Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: i Za cele leto predplsčan 16 fld.« ia pol leta 8 fld., za četrt lata 4 fld., sa jedea I mesec 1 fld 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: » Za celo leto 18 fld., za pol leta 6 fld., sa četrt leta 3 fld., ia jeden metec 1 fld. ^ V Ljubljani n« dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. voč na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Vredniitva tel Naročnino !n oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulleah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne. »f6n-itev. 74. I&tev. 146 V Ljubljani, v sredo 28. junija 1899. Letnik XXYII. "Vabilo na naročbo. S I. julijem pričenja, se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Kardinal dr. J. Missia. »Vi ste bili pripravljeni na konklave, a evo vam konzistorij,« tako je dejal papež Leon XIII. smejoč se v razgovoru s kardinali, ko je otvoril zadnji konzistorij, pri katerem je po dolgem presledku imenoval jednajst novih kardinalov. Mej temi izvoljenimi je tudi slovenski naš rojak knez in nadškot goriški, bivši mnogoletni škof ljubljanski dr. Jakob Missia. Izredne lastnosti uma in srca, njegov plemeniti kristalno-čisti značaj, njegova iskrena pobožnost in razsežna učenost, vse to je dvignilo sina kmeta svetokriških ljutomerskih goric na preod-lično mesto kardinala, čegar dostojanstvo je tako izredno veliko v cerkvi in v državi. V cerkvi so kardinali najbližji in najvplivnejši svetovalci papeževi in ob smrti papeževi so poklicani, da volijo cerkvi novega poglavarja. V državi so kardinali zaupniki svojih vladarjev ter posredujejo vzlasti težavnejše posle mej papežem in vladarjem. Mi se radujemo temu imenovanju in danes, ko cesar sam dasi bolehen vsprejme novega kardinala v izredni avdijenciji, da mu v znamenje svoje posebne naklonjenosti osebno čestita na novem dostojanstvu, drznemo se tudi izreči mu naše skromne, a tem iskrenejše čestitke, prepričani, da se nam v tem pridružijo vsi verni Slovenci, vzlasti še bivajoči na Kranjskem, kjer je novi kardinal toliko delal in trpel v blagor katoliškega slovenskega naroda; vsi, ki poznajo kardinala dr. Missia apostolsko življenje in delovanje. Kardinal Missia je kardinal krone; cesar ga je predlagal papežu, naj ga imenuje za kardinala. Papež Leon XIII. pa je, kakor poroča »L'Univers« iz Rima, avstrijskemu poslaniku pri Vatikanu, grofu Revarteri, dejal, kako zelo ga je razveselila cesarjeva želja, naj imenuje za kardinala goriškega kneza in nadškofa, o katerem mu je znano, kako je vsikdar odločno zastopal in branil prava svete berkve, ter je s svojim modrim nastopanjem v mnogem ublaževal razmere med cerkvijo in državo. Po zaupanju cesarja in papeža je dr. Missia poklican v zbor kardinalov, odlikovan je s tem z izredno častjo, katere pa je popolno vreden, ker je gotovo, da bo tudi v tem dostojanstvu vršil svoje dolžnosti v blagor cerkve z isto vnemo, odločnostjo in modrostjo, kakor je to storil na vseh svojih dosedanjih mestih. Previdnosti božji se moramo zahvaliti na tem imenovanju, ker uprav v sedanjih razmerah naše države potrebuje cerkev takih zastopnikov, kakor je dr. Missia. Posebe povdarjamo veliko važnost, da živi novi kardinal na jugu našo države ter da dobro na vse strani pozna dejanjske razmero v teh pokrajinah v državnem, cerkvenem in narodnem oziru, kar je tembolj važno, kolikor večkrat LISTEK. človeška srca. (Spisal Anton Jek.) Zunaj mesta je stala podrtina. Pravzaprav še ni zaslužila tega imena popolnoma; mračne in vlažne zidine so bile še dovolj trdne in klubovale so še lahko deževju in zametom; tudi streha je bila še močna in le tu in tam razrušena. Poleg glavnega poslopja je stalo nekaj manjših zidanj. Bila so v ozadju, na severni strani prostranega, umazanega dvorišča ter služila menda nekdaj kot hlevi in parne. Le-ta so bila brez streh, njih okna in vrata pa že davno zasuta; štrleli so ponekod le železni drogi in preperele deske iz zidu. O tej podrtini je šla čudna govorica; zle veBti so prepletale nje osamelost, in ljudje iz mesta so se izogibali tega kraja. Tudi ni vodila vanjo niti ena hodna pot. Par razdrapanih stezic in svetiljka za meglene večere, to je bilo vse. — Malo nižje je oklepala poslopje reka, jeseni kalna in umazana, po leti izsušena in smrdeča. Malo nižje je delala precejšen prod in zanašala nanj trupla ponesrečencev. Na dru£- itrani pa so ee raztezali močvirni ter od predanice prepleteni travniki. Poslopje ni bilo zapuščeno. Životarili so v njem ljudje, tvoreči takorekoč svet zase. Priselil se je le malokdo, a izselil se ni nihče več. Veliki prostori z umazanimi stenami in sobami so bili skoro njih dedščina. Sinovom so bili prostori, v katerih so bivali njih očetje, sveti in čuvali so jih. — Po smrti očetovi stopil je na njegovo mesto najstarejši, drugi so se mu pokorili po stari šegi in navadi. Oženil se je navadno kmalu ter ravnal z ženo kakor je bil ravno pri volji. Z zunanjim svetom občevali so malo ter opravljali tiho dela težaška in dninarska. Rekali so jim »samotarji iz podrtine«. Razločili so se lahko od drugih ljudij ter imeli vsi nekaj sorodnega v potezah, v kretnjah kot v opravi. Celo mislili niso dosti drugače. Skupno bivanje kot iste razmere delale so jih nekam enako ter jih prilikovale druzega drugemu. Bili so v vsem enostavni in primitivni. Če se je izneveril kdo starim šegam in navadam, zasmehovali so ga in s komolci namigovali nanj. Vkljub njih solidnosti in trdovratni konservativnosti vzbujali bo nezaupnost. Na delo so jih je- moramo opazovati, kako je jug naše države višjim, vplivnim državnim krogom avstrijskim kakor neznana deveta dežela. Naše Primorje ima uprav sedaj v narodnem in cerkvenem pogledu jako usodno dobo ; mi smo prepričani, da bo novi kardinal, kakor dosedaj branil pravico na vse strani in proti vsakomur. In ker Slovani na jugu ničesar druzega no zahtevamo, zato je gotovo, da tudi v prihodnje pr njem najdemo prijatelja in zagovornika. — V dobi, ko so naši liberalci najbrezozirnejše napadali kneza in škofa dr. Missio, dejal je on: »Zavest imam, da, kaderkoli sem javno nastopal, ne le da nisem nič škodoval, marveč da sem, kolikor sem mogel, koristil svojemu narodu.« — Tak je bil vsikdar dr. Missia in tak ostane tudi kot kardinal. Neomajno in neomejeno je zato naše zaupanje, katero s hvaležnostjo in vdanostjo gojimo za novega kardinala vsi verni Slovenci, ki zanj nimamo druge želje, nego da Njega eminencija kardinal dr. Jakob Missia preživi po milosti božji v novem časti — a tudi odgovornosti polnem dostojanstvu telesno in duševno krepak še : Mnoga, mnoga leta! Srednja stranka. Prišla je za časnikarje »saison morte«, ona suhoparna in dolgočasna letna doba, ko si državniki in merodajni politiki večinoma hlado razburjene živce po prijetnih kopališčih in letoviščih. Toda časnikar je priklenjen na svojo mizo ter obsojen, da polni vedno lačne predale svojega lista ter čitateljem polaga na mizo duševne zabave. Kaj čuda, ako ti čuvaji javnega mnenja v zadregi svoji razpaljeni domišljiji puščajo prosti vzlet in polnijo prostore z raznimi sanjami. In samo sanje političnega diletanta ali lačnega lizuna so v razne ■ ' 1 mali s premislekom, dasi so bili pridni in neiz-birčni. — Najnižje in najtežje posle so opravljali po navadi samotarji iz podrtine. Kar pa so zaslužili, potrošili so doma. Denarje so izdali redno in kmalu Zupinu, ki jih je zalagal z žganjem, slabim in ponarejenim, in z živili. Za sukno in platno pa so ostajali večinoma dolžni. Zupin je molčal, ker je bil priseljenec in bi ga odpodili . . . Preskrbeti pa jim je moral, kar so hoteli. — če je vzdihnil in potožil, skomignili so z rameni in odšli. Bili so to revni a jaki ljudje. Kadar je kdo njihovih umrl, bili so tihi in pobiti. Obhajali so po njem sedmino pri Zupinu ter nejevoljno poslušali na večere glasove kakoršne koli. Prekrižali so in strmeli predse, zdaj pa zdaj mrmrajoč nerazumljivo. Taka je bila njih molitev za pokoj ranjkih. Ločili so se v zgornje in spodnje, to je zgoraj po nadstropjih stanujoče in stanujoče v pritličju. Stanovanja v pritličju so bila zaduhla, mrzla in vlažna. Stanovali so v njih priseljenci ter mlajšo rodovine. Zgornji pa so stanovali po svetlejših in gorkejših sobah. Pretekel jim je todi vsem večji del življenja in vse važnejše stvari so se vršile tu. (Dalje sledi. liste podložene vesti o ustanovitvi nove srednje stranke. To vest so prve objavile v nekem dunajskem dopisu »Neue Tir. Stimmen«, nato »Prag. Tagbl « in konečno je svojo krošnjo razgrnil neki »poljski državnik«. Toda vsa znamenja kažejo, da so vsi dopisi in brošura skovani v eni in isti politični kovačnici. Torej nove srednje stranke je treba, da reši državni voz iz močvirja na suho, trdo cesto ? Kdo pa naj osnuje to srednjo stranko ? Odgovor je bil takoj na jeziku: ali nemški konservativci ali poljski klub, v vsakem slučaju pa bodo nemški konservativci in Poljaki središče nove kon-stelacije. Osnovala naj bi se toraj nemško-poljska koalicija proti Čehom, Rusinom in Jugoslovanom. Ta ideja je sedaj predmet časnikarskim kombinacijam, ker ni druge boljše. Mi sodimo, da je bila mrtva rojena. Že dvajset let so s kratkim presledkom za časa koalicije možje katoliške ljudske stranke in Poljaki zvesti zavezniki Cehov in Jugoslovanov ter tvorijo večino, na katero se naslanjajo vlade od 1. 1879. In danes naj baron Di-pauli s svojim kardelom uskoči k najljutejšim svojim nasprotnikom! Mi dobro poznamo voditelje katoliške ljudske stranke kot modre realne politike in niti za trenotek ne razmišljamo, da bi baron Dipauli, dr. Kathrein, dr. Ebenhoch, dr. Fuchs in prelat Karlon še kdaj se vpregli v nem-školiberalne ojnice. Da, grof Badeni se je mnogo trudil, da bi bil preprečil sedanjo večino ali vsaj liberalno ve-leposestvo priklopil k večini, toda brez vspeha. Poskušal je z Italijani. Tudi to ni slo in šele potem se je približal desnici, a bilo je za-nj že prepozno. In ravno katoliška ljudska stranka, na kateri liberalni »Narod« še nikdar ni našel poštene dlake, je v kritičnih trenotkih navzlic najgršim napadom vztrajala pri desnici. In danes naj bi se bratila s Pergelti, Grossi, Lemiši in morda še \Volfi ? Zato pa vsa nemška katoliška glasila zavračajo to idejo kot smešno. Tako n. pr. pišejo »N. Tir. St.«, ki so prve pisale o snovanju srednje stranke: »Mi smo za spravo narodov na podlagi pravičnosti. Toda najprvo je treba, da se vsak narod odpovč zahtevi, da je gospodujoči narod (Herrenvolk). Taka narodna o š a b -nost ovira vsako spravo. Ljubezen in edinost sta s tako oholostjo in zaničevanjem ne-spravljivi. Kdor bi razbil sedanjo večino, ustregel bi le nemškim liberalcem. Nam se dozdeva, da hočejo po ovinkih priti do cilja gospodje, ki ga ne morejo doseči po ravni poti. Stranke večine morajo biti jako previdne nasproti takim vabilom. Mi sicer želimo, da katoliška ljudska stranka deluje za narodno spravo, toda to nalogo bolje izvršuje v večini. Ko bi Cehe osamili, bi gotovo ne dosegli namena, kajti le obstrukcijo bi pregnali z leve na desno stran.« V istem smislu pišejo »Vaterland«, »Graz. Volksblatt« in »Linzer Volksblatt«. Istotako so merodajna poljska glasila obsodila idejo srednje stranke, posebno pa »poljskega državnika«, ki zlorablja ugled poljskega kluba. In mi Jugoslovani moramo še posebno obsojati srednjo stranko, kakoršno si misli okrinkani »državnik«. So sicer življi mej nami, ki so večkrat bolj vladni, nego vlada sama, a ti ptiči se že po perju poznajo in naš narod naj se jih ogiblje, kakor Kuge. Te vrste možje zlorabljajo svoj narod le za svoje osebne koristi. Nam je treba odločnejšega postopanja, osobito nasproti neodločnosti in mlač-nosti vlade. Po našem mnenju bi vladna srednja stranka položaj za nas še pogoršala, zato najodločneje obsojamo vse dotične poskuse. Maribor — središče? S Štajerskega, 23. junija. Pod tem zaglavjem je prinesel »Slov. Narod« v številki od zadnjega četrtka članek b Štajerskega, v katerem dovršeno robato in nizkotno napada mariborsko duhovščino. Ker znamo, da se taki napadi slišijo večkrat tudi v zasebnih krogih, naj nam bo dovoljeno, izgovoriti danes odkrite besede o mariborskih razmerah. Odločno pa izjavljamo, da nismo od mariborske duhovščine niti naprošeni, niti pooblaščeni, govoriti v njenem imenu, ampak da storimo to le iz lastnega nagiba in svojega prepričanja. V članku se očita mariborski duhovščini, da anemarja narodno delo, in člankar sklepa s svo- z jim, očividno bolnim razumom, da vsled tega Maribor ne sme postati politično in administrativno središče štajerskih Slovencev. Izborna logika! Ali se sme samo tam ustanoviti deželno-vladni oddelek, kjer duhovščina opravlja narodno delo? Le iz narodnostnih ozirov zahtevajo nekateri politiki deželnovladni oddelek v Maribor, ne pa iz duhovniških. Kateri dobiček pa bi naj imela duhovščina od take spremembe? Mi ne vemo! Pač pa bi ga imel naš narod, ker bi se okrepilo njegovo stališče. Dobili bi ved inteligence na mejo, sčasoma tudi več kapitala in s tem duševnega ter gmotnega vpliva. To bi moral znati tudi člankar in ako tega ne zna, naj molči, ker je pre-slaboumen v spoznavanju domačih razmer, ako pa zna in vendar hujska proti mariborski duhovščini, potem je zloben in podel. Člankar predbaciva le duhovščini v Mariboru, da zanemarja narodno delo. Zakaj samo njej ? Ali so v Mariboru samo duhovniki Slovenci ? Pri zadnjem ljudskem štetju se je dalo vpisati za Slovence okoli 2000 ljudi. Ali so to sami duhovniki? Naj se očita tudi mariborskim odvetnikom, notarjem, profesorjem, sodnijskim, davčnim, železniškim, lekarniškim uradnikom, učiteljem, zasebnikom, no potem si bo duhovščina vsaj rekla, da napad ni enostranski. Sicer pa poglejmo, kdo zanemarja v Mariboru narodno delo. Da mariborski duhovniki ne nastopajo kot voditelji narodnostnega boja med slovenskimi in nemškimi svojimi verniki, tega jim ne more noben normalen človek zameriti. V vseh drugih rečeh pa mariborska duhovščina zvesto stoji ob strani svojega naroda. V njenih vrstah ni enega renegata, katerih med mariborskimi posvetnjaki kar mrgoli. In vsak mariborski duhovnik z veseljem in vnemo podpira narodne interese, bodisi že s svojim peresom, svojim denarjem ali moralnim uplivom. Ni ga podjetja, ne društva v Mariboru ne izven Maribora, kojega bi ne podpirali tudi mariborski duhovniki, razven če je društvo njim in njihovemu verskemu prepričanju nasprotno. Kjer se resnično kaj dela za narod, tam gotovo ne manjka mariborska duhovščina. Kar govori člankar o šolah v Sv. Magdaleni, v Studencih, Kamnici itd. ter »o nekakem katoliško delavskem društvu«, je gola laž. V vseh navedenih šolah se poučuje krščanski nauk tudi v slovenskem jeziku in v omenjenem društvu vlada stroga dvojezičnost. Kdor ne verjame, naj se prepriča o tem z lastnimi očmi in ušesi, vsaka nadaljna beseda je tukaj odveč. Člankar misli, da ima mariborska duhovščina tudi dovolj časa, da poučuje in organizuje v mestu in okolici. Naj pride enkrat gospod člankar v Maribor ter opazuje, koliko časa preostaja mariborskim »kapelanom, vikarjem in kanonikom« za poučevanje in organizovanje. Kadar pa ima kateri mariborski duhovnik časa na razpolago, rad gre na deželo poučevat in tudi v mestu pomaga organizirati, ne pa kakor so nekateri slovenski mladiči navajeni, stare organizacije razdirati in sejati prepir v slovenske kroge. Nadalje se jezi člankar, ker ni nobenega glasu o kaki slovesni otvoritvi mariborskega Narodnega doma, in to je seveda zopet le krivda mariborske duhovščine, ali kakor se člankar jako spoštljivo izraža, škofa in njegovih adjutantov. Znano pa je, da nima mariborska duhovščina v svoji celoti z Narodnim domom nobene zveze. In člankarjev »ugleden slovenski politik« mora biti jako omejen, če v resnici trepeče Btrahu, da bo »nov Narodni dom v Mariboru le — velik iarovž«. Saj je gospodarjem Narodnega doma le treba izjaviti, da imajo z »Narodovim« člankarjem enak strah, in mi slovensko javnost slovesno zagotavljamo, da noben štajerski duhovnik ne bo prestopil praga Narodnega doma. Naši duhovniki se bodo znali v tem slučaju ogibati Narodnega doma tako vestno, »da tudi razposajeni Slovenci ne bodo mogli rositi raz oken in balkonov svoj blagoslov po mazilje-nih glavah«. V zadnjem času se množijo napadi v liberalnih slovenskih listih na štajersko duhovščino. Zdi se, da nekateri slovenski krogi na Štajerskem nočejo več hoditi Bkupno z domačo duhovščino. Dobro, duhovščina se jim ne bo ponujala in vrivala, ona je pripravljena na vse slučaje. Toda ako se potem že v dogledni bodočnosti štajerska slovenska duhovščina z dobro mislečimi posvetnimi Slovenci postavi v lastno falango, naj ji nihče ne očita, da je ona skalila domači mir in opustila dosedanjo edinost. Ljudski shod na Jesenicah. (Konec.) Kot tretji govornik nastopi poslanec dr. Krek. Za uvod si izbere govornik običajna »Narodova« poročila o »klerikalnih« shodih, »na katerih čveka nekaj klerikalnih poslancev in ponavlja stare fraze, potem pa nastopi oštarijski govornik dr. Krek, ki govori 40 ženskam, 20 možem in večjemu številu otrok, in katerih se inteligenca ne udeleži«, in pravi, da je takih poročil »Narodovih« vedno vesel, ker kaž»»jo, kako skrajno zabiti so naši liberalci. »Inteligenca« se ne udeležuje naših shodov, ker ne spada mej nas, ker ne maramo ljudij, ki so napojeni z nemško »kulturo«, in jih tako dolgo tudi ne potrebujemo, dokler se ne otresejo tega tujega duha. Ni čuda, da se Nemci hvalijo, da so nam dali inteligenco, ker dandanes velja res samo tisti za »inteligentnega«, ki je z veliko žlico zajemal nemško »kulturo«. Po tem uvodu preide govornik na jugoslovansko idejo. Vse naše vlade hočejo imeti na jugu same slovanske fakine in dokler Nemec ne zasede vse južnih pokrajin, nočejo rešiti gospodarskega vprašanja. Mi imamo le eno pristanišče, ki je zvezano le z eno železnico in še ta je v lasti kapi-talistiške družbe. Druga železniška zveza se že rešuje celo vrsto let, a ne bo rešena, dokler bo bival na jugu slovanski fakin. Gospodarski propadamo, industrija, razun železne, je že propadla, in to samo zaradi tega, ker se ni skrbelo za slovanski jug, za slovansko morje. Dalmacija s premnogimi naravnimi lukami nima pristanišč, nima ne ene železnice in lačen in žejen tava po neizrabljeni, nekultivirani zemlji ter se prodaja tujstvu slovanski fakin. Sol in izobrazbe imajo obmorski slovanski prebivalci le toliko, kolikor jim je dala cerkev, država jim ne da nič. Tudi našim bratom na Koroškem in Štajerskem se ne godi dosti bolje. B.rokracija se ne briga za potrebe slovanskega ljudstva, zanj se ne zmeni, briga se pa z vso vnemo za drugo Avstrijo, mej tem ko nas pita z izdajicami. Volivne in drugih pravic nam ne dajo, izobrazbo nam odrekajo, za naš gospodarski razvoj ne skrbe in toraj ni čudno, da smo zaostali. V Nemčiji, na Vestfalskem, je vse drugače poskrbljeno za vzgojo otrok, železnic je samo v tem delu več, kakor v celi Avstriji. Seveda, ko bi se hoteli klanjati Nemcem, imeli bi vsega v izobilju, ker pa tega nočemo, imajo za nas samo zaničevanje. Druga glavna ovira je nesrečni dualizem. To se mora spremeniti, prej ni rešitve za nas, prej ne moremo govoriti o zboljšanju gmotnega položaja. Dokler se politične razmere temeljito ne spremene, dokler ne bomo Jugoslovani jednako-pravni z Nemci in Mažari, dotlej je zastonj govoriti o povzdigi naše industrije in našega poljedelstva. To bi bile splošne dolžnosti vseh ljudskih zastopnikov. Zastopnik pete skupine pa ima še posebno dolžnost skrbeti za blagor delavskih stanov. Pred vsem moram izjaviti, da ni prav nič na kvar javnemu miru in redu, ako se delavcu dobro godi. Dokaz temu je Nemčija, ki še danes trdno stoji vkljub temu, da se tam delavcem bolje godi, kakor pri nas srednjemu stanu. Do tega mora priti tudi pri nas. V to pa je potrebno, da se delavec združi po stanovih. Stanovske zveze, potrjene in priznane od države, morajo dobiti pravico voliti svoje može v okrajne, deželne in državnt. zastope. Nič se ne bojmo, ako pridejo po teh volitvah kje morda do večine socijalni demokratje, ker za stanovske koristi tudi v tem slučaju ne more biti slabeje, nego je sedaj. Take strokovne, stanovske organizacije želi za vse delavske sloje krščanska socijalna stranka, to bodi naš konečni cilj in namen. Skrbeti moramo dalje, da se čim preje zbolj-šajo skrajno pomanjkljivi in krivični zakoni o bolniških blagajnah, zavarovalnicah, bratovskih sklad-nicah. Ako si sami ne bomo pomagali, birokratje in liberalci nam ne bodo. Mečejo nam le polena pod noge, vsa oblastva se klanjajo liberalcem, vsi zakoni se tolmačijo v našo škodo. Proti vsemu temu moramo iti v boj. Toda ves naš boj bo brezvspešen, ako nas ne bo podpirala in krepila milost iz nebes. Pokažite vselej katoliški verski značaj, dokažite pri vsaki priliki, da ste člani katoliške organizacije ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju, ker le tako vam je zagotovljena Priloga 14G. štev. »Slovenca" dne 28. junija 1899. milost božja, brez katere ne zmoremo ničesar. Držite se v tem smislu svojih zastav in ozirajte se na križ vrh teh zastav, ker prepričani bodite, da le v križu je vaša prava rešitev. Dolgotrajno, živahno odobravanje je pokazalo, da je govornik govoril vsem iz srca in da so vsi umeli njegove besede. Oglasil se je potem še Gostinčar, ki je pozval vse navzoče, naj na predvečer slovanskih blagovestnikov bratov sv. Cirila in Metoda zažgo kresove in s tem posebno pokažejo, da hočejo zvesti ostati svetinjam svojih očetov, veri in narodnosti; Karlič je pa kot bivši socijalni demokrat in član liberalnih društev v jedrnatih besedah opisal socijalistična in liberalna »načela« ter njih »skrb« za delavski stan. Ko se je še g. Šin ko vec opetovano zahvalil vsem udeležencem, je predsednik ob 6. uri za ključil zborovanje s slava- in živio klici papežu in cesarju. Zborovalci so se razšli z željo, da se kmalu snidejo pri enaki slavnosti v prelepi slogi in edinosti. Politični pregled. V Ljubljani, 28. junija. Nemška katoliška glasila o „ srednji stranki«. Omenjali smo že nedavno, da večina članov nemške katoliške ljudske stranke ne mara ničesar čuti o ustanovitvi neke parlamentarne srednje stranke, katero misel je po želji nemške opozicije izdal kak izdajski in neznačajni državnik. Glasila omenjene stranke odločno zavračajo tako misel, posebno odločno pa piše, kot smo že včeraj omenili, »Linzer Volksblatt«. Ta list pravi mej drugim : Treznemu politiku pač ne bo prišlo na misel, da bi z razdrobitvijo večine hotel izboljšati položaj. Odpad katoliške ljudske stranke od parlamentarne večine bi pomenil najpreje odstop od stališča, na katerem je vztrajala stranka od početka krize. Za tak preobrat v postopanju stranke bi našli gotovi krogi dvoje vzrokov: rekli bi, da je umevno, da se je konečno udala neču-venemu terorizmu ; drugi bi pa zopet izjavljali, da je stranka vendar dospela do prepričanja. V prvem vzroku bi tičalo neodpustno očitanje z ozirom na odgovornost in srčnost stranke, z drugim bi se pa nekako pokazalo, da voditelji katoliške ljudske stranke ne znajo presojati razmer. Oba povoda bi bila toraj jalova. Toda za osnovo srednje stranke pa tudi ni nikakega notranjega vzroka. Stranke, ki so v večini združene s katoliško ljudsko stranko, niso dale niti najmanjšega povoda pretrgati zvezo, ki se je ustvarila najbolj po inicijativi te stranke. Reklo bi se nevarno igrati se s politiko in državo, ko bi se oddaljila naša stranka od večine. Mnogo pametneje, da je-dino pametno pa bi bilo, ko bi levičarske stranke krenile proti desni. Stvar bi se takoj obrnila na bolje, ko bi se zmfcfno liberalno veleposestvo ter krščanski socijalci otresli sedanjih okov, s katerimi so prikovani na takozvano »gemeinbiirg-schaft« v veliko kvar prebivalstva in države. S skrajnimi levičarji ti dve stranki nimata nič skupnega razun nemštva, katero jim pa Wolf, Schonerer in drugovi še neprestano in najodločneje odrekajo. Toraj ne proč, pač pa še nadalje z desnico. Tako dolgo smo vztrajali, se borili, trpeli, tako zvesto stoje volivci za nami, tako trumoma nas pozdravljajo, in sedaj naj bi, na predvečer zmage, sedaj naj bi se izneverili sebi, svojim volivcem in kar je še več, svoji stvari ? Ne in nikdar! — Tako odločno pišejo brez izjeme vsa glasila katoliške ljudske stranke proti ustanovitvi parlamentarne srednje stranke. Budgetni proviaorij. Včeraj je objavil dunajski uradni list cesarsko naredbo na podlagi paragrafa 14, s katero se vlada pooblašča, da sme v drugi polovici letošnjega leta pobirati dosedanje davke in naklade in poskrbeti za poravnavo rednih izdatkov. Stopil bo toraj s 1. julijem v veljavo kar polletni budgetni provizorij, mej tem ko se je za minulo polovico lota poskrbelo z dvema četrtletnima provizorijema. Poleg rednih potrebščin je v tem provizoriju poskrbljeno tudi za nekatere investicijske potrebščine in fin. minister jc pooblaščen, da sme v slučaju potrebo preduje-moma preskrbeti si 20 milionov gld. S tom denarjem se bodo deloma pokrili izredni izdatki za zgradbe državnih poslopij in drugih javnih del. Budgetni provizoriji s pomočjo § 14. v Avstriji že niso več nenavadne prikazni, zato so pa po javnih listih tudi več no piše toliko, kakor se je tedaj, ko je enaka naredba prvikrat zagledala beli dan. Položaj v Španiji. Državni proračun, ki ga je predložila vlada te dni obema zbornicama, je provzročil veliko nevoljo po celi deželi, posebno pa v trgovskih in obrtnih krogih. Poročali smo žo včeraj, da jo madridska obrtna in trgovinska zbornica soglasno protestovala proti premnogim in prevelikim postavkam mej proračunanimi državnimi izdatki in zapretila vladi, da trgovci in obrtniki ne bodo hoteli odrajtovati davkov, ako vlada ne spremeni predloženega proračuna. V Madridu, Saragosi, Sevili, Valadolidu in v raznih drugih mestih so trgovci zaprli včeraj in predvčeranjim svoje prodajalne, češ, da ne morejo več zmagovati davkov. Prišlo je vsled tega do resnih nemirov, pri katerih je moralo posredovati vojaštvo z golim orožjem in jo proglašeno za nekatere okrajo obsedno stanjo. Na shodih, v adresah in v časopisju se zahteva, naj se zmanjšajo izdatki v proračunu najmanj za 150 milij. pezet. Kajpada ministerski predsednik Silvela ima tu težavno nalogo. Ako ustreže želji prebivalstva, se zameri nekaterim članom v kabinetu, posebno pa vojnemu ministru, ki ne odneha niti za las od svojih zahtev; nasprotno pa ne bo smel nastopiti pred prebivalstvom, ako ne posluša ljudske volje. Španska vlada, oziroma najbolj nje kabinetni načelnik se nahaja mej dvema stoloma in bržkone se kriza ne reši drugače, nego z izpremembo v ministerstvu. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. junija. (Pokladanje bireta kardinalu (lr. Missil) se je izvršito včeraj dopoldne po naznanjenem ceremo-nijelu. Točno ob 11. uri se je pripeljal kardinal v spremstvu prosta Jordana in kanonika dr. Sedeja ter svojega tajnika Zampareta. Ti trije gospodje so sedeli z nobelgardistom Peccijem v prvem vozu, v drugem, v kateri je bilo vpreže-nih šest belcev, pa kardinal dr. Miasia in papežev ablegat msgr. Celli. Obolelega cesarja je zastopal pri polaganju bireta nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este, ki se je z besedami »Nomine Suae Maje-statis legatur« dotaknil papeževega breve in s tem dal znamenje, da se probere. Slovesno sv. mašo je služil pomožni škof dr. Schneider. Apostolski nuncij msgr. Taliani in kardinal dr. Gruscha se radi bolezni nista mogla udeležiti cerkvene slovesnosti. Pozneje je bil kardinal s svojim spremstvom v avdijenci pri nadvojvodu. (Imenovau je) stavbeni adjunkt Alojzij Maj-strovič v Ljubljani za inženerja pri tržaškem poštnem in brzojavnem vodstvu z bivališčem v Ljubljani. (Plemstvo) je podelil cesar stotniku v pokoju Jožefu Gratzy-ju v Gradcu, ki je oče profesorja na ljubljanski gimnaziji dr. Oskarja Gratzyja, ki od sedaj tudi nosi pridevek pl. \Vardengg. (Mnsica saera.) V četrtek 29. junija je ponti-fikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Missa in honorem s. Aloysii, patroni juventutis studiosae, za moški zbor zložil Anton Foerster, gradualo dr. Frančišek Witt, offertorium Mihael Ilaller. (Nedeljski počitek) je uveden pri deželnih uradih kranjskih. (Iz Save potegnil) je 20. t. m. želez, čuvaj Lovro Kolničar 18 letnega Matija Šprajcarja iz Spodnjih Dupolj. (Čujte iu strmite) piše zadnja »Soča« z ozirom na imenovanje novega učitelja za tamošnjo pripravljavnico. V Gorici je namreč za slovenske otroke, ki hote v gimnazijo, c. kr. pripravljavnica. Učitelj na tej šoli g. B. Poniž je šel v pokoj, a na njegovo mesto je predlagan od dež. šol. sveta zagrizen nemški nacijonalcc H. Moro, c. kr. okr. šol. nadzornik za okraj Št. Mohor na Koroškem, ki lomi slovenščino le za silo in je že opetovano pokazal svoje sovraštvo do slovenskega jezika. (Tržaški namestnik) si je minolo soboto ogledal italijansko ljudsko šolo v ulici sv. Ivana v Gorici, potem pa še slovensko mestno šolo v »Šolskem domu«. Namestnik se je pohvalno izrekel o poslopju in poduku slovenskih otrok. Pri tej priliki se je gotovo prepričal tudi o potrebi slovensko šole v Gorici in o zlobnosti istih, katerim je slovenska šola trn v peti. (Iz Tržiča) 26. junija. »Slovenec« jo priobčil neki dopis iz Tržiča, v katerem dopisnik biča tiste Slovence, ki so so dno 4. t. m. udeležili slavnosti našega nemškega društva »Liedertafel«. Seveda so ugibali, kdo je ta dopisnik, in največ jih jo dopis pripisovalo meni. Vse to mi je bilo kaj malo mari, dokler ni graška »Tagespost« v listu z dne 25. t. m. prinesla dolgega dopisa iz Tržiča, v katerem odgovarja na dotični »Slovenčev« dopis, in katerega sklopa tako-le: »Najbolj pa mora to ravnanje užalostiti vsacega miroljubnega državljana in katoličana zato, ker »Slovenčev« poročevalec iz Tržiča sedi v kaplaniji in jo duhov-skega stanu, čegar najpoglavitnejši poklic je, delovati versko (religios) in mir gojiti mej verniki.« Sedaj ne morem več molčati in izjavljam, da tistega dopisa nisem pisal jaz, kar mi bosto Vi, gospod urednik, gotovo radi potrdili.* Da so se tudi Slovenci udeležili nemške slavnosti, sem zvedel še-le iz »Slovenca«. Kar se tiče tega, da mi »Tagespost« očita »slovensko zagrizenost«, prosim dopisnika, naj mi navede samo eno dejanje mojega pastirovanja bodisi v cerkvi ali v šoli, kjer bi se bil pokazal Nemcem manj pravičnega, kot Slovencem. Toda kot katoliški duhovnik ne morem mirno gledati, kako sc trudite vi Nemci, da bi naše slovenske ljudi odtujili slovenskemu narodu. Mož, kateremu ni mari njegova narodnost, sc tudi za svojo vero ne bo veliko menil, in če mi branimo naš narod potujčenja, mu branimo s tem tudi njegovo vero. Imejto vi Ncmci svojo slovesnosti, uživajte svoje pravice, a pustite tudi nam, kar je našega. Cemu je v Tržiču nemški »Kindcrgarten« za slovenske otroke ? Cemu nemški napisi za ogromno večino slovenskega prebivalstva? V naši ljudski šoli se je v tem šolskem letu vpiBalo 431 otrok, in med njimi jih zna komaj kakih 84 govoriti nemški jezik, in še ti niso vsi nemškega rodu. Ne trobite torej med svet, da je Tržič nemška naselbina. Starodavna slovenska imena gora, voda in hiš glaBno pričajo, da je od nekdaj tu živel slovenski rod. In uprav tistim tržiškim Nemcem, ki sedaj nemštvo po koncu drže, ni tekla zibelka pod Kokovnico. Cemu dalje tako hvalisanje društva »Liedertafel« ? Za društvo, čegar katoliški udje preskrbujejo pri protestantski službi božji godbo in petje, se pač noben dober katolik ne more ogrevati. Toliko za sedaj. Molčal bi bil, a ker ste hoteli, da no molčim, sem zapisal te vrstice. Miru želimo tudi mi Slovenci, posebno mi duhovniki. A vedite, da ima tudi duhovnik dolžnosti do svojega naroda, katerih ne sme zanemarjati. Ignacij Nadrah, kaplan. (Priznanje) izrekajo slovenske občine na Goriškem slov. deželnim poslancem, ker odločno branijo koristi slovenskega prebivalstva nasproti italijanskemu terorizmu. Tako priznanje sta izrekla zopet županstvo v Solkanu in društvo »Slovenski jez« v Brdih. (Nov slovenski list.) V zadnji »Soči« čitamo, da s prihodnjim mesecem prične v Gorici izhajati nov slovenski tednik z imenom »Gorica« kot glasilo goriških državnih poslancev in večino slovenskega deželnozborskega kluba. Ob jednem pa g. A. Gabršček naznanja, da bodo »Soča« še nadalje izhajala. V Gorici pa izhaja tudi »Primorski List«. Nas sicer jako veseli, da so živahno gibljejo naši bratje ob skrajni narodni meji, toda bojimo se, da bo to vendar preveč dobrega. * * * (Minister in vojaške vaje.) Dva nova francoska ministra Baudin in (Jaillaux sta rojena leta 18G3, torej sta še v vojaških letih in ravno to smolo imata, da morata uprav letos za 13 dnij k vojaškim vajam. — Morda — pravi »L' Univers« — se obeh vojaških vajencev vendar le usmili vojni minister Gallilfet ter jih oprosti vojaških vaj iz kolegijalnosti. — Minister je pa lo dobro biti, poreče kak slovenski vojak, ki je s kislim obrazom sprejel povabilo na vojaške vajo. (Dandanes ne več nenavadna reklama.) Ko so po ljubljanskih ulicah in voglih postavljali kolce, * Prav radi potrdimo. Urcd. kjer nabijajo vabila v gledališče, čudili smo se četudi napredni Ljubljančani temu rekoč: No, kaj vse si še intendanoa izmišljuje za reklamo. — No, pa ta reklama še ni tako kričeča, ako jo primerjamo z reklamo, o kakoršni listi objavljajo poročila. Prvi tak slučaj se poroča iz Londona: Nedavno se je hipoma zbrala oela tolpa ljudij okrog nekega postreščika. Gledali so mladega človeka popolno prebledelega, vpadenega, čegar srajca je bila oškropljena s krvjo. Voznik ga je povozil, kriči množica in prime voznika, pokliče policaja, se gnjete okrog ranjenca, ga miluje; kar nakrat se vzdrami ranjenec, se zasmeja, izvleče iz žepov cele vrste papirjev ter jih razdeljuje mej gledajoče ga ljudi, ki so čudeč se brali na listih vabilo v gledališče k igri »Skrivnosti neveste«. — To je že nekaj, a še več se poroča seveda iz Amerike. — V BrookIynu je skoro obupal vodja gledališča, ker je z igro, v katero je založil veliko denarja, pri prvi predstavi propal, ljudij ni bilo v gledišče. Njegova prva igralka je bila ob enem tudi spretna plavalka. Tej da posebna naročila, katera je ta tudi izvršila. Pri belem dnevu opoldne, ko je bilo največ ljudij po mestnih ulicah, skočila je zvezda gledališča v Brooklynu čez most v vodo. Nebrojne množice so gledale, kako se bori z valovi, in kako jo konečno rešijo na suho. Povprašujejo jo seveda, zakaj je skočila v vodo. »Jaz sem, je dejala, N. N., glediščna igralka in nisem mogla prenašati, da bi nastopala pred praznimi sedeži v igri, ki je krasno, umetnijsko delo« ... Od tedaj je bilo gledišče vsak večer razprodano, ker so ljudje hodili gledat pogumno igralko. Ali je vse resnica, kar se poroča, zato seveda ne moremo dati nobenega poroštva. Toliko pa je gotovo, da ako ni prišla iz vod6 igralka, je prišla iz te vode mej svet — amerikanska raca. (Industrija napreduje tudi pri — beračih.) V New-Yorku je policija prišla na sled neki posebni družbi; zadela je namreč ob družbo beračev, katera je po najmodernejših načelih in po najpopolnejših načinih delovala v povzdigo industrije beraške. Ta akcijska družba je bila tako cvetoča, da si je naročila v Brooklynu neopravljeno stanovanje za 25.000 fr. V tem stanovanju so bili naloženi društveni zakladi: 3000 bergelj, 4000 rok in nog z lesa, 6000 pisem, katera tožijo o grozni nesreči onih, ki ž njimi po cestah ljudi nadlegujejo. Vsako jutro so se zbrali delničarji v teh prostorih, tam so dobivali vsak dan Bredstva za svoje delo čez dan, dobili so berglje za 1 frank, leseno nogo ali roko za pol franka, pismo za 25 cent. Poleg tega so v društveni pisarni dobili naslove radodarnih ljudi, bolje obiskanih javnih prostorov, podpornih društev itd. Za čas bolezni so bili po društvu z vsem oskrbljeni* Vsak mesec so dobivali izplačane visoke delnice. — Načelnik društva je postal v kratkem bogatin in v gledišču se je uprav kratkočasil z damo v dijamantih, ko ga je policija prijela in zaprla. — Sedaj je društvo razgnano in njegovo bivališče je zaprto. Najbrže, da se razkropljeni udje zopet zbero in se lotijo dela, vsaj človek je ustvarjen za — delo! (Čudovit evfemliem.) Daily News poročajo iz New-Yorka, da se je nedavno v Serantonu v državi Mississipi pripetila naslednja dogodbica: Nekoga zamorca po imenu Patricka so njegovi tovariši v jezi obesili na neko drevo. Na lice lin-čenja je bila potem seveda poklicana komisija, da konstatuje vzrok smrti. Njena izjava se glasi: Komisija je mnenja, da je Patrick plezajoč na drevo, omahnil, padel in priletel ob neko vejo, kjer si je zlomil vrat. — Morda v kratkem zopet kaki linčarji povabijo prijatelja, da v pričo njih spleza na drevo! (V kavarni.) V neki, ne prav posebno imenitni kavarni je gost ravno plačal in hoče oditi, pa ne more najti svojega klobuka. Pokliče natakarja ter pokrivalo od njega zahteva. — Kaj to mene briga, mu odgovori strežaj, kamor ste ga dali, tam ga dobite, kaj mislite, da sem ga vam jaz pojedel? — Gost: Osel, kedo ve, vsaj je bil iz — slame! Društva. (Tamburaški klub »Zvezda«) svira jutri v gostilni pri Virantu. (Slovensko bralno društvo v Tržič u) bode slavilo dne 23. julija t. 1. svojo desetletnico. Ob tej priliki se bode blagoslovila društvena za- stava. Opozarjajo se društva, da se pri prireditvi veselic in izletov blagovolijo na to ozirati. Razpored se objavi ob kratkem. Kdor želi biti lastnik žebljev, naj blagovoli to odboru sporočiti. (Slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju) ima v četrtek dne 29. t. m. svojo III. zbor. sejo v društvenih lokalih XVIII. Wah-ringerg(lrtelv53. ob V|6. uri zvečer z dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnje seje; 2. poročilo odbornikov; 3. Vročitev društv. traku tov. iur. Ant. Cveteku; 4. slučajnosti. Narodno gospodarstvo. Kletarske zadruge na Tirolskem. (Ferd. Sajovic.) Kakor povsod pri razvitju zadružništva, tako je korakala tudi tu Avstrija za nemškimi vzgledi vinogradskih zadrug v renskih pokrajinah, v Badnu in Wurttembergu. Podpirala je na novo se ustanavljajoče kletarske zadruge na spodnjem Tirolskem z večjimi podporami, tako je dobila kle-tarska zadruga v Andrianu 11.000 gld. državne in 5000 gld. deželne podpore, v Neumarktl u 8500 gld. državne in 4000 gld. deželne, v Terlan-u 4000 gld. državne in 4000 gld. deželne itd. Ta podpora je bila v prvi vrsti namenjena za nabavo skupnih kleti in skupne posode, da tako prepreči pri posameznih kmetovalcih, katerim ni dostajalo prostorov in posode ob času trgatve, prisiljeno prodajo grozdja na to spckula-jočim vinskim trgovcem. Namen ustanavljanja kletarskih zadrug je bil tedaj prvi ta, da omogoči doseči tudi manj premožnim vinogradnikom isti skupiček za svoje pridelke s skupnim pridelovanjem in prodajo vina, kakoršen je mogoč premožnejšim, kateri imajo zadostne kleti in zadosti posode, da si sami pri-deljujejo vino. Ustanovile se so pa tudi iste v to svrho, ker so imele posamezne pokrajine škodo v tem, da so izdelovali vinski trgovci ponarejena vina in jih potem prodajali kot pristna vina iz dotičnih krajev. Predpogoj za razvitek gospodarskih zadrug, naj si bodejo katere koli vrste, so pa Raifleisnove hranilnice in posojilnice. Da so se iste tako razširile in tako napravile nerazrušljiv temelj zadružništvu na Tirolskem, je zasluga deželnega zbora in odbora, kateri ni samo podpiral ustanavljanje istih s podučevanjem ampak tudi z denarno podporo, ki je vedno pokrila vsaj deloma ustanovne stroške. Pri nas nimamo Raifieisnovih zavodov, tako je trdil deželni poslanec gospod ces. svetnik Murnik v deželnem zboru, ker se slednji zavodi pečajo v posameznih slučajih s posojevanjem denarja proti vknjižbi, kar pa delajo tudi Raiffeis-nove posojilnice na spodnjem Avstrijskem, Mo-ravskem, Češkem, Tirolskem in skoraj gotovo povsod drugod, vendar jih smatrajo vsi deželni zbori kot Raiffeisnove posojilnice in jih temu primerno podpirajo. Koncem leta 1898 je bilo na Tirolskem 161 RaifTeisnovih zavodov. Iz tega se razvidi, kako podlago imajo vse gospodarske zadruge in ž njimi tudi kletarske. Ustanavljanje kletarskih zadrug se je vršilo polagoma in z največjo opreznostjo, tako, da jih imamo danes Se le v nemških Tirolih pet. Te so v Andrianu, Neumarkt-u, Terlanu u, Auer-ju in Tramin-u, na laškem Tirolskem sta mi pa znani samo dve, to je jedna v Trient-u in Rivi. Iste se nazivljajo »cantina sociale«. Zakaj so jih tako polagoma ustanavljali, so pa deloma sledeči vzroki: Naprvo ogromni stroški pri zidanju kleti in pri nabavi posode. Isti so navadno pogoltnili vso državno in deželno podporo, pa v največ slučajih še slednja ni zadostovala. — Nadaljna težkoča je bila pri nakupovanju grozdja od svojih članov. Ti 30 namreč rabili denar, ter niso hoteli čakati, da bi bili še le potem plačani, ko se proda pridelano vino. Velika odgovornost kletarja, kateri je lahko pokvaril s slabim ravnanjem grozdja celo letino, je bil drugi pomislek pri ustanavljanju. Tretji vzrok je bilo vprašanje, komu bodemo vino prodali, ako ga pridelamo. Se le, ko so bili deloma rešeni ti pomisleki in ko je že bila zagotovljena podpora, se so ustanavljale kletarske zadruge. Iste stoje na načelih, da kupujejo od svojih članov le grozdje, in ne vino, kar delajo do danes vse slovenske vinarske zadruge. Vsak član je obvezan izročiti zadrugi vse pridelano grozdje, izjemoma ono, katero rabi za se doma. To grozdje prevzame najprvo ce-nilna komisija, katera grozdje ceni in članu na- kaže vsoto, ki se mu ima izplačati na račun. Ob jednem se pa vpiše, koliko grozdja je prinesel vsak posamezni član, da se temu primerno razdeli potem dobiček ali zguba. Na to še le dobi grozdje kletar, kateri ima že pri prevzetju grozdja nalogo isto razdeliti po kakovosti, predno nadaljuje svoja kletarska opravila. Tako ustanovljene gospodarske zadruge drže se strogo načela, da se mora izdelovati vino popolnoma naravno tudi brez vsacih priboljškov za okus istih, ter pri tem svojem načelu najbolje uspevajo, dasi so v vednem navskrižju z vinskimi trgovci, kateri hočejo največ z zvišanjem cen grozdju in nizkimi cenami vina ugonobiti svoje na reelni podlagi ustanovljene nasprotnike. V tem pogledu bo treba tudi pri nas še mnogo narodnogospodarskega pripravljalnega dela, predno bodo mogle vspešno delovati take kletarske zadruge. Pred vsem treba, da se ustanavljajo povsod Raifeisenove posojilnice, ki ljudi organizujejo, za gospodarstvo vnamejo in za njega umno gojitev vsposobljujejo. Darovi. Za cesarjev spomenik vLjubljani so darovale nadalje v rečeno svrho občine -. Col nad Vipavo 18 gld , Klanec v Istriji 20 gl., Trata nad Šk. Loko 20 gld., Cirknica 50 gld., Velika dolina 20 gld., Podkraj pri Vipavi 15 gld., So-vodnje pri Gorici 20 gld. in Krka pri Zatičini 20 gld. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 28. junija. Cesar se dobro počuti, danes zjutraj ga zdravnik ni več obiskal. Dunaj, 28. junija. Pri včerajšnji posebni avdijenci pri cesarju v Schdnbrunnu je izročil papežev ablegat Celli cesarju posebno papeževo pismo. Dunaj, 28. junija. Nunciju Talianiju se stanje še ni zboljšalo, toži, da čuti hude bolečine v glavi, vendar zdravnik pravi, da bolezen ni nevarna. — Cesar si je dal danes opetovano sporočiti o stanju bolezni nuncijeve. Dunaj, 28. junija. Za rektorja dunajskega vseučilišča je za prihodnje leto izvoljen bogoslovni profesor dr. Viljem Neumann. Praga, 28. junija. Truplo pokojnega kardinala dr. Schonborna so danes zjutraj pripeljali iz Falkenaua, kjer je je sinoči ob 6. uri pomožni škof dr. Kalous slovesno blagoslovil. Krakovo, 28. junija. Posebni odbor pripravlja za 8. septembra shod slovanskih poslancev in politikov. Na dnevnem redu je razgovor o zahtevah Nemcev in o vzajemnem postopanju Slovanov. — Z druge strani se pa poroča, da so nekateri poljski politični krogi zato, da se poljski poslanci ločijo od desnice ter po drugih zvezah iščejo boljšega položaja. Pariz, 28. junija. Seja poslanske zbornice je bila včeraj zopet precej burna. Poslanec Deroulede je predlagal, naj se spremene ustavni zakoni v tem smislu, da se parlamentarna republika spremeni v ljudsko. Za predlog sam je zahteval nujnost. Mini-nisterski predsednik Waldeck - Rousseau je predlog pobijal in prosil zbornico, naj ga izroči odseku. Mej živahnim odobravanjem somišljenikov zahteva Deroulede besede, katere mu pa predsednik ne da. Posl. Lasies je očital ministru predsedniku, da se pri svujem nastopu poslužuje zvijače. Istodobno hoče govoriti več poslancev. Radi nepopisnega vrišča prekine predsednik sejo in gre iz zbornice. Pozneje je bila nujnost predloga odklonjena s 897 proti 70 glasovom. Rim, 28. junija. V Pizi in Florenci so čutili včeraj nekaj sekund trajajoč potres. Herne, 28. junija. Mej tukajšnjimi stav-kujočimi delavci in mej ostalimi se je vnel včeraj velik prepir, katerega je po daljšem naporu udušilo orožništvo. Ranjenih je več delavcev, pa tudi orožniki so ranjeni, ker je na nekaterih krajih kar dežilo kamenje. Kolon^a, 28. junija. Mirovni kongres se bo izrekel za fakultativna razsodišča; temu je sedaj pritrdila tudi Nemčija. Vprašanje o razoroženju je pokopano. Petrograd, 28. junija. Carinja je povila včeraj drugo dete ženskega spola. Mati in novorojena velika vojvodinja sta zdravi. Bruselj, 28. junija. V zadnji seji poslanske zbornice so se pojavili zopet burni prizori zaradi vladne predloge o volilni reformi. Socijalisti so razsajali na vse pretege nad vlado in večino. Sejo je moral predsednik prekiniti. Socijalist Furnemont je nato jel peti kuplete po napevu „Marseillaise". Z njim so tulili vsi sodrugi in galerija. Mej klici „Živela republika" 1 in razbijanjem je bil z 88 proti 10 socijalistiškim glasovom vsprejet predlog, da se prične razprava o volilni preosnovi 5. julija. Svilnati damasti 75 kr. do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 4o kr. do gld. 1465 meter — v najbolj modemih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo g. Henneberg 169 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 11-5 S Melusine- ustna in zobna voda deluje Izborno proti zobobolu ln gnjllobl z6b, utrdi dlesno ln odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenloa SO kr. 2 567 1 Jedina zaloga lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Besljeva oesta št. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno pošto. Gospodarska organizacija. Cena žitu na dunajski borz dne 27. junija 1899. Za 100 kilogramov. Meteorologično porodilo. o ^ Čas opazo-d | vanju Stanje burometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrori Nobo ii . •S D | 4-3 ► 271 y. zvečer | 17 6 81. J/.ati. del. oblač. 00 9°. ool 7. zjutraj 1 7*7 8 | 2. popol. | 737 0 Srednja včerajšnja U 16'4 1 si. zah. I sk. jasno 23 7 | sr. vzsvz. | jasno ^mperatura 17 3°, normale: 18 i lflmiii i w—wm«iii—■ n umi ii mriw— f ururniii >i > A t 576 1-1 Pšenica za mesec junij gl- - do gl. — » » jesen . . . » 9-29 » » 9 31 Rž » mesec junij *» — » » — » » jesen .... » 745 » » 7-47 Turšica » mesec junij » — n » — » » » julij-avg. » 4-79 » » 4-81 n » » sept.-okt. » 4-99 » » 5-01 Oves » » junij » — u » — » » jesen .... » 597 » n 5-99 Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, brat in tast gospod Andrej Vidmar, danes 37. junija ob 1. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti vdan v voljo Božjo v 75 letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek dnd 2g. junija 1.1. ob 5 uri popoldne v Begunjah pri Cerknici. Premilega rajncega priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Begunje pri Cerknici, dnč 11. junija 1809. Ivan Vidmar, c. kr. poštni blagajnik; Anton Vidmar, posestnik; Fran Vidmar, c.kr. poštni komisar, sinovi. — Marija Bonač roj. Vidmar, Josipina Vidmar, Helena Prezelj roj Vidmar, hčere. — Neža Petrifi roj. Vidmar, Helena Stritof roj. Vidmar, sestre. — Anton Bonač, poštar in trgovec, Ivan Prezelj, C. kr. stražmošter v p. tasta. — Franja Vidmar roj. Terpino, Marija Vidmar roj. Lovko, snahi. Mesto vsacega drugega poročila. na Prav blizo Kranjskem. železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada, ob znožji 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi fprehajaMšči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdiavilnica z velikimi verandami, ba-in za plavanje, pokrito hodišče, igrišče, lov, rai.na stanovania po prav zmerni ceni. Jako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. R \Vackenreiter-ja, ki že več let tu deluje in je letos v zvezi z restav-ratfirjem g Friedlom prevzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na dan nekako 3 gld. Natančneja pojasnila brezplačno daje oskrbnistvo- 533 6-5 ) > ) > ^Razglednice v ,šmarne <&ore' dobivajo se komad po 4 kr. pri Antonu Turk-u v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 3. ^PPP^^^PPPPPPPP^^PPP^ Ličila za slamnika se 8U§Hča,^'zaiastuo uporabo, dobe se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. 227 6 11 — 4 Dobro urejeno Žagar šE o podjetje z dvojnim tečajem, z okroglo in podolžno žago in dovolj krepko vodno silo, z obsežnim prostorom in zraven pripadajočim stanovanjem, hlevom, šupo in shrambo, se da v najem za kakih 15 let. Tudi se ob jednem odda mlin na pet tečajev. Več pove Ivan Buggenig, Cesta na Rudolfove železnico št. II v Ljuoljani 560 3 -3 mm t ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Potrn ce«ta£t.6 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 34 mmmmmm bobbbbb Yidrova ržena kava, nad vse čist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstna pijača. Po mestih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v prodajalnicah ni dobili, naj se blagovoli naravnost naročiti 5 klgr. za 2 gld 25 kr. franko na vse pošte. 104 10-8 Tovarna za rženo kavo v Pragi-Lieben. Izvrstna, naravna hrvaška W i HBStt bela ln rudeča priporoča iz svojega kleta MIRKO B»»Z v Zagrebu. Oddaja jih v sodih od 50 litrov dalje po 2 8, 23, 24, 25, 26 kr. liter iz Ičt 1895, 1896, 1897 in 1898; črna dalmatinska iz leta 1898. — Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. — Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 558 10—4 tj •H S * M * gl® K* S .n OS.1® J m s t 544 3-3 Razpis služb. Hranilno in posojilno društvo v Ptuji, registrovana zadruga, razpisuje s tem službo: 1. knjigovodje, 2. praktikanta, ozir. pomožnega uradnika. Glede prve službe se zahteva, da ima prosilec spričevala trgovinske akademije ali vsaj trgovinske šole, da je prosilec že dalj časa služboval pri kaki posojilnici ali hranilnici, ter da je vešč slovenskega jezika v besedi in pisavi. Prva plača znaša letnih 1200 gld. in se služba lahko takoj nastopi. Glede druge službe se zahteva, da jo prosilec z dobrim uspehom zvršil trgovinsko šolo ali vsaj spodnjo gimnazijo, spodnjo realko ali obrtno šolo. Plača po dogovoru. Obe službi sta razpisani do dne 15. julija t. 1. ter se imajo prošnje s potrebnimi spričevali vred poslati ravnateljstvu zadruge. J registrovana zadruga z neomejeno zavezo, t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezov i liiši, obrestuje hranilne vloge po 464 8-2 odstotka brez odbitka rent neg a davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne./ Poštnega hranil ničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Zahvala in priporočilo. Podpisana Marija Čop, posestnica v Žerovnici in v Mostah, zavarovana sem za slučaj požara pri banki „Slaviji". Na binkoštni ponedeljek letos pogorela jo moja tovarna za ^ sukno v Mostah, ter bi bila imela jaz ogromno škodo, da nisem — bila zavarovana pri banki »Slaviji«, katera je takoj dala ceniti škodo ter mi je dobro in točno izplačala odškodnino, za kar ji izrekam javno zahvalo. Podpisanci pa prav toplo priporočamo domačo solidno banko »Slavijo" v zavarovanje. Žerovnica, dn<5 26. junija 1899. Marija Čop. 577 1-1 Anton Kržišnik s r., župan. J. Čop s r., odbornik. Kamnik, 1. julija 1899. 574 3-1 cJulij Stare st. Izročitev obrta. S pričujočim Vam naznanjam uljudno, da sem z današnjim dnem izročil svojo pod trgovsko-sodnijsko vpisano tvrdko cJulij Stare obstoječo tovarno za kis z aktivi vred svojemu sinu Juliju Stare tu mL, ki jo bo nespremenjeno vodil nadalje. Najtopleje se zahvaljujoč Vam za izkazano mi zaupanje Vas prosim, da blagovolite isto izkazati v jednaki meri tudi mojemu sinu. Velespoštovanjem t m Kamnik, 1. julija 1899. Prevzetje obrta. Z ozirom na poleg stoječo okrožnico mi je čast najuljudneje naznaniti, da bom od svojega očeta gosp. Julija Star6-ta st. z aktivi vred prevzeto tovarno sa kis pod protokolirano tvrdko cZulij Stare mL nespremenjeno vodil nadalje. Prosim, da tudi meni naklonite mojemu očetu izkazano zaupanje, ker se bom potrudil ohraniti je s skrbno izvršitvijo vseh naročil. Velespoštovanjem dJulij u n a j s k a z a. Dnč 28. junija. Bknpni državni dolg v notah.....100 gld. 26 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 20 » Avstrijska zlata renta 4°/0......119 » 65 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 1C0 » 25 . Ugerska zlata renta 4°/0.......119 » 30 » Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ... . 96 » 45 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 907 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............372 . 25 » London vista...........120 » 52",» Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 • !J6 » 80 mark............11 . 78 . 80 frankov (napoleondor)............9 » 56 » Italijanski bankovci........44 » 62'/,» C. kr. cekini......................5 » 67 » Dne 27. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » . dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld......201 gld 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 . 60 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 . — Salmove srečke, 40 gld........86 » — St. Gendis srečke, 40 gld.......83 . 25 \Valdsteinove srečke, 20 gld. ..... 60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3340 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 432 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 106 Montanska družba avstr. plan.....233 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 Papirnih rubljev 100........127 75 75 76 3SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „m E K C U «" I., UVollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in Itnančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svtti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iBJT nnloienih ir ! n v 111 o. IS