijo, ne samo v njihovi državi, ampak po vsem svetu. No, gre za besede, ki jih kot take lahko mirno vržemo v koš banalnosti, če ostanejo le na papirju. Imajo pa še vedno izredno moč, če oživijo v delu in ela-nu tolikih deklet in fantov, ki verjamejo v to, kar delajo in se za to tudi borijo. Štefan Čok, Erik Kuret, Valentina Manin / ITALIJA Četrtek, 13. avgusta 2009 5 ŠOLSTVO - Potem ko je sodišče razsodilo, da ne smejo soodločati o kreditih za mature Gelminijeva se bo pritožila proti razsodbi o veroučiteljih Razsodbo ostro napadli škofje - Pripadniki drugih verskih skupnosti so jo pozdravili RIM - Šolska ministrica Mariastella Gelmini namerava vložiti priziv na Državni svet proti razsodbi št.7076, s katero je deželno upravno sodišče za Lacij minulega 18. julija razsodilo, da verouk ne sme vplivati na določitev učnih kreditov za mature na višjih srednjih šolah in da veroučitelji ne smejo sodelovati na zaključnih ocenjevalnih sejah za dijake zadnjih treh letnikov višjih srednjih šol, na katerih se omenjeni krediti določajo. »Razsodba skuša zmanjšati vlogo katoliških veroučiteljev, kot da bi obstajali učitelji A in B kategorije,« je dejala ministrica. »Nasprotno, mislim, da je treba vlogo veroučiteljev okrepiti in ovrednotiti. Katoliška veroizpoved pomeni izredno pomembno zgodovinsko in etično bogastvo, da je treba njeno posebnost priznati in zaščititi,« je pristavila. Razsodbo št. 7076, ki jo je deželno upravno sodišče objavilo ta torek, je včeraj ostro napadel msgr. Diego Coletti, predsednik italijanske škofovske komisije za katoliško vzgojo. »Razsodba pravi, da pouk etičnega in verskega značaja ne sme biti predmet šolskega ocenjevanja, ker neposredno zadeva osebno prepričanje oz. vero. A to je simptom najbolj negativne in mračne plati iluminizma,« je dejal. »Država, ki je zdravo laična, bi morala spoštovati in ščititi vse identitete, saj bi laičnost morala pomeniti nevtralnost, ne pa izločanje sleherne identitete iz kulturnega in iz- obraževalnega obzorja,« je pristavil. Izrazil je prepričanje, bi zato prav laiki morali vložiti pritožbo zoper sporno razsodbo, kakor tudi samo ministrstvo, kar se je potem dejansko zgodilo. Sicer pa so priziv napovedali tudi veroučitelji. Seveda je razsodba naletela še na številne druge reakcije. Odločno so jo pozdravili predstavniki evangeličanske, luteranske, valdežanske in judovske skupnosti, ki so se skupno z drugimi subjekti obrnili na deželno upravno sodišče za Lacij. Po njihovem je sodišče razsodilo ob spoštovanju svobode veroizpovedi, ki je temeljna človekova pravica in kot taka priznana tudi v italijanski ustavi. Razsodbo je prav tako pozdravila Koordinacija demokratičnih staršev. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je dejal, da kot katoličan ne more ne sprejemati razsodbe, češ da »v laični državi imajo vsi državljani, katoličani in ne, iste pravice«. Podobna stališča so izrazili komunisti in radikalci. V vrstah Demokratske stranke je poleg podpornikov razsodbe tudi več takšnih, kot je bivši šolski minister Giuseppe Fioroni, ki se z njo ne strinja. V desnosredinskem taboru pa prevladujejo do razsodbe kritična stališča. »Priča smo protika-toliškemu izpadu brez primere v italijanski zgodovini,« je dejal načelnik senatorjev Ljudstva svobode Mau-rizio Gasparri. Šolska ministrica Mariastella Gelmini ANSA KRIZA - Dogovor Delavci Innse prenehali protest in zapustili žerjav MILAN - Milansko kovinarsko podjetje Innse je po 14 mesecih sindikalnega boja zaposlenih dobilo novega lastnika. V noči na sredo so pogajalci končno dosegli sporazum in podjetje je prešlo v roke naveze podjetnikov, ki jo vodi družba Camozzi iz Brescie. Sporazum je odobril tudi lastnik parcele, na katerem stoji tovarna. Štirje delavci in sindikalni funkcionar, ki so zadnji teden preživeli iz protesta na žerjavu, so končno sestopili na tla in se pridružili kolegom in družinskim članom, ki so se veselili dobre novice. Nobenega veselja pa ni v podjetju Cim iz Marcelline pri Rimu, kjer se je skupina delavcev za zaščito delovnih mest prav tako protestno povzpela na delovni stolp. Za rešitev krize je rimski prefekt za danes sklical sestanek z vsemi zainteresiranimi stranmi. Delavci, ki so se povzpeli na stolp, so za medije povedali, da stare oblike delavskega boja, kot je stavka, ne učinkujejo več in da se je zato treba posluževati odmevnejših oblik protesta. DAVKARIJA - Preiskava o Agnellijevi dediščini V Švici »skrivali« dve milijardi evrov MILAN - V spor zaradi dediščine Giannija Agnellija je včeraj kot strela z jasnega treščila novica, da je agencija za prihodke sprožila preiskavo zaradi suma, da so dediči »skrili« v Švici skoraj dve milijardi evrov dediščine. Ta denar seveda ni bil nikoli prijavljen davčni upravi. Agnellijeva hčerka Margherita je namreč zahtevala popis očetove dediščine in vnel se je sodni spor, ki se je lotil seveda upravljavcev premoženja, se pravi v prvi vrsti Margheritine mame Marelle. Del dediščine, okrog katere je davkarija odprla preiskavo, je znaten in nelahko ga je kvantificirati, vendar kaže, da naj bi znašal milijardo in 950 milijonov evrov. Država je preko agencije za prihodke skušala ugotoviti vzroke, ki so Agnellijevo hčerko pripeljali do zahteve po popisu dediščine; lotila se je predvsem dogajanja po »Odvetnikovi« smrti. Z najnovejšimi protikriznimi vladnimi ukrepi bi se lahko tudi zgodilo, da bodo morali dediči plačati še več davkov kot znaša vsa dediščina. Gianni Agnelli RAZSTAVA - Kaj pa je ta kriza? Šaljiv pogled na gospodarsko krizo FIRENCE - V obmorskem mestu Forte dei Marmi v Toskani je na ogled razstava, ki ponuja nekoliko drugačen pogled na gospodarsko krizo - skozi oči avtorjev stripov z vsega sveta. Postavitev v Muzeju satire obsega 250 del, ki kažejo različne odzive na svetovno gospodarsko krizo. Na ogled so skice, akvareli in printi več kot 200 avtorjev iz 50 držav, ki prinašajo ironične, ostre, humorne, pa tudi optimistične interpretacije krize. »Ko pogledaš te risbe, se zdi kriza manj katastrofalna,« je dejal Franco Angelo Calotti iz komisije nagrad za politično satiro. »Lahko, da je optimizem tisti, ki nas spravi v smeh, a kljub temu zapustiš razstavo z občutkom, da bo slej ko prej vse v redu.« S postavitvijo organizatorji obiskovalce pozivajo, da razmislijo o tem, kaj kriza prinaša različnim ljudem. »Razstava je neke vrste sociološka študija dejanj in od- zivov na glavo postavljen gospodarski sistem,« je dejal Calotti. Organizatorje razstave je zanimalo predvsem, kako se odzivi na krizo razlikujejo po svetu. V industrializiranih državah se teme stripov vrtijo okoli bančnih težav, krize finančnega trga, vprašanj investicij in višanja stopnje brezposelnosti. Avtorji iz držav v razvoju pa so se osredotočili na pomanjkanje hrane in naravnih virov, pogosto v povezavi s procesom industrializacije, ki je izgubil niti. Na razstavi so na ogled dela približno 60 priznanih italijanskih humoristov, avtorji pa prihajajo tudi iz daljnih dežel kot so Nigerija, Mongolija in Mjanmar. Med odmevnimi evropskimi avtorji so dela prispevali Plantu iz pariškega Le Mondea, An-drzej Krauze iz londonskega Guardia-na ter danski umetnik Tom Janssen. Postavitev z naslovom "Ma cos'e' questa crisi?" (Kaj pa je ta kriza?) je odprta do 4. oktobra. ODZIVI Prepovedani preleti čez Benetke? BENETKE - Potem ko je v letalski nesreči nad New Yorkom v soboto umrlo pet italijanskih turistov, v Benetkah zdaj razmišljajo o prepovedi poletov čez mesto. »Prepovedati bi morali polete vseh vrst čez zgodovinsko središče Benetk in njenih otokov. Čez Benetke leti vse več linijskih letal in to je lahko nevarno,« je dejal predsednik deželne vlade Veneta Giancarlo Galan. Omenjeno razpravo je v Italiji in še posebej v Benetkah sprožila sobotna nesreča nad reko Hudson med mestom New York in državo New Jersey, kjer sta trčila manjše letalo in turistični helikopter. Pri tem je življenje izgubilo devet ljudi, med njimi pa je bilo tudi pet italijanskih državljanov. »Tragedije, kot je bila ta na reki Hudson, se zgodijo pogosto. Če bi se nesreča zgodila nad središčem Benetk, bi bila to katastrofa,« je dejal Galan. Galanovo razmišljanje je po razširjenem mnenju utemeljeno, seveda pa bi na tak način lahko razmišljali še marsikje drugje. ■ EVRO 1,4170 $ +0,03 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. avgusta 2009 evro (povprečni tečaj) 12.8. 11.8. valute Berlusconi: Nikoli nisem podprl »plačnih kletk« RIM - »Nikoli nisem podprl vrnitev k plačnim kletkam, se pravi k uravnavanju plač od zgoraj glede na ozemeljsko pripadnost.« Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi zatrdil v intervjuju za »svoj« milanski dnevnik Il Giornale. S tem je demantiral izjave, ki jih je v minulih dneh dal za druge časopise, zlasti za neapeljski dnevnik Il Mattino. »V resnici sem vedno govoril o potrebi po decentraliziranem sindikalnem pogajanju,« je pojasnil. »Berlusconijevi demantiji niso nobena novost,« se je na premierove besede takoj odzval voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. »On požira lastne izjave z neverjetno lahkoto,« je dodal. Sicer pa se je Franceschini strinjal, da bi bilo vračanje k starim plačnim kletkam prava norost. Vsaka deseta družina s pomočnico oz. negovalko RIM - Kar 10 odstotkov italijanskih družin se poslužuje hišnic pomočnic in negovalk za ostarele oz. prizadete osebe. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je včeraj objavil statistični zavod Censis. Velika večina, in sicer 71,6 odstotka, so to priseljen-ke. V Italiji povprečno živijo že sedem let. Delajo približno 35 ur tedensko, njihova mesečna neto plača pa znaša približno 930 evrov. Raziskava Censis je med drugim še ugotovila, da 58,1 odstotka hišnih pomočnic in negovalk dela pri eni sami družini, ostalih 41,9 odstotka pa povprečno pri 3,2 družine. Teh delavk je namreč 1.485.000, družin, ki se jih poslužuje, pa je 2.451.000. V Neaplju aretirali enega od šefov kamore NEAPELJ - Policija v Neaplju je prijela enega izmed vodij tamkajšnje kamore Vincenza Acanforo. 46-le-tni mafijski šef je bil na čelu klana Aprea. Zaradi izsiljevanja in nelegalnega posedovanja orožja je bil obsojen na devet let zapora, od leta 2007 pa je bil na begu. Prijeli so ga v stanovanju njegovega očeta, je včeraj sporočila policija. Policija je sicer izvedla obsežno protimafijsko operacijo v raznih deželah, pri čemer so aretirali 40 ljudi. Po preiskavi diskotek in barov v znanih obmorskih krajih pa so 226 ljudi ovadili zaradi trgovine z mamili. ameriški dolar japonski jen 1,4170 135,77 1,4166 136,72 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,6853 46,0900 68,5330 9,6825 45,7690 67,9400 ll lUlJjlVa l uuila danska krona rvritancKi ti int 7,4445 0,8596 7,4449 0,8584 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,2656 8,7325 10,3486 8,8265 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,768 1,5276 25,770 1,5301 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 273,60 15,6466 273 10 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,1813 1 5633 4,1740 1,5361 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6965 1,9558 1,7895 1 9558 UUIUOI jM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2218 3,4528 4,2163 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7010 2 6176 0,7011 2,6277 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1267 290,00 2 1225 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,3259 7,3224 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,274 LIBOR (EUR) 0,4725 LIBOR (CHF) 1,1566 EURIBOR (EUR) 0,52 0,449 0,868 0,8393 1,115 0,3516 0,46 0,879 1,128 1,46 1,3356 0,765 1,35 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ 21.437,70 € +20,39 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,21 IMTCDCI IDr»DA « cr» -0,10 +046 KRKA 11IKA KOPER 70,73 24 11 -1,33 +046 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,28 -2,66 TELEKOM SLOVENIJE 299,05 161,98 -0,33 -3,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,98 DELO PRODAJA - CTni +1,71 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q 3A _7 flfl NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,72 h/11 IMnTCCT -1,43 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 28,39 14,71 -1,39 -0,47 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 459,00 235,29 -0,22 -0,26 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,55 20,50 -0,54 -1,6 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. avgusta 2009 +1,31 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,254 5,31 15 56 +1,64 +0,47 +1 43 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,17 1 41 +1,40 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,8 1 24 +0,43 +4,58 -1 30 EDISON ENEL ENI 3,9 15 9 -0,51 -1 59 FIAT FINMECCANICA 8,09 10 76 -1,76 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,12 -0,65 +0,62 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,87 1468 -1,71 -1 67 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,51 431 +0,06 -1 60 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 9,63 1 76 +0,68 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,31 12 28 +0,97 -3,12 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,82 -2,77 +1,18 -0 18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,07 5,25 1 08 -3,93 +1 89 TENARIS TERNA 10,65 -1,48 +1 02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,48 0,33 1027 +3,09 UNICREDIT 2,38 +2,29 +2,14 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 1 ■ 70,20 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.123,96 1.013,91 -1,20 -1,47 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.891,08 -0,19 FIRS,' Banjaluka - - RalavlÇ Dmnr^ Ril 13 -li Q7 SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 279,66 1.837,42 +1,57 +0,00 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.120,05 2.476,46 +0,13 -0,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.411,56 1.628,26 +1,84 +2 11 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.012,07 1.049,34 5.350,09 +1,78 -1,02 +1,22 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.716,76 3.507,24 2.326,67 +0,97 +1,48 +25,61 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.114,9 2.688,21 +0,12 +1 41 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.435,00 2.571,31 20.435,24 3.112,72 15.020,16 -1,42 -1,00 -3,03 -4,66 -0,36 6 Četrtek, 13. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu Boljunski srenji je pri srcu zaščita doline Glinščice Več zanimivih zamisli za boljšo ponudbo sprejemnega centra zaščitenega območja Rezervat doline Glinščice je deželno zavarovano območje, ki ga upravlja Občina Dolina. V sklopu večnamenskega središča v Boljuncu, kjer je tudi gledališče Prešeren, je občinska uprava uredila in opremila sprejemni center za rezervat, kjer lahko tako domači kot tuji turisti najdejo gradivo, prospekte in zgibanke o rezervatu in o Glinšči-ci nasploh. To so v glavnem obiskovalci, ki se odpravijo na bolj ali manj zahtevne pohode ali izlete s kolesom, včasih pa se zanimajo za naravno bogastvo, ki je značilno za Glinšči-co. Občina Dolina upravlja sprejemni center in skrbi za odpiranje centra v teku tedna, vendar se je dogovorila z boljunsko srenjo za sodelovanje, tako da srenja že nekaj mesecev skrbi za odpiranje sprejemnega centra ob sobotah, nedeljah in praznikih. Sprejemni center rezervata je torej odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 8. do 12.ure, medtem ko ob sobotah, nedeljah in praznikih velja urnik od 8.30 do 11.30 in od 14.30 do 17.30. Po teh prvih mesecih sodelovanja so 0 tem govorili na srečanju med občinskimi 1 in predstavniki srenje iz Boljunca. Namen sestanka je bil poročati o sodelovanju med ustanovo in srenjo in posredovati informacije o pobudah, ki se bodo v bližnji prihodnosti nanašale na sprejemni center. Pomembnost tega sodelovanja je na dlani: srenja je krajevna organizacija, odraz domačinov iz Boljunca, ki so prvi poklicani, da so neposredno soudeleženi v upravljanje rezervata Glinščica. Poleg tega pa je srenja tudi lastnica večine zemljišč znotraj zaščitnega območja ne nazadnje pa je tudi pomembna priložnost in istočasno odgovornost za skupino mladih domačinov, ki so sodelavci srenje. Iz tega sodelovanja se je porodilo tudi več idej, kako izboljšati ponudbo znotraj sprejemnega centra in kako ga še dodatno obogatiti. V centru je trenutno že zbrano gradivo, ki se nanaša na Glinščico, med katerim gotovo prednjači obsežna publikacija, ki jo je Občina Dolina izdala o dolini Glinščice. To gradivo pa bo še dopolnjeno z zbirko knjig, ki se ukvarjajo z Glinščico. V centru si je že mogoče ogledati zemljevid rezervata, fotografske projekcije in drugačne posnetke. Lahko pa bi ustvariti tudi neke vrste fototeko in bi torej center postal mesto, kjer bi se zbiralo stare fotografije teh krajev in bi bile na voljo obiskovalcem. V pripravi je tudi seznam naravoslovnih vodičev za Glinščico. Srenja Boljunec in Občina Dolina zgledno sodelujeta pri zaščiti in ovrednotenju Glinščice KROMA GIBANJA - Podatki Istat Trst julija mesto z najvišjo inflacijo v severni Italiji V juliju je bil Trst tretje najdražje mesto v Italiji. Tako vsaj izhaja iz včeraj objavljenih Istatovih dokončnih podatkov o julijski inflaciji, ki je bila negativna v 13 od 20 mest, ki so glavna mesta dežel. Če izvzamemo LAquilo, za katero iz razumljivih vzrokov ni podatkov, je imelo ostalih šest mest inflacijsko stopnjo v razponu od 1,6 odstotka v Neaplju do 0,1 odstotka v Rimu. Trst je z 0,9-odstotno medletno inflacijsko stopnjo tretji, po Neaplju in Reggio Calabrii (+1,4%), hkrati pa je edino mesto na severu države, ki je zabeležilo inflacijsko rast. Ostalih šest inflacijsko toplih mest je iz srednje in južne Italije, ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da je celo eno najdražjih, če ne najdražje mesto v Italiji, Benetke, doživelo znižanje cen, saj so se življenjski stroški tam julija glede na junij znižali za 0,1 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za 0,6 odstotka. Kaj je vzrok za drugačno inflacijsko gibanje v Trstu kot v ostalih mestih severne Italije, je zaenkrat neznanka. Upajmo, da bodo statistiki znali povedati kaj več v naslednjih, inflacijsko bolj zahtevnih mesecih. KONTOVEL - V noči na sredo V vinogradu umrl Pepi Starc Na Kontovelu se je včeraj hitro razširila novica o smrti domačina Pepija Starca - Starčouga. Policijo so nekaj po polnoči poklicali zaskrbljeni domači, saj se 89-letni gospod Pepi ni vrnil iz vinograda. Agenti tržaške policije, gasilci in prostovoljci gorske reševalne službe so ga našli v vinogradu, kjer se je nazadnje mudil. Najbrž je padel med delom že nekaj ur prej, ali pa ga je morebiti obšla slabost; osebje reševalca ga je zaman skušalo oživljati. Kot so nam včeraj povedali nekateri sovašča-ni, je bil 89-letni Pepi Starc upokojeni profesor tehničnih predmetov; poučeval jih je najprej na slovenskih šolah v Rojanu in nato še na italijanskih šolah. Bil je trdna vaška korenina, marsikaj je vedel povedati o Kontovelu in njegovih pokončnih prebivalcih. Kot številni domačini je v preteklosti rad zahajal v domačo društveno gostilno, kjer je kvar-tal v družbi starih prijateljev vaščanov. POLITIKA - Razgibana predkongresna dejavnost v največji levosredinski stranki Gabrovec zaprosil demokrate za izkaznico in jo potem »zaradi pritiskov« preklical Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je zaprosil za člansko izkaznico Demokratske stranke, čez deset dni si je premislil in strankarsko izkaznico preklical oziroma vrnil. Novica je pri-curljala v javnost včeraj. O tem se je sicer govorilo med nedavnim tržaškim obiskom Piera Fassina, ko je na zadevo opozoril Massimo Veronese. Povedal je, da je Ga-brovec za člansko izkaznico DS zaprosil v devinsko-nabrežinski sekciji stranke, ki je rade volje ugodila prošnji deželnega poslanca. »Potem so se žal stvari zapletle,« je nekaj dni po Fassinovem obisku pojasnil Veronese. Gabrovec takrat zadeve še ni želel komentirati. Potek dogajanj je včeraj obelodanil pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini. Gabrovec je torej v Nabrežini zaprosil za izkaznico, da bi lahko pravočasno in polnopravno sodeloval v predkongresnem soočenju v DS. V sekciji niso imeli nobenih pridržkov nad njegovo prošnjo, ki pa jo je Gabrovec nekaj dni pozneje -kot rečeno - umaknil. Potezo je utemeljil v pismu, v katerem pravi, da si je premi- Tržaški tajnik DS Roberto Cosolini slil zaradi velikih pomislekov in tudi odkritih nasprotovanj, ki so prišla iz določenih političnih krogov obeh strank. To pomeni s strani neimenovanih politikov Slovenske skupnosti in Demokratske stranke. Gabrovec v pogovoru za naš dnevnik ni poimensko obtožil nikogar za umik prošnje po članski izkaznici DS. S precejšnjim obžalovanjem je pojasnil, da za takšen korak očitno še niso dozoreli časi, »čeprav Slovensko skupnost in Demokratsko stranko veže politično-volilni sporazum v deželnem svetu, stranki pa zelo dobro sodelujeta v mnogih lokalnih upravah, posebno na Tržaškem«. Več deželni svetnik ni hotel povedati, dal pa je razumeti, da je zadeva odprta. Ne toliko v zvezi z njegovo izkaznico DS, ki je očitno za sedaj ne bo, kot v zvezi s političnimi odnosi v levi sredini. Bolj zgovoren je Cosolini, ki sporoča, da so za člansko izkaznico DS, poleg Gabrovca, zaprosili še drugi predstavniki in simpatizerji Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice. »Kar zadeva demokrate lahko rečem, da je članstvo v stranki odvisno od sprejetja njenih principov in idealov ter od spoštovanja statutarnih pravil,« dodaja Cosolini. Drugih ovir po njegovem ni. Tržaški tajnik DS je vsekakor prepričan, da prošnja za izkaznico, ki so jo vložili Gabrovec in drugi zastopniki SSk, priča, da je projekt DS dober načrt na poti 'i ' ■ M ^mk L J ,'S J wm WM i T^l M m Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec oblikovanja moderne, enotne in večjezične reformistične stranke, ki si med drugim prizadeva za enako dostojanstvo vseh jezikovnih skupin v Furlaniji-Julijski krajini. Cosolini izreka javno dobrodošlico »vsem Slovenkam in Slovencem, novim članicam in članom DS«. S.T. Kontrole nad uličnimi prodajalci V okviru rutinskih kontrol so mestni redarji v torek dopoldne na Trgu Foraggi ustavili nekega moškega B.G.M., medtem ko se je pri rdečem semaforju pomikal od avtomobila do avtomobila in prosjačil. Najprej so ga identificirali nato pa mu naložili globo, ker ni upošteval prometni zakonik (obnašanje pešcev, člen 190). Samo nekaj ur pozneje pa so še isti redarji v Ul. Bellini opazili uličnega prodajalca, ki je mimoidočim ponujal razno-razno blago. Ko je moški zagledal agente, je blago odvrgel in zbežal; agenti so blago zasegli. Pozor pri dvigovanju denarja na bankomatih Tržaška kvestura svetuje vsem, ki dvigajo denar pri bankomatu, naj bodo pozorni. V teh dneh so namreč zabeležili več primerov goljufij oziroma priredb aparata. Agenti torej svetujejo vsem, naj bodo pozorni in naj bančni avtomat dobro pregledajo, preden vanj vstavijo kartico; najbolj pogosta so dodana ohišja oziroma zamašena luknjica, ki ne izdaja denarja. Kdor bi opazil morebitne anomalije na aparatu, naj nemudoma pokliče 113 in obvesti osebje banke. Stranka ob denarnico V supermarketu Billa v Ul. Locchi sta v ponedeljek starejši gospe ukradla denarnico in se nato hitro odpeljala z avtomobilom. Karabi-njerji tržaške postaje pa so jima bili takoj za petami in slovaška državljana, 51-letnega M.S. in 25-letno P.L. iz Košic, aretirali in odvedli v zapor. V Sloveniji našli štiri ukradene avtomobile Sodelovanje med slovensko policijo in tržaškimi karabinjerji je obrodilo sadove. S skupnimi močmi so namreč sile javnega reda v Sloveniji našle štiri od osmih avtomobilov, ki so jih v noči na 2. avgust ukradli v tržaškem avtosalonu Peugeot v Ul. Flavia. Preiskave, ki jih koordinira javni tožilec Federico Frezza se seveda nadaljujejo. Škedenjka in goljufinja Spet je bila starejša oseba žrtev goljufije. V ponedeljek je na vrata starejše Škedenjke, bivajoče v Ul. del Roncheto potrkala ženska kakih štirideset let. Dejala ji je, da je socialna asistentka in ženska jo je spustila v stanovanje. Ženska je smuknila v spalnico in Škedenjki ukradla 5 tisoč evrov in še zlato uro. Ko se je Škedenjka zavedala tatvine, je poklicala tržaške karabinjer-je, ki se sedaj ukvarjajo s preiskavo. Ali je 18-letnica iz Bassana res v Trstu? V soboto zvečer je odšla od doma v Bassanu del Grappa in se ni več vrnila, tako da so jo starši zaman čakali. 18-letno Diano Cinel so včeraj zasledili v Trstu, saj naj bi jo izdal mobilni telefonček oziroma njegov signal. Novico je novinarjem potrdila Dianina mati, ki s hčerko sicer še ni govorila. Iz tržaške kve-sture so medtem sporočili, da dekleta niso še našli, vendar jo kot rečeno izdaja telefonski signal in pa izjava osebja tržaške bolnišnice, ki priča o tem, da je dekle v torek zvečer poiskalo pomoč na urgenci zaradi slabosti. Sicer je dekle polnoletno in torej lahko samo odloča kam in kako. / TRST Četrtek, 13. avgusta 2009 7 ŠOLA - Združenje staršev O.Š. Frana Milčinskega Prvi sklop taborov je mimo, zdaj V | V V« V I • V I • ■ • se angleščina, sah in računalniki Poletje mineva v znamenju enkratnih dogodivščin - Do 20. avgusta je čas za vpis Za nami je prvi sklop taborov, ki jih prireja Združenje staršev osnovne šole Frana Milčinskega. Udeležili so se jih otroci z različnih slovenskih zamejskih šol. Prvi je bil na vrsti tabor morske biologije Morska zvezda, ki je potekal v Piranu od 21. do 26. junija. Otroci so se s starši pripeljali v Piran na Morsko biološko postajo in že isti večer prisluhnili predavanju biologinje, članice društva Morigenos Polone Kotnjek. Povedala je marsikaj o delfinih, osredotočila pa se je na veliko pli-skavko, to je vrsta, ki se že vrsto let zadržuje v Tržaškem zalivu. Ob tej priložnosti so otroci tabora posvojili delfina. Naslednje jutro se je udeležencem pridružila biologinja Veronika Gerdol, ki je otrokom razkrivala zanimivosti morja in obale. V torek so gostili morskega biologa Dr. Toma Turka, ki je s pomočjo fotografij otrokom predstavil podvodni svet, predvsem na obmorski pas med Trstom in Piranom; v popoldanskem času pa so otroci spoznavali Piran in okolico. Obiskali so muzej podvodnih dejavnosti, Morski muzej Sergej Mašera in rojstno hišo Giuseppeja Tarti-nija ter si ogledali še Sečoveljske soline in muzej. Naslednji teden sta bila na vrsti jezikovni in kulinarični tabor. V Sevnem pri Novem Mestu so se zbrali tisti, ki so želeli poglobiti svoje znanje slovenskega jezika in se preizkusiti v jahanju. Krpanova kobila je potekala na posestvu in prostorih Kmetijske šole Grm, istočasno pa je potekal tudi kulinarični tabor Mizica, pogrni se! V Sevnem so za udeležence pripravili poleg jahanja in učnih ur slovenskega jezika tudi kulinarični program in vrsto zanimivih delavnic. Otroci so se preizkusili v peki kruha in štrukljev, uživali so v pripravi ražnjičev, zrezkov in raznovrstnega krompirja, seveda pa ni manjkalo palačink in tort; spoznavali so zelišča, pletarstvo, aranžerstvo in čebelarstvo, peljali so se s kočijo, s kolesi pa jo udarili do gradu Otočec. Ogledali so si še novo golf igrišče na Otoč-cu, kjer so sledili lekciji golfa in se tudi sami preizkusiti na pravem igrišču. Na sporedu je bil tudi vodeni ogled Novega Mesta in obisk šolske slaščičarne. Zadnji dan pa so otroci staršem pokazali kaj vsega so se naučili; navzoče je v imenu šole pozdravil Janez Bratkovič, tabor pa so sklenili s prigrizkom, ki so ga otroci pod mentorstvom pripravili za starše. Od 5. do 10. julija se je v Postojni odvijal tabor jamarstva in krasoslovja Netopir. Na programu je bilo jamsko pohod-ništvo: sprehodili so se po Postojnski jami in skozi umetni rov dospeli v Črno jamo, iz nje pa še v jamo Pivko. Sprehod je bil zelo poučen, saj je vodič Franci vse razkazal in opozoril na vsako posebnost. Popoldan je udeležence pričakal gospod Marjan, ki je vodil »pobalinsko« delavnico: otrokom je namreč pokazal, kako si lahko izdelajo piščalko, lok in puščice, pa še fračo zraven. Razložil jim je, kateri je za to najbolj primeren les in pa razodel tehniko izdelovanja. Pod njegovim mentorstvom so si prav vsi izdelali lok in fračo in se nato učili ciljanja. Naslednjega dne so se odpeljali v vas Narin, kjer so se otroci preizkusili v peki kruha v krušni peči. Z gospo Majdo so za-mesili in oblikovali hlebčke kruha in jih položili v peč; medtem ko se je kruh pekel, pa so še izvedeli, kako nastaja moka. Najprej so pšenico mlatili s cepcem, nato so zrnje prečistili in na koncu zmleli na ročni mlin. Najbolj so bili ponosni, ko je iz peči zadišalo po sveže pečenem kruhu in so končno le pokusili vsak svoj še topel hlebček. Naslednji dan so preživeli na Cerkniškem in sicer pri Menišiji. Gospod Janez jih je vodil po vseh skritih kotičkih tega predela in pokazal izvire in neokrnjeno naravo, ki jih obdaja, prijeten dan pa zaključili s piknikom. Obiskali so jih še biologinji iz Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev in izvedli delavnico o razvrščanju živali. Naslednja dva tedna so pa preživeli na obali. V Portorožu sta potekala tabora Z vetrom. V sodelovanju z Društvom vodnih športov Pomorske šole iz Portoroža so sooblikovali program, ki je otrokom približal vodne športe. V jutranjih urah so otroci spoznavali vozle, obiskali so Po- Mali udeleženci so se na taborih res lepo imeli, saj so izvedeli veliko novega. Poletnih taborov pa še ni konec ... morsko šolo, kjer so jim pokazali simulator plovbe, sprehodili so se do Strunjanskih solin, sledili predavanju o potapljaštvu in jadrali na veliki jadrnici. Odpeljali so se tudi do Završja, kjer so si ogledali del proge Parenčanke. Popoldnevi pa so bili namenjeni tečaju jadranja oz. surfanja. Na sporedu pa je bilo tudi nočno kopanje. Zato, da smo lahko vse te tabore izpeljali, pa se moramo zahvaliti Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in Zadružni kraški banki, ki sta nam vedno ob strani in nas finančno podpirata. Zdaj se pa začenjajo priprave na na- slednje tabore. Od 23. do 28. avgusta bo na vrsti tabor angleškega jezika Jezikajte, vodili ga bodo mentorji angleškega materinega jezika. Namenjen je vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje angleščine. Primeren je za otroke od 8. do 17. leta. Oblikovali bodo tri skupine, udeleženci pa bodo razdeljeni glede na predznanje jezika. V dopoldanskih urah bodo na sporedu tri učne ure, popoldne se bodo zvrstile razne delavnice, športna, glasbena in umetnostna, prostih je še nekaj mest. Šahovska in računalniška delavnica Mišk@ pa bo na sporedu od 31. avgusta do 4. septembra na Trgovskem zavodu Žiga Zois; namenjena je otrokom od 2. razreda osnovne do 3. razreda srednje šole (lahko se pridružijo tudi višješolci), otroci pa bodo spoznavali programe Office-a (word, excel in power point), uporabo interneta in sploh vsega, kar jim je lahko v pomoč pri izdelavi raziskave, obenem pa se bodo lahko preizkušali v šahu, večni igri strategije. Razpoložljiva mesta so omejena. Prijave sprejemajo do 20. avgusta. Za vse informacije in prijave je na voljo tel. št. 320/2717508 (Tanja) ali elektronski naslov franmilcinski@gmail.com. OBČINA TRST WWF: Gradnje tudi ob obali Tržaški župan Roberto Dipiazza se samo do neke mere lahko hvali, da je zaustavil nove gradnje na obalnem pasu, saj so v bistvu še vedno v veljavi po-drobnostni urbanistični načrti iz časov Illyjeve uprave. To trdi predstavnik Svetovnega sklada za naravo-WWF Dario Predonzan, ki v odprtem pismu kritično ocenjuje pred kratkim odobreni regulacijski načrt mestne uprave. Nekateri urbanistični ukrepi (npr. na obali) so sicer dobrodošli, drugi pa prihajajo prepozno, pod-črtuje Predonzan, ki opozarja na nevarnost novih ukrepov za stanovanjske gradnje, o katerih razmišlja Ber-lusconijeva vlada. Zastopnik naravovarstvenega združenja v pismu opozarja tudi na nekatere škodljive ukrepe v regulacijskem načrtu, ki npr. zadevajo novo turistično cono na Padričah, »neverjetni« pesjak pri Fernetičih in prav tako »neverjetno« vzpenjačo, ki naj bi povezovala Bar-kovlje z Vejno. Predonzan omenja tudi »strateško« območje bivše vojašnice pri Banih, ki bo popolnoma podvrženo privatnikom oziroma nepremičninskemu tržišču. WWF vsekakor precej računa na učinkovitost ugovorov in pripomb na regulacijski načrt. Pri tem poziva Občino, naj novo urbanistično ureditev čimprej objavi na spletni strani. ZSKD - Od 23. do 28. avgusta Poletne ustvarjalne delavnice za otroke Ne veste, kje bi preživeli zadnji teden v avgustu? Morja ste že siti, posedanje pred televizijo pa se vam zdi sila dolgočasno? Potemtakem vam bo mogoče vabilo Zveze slovenskih kulturnih društev po godu. Kot vsako leto prireja namreč ZSKD poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo letos potekale od 23. do 28. avgusta v Mladinskem hotelu v Pliskovici, se pravi v obnovljeni kraški domačiji. Enajsto leto zapored bodo mladi udeleženci preživeli šest ustvarjalnih dni v družbi sovrstnikov oziroma novih prijateljev pod vodstvom izkušenih mentorjev. Preizkusili se bodo v kuharski, kamnoseški in no-vinarsko-multimedijski delavnici, seveda pa ne bo manjkalo iger, izletov v naravo in pravljičnih trenutkov. Pojdimo pa po vrsti. Osnovnošolce bo obiskal mojster kamnosek, ki jim bo predstavil tradicijo obdelave kraškega kamna, nato pa se bodo še sami preizkusili v izdelavi predmetov iz kamna. V kuhinji pa bodo v družbi gospe Emilje Pavlič spoznali nekaj skrivnosti kulinarične umetnosti, izvedeli marsikaj zanimivega o pristni domači hrani ter zdravi kuhinji. Dogajanje pa bodo vestno dokumentirali s članki in fotografijami, ravno tako kot pravi novinarji oziroma fotografi. Na zaključni, petkovi prireditvi pa bodo starše nedvomno prijetno presenetili ... Delavnice bodo letos potekale v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb ter s Primorskim dnevnikom. Informacije so na voljo v uradih ZSKD oziroma na telefonskih številkah 040/635625 in 0481/531495. Villa Carsia vabi drevi na zadnjo filmsko predstavo na prostem Drevi ob 21. uri se bo s predvajanjem filma Mamma mia (2008) iztekel poletni niz kina na prostem, ki ga Občina Trst s svojo službo za invalide in stare občane in s sodelovanjem vzhodnokraškega rajonskega sveta in prireja v okviru Poletnega praznika v parku ulice Sant'Isi-doro. Ogled filma je brezplačen, program Poletje v naselju Villa Carsia 2009 pa se bo 10. septembra končal tako, kot se je maja z velikim uspehom začel, in sicer s sejmom rabljenih predmetov in potrebščin za hobije. Pes in mačka drevi v Naselju sv. Sergija Kot vsak četrtek vse do 27. avgusta, bo tudi danes na vrsti večer animiranega branja, tokrat na temo naših najbolj priljubljenih živali. V okviru ciklusa V četrtek se vidimo v knjižnici, ki ga prireja Občina Trst z mestno knjižničarsko službo in s sodelovanjem gledališča Teatro Studio Giallo, bo drevi ob 18. uri na vrtu knjižnice Stelio Mattioni v Naselju sv. Sergija šesto srečanje z animiranim branjem na temo Pes in mačka. Resnično vesela vdova na Sv. Justu Na območju rimskih izkopanin na Sv. Justu bo drevi ob 21. uri Resnično vesela vdova. Večer opernih na-pevov iz ciklusa Serestate 2009, ki ga prireja Občina Trst, bo ljubiteljem te zvrsti brezplačno podaril ansambel I Cameristi Triestini. Za re-citatorske vložke bosta poskrbela Maria Grazia Plos in Adriano Gi-raldi, pevski del pa bo domena so-pranistke Giselle Sanvitale, tenorista Andree Binettija, zbora I Ma-drigalisti di Trieste in orkestra I Ca-meristi Triestini, ki ga vodi mojster Fabio Nossal. Večer bo imel tudi dobrodelno noto z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za skupnost San Martino al Campo. Art&Cinema - Leonor in prijatelji ponuja drevi dva francoska filma Drevi ob 20.30 bo v avditoriju Muzeja Revoltella drugi večer iz ciklusa Art&Cinema - Leonor e gli Ami-ci, ki ga odborništvo za kulturo Občine Trst in Muzej Revoltella prirejata s sodelovanjem Cappelle Underground vzporedno z razstavo Leonor Fini - L'Italienne de Paris. Prvi bo na sporedu film L'Age d'Or Luisa Bunuela iz leta 1930, drugi pa bo film Jeana Cocteaua Le sang d'un Poète z isto letnico. V Barkovljah bodo izbirali Nono Trsta V okviru niza Barcolissima 2009 bo drevi ob 21. uri pri fontani v barko-vljanski pineti tekmovanje za naziv Nona Trsta. Tudi druga izvedba tekmovanja je naletela na zelo veliko zanimanje med babicami, starimi od 45 do 90 let, ki so pred nocojšnjim finalom že prestale strogo selekcijo. Jutri se bo Barcolissima nadaljevala s koncertom skupine Metropolis, v soboto bo nastopila Negramaro Tribute band, v nedeljo pa bo kot zadnji večer iz tega ciklusa koncert z naslovom Non solo Battisti. Na Gradu sv. Justa bodo drevi izbrali Miss Trsta V prenovljenih prostorih gradu na Sv. Justu bo drevi ob 21. uri finalni večer izbora za Miss Trsta, vzporedno pa bo prvič potekal tudi izbor najlepšega Tržačana za naslov Mister Trieste. Večer bo povezoval animator in DJ Alex Bini. 8 Četrtek, 13. avgusta 2009 TRST / NABREŽINA - Vse do nedelje 16. avgusta Vaški »plac« zaživel v praznovanju sv. Roka Domača godba na pihala odprla letošnje slavje - Ob domači hrani in pijači vrsta zanimivih razstav V smeri urinega kazalca: razstava slik Vladimirja Klanjščka, šahovnice vsega sveta iz zbirke Dušana Kalca in pa staro orodje domačih vinogradnikov KROMA Nabrežinski trg je sinoči ob ritmičnih koračnicah domače godbe na pihala preplavila praznična radoživost, saj se je začelo tradicionalno, nekajdnevno slavje ob prazniku domačega zavetnika sv. Roka. Domače kulturno društvo Igo Gruden, smučarski klub Devin, združenji Ajser in Proloco Mitreo v sodelovanju z domačo župnijo in devinsko-nabrežin-sko občinsko upravo so poskrbeli za bogat program, ki vključuje celo vrsto razstav, bogato enogastronomsko ponudbo in plesne večere ob dobri glasbi. Praznik želi tudi letos ovrednotiti tradicijo in domačo kulturno in umetniško ustvarjalnost. V razstavnih prostorih SKD Igo Gruden so sinoči odprli razstavo starega orodja za vinogradništvo, na ogled so postavili šahovnice z vsega sveta Dušana Kalca in slike Vladimirja Klanjščka, v Kavarni pa visijo fotografije o Barcolani Miloša Zidariča. V Kamnar-ski hiši je na voljo likovna razstava, v župnijski dvorani pa so na ogled dela Tonki-ne klekljarske šole iz Slovenije. Na trgu pa kraljujejo domače dobrote in glasba. REPEN - Kraška ohcet 2009 Slavje se že intenzivno pripravlja V repentabrski občini se je začel zadnji, najintenzivnejši krog priprav na letošnjo Kraško ohcet, tako so se v Repnu že zbrale spret- ne ženske roke, ki bodo pripravile cvetlične okrase. Par in prireditev kot tako pa bodo podrobneje predstavili danes. GOSTOVANJE Niz koncertov mešanega zbora iz Oxforda Po velikem uspehu, ki ga je dosegel z lansko turnejo, se Sonore Vocale Ensemble vrača v Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Ljubiteljem sakralnih skladb in glasbenim navdušencem nasploh bo kakovostni zbor iz Oxforda ponudil niz koncertov, ki se bo začel danes v Paularu, jutri in v soboto pa bo pel v Trstu. Pobudo prireja združenje Amici della Musica Luigi e Federico Ricci, tržaško etapo pa sta podprli Občina Trst in zavod Banca Popolare Friuladria. Sonore Vocale Ensemble bo jutri spremljal slovesno mašo v cerkvi Blažene Device Rožnega venca (v starem mestu); v soboto, ob 19.15, bo ansambel v isti cerkvi sodeloval pri večernicah, ob 20.45 pa bo brezplačen koncert. Mešani zbor Sonore Vocale Ensemble sestavlja šestnajst poklicnih pevcev in študentov oxfordske univerze. Ustanovila sta ga Tom Primrose in Ollie Winstone leta 2007. Skupina je prvič nastopila v katedrali Christ Church Cathedral v Oxfordu, nato pa se je izkazala na mnogih koncertih v Angliji in v tujini. Na letošnjem koncertu bo zbor Sonore Vocale Ensemble, ki je specializiran za izvajanje sakralne glasbe, predstavil bogat program. Sestav bo vodil mladi Thomas Primrose, na orgle pa bo igral Gabriele Damiani, prvi uradni italijanski organist v londonski katedrali v Westminstru. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 13. avgusta 2009 HIPOLIT Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 23.07 in zatone ob 14.06 Jutri, PETEK, 14. avgusta 2009 MAKS VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje C, zračni tlak 1019,3 mb raste, veter 2 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,5 stopinje C. [I] Lekarne Do petka, 14. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Sonnino 4 - 040/660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040/828428, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040/271124, Sesljan -040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 - 040/631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »San Valentino di sangue 3D«. ARISTON Poletna arena: 21.00 »Valzer con Bashir«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosan-gue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggenda di Raoul«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00 »Coraline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30 »La misma luna«; 18.45, 22.15 »Niente velo per Jasira«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Coraline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Obsessed - Il thriller«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.20, 19.20, 21.20 »G-Force«; 16.50, 19.00, 21.10 »Snubitev«; 18.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 20.50 »Bruno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.20 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S. Darko«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »La ri-volta delle ex«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost town«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni premor. Id Osmice NA KONTOVELU pri Deanu smo odprli osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Do-ljak v Samatorci 22. Tel. 040-229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmi-co. Tel. 040 - 299435. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. 040-220708. / Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. / TRST Četrtek, 13. avgusta 2009 9 H Čestitke Ob rojstvu male GINEVRE VO-DOPIVEC čestitajo taborniki RMV očku-bratu Saturnu in mami Isanni. Prisrčna in vedno nasmejana ANDREJA, bo danes na Opčinah pihala na prvo svečko. Vse, vse najboljše v življenju ji želimo vsi, ki jo imamo srčno radi! Te dni je praznovala svojo okroglo obletnico CVETKA. Vse najboljše, zdravja in vse, kar si sama želi, ji voščimo udeleženci jutranje telovadbe ŠD Breg. Jadranki, Igorju in Mirkotu se je včeraj pridružila mala Niha. Da bi bila njena pot posejana z rožicami ji iz srca želijo skavtinje in skavti SZSO - Trst 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter danes, 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo potekala preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH organizira izlet za člane v ponedeljek, 14. septembra. Program predvideva obisk vinske kleti Gelisi v San Quirinu (Pordenon) in pršutarne Morgante v San Daniele del Friuli. Prijave sprejemamo v uradu zadruge do 14. avgusta. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Avstrijo v Grad Hochosterwitz in v muzej na odprtem Maria Saal v torek, 8. septembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, naselje Sv. Mavra 124-Sesljan, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.00. (tel.št.: 040/2017385-3390). Vpisovanja se zaključijo v ponedeljek 24. avgusta. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Bar-bani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040-220693 ali 347-9322123. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. Ü] Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo harmonikaše, ki bodo sodelovali v nedeljski povorki, na sestanek danes, 13. avgusta, ob 20. uri v Bub-ničev dom v Repnu. VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU danes, 13.avgusta, ob 20.30 otvoritev razstave Štefana Grgiča, predstavitev romana domačinke Vilme Purič »Burjin čas« ter zgoščenke romarske poti od Jadrana do Alp. Sodeloval bo združeni mešani pevski zbor »Repentabor«. V petek, 14. avgusta, v okviru Festivala Med zvoki krajev v sodelovanju z repentaborsko občino bo ob 21. uri nastopil kitarist Gabriela Curciotti. Praznik: Prva sveta maša bo ob 8.uri. Ob 10. uri bo ma-ševal dosedanji tržaški škof Evgen Ravignani. To bo tudi zadnje maše-vanje na tem griču v službi tržaškega škofa. Popoldanska pobožnost z sveto mašo in petimi litanijami se bo začela ob 17.uri. Vodil jo bo dr.prof na rimski univerzi Jože Bajzek. Nato sledi koncert pritrkovalcev. Na nedeljo župnija slavi svojega zavetnika Sv.Roka. Sv.maša ob 10. in 19.uri. Zvečer bo igrala kot že vrsto let na-brežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali kioski z domačimi kraškimi dobrotami. Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti do 14. avgusta. LOVSKA ŠAGRA- od 14. do 17. avgusta, otvoritev kioskov od 17.00 do 0.00. Delovali bodo šanki s pestro ponudbo hrane in pijače preko športnega društva Domjo. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR obvešča, da družine s stalnim prebivališčem v občini Repentabor in s šoloobveznimi otroki, ki obiskujejo šole v Trstu, lahko vložijo prošnjo za brezplačno dodelitev letnih dijaških vozovnic za linijske avtobuse. Letna vozovnica bo dodeljena brezplačno na podlagi družinskega bruto dohodka za leto 2008, ki ne sme presegati 39.127,75 z odbitkom 4.000,00 evra za vsakega vzdrževanega otroka. Vzorec prošnje za brezplačno dodelitev letne avtobusne vozovnice, je na voljo v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00, tel. 040 327335, Rok za predstavitev prošnje zapade 14. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do vključno 14. avgusta 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta do 14.avgu-sta urada v Trstu in Gorici zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. BOLJUNSKA ŽUPNIJA prireja v nedeljo, 16.avgusta popoldne, pohod k Marijini cerkvici na Peče v dolini Glinščice nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri slovesna sv.Maša. Vljudno vabljeni! KRIŽ - Župnijska skupnost vabi v nedeljo, 16. avgusta, na praznovanje sv. Roka. Ob 10. uri zbirališče pred cerkvico sv. Roka; ob 10.15 procesija do župnijske cerkve, kjer bo slovesna ev-haristija. Slovesnost vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem v petek, 21.avgusta popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13.ure. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheer-dancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 3346989857, Fulvio Battistuta 3383681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19.sep-tembra 2009. Vpisuje v INFOPOINT HIŠICI na Prazniku sv.Roka na trgu v Nabrežini vse do nedelje 16.avgusta, nato pa na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. H Prireditve SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi v soboto, 15. avgusta ob 19. uri v društvene prostore na »Predstavitev literarnih tekstov« misleca, filozofa, pesnika in pisatelja Rudija Kersevana. Toplo vabljeni! NABREŽINSKA ŽUPNIJA bo v nedeljo, 16.avgusta, praznovala zavetnika sv. Roka. Ob 10.uri bo daroval slovesno sv. Mašo s procesijo novomašnik Mirko Butkovič. Na travniku ob cerkvi bo ob 20.uri nastop kulturnega društva »Kraški šopek« iz Sežane in srečolov. V župnijski dvorani bo do nedelje, 16.avgusta, na ogled razstava Tonkine klekljarske šole iz Ljubljane. Urnik razstave od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi na fotografsko razstavo »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča (v kavarni Gruden), razstave starega orodja za vinogradništvo »Iz vinograda v klet«, razstave šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kalca) in likovne razstave Vladimirja Klanjscka. Urniki ogleda: vsak dan od 18. do 22.ure, v petek in nedeljo tudi od 10. do 12.ure.Toplo vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. 0 Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET - pohitite, če vam rabi naramna ali naglavna ruta. Imam jih na razpolago še nekaj. Kličite na tel. št. 040 - 299820. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri Sv. Jakobu študentom ali nestalno-bivajočim v Trstu. Tel. 347-8187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Pokliči na tel. št. 3476868225. PRODAM peč 40.000 kalorij znamke Atlas na drva, gas ali na diesel, železna vrata 2 x 80 m ter hladilnik (frigo) s tremi predali znamke Detroit. Tel. št.: 040-814212. PRODAM KNJIGE za prvi razred liceja: Obča geografija, Intrecci, trame e canti (narrativa) in L'Italiano: grammatica e scrittura. Tel. 040213011. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 3346148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM otroško posteljico/stajico za kamping »baby relax«, mere 125 cm x 65 cm x h.80 cm, stolček »Prima pappa Peg Perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-946702. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. Prispevki V spomin na Milkota Luxo daruje Marta Guštin z družino 50,00 evrov za Izvir Skupnost Družina Prosek. V spomin na Sergija Pertota daruje Edi Rupel z družino 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Za drago CELESTO ZAVADLAL žalujejo in izrekajo sinovoma Zvonku in Nevu občuteno sožalje sestra Jolanda, Sonja in Sergij z družinama Ob izgubi drage mame izrekamo Zvonku Legiši občuteno sožalje kolegi ravnatelji tržaških in goriških šol Učno in neučno osebje srednje šole Kosovel-Levstik izraža najgloblje sožalje ravnatelju Zvonku Legiši in svojcem ob izgubi mame Celeste. Ob izgubi drage MARIJE GRGIČ izreka sožalje Martinu, Drejku, Dar-kotu in družini NK Zarja-Gaja 10 Četrtek, 13. avgusta 2009 KULTURA / LITERATURA - Vilma Purič o svojem prvencu »Roman Burjin čas je v prvi vrsti zgodba o Repnu« O knjigi bo spet govor drevi na Tabru, kjer se začenjajo prireditve ob velikem šmarnu Tradicionalno praznovanje velikega šmarna se bo letos na Repentabru začelo drevi, in sicer s kulturnim večerom, ki bo predvsem literarno in umetniško obarvan. V Srenjski hiši na Tabru bo namreč med drugim mogoče prisluhniti predstavitvi romana-knjižnega prvenca domače avtorice Vilme Purič, ki je spomladi izšel pri tržaški založbi Mladika. O avtorici in njenem delu bo spregovorila Majda Artač, ki je tudi avtorica spremne besede. Roman Vilme Purič Burjin čas je do danes doživel kar nekaj predstavitev, zato smo avtorico povprašali o tem, kako in zakaj je nastal, pa tudi kakšne odzive je bilo do danes zaznati med bralci. Za začetek skoraj že utečeno vprašanje o tem, kako je sploh prišlo do nastanka knjige. Roman Burjin čas je v prvi vrsti zgodba o prostoru, o Repnu, torej o vasi, v kateri živim, ter o ljudeh, ki so v tej vasi prebivali pred menoj. Tu so obdelovali polja, klesali kamen in navsezadnje preživljali svoj preprosti vsak dan: zaljubljali so se, poročali, si ustvarjali družine ... Hkrati pa je to zgodba, ki je postavljena v zelo težek čas, čas druge svetovne vojne namreč , ki je od vsakega človeka zahteval zelo velike žrtve. Zakaj Burjin čas? Burja je v mojem romanu zelo pomembna. Burja namreč pripiha izza voglov, zaloputne s polkni, prevetri človekov vsakdan, njegove misli in njegova čustva, navdaja ga z razigranostjo in vihravostjo. Hkrati pa burja namiguje na vojno, torej na čas, ko je vsak dan postavljen na novo in poln presenečenj, ki niso vedno prijetna. Koliko so človeške usode, ki ste jih opisali v knjigi, resnične in koliko je pri tem literarne fikcije? Roman ni zgodovinski, čeprav so v njem prisotni zgodovinski elementi. To niso dobesedno posredovana pričevanja, res pa je, da se je prvi navdih zanj rodil iz zgodbe, ki sem jo slišala v svojem otroštvu. Povedala mi jo je gospa Albina Škabar, kurirka, med vojno zelo mlada punca, ki je preiskusila grozote Rižarne. Veliko je v knjigi izmišljenega, kajti nisem zasledovala verodostojnosti in resnice, zdeli se mi nista namreč tako zelo pomembni. Pomembnejša so mi bila občutja ljudi. V knjigi je veliko narečnih izrazov in tudi celih SALZBURG - Sloviti festival narečnih stavkov. Zakaj ta izbira? Res je, da ni to zgodovinska knjiga, vsi protagonisti niso torej vzeti iz resničnosti, res pa je, da sem vse te svoje like v lastni domišljiji videla, kako se premikajo po vasi, slišala kako se smejejo, jočejo in seveda, kako govorijo. Ko pa si predstavljam Repen, si ga ne morem zamisliti brez mojega domačega narečja. Koliko časa je roman nastajal? Približno dve leti. Lahko pa rečem, da so te zgodbe v meni živele kar nekaj časa. Usoda Albine Škabar je danes že del vaškega zgodovinskega izročila, njene življenjske usode se namreč marsikdo spominja. Tudi drugih vaških vsebin, ki so opisane v knjigi, pa se je ob branju marsikdo verjetno spomnil. Gre potemtakem za nekakšno oddolžitev pripadnice generacije, ki vojne ni doživela, tistim, ki so jo in ki so v njej tudi aktivno sodelovali za našo svo- bodo? Je bila torej ta zavest prisotna pri nastajanju knjige? Prav gotovo, da je bila. Temeljno vprašanje, ki sem si ga postavljala od samega začetka, je bilo naslednje: dnevno sem namreč srečevala te ljudi, predvsem ženske, saj je bilo moških zelo malo. Po vojni v svojih očeh niso imele kakih zelo velikih občutkov zmagoslavja, ampak predvsem veliko bolečine. Od tu se mi je začelo porajati vprašanje, kam se je vsa ta bolečina izlila. Gotovo se ni razblinila takoj ob koncu vojne, ampak je zaznamovala ljudi, ki so jo preživeli in po svoje tudi nas, ki smo njihovi potomci. Roman prikazuje čas druge svetovne vojne nekoliko drugače, kot smo ga navajeni pri nekaterih naših pomembnih romanopiscih (B. Pahor, A. Rebula), ki se veliko zaustavljata na narodnostnih in političnih vidikih tedanjega dogajanja. Je morda dejstvo, da je avtorica romana ženska, pripomoglo k temu, da je na ta čas pogled v knjigi veliko občutljivejši in predvsem človeški? Morda že, verjetno pa je to tudi pogled mlajšega pisca na dogajanje, saj so vojna doživetja že precej bolj oddaljena. Vojna tematika in obdobje fašizma sta za nas Primorce zelo pomembna in prepričana sem, da se nista še do kraja izpela. Marsikaj bo po mojem mnenju o tem še nastalo. Knjiga je že doživela nekaj predstavitev. Kakšni so bili odzivi na roman bodisi s strani kritike in medijev, kot tudi bralcev? Doslej so bile kritike kar dobre. Najbolj sem zadovoljna, ko kdo prebere knjigo in mi reče. "Tudi ko sam gledam na svojo vas, si tako predstavljam dogajanje." V knjigi je seveda opisan Repen, a so se podobne zgodbe prav gotovo dogajale tudi v drugih kraških vaseh, denimo Na-brežini, Štanjelu, Pliskovici ... Tudi v Pliskovici je bila knjiga predstavljena, kajne? Na zelo lepi predstavitvi, ki se je tam zgodila, sem začutila, kako so tudi onstran meje ti dogodki še vedno zelo živi in jih zato tudi tamkajšnji ljudje še zelo občutijo. Primož Sturman Posodobljena Mozartova opera Znano opero Cosi fan tutte je režiral Claus Guth, ki je tako zaokrožil projekt, vezan na Da Pontejeve librete »Igra mogočnih« je v polnem teku. Na Salzburškem festivalu, ki letos nosi naslov po dramskem ciklu tržaškega režiserja Giorgia Strehlerja, so se že zvrstile vse premiere glavnih opernih dogodkov, z običajnim spremstvom triumfov in ogorčenih polemik. Mogočni, tudi v prenesenem, kulturnem in umetniškem smislu, nastopajo v teh dneh na odrih festivala, saj se v prestižnem okolju zbirajo kot vsako leto najbolj blesteči zvezdniki svetovne glasbene scene. V primeru nove uprizoritve Mozartove opere Cosi fan tutte pa je bila pozornost medijev in publike osredotočena predvsem na režijo Clausa Gutha, ki je tako zaključil triletni projekt, vezan na trilogijo po Da Pontejevih libretih. Tudi tokrat ni šlo brez ostrih kritik, saj režiserjeva roka tako izrazito komentira in vodi glasbeno dogajanje, da zahteva od gledalca jasno opredelitev. V resnici Guth ni pretirano pritisnil na pedal cinizma, ki zaznamuje kruto in lahkomiselno igro čustev in razuma, v kateri se dokazuje, da se vse ženske zlahka pustijo zapeljati, a da lahko prav gotovo dvomimo tudi o moški zvestobi. Zgodba nima neobhodnih časovnih oznak, zato ni bilo potrebe po uprizarjanju zgodbe dam in kavalirjev 18. stoletja: eksperiment se dogaja v sodobno opremljenem stanovanju visoke družbe, kjer se med čipsi in alkoholnimi pijačami kratkočasita dva mlada para. Prijatelj Don Alfonso ni priletni cinik, temveč eleganten prijatelj, katerega glavno življenjsko vodilo je moško izzivanje, Despina pa je hišna pomočnica z rockersko dušo in prav malo volje do dela. Vrednost postavitev Clau-sa Gutha je v tem, da posodobitev čisto naravno »obleče« izvirnik z bolj verjetnimi situacijami našega časa in ga nadgrajuje s pronicljivim, bistrim, včasih tudi ironičnim branjem. Nastope v skupinskih prizorih in duetih je tudi tokrat skoreografiral Ramses Sigl, ki je z mehanskimi, simetričnimi gibi simboliziral glasbeno in čustveno povezavo likov. Video v ozadju pa je razkri- val misli oseb, na primer ko sestri Fiordi-ligi in Dorabella opisujeta popolnost svojih partnerjev in razkazujeta neke senti-mentalno-počitniške video albume. Na sceni Christiana Schmidta se zgodba dogaja na treh nivojih oz. nadstropjih stanovanja, kar omogoča razgibane situacije, obenem si je režiser privoščil razne citate iz prejšnjih postavitev v okviru trilogije in jih smiselno uporabil za posredovanje dodatnih sporočil. Kupido-vo pero iz Figarove svatbe je ponovno lebdelo v zraku kot simbol ljubezni, zaradi katere se človek spremeni v nemočno lutko, v dnevni sobi stanovanja pa se v določenem trenutku pojavi borov gozd, v katerem se je lani odvijala zgodba Don Gio-vannija; če so res vse ženske »enake« po nestalnosti v ljubezni, so tudi (ali bi želeli biti) vsi moški vedno pripravljeni na lov, kot zapeljivec Don Giovanni. Afriške maske, za katerimi se fanta skrivata (namesto albanske preobleke), so seveda samo simbol strahu pred začetkom nevarne igre, v kateri se vsi zavestno »spečejo«, s stalno negotovostjo pred nespodobnim dejanjem, predvsem pred odkrivanjem svojih resničnih čustvev, saj se skozi celo opero partnerji zamenjajo kar nekajkrat, dokler postane nemogoče vrniti se nazaj k izvirnemu »redu«, ki sledi sklepni, zelo grenki zdravici. Vsi pevci so tudi zelo prepričljivo odigrali svoje vloge, saj jih je intenzivnost režijskega mehanizma oklenila na igralsko-glasbeno-tekstovno-koreografsko strukturo, ob kateri je gledalec užival z doživljanjem neločljive celote. K temu je odločno pripomogla tudi izbira enakovredno kvalitetnih solistov, ki so prepričali z vsestransko zelo zanesljivim obvladanjem pevske tehnike, kar jim je omogočilo igralsko sproščenost in zagnanost. Partitura je pevsko zahtevna, predvsem v arijah sopranistke (Fiordiligi), v katerih se je brez negotovosti izkazala priznana Miah Persson, a ni prizanesljiva niti do nastopov tenorista (Ferrando), ki jih V uprizoritvi ima scena Christiana Schmidta veliko težo je solidno, čeprav z rahlim popuščanjem legata v višjih legah, izvedel Topi Lehtipuu. Dobro sta se odrezala tudi vzhajajoča ameriška sopranistka Isabel Leonard (Dorabella) in avstrijski baritonist Florian Boesch. Že po naravi zelo živahna sopranistka Patricia Petibon je bila eksplozivna Despina (igralsko kot tudi vokalno), ki se pojavi na odru s čelado in plastično vrečo supermarketa in se s humorjem preda ustvarjanju komičnih situacij. Redni gost salz-burških odrov Bo Skovhus je interpretiral lik Don Alfonsa brez velikega vokalnega leska, a v okviru prepričljivo izoblikovane kreacije. Za lepoto orkestrskega zvoka so poskrbeli odlični glasbeniki dunajskega Fil-harmoničnega orkestra; rezidenčni orkester festivala se je tokrat odzval na gesto znanega madžarskega dirigenta Adama Fischerja, ki je ubral pot čistega vodenja s pospešenimi tempi, a po precej tradicionalnih oz. linearnih tirnicah. Manj naklonjene kritike se vedno najhitreje širijo, v tem primeru pa jih med občinstvom zasenčijo zadovoljstvo ob ogledu dovršene celote in ovacije publike v polno zasedeni dvorani. Rossana Paliaga Novosti Celjske Mohorjeve družbe Pri Celjski Mohorjevi družbi so izdali sedem knjig: učbenika Osnove psihologije avtorice Barbare Babšek in Komunikacija v zdravstvu treh avtoric, delo Janeza Juhanta Občutek pripadnosti, knjigo več avtorjev Primož Trubar, delo Tineta Mlina-riča Katedrale, zgodbe Luke Palje-taka Grenlandski metulji ter knjigo Majde Ravnikar o Koroški in smučanju. S priročnikom Osnove psihologije s podnaslovom Skrivnosti sveta v nas želi Babškova ponuditi gradivo, ki bo dijakom olajšalo pripravo na maturo. Psihološke teme je avtorica obdelala na kratek in jedrnat način, kar bralcu omogoča, da v strnjeni obliki pridobi glavne informacije o različnih psiholoških pojavih. Teoriji so dodani konkretni življenjski primeri, anekdote in ilustracije. Učbenik treh avtoric Andreje Prebil, Pjerine Mohar in Jelke Drobne z naslovom Komunikacija v zdravstvu je namenjen dijakom srednjih zdravstvenih šol. Avtorice želijo bralca seznaniti in usposobiti za obvladovanje osnovnih veščin s področja kontaktne kulture, ki je v odnosu do bolnika, uporabnika in sodelavcev zelo pomembna. V delu so navedene različne vrste komuniciranja, način reševanja konfliktov, empatija in komuniciranje v delovni skupini. Večina poglavij vsebuje tudi vaje, s katerimi si dijaki razvijajo potrebne veščine za ustrezno komuniciranje. Juhant se v knjigi Občutek pripadnosti loteva žgočih tem, razgretih v požaru revolucionarnih sprememb, jih konkretno poimenuje in zavzema stališča do njih, so zapisali v založbi. Poglavitna tema profesorja filozofije, duhovnika in avtorja več kot 100 strokovnih člankov je Cerkev. Osrednje vprašanje, ki si ga v delu zastavlja, je, ali ima Cerkev postmodernemu človeku sploh še kaj povedati? Ob tem se ustavlja ob notranji svobodi Cerkve, položaju duhovnikov, vprašanju celibata, položaju žensk in svobodi teološke znanosti. Knjiga Primož Trubar je izšla ob Rimskem simpoziju ob 500. obletnici rojstva Trubarja, ki sta ga leta 2008 organizirala Slovenska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Rimski simpozij o Trubarju je izhajal predvsem iz dejstva, da je bil Primož Trubar katoliški duhovnik, ki je kot 40-leten prestopil v luteranizem in še naprej deloval kot duhovnik z zelo dobrim teološkim znanjem in razgledanostjo ter z močno vero. »Pelješ se z mestnim avtobusom. Iz njega naenkrat zagledaš nekoga, zaradi katerega pomisliš: vredno bi bilo ustaviti, stopiti ven, iti za njim,« se začenja ena od štirinajstih kratkih zgodb dubrovniškega literata Palje-taka v knjigi Grenlandski metulji. V delu, ki ga je poslovenil Andrej Ar-ko, se kakor v prefinjenem dokumentarnem filmu zrcalita napeta, vznemirljiva snov in njen ustvarjalec hkrati, seveda v pronicljivi montaži, so zapisali v založbi. Esejistični zapisi Tineta Mlinariča s podnaslovom Ob zunanjem slišati tudi notranji glas so svojski tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. Njihova posebnost je, da predstavljajo konsistentno lepljenko drobnih fragmentov, samostojnih miselnih utrinkov, prebliskov, vzletov, ki se na presenetljiv način smiselno dopolnjujejo. Tematsko homogenost avtor doseže s sproščenim nizanjem navidez poljubnih, nepovezanih misli z različnih izhodišč, so zapisali v založbi. Ravnikarjeva, ki je bila v 60-ih letih prodorna članica mladinske smučarske reprezentance, v knjigi Koroška moj mali veliki (smučarski svet) oživlja delček zgodovine Koroške in smučarskega športa v Sloveniji. Pisateljica v svoji radoživosti, ki je ni utišala poškodba na začetku športne kariere, uživa v lepotah Koroške, o kateri trdi, »da je v srcu na prvem mestu«. (STA) / SVET Četrtek, 13. avgusta 2009 1 1 MJANMAR - Po torkovi obsodbi na novih 18 mesecev hišnega pripora Aung San Suu Kyi se bo pritožila na obsodbo Varnostni svet ZN zaradi Kitajske in Rusije ni bil sposoben obsoditi ravnanja mjanmarskega režima YANGON - Voditeljica opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi, ki so jo v torek obsodili na novih 18 mesecev hišnega zapora, se bo na obsodbo pritožila. Kot je povedal njen odvetnik Nyn Win, se bo odvetniška ekipa pritožila, saj je "obsodba glede na zakonodajo povsem napačna". Odvetniki bi lahko pritožbo na višje sodno telo vložili že takoj, če bodo prejeli kopijo obsodbe. Na obsodbo se bo pritožil tudi odvetnik Američana, ki je vdrl na posest Aung San Suu Kyi, zaradi česar je bila Nobelova nagrajenka za mir obtožena kršenja določil hišnega zapora in posledično deležna nove kazni. Američan John Yettaw je bil v torek obsojen na sedem let zapora s prisilnim delom, njegov odvetnik Khin Maung Oo pa je včeraj dejal, da se bodo pritožili "korak za korakom" in zaprosili za njegovo deportacijo. Oblasti v Mjanmaru so sicer medtem prijele aktivistko opozicije, ki je poskušala Aung San Suu Kyi obiskati v njenem hišnem zaporu v Yangonu. Policijske in varnostne sile pa so zaprle pot do doma Aung San Suu Kyi. Aung San Suu Kyi je bila v zadnjih 20 letih skupno zaprta že 14 let, večinoma v hišnem zaporu. Vojaška hunta, ki v Mjanmaru z železno roko vlada od leta 1962, jo je prvič aretirala leta 1990 po sicer prepričljivi zmagi njene Narodne lige za demokracijo, česar hunta ni želela priznati. Zadnje sojenje Aung San Suu Kyi se je začelo 18. maja v zloglasnem zaporu Insein, in sicer zaradi vdora 54-letnega Američana na njeno posest, s čimer naj bi kršila določila hišnega zapora. Čeprav se Suu Kyi zagovarjala, da ni odgovorna za dejanja Američana in da bi ga morali prestreči že stražarji, pa je tožilstvo zanjo zahtevalo pet let zapora. Sodišče jo je v torek obsodilo na tri leta zapora s prisilnim delom, vendar pa je nato vodja mjanmarske vojaške hunte, general Than Shwe odločil, da se ji kazen prepolovi in da jo lahko preživi v hišnem zaporu. V svetu so se na torkovo obsodbo večinoma odzvali kritično. EU je tako med drugim napovedalo nove sankcije proti Mjanmaru. Tudi Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean), katere članica je tudi Mjanmar, je včeraj v Bangkoku izrazilo "globoko razočaranje" nad obsodbo in pozvalo k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Suu Kyi. Varnostni svet ZN pa medtem v torek zaradi Kitajske in Rusije ni bil sposoben obsoditi torkove obsodbe Suu Kyi. Kitajska je ob tem mednarodno skupnost pozvala, naj spoštuje sodno suverenost Mjanmara. Na dogodke v Mjanmaru se je včeraj odzvala tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay, ki je izrazila obžalovanje zaradi "še vedno trajajočega preganjanja demokratično izvoljene voditeljice", in pozvala k njeni takojšnji izpustitvi in izpustitvi ostalih političnih zapornikov v državi. Kot je dejala, jo moti tudi osnova obtožbe proti Aung San Suu Kyi, "dogodek, nad katerim očitno ni imela nadzora". Ločeno so štirje strokovnjaki ZN za človekove pravice - Tomas Ojea Quintana, El Hadji Malick Sow, Frank La Rue in Margaret Sekaggya - sojenje proti mjanmarski opozicijski voditeljici označili za "neutemeljeno", ob čemer so v skupni izjavi zatrdili, da je bil njegov namen izključiti Suu Kyijevo iz za leto 2010 predvidenih volitev. Zapisali so še, da sodišče med drugim ni delovalo neodvisno, sodna jamstva niso bila upoštevana, obtožbe pa niso bile stvarne. "Kot smo dejali že večkrat, do tega sojenja sploh ne bi smelo priti," so v izjavi še zapisali strokovnjaki ZN. (STA) V* tfRASi ,A M VI i . -j AFGANISTAN - Dober teden pred volitvami M «V| • • I V» • I • Ameriški in domači vojaki začeli ofenzivo proti talibanom KABUL - Več sto ameriških in afganistanskih vojakov je na jugu Afganistana včeraj, dober teden dni pred predsedniškimi volitvami, sprožilo novo obsežno ofenzivo proti talibanskim upornikom. V operaciji v provinci Helmand sodeluje okoli 400 ameriških marincev in okoli sto afganistanskih vojakov. Namen operacije je predvsem v tem, da bi zagotovili varnost Afganistancem za sodelovanje na predsedniških in lokalnih volitvah, ki bodo 20. avgusta. Talibani so namreč v zadnjih dneh okrepili nasilje in ustrahovanje tamkajšnjih prebivalcev, da se ne bi udeležili volitev. Ameriška in afganistanska vojska sta zato sprožili protiofenzivo proti tem dejavnostim. Za varnost volitev v Afganistanu bo sicer skrbelo okoli 100.000 vojakov mednarodnih sil in okoli 200.000 afganistanskih vojakov. Najtežje pa jim bo varnost zagotoviti na jugu države, kjer so talibani močno okrepili svoje dejavnosti. Volilna komisija je že izrazila zaskrbljenost, da volitev zaradi varnostnih težav ne bo mogla izvesti. Ameriški in britanski vojaki so sicer že v začetku julija sprožili obsežno ofenzivo proti talibanom v Helmandu, vendar so operacijo spremljale hude žrtve. Samo julija je v Afganistanu padlo 75 vojakov mednarodnih sil, od tega večina v Helmandu. V Helmandu je nameščenih skupno okoli 4000 ameriških marincev, ki so se junija pridružili okoli 8000 britanskim vojakom. Gre za del napovedanih okrepitev ameriških sil za dodatnih 20.000 vojakov, kolikor naj bi jih v Afganistan po ukazu ameriškega predsednika Baracka Obame prišlo do konca leta. (STA) V Ingušetiji ubili ministra MOSKVA - Skupina oboroženih moških je včeraj vdrla v pisarno ministra za gradnjo nemirne ruske republike Ingušetija Ruslana Amerka-nova in ga ubila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah ruskih tiskovni agencij je bil Amerka-nov v svoji pisarni v prestolnici In-gušetije Magas ubit iz neposredne bližine. Ingušetija, ruska republika na severu Kavkaza, v kateri živi pretežno muslimansko prebivalstvo, se že dalj časa spopada z islamskimi skrajneži, ki vodijo vedno bolj krvav upor lokalnim prokremeljskim oblastem. Vodja Rdečih Kmerov prosi za najstrožjo kazen PHNOM PENH - Nekdanji vodja zapora Rdečih Kmerov Duch, ki mu sodijo na posebnem sodišču ZN, je Kambodžane včeraj zaprosil, naj mu za njegove zločine izrečejo "najstrožjo kazen". Duch, ki je po koncu režima Rdečih Kmerov prestopil v evangeličansko vero, je ob tem kot primer navedel Jezusa Kristusa, ki so ga, kot je dejal, pred smrtjo na križu kamenjali. Kaing Guek Eav, bolj znan kot Duch, je vodil najbolj zloglasen zapor Rdečih Kmerov v Phnom Penhu, v katerem je v času brutalnega režima v letih 1975-1979 umrlo na tisoče in tisoče ljudi, le peščica jih je prišla iz zapora živa. Medtem ko je včeraj pred sodiščem v Phnom Penhu nastopila neka vdova, ki je zahtevala pravico za smrt svojega soproga in štirih otrok v zaporu, se je Duch zlomil in pozval k najstrožji kazni za svoje zločine. Afrika uradno celina brez jedrskega orožja JOHANNESBURG - Afrika je tudi uradno postala celina brez jedrskega orožja, potem ko je več kot pol držav podpisnic sporazuma, ki prepoveduje razvoj, izdelavo, testiranje in pridobivanje jedrskega orožja v Afriki, tega tudi ratificiralo, so sporočili z Inštituta za varnostne študije v južnoafriški Pretorii. Sporazum, ki Afriko opredeljuje kot območje brez jedrskega orožja, je znan tudi kot Sporazum Pelindaba, ime pa je dobil po istoimenskem objektu za jedrske raziskave v Južnoafriški republiki (JAR). Podpisan je bil leta 1996 po 13 letih pogajanj, v veljavo pa je stopil po tem, ko ga je julija ratificiral Burundi kot 28. država podpisnica. Sedaj ga mora ratificirati še 24 držav podpisnic. Edina afriška država, ki je razvila jedrsko orožje, je bila JAR. Razvijala ga je v objektu Pelindaba v času apart-heida, nato pa ga je v času demokratizacije v začetku 90. let 20. stoletja prostovoljno odstranila. (STA) KAVKAZ - Gruzija obisk obsodila kot provokacijo Putin na prvem obisku v Abhaziji po rusko-gruzijski vojni SUHUMI - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj prvič obiskal gruzijsko separatistično pokrajino Abhazijo, potem ko jo je Rusija po lanski vojni z Gruzijo priznala kot neodvisno državo. Pred tem v pogovoru z abhazijskimi mediji ni izključil možnosti novega konflikta na nemirnem Kavkazu, dokler bo vodstvo Gruzije ostalo isto. Putin je obisk v Abhaziji začel s polaganjem venca pred spomenik žrtvam vojne med abhazijskimi separatisti in gruzijsko vlado po razpadu Sovjetske zveze leta 1992 in 1993. Ruski premier se je na svojem prvem obisku po lanskem konfliktu z Gruzijo nato sestal s tamkajšnjimi oblastmi, med drugim s predsednikom Sergejem Bagapšem, s katerimi so razpravljali o gospodarskem sodelovanju in drugih vprašanjih. Rusija je po lanski vojni z Gruzijo Abhazijo in Južno Osetijo priznala kot neodvisni državi, njeni potezi pa je sledila le Nikaragva. Putin se je za obisk odločil le nekaj dni po prvi obletnici rusko-gruzijske vojne, ki je minila v znaku no- vih napetosti med državama. V pogovoru za abhazijske medije pred obiskom je Putin dejal, da novega konflikta ne more izključiti, dokler na čelu Gruzije, ki jo vodi predsednik Mihail Sakašvili, ostaja trenutno vodstvo. A kakršenkoli poskus Gruzije, da bi nad obema pokrajinama uporabila silo, bi bil po lanski vojni "veliko težji", je opozoril ruski premier. Na novinarski konferenci po srečanju z Bagapšem v Suhumiju je Putin nato dejal, da "Rusija namenja in bo namenjala gospodarsko, politično in, če bo potrebno, vojaško podporo Abhaziji". Napovedal je, da bo Rusija v letih 2010 in 2011 za gospodarski razvoj Abhazije namenila 10,9 milijarde ruskih rubljev oziroma 236 milijonov evrov, že pred tem pa je v pogovoru za abhazijske medije omenil tudi vlaganja v vojaški in varnostni sistem. "Rusija bo v Abhaziji namestila svoje sile. Zgradili bomo moderen varnostni sistem ob meji," je dejal Putin in dodal, da vsi ti ukrepi pomenijo "dodatna varnostna jamstva za Abhazijo in Južno Osetijo". Ta poteza Rusije naj bi državo stala okoli 15 oziroma 16 milijard ruskih rubljev oziroma okoli 328 milijonov evrov, je še pojasnil. Sicer so ruske sile v Abhaziji in Južni Osetiji nameščene vse od vojne lani. Putin je včeraj v Abhaziji tudi pozval Združene narode in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), naj priznajo Abhazijo. Opazovalci ZN in Ovseja so sicer v zadnjih mesecih zapustili Gruzijo, saj je Rusija nasprotovala podaljšanju njihovega mandata, a kot je včeraj dejal Putin, Rusija ne nasprotuje njihovi prisotnosti. Za to pa so njegovih besedah vendarle potrebni "ustrezni sporazumi", ki bi priznavali suverenost Abhazije, je še dejal. Gruzija je včerajšnji obisk ruskega premiera v Abhaziji že obsodila kot provokacijo in obtožila Moskvo, da zaostruje napetosti v regiji. Gruzijsko zunanje ministrstvo je obenem tudi pozvalo mednarodno skupnost, naj prisili Rusijo v spoštovanje dogovora o prekinitvi ognja, s katerim se je končala lanska vojna, "vključno s hitrim umikom z gruzijskega ozemlja". (STA) UKRAJINA - Po nastopu Medvedjeva Kijev Moskvo obtožil imperialističnih skomin KIJEV - V Ukrajini so se včeraj ostro odzvali na navedbe ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je v torek administracijo ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka označil za pro-tirusko. Vodja Juščenkovega urada Vera Uljačenko je menila, da je Medvedjev talec starega imperialističnega kompleksa Kremlja. "Na žalost je mlado rusko vodstvo talec starega imperialističnega kompleksa," je navedla Uljačenkova, ki je tudi ena izmed vodilnih članic Juščenko-ve stranke Naša Ukrajina. Izjavo je Uljačenkova na spletni strani Naše Ukrajine objavila dan potem, ko je Medvedjev v pismu ukrajinskemu predsedniku, ki ga je objavil Kremelj, med drugim navedel, da je Juščenkova administracija po razpadu Sovjetske zveze povzročila najhujšo krizo v odnosih. Zaradi tega Moskva tudi ne bo poslala novega veleposlanika v Kijev. "Agresivni ton sporočila ruskega vodje ne zadeva le Viktorja Juščenka in njegove politike, temveč celotno ukra- jinsko ljudstvo," je še navedla Uljačen-kova, ki je ob tem razdrobljene politične sile v Ukrajini pozvala h konsolidaciji. Sam Juščenko se na pismo še ni odzval. Spremembe v odnosih med Moskvo in Kijevom so se začele, ko je Juš-čenko prevzel oblast po oranžni revoluciji leta 2004, ki je z oblasti spodne-sla prorusko elito. Država se je zatem odločila za pot približevanja članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato, s čimer je ujezila Rusijo. V Ukrajini bodo 17. januarja prihodnje leto potekale ključne predsedniške volitve, na katerih naj bi se po pričakovanjih kandidati proevropskih sil pomerili s kandidati, ki so bolj lojalni Moskvi. Ruski predsednik je v pismu Juš-čenku v zvezi s tem izrazil upanje Rusije, da bo novo ukrajinsko politično vodstvo pripravljeno oblikovati odnose med narodoma, ki ustrezajo dejanskim pričakovanjem obeh narodov. Sicer je Med-vedjev v zadnjem času izrekel že vrsto obtožb zoper Ukrajino. (STA) 1 2 Četrtek, 13. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Krizi industrijskega obrata Eaton še ni videti konca Razplet v tovarni Innse vliva delavcem upanja V dopolnilni blagajni 335 zaposlenih - Nadaljuje se monitoriranje poslopja v ulici Bagni - ij" I II TI. i1 n m 1-LJU.J Automotive S.p.A. Engine Comportants Europe Stabilimento Monfalcong ^r-i-r-p^r"—Tii-fF-FijmPiPfl^^T Tržiška tovarna ALTRAN GORICA - Krčenje prispevkov Festival folklore pod vprašajem Tradicionalni festival folklore, ki vsako leto prikliče v Gorico na tisoče obiskovalcev, je tokrat pod vprašajem. Stvarno možnost preklica 39. izvedbe prireditve, ki bi morala potekati med 27. in 30. avgustom, je napovedal predsednik združenja Pro Loco Sergo Piemonti. Vzrok je krčenje prispevkov s strani javnih ustanov, med katerimi sta dežela Furlanija-Julijska krajina in občina Gorica, ki so letos dodelile organizatorjem festivala 40.000 evrov manj kot v prejšnjih letih. »V teh dneh smo izvedeli, da ne bo občina Gorica dodelila festivalu in sprevodu niti evra. Od nas celo zahtevajo povračilo stroškov za čiščenje Battistijevega trga po zaključku prireditve,« opozarja Piemonti, po katerem uprava očitno ne priznava kulturnega pomena festivala folklore in pozitivnih učinkov, ki jih le-ta ima za Gorico. »Zavedamo se težav, ki jih ustvarja gospodarska kriza, kljub temu pa upamo, da bo mogoče najti rešitev za prireditev, ki temelji na prostovoljnem delu. Po njeni zaslugi je Gorica svetovno znana med ljubitelji folklore in ljudskih tradicij, to vlogo pa ji priznava celo Unesco,« je zaključil Piemonti. GRADIŠČE - Priseljenci Po nočnih izgredih del zaprtih preselili S pomočjo video nadzora identificirali povzročitelje upora Po izgredih v noči s sobote na nedeljo so večje število zaprtih v centru za priseljence CIE pri Gradišču odselili drugam. Po nepotrjenih informacijah okrog 30 »gostov« centra so preselili v Milan, kjer ravno tako deluje center CIE, šlo pa naj bi za osebe, ki so sprožile vstajo; identificirali naj bi jih s pomočjo naprav video nadzora. Preselitvi naj bi sledil takojšnji izgon iz države. Iz Rima so včeraj sporočili, je v centru pri Gradišču po najnovejših podatkih zaprtih 194 priseljencev; center je torej polno zaseden. Pojasnili so, da je sicer bilo sprva v njem prostora za 248 oseb, število so nato zmanjšali za 44 mest zaradi pomanjkanja uporabnega dovoljenja za del prostorov, nazadnje pa so število zaprtih omejili na 194, kar je bila posledica izgredov izpred nekaj dni. V trinajstih centrih CIE v Italiji je skupno 1.752 mest, od tega je 613 mest še razpoložljivih, so tudi navedli v Rimu. Prefekt Mario Marcone, ki je na čelu oddelka za priseljenstvo pri notranjem ministrstvu, pravi, da v njih ne bodo nediskriminatorno zadrževali nezakonitih priseljencev, temveč le tiste, ki jih ne bodo mogli identificirati, zlasti v primerih, ko povzročajo socialni alarm. TRŽIČ - Avtocesta Legambiente zahteva sprostitev Tržiška sekcija okoljevarstvene organizacije Legambiente vztraja pri zahtevi po sprostitvi avtocestnega odseka med Vilešem in Moščenicami. S ponovitvijo svoje zahteve so se odzvali na izjave deželnega odbornika Ric-carda Riccardija, ki pravi, da ukinitev cestninskih postaj Vileš, Redipulja in Moščenice ni ekonomsko vzdržna. Zveza Legambiente temu oporeka in poziva vse krajevne uprave s Tržiške-ga ter iz Vileša in drugih goriških občin, ki po njeni oceni pri zadevi niso odigrale dovolj aktivne vloge, naj zahtevajo sklic pogajalskega omizja, h kateremu naj prisedeta dežela FJK in družba Autovie Venete. »Na dlani je, da je potrebno poiskati najbolj primerno rešitev problema, ki ni le krajevne narave, a predstavlja šibko točko v državnem avtocestnem sistemu,« trdijo v okoljevarstveni organizaciji. Po njihovem mnenju dežela in družba Autovie Venete pri ocenjevanju ekonomske podlage za liberalizacijo avtoceste ter za uresničitev nove cestninske postaje na videmskem ozemlju nista upoštevali nekaterih temeljnih podatkov, na primer stroška za razširitev cestninske postaje pri Moščenicah in finančne izgube, ker se vozniki odpravljajo po državni cesti, zato da se izognejo zastojem in kolonam na avtocesti. NOVA GORICA - Največja investicija na občinski ravni Mrzlek, do leta 2014 voda po ceveh do vseh občanov Stavba pri vodnem zajetju Mrzlek, iz katerega se oskrbujeta Nova Gorica in dobršen del Gorice BUMBACA V občini Nova Gorica je pred dobrim mesecem stekel projekt izgradnje in rekonstrukcije vodovodnega omrežja od Dornberka do Banjšic ter rekonstrukcija vodarne Mrzlek.Trenutno je to največja investicija na območju novogoriške občine. Ko bo projekt zaključen, do leta 2014, bo dokončno rešen problem vodooskrbe za območje od Banj-ške planote pa do Dornberka oz. Renč. Novogoriška mestna občina je za ta projekt prejela 13 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih mora porabiti do leta 2013, sama pa mora v tem obdobju zagotoviti 15-odstotni delež. »Še vedno se zavzemamo, da bi tudi to pokrila država,« je pojasnil župan Mirko Brulc. Dela, ki so se začela v juniju, izvajata podjetji Primorje in CMC. Obnova vodarne Mrzlek naj bi bila zaključena jeseni, primarno vodovodno omrežje do leta 2011, do leta 2014 pa še sekundarni vodovod. Na območju občine je s tem v zvezi trenutno odprtih devet gradbišč. »Trudimo se, da bi bile te investicije za prebivalce čimmanj moteče, a v mnogih primerih ta dela potekajo prav na cestah,« je še povedal župan in izrazil prepričanje, da bo marsikdo tudi težko razumel, da mu bodo v NOVA GORICA Čezmejni poklon bratoma Rusjan Dogovor med sindikalnimi organizacijami in novo navezo podjetnikov glede prodaje obrata Innse v kraju Lam-brate pri Milanu predstavlja pomembno spremembo trenda na področju italijanske industrijske politike. O tem so prepričana enotna sindikalna predstavništva obrata Eaton iz Tržiča, ki vabijo delavce, naj nadaljujejo s protestno akcijo v bran svojih delovnih mest. »Pozitiven rezultat tovarne Innse je bil dosežen s trudom in trmoglavostjo delavcev, ki so se borili za obrat in kakovost njegove proizvodnje ter za ohranitev delovnih mest,« so povedali sindikalni predstavniki, ki zagovarjajo pravice 335 delavk in delavcev tovarne Eaton. Le-ti so namreč že več mesecev v izredni dopolnilni blagajni, razplet zgodbe družbe Innse pa jih navdaja z upanjem. »Rezultat, ki so ga dosegli v Milanu, odpira pomembno fazo na področju zahtev delavcev in vliva novega upanja vsem. Delavci in delavke tržiškega obrata izražajo veliko zadovoljstvo nad novico,« so povedali sindikalni predstavniki, ki bodo z tudi ta teden nadaljevali z mo-nitoriranjem tovarne v ulici Bagni. S skupino delavcev bodo namreč vsak dan med 9. in 12. uro pazili, da ne bi iz tovarne odnesli naprav, ki so nujno potrebne za proizvodnjo. To možnost je namreč vodstvo družbe napovedalo junija med srečanjem na sedežu goriške zveze Confin-dustria, sindikati pa so takoj izrazili ostro nasprotovanje. »Podjetju hočemo dokazati, da smo vedno prisotni in pazljivi, ter da nasprotujemo kateremukoli poskusu delokalizacije,« je povedal predstavnik delavcev tovarne v ulici Bagni v Tržiču Li-vio Menon. Tržiško tovarno Eaton, ki je specializirana za proizvodnjo ventilov, je spravila v velike težave kriza avtomobilskega sektorja. Zaradi padca naročil je obrat prenehal s proizvodnjo že na začetku tekočega leta, krizno obdobje pa se po mnenju sindikatov ne bo zlepa zaključilo. fazi izgradnje primarnega vodovoda cevi potegnili mimo hiše, na priključitev pa bo moral počakati do zaključka izgradnje sekundarnega vodovoda, a tako pač je. Brulc je dodal, da bo treba za ureditev sekundarnega vodovodnega omrežja v treh letih od 2011 do 2014 nameniti še dodatnih 1,5 do 2 milijona evrov. Omenil pa je tudi projekta Centralna čistilna naprava v Vrtojbi in Zaščita porečja reke Vipave, v katera je občina tudi aktivno vključena. »Obdobje od leta 2009 do 2012 predstavlja štiri intenzivna leta na področju izgradnje vodovodov, kanalizacij in čistilnih naprav,« je župana dopolnila direktorica občinske uprave Elvira Šušmelj ter poudarila, da pri teh projektih uspešno črpajo državna in evropska sredstva, ki znašajo od 65 do 85 odstotkov celotnih vložkov. Glede Mrzleka je Brulc omenil še, da je zalog vode ogromno, njena kvaliteta pa je izvrstna. Zato je izrazil prepričanje, da pit'e ustekleničene vode na Goriškem res ni potrebno. »Marsičemu se bomo morali odpovedati, da bomo vse te investicije izvedli, kot je treba. Zagotovo bodo tudi kritike, a problem vodooskrbe je treba v občini rešiti,« je sklenil novogoriški župan. (nn) Kip v knjižnici Franceta Bevka FOTON.N. Čeprav se je prvi slovenski polet z motornim letalom bratov Rusjan zgodil 25. novembra 1909, bo novogoriška mestna občina osrednje prireditve za obeležitev obletnice pripravila v začetku septembra, v okviru praznovanja občinskega praznika. Tudi zaradi racionalizacije stroškov, ki je v teh časih aktualna. »Zavedanje o tem, kako pomembna sta ta dva izumitelja, v Sloveniji verjetno še ni prišlo v zavest,« je novogoriški župan Mirko Brulc ob včerajšnji prvi predstavitvi dogodkov, s katerimi se bodo v Novi Gorici, 4. in 5. septembra, poklonili bratoma Rusjan, komentiral dejstvo, da niti vladna komisija za državne proslave niti Letalska zveza Slovenije nista izkazali pripravljenosti za sodelovanje pri organiziranju prireditve. »Tudi na poziv in povabilo sosednji Gorici, naj pri tem sodeluje, tako rekoč do včeraj ni bilo odgovora,« je še dodal Brulc. Občinska svetovalka za stike z javnostmi Mirka Križnič, ki aktivno sodeluje pri pripravi dogodkov, je pojasnila, da so se pred kratkim odzvali tudi na pokrajini onkraj meje in da so veseli tudi odziva goriške občine, pa čeprav šele zdaj. Pohvalila pa je prizadevnost slovenskih in italijanskih aero klubov, ki pri pripravi prireditve sodelujejo že od vsega začetka, pred kakšnim letom. Poklon bratoma Rusjan se bo začel v petek, 4. septembra, s slovesnostjo, ki ji bo sledila projekcija filma Leteča brata Rusjan v režiji Borisa Palčiča. Na slovesnosti, ki jo bo režiral Radoš Bolčina, bo slavnostna beseda pripadla nečakinji bratov Rusjan, Grazii Rusjan, ki živi v Gorici ter aktivno spremlja in usmerja vse pobude, katerih namen je ovrednotiti spomin na brata Rusjan. V soboto, 5. septembra, bodo v avli mestne občine odprli razstavo o bratih Rusjan; pod naslovom Sto let brnenja na goriškem nebu jo bo pripravil Srečko Gombač, popoldne pa se bo začela prireditev z naslovom Vrnitev domov, v okviru katere bo kopija Rusjanovega letala Eda 5 v spremstvu letal aero klubov poletela z ajdovskega letališča proti letališču na Rojah v Gorici, kjer bosta sledila sprejem letalcev in odkritje spomenika oz. spominske plošče bratoma Rusjan. Dvodnevna prireditev se bo zaključila s koncertom ob stoletnici prvega poleta, na katerem bo pred novogoriško mestno hišo nastopila priznana skupina Elvis Jackson. Brulc je v zvezi z obeležitvijo obletnice povedal še, da so letos tudi vsa občinska protokolarna darila posvečena bratoma Rusjan, nekateri s tem povezani dogodki pa so se že zgodili. Izpostavil je panoje s podobo Edvarda Rusjana, ki so jih razobesili na različnih lokacijah, in postavitev Rusjanovega doprsnega kipa v no-vogoriški knjižnici Franceta Bevka. Dodal je še, da na občini računajo na to, da bo trajen spomin na Edvarda in Josipa Rusjana v Novi Gorici predstavljal Eda center, ki trenutno raste v središču mesta in kjer naj bi svoje mesto dobila tudi replika Rus-janovega letala, pa morda doprsni kip in še kaj. Lenassijev spomenik Rusjanu v neposredni bližini Eda centra, ki upodablja Ikarusa in je bil postavljen ob 50-letnici prvega slovenskega poleta z motornim letalom, bo po Brulčevem mnenju potrebno sanirati. Pojasnil je, da so bile tudi ideje, da bi se ga preselilo na krožišče, a bo verjetno ostal, kjer je in se nekako tematsko prilepil na nastajajoči Eda center. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. avgusta 2009 13 REBERNICE - Tehnična komisija ugotovila pomanjkljivosti in sinoči še ni izdala uporabnega dovoljenja Svečanost bo, odločbo o odprtju hitre ceste pa pričakujejo danes Na DARS-u optimisti - Ljudem se bo cesta vtisnila v spomin tudi zaradi zapletov, zamud in prelomljenih obljub AVTOPREVOZNIKI - Erminio Gianesini in Lojze Rehar »Regionalna cesta čez Rebernice je bila prava nočna mora« Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) s strani slovenskega ministrstva za okolje in prostor po torkovih tehničnih pregledih včeraj še ni prejela odločbe o poskusnem obratovanju, ki je potrebna za to, da se desetkilometrski odsek hitre ceste prek Rebernic preda prometu. »Mi smo zbrali vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev odločbe o poskusnem obratovanju, in po posredovanju te dokumentacije na ministrstvo za okolje in prostor, pričakujemo, da bo odločba izdana jutri dopoldne oziroma tekom dneva,« je sinoči za Primorski dnevnik povedal Marjan Koler, tiskovni predstavnik DARS-a. Izrazil je tudi prepričanje, da ni ovir, da odločba ne bi bila izdana, a dodal, da je teoretično vse možno. »Dejstvo je, da mi brez te odločbe ceste ne predamo prometu, je ne odpremo za promet, vsekakor pa jo jutri pričakujemo,« je še pojasnil in dodal, da so vse pomanjkljivosti v dokumentaciji, ki so se nanašale predvsem na razna dokazila o zanesljivosti delovanja posameznih delov na objektih v obliki atestov in podobnega, do včerajšnjega dne v celoti odpravili in izvedli vsa manjša popravila na sami trasi. Na vprašanje, ali bo za danes predvidena slovesnost ob otvoritvi, ki naj bi se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor, potekala tudi v primeru, če odločbe o poskusnem delovanju ne prejmejo, je Koler dejal, da gre pri slovesnosti konec koncev za obeležitev zaključka gradnje. »Res pa je, da je za ljudi pomembno, kdaj se bodo po cesti lahko vozili, ne pa slovesnost. Vendar glede na to, da smo se danes vsi tako potrudili in je bilo vse, kar je bilo treba, odpravljeno oziroma zbrano, posredovano in popravljeno, ne pričakujemo zapletov,« je včeraj sklenil Koler. Na ministrstvu za okolje in prostor odločbe o začasnem poskusnem obratovanju včeraj niso izdali, ker je pogoj za to odprava pomanjkljivosti, ki jih je zahtevala komisija za tehnični pregled in so jih na DARS-u, tako Koler, reševali in odpravljali še včeraj. Zgodba o gradnji odseka med Razdrtim in Vipavo, ki so ga gradili sedem let, tako še ni povsem zaključena. Okoliškim prebivalcem se bo zagotovo vtisnila v spomin tudi zaradi zapletov, zamud in prelomljenih obljub, saj so se z menjavo vodilnih kadrov na DARS-u in ministrstvu za promet menjali tudi časovni roki odprtja ceste. Izvajalci del so imeli precejšnje težave s samo gradnjo, saj leži trasa hitre ceste na plazovitem območ- Novozgrajeni odsek hitre ceste tik pred cestninsko postajo Nanos; včeraj še ni bila izdana ministrska odločba o začasnem obratovanju odseka, ker so bile ugotovljene pomanjkljivosti tako v oddani dokumentaciji kot na sami trasi BUMBACA ju in predstavlja tehnično enega najzahtevnejših, pa tudi najdražjih cestnih odsekov v Sloveniji, saj na desetkilometrski trasi kar štiri kilometre predstavljajo objekti, med katerimi sta dva predora, dva pokrita vkopa in osem viaduktov. Odsek bi morali po obljubah in zagotovilih DARS-a odpreti že koncem julija, a je bilo takrat pri tehničnih pregledih med drugim ugotovljeno, da sta vozišči v predorih Barnica in Tabor asfaltni in ne betonski, kot je določala projektna dokumentacija, zato je bila potrebna sprememba gradbenega dovoljenja. Na DARS-u so zavrnili informacije vjavnosti, češ da asfaltno vozišče v omenjenih dveh predorih ni v skladu s predpisi, njeno ustreznost pa naj bi dokazovala tudi študija, ki jo je revidirala ljubljanska strojna fakulteta. Zapleti pred odprtjem odseka hitre ceste prek Rebernic odmevajo tudi v parlamentu. Poslanka Eva Irgl iz Slovenske demokratske stranke, ki prihaja iz Vipavske doline, je prometnega ministra Patricka Vlači-ča seznanila s tem, da jo skrbijo zapleti glede tehničnega pregleda, in to podkrepila z izjavo, da si nihče ne želi nadaljnjih zapletov, do katerih je prišlo v primeru šentviškega predora. Nace Novak »Regionalna cesta čez Rebernice je bila za nas prava nočna mora. Vsak starejši avtoprevoznik, ki je po njej vozil še v času Jugoslavije, dobro ve, kako velike težave je povzročala. Pravi križev pot je postala predvsem v zimskih mesecih. Takrat sta se na vsakem tovornjaku peljala dva šoferja. Od Podnanosa dalje je prvi sedel za volanom, drugemu pa ni preostalo drugega, kakor da je prijel za lopato. Treba je bilo čistiti kupe gramoza in snega, cesta je bila spolzka in nevarna. Ko sta se reveža pripeljala do Razdrtega, sta bila uničena. Položaj je bil morda nekoliko bolšji v zadnjih letih, saj se je stanje cest po osamosvojitvi Slovenije izboljšalo, odprtje odseka hitre ceste skozi Rebernice pa je nedvomno zelo velika pridobitev.« Tako je svoje občutke ob skorajšnjem odprtju štiripasovnice, ki bo skozi Vipavsko dolino povezala Goriško in Ljubljano, izrazil Erminio Gianesini, predstavnik skupine avtoprevoznikov pri goriški zvezi industrijcev Confindustria in dolgoletni vodja prevoznega podjetja s sedežem na Škabrijelovi ulici v Gorici. Odprtje nove infrastrukture, ki jo bodo z današnjo slovesnostjo končno predali namenu, je Gianesiniju priklicalo v spomin mnoge »dogodivščine« in težke trenutke. »Da gre za res pomemben rezultat, vemo predvsem starejši avtoprevozniki, ki smo se mnogo let spopadali z ovinkasto in strmo cesto. Po novem bo iz Gorice v Ljubljano mogoče priti v 45 minutah, nekoč pa smo za slabih osem kilometrov ceste potrebovali dve uri, če nam vreme ni bilo naklonjeno,« je poudaril in dodal: »Res je, da je ob novi cesti nujno potrebna namestitev protivetrnih pregrad. Burja je namreč za tovornjake zelo nevšečna. Kljub temu pa menim, da ne bo mogoče težav na novem odseku niti primerjati s tistimi, ki smo jih imeli nekoč na regionalni cesti.« Po Gianesinijevem mnenju bo odprtje zadnjega odseka hitre ceste Razdrto-Vipava pozitivno vplivalo tudi na goriško tovorno postajališče in gospodarstvo nasploh. »Mnogi šoferji so do danes raje izbirali Fernetiče, po odprtju hitre ceste pa se bo marsikdo raje ustavil v Gorici. Naše tovorno postajališče je namreč bliže mestu,« je ocenil Gianesini. »Moj ded je vedno govoril, da je to cesto gradil Mussolini in da je bila edino, kar je bilo z njegove strani kaj vredno,« pa je v zvezi z regionalno cesto prek Rebernic povedal Lojze Rehar, predsednik avtoprevozniške zbornice Slovenije, doma iz Podnanosa. Poudaril je, da je ta cesta oblikovala življenje Goričanov in predstavljala povezavo z notranjostjo, a tudi to, da ni primerna za težke tovornjake, saj je bila namenjena za čisto druge vrste promet. Spomnil se je časov, ko se je po njej valilo na tisoče tovornjakov, ki so iz notranjosti Jugoslavije proti Italiji vozili pretežno les in živino. V zvezi z njeno nevarnostjo je pojasnil, da na njej skoraj ni najti desetmetrske razdalje, na kateri ne bi bilo kakšne smrtne žrtve, med povzročitelji nesreč pa je bilo tudi precej tovornjakarjev. »Promet je postajal vse bolj gost, cesta pa enaka. Večjih popravil ni bila nikoli deležna,« je še povedal Rehar, ki odprtje nove ceste pričakuje z določeno mero skepse. »Glede na to, da ne gre za avtocesto, ampak hitro cesto, ki je ožjega profila in brez odstavnega pasu, in da bo na njej tudi hitrost omejena na 100 km/h, mislim da je to še ena od tehničnih napak načrtovalcev te ceste, ki zaradi tega najbrž ne bo najbolj varna, zagotovo pa bo imela velik pomen za gospodarstvo, saj leži na petem koridorju,« je še povedal Rehar, direktor družbe Resped s sedežem na mejnem prehodu Vrtojba. Poudaril je, da je na novi cesti problematičen tudi precejšen naklon, a ne zaradi naklona samega, ampak zaradi že omenjenega ozkega profila, dodaten problem pa predstavlja tudi vipavska burja, za katerega še ne ve, ali sploh je tehnično rešen, moral pa bi biti, saj je bila dosedanja cesta zaradi burje za tovorna vozila zaprta med 50 in 60 dnevi v letu, za manjša in lažja tovorna vozila, prikolice ipd. pa skoraj sto dni na leto. »Burja tu ni od danes. Gre za star problem, ki bi ga snovalci ceste morali upoštevati,« je še povedal Rehar in dodal, da prebivalci Vipavske to zahtevajo in so s tem v zvezi imeli že kar nekaj aktivnosti. Glede na to, kar se s stare regionalne ceste prek Rebernic vidi na novo cesto, pa se Rehar boji, da bodo problemi. »Vsekakor pa je odprtje te ceste po mojem mnenju in po mnenju ostalih prevoznikov pomemben gospodarski korak k odpiranju tega prostora, saj gre za edino fizično oviro, ki se je do zdaj obdržala v teh krajih,« je zaključil Rehar. (Ale, N.N.) GORICA - APT-jeva novost za šolarje Na avtobuse z magnetno kartico Magnetne kartice za študente predstavljajo največjo novost APT-ja v novem šolskem letu. Pokrajinsko avtobusno podjetje je stopilo na pot modernizacije. Odslej bodo namreč osnovnošolskim, srednješolskim, višješolskim in univerzitetnim študentom na voljo elektronski osebni desetmesečni abonmaji, ki jih bo mogoče obnavljati še prihodnjih pet let. Novi sistem bo omogočil velik prihranek v času. Z razliko od prejšnjih let abonmaja ne bo treba obnavljati vsak mesec, saj bo neprekinjeno veljal od 1. septembra do 30. junija. Kartica bo na razpolago od 24. avgusta dalje; kdor jo že- li dvigniti, mora izpolniti formular, ki je na razpolago na internetu, z osebnimi podatki in priložiti fotografijo za dokumente. Cena za desetmesečno kartico bo za skoraj petino cenejša v primerjavi z desetimi posameznimi mesečnimi karticami. Njeni lastnik se bo lahko neprestano posluževal mestnih avtobusov, tako ob delavnikih kot ob praznikih. Če je v družini več otrok, ki se poslužujejo abonmaja, bo drugi sin lahko izkoristil dodatni desetod-stotni, tretji pa dvajsetodstotni popust; kartico bo mogoče izplačati v treh rokih. Lastnikom abonmaja bodo nudili dodatne popuste in ugodnosti. (av) GORICA - Razvoj železniških povezav Projekt Adria A vstopa v drugo fazo Goriška občina koordinator foruma za ustanovitev EZTS Goriški občinski odbor je sprejel sklep, na podlagi katerega bo z ostalimi partnerji prijavil projekt Adria A na drugo fazo razpisa za dodelitev evropskih sredstev iz sklada Cilj 3 Italija-Slovenija 2007-2013. Adria-A je eden izmed strateških projektov, ki jih je komisija za programe mednarodne kooperacije Italija-Slovenija pred nedavnim odobrila. Projekt, ki so ga predstavile goriška, novogoriška in šempetrska uprava s partnerji, je uspešno prestal prvo fazo ocenjevanja, pristojni občinski odbornik Guido Germano Pet-tarin pa je prepričan, da se bo prebil tudi skozi drugo fazo in bo nazadnje deležen financiranja. Projekt Adria-A predvideva uresničitev železniške povezave med Gorico in Novo Gorico, ki bo povezala slovensko in italijansko železniško omrežje, ovrednotenje železniške povezave Nova Gorica-Sežana in razvoj terminala za pretovor s ceste na železnico na goriškem tovornem postajališču. Vsebine projekta Adria-A namerava goriška uprava razviti z novimi instrumenti, ki jih ponuja EU, in sicer z ustanovitvijo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). S sklepom, ki ga je odobril občinski odbor, se goriška občina postavlja kot koordinator foruma za ustanovitev prvega italijansko-slovenske-ga projekta EZTS na področju prevozov. 1 4 Četrtek, 13. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / VRH - Maša, procesija, pritrkovanje in tradicionalna družabnost Občuteni vaški zavetnik Na praznovanju tudi Vrhovci, ki so se izselili v Laško in drugam, pa še verniki iz Gabrij, Rupe in s Peči Praznovanje vaškega zavetnika sv. Lovrenca je na Vrhu vselej posebno doživet dogodek, saj na praznik poleg domačinov prihajajo tudi Vrhovci, ki so se izselili v Laško in druge kraje. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so se Vrhovci zbrali v vaški cerkvi, kjer je mašo daroval župnik Viljem Žerjal. Otroci so brali berila in sodelovali pri obredu kot strežniki; pel je domači cerkveni pevski zbor, na klavir je igrala Sara, na flavto Tja-ša, na kitaro pa Erika in Katja. Med obredom je župnik pozval vernike, naj si prizadevajo za notranji mir; le tako bodo na- Nedeljsko praznovanje na Vrhu BUMBACA mreč lahko dosegli mir v družini, s prijatelji in na delovnem mestu, s tem pa dali svoj mali doprinos h gradnji miru v svetu. Slovesni maši je sledila procesija z Najsvetejšim, praznik pa je sklenila tradicionalna družabnost z dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje. K prazničnemu vzdušju so prispevali tudi pritrkovalci na zvoniku vaške cerkve, sicer pa so se poleg domačinov in izseljenih Vrhovcev praznika udeležili tudi verniki iz Gabrij, Rupe in s Peči, saj je ob priložnosti praznovanja zavetnikov darovana le ena maša za vse štiri vasi. DOBERDOB - Degustacija in predavanje v sprejemnem centru Gradina Vino in zvezde ob nevihti Predstavili penine kleti Sancin, Bibc, Kante, Castelvecchio in VinaKras - O vesolju in nebesnih telesih spregovoril astrofizik Lorenzo Ceriani Na Gradini so nazdravljali z žlahtnimi peninami ALTRAN V centru Gradina se je v ponedeljek zvečer zaključil niz štirih poletnih srečanj, s katerimi je družba Rogos ovrednotila in pognala v delovanje novi center za promocijo kraških proizvodov, ki so ga opremili v okviru projekta Valo-PT. Po kraških sirih, teranu in proizvodnji kleti Grad Rubije so bila v ponedeljek na vrsti peneča kraška vina. Okrog 45 obiskovalcev je po uvodnem pozdravu predsednice družbe Rogos Ane Černic pokusilo vina kleti Sancin iz Doline, Bibc iz Križa, Kante iz Praprota, Castelvecchio iz Zagraja in kleti Vina Kras iz Sežane. Družba Rogos je poskrbela za okusne prigrizke, glede na to, da je bila v ponedeljek noč sv. Lovrenca, pa je srečanje popestrila s predavanjem astrofizika Lorenza Ce-rianija. Gost je udeležencem spregovoril o dojemanju vesolja in neba v zgodovini, o sončnem sistemu in drugih galaksijah, razliki med zvezdnimi utrinki in zvezdami repaticami ter razdaljah in času v vesolju. Ker je divjala nevihta, udeleženci niso mogli zaupati svojih želja zvezdnim utrinkom, večer pa je kljub temu lepo uspel. »Z dosedanjim zanimanjem za naše pobude smo zadovoljni. Ljudje občutijo, da se na Gradini nekaj dogaja. Srečanja in degustacije bomo začeli spet prirejati v oktobru, in sicer enkrat mesečno,« je povedala Černičeva. GORICA Orkester in vino namesto dopusta Za Goričane, ki se ne bodo odpravili na velikošmarenski dopust, bo mestna uprava priredila v soboto, 15. avgusta, glasbeni in enogastronomski večer na gradu. Pod šotorom ob grajskem vhodu bo od 20. ure dalje potekala degustacija krajevnih vin, sirov in mesnine, za katero bodo gostje odšteli evro in pol. Ob 21. uri bo nastopil goriški pihalni orkester z repertoarjem skladb sodobnih ameriških skladateljev, kot so James Roy Horner, Michael Kamen in Duke Ellington, ki so hkrati avtorji glasbenih kulis za priljubljene filme. »Prav je, da mestna uprava zagotovi svojim občanom, predvsem seveda tistim, ki se zaradi hudih časov ne morejo odpraviti na počitnice, sprostitveno priložnost ob dobri glasbi in dobrem vinu,« je pobudo pojasnil odbornik za kulturo Antonio De-vetag. Na goriškem županstvu so včeraj ob udeležbi Giorgia Magnarinija, ravnatelja glasbene šole Roland, in sedmih predsednikov rajonskih svetov, med katerimi sta bila tudi Lovrenc Per-soglia za Pevmo, Oslavje in Štmaver ter Walter Bandelj za Podgoro, predstavili še pobudo »Canta Quartieri«. Gre za niz štirih glasbenih dogodkov, ki se bodo med avgustom in septembrom zvrstili na trgih goriških mestnih četrti; prirejata jih občina in šola Roland v sodelovanju s sedmimi krajevnimi sveti, na njih pa bodo nastopili gojenci šole Roland. Prvi koncert bo počastil spomin italijanskega pevca Lucia Battistija; potekal bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 20.30 na trgu Evrope -Transalpini. Sledil bo ameriški muzi-kal v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30 na goriškem gradu. Tretji koncert bo na sporedu v torek, 1. septembra, ob 20.30 v organizaciji krajevnih skupnosti Podgora, Ločnik in Pevma-Osla-vje-Štmaver, zanj pa bodo črpali iz zakladnice svetovnih zvezd rocka. Niz se bo zaključil v četrtek, 3. septembra, ob 20.30v parku občinskega bazena, kjer bodo oživljali pesmi italijanskih kan-tavtorjev, kot so Zucchero, Baglioni, Vasco in drugi. Pred vsakim koncertom bo spregovoril Giuliano Almeri-gogna, vstop pa bo prost. (VaS) ŠAGRA V PODTURNU Tombola za otroke Na šagri v goriškem Podturnu bo nocoj z začetkom ob 21.15 že osma izvedba tombole za otroke. »Vsakemu otroku, ki bo na šagro prišel v spremstvu staršev, bosta brezplačno dodeljena dva listka za tombolo in ne bo mogoče kupiti dodatnih listkov,« pravijo pri goriški sekciji prostovoljnih krvodajalcev, ki je glavni pobudnik nocojšnje tombole. Dobitnik tombole bo za nagrado prejel kolo, kdor pa bo prvi zadel vrsto petih števil, bo za nagrado prejel oblačilo in dodatno opremo za kolo. Večer pa ni namenjen zgolj otrokom, a tudi vsem mladim in odraslim, ki bi radi postali krvodajalci. Sekcija prostovoljnih krvodajalcev iz Gorice namreč opozarja, da je v zadnjem obdobju vse manj krvodajalcev, zaradi česar postajajo dobrohotni ljudje, ki bi radi darovali kri, vse bolj pomembni za vse tiste, ki njihovo kri potrebujejo za preživetje. (av) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. ~M Koncerti NOTE V MESTU 2009: 19. avgusta ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brussolo (flavta) in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Pod-gori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Madoni-ni koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Città di Gorizia«. DVORNA GLASBA 2009: 12. septembra ob 21. uri v gradu Kromberk v Novi Gorici bo koncert z naslovom »J'ai pris amours« skupine Grifonetto. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. S Izleti POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjen- cev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo potekal 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo povratek z avtobusi v smeri Idrije in Že-lina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. SPDG priredi 20. septembra avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Garnitzen pri Modrinji vasi (Moederndorf) pri Šmohorju. Pohod skozi sotesko po urejeni in opremljeni poti traja okrog tri ure, okrog dve uri pa je potrebnih za povratek na izhodišče. Priporoča se planinska oprema, zlasti pa primerna obutev. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice, povratek okrog 20. ure; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času ter 20. avgusta od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžu-gorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Je še nekaj prostih mest v avtobusu. Vabljeni so tudi prijatelji s Tržaškega; vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (048121361) in Ana K. (0481-78061). □ Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 22. avgusta zaprta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig med 10. uro in 12.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 17. do 21. avgusta. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo njen goriški urad zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti popoldne. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo 14. avgusta zaprti. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIULA-NA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti do konca avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da so uradi v Gorici zaprti do 14. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do 28. avgusta. Izjema bo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Donda), 338-3681964 (Fulvio Battistuta), 335-6041844 (Igor Juren), info@juren.it. Pogrebi DANES V GAGLIANU: 14.00, Sergio Clemente iz Spinee direktno na pokopališče. DANES V RONKAH: 7.00, Nida Pacor vd. Marini iz Spinee v cerkev glavnega pokopališča; 8.00, Fulvio Canciani iz Spi-nee in direktno na glavno pokopališče; 10.15, Liberio Decorte iz glavne bolnišnice v Tržiču v cerkev Sv. Trojice v Ronkah in na glavno pokopališče. DANES V STARANZANU: 10.00, Lidia Perin vd. Benco iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Petra in Pavla in nato v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.30, Livia Baldassi iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev glavnega pokopališča. 1 2 Četrtek, 13. avgusta 2009 'V _ DZP DRUŽBA ZA ZALOZNISKE POBUDE doo Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 RAČUNOVODSKI IZKAZI POSLOVNEGA LETA ZAKLJUČENEGA DNE 31. 12. 2008 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 BILANCA STANJA 2008 2007 Razlika 71.251 71.251 .483 140.231 -68.980 140.231 -68.980 0 1.483 72.734 140.231 -67.497 111.400 0 -4.068 -2.712 107.332 -2.712 116.132 -9.862 -71.067 15.844 45.065 5.982 350.740 379.058 -28.318 -217.496 161.562 313.959 105.702 105.702 105.702 559.892 18.251 -10.067 -6.797 -105.702 -105.702 -105.702 -179.996 SREDSTVA A) TERJATVE DO DRUŽABNIKOV ZA DOLŽNA PLAČILA I) že pozvana stranka 0 II) nepozvana stranka 0 A SKUPAJ TERJATVE DO DRUŽABNIKOV ZA DOLŽNA PLAČILA 0 B) OSNOVNA SREDSTVA I) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA a) Programska oprema 3 SKUPAJ Patentne pravice in prav. do uporabe 7) Druga neopredmetena dolgoročna sredstva I SKUPAJ NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA II) OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 1) Zemljišča in zgradbe a) Zemljišča in zgradbe 111.400 b) Amortizacijski sklad zemljišč in zgradb -6.780 1 SKUPAJ Zemljišča in stavbe 104.620 2) Naprave in stroji a) Naprave in stroji 106.270 b) Amortizacijski sklad naprav in strojev -55.223 2 SKUPAJ Naprave in stroji 51.047 3) Industrijska in trgovska oprema a) Industrijska in trgovska oprema b) Amortizacijski sklad industrijske in trgovske opreme -199.245 3 SKUPAJ Industrijska in trgovska oprema 151.495 II SKUPAJ OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 307.162 III) FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA a) Drugi vrednostni papirji 0 3 SKUPAJ Drugi vrednostni papirji (finančna dolgoročna sredstva) 0 III SKUPAJ FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA 0 B SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA 379.896 C) GIBLJIVA SREDSTVA I) ZALOGE 1) surovine, pomožni in potrošni material 12.096 4) končni izdelki in blago 0 I SKUPAJ ZALOGE 12.096 II) TERJATVE (gibljiva sredstva) DO: 1) Strank: a) Terjatve do strank, izterljive v naslednjem poslovnem letu b) Terjatve do strank, izterljive po naslednjem poslovnem letu 20.784 c) Sklad za razvrednotene terjatve -4.028 c1) Sklad za razvrednoteno obdavčeno terjatev -21.220 1 SKUPAJ Stranke: 308.691 4) Matične družbe a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 420 4 SKUPAJ Matične družbe 420 4-bis) Terjatve do davčne uprave a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 327.124 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 23.798 4-bis SKUPAJ Terjatve do davčne uprave 350.922 4-ter) Vnaprej plačani davki a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 69.334 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 905 4-ter SKUPAJ Vnaprej plačani davki 70.239 5) Druge (gib.): a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 2.962.433 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 1.032.914 c) Sklad za razvrednotene druge terjatve -216.255 5 SKUPAJ Druge (gib.): 3.779.092 II SKUPAJ TERJATVE (gib. sredstva) DO: 4.509.364 III) FINANČNE DEJAVNOSTI (neopredmetene) 0 IV) DENARNA SREDSTVA 1) Bančni in poštni depoziti 253.553 3) Gotovina in vrednosti v blagajni 5.203 IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA 258.756 C SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA 4.780.216 D) PRIPISI IN IZLOČITVE 2) Drugi pripisi in izločitve b) Aktivne izločitve 46.643 2 SKUPAJ Drugi pripisi in izločitve 46.643 D SKUPAJ PRIPISI IN IZLOČITVE 46.643 15.340 -3.244 3.753 -3.753 19.093 -6.997 313.155 244.517 68.638 32.970 -12.186 -2.622 -1.406 -32.970 11.750 241.895 66.796 2.419 2.419 -1.999 -1.999 465.865 -138.741 28.008 -4.210 493.873 -142.951 146 69.188 223 682 369 69.870 2.967.448 -5.015 1.032.914 0 -31.064 -185.191 3.969.298 -190.206 4.707.854 -198.490 00 67.614 185.939 3.843 1.360 71.457 187.299 4.798.404 -18.188 50.952 -4.309 50.952 -4.309 50.952 -4.309 SKUPAJ BILANCA STANJA - SREDSTVA 5.206.755 5.409.248 -202.493 BILANCA STANJA 2008 2007 Razlika OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A) ČISTI KAPITAL I) Osnovni kapital 1.550.000 1.550.000 0 II) Rezerve za visoke cene delnic 0 0 0 III) Prevrednotene rezerve 0 0 0 IV) Zakonska rezerva 162.685 162.204 481 V) Statutarne rezerve 0 0 0 VI) Rezerva za lastne delnice 0 0 0 VII) Druge rezerve 0 -2 2 a) Izredna rezerva 1.680.611 1.671.466 9.145 VII SKUPAJ Ostale rezerve 1.680.611 1.671.464 9.147 VIII) Preneseni dobički (izgube) 0 0 0 IX) Dobiček (izguba) poslovnega leta 12.758 9.627 3.131 A SKUPAJ ČISTI KAPITAL 3.406.054 3.393.295 12.759 B) SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 3) Drugi predujmi in skladi d) Drugi 10.000 0 10.000 3) SKUPAJ Drugi predujmi in skladi 10.000 0 10.000 B) SKUPAJ SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 10.000 0 10.000 C) ODPRAVNINSKI SKLAD ZA OSEBJE V ODVISNEM DELOVNEM RAZMERJU 753.256 765.290 -12.034 D) OBVEZNOSTI 4) Obveznosti do bank a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 15.181 111.797 -96.616 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 0 12.911 -12.911 4 SKUPAJ Obveznosti do bank 15.181 124.708 -109.527 6) Predujmi a) izterljivi v naslednjem poslovnem letu 92.716 63.510 29.206 6 SKUPAJ Predujmi 92.716 63.510 29.206 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 441.287 479.740 -38.453 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 441.287 479.740 -38.453 11) Obveznosti do matičnih družb a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 0 45.000 -45.000 11 SKUPAJ Obveznosti do matičnih družb 0 45.000 -45.000 12) Davčne obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 67.898 64.174 3.724 12 SKUPAJ Davčne obveznosti 67.898 64.174 3.724 13) Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 189.561 164.429 25.132 13 SKUPAJ Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov 189.561 164.429 25.132 14) Druge obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 230.802 309.102 -78.300 14 SKUPAJ Druge obveznosti 230.802 309.102 -78.300 D SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.037.445 1.250.663 -213.218 E) PRIPISI IN IZLOČITVE 0 0 0 SKUPAJ BILANCA STANJA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 5.206.755 5.409.248 -202.493 1) IZSTAVLJENA JAMSTVA 3) Stvarna jamstva: d) v dobro drugih 3 SKUPAJ Stvarna jamstva: 1 SKUPAJ IZDANA JAMSTVA c) Preostale obveznosti lizing d) Prejeta jamstva 2 SKUPAJ DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI - TVEGANJA - PREVZETE OBVEZNOSTI 0 0 0 1.100 12.911 14.011 105.702 -105.702 105.702 -105.702 105.702 -105.702 2.475 -1.375 38.734 -25.823 41.209 -27.198 SKUPAJ ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 14.011 146.911 -132.900 Pregled prihodkov iz založniške dejavnosti prihodki od prodaje časopisa 817.840 prihodki od prodaje reklamnega prostora 456.974 prilivi od elektronske založniške dejavnosti 0 - naročnine 0 - reklama 0 prihodki od drugih založniških dejavnosti 0 SKUPAJ 1.274.814 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2008 2007 Razlika 1.364.568 1.335.422 29.146 -33 -130 97 3.556.715 3.475.943 80.772 406 2.554 -2.148 3.557.121 3.478.497 78.624 4.921.656 4.813.789 107.867 375.637 370.775 4.862 1.968.418 1.933.952 34.466 165.549 291.245 -125.696 1.360.888 1.518.974 -158.086 469.962 449.316 20.646 108.115 116.274 -8.159 1.938.965 2.084.564 -145.599 71.342 70.928 414 66.952 63.001 3.951 193.360 10.998 182.362 331.654 144.927 186.727 6.965 732 6.233 10.000 0 10.000 103.707 97.343 6.364 4.900.895 4.923.538 -22.643 20.761 -109.749 130.510 A) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 1) Prihodki od prodaje in storitev 2) Spremembe v proizvodnih zalogah v operativnem postopku 5) Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) a) Prispevki v računu poslovnega leta b) drugi prihodki in prejemki 5 SKUPAJ Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) A SKUPAJ VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) B) STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) 6) surovine, pomožni in potrošni material ter blago 7) storitve 8) za uporabo dobrin tretjih oseb 9) za delo: a) plače in drugi prejemki b) stroški socialnih zavarovanj c) odpravnine 9 SKUPAJ stroški za delo: 10) amortizacije in razvrednotenja a) amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev b) amortizacija opredmetenih dolgoročnih sredstev d1) razvrednotenje terjatev (gibljiva sredstva) 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja 11) spremembe v zalogah: surovin, pomožnega in potrošnega materiala 12) rezervna sredstva za tveganja 14) drugi stroški iz poslovanja B) SKUPAJ STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) A-B SKUPNA RAZLIKA MED VREDNOSTMI IN STROŠKI IZ DEJAVNOSTI C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI 16) Drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) b) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med osnovna sredstva c) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med gibljiva sredstva d4) od drugih SKUPNO drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) 17) obresti (pasivne) in finančni odhodki: c) obveznosti do matičnih podjetij d) obveznosti do bank f) druge obveznosti g) drugi finančni odhodki SKUPAJ obresti (pasivne) in finančni odhodki: 15+16-17+-17b SKUPNA RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN ODHODKI D) POPRAVKI VREDNOSTI FINANČNIH NALOŽB; SPREMEMBE VREDNOSTI E) IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) a) Povečane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev c) Nepredvidena aktiva 20 SKUPAJ Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) 21) Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) a) zmanjšane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev b) Drugi izredni odhodki (ne sodijo pod 14. točko) 21 SKUPAJ Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE A-B+-C+-D+-E SKUPAJ REZULTAT PRED OBDAVČITVIJO 22) Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani a) tekoči davki b) odloženi davki (vnaprej plačani) 22 SKUPAJ Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi 23) Dobiček poslovnega leta Pričujoči računovodski izkazi ustrezajo izsledkom iz poslovnih knjig. Predsednik uprave odv. Rado Race 2.449 3.415 -966 6.021 2.569 3.452 2.218 3.199 -981 10.688 9.183 1.505 0 28.901 -28.901 41.552 27.816 13.736 29 126 -97 4.776 4.552 224 46.357 61.395 -15.038 -35.669 -52.212 16.543 0 0 0 2.040 600 1.440 38.274 271.995 -233.721 40.314 272.595 -232.281 5.353 570 4.783 2.601 6.504 -3.903 7.954 7.074 880 32.360 265.521 -233.161 17.452 103.560 -86.108 74.565 83.704 -9.139 -69.871 10.229 -80.100 4.694 93.933 -89.239 12.758 9.627 3.131 0 0 1 2 Četrtek, 13. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Južni Afriki Slovenija prerešetala mrežo San Marina Vratar Handanovič je bil brez dela - Italija v Švici le neodločeno - Cannavarov rekord 5:0 (2: STRELCI: Koren v 19. in 74., Ra-dosavljevic v 39., Kirm v 54. in Ljubi-jankic v 90. (+3) minuti SLOVENIJA: S. Handanovic, Brečko, Šuler, Cesar, Jokic, Koren, Peč-nik (od 46. Kirm), Radosavljevic (od 74. Bačinovic), Birsa, Ljubijankic, Velikonja (od 72. Novakovic). *SAN MARINO: A. Simoncini, Andreini, Bacciocchi, Della Valle, D. Simoncini (od 66. Albani), F. Vitaioli (od 59. M. Vitaioli), Berretti, Bugli, Van-nucci, Ciacci, Marani (od 79. Marani) MARIBOR - V igri mačke z mišjo je Slovenija opravila svojo dolžnost in v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu prihodnje leto v Južni Afriki brez težav visoko premagala nogometnega palčka San Marino. Zmaga ni bila nikoli vprašljiva, igra je ves čas potekala na polovici San Marina, pet golov v mreži gostujočega vratarja pa je glede na priložnosti, ki jih je včeraj imela Slovenija, še malo. Led je prebil Koren v 19. minuti, ki je nato v 74. minuti dosegel še svoj drugi gol, uspešni pa so bili tudi Radoslavljevic v 39., Kirm v 54. in Lju-bijankic v 93. minuti. O premoči Slovenije najbolje priča podatek, da je bilo razmerje v strelih na gol 29:0, v kotih pa 11:0 za Slovenijo. Z zmago je Slovenija torej opravila svojo nalogo. O tem, ali se bodo varovanci Matjaža Keka še lahko vključili v boj za vsaj 2. mesto v skupini in do- datne kvalifikacije za nastop na SP, pa bodo odločale druge, veliko težje tekme. Švica - Italija 0:0 ŠVICA: Benaglio, Degen (Ziegler), Senderos, Grichting, Magnin (Vonlanthen), Padalino (Yakin), Fer-nandes, Ilner, Barnetta (Derdiok), Frei (Streller), N'Kufo (Schwegler). Trener: Hitzfeld. ITALIJA: Buffon, Zambrotta (Santon), Cannavaro, Chiellini, Criscito, Ca-moranesi (Grosso), Pirlo (D'Agostino), Palombo, Marchisio (Pepe), Gilardino (Iaquinta), Rossi (Quagliarella). Trener: Lippi. BASEL - Prijateljsko tekmo Italije v Švici je zaznamoval predvsem rekord nastopov v državni reprezentanci Fabia Cannavara, ki je zbral kar 127 tekem. Tekma je bila zanimiva, pestra in izenačena. V prvem polčasu je sodnik zaradi nedovoljenega položaja razveljavil Chiellinijev zadetek. Buffona pa je enkrat rešila prečka. V drugem polčasu so bili nevarnejši Švicarji, ki so se večkrat nevarno predstavili pred vrati »azzurrov«. OSTALE KVALIFIKACIJSKE TEKME: Skupina 4: Azerbajdžan -Nemčija 0:2; vrstni red: Nemčija 19, Rusija 15, Finska 10, Wales 9, Azerbajdžan in Liechtenstein 1; skupina 6: Belorusija - Hrvaška 1:3; vrstni red; Anglija 21, Hrvaška 14, Ukrajina 11, Be-lorusija 9, Kazahstan 3, Andora 0; skupina 7: Ferski otoki - Francija 0:1; Mauro Camoranesi se je včeraj poškodoval vrstni red: Srbija 18, Francija 13, Litva 9, Avstrija in Romunija 7, Ferski otoki 1; skupina 9: Norveška - Škotska 4:0; vrstni red: Nizozemska 21, Škotska in Makedonija 7, Norveška 6, Islandija 4. PRIJATELJSKE TEKME: Češka - Belgija 3:1, Rusija - Argentina 2:3, Estonija - Brazilija 0:1. U21: Rusija - Italija 3:2 (Palosc-hi, Rispoli), Slovenija - BiH 2:0 (Vuč-kič, Majcen). ANSA Skupina 3 Izid Slovenija - San Marino 5:0 Slovaška e 5 0 1 17:6 15 Severna Irska 7 4 1 2 9:5 1B Slovenija 7 B 2 2 10:4 11 Poljska e B 1 2 18:7 10 Češka e 2 2 2 e:4 s San Marino s 0 0 s 1:37 0 PRIHODNJI KROG (5.9.): Slovaška - Češka, Poljska - Severna Irska; 9.9.: Slovenija - Poljska, S. Irska - Slovaška, Češka - S. Marino ATLETIKA - Italijanska odprava s 23 moškimi in 16 ženskami Žlahtne uvrstitve lahko le v hoji »Kubanka« Grenot pod 50 sekundami? Italijanska atletska zveza si ne dela prevelikih utvar glede možnosti vrhunskih uvrstitev v Berlinu. Nekaj jih je le in seveda prihajajo iz hitre hoje, ki je od nekdaj zlata jama. Južni Tirolec Alex Schwazer bi utegnil prestižnim zmagam dodati še en naslov prvaka. Nastopil bo na 50 km dolgi preizkušnji. Kot že večkrat prej bo v tej panogi tekmoval tudi Tržačan Diego Ca-fagna, ki pa spada med nižje rangirane tekmovalce. Cafagna bo v moški vrsti edini predstavnik naše dežele. V ženski vrsti bo imela tako čast Anna Giordano Bruno, prav v zadnjem dobrem mesecu serijska rekorderka v skoku s palico, do že zelo zanimivih 4,60 m, ki ji dajejo dobra upanja, da preseže kvalifikacije in se v finalu s svojo matematično (ima diplomo iz matematike) točnostjo kosa z absolutno najboljšimi. Je še Diego Cafagna bo v Berlinu edini predstavnik iz naše dežele prenizko, da bi jurišala na najvišja mesta, taktiziranja in špekulacije drugih pa bi jo utegnile privesti višje kot jo uvršča sam rezultat. Skakalka ima v sebi nekaj slovenskega! Dvakrat tedensko trenira namreč v Novi Gorici pod nadzorom Igorja Lapaj-neta. Doma je iz kraja San Vito al Taglia-mento, Med študijem v Trstu pa je nastopala tudi za domač CUS. Letos je dosegla državne rekorde 4,46, 4,55 in 4,60 m. V ženski konkurenci se skrivata dva zelo močna aduta. Najprej kubanska Italijanka Libania Grenot na 400 m. Iz Kube se je v Italijo preselila zaradi ljubezni, kot pred njo troskokačica Martinez. Prišla je do izrednega časa 50''30, kar ji na papirju ponuja uvrstitev v finale. Pred kratkim je Libania Grenot povedala, da se namerava prav v Berlinu spustiti pod 50 sekund, kar je oznaka največje odličnosti. Druga, ki računa na finale je tudi srednjeprogašica Elisa Cusma. Skakalka v višina Di Martino je nekoliko v zatonu, izkoristi pa lahko slabo formo številnih tekmic iz širšega mednarodnega kroga. Metalka krogle Chiara Rosa je nepredvidljiva. Uvrsti se lahko visoko, težko pa na stopničke. Isto velja za metalko kladiva Cla-risso Claretti. Moški del ekipe je z izjemo hitro-hodcev manj konkurenčen. Na spisku ni prav nikogar, ki bi lahko računal na vrh. Za večino bo največji cilj premostitev kvalifikacij v tehničnih panogah in prvih pred-tekmovanj v tekih. Sicer je šprinter Collio dosegel izvrstnih 10''06, že sam pa je podvomil v verodostojnost časa. Vsekakor je pravo orožje Italijanov hitra štafeta, pod pogojem, da je četverica vadila predaje, kar se lani ni dogajalo in so zato padale hude obtožbe tekačev na račun strokovnega vodstva. Južni Tirolec Obrist je znan po svojem navdušenju na velikih tekmovanjih. Lani je v Pekingu potihoma dosegel kar finale na 1500 m. V zadnjem trenutku se je nastopu odpovedal sloviti Andrew Howe, ki je kljub imenu »atletsko« Italijan. Drugi iz zadnjega SP v Osaki od vedno deluje precej svojeglavo. Neprevidni nastopi so obrodili poškodbo, ki se še ni pozdravila. Zadnje testiranje v skoku v daljino ni dalo za-željenega rezultata preko 8 metrov. Brez take vizitke tekmovalec njegovega slovesa na SP nima kaj iskati. (dk) 100.000 DOLARJEV ZA REKORD - Na 12. atletskem SP v Berlin je atletom in atletinjam v 43 končnih odločitvah na voljo 7.194.000 milijona ameriških dolarjev (5,07 milijona evrov), od tega bo Mednarodna atletska zveza (IAAF) za svetovni rekord odštela 100.000 dolarjev (70.413 evrov). Za zlato medaljo bo posameznik dobil 60.000 dolarjev (42.248 evrov), za srebro 30.000 dolarjev (21.124 evrov), za bron pa 20.000 dolarjev (14.083 evrov). BREZ PREPOVEDI Asafa Powell bo tekmoval v Berlinu Asafa Powell ANSA BERLIN - Generalni sekretar Mednarodne atletske zveze (IAAF) Pierre Weiss je dejal, da je vodstvo jamajške reprezentance preklicalo zahtevo po prepovedi nastopa Asafe Powella in še nekaterih njegovih reprezentančnih kolegov in kolegic na svetovnem prvenstvu v Berlinu, ki se začne v soboto. Jamajška zveza je po sporu za nekatere atlete, ki niso prišli v kamp jamajške reprezentance v Berlinu, zahtevala prepoved nastopa na SP. Toda IAAF je jamajško zvezo pozvala, naj še enkrat premisli o svoji zahtevi. IAAF je namreč pojasnila, da bi s prepovedjo slabo vplivala na samo SP. Ne nazadnje so bile med »grešniki« poleg Powella še olimpijska prvakinja na 100 m Shelly-Ann Fraser, olimpijska prvakinja na 400 m ovire Me-laine Walker, tekmovalka na visokih ovirah Brigitte Foster-Hylton in sprinterka Shericka Williams. MOK Tudi rolkanje na olimpijskih igrah leta 2016? LONDON - Golf in ragbi imata največ možnosti, da se uvrstita v spored olimpijskih iger 2016. Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) mora namreč od sedmih predlaganih športov izluščiti dva, o katerih bo nato 106-članska skupščina MOK odločala na zasedanju v Koebenhavnu oktobra letos. Poleg golfa in ragbija so v igri še baseball, softball, squash, karate in rolkanje, v katerem bi se za olimpijsko kolajno prav gotovo potegovala tekmovalka Mladine Mateja Bogatec. Tako ragbi kot golf sta že bila na seznamu olimpijskih športov. Golf se je igral na igrah v Parizu 1900 in štiri leta kasneje v St. Louisu, ragbi pa se je pojavil na igrah 1924. SLOVENIJA ZA SP - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je odpotovala na Poljsko, kjer jo konec tedna čaka odločilni tretji krog kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu. Selektor Gregor Hribar večjih težav s poškodbami nima, kljub temu, da jih v Gdynii čakajo trije močni nasprotniki, pa si v slovenskem taboru potihem želijo uvrstitve v Italijo 2010. Na Poljsko je odpotovalo dvanajst slovenskih odbojkarjev, ki se bodo od jutri do nedelje merili s Poljsko, Francijo in Slovaško. Slovenski odbojkarji bodo prvo tekmo v Gdynii odigrali jutri, ko se bodo ob 20. uri pomerili z gostitelji turnirja Poljaki. Naslednji dan bodo ob 17.30 njihovi nasprotniki Francozi, v nedeljo ob 14.00 pa bodo igrali še s Slovaki. Na prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto gostila Italija, se bosta uvrstili prvi dve reprezentanci iz skupine. ACH VOLLEY - S podpisom enoletne pogodbe s 36-letnim in 192 centimetrov visokim sprejemalcem Ramonom Moyo Gatom s Kube je odbojkarsko moštvo ACH Volley zaključilo sestavo ekipe za prihajajočo sezono. Vodstvo najboljšega odbojkarskega moštva v državi se je najprej dokončno razšlo z dosedanjim srednjim blo-kerjem Davorjem Čebronom, hkrati pa v klub pripeljalo izkušenega sprejemalca, ki se je kalil v številnih odbojkarskih klubih po svetu. Ramon Moya Gato je leta 1998 postal član moštva Modene, kjer je nastopal vse do 2002, ko se je preselil v bližnjo Verono, nato pa še v Padovo, kjer je ostal do leta 2008. NAPAČEN START BO USODEN -Kongres Mednarodne atletske zveze (IA-AF) je sprejel sklep, da bo od 1. januarja 2010 vsak napačni start v atletiki pomenil takojšnjo diskvalifikacijo. KAL AC ODŠEL - Hrvaški vratar z avstralskim potnim listom Željko Kalac je prekinil pogodbo z Milanom. Z rdeče-črni-mi je podpisal enoletno pogodbo vratar Monaca Flavio Roma. MESSI POŠKODOVAN - Argenti-nec Lionel Messi si je na zadnjem treningu argentinske reprezentance v Moskvi poškodoval mišico. Po prvih vesteh poškodba ni hujše narave. ITALA SAN MARCO - V 2. krogu državnega pokala je gradiška Itala včeraj igrala neodločeno 2:2 proti ekipi Portosummaga. INCIDENT - Napadalca urugvajske-ga Riverja Henryja Gimeneza je na tekmi predkroga južnoameriškega pokala proti bolivijskemu Bloomingu (1:0) v Santa Cruzu napadel eden od gledalcev, tako da je sodnik več kot 20 minut pred koncem tekmo končal. Po prekinitvi so gledalci zelenico zasuli z baklami in številnimi drugimi predmeti. TIGER WOODS - Ta teden bo imel najboljši golfist sedanjosti Tiger Woods zadnjo priložnost, da osvoji vsaj en veliki turnir 'major' v sezoni. Na igrišču Hazelti-ne v Minnesoti bo namreč potekal zadnji od štirih velikih turnirjev letos, prvenstvo PGA.Tiger Woods, ki bo napadal svoj petnajsti 'major' naslov, s čimer bi se na tri zaostanka približal dosežku legendarnega Ja-cka Nicklausa, ter peti na prvenstvih PGA, se letos na največjih turnirjih ni izkazal. »LA BARCAROLA« - Jutri (ob 18.00) bo na morju pred tržaškim Velikim trgom mednarodna veslaška regata 8. Trofeja Naz-zario Sauro. Nastopil bo tudi lanski olimpijski podprvak Rossano Galdarossa. / ŠPORT Četrtek, 13. avgusta 2009 17 JADRANJE - Mladinsko evropsko prvenstvo na Blatnem jezeru Čupina jadralca za uvrstitev v boj za medalje Na včerajšnji zadnji kvalifikacijski regati sta osvojila prvo mesto Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta na včerajšnji zadnji kvalifikacijski regati na evropskem mladinskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 na Blatnem jezeru na Madžarskem zasedla odlično 1. mesto. Na drugo mesto se je uvrstila avstrijska posadka. »Pravzaprav bi bili morali odjadrati še eno regato, toda veter nam je ponagajal in pred ciljem, ko sva vodila, so morali regato prekiniti. Na drugi regati pa je šlo vse po načrtih in smo osvojili 1. mesto,« je povedal flokist Jaš Far-neti. Na skupni lestvici vodi argentinska posadka, ki pa je v boju za evropski mladinski naslov izven konkurence. Druga sta Nemca Gerz in Bolduan, tretja pa Francoza Bouvet in Mion, ki sta na svetovnem mladinskem prvenstvu v Grčiji slavila zmago. Čupina jadralca sta kvalifikacijski del končala na 5. mestu. Na Blatnem jezeru bo od danes do sobote na sporedu šest regat. Najboljših deset posadk pa se bo uvrstilo v nedeljski boj za medalje (medal race). □ Obvestila ŠD KONTOVEL in ŠD SOKOL organizirata odbojkarski kamp od ponedeljka, 31. 8. do petka, 4. 9. od 8.30 do 16.00. Kamp je namenjen deklicam letnikov 2002-1996. Vpis neposredno pred začetkom kampa. Zbirališče bo v ponedeljek, 31. 8. na igrišču na Kontovelu. Info: 3383277407 (Nicole) in 3397702957 (Anja). SK DEVIN vabi na praznik Sv. Roka na trgu v Nabrežini od srede do nedelje. Deloval bo infopoint o bodočem zimskem delovanju in na razpolago bodo dobro založeni kioski. ŠD BREG - košarkarska sekcija, obvešča, da se bodo pričeli treningi za letnike '95, '96, '97 v ponedeljek, 17. 8., ob 18. uri v telovadnici v Dolini. NAMIZNI TENIS Pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras začeli priprave na novo sezono Prihodnji teden v Poreč - Od 4. do 6. septembra tradicionalni Pokal Kras brez ekip iz Slovenije Pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras so že v ponedeljek vzeli v roke loparje in začeli priprave na novo sezono. Mlajši in starejši vadijo približno eno uro pod taktirko kondicijskega trenerja Miloša Kalca, poldrugo uro pa pilijo in utrjujejo tehnično znanje. 22. avgusta (do 28.) bodo nekateri krasovci odpotovali na priprave v Poreč, skupaj z ekipama iz Modene in Parme. Od 31. avgusta bo Kras treniral v Zgoniku skupaj z ekipami Duga Resa, Topočany in angleško mladinsko reprezentanco. Te ekipe bodo od 4. do 6. septembra nastopale na tradicionalnem Pokalu Kras, na katerem bodo igrali še Rekord-Helsinborg iz Švedske, Genova, Prijedor (BiH) in TIS iz Zagreba. Na zgoniškem turnirju ne bo slovenskih ekip, ki tekmujejo na članskem tekmovanju TOP Slovenija. Kitajski trener Liang Feng in igralka Yuan Yuan se bosta ekipi pridružila 26. avgusta. TENIS - Turnir ITF Paola Cigui v četrtfinalu v Pesaru Potem ko je v torkovem prvem krogu mednarodnega ITF turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Pesaru premagala Mehičanko Xime-no Hermoso, je Gajina teniška igralka Paola Cigui včeraj igrala proti Italijanki Alesii Bertoii, ki je ta teden na 969. mestu lestvice WTA (Paola je na 426. mestu svetovne jakostne lestvice). Ciguijeva je zanesljivo zmagala s 6:4 in 6:2 in se tako uvrstila v današnji četrtfinale, v katerem se bo pomerila z nevarno Anno Remondino-vo (prav tako letnik 1989), ki je 526. na lestvici WTA. Rok Zaccaria na 50 m delfin 23. Slovenski plavalec Rok Zaccaria (letnik 1989) iz Devina, član tržiške-ga društva Rari Nantes, je na državnem mladinskem plavalnem prvenstvu v Rimu včeraj nastopil v disciplini 50 metrov delfin. V petdesetmetrskem bazenu je razdaljo preplaval v času 25,45 in na koncu je bil 23. Zmagal je Rudy Goldin (letnik 1984), ki je 50-metrsko razdaljo preplaval v času 24,18. Danes v Križu Vesna - Triestina Danes ob 18. uri bo v Križu že tradicionalna prijateljska tekma med domačo Vesno, ki bo letos nastopala v promocijski ligi, in B-ligašem Trie-stino, ki bo v nedeljskem 3. krogu državnega pokala doma v Trstu gostila Cagliari (v soboto, 22. avgusta, se bo že začelo prvenstvo). PLANINSKI SVET La Varella, kar zahteven tritisočak V okrog deset kilometrov dolgi verigi vrhov, ki s severovzhoda zapirajo dolino Abtei (Val Badia), kjer živi ladinska narodna skupnost in kjer je turizem, zimski in letni, glavna gospodarska dejavnost, je vrh Lavarella (3055 m) med najvišjimi, vendar pa manj obiskan od drugih. Tri tisoč metrov presega tudi sosednji Piz Cunturines (3064 m). La Varella se nahaja na območju naravnega parka Sennes, Braies, Fan-nes. Vremenske razmere so bile zadnjo julijsko soboto in nedeljo naravnost idealne za vzpon, nekaj težav pa je bilo zaradi turističnega vala, ki vsako poletje preplavi Dolomite. S prelaza Falzarego se je skupina devetih planincev SPDG najprej namenila (za ogrevanje) na bližnji vrh Sass dla Stria (2477 m) (po naše Coprniški vrh), prizorišče krvavih in težkih bojev med prvo svetovno vojno. Tu je urejen in kar dobro vzdrževan muzej v naravi z deloma obnovljenimi jarki, zaklonišči, opazovalnicami in dobro vzdrževanimi stezami. Pogled z vrha, do koder je slaba ura vzpona, je enkraten. Prav v neposredni bližini parkirnega prostora, kjer se začenja urejena pot na Sass dla Stria, pa je veliko gradbišče. Obnavljajo namreč staro trdnjavo, ki je do pred prve svetovne vojne »varovala« mejo med italijanskim kraljestvom in Avstro-Ogrsko. V objektu bodo uredili nekakšen informacijski center in muzej. Do izhodišča za planinsko zavetišče (nekdanji romarski dom ob znameniti cerkvici) Dla Crusc, (Heiligen Kreuz) pod mogočnim ostenjem in na višini nekaj nad 2 tisoč metrov je bilo treba prevoziti še kakšnih trideset kilometrov. Za vzpon smo izbrali najkrajšo pešpot iz kraja St. Leonhart in ki poteka skoraj vzporedno s sedežnico, ki pripelje v neposredno bližino zavetišča in romarske cerkvice. Sonce je bilo še visoko, ko smo okrog 18. ure prisopihali do cilja, oznojeni, žejni in tudi malce upehani. Uro kasneje pa nam je bilo sonca žal, saj je temperatura krepko padla; toplomer je kazal le skromnih plus sedem. Še bolj sveže (samo dve stopinji nad ničlo) pa je bilo zjutraj, ob našem odhodu proti glavnemu cilju. Na cvetju in travi je bila slana. Za vzpon na Varello smo izbrali smer preko prelaza Medesc (2533 m), it. Forcella La Varella, kjer se steza prevesi proti planini La Varella in Fannes. Iz planinskega zavetišča do sedla je tri ure, v zadnjem delu kar strmega vzpona. Glavni vrh je s sedla videti čisto blizu, v resnici pa je nanj še dve uri vzpenjanja po mestoma kar izpostavljeni stezi. Nekaj po 12. uri smo bili na vrhu, skupaj s kar številnimi drugimi obiskovalci. Veselo je bilo tudi na nekaj metrov nižjem malem vrhu. Sestopili smo po isti stezi, le da smo na poti v dolino, kjer smo parkirali kombi, obšli zavetišče in sestopili direktno v kraj La Villa. Nekaj po 18. uri smo prispeli na izhodišče. Potem nas je čakala še kar dolga vožnja proti domu. Izlet SK Devin in ŠZ Sloga v Forni di Sopra Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga (na sliki spodaj) sta priredila v nedeljo 9. avgusta enodnevni avtobusni izlet na Avgustovski praznik v For-ni di Sopra. Ze zgodaj zjutraj so odpotovali iz Bazovice, Pro-seka,Nabrežine in Štivana ter dospeli v Forni, kjer je jih je čakalo prijetno presenečenje, okusna malica s kuhano svinjino ter domačo kapljico. Nato so si ogledali obrtniško razstavo z lesenimi in volnenimi izdelki po raznih stojnicah, ki so bile razvrščene po vasi. Glavni cilj izleta pa je bil hrib Varmost, kjer so pozimi lepo urejena smučišča, poleti pa se vrstijo šte- vilne planine s kravami in ovcami. S sedežnico so se podali do Planine Varmost na višini 1750 in od tu so se najbolj izkušeni hribolazci podali do vrha, na skoraj 2.000 m višine, ostali so uživali prijetne sprehode po planoti, ki jo obdajajo smrekovi gozdovi. Ob zgornji postaji žičnice je lepo urejena planina, kjer so si lahko nabavili odličen sir mešan s kravjim in ovčjim mlekom, okusno prekajeno skuto in domačo salamo. Ko so se vsi vrnili s pohoda in sprehoda jih je čakalo obilno kosilo v koči Varmost. Ves dan je bilo prijetno sveže vreme, čeprav so se zbirali oblaki in v popoldanskih urah je začelo za kratek čas tudi deževati in dež je namočil nekatere izletnike, ki so se v dolino vračali s sedežnico. Še krajši sprehod po vasi in po gozdnih stezah, kjer so bile razstavljene skulpture, ki so nastale iz naravnih gozdnih sestavin pa že je bil čas odhoda. Da bi nekoliko skrajšali čas povratka v avtobusu so devinovci poskrbeli tudi za srečolov z malo prenosno televizijo in drugimi praktičnimi nagradami. Še postanek za nakup suhih gob v Karniji in povratek v poznih večernih urah. Izlet je lepo uspel in vsi udeleženci so bili zadovoljni za lepo preživet dan v hribih, za kar nosita glavno zaslugo Frančko Briščak in Viktor Stopar. Planinska šola SPDT Planinska šola SPDT se je letos odvijala od 29. junija do 4. julija na Planini pri Jezeru. Letos se je vpisalo 10 otrok (na sliki zgoraj). Odpotovali smo v ponedeljek, 29. junija, iz sežanske železniške postaje. Iz Bohinjske Bistrice smo se odpeljali s kom-bijem do planine Blato, iz katere smo se podali peš do koče na Planini pri jezeru. V torek smo se odpravili na planino Viševnik. Ker se je vreme slabšalo, smo se potem podali proti planini Ovčarija. Tu smo ustavili in pomalicali, nakar smo se poda- li nazaj do naše koče. Medtem je do koče prišla skupina ljubljanskih otrok, ki je ostala z nami cel teden. V popoldnevu smo priredili planinske igre, t.j. vlek vrvi, skakanje z žaklji, ipd. Vsako popoldne so se otroci preizkusili v eni drugačni igri. V sredo se je pokazalo prijetno poletno sonce. Šli smo na planino Viševnik in potem naprej do Pršivca. Od tu smo si lahko ogledali Bohinjsko jezero, Triglav, Debeli vrh, itd. Po poti nazaj nas je zaletela manjša poletna ploha, tako da smo se ustavili v zavetišču na planini Viševnik. Ko je odnehalo padati smo se vrnili v kočo suhi. V četrtek se je sonce skrilo za temnimi oblaki, tako da smo odločili, da krenemo proti planini Laz. Tu smo si šli ogledat sirarno in nato se ustavili v stan, da bi pomalicali. Ker se je vreme vedno bolj slabšalo, smo se takoj odpravili po poti nazaj. Tokrat pa ni bilo nobenega zavetišča pred ploho, ki nas je doletela med potjo, tako da smo potegnili iz nahrbtnika pelerino in se skušali obvarovati z njo pred dežjem. Komaj smo prišli v kočo, smo vse naše stvari dali posušiti nad prijetno toplo pečjo. Popoldne je pokukalo sonce, tako da smo lahko pripravili krajšo zavarovano pot v bližini koče. Otroci so bili izredno navdušeni nad novo izkušnjo. Po večerji smo opravili planinski krst. Tudi v petek zjutraj se je sonce skrivalo za oblaki, tako da nismo šli do koče pri Sedmerih jezerih, kot je bilo v programu. Naredili pa smo daljšo turo, in sicer smo najprej šli do planine Dedno polje, potem naprej do planine Ovča-rija. Tu smo malo ustavili in zatem smo krenili proti Štapcam, kjer so otroci videli enkraten razgled nad jezeroma. Vrnili smo se po isti poti nazaj in krenili proti stanom na planini Ovčarija, kjer smo se ustavili za drugo malico. Zatem smo se vrnili proti koči. Popoldne je minilo kar hitro, saj so bili otroci zatopljeni v pisanju razglednic. V soboto zjutraj smo pripravili prtljago, potem pa so se otroci igrali zunaj. Po kosilu pa smo se odpravili nazaj v dolino. Po poti nas je spet zmočila ploha, tako da smo se na železniški postaji preobleki in si nadeli suha oblačila. Odpotovali smo iz Bohinjske Bistrice in se peljali do Nove Gorice, kjer so nas čakali starši. 1 8 Četrtek, 13. avgusta 2009 PRIREDITVE / DUNAJ - 26. septembra Koncert v spomin na Michaela Jacksona Po številnih ugibanjih so organizatorji včeraj objavili datum dunajskega koncerta, posvečenega junija preminulemu Michaelu Jackso-nu. Koncert, na katerem bodo nastopili številni vrhunski glasbeniki, bo 26. septembra na zunanjem dvorišču dvorca Schonbrunn.Z agencije World Awards Media GmbH so sporočili, da bo brat preminulega pevca Jermaine program koncerta sporočil v dveh tednih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Mestni upravitelji so izrazili navdušenje, da je Dunaju pripadla čast, da bo lahko gostil 3-urni dogodek. Na odru naj bi se zvrstilo 10 nastopajočih, ki bodo izvedli od 15 do 20 uspešnic kralja popa. Kot je dejal Jermaine Jackson, so Dunaj izbrali zato, ker je imel njegov brat »rad gradove«. (STA) AVSTRIJA - Od 20. do 22. avgusta Glasbeni festival Frequency se bo za deveto izvedbo preselil V bogato poletno festivalsko ponudbo nedvomno spada tudi glasbeni festival Frequency v sosednji Avstriji. Letos so se organizatorji odločili za novo lokacijo. Deveta izvedba velikega glasbenega dogodka se bo tokrat premaknila iz Salzburga v manjše mesto St. Pölten, oddaljeno štirideset kilometrov od avstrijske prestolnice. Festival, ki bo tokrat trajal tri dni, in sicer od 20. do 22. avgusta, nudi tudi letos izredno kvaliteten glasbeni program. Na glavnih odrih bodo nastopila najvažnejša imena svetovne glasbene scene, na primer Radiohead (na sliki), The Prodigy, ki bodo predstavili svojo zadnjo ploščo Invaders Must Die, Mando Diao, Ska-P, Eagles of Death Metal, Bloc Party, Kasabian, AFI, Anti-Flag in še nešteto drugih. Poleg tega bo ob odrih nameščen tudi šotor namenjen elektronski glasbi v katerem bodo vrteli svoje plošče imenitni dj-ji, med katerimi izstopajo Carl Cox, 2Many Djs, Aphrodite, The Crystal Method in drugi. Organizatorji so seveda poskrbeli tudi za bogato ponudbo kioskov, v katerih se bo lahko publika okrepčala med enim nastopom in drugim; možno bo tudi kampirati. Tridnevna karta stane 105 €, kar je za tako kakovostno glasbeno ponudbo gotovo primerna cena; več o festivalu na spletni strani HYPERLINK "http://www.frequency.at" www.frequency.at. (R.D.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis Jutri, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. Jutri, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. STARE MILJE V soboto, 15. avgusta ob 21.00, / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. REPENTABOR V cerkvi Jutri, 14. avgusta ob 21.00 bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev s celovečernim koncertom nastopil kitarist Gabriele Cur-ciotti. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj tea- ter iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. SKD Igo Gruden, do 16. avgusta v veli- ki dvorani: razstava kmečkega orodja za vinarstvo »Iz vinograda v klet«; v dvorani Sergija Radoviča: razstava šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kal-ca), v drugem nadstropju: likovna razstava Vladimirja Klanjščka. Urniki ogleda: vsak dan od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: od danes, 13. avgusta (otvoritev ob 19.00), do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edija Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. avgusta 2009 19 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Števerjan 2009 Deželni TV dnevnik Dok. film: Et(h)nos - Bratina-Tom-izza, r. B. Palčič, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik 10.40 Nan.: 14°Distretto 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il Maresciallo Rocca 16.40 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.35 Aktualno: Heritage 0.35 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Dnevnik - Zdravje 6.30 Dokumentarec 6.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Life on Mars 23.55 Glasb. odd.: Italian FanClub Music Awards ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Sugar Colt (western, It., '67, r. F. Giraldi, i. H. Powers) 10.45 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00, 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: SP v smučanju na morju, Kanada 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Dok: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 23.10 Dnevnik 21.10 Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA, '61, r. B. Edwards, i. A. Hepburn, G. Peppard) 23.55 Dok.: Doc 3 0.55 Aktualno: Off Hollywood 2009 Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mac Gyver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Big Man - Boomerang Nad.: Sentieri Film: Questo pazzo sentimento (kom., ZDA, '97, i. B. Midler) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: Rimini Rimini (kom., It., '87, r. S. Corbucci, i. L. Antonelli, P. Vil-laggio) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Rimini Rimini - Un anno do-po (kom., It., i. A. Roncato, R. Mon-tagnani) Dnevnik in Pregled tiska 14.05 16.10 16.40 17.15 19.35 19.50 20.30 21.10 21.50 23.30 1.55 8.30 8.40 9.40 11.00 13.00 13.40 14.45 16.35 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 ; Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: Miracoli degli animali Film: In cerca d'amore (kom., ZDA, '99, i. J. Mcteer) 16.00, 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Distretto di polizia 8 Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Film: Rosamunde Pilcher - La regina delle orchidee (kom., Avstrija/Nem., '05) Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Sarabanda (v. T. Mammucari) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Quando meno te lo aspet-ti (kom., ZDA, '04, r. G. Marshall, i. K. Hudson) 23.30 Aktualno: Terra! Estate 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.15 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 19.00 Športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera (v. P. Insegno) 21.10 Nan.: Life (i. D. Lewis) 23.55 Nan.: Prison Break 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.10 Aktualno: Consigliando 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 14.55 Dokumentarci o naravi 15.45 Nan.: 2ge+her 16.05 Nan.: Lassie 16.25 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.15 Aktualno: Pagine e fotogrammi 21.30 Koncerti: Festival show 2009 LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 6.55 7.40 9.00 9.25 9.30 10.10 10.45 11.40 13.00 13.15 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 18.30 18.55 19.55 20.50 21.40 22.00 23.00 23.30 1.25 1.45 2.20 1.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi il meglio di Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Katia, la regina senza corona (dram., Fr., '59, i. R. Schneider) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.45 Dnevnik Variete: Cool Stuff - Velocita Film: Il volo della fenice (dram., ZDA, '66, r. R. Aldrich, i. J. Stewart, R. Attenborough) Nan.: Cold Squad Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi Na zdravje! (pon.) Ris. nan.: Nils Holgerson 16.50, 18.40 Risanke Male sive celice (pon.) Nan.: Totalna razprodaja (pon.) Zdravje v Evropi (pon.) Sveto in svet (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Hotel poldruga zvezdica: Hčerki (pon.) Čez planke: Portugalska in Madeira (pon.) Poročila Mostovi-Hidak Ris. nan.: Animalija Kratki dok. film: Plezanje po ledu Enajsta šola Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved Jasno in glasno (pon.) Žrebanje Deteljice Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Tednik Dok. odd.: Vrnitev v Evropo Film: Ura Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Osmi dan Dok. film: Več krajev za vedno Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 13.8.1991 Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal (T Slovenija 2 6.30 9.00, 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.30 Poletni Mozaik (pon.) 12.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 13.8.1991 12.20 Poljudn. serija: Izjemne živali (pon.) 12.35 Poljudn. serija: Po poteh Ushuaie 13.15 Na lepše (pon.) 13.40 Slovenska Jazz scena (pon.) 15.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 15.30 Med valovi - Oddaja Tv Koper 16.00 Brez reza (pon.) 16.35 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 Kuh. odd.: Za prste obliznit (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.35 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 20.55 22.15 22.50 23.55 Hum. nad.: Želite, Milord? Družinske zgodbe (pon.) Film: Zmešnjava po Irsko Nad.: Jasnovidka Film: Zaščitniki živali v Afriki (pon.) Dok. film: Dediščina Evrope (pon.) Koper 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 21.30 22.45 23.30 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Globus Nogomet: KF za SP 210, Slovenija - San Marino Zgodovina svetovnih prvenstev v nogometu Med valovi 23.50 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasbena oddaja »In orbita« Vesolje je... Artevisione Dok. oddaja Avtomobilizem Srečen čas, ki ga živim Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik - Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 20.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Pravljica Primorski tednik (pon.) 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved Glasb. odd.: Med durom in molom Kulturni utrinek (pon.) Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Na obisku pri gospodu Sergiju Peta-rosu; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Festival Radovljica; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 13. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 13/27 VIDEM O 17/31 O PORDENON 18/30 O GRADEC 15/27 CELOVEC O 15/27 TRBIŽ O 12/26 O 12/25 KRANJSKA G. O TRŽIČ 14/27 0 0 12/26 S. GRADEC MARIBOR 016/27 M. SOBOTA O 16/27 ČEDAD O 18/30 CELJE 16/28 O PTUJ O 0 GORICA O O N. GORICA 17/30 O KRANJ o LJUBLJANA 17/28 POSTOJNA O 14/26 KOČEVJE N. MESTO 16/27 o ^^ ZAGREB 17/30 O . o ČRNOMELJ REKA 21/30 ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo prevladovala zmerna oblačnost. V hribovitem svetu bo spremenljivo z verjetnimi plohami in nevihtami zlasti v popoldanskih urah. V Predalpah bo možna kakšna ploha že zjutraj. Po nižinah bo zmerno oblačno do spremenljivo. Proti večeru se bodo lahko pojavljale plohe. Zjutraj bo delno jasno, čez dan spremenljivo oblačno. Popoldne bodo nastale krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. J Atlantska fronta, ki se pomika severno od Alp proti vzhodu, bo med današnjim in jutrišnjim dnem povzročila dotok bolj vlažnega zraka nad našo deželo. Potem pa se bo spet okrepil anticiklon. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 Dolžina dneva 14.13 r lunine mene ^ Luna vzide ob 23.07 in zatone ob 14.06 Nad Skandinavijo je ciklonsko območje, drugod nad Evropo pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Hladna fronta se zadržuje nad srednjo Evropo in bo v noči na petek dosegla naše kraje. Od jugozahoda doteka topel in bolj vlažen zrak. bioprognoza Danes bo sprva vpliv ugoden, popoldne bo po nekaterih nižinah počutje poslabšal občutek soparnosti. Spanje v noči na petek bo moteno. morje Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 25,9 stopinje C. plimovanje Danes: ob 3.32 najvišje -9 cm, ob 6.37 najnižje -10 cm, ob 15.07 najvišje 31 cm, ob 23.44 najnižje -26 cm. Jutri: ob 16.51 najvišje 27 cm. temperature v gorah oc 500 m............24 2000 m ..........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m ..........14 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9. TOLMEČ O 12/25 CELOVEC O 15/25 TRBIŽ O 11/24 o 12/23 KRANJSKA G. M o GRADEC 16/24 o 15/23 S. GRADEC VIDEM O 18/29 O PORDENON 19/28 ČEDAD O 19/28 (k M GORICA O 20/29 O N. GORICA 17 nn O TRŽIČ 15/24 O KRANJ o LJUBLJANA 17/25 POSTOJNA O 15/25 KOČEVJE CELJE 16/24 O MARIBOR 016/25 PTUJ O M. SOBOTA O 17/26 S» N. MESTO 17/25 o ^ ZAGREB 19/28 O _ o ČRNOMELJ REKA 21/30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Pojavljale se bodo plohe in nevihte, ki bodo bolj verjetne v hribih, sicer se bodo lahko pojavljale tudi ponekod po nižinah in ob morju. Verjetne pa bodo tudi delne razjasnitve. (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. V soboto bo sončno. MEDNARODNA POLITIKA - Na konferenci o razoroževanju v Ženevi Kitajska uradno posvarila pred oboroževalno tekmo v vesolju Vojna v vesolju (znanstvenofantastična fotomontaža) ŽENEVA - Kitajski zunanji minister Yang Jiechi je včeraj opozoril na grozečo nevarnost oboroževalne tekme v vesolju. Ob tem je države pozval, naj ne postavljajo protirake-tnih obrambnih sistemov, ki bi spodkopavali svetovno varnost. "Vesolje se sooča z grozečo nevarnostjo oboroževanja," je Yang opozoril na konferenci o razoroževanju v Ženevi. "Države ne bi smele razvijati protiraketnih obrambnih sistemov, ki spodkopavajo globalno strateško varnost, niti nameščati orožja v vesolju," je dejal kitajski zunanji minister. "Treba je sprejeti verodostojne in učinkovite večstranske ukrepe za preprečitev oboroževanja in oboroževalne tekme v vesolju," je dejal Yang, ki je poudari, da imajo tovrstni ukrepi "velik strateški pomen". Kitajska in Rusija sta predlagali novo mednarodno pogodbo o prepovedi uporabe orožja v vesolju, vendar so zamisel zavrnile ZDA. Yang je sicer potrdil zavezanost Kitajske glede nadzora nad jedrskim orožjem in ra-zoroževanja, podprl pa je tudi prizadevanja za okrepitev Mednarodne agencije za jedrsko energijo in ustavitev širjenja jedrskega orožja. (STA) POLJSKA - Sporni predsednik Kaczynski bo spremljal poročanje medijev VARŠAVA - Poljski predsednik Lech Kaczynski bo v prihodnje podrobneje spremljal poročanje različnih medijev. Najel je namreč podjetje, ki bo analiziralo poročanje 71 časopisov, 12 televizijskih programov, 14 radijskih postaj in 16 spletnih porta-lov. V središču raziskovanja bo poročanje o samem predsedniku, njegovi ženi in njegovih pomočnikih. Na razpisu je zmagalo podjetje Newton Media, koliko bo zaslužilo, pa v uradu predsednika Kaczynske-ga niso želeli sporočiti. Analiza poročanja bo objavljena na posebni spletni strani, do katere bo lahko pred- sednik dostopal s posebnim geslom. Računalniški sistem bo označil tudi, ali članki o poljskem predsedniku poročajo pozitivno, negativno ali nevtralno. Ocena časopisnih člankov bo morala biti pripravljena do 6. ure, ocena televizijskih in radijskih oddaj pa do dve uri po njihovem predvajanju. Poljska vlada je do projekta predsednika Kaczynskega kritična. "To je absolutno zapravljanje denarja", je za časopis Dziennik dejal podpredsednik poljskega parlamenta Stefan Niesiolowski iz vrst desnoliberal-ne Državljanske platforme (PO). (STA) LEPOTNO TEKMOVANJE - V torek V Avianu izbrali Miss Furlanije Julijske krajine AVIANO - V torek zvečer je bil v okviru 41. Festivala folklore v Avianu deželni izbor za Miss Italije. Na prvo mesto se je uvrstila 22-let-na Carlotta Bertoldini (na sliki). Dekle se je rodila v Leccu, vendar je furlanskega izvora, poleg tega pa zdaj dela v Lignanu Sabbiadoru kot este-tistka. Sicer ima Carlotta plave lase in zelene oči, visoka pa je 178 centimetrov. Na drugo mesto se je uvrstila 18-letna Natasha Gattel iz San Quirina, na tretje pa 21-letna Natasha Rupa iz Concordie Sagittarie.