PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
• Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 148 (8550)
TRST, sreda, 27. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Po srečanju na vrhu med Skonoiu in Brežnjevom
Dva velikana sta zakopala bojni sekiri. To bi bila poglavitna označba vsega, kar se je minulil teden dni dogajalo med obiskom sovjetskega partijskega voditelja v ZDA.
Najpomembnejši od vseh pomembnih sporazumov, ki sta jih podpisala bodisi Nixon in Brežnjev osebno ali pa njimi najožji sodelavci, je vsekakor sporazum o preprečitvi jedrske vojne. Po svojem bistvu je ta sporazum tako rekoč pakt o nenapadanju.
Državi se obvezujeta, da nikoli ne bosta šli v atomsko vojno druga proti drugi niti proti drugim državam.
Iz take odločitve izhajajo tudi vsi drugi dogovori, ki sta jih sklenila državnika, kot denimo sporazum o ustavitvi tekme v jedrskem oboroževanju in o miroljubni uporabi jedrske energije. Državnika sta hkrati nakazala voljo po še drugih dogovorih, ki vsi pomenijo dejansko razoroževa-nje, kot na primer sporazum o prepovedi kemičnega orožja. Zavezala sta se, da bosta njuni državi pospešeno delovali, da pride do napredka v ženevskih razorožitvenih pogajanjih, obljubila sta, da bodo dunajski pogovori o zmanjšanju tujih sil v Evropi bolj učinkoviti, izrazila sta pripravljenost koristno sodelovati na konferenci o evropski varnosti in podobno.
če k temu dodamo še vse tisto, kar so se na pogovorih domenili o razvoju dvostranskega sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo, in to dolgoročnega ter vsestranskega sodelovanja, potem, bi obisku Brežnjeva zares lahko pripisali prelomni pomen v odnosih med velesilama, odpira se V resnici povsem novo obdobje v teh odnosih, ki nikakor ne bo moglo ostati brez vidnih Posledic na celotno stanje na svetu. Mednarodni odnosi v celoti vstopajo v povsem novo obdobje. Ce je v vseh povojnih desetletjih dajalo pečat mednarodnemu življenju stanje napetosti, sporov, nasprotij med ZDA in Sovjetsko zve-Vo, če so na primer prav iz teh nasprotij zrastli vsemogočni vojaški bloki, če so ta nasprotja bila izhodišče in vir Vseh ideoloških, političnih, gospodarskih, vojaških in vsakršnih drugih trenj, sporov, _ sovražnosti, je zdaj, po obisku Brežnjeva, vse to dcicončno Prešlo v zgodovino.
Človeštvu ni treba več trepetati pred nevarnostjo atomske vojne, ki bi se utegnila izcimiti iz ameriško - sovjetskih nasprotij. Zdaj te nevar-nosti ni več.
Toda, vse tisto, kar je napisanega o vsebini in sadovih Velikega dvogovora voditeljev °beh atomskih velesil, je verjetno samo del vsega, o center sta Brežnjev in Nixon razpravljala in sklepala. Verjetno svet na posledicah njune k°doče politike lahko odkrival, kaj vse je ostalo iz teh pogovorov in dogovorov zakrito. &es je, da sta se pogovarjala 'f miroljubnem prijateljskem £*nu in da sta sklenila dosti "Pristnega. Toda, res je prav reko, da sta sama kot predstavnika dveh najmočnejših sil fodobnega sveta razpravljala hrdi o splošnih mednarodnih ^Sdevah. Te pa se tičejo vseh harodov, majhnih prav tako kot velikih, zato je vsaka re-mimo volje in teženj, pogreb in koristi vseh udov mednarodne skupnosti kaj lahko naravnana ne na splošno ko-vse skupnosti, pač pa zS°lj na korist velikih.
Ba svet zanima, kaj je zanj Ovega prinesel veliki dvogo-jOr.^ priča že dejstvo, da je režnjev pohitel iz Washing-j°na v Pariz, da bi pomiril rancoske državnike glede po-*edic ameriško - sovjetskega Zbližan j a. Tudi Nixon bo imel oosti dela, da bo zahodne za-eznike pridobil za novo poli-ko do Sovjetske zveze. Tudi •kitajska ne bo hotela biti odrinjena s postojank do katerih jj6 je komaj dokopala. Vpra-anje je, kaj Peking sodi o ^®®m, kar se je zgodilo v ar briško - sovjetskih odnosih.
Zahodne evropske države, pa tudi Japonska, bodo želo rar dovedne, kakšno mesto in vlogo sta jim velika dva namenila v njunem obsežnem sporazumu. Končno, tu je še ves ostali svet, ki bo tako ali drugače čutil posledice nove smeri v ameriško - sovjetskih odnosih. Ali bodo v celote dobre zanj, ni nič gotovega. Nič ni zlasti gotovega, kako se bosta velesili v prihodnje obnašali do dežel v razvoju, kako bosta posegali v uravnavanje tokov mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pa tudi to je zavito v temo, kaj pomeni ameriško - sovjetski dogovor za boj vseh tistih narodov, ki teže k rešitvi izpod tuje nadvlade, ki si hočejo sami utirate pot notranjega in zlasti gospodarskega razvoja.
Skratka, veliko novega, pomembnega je prinesel obisk Brežnjeva v ameriško - sovjetske in splošne mednarodne odnose, veliko neznanega pa je ostalo za celoten tok mednarodnih odnosov, pri katerem si veliki sili lastita prvo besedo.
DRAGO KOŠMRLJ
POSVETOVANJE RUMORJA ZA SESTAVO NOVE VLADE
SESTANEK S POLITIČNIMI TAJNIKI STRANK LEVOSREDINSKE KOALICIJE
Skupni sestanek štirih strankinih delegacij pri humorju bo jutri - Zanimiv članek Bertoldi ja v današnjem «Avanti»
POROČILO ZVEZNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE ZADEVE MINICA
I Neuvrščenost in miroljubno sožitje temelja zunanje politike Jugoslavije
Evropske države privolile v jugoslovanski predlog, naj bi na konferenci o varnosti in sodelovanju razpravljali tudi o nacionalnih manjšinah
RIM, 26. — Rumor je danes nadaljeval s posvetovanji z raznimi ministri, ki se ukvarjajo z gospodarskimi in denarnimi zadevami. V dopoldanskih urah so pooblaščenemu predsedniku poročali minister Taviani o proračunskih postavkah in o načrtovanju, minister Malagodi o položaju lire in drugih denarnih težavah in minister Val-secchi o davčnih dohodkih ter o davčni reformi. Nekaj pred 13. uro je Rumor sprejel guvernerja Banca d'!ta!ia Carlija, ki po pogovoru z mandatarjem ni hotel dati nobene izjave.
Popoldne in zvečer je pooblašče-republikan-
ni predsednik sprejel skega, socialdemokratskega, socialističnega in demokristjanskega tajnika. Najprej se je pogovarjal z republikancem La Malfo, ki je po srečanju z Rumorjem izjavil, da sta obravnavala nekatere programske točke nove vlade, zlasti pa še gospodarski in finančni položaj ter vprašanje javnih izdatkov. la Malfa je dejal, da sta bežno preučili tudi vprašanje šolstva, sodstva, zdravstva, kmetijstva, gradenj, televizije in svobode informacije. Časnikarjem je La Malfa izjavil, da pogovori z Rumorjem dobro potekajo in dobro napredujejo.
Tajnik PSDI Orlandi je povedal stališče svoje stranke v zvezi z obnovitvijo levosredinske koalicije in poudaril, da je to povezano s sprejemom učinkovitega in stvarnega vladnega programa, ki naj bi omogočil: 1. začetek reševanja socialne in gospodarske krize, 2. po-
speševanje proizvodnje in zaposlitve s primemo kreditno politiko in podporo proizvajalni dejavnosti na Jugu, 3. izkoriščanje vseh možnih sredstev za ljudske gradnje, za gradnjo šol in bolnišnic in 4. začetek izvajanja davčne, šolske in zdravstvene reforme.
Manj zgovoren in bolj zadržan v svojih izjavah je bil po srečanju z Rumorjem tajnik PSI De Martino, ki je časnikarjem dejal, da sta nadaljevala s proučevanjem programskih vprašanj, zlasti pa z iskanjem načina, kako bi premostili gospodarsko krizo, kaj je treba storiti in podobno, časnikarji so De Martina vprašali, ali bo tajnik PSI vstopil v vlado. Odgovoril je, da je to vprašanje strankinega statuta, ki določa, da tajniško mesto ni v skladu z ministrskim mestom. Izrazil je tudi upanje, da bo vladna kriza kmalu rešena.
Pozno zvečer se je Rumor srečal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PO SREČANJU S PREDSEDNIKOM NIX0N0M
Brežnjev je poročal Pompidou ju o so vjetsko-ameriških sporazumih
Generalni tajnik KP SZ poudaril izredni pomen sporazuma o preprečitvi jedrske vojne - Pogovori se bodo nadaljevali danes
Brežnjev (levo) in Pompidou (desno) med pogovori v dvorcu Kambouillet v okolici Pariza
s tajnikom krščanske demokracije Fanfanijem.
Današnji pogovori Rumorja s tajniki štirih strank leve sredine so bili nekak uvod k sestanku, ki ga bo imel pooblaščeni predsednik v četrtek ob 10. uri dopoldne na Vi-minalu z vsemi štirimi delegacijami leve sredine skupaj, na katerem bodo baje sprejeli odločilne sklepe o rešitvi vladne krize.
Jutrišnji «Avanti» bo objavil zanimiv uvodnik, ki ga je napisal predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi in ki vsebuje nekatere važne predloge, mimo katerih socialistična stranka ne bo mogla, če bo hotela vstopiti v vlado. Bertoldi najprej ugotavlja, da če rova vlada ne bo znala takoj odločno rešiti najbolj resnih političnih in gospodarskih težav, se lahko položaj v najkrajšem času izredno poslabša.
Po mnenju Bertoldija bo morala nova vlada zaustaviti povišanje cen, zlasti živil in javnih storitev, da se zavaruje kupna moč delavskih plač ter se odločno spoprijeti z vprašanjem razvrednotenja lire; poskrbeti bo morala za povečanje davčnih dohodkov pri tistih, ki lahko plačajo; začeti reševati vprašanje razdeljevanja u-voženih živil in zlasti mesa; nadzorovati stanarine in jih povezati z zaporo odpovedi najemninskih pogodb za ekonomična in ljudska stanovanja.
Bertoldi nadalje poudarja, da bo morala vlada strogo uveljaviti vse obstoječe zakone proti fašističnemu prevratništvu in se obvezati, da bo odločno branila u-stavne in demokratične vrednote italijanske republike. Preskusni kamen nove vlade bo, po mnenju Bertoldija, socialistična zahteva o ustanovitvi preiskovalne parlamentarne komisije o desničarskem prevratniškem nasilju in o njegovi povezavi znotraj in izven italijanskih meja. Potem ko govori o potrebi po šolski, zdravstveni in televizijski reformi, o javnih prevozih, ljudskih gradnjah in Jugu, Bertoldi poudarja, da tako obširen in obvezujoči program zahteva nove odnose med PSI in krščansko demokracijo ter vladne koalicije s socialno in politično stvarnostjo v državi, s sindikati in z levo opozicijo. Glede sodelovanja s KPI Bertoldi pravi, da ne bo smelo sloneti na prejšnjih formulah, ki so se kmalu izjalovile, ker je treba upoštevati ne samo pozitivno spremembo komunistične linije, temveč tudi razvoj na mednarodnem prizorišču, ko se vidno krepijo odnosi in dialog miru med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zato opozarja, da je treba resno vzeti v poštev, da je KPI pripravljena voditi drugačno opozicijo in upoštevati važnost kritičnega in stvarnega doprinosa te velike politične in socialne sile. Bertoldi zaključuje članek z ugotovitvijo, da se socialisti zavedajo, da so prišli do razpotja, kjer se lahko napotijo po poti trdnega in političnega ravnovesja, ali pa po poti nevarnosti novih napetosti v državi, katerih izhodišče je težko predvidevati.
Miloš Minic
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Poslanci sveta narodov, družbeno političnega in gospodarskega sveta zvezne skupščine so na današnji seji poslušali poročilo o mednarodnih odnosih v zvezi s konferenco evropske varnosti in sodelovanja in konferenco neuvrščenih na vrhu, o zakonskih predlogih za izvajanje programa stabilizacije in dolgoročnega razvoja kmetijstva, ki so jih podali zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, zvezni tajnik za finance Janko Smole in zvezni tajnik za kmetijstvo Ivo Kuštrak.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je v svojem poročilu ocenil kot zelo pozitivne in konstruktivne priprave in aktivnost Jugoslavije, pred konferenco o evropski varnosti in sodelovanju in pred 4. konferenco neuvrščenih na vrhu. Govoril je o pomenu teh dveh mednarodnih sestankov ter o odnosih Jugoslavije s sosednimi in drugimi državami na svetu in v najaktualnejših mednarodnih dogodkih. V zvezi s pripravami za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju je Minic dejal, da je to, kar je bilo doslej doseženo, konkreten prispevek k pozitivnemu razvoju mednarodnih odnosov na svetu: posebnega pomena so načela,
Odnosi Jugoslavije s sosednimi državami
Odnosi Jugoslavije s sosednjimi državami se po besedah Minica razvijajo v znaku vedno širšega in močnejšega političnega in gospodarskega, znanstvenega in tehničnega ter kulturnega sodelovanja. Neuvrščena Jugoslavija se je vedno zavzemala za razvoj dvostranskega sodelovanja in prijateljskih odnosov z vsemi sosednjimi državami.
Vedno je bila pripravljena, da prouči idejo o večstranskem sodelovanju na Balkanu, da bi se utrdil mir, varnost in sodelovanje ne glede na različen mednarodni položaj in na mednarodne obveznosti posameznih balkanskih držav. Jugoslavija sodi, da narodi in države Balkana na podlagi svojih interesov brez vmešavanja od zunaj suvereno urejujejo svoje medsebojne odnose v duhu krepitve svoje neodvisnosti, suverenosti in medsebojnega enakopravnega sodelovanja in prijateljstva in da s tem prispevajo h krepitvi evropske varnosti in sodelovanja.
Z neuvrščenimi in nezadostno razvitimi državami Jugoslavija sodeluje vedno tesneje v skupnih mednarodnih akcijah. S Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami Jugoslavija nenehoma širi in utrjuje sodelovanje na osnovi medsebojnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, medsebojnega razumevanja, neumešavanja v notranje zadeve, trajnega obojestranskega interesa za vsestranski gospodarski in družbeni napredek. Naši odnosi z ljudsko republiko Kitajsko, je poudaril Minic, te
PARIZ, 26. — V svoji zdravici na delovnem kosilu v dvorcu Ram-bouillet je generalni tajnik CK KP SZ Leonid Brežnjev poudaril, da pomenijo sovjetsko - ameriški sporazumi, ki so jih v prejšnjih dneh podpisali v Washingtonu, premostitev obdobja nevarne napetosti in hladne vojne ter začetek obdobja miru in sodelovanja. To velja, je dodal, še zlasti za sporazum o preprečitvi jedrske vojne.
Brežnjev je izrekel svojo zdravico ob koncu delovnega kosila, ki so se ga udeležili poleg njega in francoskega predsednika Pompidouja, še zunanja ministra Jobert in Gro-miko ter številni francoski ministri.
Pompidou je v svojem odgovoru popolnoma zamolčal sadove plodnega ameriško - sovjetskega srečanja na vrhu in poudaril pomembnost sodelovanja med Francijo in Sovjetsko zvezo. Dejal je, da bodo opazovalci lahko ugotovili, da so stiki med Francijo in SZ plodni ne samo za ti dve državi, temveč za vso Evropo in za mir na svetu. Danes je morda še bolj pomembno kot v preteklosti, je dejal Pompidou, da javnost zve, da polagata obe državi enako važnost na njuno sodelovanje.
O francosko - sovjetskih odnosih je Brežnjev govoril predvsem ko se je nanašal na helsinško konferenco o varnosti in sodelovanju, katere udeleženci imajo zgodovinsko nalogo, da začrtajo pota razvojev medsebojnih odnosov. Izrazil je prepričanje, da bosta Francija in Sovjetska zveza prevzeli vlogo voditeljev evropskega sodelovanja, ker imata vsaka svoje zaveznike in svoje prijatelje.
Razen tega uradnega dela pogovorov med obema delegacijama, se je o poteku srečanja med Brežnjevom in Pompidoujem zvedelo iz-
redno malo. Francozi so sprejeli objavo sklepnega sporočila o sovjetsko -ameriških pogovorih dokaj skeptično in hladno. Predstavniki francoskega predsednika so podčrtali dejstvo, da je pobudo za pariško srečanje dala sovjetska vlada, in s tem posredno pojasnila, da ima Pompidou v teh pogovorih v glavnem vlogo poslušalca.
Nobenega dvoma ni, da je Pompidou v teku 7 ur, kolikor je danes trajal pogovor med njim in Brežnjevom, mnogo manj govoril od svojega sogovornika, ki se je zelo verjetno potrudil, da bi premostil nezaupljivost Francozov do sovjetsko - ameriških načrtov, ki zaide-vajo srečanje na vrhu med Vzhodom in Zahodom ter da bi prepričal Pompidouja o učinkovitosti sporazuma za skrčenje jedrske oborožitve. Prav tako je Brežnjev zelo verjetno skušal prepričati Pompidouja, naj se Francija udeleži konference o večstranskem skrčenju oboroženih sil v Evropi. Francoskega predsednika bo lahko prepričala samo perspektiva možne diplomatske osamljenosti v Evropi.
Prevladuje vsekakor mnenje, da so bili današnji pogovori pozitivni ter da so potekali v «prisrčnem in umirjenem vzdušju*. Nihče pa ne tvega, da bi dal kakršnokoli oceno o vsebini dokumenta, ki ga bosta obe delegaciji objavili jutri po končanih pogovorih. Ne ve se r.iti toliko, ali bo dokument skupni komunike, izjava ali samo tiskovno sporočilo.
Predsednik Pompidou je takoj po končanem pogovoru z Brežnjevom, nekaj po 18.45 zapustil dvorec Ram-bouillet in se odpravil v Pariz. Samo uro kasneje je odšel tudi Brežnjev, ki se je zvečer udeležil slavnostne večerje, ki jo je njemu v čast priredil sovjetski veleposlanik v Parizu červonenko. Pompidou in Brežnjev se bosta jutri ponovno srečala
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiininiiiiiiiHiiiiiiiniiiiniiiiniiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiin
35 držav
uradno napovedalo udeležbo na evropski konferenci o varnosti
HELSINKI, 26. - Finska_ vlada je sporočila, da je 35 držav že uradno napovedalo udeležbo na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, ki se bo začela v Helsinkih 3. julija. Vladni glasnik je povedal, da samo Albanija ni odgovorila na povabilo finske vlade; se pred dvema tednoma je radio Tirana označil konferenco kot «so-vjetsko - ameriško zaroto*.
Konference se bodo udeležili zunanji ministri 33 evropskih držav, ZDA in Kanade.
Ceausescu na obisku v Zahodni Nemčiji
BONN, 26. — Romunski predsednik Ceausescu je prispel danes na petdnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo. Na kolnskem letabscu, kjer so ga sprejeli z najvisjimi častmi, ga je pozdravil zahodnonem-ški predstavnik Heinemann. Ceau-sesca spremljajo, poleg žene Helene, ki je bila pred kratkim izvoljena v CK romunske komunistične partije, še namestnik ministrskega predsednika in minister za zunanjo trgovino Patzan, zunanji minister Macovescu in minister za električno energijo Actaria. Popoldne so se v Bonnu zaceli uradni pogovori med Ceausescom in Hei-nemannom.
ZA URESNIČITEV CL 7 AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBI
Kancler Kreisky bo jutri sprejel koroške Slovence
V delegaciji so predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
CELOVEC, 26. - Med koroškimi Slovenci je veliko zanimanje za bližnji sestanek predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze Slovenskih organizacij Koroške z Avstrijskim zveznim kanclerjem Krei-skym, ki bo pojutrišnjem na Dunaju. Kot se je zvedelo, bodo predstavniki koroških Slovencev predlagali kanclerju Kreiskemu, da bi postala vladna komisija za stike, v kateri so predstavniki zvezne vlade in dveh organizacij koroških Slovencev stalna institucija. Prav tako, naj bi se na tem sestanku dogovorili o obliki, funkciji in metodah dela te komisije ter o koledarju reševanja odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Predstavniki koroških Slovencev bodo na četrtkovem sestanku izhajali iz 7. člena avstrijske držav-ne pogodbe. Obe organizaciji koroških Slovencev zastopata stališče, da je bilo doslej rešenih zelo malo vprašanj, čeprav se je Avstrija pred 17 Jeti z državno pogodbo zavezala, da jih bo rešila.
LJUBLJANA, 26. — Danes je prišla na obisk v Mursko Soboto tričlan-
ska delegacija Domovinske ljudske fronte železne županije. Delegacija, ki jo vodi Laszlo Kovacs se je pogovarjala s predstavniki soboške občine, za tem pa si je ogledala tovarno Mura, drevi pa bo goste sprejel predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. Na pogovorih so predvsem ocenili dosedanje oblike sodelovanja, zlasti urejanje narodnih vprašanj. Sprejeli so tudi sklepe o konkretnih oblikah sodelovanja.
meljijo na istih načelih in se razvijajo ugodno. Z ZDA, s Francijo, z Italijo, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in arugimi zahodnimi državami, prav tako tudi z Japonsko, se vedno bolj krepi gospodarsko, znan stveno in tehnično sodelovanje In se razvija politična, kulturna in druga izmenjava, in to na istih principih medsebojnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti in drugih mednarodnih organizacijah in povsod, kjerkoli gre za vprašanje miru, varnosti, miroljubnega mednarodnega sodelovanja in razvoja, oziroma za vprašanja borbe proti napadabosti in pritiskom, zatiranja b izkoriščanja, je rekel na kraju svojega poročila podpredsednik zveznega izvršnega sveta b zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic.
BOŽO BOŽIČ
Tito sprejel tajnika KP Velike Britanije
BEOGRAD. 26. — Predsednik republike Tito je sprejel danes na Brionih glavnega tajnika KP Velike Britanije Johna Golana in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Na sprejemu je bil navzoč tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Kirov Gligorov.
Pogovor Sadat-Gedafi
ALEKSANDRIJA 26. — Egiptovski predsednik Sadat in libijski voditelj Gedafi sta imela danes v A-leksandriji šestumi pogovor, med katerim sta proučila razvoj položaja na Bližnjem vzhodu in odnose med obema državama. Po mnenju opazovalcev sta Sadat in Gedafi proučila tudi rezultate ameriško - sovjetskega vrha, ki ni menda prinesel novih elementov za skorajšnjo rešitev bližnje vzhodne krize.
Kissinger obišče Peking?
WASHINGTON, 26. — Po neuradnih vesteh iz Bele hiše kaže, da bo posebni Nixonov svetovalec Kissb-ger kaj kmalu odpotoval v Kitajsko, kjer bo obrazložil kitajskim voditeljem obseg sporazumov, ki sta jih v zadnjih dneh podpisala predsednik Nixon b generalni tajnik KP SZ Brežnjev. Vest so sicer demantirali, prevladuje pa prepričanje, da bo Kissbger odpotoval v Pekbg že v teku nekaj tedr.ov, vsekakor pa pred obiskom kitajskega mbistrskega predsednika Čuenlaja v ZDA ki naj bi bil oktobra.
da države sodelujejo na konferenci kot suverene in neodvisne države v pogojih pobe enakopravnosti. Jugoslavija je po besedah Minica vedno poudarjala, da je priznanje nedotakljivosti sedanjih meja pogoj za multilateralno pogajanje in sporazumevanje v Evropi. Jugoslavija pričakuje, da bo konferenca to načelo, priznala in potrdila in s tem pospešila ustrezne dvostranske sporazume o pravni ureditvi meja tudi med tistimi državami, ki tega do danes še niso storile, čeprav je preteklo skoro 30 let od konca vojne. Minic je dejal, da je jugoslovanska delegacija na pripravljalnih razgovorih v Helsinkih vztrajala na neločljivosti vojaških in političnih aspektov evropske varnosti. Ta problem se ne more rešiti na medblokovski osnovi brez ustrezne udeležbe in prispevka vseh evropskih držav. Jugoslavija nadalje smatra, da je evropska varnost povezana s svetovno varnostjo in posebno z varnostjo na Sredozemlju.
Za perspektivno nadaljnje evropsko sodelovanje so posebnega pomena gospodarski odnosi, zlasti pa tehnično sodelovanje, vprašanje zaščite človekovega okolja in sodelovanja na področju kulture, izobrazbe, ljudskih stikov in informacije. Minic je poudaril, da se je Jugoslavija vedno zavzemala, da se v Helsinkih prouče tudi problemi nacionalnih manjšin in izrazil zadovoljstvo, ker je bilo to sprejeto. Spoštovanje indentitete in ustvarjenje pogojev za polno uveljavitev nacionalnih manjšin, ki živijo v mnogih državah Evrope, je nujni pogoj, da manjšine vedno bolj postanejo faktor povezovanja, ne pa ločevanja narodov in držav Evrope.
Jugoslavija se je prav tako zavzemala, je poudaril Minic, da konferenca posveti pozornost vprašanju velikega števila inozemskih delavcev na delu v razvitih državah Zahodne Evrope.
V	nadaljevanju svojega poročila je Mbič kot posebno pomembno dejstvo poudaril, da se v Evropi postopoma vedno bolj Siri spoznanje, da je mogoče vzpostaviti odnose zaupanja in razvijati vsestransko in enakopravno sodelovanje med državami ne glede na njihovo družbeno b politično ureditev m v zvezi s tem omenil sporazume Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo b Poljsko ter med obema Nemčijama. Mbič je poudaril, da svet upravičeno pričakuje, da bodo razgovori Brežnjev - Nixon in novi sovjetsko - ameriški sporazumi dali nov prispevek b nove spodbude razvoju mednarodnih odnosov v isti pozitivni smeri.
Pozitivna gibanja v mednarodnih odr;< ■r.iii označuje tudi širša uveljavitev aktivne miroljubne koeksistence in iskanja rešitev za mednarodne spopade in krize s pogajanji in sporazumevanjem.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve je poudaril, da je Jugoslavija vedno opozarjala, da je iluzorno pričakovati boljše odnose med državami Evrope, ZDA b Kanado, če te države svojega dogovora o medsebojnih odnosih ne bodo aplicirale tudi na svoje odnose z ostalimi državami sveta. Mi smo globoko prepričani v neločljivost miru in varnosti b o potrebi takšne vsebbe dogovarjanja in sporazumevanja, ki naj zagotavlja polno uresničitev načel aktivne b miroljubne koeksistence na vseh delih sveta. Kot enega od prvih b najvažnejših rezultatov konference o evropski varnosti b sodelovanju Jugoslavija pričakuje, da se skupnost, b posebno velike sile, ki nosijo posebno odgovornost, odločno zavzamejo, da se rešijo pereča mednarodna vprašanja, predvsem krize b žarišča napetosti, pritiska b vojne nevarnosti na svetu. Mbič je poudaril, da je Jugoslavija zastopala stališče, da konferenca o evropski varnosti b sodelovanju ne more zapirati oči pred krizo na Bližnjem vzhodu, zatem je govoril o drugih krizah žariščih napetosti, kot so koloniabe in rasistične akcije v nekaterih delih Afrike, v Indokini b drugod.
V	zvezi z bodočo konferenco neuvrščenih na vrhu je dejal, da je politika Jugoslavije v Evropi izraz enotne zunanje politike. Stališča ,ki jih bo Jugoslavija zastopala v Helsrn-kih, temeljijo na istih načeiih b smotrih, ki jih bo zastopala tudi v Alži-ru in ki jih je Jugoslavija zastopala na vseh konferencah neuvrščenih držav.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR1>*1i|i|aiMiii1ii|I1|iBiiii*Iiiiiiiiiiii**'iii>ii<ii>***N>ii*iiimiitiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiMaiiiiiiiMaiiiiMiiiiis*ii«itiiiiaiiiaiii«ia
Pooblaščeni predsednik Rumor se je danes posvetoval s tajniki štirih strank leve sredine in z nekaterimi ministri, ki odgovarjajo za gospodarske resorje. Ti pogovori so priprava za skupni sestanek, ki bo v četrtek dopoldne pri Rumorju, kjer se bodo sestale vse štiri delegacije strank leve -sredine. V zvezi s pripravami nove levosredinske vlade je predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi napisal za današnji «Avanti» uvodnik, v katerem pravi, da se bo morala nova vlada odločno spoprijeti z najresnej-
šimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji, da te obveznosti zahtevajo nove odnose med PSI in krščansko demokracijo ter vladno koalicijo s socialno in politično stvarnostjo v državi, s sindikati in z levo opozicijo.
Leonid Brežnjev je imel včeraj pive pogovore s francoskim pred-
sednikom Pompidoujem, ki mu je obrazložil obseg zadnjih sovjetsko - ameriških sporazumov in ga skušal prepričati, da nikakor niso naperjeni proti drugim državam. Pogovori med Brežnjevom in Pompidoujem se bodo nadaljevali že danes
Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič je podal včeraj obširno poročilo o jugoslovanski zunanji politiki $ posebnim poudarkom na pripravah evropske konference o varnosti in sodelovanju in konference nauvršče-nih držav v Alžiru.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJŠNJI DAN NA SEJMU
Zavarovalstvo in razvoj gospodarskih dejavnosti
Uvodno poročilo sen. Pelle - Častno razsodišče med zavarovalcem in zavarovancem?
V nizu specializiranih prireditev, cem. V tej zvezi je sen. Pella delci spremljajo letošnji jubilejni ve- I jal, da se italijanske zavarovalnice
—	-- ~x—1 -- J--------------ukvarjajo z mislijo, da bi tudi pri
nas uvedli skandinavsko prakso «častnega razsodišča*, ki naj v spornih primerih določi, kdo ima prav: zavarovanec, ki zahteva povračilo za škodo ali zavarovalec, ki povračilo odreka. Lloyd Adria-tico je že uvedel takšno razsodišče, druge italijanske zavarovalnice pa imajo glede tega še vrsto pomislekov.
lesejem, je bil včeraj v dvorani za konference na razstavišču I. dan zavarovalstva, ki so ga organizirali vodstvo velesejma in tržaške zavarovalnice, in sicer pod okriljem Vsedržavnega združenja zavarovalnih podjetij ANIA.
Zasedanja so se udeležili najvidnejši predstavniki tukajšnjih bančnih, finančnih in zavarovalnih u-stanov: za Assicurazioni Generali je bil prisoten predsednik sen. Mer-zagora, za Riunione Adriatica di Sicurta predsednik ing. Lolli, za Lloyd Adriatico predsednik dr. G. Irneri, za družbo SASA — Sicurta fra Armatori pa podpredsednik dr. Gerolimich.
Zasedanju je predsedoval vodja velesejemske uprave dr. Slocovich, delo pa je vodil predsednik ANIA sen. G. Pella, ki je ime! tudi uvodni govor. V njem je poudaril pomen našega mesta na področju italijanskega zavarovalstva ter o-menil, da je bila ena izmed prvih pogodb o zavarovanju blagovne pošiljke po morju podpisana prav v Trstu, in sicer leta 1328, to je pet stoletij preden so pri nas nastale velike zavarovalnice svetovnega pomena. Zato je ANIA z veseljem sprejela povabilo, naj bi v našem mestu in za časa tukajšnjega velesejma organizirala poseben «dan zavarovalstva* in je iz istega razloga tudi pripravljena obnavljati srečanje vsako leto.
Govornik je nato orisal mednarodni razmah tukajšnjih zavarovalnic in naglasil, da so slednje v zadnjem času obnovile poslovno sodelovanje z zavarovalnicami vzhodnoevropskih dežel. Sedaj se od pirajo možnosti za obnovitev sodelovanja tudi z Jugoslavijo, saj je ta pokazala pripravljenost za vstop v Comite Europeen des Assu-rances.
Senator Pella je nato prešel na nekatera tehnična vprašanja zavarovalstva in orisal razvoj ustreznega poslovanja, ki zagotavlja danes kritje idzikov na najrazličnejših področjih človeškega udejstvovanja, od najstarejše oblike (zavarovanje blagovnega prometa po morju) do najmlajše zavarovanje elektronike).
Sledila so štiri strokovna poročila: ing. D. Gaverbi (RAS) je orisal vprašanje zavarovanja pred krajo, ki je v Italiji precej «ži-vahno», saj pride v državi do manjše ali večje kraje poprečno vsakih 30 sekund (med drugim zgi ne na leto približno 300.000 avtomobilov). Dr. F. Samaestri (SASA) je razvil temo zavarovanja v prometu, dr. M. Vattovani (Lloyd Adriatico) je govoril o zavarovanju na področju proizvodnje in potrošnje, dr. R. Vergna (Assicurazioni Generali) pa o zavarovanju pred požari.
Po sprejemu pri županu Spacci-niju se je zasedanje nadaljevalo v popoldanskih urah. Na vrsti je bila tiskovna konferenca sen. Pella, ki se je je udeležilo večje število časnikarjev iz vse Italije. Pella je to pot obravnaval zavarovalstvo predvsem v luči gospodarskih teorij in iz dvojnega zornega kota zasebnega in javnega (socialnega) zavarovalstva.
V razpravo so posegli številni časnikarji, ki so se v glavnem zanimali za dodatna pojasnila v zvezi z načetimi temami. Predstavnik revije «Quattrosoldi» pa je sprožil zanimivo vprašanje medsebojnega zaupanja (ali bolje nezaupanja) med zavarovalcem in zavarovan-
Danes na sejmu
Jubilejni tržaški velesejem se polagoma bliža koncu: njegova vrata se bodo dokončno zaprla v petek ob 24. uri, pred zaključkom pa bo predsednik Slocovich kakor običajno pozdravil goste in razstavljavce po zvočnikih.
Danes bo na sejmu strokovno zasedanje o razvoju termohidrosani-tarnih naprav, ki ga prireja organizacija CISAR (Centro Italiano Sviluppo Applicazioni Rame) iz Milana v sodelovanju z združenjem
pokrajine. Na sporedu sta tudi posvetovanje združenja Assital (Asso-cazione Nazionale lnstallatori) in posvet o avtomatizaciji v pomorstvu, ki ga v zvezi z razstavo «Tecnomar 74», ki bo maja prihodnjega leta v našem mestu, prireja Associazione Elettrotecnica ed Elettronica Italiana.
NAGRADE NA VELESEJMU
Giorgio Moretti, Ul. S. Marco 20, Trst — električni rezalni stroj (Elemix Sne); Eraldo Arnoldo, Ul. Boveto 16, Trst — svetilka Ultra-phil HP 3202 (Radio Ancona); Vittorina Gandolfo, Ul. Solferino 1, Trst — zaboj likerjev (Rene Briane!); Franco Scalfo, Drevored XX. septembra 14, Trst — zaboj likerjev (De Macori).
• Drevi ob 20. uri se bo v Ulici Kolonja 30 sestala rajonska kon-zulta za Kotanjo in Škorkljo.
• Med prvo sejo rajonske konzul-te za Sv. Vid - Staro mesto so izvolili za predsednico Gitlo Wolf-
TISKOVNA KONFERENCA OB ZAKLJUČKU SEZONE
Spodbudni uspehi SSG v minuli sezoni in okvirni repertoar za sezono 1973/74
Resne finančne težave, ker še ni prišlo do končne pravne ureditve gledališča in do ustreznih ministrskih podpor
inženirjev in arhitektov iz tržaške i Ghano.
niiiiifiiuiiMiiiiiiiiii».:ii»iiiniiiniiiiiiiiiiiiinninimii'iiiiiiniiiii*iiiiii**iiiiiiimiiiini!iiiiimiiiimniiiiiiiiiiiiniii»iiHiiii*»imiimmiHiiimiiiiimiimiiininnHMiii
MRZLIČNE PRIPRAVE STRANK ZA POGAJANJA O NOVI DEŽELNI UPRAVI
Med včerajšnjo tiskovno konferenco
Stranke so pričele z mrzličnimi pripravami za pogajanja o sestavi novega deželnega odbora. V ponedeljek se je sestal izvršni odbor deželnega vodstva komunistične partije, ki je sprejel zanimivo stališče. v petek bo deželni kongres KD, v torek pa se bo sestal deželni komite socialistične stranke.
Izvršni odbor deželnega vodstva KPI je na ponedeljkovi seji sklenil, da se bo deželni odbor sestal v ponedeljek, 2. julija, ko bo ocenil razvoj političnega položaja. Izvršni odbor je ocenil volilne izide in ugotovil, da gre za pomemben uspeh KPI v boju za preokret v državi. Še posebej je podčrtal napredek socialistične stranke na osnovi bitke proti desnosredinski vladi in kritike dosedanje deželne uprave. V deželi Furlaniji - Julijski krajini je tako prišlo do jasnega preokreta na levo, ki ga označuje poraz KD, ki je izgubila na levici. Skupaj s KD so bile poražene vse stranke, ki so zagovarjale preokret na desno. končno s« bili blokirani fašisti.
Volilni izidi v naši deželi imajo pomemben vsedržavni značaj, saj je do volitev prišlo med krizo vlade Volilni izidi zaradi tega jasno govore, da mora priti do preusmeritve in do antifašistične vlade, ki bo branila razvoj demokracije ter republiškega ustavnega reda, ki bo zavrla inflacijo, pričela z reformami in z novo miroljubno zunanjo politiko.
V poročilu se nadalje ocenjuje politični proces, do katerega je prišlo v naši deželi, kjer je bil dokončno likvidiran antikomunizem in kjer je treba na deželni ravni pričeti reševati osnovna vprašanja razvoja. V tej zvezi se ugotavlja, da KPI v Rimu in v Trstu ne postavlja vprašanja formul, temveč je pripravljena na takojšen razgovor z vsemi političnimi demokratičnimi silami na osnovi predlogov,
•iiiiiiiiiiiiumiiiiii»iiii»iiimiiHiMiiMiiiiiiiiiiiHHiiiiui««inmii»i*ii»niiiiiuiii»ii..
SINOČI V PROSTORIH GOSTILNE V GABROVCU
Slovesna podelitev nagrad 9. občinske vinske razstave
Po pozdravnem govoru je nagrade podelil zgoniški župan Josip Guštin
Deželno vodstvo KPI o novem sistemu dela deželnega sveta
Med pogoji je podčrtana globalna rešitev vprašanj Slovencev ■ V petek deželni kongres KD, v torek pa seja deželnega odbora PSI
Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
S skromno, a prijetno in pomembno slovesnostjo so sinoči nagradili v prostorih gostilne v Gabrovcu letošnje najboljše vinogradnike zgoniške občine. Slovesnosti so se poleg številnih vinogradnikov udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti, Kmečke zveze ter drugih tržaških kmetijskih uradov. Nagrade so prejeli udeleženci letošnje 9. občinske razstave domačih vin, ki je bila v Zgoniku 1., 2. in 3. junija in ki je lepo uspela. To je sinoči v svojem pozdravnem govoru poudaril zgoniški župan Josip Guštin, ko je dejal, da so tako letošnja kakor tudi pretekle razstave uspešne in pomembne s kmetijskega, turističnega in socialnega vidika. Predvsem so dokazale pridelovalno sposobnost naših kmetovalcev, je dejal zgoniški župan, in so jih usposobile, da se navajajo na nove tehnične postopke ter obdelovalne načine, kar je pripomoglo, da se je pridelek že dvignil na zavidljivo raven. Vinogradnikom je nato izrekel priznanje za njihov trud in požrtvovalnost ter poudaril, da bodo občinski organi tudi v bodoče vložili vso skrb za nadaljnji razvoj kmetijstva in vinogradništva. Na koncu je župan izrazil zahvalo vsem, ki so pripomogli k uspehu občinske vinske razstave. Posebno se je zahvalil vsem vladnim in deželnim organom, ustanovam, podjetjem in za-
sebnikom, ki so na en ali drug način sodelovali in prispevali, ter občinskemu pripravljalnemu odboru, tehnikom, občinskim uslužbencem ter športnemu društvu Olimpija in športnemu krožku Kras.
Župan Guštin se je pred nagrajevanjem zahvalil še vsem tistim, ki so prispevali nagrade. Zanimivo je namreč, da so letos razne ustanove ter posamezniki prispevali toliko nagrad, da so lahko nagradili vse udeležence letošnje vinske razstave. Prvo nagrado, plaketo zgoniške občine in zlato kolajno, darilo gosp. Verdoljaka, sta prejela za teran Stanislav Milič iz Zgonika 34 ter za belo vino Josip Škrk iz Saleža 61. Drugo nagrado je za teran prejela Milka Peric iz Saleža 27, za belo vino pa Stojan Stubelj iz Saleža 49. Peric je prejela pokal deželnega sveta ter zlato kolajno Pokrajinske turistične ustanove. Stubelj pa pokal Trgovinske zbornice ter zlato kolajno Tržaške pokrajine. Tretjo nagrado je za teran prejela Marija Doljak iz Zgonika 18, za belo vino pa Alojz Škrk iz Saleža 33. Razne druge nagrade so prejeli še Stanislav Colja, Josip Doljak, Marcelo Doljak, Leonard Grilanc, Cveta Škrk, Janko Škrk, Karel Štolfa in Miroslav Žigon.
Po uradni slovesnosti nagrajevanja je sledila v prostorih gostilne v Gabrovcu zakuska
ki so jih izdelale sindikalne organizacije, kmetje, obrtniki in mali podjetniki.
V	tej zvezi izvršni odbor navaja nujnost, da dežela uvede takojšnje ukrepe, da se zavre naraščanje draginje, da se prične reševati vprašanje kmetijstva, goratih področij, emigracije in zaposlitve, za kar je potreben drugačen odnos med državo in deželo. V ta okvir spada tudi «odločna akcija dežele za globalno rešitev vprašanj slovenske narodne manjšine in za njen svoboden razve., na vseh področjih*. Končno izvršni odbor postavlja kot pogoj u-veljavitev krajevnih ustanov ter zagotovitev vloge občin.
V	tem okviru je treba uvesti novo politično usmeritev, treba je radikalno' proučiti program gospodarskega razvoja, deželni urbanistični in zdravstveni načrt ter zakon o gorskih skupnostih.
Osnovni pogoj za ta preokret predstavljajo nove metode v delu deželnega sveta, ki jih žele tudi tovariši člani socialistične stranke ter ustvarjanje novih odnosov med političnimi silami ter končno aktivno sodelovanje delavcev ter njihovih organizacij v življenju dežele.
Posebno vlogo bo v tej zvezi že v samem začetku dobilo predsedstvo deželnega sveta in komisij, ki so najvišji odločujoči organ dežele in ki ne smejo imeti podrejene vloge, temveč avtonomno pristojnost v odnosu do izvršilnih organov. KPI zaradi tega zahteva, da se na raznih ravneh dogovori za skupne politične pobude, ki bodo uveljavile važno vlogo deželnega sveta v skladu s stališči, ki so jih komunisti zagovarjali v tistih deželah, kjer imajo večino.
Demokristjanski deželni kongres se bo pričel v petek ob 9.30 v športni palači v Vidmu. Na dnevnem redu bo najprej poročilo dosedanjega deželnega tajnika To-nuttija in po razpravi volitve deželnega vodstva. Predvidevajo, da se bo razvnela dokaj ostra bitka okrog kandidature KD za, predsednika deželnega odbora. Obstajata namreč dve možnosti:	potrditev
dosedanjega predsednika Berzanti-ja ali njegova zamenjava z videmskim morotejskim predstavnikom Comellijem.
V	torek se bo prvič po kongresu, ki je bil v Lignanu in tudi prvič po volitvah sestal deželni odbor PSI, ki mora izvoliti novo deželno vodstvo. Razmerje sil med raznimi strujami v stranki je zelo zapleteno, tako da je težko predvideti dokončni rezultat. Zelo verjetno pa je, da bo prišlo do enotnega vodstva na kar bodo seveda vplivali zaključki demokristjanske-ga kongresa pa tudi razvoj rimske vladne krize.
Danes seja občinskega sveta
Danes se sestane po daljšem premoru tržaški občinski svet, ki bo razpravljal izključno o upravnih vprašanjih. Občinski svet se bo ponovno sestal v torek, ko bodo na dnevnem redu ponovno upravna vprašanja in nato v petek, 6. julija, ko bosta odbornika za proračun Del Tutto in za ACEGAT Abate obrazložila proračun tržaške občinske uprave in ACEGAT. Seje občinskega sve-
ŠD Polet vabi na KOTAL-KARSKO REVIJO v četrtek, 28. in v soboto, 30. t.m., ter v nedeljo, 1. julija ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Rezervacija sedežev v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Pro-seška ulica 18, telefon 21-21-36.
ta bodo nato trikrat tedensko tako, da bodo predvidoma do 20. julija odobrili proračun. Na naslednji seji 24. julija bodo razpravljali o velikih cestnih povezavah, zadnja seja v sedanji poslovni dobi pa bo v petek, 27. julija, ko bodo zaključili obravnavo raznih upravnih vprašanj.
Jutri se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu številna upravna vprašanja.
® Danes ob 12.15 bo Claudio Tonel govoril na shodu KPI pred tovarno SM v industrijski coni o volilnih izidih in o političnem in gospodarskem položaju.
• V petek se bo začel v Dolini festival- Bela, : ki se bo zaključil' v nedeljo.
NA TRŽAŠKI OBČINI
Na vpogled spiski davčnih zavezancev
Tržaška občina sporoča, da so v občinski palači (Largo Granatieri št. 4) na vpogled spiski davčnih zavezancev za dodatne občinske davke za letošnje in za prejšnja leta. Spiski bodo na oglasni deski do 4. julija. Do 1. julija bodo v istih prostorih na vpogled tudi spiski zavezancev za državne davke, in sicer za letošnje in za prejšnja leta. Do 15. julija pa bodo na oglasni deski spiski davčnih zavezancev, ki se nanašajo na občinske davke za letošnje leto in ki so bili sestavljeni na podlagi uradne ugotovitve dohodkov posameznikov.
DIIUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Predstavnika Stalnega slovenskega gledališča, predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar in direktor Filibert Benedetič sta sinoči na tiskovni konferenci seznanila prisotne časnikarje in publiciste (odsotni so bili predstavniki nekaterih tednikov in revij) s potekom minule sezone 1972-73 in z okvirnim repertoarjem za prihodnjo sezono. Prof. Josip Tavčar je v svojem uvodnem poročilu nanizal uspehe in neuspehe lanskega delovanja SSG in pri tem dejal, da se tudi v našem gledališču, pa čeprav v manjši meri kot v drugih, odraža kriza umetnosti današnjega časa in kriza družbe nasploh, ki se prenaša tudi na krizo miselnosti. Razen s to se naše gledališče ubada tudi z večno krizo finančnih sredstev. V naporih za popolno publicizacijo so bili sicer doseženi določeni uspehi in to predvsem po zaslugi krajevnih ustanov, ki so svoje sprejete obveznosti izpolnile, niso pa bili doseženi na vladni, ministrski ravni. Rešitev finančnega problema SSG je slej ko prej v Rimu in če do nje ne bo prišlo, se bo SSG znašlo v nepre-
V Leningrad in Moskvo s Primorskim dnevnikom
čitatelje obveščamo, da je za izlet Primorskega dnevnika v Leningrad in Moskvo od 26. septembra do 3. oktobra na razpolago le še nekaj mest v letalu.
Kdor se hoče še prijaviti naj to stori čimprej, ker bomo z vpisovanjem zaključili v trenutku, ko bomo oddali poslednji prostor.
Cena izleta je 134.000 lir vključno s prevozom z avtobusom iz Trsta v Brnik in nazaj. Potreben je veljaven potni list, vstopni vizum za Sovjetsko zvezo bo oskrbela ljubljanska poslovalnica agencije Yugotours. Potrebne so tri fotografije. Ob vpisu vplača izletnik 70.000 lir, ostalo ob ureditvi potnih formalnosti.
Prijave sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6/II, soba št. 23.
Važno: eden izmed prijavljenih izletnikov bo izžreban za brezplačno potovanje!
DELEGACIJA ZAPORNIKOV S PISMOM ZA VLADO
Kaznjenci zahtevajo boljšo ureditev življenja in dela
Med drugim zahtevajo odpravo političnih prekrškov, pravico do plačanega dela in šolanja v zaporih
Poletno vrenje med kaznjenci po zaporih je doseglo tudi Trst, a ne na nasilen oporečniški način kot v drugih italijanskih mestih. Vzrok za miren protest kaznjencev v Ko-roneju je verjetno v odmevu, ki ga je imel nedavni proces proti skupini mladih, ki so se lansko poletje uprli v zaporu in zažgali barikado. Pri tem sta dva mladoletnika izgubila življenje. Tragedija, kakor tudi ostra represija po uporu sta verjetno prepričali kaznjence, da so segli po mirnejših metodah.
V bistvu so se zaporniki dogovorili in sestavili skupno peticijo vladi. V tej peticiji navajajo svoje zahteve po koreniti spremembi kazenskega sistema v Italiji, ki je — po mnenju vseh socialno čutečih državljanov — zastarel in neučinkovit prav glede osnovnega cilja kazni: rehabilitaciji kaznjenca in njegovi ponovni vključitvi v družbo. Kaznjenci pa so očitno hoteli opozoriti na nerešena vprašanja, ki izvirajo iz zastarelih in nepravičnih sodnih metod (na primer počasnosti pravice) zaradi katerih je še danes velika večina zapornikov v bistvu še neobsojenih.
Tako so sestavili tržaški kaznjenci delegacijo šestih zapornikov, ki so, po posredovanju državnega prav-dr.ika Pontrellija in vladnega komisarja Abbrescie, sporočili vladi svoje zahteve po reformi.
Če prebiramo zahteve kaznjencev opažamo, da so zmerne in da v bistvu vsebujejo pravice, ki jih zaporniki že uživajo v drugih evropskih državah. Zahteve navajamo v vrstnem redu:
Sprememba sodnega postopka, ki je doslej slonel na obtožnic: in ne iskanju objektivnih dejstev. Sprememba sistema, da se kazen zviša v primeru, da ni prva.
Nadalje zahtevajo kaznjenci, naj so odpravi formula «običajnega zločinca*. Politična zahteva je, naj se iz italijanskega kazenskega sistema odpravi «zločine mnenja*. V primeru, da se kaznjenec vede omikano, naj se mu kazen zniža v večji meri kot doslej. O pogojni svobodi naj odloča tudi sodnik, ki izvaja nadzorstvo nad zaporniki. Manj premožni državljani naj uživajo pravico do obrambe. Odvetnika naj plača država. Kazni za podobne zločine naj se združujejo. Dalje hočejo zaporniki delati, a za mezdo, ki naj bo sindikalno pravična. Nočejo pisemske cenzure, pač pa zahtevajo zase pravico do šolanja v kaznilnici.
Tem prvim zahtevam so dodali še prošnjo, naj bi — vsaj eksperimentalno — nudili kaznjencem periodične dopuste. Bralci naj se tej zahtevi ne čudijo, saj so »dopusti* (nekaj dni na svobodi pri družini, pod nadzorstvom) redna praksa v marsikateri evropski državi.
mostljivih težavah.
Uspehi: priznanji, ki sta jih bila deležna člana SSG Rado Nakrst (Borštnikova nagrada), Mira Sar-dočeva (Severjeva nagrada); uveljavitev tako v italijanski gledališki strukturi s prisotnostjo SSG v koordinacijskem odboru stalnih gledališč in v upravnem odboru Vsedržavnega združenja italijanskih gledališč, kakor v slovenski gledališki strukturi s prisotnostjo v Skupnosti slovenskih dramskih gledališč; krstna uprizoritev domačega dela (Benedetič - Pravila igre), kar je uspeh za vsako gledališče tudi z večjim zaledjem, kot je naše; uprizoritev Pirandel-la na visoki umetniški ravni; uprizoritev dunajske komedije «Kralj gara in ljudomrznik*; veliko število predstav v sezoni; uspešno uveljavljenje goriške sezone in pa seveda gostovanje pri beneških izseljencih v Belgiji.
Neuspehi: premajhno zanimanje družbe za problem gledališča spričo naraščanja življenjskih stroškov, kar velja za gledališče kot ustanovo in njene igralce in nameščence; ni bilo uprizorjeno For-tejevo delo »Martin Luter in Thomas Muenzer ali uvod v knjigovodstvo®; ni prišlo do konkretnega sodelovanja s Teatrom Stabile za uprizoritev «Pasijona»; odpadlo je gostovanje ljubljanske Drame.
Če potegnemo črto pod uspehe in neuspehe prvi vendarle močno prevladajo, kar potrjuje udeležba na predstavah in samo število predstav. Vseh predstav v sezoni, ki je trajala 273 dni, je bita 198, od teh na italijanskem ozemlju 152. Vseh gledalcev je bilo 54.674, od teh na italijanskem ozemlju 41.973. Zanimivi so bili tudi izsledki ankete, o katerih pa bomo spregovorili posebej.
Prof. Tavčar je nato prešel na oris okvirnega repertoarja za novo sezono. Za veliki oder so predvidena naslednja dela: A. P. Čehov — «Češnjev vrt», H. Ibsen — «Strahovi», Bevk - Grabnar — «Ka-plan Martin čedermac», E. De Fi-lippo — «Božič pri Cupiellovih», G. Feydeau — «Hotel svobodnih izmenjav», Domača glasbena komedija (Musič - hali).
Za Ljudski oder: J. Štoka — «Mutasti muzikanU;
Za Mali oder: M. Asturias — «Torotumbo»;
Mladinska predstava — še ni izbrana.
Ta okvirni repertoar je podrobneje razčlenil ravnatelj gledališča Filibert Benedetič, nato pa se je razvila daljša in zanimiva, pa tudi polemična razprava zlasti okrog o-kvirnega repertoarja, o načinu njegove izdelave in vodilu. Govor je bil tudi o možnosti odrske obdelave «Rižarne» kot zgodovinske in dokumentarne drame o trpljenju in boju slovenskih in ljudi drugih narodnosti v zadnji vojni, o umestnosti izbire De Filippa za italijansko deta namesto kakšnega sodobnejšega in problemsko aktualnejšega dela in še o problemu pritegovanja delavskega življa v gledališča, pa še vseh tistih iz meščanskega kroga, ki jih gledališču doslej še ni uspelo pritegniti.
Predstavnika SSG sta po pojasnilih in dopolnilih zagotovila, da bodo vsa ta vprašanja lahko ponovno predmet druge tiskovne konference pred začetkom nove sezone, ko bo sedanji okvirni program dobil svojo dokončno obliko in vsebino.
Gala predstava cirkusa Orfei
Veliko navdušenja med starejšimi in zlasti mlajšimi gledalci, ki so sinoči prisostvovali gala predstavi cirkusa bratov Orfei «circo-rama 1973» v naselju S. Sergio. Predstava se je odvila z nastopi najrazličnejših umetnikov vseh cirkuških zvrsti - akrobatov, žonglerjev, krotilcev živali, klovnov, pa tudi povsem novih cirkuških točk, katerih nismo doslej še videli. Za primer naj navedemo samo mojstra karateja, ki je z golo pestjo razbil dve opeki in celo skalo.
Predstava je nudila tudi nekaj dramatičnih trenutkov, zlasti ko se je sibirski tiger uprl krotilcu in ga skušal napasti. Ogromno aplavzov je seveda žela zvezda cirkusa Liana Orfei, ki je predstavo začela in zaključila.
Obvestilo združenja bivših zavezniških borcev
Italijansko združenje zavezniških borcev (Associazione italiana com-battenti alleati), ki je včlanjeno v organizacijo «Confederation Euro-peenne des anciens Combattants*. je poverilo nalogo deželnega delegata polk. Ugu Longu, ki vodi tudi pokrajinsko federacijo omenjenega združenja v Trstu (Ul. Lo-renzetti 56, tel. 763564).
Evropska konfederacija bivših borcev, ki z odobritvijo evropskega sveta podeljuje priznanje «Croix du Combattant d’Europe» vsem bivšim borcem, ki so se borili v Evropi, je pooblastila omenjeno italijansko združenje, da odpošilja zadevne prošnje. Prošnjo, s potrebno dokumentacijo, lahko predložijo italijanski državljani in tuji državljani, ki bivajo v Italiji, ki so se borili v rednih vojaških formacijah, ali v partizanskih edinicah, italijanskih ali zavezniških.
Za potrebna pojasnila naj se interesenti obrnejo na zgoraj omenjeni naslov.
PROSVETNO DRUŠTVO VESNA KRIŽ
organizira še v petek, 29. t.m. od 9. do 15. ure
EX TEMPORE
Nagrajevanje bo isti dan ob 18. uri
Prijavljenci naj se javijo v prosvetnem domu «A. SIRK*
Šolske vesti
Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju, v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v Žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija.
Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini.
Opensko didaktično ravnateljstvo obvešča, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred do 30. junija od 9. do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Do-nadoni, pri Sv. Ani in v Skednju do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivann obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljab do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje v L razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva do 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Proš nje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Vpisovanje otrok v osnovno šolo do 30. junija.
Prispevki
Petdesetletniki iz Boljunca darujejo
5.000	lir za prosvetno društvo »France Prešeren*.
Ob prvi obletnici smrti Mirka Hrvatiča, daruje žena Nada s sinovi
10.000	lir za spomenik padlim v NOB h Skednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 27. junija EMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58— Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 2.06 in zatone ob 17.54.
Jutri, ČETRTEK, 28. junija ZORANA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 26,8, najnižja 18,9, ob 19. uri 25,4, zračni tlak 1020,9 stanoviten, veter jugozahodnik 6 km na uro, vlaga 60 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. junija 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Carolina Be-nussi, 75-letni Piero Montanari, 61-letna Alma Scopinich por. Priamo, 46-letna Vanna Girardt por. Zar.etti, 72-letna Ana Pertot, 50-letni Vincenzo La Diana, 66-letni Vittorio Senato-re, 77-letna Elvira Santorini vd. N jvello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
AUa Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; AUa Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Piccio-la, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Val-maura 11.
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče sporoča, da bo drugi del III. rednega občnega zbora gledaUšča danes, 27. junija ob 20. uri v dvorani p.d. «1. Cankar*. Na dnevnem redu volitve in razno.
VERDI
Drevi na Trgu Marconi v Miljah koncert Rossinijevin skladb z orkestrom in zborom gledališča Verdi.
TEATRO STABILE
Jutri ob 21.15 pred restavracijo Casteireggio: Carlo Goldoni — »Harlekin sluga dveh gospodarjev*.
V petek ob 21. uri v Miljah (Trg Marconi): Carlo Goldoni — «Harlekin sluga dveh gospodarjev*
Sobota, 30. t.m.: «Per laDima in tor.nento che ci hai dato*.
Kino
CIRCORAMA ORFEI bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselja S. Sergio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi:	ob 17.30 in 21.45. Blagajna
tel. 824-781.
Nazionale 16.00 «Lo chiamavano cin-que dita di violenza*. Barvni japonski film.
Excelsior 16.00 «11 grande valzer*. Barvni film. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi.
Grattacielo 16.30—22.10 «Che cosa ® successo tra mio padre e tua madre?* Barvni film. Jack Lem-mon, Juliet Mills.
Fenice 16.00—22.15 «La caccia*. Barvni film. Marlon Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.30—22.15 «Canterbury n. 2». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 »Sezione narcotici*. Barvni film. Igra Swen Bertil. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Uomini selvaggi*. Barvni vvestern fUm. Igra znani filmski zvezdnik WUliam Holden. Capitol 16.30 «Sono stato io». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini ped 14. letom. Cristallo 16.00—18.00—20.00—22.00 «Ge-taway». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Steve Mc-Quin in AU McGraw. Zadnji dar.-. Filodrammatico 16.30 «Gli altri rac-conti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Che centriamo noi con la rivoluzione*. Barvni zabavni film. Igrata Vittorio Gassman in Paolo ViUaggio.
Vittorio Venelo 16.30 «Provaci ancora Sam». Barvni film. Woody AUen, Diane Keaton in Tony Roberts. Abbazia 16.30 «Mani di pistolero*-Barvni vvestern film. Igrata raig HiU in Gloria Willan.
Astra 16.30 «1972 - Dracula colpisce ancora*. Barvni film. Christopher Lee. Prepovedano mladini pod Izletom.
Ideale 16.30 «La grande corsa*. Barvni zabavni film. Igrata Tony Cur-tis in Jack Lemmon.
Impero 16.30—19.00—21.45 «Una ra* gione per vivere ed una per mori" re». Barvni pustolovski film. Igra Bud"'Spencer.
Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoUških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosUo na odprtem. Vpisovanje pri «Pohištvu R®" nar», Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. juhja letos.
SPDT organizira 1. julija 1973 avtobusni izlet na Vršič. Z Vršiča Pe* na Sleme, kjer bo proslava 70-letni-ce planinskega društva Jesenice. O*3 tej priložnosti bodo prikazah gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Vpisovanje še danes Prl Norci v 'Ul. Geppa in na Proseku v trgovini «Šport Starc*.
Danes, 27. t.m. ob 17. uri P° sončnem času bo v MESTNI GALERIJI PIRAN odprl razstavo svojih del tržaški sUkar Demetrij Gej-Razstava bo trajala do 8. julija.
Danes, 27. t.m. ob 19. uri bo v galeriji FORUM v Ul. Coroneo 1 pri razstavo svojih del Kosta Ale*-
V	KRAŠKI GALERIJI v Repnu razstavlja tržaški slikar Silvester Godin3,
V	galeriji Tommaseo kolektivna r&1 stava Devetta - Mascherini - RosigP®' no - Sormani - Spacal. Razstava p° odprta do 28. t.m.
V	občinski galeriji je odprl razsta vo svojih del tržaški slikar Nto° Gergolet, ki bo razstavljal do 30. t-®-
Dne 26. junija nas je po kratki bolezni nenadoma zapustil
RUDOLF PAVLETIČ
Žalostno vest sporočajo žena Helena ter otroci Mila, Vojko in Dunja.
Celovec, Buenos Aires, Ljubljana, Washington, 27. junija 1973
Zapustila r.as je naša draga teta in svakinja
ANA PERTOT (ROMANA)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 27. junija ob 15.30 uri 1* mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči brat Viktor z ženo Jeleno to drugo sorodstvo.
Nabrežina, 27. junija 1973
27. junija 1971
V VZDUŠJU PRAVE DOMAČE TRADICIJE
Križani se vestno pripravljajo na vaški «Praznik vina in rib»
Poleg Konzorcija pridelovalcev vina tržaške občine sodelujeta prosvetno
in športno društvo - Beseda o prvih pobudnikih in odbornikih Konzorcija
V	Križu se s polno paro nadaljujte priprave za tradicionalni «Pra-znik vina in rib», ki se bo začel jutri s slovesnim odprtjem vinske razstave. «Na klancu», kjer se bo v prihodnjih dneh trlo ljudi, če bo seveda vreme dovoljevalo, rastejo dolga ogrodja iz železnih cevi, ki so jih prireditelji ob večernih urah, po delu, delno prevlekli s trsjem, počez pa položili deske.
Jutri bodo nanje položili še sode in steklenice z najboljšim domačim vinskim Dridelkom.
Praznik vina in rib obhaja letos svoje sedmo leto življenja in Križani so ponosni na njegovo dosedanjo uspešno rast. Od prvih začetnih korakov, se je praznik trdno zakoreninil v življenje vasi, hkrati z njegovo rastjo pa je iz leta v leto rastla tudi kakovost vina. Mnenje ocenjevalne komisije na letošnji preselekciji je v tem pogledu nadvse pomenljivo in razveseljujoče: kakovost vina, ki ga bodo letos točili, je odločno najvišja, od kar obstaja prireditev.
V	tem je razlog več, da izrečemo vztrajnim kriškim prirediteljem priznanje za trud in delo, ki so ga doslej vložili v prizadevanje za ovrednotenje svoje domače, pristne proizvodnje in s tem za ovrednotenje vsega našega kmetijstva, ki ga bodo morale krajevne oblasti prej ali slej polnopravno priznati za pomemben gospodarski dejavnik ter ga obenem podpreti.
V	nedeljskem Primorskem dnevniku smo o tem kriškem prazniku že precej napisali, vendar moramo članek še dopolniti. Prvi pobudniki Konzorcija pridelovalcev vina tržaške občine so bili Slavko Tence,
Drago Sedmak in Lucijan Košuta (in s tem popravljamo neljubo napako, ki se nam je vrinila v nedeljskem članku, ko smo brez krivde prizadetega zapisali, da je bil glavni pobudnik sedanji podpredsednik in blagajnik Milo Košuta, čeprav je res, da se je tudi on za idejo zavzemal v okviru domačega prosvetnega društva skupno z Dragom Sedmakom). Prvi odbor pa so poleg omenjenih sestavljali še Rudi Košuta, Albin Tence, pok. Viktor Sedmak, Jurij Žerjav, Mario Švab in Miro Sedmak.
Pa še besedo o sporedu praznika.
Predvsem je treba poudariti, da sovpada «Prazr.ik vina in rib* s »kriškim tednom*, ki ga prirejajo pro-svetarji domačega društva »Vesna*.
V tem okviru so v nedeljo priredili ex tempore šolskih otrok, ki pa žal zaradi skrajno neugodnih vremenskih razmer ni povsem uspel. Vsekakor se bodo prosvetarji in športniki lahko v teh dneh oddolžili za zamujeno s športnimi tekmami v namiznem tenisu in balinanju.
Uradno odprtje praznina do jutri ob 18.30 z odprtjem vinske razstave, nakar bo vaška mlacmiska godba na pihala poskrbela za kulturni spored s samostojnim koncertom. Razstava vin ter stojnice z ribami, klobasami, golažem in vampi bodo odprte tudi ves naslednji dan, na praznik vaških patronov sv. Petra in Pavla, zvečer ob 19. uri pa bosta nastopila občinska godba «G. Verdi* ter ansambel Lojzeta Hledeta s števerjanskim kvintetom, ob zvokih katerega se bodo obiskovalci lahko zavrteli na plesišču pred razstavnim prostorom. Zabava bo tudi v soboto, ko bo v večernih urah tudi koncert moškega pevskega zbora domačega prosvetnega društva «Vesna».
V TRSTU SO UPRAVITELJI PODJETNEJŠI
Potrebna je večja zavzetost Gorice za ureditev odprtih vprašanj ob meji
V Trstu se potegujejo, da bi uredili moderno obmejno postajališče Gorica mora čimprej urediti avtocesto in druge obmejne naprave
NA POBUDO ISDEE
Jutri predavanje o izkušnjah madžarske gospodarske preosnove
Nastopil bo prof. Csikds-Nagy iz Budimpešte
Uradna razglasitev volilnih izidov
Včeraj so v dvorani prizivnega sodišča uradno razglasili volilne izide na deželnih volitvah za tržaško volilno okrožje. Uradno in dokončno so tudi proglasili 16 deželnih svetovalcev, ki so bili izvoljeni v tržaškem volilnem okrožju.
Na pobudo tržaškega Instituta za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi (ISDEE) bo jutri popoldne na sedežu instituta napovedana konferenca predsednika združenja e-konomistov iz Bioimpešte in ravnatelja Urada za cene prof. Bela Csi-kos - -Nagyja o «petletnih izkušnjah gospodarske preosnove na Madžarskem*.
Prof. Csikos - Nagy, ki je med drugim docent na univerzi Karla Marxa v glavnem mestu Madžarske, je eden izmed najvidnejših ekonomistov obdonavske republike in je znan tudi na Zahodu po številnih razpravah in člankih o gospodarski strukturi Madžarske in drugih socialističnih dežel.
Med njegovimi zadnjimi deli, ki so izšla v prevodu v raznih zahodnih jezikih, naj omenimo «La Politique economique de la Hongrie.. Ses ob-jectifs et ses moyens» (Gospodarska politika na Madžarskem. Njeni cilji in sredstva*. Delo je bilo objavljeno
v »Revne de l’Est» v Parizu. Znana je tudi njegova razprava «Les svste-mes de prix et de change de deux pays a regimes differentes* (»Vprašanje cen in menjave med državami z različne ureditvijo*). Tudi ta razprava jc. izšla lansko leto v Parizu. V reviji «Est - Ovesi*, si je izdaja tržaški ISDEE, je bil lansko leto objavljen prispevek z naslovom «Vpliv mednarodnih cen na notranje cene v socialističnin deželah*, eno izned najvažnejših del madžarskega strokovnjaka pa je »Socialist Eco-nomic Policy» (»Gospodarska politika socialističnih deže'*).
Konferenca bo ob 13. uri na sedežu
ISDEE v Trstu, Corso Italia. 27. Izvajanja prof. Csikosa Nagyja bodo sproti prevajali v italijanščino.
Tržaški LIoyd v preteklem letu
V	Trstu je bil včeraj redni občni zbor delničarjev Tržaškega Lloyda. Iz poročila, ki ga je prebral predsednik Spigai je razvidno, da so Lloydove ladje v letu 1973 opravile 93 voženj, od tega 29 na potniških in 64 na blagovnih progah. Ladje so skupno prevozile 220 000 milj in prepeljale 56.995 potnikov in 676.087 ton blaga.
V	letu 1972 se je poslovanje tržaške pomorske družbe odvijalo v težavnih okoliščinah, ki so bile posledica predvsem zapore Sueškega prekopa, neugodne gospodarske konjunkture v Italiji in monetarnih zapletljajev na mednarodnem trgu.
Med aktivnimi dejavniki Lloydove bilance se v poročilu omenja vzpostavitev nove kontejnerske zveze med Evropo in Avstralijo. Na to progo je Lloyd 2. maja letos vključil turbinsko kontejnersko ladjo «Lloydiana», ki sprejema na krov do 1.600 kontejnerjev.
Občni zbor je odobril poročilo in bilanco za leto 1972, ki izkazuje 558 milijonov lir zgube. Primanjkljaj iz prejšnjih let pa je znašal nekaj nad 500 milijonov, tako da presega celokupen deficit družbe nad milijardo lir. Zbor je končno imenoval za nove upravitelje družbe E. Cossetta, G. Mechellija in F. Rossija.
Določeni gospodarski in politični krogi v Gorici ugotavljajo, da so Tržačani marsikje bolj podjetni in da imajo večkrat možnost vreči na tehtnico svojo gospodarsko in tudi politično moč, ki lahko včasih tudi oškoduje sosede. V ponedeljek so imeli v Trstu, v okviru tamkajšnjega velesejma, konferenco o gradnji avtoporta na Krasu v bližini Femetičev. Konference so• se udeležili poleg najvidnejših tržaških osebnosti tudi predsednik deželne vlade Berzanti ter strokovnjaki iz Slovenije. Pred časom smo brali, da so iz sklada za Trst dodelili precej denarja za gradnjo podaljška avtoceste od Sesljana proti vzhodu po tržaškem ozemlju. V Sloveniji se baje ogrevajo za varianto avtoceste, ki bi šla z Razdrtega proti Kopru «in tako šla zelo bizu Trsta* ne pa več proti Gorici, kot je bilo prvotno z republiškim zakonom določeno.
Pri nas avtocestni priključek od Vileš proti Gorici gradimo, verjetno bo že prihodnje leto končan, čeprav manjka več sto milijonov za gradnjo. Na Tržaški cesti urejajo bodoče postajališče ob koncu avtoceste, kmalu bodo pričeli graditi tudi obmejno postajališče. Na jugoslovanski strani so določene infrastrukture že dokončali, pripravljene imajo številne načrte za gradnje prve etape avtoceste iz Nove Gorice proti Razdrtemu, vendarle se je nekje v Gorici še bolj v Rimu nekaj zataknilo. Dovoljenja za odprtje mednarodnega prehoda na relaciji štandrež - Vrtojba še ni, zaradi česar so bila najbrž odtujena nekatera finančna sredstva, ki so bila že lani na razpolago v Beogradu.	.
V Gorici so gospodarski in politični predstavniki zavzeti z obno-zakona o prosti zoni. Ko bo to dokončano, bo nujno, da se vsi goriški odgovorni faktorji zavzamejo za čimprejšnjo rešitev odprtih vprašanj, ki utegnejo odvijati razvoj gospodarskih in drugih odnosov s Slovenijo. Dela na meji je dovolj za vse, Goričane in Tržačane, vendarle se v Gorici ne smejo pustiti prehiteti.
Ljudska knjižnica (udi v (JI. Brig. Pavia
Občinski svet v Gorici se bo ponovno sestal prihodnji teden, v petek, 6. julija ob 20.30. Sklicanje sveta so sklenili občinski odborniki na seji, ki je bila, pod predsedstvom župana De Simona, v ponedeljek zvečer. Na tej seji so odobrili vrsto sklepov, o katerih so poročali odborniki Ciuffarin, Rovis, To-massich, Agati in Paulin. Odbor se je pridružil resoluciji občine Mantova, ki predlaga, da bi poslance evropskega parlamenta volili direktno vsi volivci. Župan je tudi predlagal.. da bi občinski svet čimprej razpravljal o razdelitvi posameznih občin v homogena področja upoštevajoč državni zakon o gorskih področjih. Nalogo porazdeliti ta področja ima deželni predsednik, upoštevajoč mnenje prizadetih občin.
Občinski odbor je na ponedeljkovi seji sprejel tudi sklepe o spremenjenih davčnih osnovah za nekatere občane, nakup zemljišč za industrijsko cono. podpore starejšim in bolnim občanom, tarife za avtomobilske prevoze. V Ulici Brigata Pavia bo občina uredila ljudsko knjižnico, uredili bodo tudi vrt pred svetogorsko železniško postajo. Občinskemu svetu bodo predlagali izvolitev občinske komisije za sestavo seznamov ljudskih sodnikov.
Letošnji seminar za šolnike
bo v Slatini Radenci
Sindikat slovenske šole, tajništvo v Gorici, obvešča slovenske šolnike na Goriškem, da bo seminar slovenske kulture v Slatini Radenci (Hotel Radinj) v dneh od 13. do 22. septembra t.l. Vodstvo seminarja je razpisalo deset mest za slovenske šolnike na Goriškem, Kdor je za stvar zainteresiran, naj čimprej piše ali naj se osebno oglasi na naslov: prof. Albin Sirk. Via del Carso 37/C, Gorica.
sebojnem sodelovanju znotraj evropske gospodarske skupnosti. Ta urad bo imel nalogo brezplačno nuditi podjetjem vsa pojasnila pravnega, davčnega, finančnega in u-pravnega značaja, ki veljajo v posameznih državah, in ki zadevajo kooperacijo med podjetji raznih držav, Prav tako bo naloga tega urada omogočiti spoznanje med podjetji, ki bi želela sodelovati.
Urad bo deloval skladno z uradnimi ustanovami in z zasebnimi strokovnimi zvezami, ne bo smel dajati prednosti epemu ali drugemu podjetju, moral bo le nuditi pojasnila in napotke enako vsem prosilcem, brez vsakršne diskriminacije in brezplačno.
Dr. Rogers Paeters, funkcionar komisije evropskih skupnosti, bo o tem vprašanju predaval na sedežu trgovinske zbornice v Trstu v torek, 3. julija ob 10. uri.
V	nedeljo bo seja sekcije ANPI Rupa-Peč
V	gostilni pri Bajti na Peči bo
nedeljo zjutraj, ob 11- uri, sestanek članov sekcije bivših partizanov ANPI za Rupo in Peč. Odborniki sekcije bodo članom ob tej priliki podali obračun pomladanskega praznika, ki je bil pred približno mesecem dni na Peči. Pregledali bodo tudi dosedanje delo, ki ga je opravila sekcija, predvsem pobiranje podpisov za peticijo, ki zahteva prepoved delovanja fošistične stranke. Razpravljali bodo tudi o bodočem delu. V sekciji ANPI za Rupo, Peč, ki je bila ustanovljena šele pred kratkim, je vpisanih okrog 80 čla-
nov, med katerimi je približno deset bivših partizanov.
Vpisovanje v slovenske otroške vrtce
Goriško županstvo javlja, da so že pričeli vpisovanje v občinske o-troške vrtce. Vpisovanje bo trajalo do jutri. 28. t. m. od 9. do 12. ure. Slovenske starše opozarjamo, da so v mestu trije otroški vrtci in sicer v Ulici Randaccio, v Ulici Croce in v Ul. Torriani.
Ob vpisu morajo starši prinesti s seboj rojstni list ter potrdilo o cepljenju. Prednost ob vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1968. Starši iz Šentmavra bodo svoje otroke vpisali v vrtec v Ulici Torriani.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole
Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom obvešča, da se je že začelo vpisovanje v 1. razred na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje bo trajalo do konca meseca.
V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1967, Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v višje razrede.
JUTRI BO ZASEDAL OBČINSKI SVET
RAZNA JAVNA DELA V SOVODENJSKI OBČINI
Stroški so se povečali tudi zaradi davka IVA - Svetovalci bodo razpravljali o medobčinskem tehničnem konzorciju
V Sovodnjah bo seja občinskega sveta v četrtek, 28. junija ob 20. uri. Na dnevnem redu imajo naslednje točke:	poročila župana,
sprememba proračuna za leto 1973, odobritev načrta za popravilo opornega zida pri cerkvi na Peči, odobritev del za obnovo strehe otroškega vrtca v Rupi. vodovodni priključek za mejni prehod Miren, prevzem bremena IVA za popravilo šole v Rupi, prevzem bremena IVA za ureditev nekaterih občinskih cest (vrednost načrta je 17.000.000 lir), vzpostavitev razlastitvene procedure pri delih za ureditev nekaterih občinskih cest, ratifikacija odborovega sklepa z dne 22. maja t.l., mnenje glede prodaje občinskega zemljišča v Sovodnjah, mnenje glede možnosti ustanovitve medobčinskega tehničnega konzorcija, prilagoditev stanovanjske doklade občinskemu tajniku, slučajnosti.
Dnevni red je precej obširen, zaradi česar je tudi pričakovati, da se bo seja zavlekla bolj kot prejšnje seje sovodenjskega občinskega sveta.
Prihodnji torek ob 21.15 bo na sedežu Pro Lovo v Lanterni d’oro na goriškem grajskem griču predložitev programa letošnjega folklornega festivala, ki bo v Gorici od 5. do 9. septembra letos.
Matjaž Vidmar iz Nove Gorice državni prvak v matematiki
Matjaž Vidmar, učenec 8. razreda novogoriške osnovne šole, je v soboto v Beogradu dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju v znanju matematike za osnovne šole in tako postal državni prvak.
Tekmovanje je teklo že dalj časa. Na republiške mtekmovanju se ,ie pomerilo v znanju matematike 268 učencev, od katerih jih je 8 poka-
zalo tolikšno znanje, da so lahko zastopali Slovenijo v Beogradu.
Med vsemi tekmovalci iz vseh republik in obeh pokrajin je bil, kakor rečeno, najboljši Novogoričan Vidmar Za tekmovanje ga je pripravljala njegova učiteljica Marica Abrabamsberg.
Trčenje avtomobilov
v Rožni dolini
Prejšnji dan se je na mejnem prehodu Rdeče hiše, na jugoslovanski strani, pripetila precej huda nesreča 38-letni Katarini čučič iz Vrtojbe, ki se je peljala v avtomobilu, ki ga je vozil 19-letni Bogdan čučič. Ta se je na križišču pri meji ustavil, da bi dal prednost drugim vozilom, ki so vozili na prednostni cesti. Tedaj je privozil 26-letni Nino Devotti iz Premanzacca pri Čedadu, ki je trčil v ustavljeni avtomobil. V šempetersko bolnišnico so sprejeli samo Katarino čučič, ki je pri trčenju dobila udarec v hrbet in glavo.
V Moši je včeraj zgorela stara hiša, ki so jo rabili za skladišče sena. Ko so poklicali gasilce je ogenj zajel že 25 odstotov sena za približno 50.000 lir škode.
OB VELIKI UDELEŽBI STARŠEV
Šolska prireditev v Ulici Randaccio je potekala v znamenju kmečkih uporov
Skupno so nastopili obiskovalci otroškega vrtca in slovenske osnovne šole - Petošolci so recitirali «Dumo» - Nastopili so tudi mladi glasbeniki
Drobni količki oranžne barve razmejujejo in razpolavljajo čudovite in skrbno negovane trate v dolgem pasu, ki se kakor dolga kača vleče skoraj od borovega gozdiča na severni strani, kjer poteka nekakšna virtualna meja med lonjerskim, padriškim in bazovskim ozemljem, pa tja do vrha Hudega leta, kjer se na sončni strani podolgovate in nizke stavbe Golf clu-ba odpira lep razgled na ves Tržaški zaliv. Tudi del notranjosti poslopja samega je od ponedeljka na-
prej razpolovljena in pregrajeno z zavesami, potem ko so te prostore popolnoma izpraznili in morebiti sedaj marsikdo od uglednih gospodov Golf cluba in njegove delniške družbe razburjeno išče svoje čevlje ali svoje palice in žogice za golf. Pred samim poslopjem, kjer se na levi začenja bar krožka, je del dvorišča pregrajen z žico (kakor lahko vidimo na sliki), ki je ovita z belimi krpami, da bi se kdo od finančnih mogotcev, stal-
nih obiskovalcev Cluba, ne zaletel v nočnih urah nehote v žice.
Vse to je posledica izvršitve izgona, ki ga je sodišče na dobljeno tožbo Milke Glavinove iz Lo-njerja naložilo omenjenemu krožku, ki že dolgo let uživa zemljišča na Hudem letu, last kmetovalcev z Lonjerja in Padrič. Posledica je tudi v tem, da se je marsikdo od teh lastnikov, ki mu je Club plačeval le nekaj pičlih lir najemnine za njegovo zemljišče, globoko zamislil ob zgledu Glavinove.
Jutri prireditev v vrtcu v Ulici Torriani
V slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Torriani bo jutri, v četrtek, 28. junija ob 10.30, zaključna prireditev otrok, ki obiskujejo ta vrtec. V tem poslopju deluje vrtec komaj leto dni, lani je bil tretji slovenski otroški vrtec v mestu odprt v naselju onkraj pevmskega mosta. Vrtec obiskujejo otroci slovenskih družin iz zahodnega dela mesta in lepo je, da imajo letos svojo zaključno prireditev. Starši bodo tega zelo veseli.
Nov urad za pomoč evropskim kooperantom
Trgovinska zbornica v Gorici obvešča trgovce in industrijce, da bo komisija evropskih skupnosti ustanovila nov urad, ki ga bodo vodili funkcionarji teh skupnosti in ki bo zainteresiranim trgovskim in industrijskim ter obrtnim operaterjem , nudil strokovno obveščanje o medk
«• j
i	o* M®
Nastop malčkov iz otroškega vrtca
Skupno so nastopili učenci slovenske osnovne šole v Ulici Randaccio
Jedilnica otroškega vrtca v Ulici Randaccio je postala pretesna za vsakoletno šolsko prireditev, ki jo prirejajo učenci tamkajšnje slovenske osnovne šole in slovenskega o-troškega vrtca ob zaključku vsakega šolskega leta. Spominjamo se še, kako so na te prireditve pred leti prihajali starši maloštevilnih otrok, ki so obiskovali ti dve šolski ustanovi v južnem delu mesta. Sedaj je otrok v šoli in v vrtcu več kot sedemdeset (pred približno desetimi leti vrtca ni bilo, šolo je obiskovalo le nekaj otrok in so jo hotele šolske oblasti ukiniti) in logično je, da so včeraj tako otroci kot njihovi starši in gostje učilnico do kraja napolnili. Nekateri so morah celo ostati na hodniku. Zaradi tega je včeraj bila dana zamisel, da bi prihodnje leto organizirali prireditev v poznih popoldanskih urah na šolskem dvorišču.
Učenci so se tudi letos za svoj nastop lepo pripravili. Pripravili so okusno razstavo ročnih del in risb, ki so krasile tri stene učilnice, star-
ši so si z zanimanjem ogledovali razstavljene slike in jih primerjali z onimi drugih učencev, razstavljeni so bili tudi zvezki učencev.
Za napovedovalko je bila ob tej priložnosti učiteljica Ljubka Šorli, ki je po kratkem pozdravu povedala, da so se učenci v šolskem letu marsikaj naučili in da bodo skušali to staršem posredovati na prireditvi. Prvi so nastopili najmlajši obiskovalci otroškega vrtca z vrsto pesmic in z nekaj recitacijami. Lepo je bilo poslušati naše najmlajše, ki nam bodo v naslednjih letih še kaj zanimivega pokazali. Nato so v dvoranico prišli učenci o-snovne šole in najprej vsi skupno zapeli nekaj pesmi. Potem so nastopili z recitacijami učenci prvega in drugega razreda. Izredni moment na prireditvi je bil nastop štirih mladih glasbenikov, ki obiskujejo slovensko glasbeno šolo v Gorici. Nastopili so Ana Lupil, Miran Čotar in Sonja Lutman, ki so igrali na klavir, ter Miran Vižintin, ki je igral violino. Na sporedu je bil na-
to nastop' učencev tretjega in četrtega razreda, za zaključek pa so nastopili učenci in učenke, ki letos zapuščajo osnovno šolo in ki bodo 'šli drugo leto v gimnazijo. Ti so recitirali dokaj težko Župančičevo «Dumo». Za zaključek so vsi učenci osnovne šole zapeli «Le vkup, le vkup, uboga gmajna*.
Tako v razstavljenih risbah kot v številnih recitacijah je bilo čuti letošnje proslavljanje kmečkih puntov. To je znak, da se na tej šoli naši učenci vzgajajo pravilno v slovenskem duhu. Ob koncu šolskega leta lahko povemo, da so se u-čenci te šole udejstvovali na najrazličnejših področjih. Sodelovali so na mladinskem natečaju za risbe o kmečkih puntih in dobili nekaj nagrad, na občinskem kolesarskem natečaju in dobili nagrade, na raznih športnih tekmovanjih, v Glasbeni šoli, obiskali so svoje kolege v šte-verjanu. Šola in vrtec v Ulici Randaccio lepo uspevata in v šoli bo prihodnje leto verjetno prav toliko učencev kot v minulem šolskem letu, vrtec pa je napolnjen. V šoli bi bila potrebna še četrta učna moč in od šolske oblasti pričakujemo, da bo tej želji staršev in upravičeni vzgojni potrebi tudi ustregla.
Včerajšnje prireditve so se, med drugimi udeležili, občinska odbornika Moise in Paulin, pokrajinski podpredsednik Waltritsch, občinska svetovalca Battello in Bratina, šolski inšpektor Lebani in didaktični ravnatelj Brešan, tajnik SPZ Košuta.
Z avtomobilov v moped
Sergio Paoletig, 15-letni dijak iz Krmina, Ulica Zlataper 19, se je včeraj zjutraj ob 7.50 ponesrečil na cesti, ki iz štandreža pelje v So-vodnje. Mladenič se je z mopedom peljal proti tej vasi, ko ga je od zadaj pahnil avtomobil, ki ga je vozil 23-letni delavec Alfredo Ve-nier iz Gorice. V splošni bolnišnici so ponesrečenca sprejeli za 10 dni na zdravljenje zaradi lažjega možganskega pretresa in drugih poškodb po telesu.
Uspešno delovanje krožka «Piccolo cineforum»
Z recitalom pevke in avtorice Gianne Marini je krožek «Piccolo cineforum* zaključil prejšnji večer svojo prvo sezono delovanja. Gian-na Marini je pela nekaj svojih in ljudskih italijanskih pesmi pred zbrano publiko, ki je na koncu predstave zapela skupno s pevko.
Pobudniki krožka, ki so uspeli zbrati okrog sebe precej mladine, so v tej sezoni pokazali vrsto filmov s socialno tematiko. S svojim delom so dokazali, da obstajajo tako v Gorici kot drugod v pokrajini možnosti za nadaljnje delovanje take napredne kulturne ustanove.
PD «JEZERO» DOBERDOB priredi 28., 29., 30. junija In 1. julija običajni
PRAZNIK OB JEZERU
Vsak večer ples z zabavnim orkestrom «1 Salvador*. 28. in 30. junija tekmovanje v briškoli z lepimi nagradami. Deloval bo dobro založeni bife s hladnimi pijačami, domačim vinom in specialitetami na žaru.
Vsi vljudno vabljeni!
Izvoljen nov odbor kemijskih delavcev CGIL
Pred kratkim so izvolili nov goriški pokrajinski odbor kemijskega sindikata CGIL. Vanj so bili izvoljeni predstavniki tovarn Nest - Pack, Tee - Friuli, Gas compressi ter tovarne «Fiocco» iz Podgore. Med izvoljenimi sta tudi Bruno Frandolič in Renzo Koceancic. V tajništvo so izbrali predstavnike Cervaia. Del-1’Ova. Deana in Galassa.
Z izvolitvijo novega vodstva svoje sindikalne organizacije so hoteli delavci kemične industrije še bolj okrepiti svojo organizacijo ter jo še bolje usposobili za nadaljnjo borbo za njihove koristi in potrebe. Med temi so v prvi vrsti izboljšanje zdravstvenih in drugih pogojev na delovnem mestu in tudi izven njega, ohranitev delovnih mest, izvedba stanovanjske reforme s pospešitvijo ljudskih stanovanjskih gradenj, prevoz na delovno mesto in izboljšanje šolstva.
Že od samega začetka je novi odbor sprejel sklep, da bo podpiral težnjo po sindikalni enotnosti tako v svojem notranjem ustroju kot tudi v odnosih do drugih sindikalnih federacij. S tem namenom in ciljem bodo imeli v soboto 30. t.m. v Tržiču tudi sestanek predstavnikov treh pokrajinskih vodstev kemijskih sindikatov CGIL, CISL in UIL, da bi ustanovili enotno sindikalno vodstvo kemijskih sindikatov.
*Kino
Gorica
«VERDI» v Gorici - 17.00-22.00 »Me-linda* (La risposta americana al Kung - Su Cinese). Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00-22.00 »Notte sulla citta*. A. Delon in C. Deneuve. Barvni film.
MCDERNISSIMO 17.00—22.00 »La trec-cia che uccide*. S. Kai in L. Then. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 »Toto a co-lori*. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «L'orgia del vampiro*. K. Teilor in G. Williams. Barvni film. Mladini pod 18. letom
prepovedan.
Tržič
AZZURO 20.30 —«Trnjulčica». Nastop baletne skupine Trsicore.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Le bambole* Barvni film.
EXCELS10R 17.30-22.00 «La bataglia del deserto*. Barvni film.
A o ca Gorica
SOČA »Igralec in prostitutka*, ameriški barvni film, ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Diamanti so večni*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Skrivnostna vojna Hary Friga*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČF. Prosto.
PRVAČINA «šerif na divjem Zahodu*, ameriški barvni film ob 20.00.
KANAL »Topovi za Kordobo*, ameriški barvni film ob 20.00.
POTUJOČI KINO Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa Sar. Giusto, Korzo Italija 224, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo. UL 1. maja,
tel. 73-328.
Iz gnriškega matičnega urada
ROJSTVA: Pier Giorgio Trevisan, Luigia Melandri. Romeo Basile, Valentina Fonzari. Omella Tortul, Lorenze Negrini. Maximiliam Crismani.
SMRTI; gospodinja 80-letaa Frančiška Komjanc.
KONGRES FRANCOSKIH SOCIALISTOV V GRENOBLU
Postavlja se vprašanje: po kateri poti naprej
Mitterandova želja je, da bi Socialistična partija postala najmočnejša sila na političnem prizorišču Francije
«Sem na čelu zelo enotne partije, znotraj katere istočasno vre* — je dejal Francois Mitterand, prvi sekretar socialistične partije Francije, pred začetkom kongresa, ki se je začel pred kratkim v Grenoblu. V tej navidezno povsem enostavni izjavi, pa so dejansko vsebovane vse dileme socialistov.
V teku preteklih dveh let od predhodnega in dokaj dramatičnega kongresa, ko se je stara, časovno izčrpana in preživela partija Guy Molleta pretvorila v novo ter z idejo o enotnosti levice osveženo Socialistično partijo pod Mitteran-dovim vodstvom, je ta zabeležila pomembne rezultate. Predvsem je bil dosežen «skupen program* s komunistično partijo, zamišljen kot deklaracija morebitne bodoče vlade levice. Na marčevskih volitvah so socialisti dobili štiri in pol milijona glasov, kar je za milijon več kot 1. 1968. S pomočjo spretne politične taktike je Mitterand dosegel še neki drugi «čudež». Pripravljajoč osnovno resolucijo za kongres v Grenoblu, mu je uspelo zbrati okrog sebe najvplivnejše predstavnike centra, desnega krila in pripadnike levo usmerjenega CERES. Na tak način si je zagotovil podporo nad 80 odstotkov delegatov, s čimer je docela potisnil ob stran o-starelega Guy Molleta ir. tako postal edini resnični voditelj socialistične partije, ki jo želi vcditi v znamenju parole «Za socializem in dinamično ter odgovorno socialistično partijo*.
To so doseženi rezultati. Ostane pa osnovno vprašanje — kako naprej. Zakaj enc-tnost socialistov sloni r.a kompromisih in na prvotni želji, da se partija preporodi ter preporojena nastopi na nacionalnem političnem prizorišču. Naslednjo potezo bi predstavljal dinamičen program akcije, ki bi si zagotovila podporo širših slojev, predvsem delavcev. O tem danes obstoje šele okvirni načrti. Mitterand zastopa tole osnovno idejo: združiti je treba vse leve sile in tako priti do oblasti. Zamisel o enotnosti levice je privlačna. Kako to uresničiti v heterogeni atmosferi najrazličnejših mnenj, smeri, struj in skupin, tako značilnih za francosko socialistično gibanje — je drugo, mnogo težje vprašanje.
Na volitvah je levica, resnici na ljubo, dosegla dobre rezultate. Veliko vprašanje pa je, ali so ti rezultati oziroma uspeh posledica volilnega programa, s katerim se je predstavila, ali pa morda določene prenasičenosti volivcev, že naveličanih od dolgoletne vladavine de-golistične večine. Dejstvo, da so socialisti in komunisti po toliko letih uspeli nastopiti skupno, je zelo pomembno. Toda program, ki so ga predstavili ob prvih korakih sodelovanja, je na volivce napravil le zelo bled vtis. Omejen r.a pet let morebitne oblasti, brez globlje obdelave sprememb, ki jih želi francoska družba, s posplošenimi in pogosto paralelnimi stališči, tudi ni mogel kdo ve kako vžgati.
Medtem bi Mitterand želel napraviti iz socialistične partije najmočnejšo politično silo na francoskem političnem prizorišču. Prvo težkočo za dosego tega predstavlja vprašanje, kako partijo množično utrditi. Podatek, da je zdaj v socialistični partiji organiziranih samo 100.000 članov, navaja na zaključek, da bo potrebno ogromno delo za uresničitev ideje o «socialistični celici* v vsaki tovarni. Druga naloga pa bi bila v formuliranju take platforme «široko odprtih oken*, na katero bi pristale vse leve skupine. Da bi bilo moč to doseči, je treba dati odgovor vsaj na naslednje bistveno vprašanje: kakšno družbo u-stvariti. Po drugi strani se Mitterand boji, da bi stimuliranje pretirano široke ideološke diskusije raz-
........................
NASILJE
AMERIŠKE
POLICIJE
NEW YORK, 26. - «New York Times* piše o protizakonitih in nasilnih vdorih agentov ameriške zvezne policije v zasebna stanovanja v lovu na razpečevalce in uživalce mamil časopis objavlja izjave in intervjuje številnih žrtev tega nasilja in zaključuje, da je šlo v tem primeru za pravi pravcat policijski režim, ki je zahteval tudi nekaj žrtev. Pri teh nočnih »pohodih* so zabeležili štiri mrtve, med katerimi je bil tudi en policijski agent, ki ga je ustrelila neka prestrašena mati v trenutku, ko je s sekiro razbijal vrata, da bi prišel v stanovanje.
drobilo partijo in obnovilo stare spore.
Predvidene so bile tri osnovne kongresne teme. Med temi je najobčutljivejša in po marsičem najvažnejša obdelava oziroma zavzetje stališča do samoupravnega socializma. Debata o tem je bila že pred kongresom na široko razvila in je ni moč zaustaviti. Voditelj drugega največjega francoskega sindikata SDFT, Edmond Mair, je nedvoumno izjavil, da je samoupravljanje edina sprejemljiva rešitev za Francijo. Mitterand je pripravljen sprejeti samoupravljanje kot skrajni cilj, vendar se je želel debati o tem na kongresu ogniti, ker se je bal, da bi okrog tega utegnilo priti do različnih mišljenj in s tem do razcepa. Vplivni pa so tudi glasovi onih, ki menijo, da bodo socialisti brez jasne opredelitve do tega ključnega vprašanja težko uresničili željeno široko platformo združene socialistične levice, med drugim tudi zato, ker je to pogoj za sodelovanje s CDFT.
Istočasno je Komunistična partija Francije, po določenem omahovanju, sprejela debato o tem, ne prikriva pa svojih pomislekov in nasprotovanja do Mairovih tez o samoupravljanju, vtem ko se Mitterand boji, da bi vse to utegnilo ogroziti skupni program, ki ga želi za vsako ceno ohraniti.
V središču pozornosti je nadalje tudi vprašanje evropskega sodelovanja. Poudarjajoč nevarnost ameriške ekonomske ekspanzije v zahcdr.i Evropi, bi socialisti želeli s tem v zvezi ustvariti skupno fronto, ki bi se postavila po robu tem težnjam.
Skratka, če bi hoteli vse skupaj na kratko označiti, bi rekli, da so francoski socialisti začeli svoj kongres v Grenoblu zadovoljni s tem, kar so dosegli, da pa se zavedajo težkoč, ki jih še čakajo. Pred javnost bodo morali stopiti z izdelanimi stališči, s trdnimi in enotnimi pogledi, o-benem pa s privlačnejših pozicij. To pa ni tako lahko.
PO PISANJU STROKOVNE REVIJE «VARIEIY»
V miznicah producentov še veliko literarnih del
Med deli, ki bi bila morala priti na filmski trak, sta tudi deli dveh znanih literatov: Millerja in Malrauxa - Nasedel je tudi Carlo Ponti
HOLLVV, OOD, 26. — Filmska izbira je velika, vedno večja. S tem ni rečeno, da je danes u-metniška raven ustrezno višja. Mnogi filmski kritiki poudarjajo celo, da smo daleč od umetniške ravni, ki smo jo na primer imeli pred poldrugim desetletjem. Z druge strani pa je tudi res, da se okusi spreminjajo in s tem je treba tudi računati. Vrhu tega pa drži tudi ugotovitev nekaterih, da v splošnem govorimo le o evropskem in ameriškem filmu, pozabljamo pa na mogočno proizvodnjo Azije, predvsem Indije in Japonske, ki v filmski proizvodnji veliko pomenita tudi v svetovnem merilu. Revija «Variety» je v svoji zadnji številki prinesla nekaj zanimivih podatkov o enem izmed vzrokov sedanjih razmer v ameriškem filmu. Ker so nekatera ameriška filmska podjetja morala skrčiti svoje izdatke in ker so se druga podjetja tehnično ali pa tudi upravno restrukturirala, je splošna slika ameriškega filma danes nekoliko boljša, kot je bila pred desetletjem. Toda hkrati je ostalo neizpolnjenih veliko film-
skih načrtov oziroma je ta proces spotoma zadušil vrsto filmov, ki bi sicer lahko kaj več povedali. V nekaterih primerih je šlo tudi za filme, ki so bili že v fazi snemanja. Nekaj teh filmov bo verjetno prišlo še kdaj na trg, marsikaj pa je za vedno rzadre-malo».
Med filmi, ki so bili verjetno dokončno odpisani, bi lahko našli tudi nekaj naslovov, ki bi jih bilo dobro ponovno potegniti na dan. Gre v tem primeru v splošnem za filme, ki so jih posneli ali vsaj pripravili po kakem literarnem delu ali pa po kakem o-drskem delu. Ker pa so nekatera literarna dela, ko so jih prenesli na platno, ostala neopažena, se filmski producenti bojijo ta dela posneti na film, ker se ne marajo spuščati v tvegane posle. Revija «Vanety», ki prihaja s temi podatki na dan, je navedla tudi seznam glavnih filmov, ki da so ostali v miznicah ameriških filmskih producentov. Eno teh del je na primer «The Ingeritors». Je to roman zelo plodnega pisatelja Harolda Robinsa, ki ga je produ-
aaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiifitiiiniiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiaitiiiMtaiiiifiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiatfitiitaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiMUBiiiiiiiitaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiin
BO POMIRJEVALNO RAZPOLOŽENJE KAJ ZALEGLO?
Konkretni podatki o oborožitvi ZDA, zahodne ter vzhodne Evrope
Koliko gre za oboroževanje - Kdo je močnejši v konvencionalnem in kdo v atomskem orožju - Pojenjanje tekme bi veliko pomagalo šibkim
Kljub temu, da se je v Helsinkih «konferenca ambasadorjev* dobro končala tako da je za začetek julija napovedana že druga konferenca v istem mestu in kljub temu, da tudi Dunaj veliko obeta, so opazovalci vendarle mnenja, da bo k pomirjenju v svetu še največ pripomoglo zadnje srečanje med Ni-xonom in Brežnjevom, kajti mir v svetu da je odvisen, pravijo, od odnosov med tema dvema super-silama. So sicer tudi skeptiki, ki pravijo, da bo tudi odslej ostalo pri starem, da sta se šefa dveh supersil -bolj malo konkretno- dogovorila, toda to srečanje bo prav gotovo imelo pozitivne posledice, pa čeprav bo potegnilo za seboj tudi kako negativno stransko posledico. Preveč blazno bi namreč bilo, če bi se razmere v svetu še nadaljevale v sedanjem tempu, kajti na eni strani beremo o strahotnih življenjskih razmerah ponekod v svetu, z druge strani pa nam servirajo z grozotnimi podatki, koliko gre v svetu sredstev za oboroževanje. čeprav so številke pogosto dolgočasne, so pa vendarle še najbolj zgovorne, kajti tu ni ugovorov, številke so kričeče in če v konkretnem primeru ne gre prav za povsem točne obračune, so po-
datki verodostojni, kolikor je pač možno priti do verodostojnih številk s področja tako delikatnih proračunov kot so vojaški proračuni.
'Mednarodni institut za raziskovanje problemov miru, ki ima svoj sedež v Stockholmu, navaja naslednje podatke:
Združene države so v letu 1972 potrošile za oboroževanje 74 milijard dolarjev. Verjetno je bogata Amerika porabila še kaj več, teda ti podatki niso bili javno objavljeni, vtem ko je 74 milijard številka iz ameriškega proračuna. Sovjetska zveza je istega - leta potrošila za Vojsko 42 milijard dolarjev. Vsota je sicer krepko nižja, toda dejanski rezultat je vendarle neprimerno večji, kajti en dolar v Sovjetski zvezi zaleže več kot en dolar v ZDA. Toda ne glede na to, trošita Sovjetska zveza in ZDA o-gromno za oboroževanje in tudi ves ostali svet razmetava ogromna sredstva v tako imenovano varnost. Na vsem svetu je pod orožjem nič manj kot 25 milijonov ljudi, vse države na svetu pa porabijo za obrambo oziroma za orožje 220 milijard dolarjev kar je v naši valuti kakih 130.000 milijard lir.
Sicer pa si oglejmo še nekaj drugih zelo zgovornih številk in
(Foto M. Magajna)
Motiv iz Križa
..........mi.................................................................................
ti spletkam na račun vašega
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na delu se odpovejte nekaterim predlogom, ki niso ugodni. Z ljubljeno o-sebo pomenek o načrtih za bočnost.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Če imate v delu skleniti delikaten posel, ne pozabite na podporo. Nepozabne ure z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugoden trenutek, da si z določeno pobudo utrdite položaj. Bodite odkritosrčni z ljubljeno osebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne obremenjujte se z delom. Poeno-»tavite svoj delovni program. V čustvenih zadevah bodite oprezni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V poslu ne spreminjajte načrta, čeprav bo deležen kritik. Zanimiv in prijeten večer.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V poslu ugoden trenutek za postavitev zahteve, ki jo želite izpolniti. Zanimivi pogovori. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.)
V	poslu je sreča na vaši strani, vendar bodite oprezni. Ne prepuščajte se ekstravagantnim načrtom.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.)
V	poslovnem življenju se boste spopadli s tekmeci. Nastopite pro-
prijatel ja.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
V	poslovnih zadevah upoštevajte načrt, ki ste ga postavili ob stran. Neko prijateljstvo bo odpovedalo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
V	poslovnih stvareh utrdite najprej zvoje pozicije. Ljubljena o-seba bo pripomogla k uresničitvi načrtov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.)
V	delu boste dosegli uspeh: V čustevenih zadevah se boste pc krajšem premisleku odločili
RIBI (od 22. 2 do 20. 3.) S po močjo predstojnikov boste rešili nalogo. Bodite bolj iskreni z nekim družinskim članom.
podatkov, ki nam bodo to sliko še bolj izpopolnili. Ker ostali svet, razen Kitajske, v tem primeru veliko ne pomeni, se bomo omejili na tri zemljepisna področja in sicer na ZDA, na zahodno Evropo ter na področje tako imenovanega varšavskega sporazuma, to se pravi na države vzhodne Evrope:	na
češkoslovaško, Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo, Poljsko in Sovjetsko zvezo.
ZDA imajo pod orožjem 2 milijona 700.000 mož, od česar je razmeroma malo doma, ker njihova vojska »stražari* že malone ves~ svet, začenši z Zahodno Nemčijo, pa preko vse Azije do raznih o-porišč na Pacifiku. Države zahodne Evrope imajo pod orožjem 2 milijona 950.000 mož, torej 250.000 vojakov več kot ZDA. Države varšavskega sporazuma pa imajo pod orožjem 4 milijone 300.000 vojakov, od česar odpade največ seveda na rdečo armado, ki jo srečamo še na češkoslovaškem, v Vzhodni Nemčiji, na Madžarskem, morda pa še kje drugje.
čeprav je poudarek sodobne oborožitve na jedrskem orožju, ima konvencionalna oborožitev še vedno glavno besedo v oborožitvi teh treh «zemljepisnih področij*. Tako razpolagajo ZDA s 16.000 tanki, vojske vseh zahodnoevropskih dežel imajo na razpolago 6500 tankov, Sovjetska zveza in njene zaveznice pa 21.700 tankov. Poročilo od koder povzemamo te številke, sicer govori o tankih, verjetno pa gre za oklepna vozila, kajti tolikšne številke so za tanke vendarle prevelike.
Tudi v letalstvu imamo opravka z velikanskimi številkami. Ameriška vojska razpolaga z 8500 letali, zahodnoevropske vojske imajo na voljo 3600 vojaških letal, dežele varšavskega pakta pa skupno 11.000. V vseh treh primerih, ki smo jih doslej navedli, opažamo, da je razmerje	sil skoraj	enako	med	de-
želami varšavskega pakta ter med zahodno Evropo in ZDA, vzeto skupaj.
Nekoliko spremenjeno je razmerje glede	podmornic,	kajti	Sovjetska
zveza razpolaga z več kot 350 podmornicami, vtem	ko jih	imajo	zahodna	Evropa in	ZDA	«le»	260,
in sicer 140 ZDA, 120 zahodna Evropa.
Prav narobe pa je z letalonosilkami. V Sovjetski zvezi imajo le eno letalonosilko in še ta je usposobljena le za prenašanje helikopterjev, ter letalonosilko, ki je šele v gradnji. Zahodna Evropa in sicer Velika Britanija in Francija razpolagata z devetimi letalonosilkami, ZDA pa imajo kar 18 večjih in manjših v glavnem velikih letalonosilk, katerih nekaj smo i-meli priložnost videti tudi v Trstu ob raznih »obiskih*.
Toliko o tako imenovanem konvencionalnem orožju, sedaj pa še nekaj podatkov o jedrski oborožitvi treh zemljepisnih področij. Tu prideta v poštev predvsem oba velikana SZ in ZDA. Zahodna Evropa je namreč na tem področju razmeroma šibka. Združene države Amerike razpolagajo, po podatkih mednarodnega zavoda s sedežem v Stockholmu, s 1054 največjimi medcelinskimi raketami, to se pravi z raketami, ki jih lahko izstrelijo v ZDA in potem ko preletijo ves Atlantik in pol Evrope treščijo nekje v Sovjetski zvezi ali pa tudi narobe, kajti isto velja za 1540 podobnih sovjetskih medcelinskih raket, katerim je treba dodati še 700 sovjetskih raket s srednjim dometom, to se pravi z dometom kakih 3000 kilometrov. V zahodni Evropi
samo Francozi razpolagajo s takšnimi raketami, le da njihovih 18 raket ne more «preskočiti» Atlantika.
Gornje rakete so največje in jih imajo največ, sledijo nato rakete morje - zemlja. Gre za rakete, s katerimi so opremljene podmornice in drugi plovni objekti. Teh raket imajo Američani 656, Francija jih ima 64, Velika Britanija 16, Sovjetska zveza in njene zaveznice pa 830. Iz teh podatkov izhaja, da je^var-šavski pakt tudi na tem področju nekoliko močnejši od ZDA in zahodne Evrope.
Nekoliko drugačna pa je podoba tako imenovanega strateškega letalstva. Strateški bombniki so tista letala, ki so dolgo noč ir; dan strašila po nebu, ker so ta letala bila ves čas «na preži* in nosila atomske bombe. Teh letal imajo v ZDA nič manj kot 530, Francozi imajo tovrstnih letal 36, vse države varšavskega sporazuma pa komaj 140, to se pravi, da je razmerje Zahod -Vzhod 566 nasproti 140.
Tudi kar zadeva taktične bombnike, se teža prevesi na Zahod. Združene države razpolagajo s 5100 taktičnimi bombniki, Velika Britanija jih ima 160, vse države varšavskega sporazuma pa 4300, to se pravi, da je razmerje med Zahodom in Vzhodom naslednje: 5260 Zahod, 4300 vzhodnoevropske dežele.
še in še je podatkov, ki konkretno govore o strahotni oborožitvi, ki »varuje* svetovni mir. Miru v svetu sicer ni, vsaj veliko ne, toda srečanje med Brežnjevom in Nixonom bi vendarle moglo privesti do popuščanja, do krčenja vojaških proračunov, kar bi se nujno odražalo v naglem napredovanju gospodarstev prvenstveno tistih dežel, ki jim stroški oboroževanja ne pustijo dihati. To bi veljalo še posebej za države s šibkim gospodarstvom, za dežele tako imenovanega tretjega sveta, kjer ponekod gredo v oborožitev sorazmerno visoki odstotki nacionalnega dohodka, tako da se tudi na račun tega prepad med bogatimi in siromašnimi še veča, namesto da bi upadal.
Pri 106 letih ge vedno svež in čil
SAN FRANCISCO, 26. — Bivši natakar Larry Lewis je včeraj slavil svoj 106 rojstni dan tako, da je opravil vsakdanji «obrok». Pravzaprav ni to bilo nič novega, kajti starec že dolgo opravlja svoj »obrok* sleherni dan. Sleherni dan namreč opravi enajst kilometrov poti okoli parka Gol-den Gate.
Lewis je začel s svojim natakarskim poklicem leta 1906. O-pravljal ga je nato vse do letošnjega januarja ko je šel v pokoj. Preden se je lotil natakarskega poklica pa je bil zaposlen kot artist v nekem cirkusu. Ko je bil star komaj petnajst let, se je zaposlil pri slovitem cirkusu Bar-num, kjer je navduševal množice kot trapecist. Kakih trideset let je delal v cirkusu, nakar je zamenjal poklic in postal natakar.
Sedaj, po 106 letih, je še vedno svež, za vajo in osvežitev opravi vsak dan 11 kilometrov nagle hoje ali teka okoli parka. Nikoli ni kadil in tudi ne kadi, pač pa zelo veliko pije. Vendar pa ne vina in alkoholnih pijač, pač pa veliko vode. In tudi ta ni katera koli voda iz pipe, pač pa mu prija le studenčnica. Ko je včeraj ugasnil 106 sveč na priložnostni torti, je rekel:
«Hvala za torto, vendar je ne bom jedel, ker bi mi škodovala*.
centska družba «Avco Embassyn odkupila, da bi po njem napravila film, pa je delo raje črtala s svojega programa. Ista družba je odkupila tudi Johna Le Carrega vohunsko zgodbo «A Small Toivn in Germar.y», ki naj bi bila že šla v delo, pa so jo «trenutno odložilh in čeprav je družba pisatelju veliko plačala, še ni gotovo ali jo bodo sploh posneli na filmski trak.
Ameriška producentska družba «Columbia» je odkupila avtorsko pravico za dramo «Dylan», ki je pravzaprav avtobiografsko delo pesnika Dylana Thomasa. Ob času se je govorilo, da naj bi pesnika poosebila na platnu ali Richard Burton ali Peter 0’Toole. Že ti dve imeni nam pričata, da je družba «Columbia» mislila zares. Sedaj pa so vsi obmolknili. Ne dolgo tega se je veliko govorilo tudi o nekem angleškem o-drskem delu, ki da bi ga postavili na filmski trak in režijo naj bi bil prevzel sam John Schlesin-ger, toda družba «Columbiav> je odpovedala svoje sodelovanje in zato Schlesinger išče kakega drugega producenta.
«Jimmy Shine» je komedija, ki jo je napisal Murrag Schagal. To delo je imelo pred petimi leti izreden uspeh. Posebno se je izkazal Dustin Hoffman v glavni vlogi. Tedaj se je že govorilo in pisalo, da bo delo posneto na filmski trak in da bo glavno vlogo igral sam Hoffman. Določen je bil tudi režiser Alan Arkin, govorilo pa se je tudi o Gilbertu Catesu, ki naj bi delo režiral, če bi Arkin odpovedal. Po dolgih razpravah in tudi polemikah je vsa zadeva zadremala.
Če smo doslej omenili literarna dela bolj ali manj znanih pisateljev, bomo sedaj omenili tudi izredno pomembno literarno ime. Mislimo pri tem na Andrea Mal-rauxa. Njegovo delo «Človeški pogoju je verjetno najpomembnejše literarno delo, ki je ostalo «v miz-nich, kot temu rečejo. Z delom oziroma z načrti sta se ukvarjala celo Carlo Ponti in Fred Zinne-mann. Film naj bi bil stal 10 milijonov dolarjev, torej 6 milijard lir. Pravzaprav so se pripravljalna dela že začela in je bilo vanje potrošenih najmanj dve milijardi lir, ko so nato konec 1968. leta vso zadevo «zadušili» in sta se zaradi tega Ponti in Zinne-mann tožila z ameriško družbo Metro Goldivin Mayer. V tem delu bi bili morali videti na platnu umetnike kot so David Niven, Peter Finch, Liv Ulliman, Max von Sydon in druge.
Družba MGM, ki smo jo pravkar omenili, pa šteje med svoje «žrtve» tudi druge znane ljudi, kot na primer pisatelje Jamesa Miche-nera, Leona Urisa, Thoma Stop-parda, Jamesa Clavela in celo samega velikega Johna Steinbecka. Vsi ti so bili že tako ali drugače angažirani, pa so jih nato črtali s seznama.
Če sploh ne omenimo raznih broadwayskih in drugih lažjih del, ki so jih imeli v načrtu pa opustili, nikakor ne moremo mimo tega, da je tudi Arthur Miller nzgubil priložnost*, da bi ga spravili na filmsko platno. George Cu-kor bi bil moral namreč režirati njegovo delo «Po padem, v katerem bi za producentsko družbo Paramount igrala v glavni vlogi Faye Dunaway. Družba «Fox» pa bi bila morala postaviti na filmsko platno «lzpovedi Nade Turner-jene* po delu Williama Stjjrona. Film bi moral režirati ali Norman Jemison ali Sidney Lumec, toda neka ameriška črnska združenja so se temu uprla in načrti so šli po vodi.
ŠOLSKE RAZSTAVE
Razstave na slovenskih šolah se nadaljujejo. Gornja slika nam prikazuje razstavo na srednji šoli »Srečko Kosovel* na Opčinah
Razstava na slovenski osnovni šoli na Opčinah
L l * jmmmmrnm
Razstava ročnih del in risb na osnovni šoli v Mačkoljah
Pogled na del razstave na slovenski osnovni šoli v Trebčah
;v J
Razstava ročnih del in risb na slovenski šoli pri Sv. Jakobu
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Simf. koncert; 21.05 Nove knjige; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 15.10 Glasbena fantazija; 16.00 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Otroški kotiček; 11.15 Melodije; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: «Pisma»;
14.10	Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe ; 16.00 Plošče ;
17.40	Vrstijo se pevci; 18.00 Primorska poje; 18.45 Gojenci primorskih glasbenih šol; 19.00 Popevke;
20.00	Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru;
21.40	Ritmi za godala; 22.00 Literarna oddaja; 23.00 Jazz; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 14.00 Najnovejše pesmi; 15.10 Poletni spored za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.25 Beethovnova Sim. štev. 9; 20.20 Operni koncert; 21.20
SREDA, 27. JUNIJA 1973
Joe 0’Donnell; «Geronimo»; 22.20 Andata e ritomo.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta P. Di Capri irj O. Profazio; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Operna glasba; 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Posebna oddaja: Gi-no Bramieri ;	12.40	Opravljivci ;
13,50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.00	Zgodovinski romani:	»Alek-
sander Veliki*; 15.45 Glasbeno -govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori;
20.10	Andata e riiorno; 20.50 Sestanek petih; 21.40 Plošče; 22.43 Nadaljevanka «Zločin in kazen*.
III.	PROGRAM
10.00	Program za začetek; 11.00 Boccherinijeve skladbe ; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 15.25 Bachove skladbe;
16.15	S. Bajini: «Gli alberi e la citta»; 17.20 Strani iz albuma; 17.20 Modemi jazz; 18.15 De Falla: Koncert za klavir in komorni orkester;
18.45	Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 22.25 V diskoteki.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 Glasbeni spomini; 11.20 Pravljice in fantazije; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam.,.;	15.10 «Fantje na vasi*;
16.40	Majhen recital; 17.00 «Loto-
vrtiljak*; 18.10 Operni koncert ;
19.00	Aktualnosti; 19.20 Listi iz POP albuma; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert simf. orkestra; 23.15 Revija popevk; 00.05 Iz sodobne perujske lirike; 00.15 Plesni zvoki.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	šport za vsakogar: Kolesarstvo; 13.00 Ob 13. uri; 13-30 Dnevnik; 17.00 Spored za otroke;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 TV film: Obisk v gradu; 19.15 Morska biologija; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	žoga je okrogla: Geografija nogometa; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Film: «Lani v Marienbadnu*.
JUG TELEVIZIJA
17.00	Mačkon in njegov trop!
17.30	Nogomet Čelik - Tatabanya — prenos; 19.15 Plavanje: Hrbtni slog; 19.45 Z zbora predstavnikov organizacij; 20.45 Risanka;
21.00	in 23.20 TV dnevnik; 21.35 Zločinci gredo v pekel — film: 23.05 Glasbeni nokturno.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30	Nogomet: Čelik — Tata' banya; 21.00 Otroški kotiček,
21.15	Poročila; 21.30 Saga o For_' sytih 22.20 Dokumentarni
Vis Koma.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TENIS
TURNIR V WlMBLEDONU
V prvem ženskem srečanju Kingova premagala Bassijevo
V moškem tekmovanju je Italijan Zugarelli premagal Jugoslovana Stokoviča
LONDON, 26. — Medtem ko so včeraj začeli tekmovati moški, je bila danes vrsta na ženskih predstavnicah. Prva je stopila na. igrišče ameriška prvakinja Billie King, ki je v otvoritvenem srečanju zlahka premagala italijansko igralko Lucio Bassijevo. Američanka je zmagala v samih 35 minutah s 6:0, 6:2. Občinstvo, ki danes ni bilo tako številno kot na včerajšnjih tekmah, je bilo precej zadovoljno s prikazano igro, ki se je odvijala s precejšnjo hitrostjo. Italijanki ni nikdar uspelo, da bi nevarneje ogrožala svojo ameriško nasprotnico.
Drugi rezultati ženskih srečanj:
Durr (Fr.) — Colman (VB)
6:3, 6:0
Goolagong (Avstr.) — Stove 6:3, 6:3
Krošina (SZ) — Dixon (ZDA)
6:3, 6:3
V nadaljevanju moškega turnirja je Anglež Roger Taylor odpravil Nemca Elschenbroicha s 6:3, 6:2
in 6:2 ,
Jugoslovanski teniški igralec Sinkovič je moral po treh setih podleči Italijanu Zugarelliju s 6:3, 6:2, 6:4, medtem ko je Čehoslovak Ko-deš odpravil Italijana Marzana s 6:0, 6:4, 6:3. '
Med dvojicami so odigrali prvo kolo. Nastase - Connors sta zlahka premagala Kakulio - Palo s 7:5, 7:5, 6:2, nakar je bil turnir prekinjen zaradi dežja.
Drugi rezultati moških srečanj:
Kodeš (ČSSR) - Hirai (Jap.) 4:6, 6:4, 6:1, 6:3
Fassenbender (ZRN) — Gulyas (Madž.) 8:6, 6:8, 6:3, 6:3
Tavlor (VB) - Haillet (Fr.)
6:2, 6:3, 6:3
Borg (Šve.) — Lall (Indija)
6:3, 6:4, 9:8
Metreveli (SZ) — Matthews (VB) 6:3, 6:4, 9:8
Davidson (Avstr.) — Joly (Fr.) 6:4, 6:4, 6:4
Marzano (It.) — Ramirez (Meh.)
ftiiiiiiiiMuimiiiimuiiiiiiimnmniiimuuuiiiiiiiiiiiuimiiiuiumniiimiiiimmiiiiiiHiuimiiiiiiiiiiiiiiiin
ATLETIKA
V DVOBOJU ITALIJA-CSSR
Italijanski rekord Del Forna v višini
Preskočil je 2,19 m visoko letvico
MILANO, 26. — V teku mednarodnega atletskega srečanja med državnima reprezentancama Italije in Češkoslovaške v Milanu je postavil Italijan Enzo Del Forno nov italijanski državni rekord v skoku v višino z značko 2,19 m. Dosedanji rekord je bil last Erminia Az-zara, postavil pa ga je 28. avgusta 1971 v Rietiju.
Še nekaj drugih boljših rezultatov: 100 m: 1. Mennea (It.)	10”3
400 m: 1. Fiasconaro (It.)	45”9
10.000	m: 1. Janški (ČSSR) 29’17”8, 3. Mangano (It.) 29’36”4 Po prvem dnevu vodi v tem dvoboju ČSSR proti Italiji s 55:51.
MLADINSKE IGRE
V ponedeljek bodo odpotovali v Rim letošnji finalisti mladinskih iger, ki jih vsako leto prireja CONI. Med tekmovalci, ki bodo zastopali tržaško pokrajino v finalni fazi v.. Rimu .je tudi mladi slovenski kolesar Pavel Ota, ki si je priboril pravico za potovanje na izločilnih tekmovanjih v Trstu. V občinski fazi je zasedel četrto mesto, v pokrajinski pa se je uvrstil na drugo mesto za predstav-
nikom kluba «Coppi Hausbrandts> Rossijem, ki ga je premagal le v končnem sprintu. Ota bo tudi v Rimu, tako kot že na kvalifikacijah, zastopal barve šentjakobske srednje šole.
Mlada kolesarja bo na enotedenskem bivanju v italijanskem glavnem mestu spremljal član lonjerske-ga kluba Adria Bonano. ki je pred dnevi sprejel povabilo deželnega delegata CONI za sodelovanje na zaključni manifestaciji mladinskih iger.
Kolesarji bodo v Rimu nastopili najprej na izločilnih vožr.jah. Tekmovali bodo v dveh skupinah po 64 dirkačev, najboljši pa se bodo uvrstili v finalni del tekmovanja.
ŠD Polet vabi na
KOTAtKARSKO REVIJO
v četrtek, 28., v soboto, 30. t.m. ter v nedeljo, 1. julija ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacija sedežev v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18, tel. 21-2136.
Borovi odbojkarji bodo drevi s tremi notranjimi društvenimi tekmami zaključili svojo letošnjo sezono, ki je potekala predvsem v znamenju obnavljanja lastnih vrst in vzgoje naraščaja. Na sliki je druga Borova ženska odbojkarska ekipa z njenim trenerjem Frankom Vitezom
6:3, 6:4, 2:6, 6:2 Lloyd (VB) — Barazzutti (It.) 6:2, 0:6, 6:1, 6:1
Simpson (N. Zel.) — Pietrangeli (It.) 8:6, 2:6, 7:5, 3:6, 7:5
NOGOMET
GUSTAV THČNI LJUBI HITROST TUDI POLETI
Hitrost je eden osnovnih elementov alpskega smučanja. Zato ni čudno, da se smučarji, ki dosegajo izredne rezultate na snegu, radi posvečajo tudi drugim hitrostnim preizkušnjam. Tak primer smo že imeli, ko je skoraj legendarni francoski tekmovalec Jean Claude Killy opustil aktivno tekmovanje kot amater, in se je skušal povsem posvetiti avtomobilskim dirkam.
Po njegovih stopinjah so šli mnogi drugi smučarji (pa tudi nekatere smučarke) med zadnjimi v tej seriji pa je tudi italijanski reprezentant Gustavo Thoni. Zdaj, ko je v vročih poletnih mesecih «brez dela*, obiskuje nekatera dirkališča, kjer mu radi za nekaj krogov odstopijo to ali ono specialno dirkalno vozilo. Thoni sam pa je tudi zadovoljen, pa naj krmari smuči ali avto. Samo da gre čim hitrejše...
Na naši sliki Gustav skupno s svojim bratrancem (in tudi odličnim smučarjem) Rolandom preskuša dirkalni avto alfa romeo 33 v Baloccu.
Thoni je tudi sicer lastnik avtomobila te tovarne in sicer vrste alfa 2000 GTV.
JESOLO, 26. — Finalna srečanja nogometnega turnirja pokrajinskih reprezentanc bodo od 28. junija do 1. julija v Jesolu. Poleg tega bo v tem letoviškem kraju tudi finale italijanskega pokala amaterskih klubov. Od pokrajinskih reprezentanc so se uvrstile v finale ekipe Rima, Grosseta, Verone, Mesine.
Odigrali bedo tudi nekatera prijateljska srečanja med najboljšimi a-materskimi klubi iz Sev. Italije.
* * *
VARŠAVA, 26. — Tiskovna agencija PAP je med raznimi mednarodnimi agencijami izvedla anketo, katere nogometne reprezentance se bodo uvrstile v finale, ki bo prihodnje leto v Munchnu. Poleg Zah.
Nemčije in Brazilije bi morale priti v finalno kolo še Italija, Argentina in Mehika (18 glasov), Jugoslavija, švedska, SZ, Urugvaj in Maroko (17), Bolgarija in škotska (16), Anglija (14), Nizozemska (13),
Vzh. Nemčija (11), Avstralija (10).
* * *
NOGOMETNA TURNIRJA V GORICI
V Gorici se nogometni turnir javnih ustanov bliža koncu. Prejšnje dni so se namreč zaključile tekme obeh skupin. V prvi skupini sta se uvrstili v finalni del ekipi SIP-Tel-ve in SITE. V drugi skupini pa La Giulia in ITE.
Polfinalna srečanja med temi štirimi ekipami bodo v soboto, 30. junija s pričetkom ob 17.30 na nogometnem igrišču na Rojcah.
Tudi nogometni turnir barov se bliža koncu. Sinoči so namreč odigrali zadnji dve tekmi četrtfinala.
P. R.
lUiiiiiiiiluiiiiiimmiMumiHmniiimiimiiiiiimmimiimmniiimmmiiiiiiiimimnimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA STADIONU «1. MAJ» V TRSTU
V preteklem tednu so v okviru kulturnih in športnih stikov med Čedadom in Ljubljano priredili prijateljsko nogometno tekmo med Ci-vidalesejem in Mercatorjem. Če-dadski nogometaši in spremljevalci so odpotovali iz Čedada ob sedmih in uro pozneje so imeli za hrbtom že tudi Gorico.
Prva postaja je bilo mesto Postojna. Tu so šli igralci na ogled znamenite jame. V slovenski prestolnici so skupino sprejeli voditelji slovenskega nogometnega kluba Mercator (nekdanja Svoboda), ki so jo povabili v lep kraj v okolici Ljubljane. Tu so se nekoliko odpočili v lepem gozdičku po zakuski.
Nato so se napotili na krasno '-grišče Mercatorja, na Vicu, kjer je bilo okoli dvesto gledalcev.
Vsi so mislili, da bo tekma kot prejšnji dve. V Ljubljani, pred tremi leti, je bil rezultat izenačen 1:1, v Čedadu pa je zmagal Mercator 3 proti 2.
Tokrat pa ni bilo tako. V treh
ŠPORTNI TEDEN POLETA NA OPČINAH
k'.	■	£
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Cividalese v Ljubljani pri moštvu Mercatorja
Povratno tekmo bodo odigrali septembra v Čedadu
NOGOMET- V„
PO ENOLETNEM PREMORU
Angleško-itali j anski turnir šele leta 1975
LONDON, 26. — Tajnik organizacijskega odbora Gigi Peronace je izjavil, da bo anglo - italijanski nogometni turnir prihodnje leto odpadel zaradi svetovnega prvenstva. Tekmovanje se bo zopet redno odvijalo leta 1975.
Do tega je privedlo predvsem nezanimanje italijanskih klubov za ta turnir. Izjavil je, da bo nekoliko spremenil pravilnik tekmovanja, tako bodo izločilna srečanja že pred nogometnim prvenstvom v obeh državah, polfinalna in finalna srečanja pa bodo poleti, po zaključku prvenstev v Italiji in Angliji.
Tudi Borovi odbojkarji zaključujejo sezono
Drevi bodo odigrali tri tekme med svojimi elani in članicami - Igrali bodo tudi odborniki
Drevi bodo zaključili letošnjo sezono tudi odbojkarji in odbojkarice ŠZ Bor s tremi srečanji, ki bodo izredno zanimiva. Ker je letos (iz objektivnih razlogov) odpadlo tradicionalno srečanje med starimi in mladimi obeh spolov je bila ubrana nekoliko drugačna pot, ki pa se v bistvu ne razlikuje veliko od prejšnje. Bržkone bomo tudi po tej varianti gledali vrhunsko odbojko, saj bo pomenil nastop odbornikov nedvomno veliko popestritev.
Prednost bodo imele najmlajše zastopnice združenja, ki so si izbrale imeni «Lolite» in «Pupke». To so najmlajše Borove moči in prav ta spopad bo lep dokaz, da rase pri tem društvu dokaj obetajoč naraščaj in se za bodočnost m treba bati. Postavi pa iz «taktičnih razlogov* ne moremo objaviti, ker bo vse ostalo v največji tajnosti vse do samega pričetka tekme.
Uvodnemu srečanju bo sledila poslastica večera med «Starimi lisicami*. in «Mladimi muckami*. Teh igralk ni treba posebej predstavljati, saj so nam dobro znane vse njihove dobre (in tudi slabe lastnosti). Drevi jih bomo gotovo videli v njihovi najboljši luči. To pa ne glede na to, da so že zdavnaj končali prvenstveni spopadi in padec forme je trenutno velik. Tako «Lisice» kot tudi «Mačke» se bodo borile kot levinje. Na igrišču bo torej pravi «živalski vrt» in nesrečnemu «.krotilcu» prav nič ne za-
vidamo. Res, težko bo odnesel celo kožo.
Prava poslastica bo prišla v zadnjem srečanju med odborniki in trenerji na eni strani mreže ter «pra-vimi» odbojkarji na drugi strani. (Še dobro, da bo mreža vmes, saj tako si tokrat ne bodo v laseh). Končno se bodo tudi nekateri odborniki na lastni koži prepričali, kako težko je dobro igrati (in precej lažje kritizirati). Žal, pa odbojkarji se ne bodo iz tega srečanja naučili, da je še težje uspešno voditi neko športno društvo.
Spored bo zaključila skupna zakuska.
Urnik posameznih srečanj:
18.45	«Lolite» - «Pupke»
19.15	«Stare lisice* - «Mlade mucke*
19.45	Odborniki in trenerji - Odbojkarji.
Vse teKme bodo v «kovačnici» tržaških odbojkarjev, na stadionu «1. maj*.
Prijatelj lepe odbojke
V sinočnjih srečanjih na Opčinah prišlo do precejšnjih presenečenj
Med naraščajniki je bil nepričakovano premagan Bor, pri mladincih pa Polet
CAGLIARI, 26. — Prihodnji petek in soboto bo v Cagliariju mednarodni turnir v hokeju na travi, s katerim bodo počastili 25-letnico uvedbe tega športa na Sardiniji. Na turnirju bodo nastopale državne reprezentance Poljske (deveta na OI v Miinchnu in prva med rezervami za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Amsterdamu), Walesa, Madžarske in Italije. Vsa srečanja bodo ponoči na stadionu Amsicora.
Dr.
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 97
Spomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
Večinoma so bili oboroženi z avstrijskimi puškami tipa manlicher. Kasneje so pravili, da so imeli municije povprečno Po 20 komadov na puško.
2e smo mislili, da smo sovražnika pod nami prikovali na zemljo ko se je oglasilo streljanje iz zgornje strani nad nami. « Nazaj, na rob!» je nekdo zaklical. Umaknili smo se prav na greben, za katerim je bil teren strmo odrezan. Naprej ni bilo Mogoče Umika ni bilo več. Tu smo ležali v zaklonih in odgovarjal! na streljanje nasprotnika. Italijanski vojaki niso rinili bog ve kako energično za nami. Polegli so v zaklone in se zadovoljili s tem, da so streljali po nas zdaj s tega zdaj z onega Pobočja. Nekajkrat so poskusili pridobiti na zemljišču, vendar niso imeli uspeha. Borba z relativno redkim streljanjem je tako trajala vse do kasnega popoldneva.
Pozno popoldne so se umaknili v dolino in odšli nazaj, odkoder so prišli. Ne vem, koliko jih je bilo. Gotovo pa je, da jih je bilo nekaj sto. Mi smo imeli le kakih 15 pušk in razen tega prav malo munioije. Na srečo Italijani niso imeli s seboj minometalcev. V tem primeru bi bilo po nas. Naša prednost je bila v tem, da smo bili nad njimi, pa nam tako samo z ognjem iz pušk in strojnic niso mogli do živega.
Ko se je zmračilo in smo se spet zbrali pri hiši, smo lahko ugotovili, da ni bil nihče ranjen. Hišo, kjer sem zjutraj srkal
kavo iz kumine, so zažgali in ljudi odpeljali s seboj. Oboroženi partizani so odpeljali novince naprej proti Trnovskemu gozdu, jaz pa sem s kurirji počakal do noči, nato pa smo se spustili proti globeli po isti poti, po kateri so odšli popoldne Italijani.
Vse do štaba cone sem imel potlej mdr pred sovražnikom. Kasneje sem slišal, da nas je ta dan napadlo sedem tisoč Italijanov. V celodnevni borbi je padlo 30 sovražnih vojakov, 70 pa je bilo ranjenih. Take in podobne so govorili ljudje o tej borbi. Bilo je očitno, da so močno pretiravali. Morda zato, da bi tako tudi naj uspeh bil videti čim večji. Skupina partizanov, ki je bila nad nami blizu Gačnika, je baje imela tri mrtve, eden pa je bil ranjen. Kar se naših tiče, so se ta dan res izvrstno držali. Prepričal sem se, da so to bili dobri, hrabri borci.
V Tolminske Lome na Banjški planoti sem prispel čez štiri ali pet dni. Hodili smo le ponoči po neznanih globokih in temnih grapah, prek strmih pobočij tolminskih hribov vse do mesta, kjer je bil štab III. operativne cone.
Na poti od Malih Vrš proti Banjški planoti smo se ustavili pri Maražovcu v Vratih v Cepovanski dolini. Bil sem presenečen, ko so mi ponudili, da se skopam in preoblečem v sveže perilo. Takoj so mi pripravili v škafu toplo vodo in kos mila. Rekli so mi, da se pri njih vsi, ki hodijo mimo, lahko skopajo in preoblečejo. Zadovoljstvu ni bilo kraja, ko so nam pripravili za večerjo še dobro mineštro. Od vsega dobrega smo začeli še peti in takrat sem prvič slišal špansko revolucionarno pesem: «Na oknu glej obrazek bled...!» Bil sem zadovoljen kot že dolgo ne. Takega odnosa si skoraj nisem mogel zamisliti. Kasno ponoči smo se poslovili in nadaljevali pot v temo.
Sredi noči me je na javki pod Velikim vrhom nad Grud-nico pričakal sam komandant cone Bračič. Pozdravila sva se kot stara znanca. Medtem ko sem mu predal pismo, ki mi ga je dal za štab cone tov. Kidrič, sem bolj mrmral, kot govoril
Včeraj se je nadaljeval športni teden Poleta s tremi košarkarskimi tekmami, ki so privedle do nekaterih presenečenj.
MINIBASKET
Sokol — Breg 64:10 (52:6)
SOKOL: Gruden 28, Pertot 18, Vogrič 2, Katomar 12, Rauber, Zidarič 4, Brišček, Velussi, Strniša.
BREG: Slavec 4, Secoli 2, Pra-šelj, Sancin P., Giacomini, Štrajn, Sancin Z. 4, Kocjančič, Tul in Me-negheti.
PROSTI METI: Sokol 0:4, Breg
0:6.
Košarkarji iz Nabrežine so z lahkoto premagali Brežane, ki so šele začeli nastopati v tej ligi, saj so dosegli kar 64 točk, kar je rekord na tem turnirju. Danes najboljša igralca na igrišču sta bila ponovno Gruden, ki je dosegel 28 točk in Pertot, ki jih je dal 18. Sokol je pos edel že v uvodnih minutah in si je priboril • tako prednost, ki je bila za Brežane nedosegljiva.
NARAŠČAJNIKI Polet — Bor 48:40 (24:26)
POLET: Malalan, Daneu, Andol-šek 1, Sosič, Tavčar 13, Kalin 3, Škabar 21, Sedmak 8, Ferluga 2.
BOR: Košuta 3, Žerjal 4, Perko 2, Udovič, Mazzucca 8, R. Furlan 1, Sega 4, B. Furlan 7, Ražem 14, Parovel.
SODNIKA: Kraus in Sosič.
Poletovci so z učinkovitejšo igro v napadu premagali borovce, ki so večji del drugega polčasa nastopali brez centra Ražma, ki si je poškodoval gleženj. Med poletovci je uspešno igral Rudi Tavčar, medtem ko so borovci s prikazano igro nekobko razočarali.
MLADINCI
Ferroviario — Polet 74:67 (31:34)
Tekma med Poletom in Ferrovia-riom je bila zelo razburljiva in v prvem polčasu na tehnično zadovoljivi ravni. V tem delu se je razigral Adrijan Sosič, ki je bil danes najboljši na igrišču. Ko pa so morali zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Daneu, Kraus, A. Sosič in Jugovič ter so poletovci o-stali le v štirih, je bilo tekme praktično konec. Zaradi poškodb sta namreč manjkala tudi Gantar in E. Sosič.
Ferroviario je bil boljši pri lovljenju odbitih žog, pri čemer so bili poletovci vseskozi v težavah.
	Danes
	NARAŠČAJNIKI
15.30	Bor — Italsider
	MINIBASKET
17.30	Kontovel — Sokol
18.30	Polet — Breg
19.30	Bor — Kontovel
BALINANJE
Predstavnika Gaje Silvan Grgič in Alojz Žagar sta se v nedeljo na 3. deželnem propagandnem tekmovanju dvojic za trofejo «Termo-idraulico*, ki jo je organiziralo tržaško balinarsko društvo Valerio, zelo dobro uvrstila. V močni konkurenci, kjer so bila zastopana vsa tržaška in tudi nekatera furlanska moštva sta zasedla odlično sedmo mesto.
V izločilnih tekmovanjih sta najprej z učinkovito igro (zlasti v fi-nišu) odpravila ,rq . hudi borbi Ente Porto z izidom 11:9, potem pa s precejšnjo lahkoto neizkušene predstavnike Polda z neobičajnim rezultatom 11:0, v nadaljevanju pa še tržaški par s Ponziane z 11:2. S tem sta si priborila tudi vstop do finalnega kola in do kolajne. V finalu od 1. do 8. mesta pa sta proti dvojici ACLI nepričakovano popustila in zapustila balinarsko stezo poražena. Vsekakor sta si zlati kolajni in prvi pokal v letošnji sezoni res zaslužila.
Darko Grgič
AVTOMOBILIZEM
LIMA, 26. — Šest huje ranjenih gledalcev je bilanca avtomobilske dirke v glavnem mestu Peruja. Prireditelji so morali, potem ko se je dirka pričela z dveurno zamudo, tekmovanje prekiniti, ker se je na progo zrušil eden izmed šestih mostov, ki so jih postavili za prehod gledalcev. Tekmovanje pa so dokončno prekinili zaradi nediscipliniranosti publike, ki je neprestano prečkala nevarno progo in onemogočala reden potek dirke.
FIRENCE, 26. — Finalna tekma za italijanski pokal polprofesionalnih nogometnih klubov med Avelli-nom in Alessandrio bo na sporedu v petek v Rimu ob 18. uri. V primeru neodločenega rezultata po regularnem času bosta na vrsti dva podaljška, nato pa bodo streljali enajstmetrovke.
letih je Mercator ogromno napredoval, saj se je povzpel do 2. jugoslovanske zvezne lige. Nasprotno od čedadskih fantov, ki so ostali vedno v 3 kategoriji.
Postava MERCATORJA : Ahlin, Bregar. Mastnak, Strmeckj, Jakopič, Nikolič, Bajec, Zavrl, Jančigaj, Resnik Kapidžič, Maurič, Kitič, Hilič, Zavrl, Kora. Predsednik: Adolf Osterc.
Postava CIVIDALESEuA: Beucar, Buian, Tomazetig, Barmani, Luchit-ta, Vosca, Pelizzari, Totis, Pontin, Zambelli, Maoro, Mesaglio, Loren-zini, Podreda. Predsednik: Bruno fololo.
Tekma seveda se je končala z zmago ljubljanske ekipe, čeprav so se igralci Cividaleseja borili požrtvovalno za vsako žogo in so večkrat z lepimi, hitrimi protinapadi ogrožali nasprotnikova vrata. Vse to pa zaman, ker so bili Ljubljančani za dva, če ne več razredov boljši. Omeniti moramo, da je bila igra lepa in redkokdaj se je slišalo sodnikovo piščalko.
Po tekmi so igralci šli skupno na večerjo v značilni srbski lokal. Čeprav so bili naši fantje poraženi, so se skupno veselih in zdelo se je, da so že pozabili na poraz. Tudi zmagovalci so rekli, da nima rezultat nobenega pomena, glavno je to, da so se še enkrat srečali in pomnožili medsebojne stike.
Upajmo, da se bodo taka srečanja nadaljevala po povratni tekmi, ki bo v Čedadu in sicer v mesecu septembru, ko bo domača nogometna ekipa slavila petdesetletnico u-stanovitve. Za povratno srečanje so predstavniki Cividaleseja obljubib, da bodo skušali ojačiti domačo e-kipo, da bo na taki tehnični višini kot je bil Mercator v tej tekmi.
Vladimir Cont
MILAN, 26. — V petek bo v Monzi avtomobilska dirka formule 2 za 15. veliko nagrado loterije. Duke se bo lahko udeležilo največ dvajset vozil
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimimrmiiiiiiriiiiiiiiiiiiiifiitiiiiimimiiimmiiiiHtuiiiiiinMi
PO ZMAGI NAD NOVO GORICO IN IZOLO
Rokometašice Dobravelj članice slovenske lige
V zaključnem tekmovanju ni nastopila ekipa Izole
TRENTO, 26. — Dvesto avtomobilistov se bo udeležilo gorske avtomobilske dirke Trento — Bondone, veljavne za evropsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 1. julija. Največ bo italijanskih predstavnikov, medtem ko bo iz Zah. Nemčije, Švice, Francije, Španije, Anglije in Avstrije nastopilo le kakih dvajset specialistov.
Pred dnevi je bil v Novi Gorici drugi in obenem zaključni del prvenstva v primorski conski rokometni ligi za ženske.
Prvi del prvenstva je bil pred dobrimi štirinajstimi dnevi v Dobravljah pri Ajdovščini, kjer so se med seboj pomerile ženske ekipe štirih primorskih rokometnih klubov. Po prvem delu prvenstva so bile rokometašice Dobravelj prve, z enakim številom točk kot drugouvrščena Idrija in tretjeuvrščena ekipa Izole. Zelo mlada ekipa Nove Gorice pa je bila zadnja.
Na zaključno tekmovanje v Novi Gorici so prišle samo tri ekipe. Idrija je iz nepojasnjenih razlogov ostala doma, čeprav je imela vse možnosti za najvišjo uvrstitev.
Tudi v Novi Gorici so bile najboljše Dobravlje, ki so premagale oba nasprotnika, osvojile prvo mesto ter si pridobile pravico, da v prihodnji tekmovalni sezoni nastopajo v 1. slovenski ligi.
Rezultati zadnjih tekem:
Nova Gorica — Izola	6:9
Nova Gorica — Dobravlje	6:10
Dobravlje — Izola	9:5
Končni vrstni red:
1. Dobravlje 10, 2. Izola 8, 3. Idrija 4 in 4. N. Gorica 2 točki.
E. Hvalica
OLIMPIJSKE IGRE
LAUSANNE, 26. — Izvršni odbor mednarodnega olimpijskega komiteja, ki se je sestal v tem švicarskem
mestu, je med drugim razpravljal tudi o odpravi nekaterih panog na olimpijskih igrah, ki bodo leta 1976 v Motrealu. Predsednik olimpijskega odbora Killanin je med tiskovno konferenco izjavil, da bodo v Montrealu odpravili tandem v kolesarstvu, slalom pri kanuju - kajaku, streljanje iz razdalje 300 metrov. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da bodo skrčili število nastopajočih posameznikov in ekip v lokostrelstvu, plavanju, kolesarstvu, nogometu, sabljanju in v telovadbi.
Končno so pregledali tudi položaj Rodezije, vendar niso sprejeli nobene pomembnejše odločitve.
ODBOJKA
FIRENCE, 2u. — Kitajska ženska odbojkarska reprezentanca bo odigrala v Italiji tri prijateljska srečanja. Proti italijanskim reprezentantkam bodo nastopile 4. julija v Rimu, 6. v Genovi in 8. v Viareggiu. Italijansko reprezentanco bodo sestavljale naslednje igralke, ki ae bodo zbrale 29. junija v Tirrenii:
Julli in Natali (Fini Modena), Camerin in Camilotti (Casagrande Sacile), Pezzoni in Forestelli (CUS Parma), Marchese (Valsanson Genova), Morelli (Fiamma Roma), Dei (Valdagna Scandicci), Pellacani (Coma Modena), Magnanini, Bona-cini in Visconti (La Torre Reggio Emilia).
tudi to, kar so mi naročili v Glavnem štabu. Bil sem prepričan, da me bo Bračič pozval, da mu sledim v štab cone, ki je bil takrat nekje na Banjški planoti v podzemnem bunkerju; mislim, da so ga imenovali «podmomica».
Komandant je spravil pismo v žep, da ga prečita kasneje, meni pa naročil, naj grem naprej s kurirjem, ki me bo peljal na varno mesto. Tam naj počakam, dokler mi ne bo javil, kako in kaj bo z menoj. Obenem naj razmislim in koncipiram odredbo, s katero bo štab primorske operativne cone NOV in POS organiziral zdravstveno službo v svojih enotah. Nato je s kurirjem odšel.
Ostal sem sam s kurirjem, ki me je odvedel na določeno mesto v gmajni nekje v tolminskih Lomih. Nagrebel sem listja in legel, da pričakam dan, ki že ni bil več daleč. Sonce je kmalu pozlatilo naravo okoli mene. Ugotovil sem, da sem v gostem grmovju na kostanjastem kamnitem zemljišču, ki ga je tu pa tam pokrivala tenka plast listja. Debelo kamenje in zidne gmote so pričale, da sem na okopih, ki so bili še iz prve svetovne vojne.
Kurir je odšel po hrano. Ostal sem popolnoma sam sredi Banjške planote v krajih, kjer še nikoli nisem bil. Ogledoval sem se, da bi se nekako orientiral, kam bi se bilo najbolje umakniti, če bi me presenetili Italijani. To sem vedno storil, kadar sem prišel na novo mesto. Posebno je bilo to potrebno sedaj, ko še prav nikogar nisem poznal. Vedel sem le iz kurirjevega pripovedovanja, da so ljudje zelo dobri in da se nimam česa bati. Vendar mi je bilo tesno, ko sem ostal tako čisto sam v popolnoma neznanem kraju.
Bil je hladen dan in prek planote je pihal mrzel veter. Spravil sem se na rob globeli in pričel koncipirati prvi štabni dokument, odkar sem bil v partizanih. Nisem bil preveč spreten za take reči, zato sem se precej namučil, preden sem po nekaj urah napravil osnutek tako, kot sem mislil, da bo najbolje. Pisal sem s težavo tudi zato, ker so mi zaradi vetra pr-
sti kar otrpnili, štab cone je osnutek sprejel in na tej osnovi izdal odredbo štaba cone št. 3.
Tretja operativna cona (Sl. primorje) je bila takrat sestavljena iz dveh odredov: Južno in Severno-primorskega, ki sta imela vsak po dva bataljona. Tako sem tudi koncipiral odredbo. Medtem pa sta se že začeli formirati iz obeh odredov dve brigadi: V. brigada Simona Gregorčiča in VI. brigada Ivana Gradnika. To je vplivalo na to, da smo kasneje konspira-tivne bolnice, to je tako imenovane sanitetne postaje, formirali na drug način, kot je bilo v odredbi zamišljeno. Niso jih namreč ustanavljali štabi bataljonov, pač pa kurirske karavle.
S komandantom cone sva se dogovorila, da bom svojo dolžnost opravljal najprej v Južno-primorskem in nato še v Sevemo-primorskem odredu. Vrnil sem se torej po isti poti proti položaju Južnoprimorskega odreda, ki je bil takrat v Trnovskem gozdu nekje v bližini Mrzle Rupe.
Hodil sem že več kot teden dni po 5—6 ur na dan in to le ponoči, zato sem bil močno utrujen. Na kurirski karavli, ki je bila v duplini pod previsno skalo pod vrhom hriba, kjer so Male Vrše, sem se ustavil za kak dan, da si odpočijem. Prostor, kjer je bila karavla, se mi je zdel sila romantičen. V duplino si prišel po ozki stezi čez skoraj navpično strmino. Naprej ni bilo mogoče zaradi visokih sten, ki so se spuščale globoko v ozko dolino proti Spodnji Trebuši. Teren je bil tako strm, da se mi je zavrtelo v glavi, ko sem gledal proti globeli, skriti v gostem, takrat še brezlistnem grmovju. Sicer pa mi položaj karavle z vojaškega vidika ni bil všeč. če bi Italijani skrivališče odkrili, se ni bilo mogoče umakniti nikamor. Toda kurirji so zagotavljali, da je vsako presenečenje nemogoče, ker bi jih ljudje iz Malih Vrš in drugi pravočasno obvestili. Italijani so že bili na Vršah, iskali so nedaleč od njih in nad njimi, vendar jih niso odkrili. Zato so se tu počutili kar vame. Zapomnil sem si ta položaj, bil je primeren za partizansko bolnico.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
27. Junija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki 9 Ljubljani 501-3-27071 eADIT. • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
KLJUB PERONOVIM POZIVOM K ENOTNOSTI
NAPETOST INKAOS V ARGENTINI: 10 LJUDI UGRABLJENIH V TEM TEDNU
Umor vidnega peronističnega voditelja ■ Bivši diktator se približuje buržoaziji in vojski
BUENOS AIRES, 26. - Po nekajdnevnem relativnem premirju se je napetost v Argentini spet zaostrila: v tem tednu so neznanci ugrabili 10 ljudi, v sami Cordobi pa so danes zjutraj ugrabili kar šest oseb. če k temu dodamo še, da je bil včeraj ubit znan peronistični voditelj in visok funkcionar sindikalne organizacije CGT in da je danes zjutraj u-mrl funkcionar argentinske podružnice tovarne Ford, ki je bil ranjen pred nekaj dnevi v, spopadu z ugrabitelji, je slika o kaosu v državi popolna.
Sinoči, mesec dni po ustoličenju, je govoril na televiziji novoizvoljeni predsednik Hector Campora. Njegov govor je bil v bistvu le ponovitev Peronovega, četrtkovega govora in na čel justicializma. Večkrat je poudaril pomen prisotnosti v državi bivšega diktatorja in pribil, da se mi čuti le Peronov «zvesti vojak*. V tem okviru je poudaril nujnost absolutne discipline direktivam vrha.
Presedr-k ni prikril, da je država v škripcih, velik del argentinskih težav pa je pripisal prejšnji vojaški vladi. «Represijo — je dejal — je nadomestila politična strpnost, kot dokazuje osvoboditev vseh političnih jetnikov*. Istočasno pa je poudaril, da terja obnovitev države red in mir in da vlada bo zato energično zatrla anarhijo in nestrpnost.
že danes zjutraj je ministrstvo za notranje zadeve napovedalo vrsto u-krepov, s katerimi namerava dokazati, da včerajšnje Camporove besede niso bile le prazno besedičenje. Policija ima nalogo aretirati vsakega, ki hodi oborožen po ulici in nastopati z največjo strogostjo proti kriminalcem.
Vse kaže pa, da ti ukrepi niso doslej kdove kaj zalegli, če so banditi v tem tednu ugrabili kar 10 ljudi, med katerimi enega največjih argentinskih bankirjev Maria Bara-tello. Koliko teh ugrabitev gre pripisati gverilcem ljudske revolucionarne vojske in koliko navadnim kriminalcem je vprašanje, na katero m mogoče odgovoriti. Vlada trdi sicer, da so za ugrabitve večji del odgovorni levičarski skrajneži, a tako stališče je verjetno bolj poskus blatenja izvenparlamentame opozicije pred svetovnim javnim mnenjem kot pa realno tolmačenje dogodkov.
Umor peronističnega voditelja Alberta Armesta pa politični opazovalci tolmačijo kot posledico spora med levim in desnim krilom justicialisti-čnega gibanja, ki je prejšnji teden zanetilo krvav spopad na buenosairs-kem letališču. Do spopadov in fizičnega obračunavanja je že prišlo med volilno kampanio, ko je bilo treba določiti kandidate za parlament in druga upravna mesta. V tem spopadu je bila desnica dokaj ostro poražena in očitno je, da si skuša sedaj spet pridobiti izgubljene položa.ie.
Možno pa Je, da so ugrabitve, oboroženi spopadi in poulični neredi tudi neracionalna reakcija levice na Peronovo notranjo politiko. Bivši diktator se skuša prikazati kot nepristranskega, v resnici pa se je odločil za centristično politiko, s katero skuša pridobiti naklonjenost buržoa-zije. To jasno izhaja iz vseh komentarjev o sestanku, ki ga je imel stari voditelj z liderjem radikalne stranke Balbinom.
Istočasno pa se skuša Peron prikupiti tudi vojakom. Podpredsednik Solano Lima je že dobil nalogo, naj se sestale z najvplivnejšimi častniki. Med uradnimi manifestacijami in sprejemi pa je bilo opaziti, da ravnata Peron in Campora z vojaškimi poveljniki kot z ministri. Močna država, ki temelji na močni vojski: to je kot vse kaže cilj, ki ga zasleduje Peron.
Salvadorju AMdeju Leninova nagrada za mir
SANTIAGO DE CHILE, 26. — čilski predsednik Salvador AUer.de je bil nagrajen z Leninovo nagrado za mir. Vest je sporočil sovjetski poslanec Nikolaj Bjonin, ki je v komisiji za podeljevanje Leninovih nagrad in ki je dopotoval danes v Čile, da bi izročil AUendeju odlikovanje, čilski predsednik je že tretji Čilenec, ki dobi Leninovo nagrado. V prejšnjih letih je bila podeljena pesniku Pablu Nerudi in vzgojiteljici Olgi Poblette.
Srečanje vzgojiteljev dijaških domov na Otočcu
LJUBLJANA. 26. - Na Otočcu pri Novem mestu se je včeraj začelo tretje srečanje vzgojiteljev dijaških domov iz vse Slovenije in iz zMBBjstva. Med številnimi gosti so bffl namreč tudi predstavniki slo-vlakih dijaških domov iz Celovca lc Gorice. Srečanje je začela pred-o-ikona za prosveto in kulturo rapuHiikaga zbora slovenske skupš&ne FLz Ilirih - Atena. Govorila je o novih družbenih odnosih na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih narekuje uresničevanje ustavnih dopolnil. Povedala je tudi, da v republiki pripravljajo posebno resolucijo o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja, ki bo v skladu z doseženo stopnjo družbeno - e-konomskega razvoja.
O problematiki slovenskih dijaških
domov je nato spregovoril predsed- Ijeval proces proti skupini študen-nik skupnosti dijaških domov Slo- tov milanske univerze ki so obtože-venije Franjo Klojčnik. Orisal je ve- ni domnevnega napada na rektorja like materialne in kadrovske težave Sdiiavinata. Med obtoženci je tudi domov, saj je kar četrtina vseh znani voditelj študentovskega gibanja Mario Capanna.
Med današnjo razpravo sta med diugimi pričala dva profesorja, ki sta zapustila rektorjev urad ravno ko so vanj vdrli študentje. Cba sta poudarila, da zelo dobro poznata Ca-panr.c in da ga tisti dan rusta videla med manifestanti.
stavb, v katerih so zdaj dijaški domovi še iz prejšnjih stoletij, zmogljivosti domov so občutno premajhne, potrebovali pa bi tudi več kot sto ustreznih pedagoških delavcev. Družbeni načrt razvoja Slovenije predvideva v nekaj letih graditev novih domov s tri tisoč ležišči in posebno sanacijo obstoječih domov.
Dopoldne je vzgojiteljem predaval še profesor Rado Jan o idejnosti vzgoje z vidika marksističnega humanizma, danes pa so na vrsti še družabna srečanja.
Proces proti Capanni
MILAN, 26. — Danes se je pred milanskim kazenskim sodiščem nada-
ATENE, 26. — Po neuradnih vesteh kaže, da bo grški začasni predsednik Papadopulos med volilno kam-panijo za ustavne amandmaje v Grčiji preklical obsodno stanje (ki je še v veljavi v Atenah in Pireju) in napovedal amnestijo za politične jetnike. Obsedno stanje naj bi ukinili tri dni pred referendumom, amnestijo pa naj bi proglasili po volitvah.
Sovjetski pilot pristal v Turčiji
ANKARA, 26. — Sovjetski civilni pilot Anatolij Vasiljev je danes pristal s svojim letalom kakih 30 km vzhodno od turškega mesta Trabzon. Delavci neke bližnje tovarne so ga nato odpeljali do policijske postaje. Vasiljev je že zaprosil za politični azil. Sovjetske obiastj so zahtevala vrnitev pilota in letala.
Vasiljev je bil drugi pilot na letalih, ki povezujejo Rostov z Ba-tujem. Danes je odletel z rostovskega letališča še preden so v letajo vstopili potniki. Preletel je Črno morje, se skušal povezati z letališčem v Trabzonu, katerega pa je zgrešil. Pristal je nato na polju.
RIM, 26. — Civilni odsek kasa-cijskega sodišča bo moral v kratkem razpravljati o pravnoveljav-nosti statuta delavcev. Odvetnik nekega rimskega podjetja se je namreč pritožil, da člen 18 statuta, ki ukazuje v nekaterih primerih delodajalcu, naj zaposli odpuščenega delavca, krši določila dfelovnih pogodb.
MEDELLIN (Kolumbija), 26. — Močno deževje, ki je v zadnjih dneh zajelo Kolumbijo je povzročilo velikanski usad blizu mesta Meddelin. Plaz zemlje in kamenja je zasul majhno vasico in terjal 20 človeških žrtev.
TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU ARCI V RIME
ARO za demokratizacijo italijanske kinematografije
Čedalje večji prepad med ustvarjalcem i*i gledalcem Vzroki krize . Pomen posega delavskih gibanj
RIM, 26. — Z druženje italijan-| Istočasno bo kongres skušal pri-skih filmskih krožkov, ki so vklju-' praviti
čeni v ARCI (italijanska kulturno-rekreativna zveza) je danes priredilo na rimskem sedežu organizacije tiskovno konferenco, da bi orisalo glavne teme, ki bo predmet razprave na kongresu (Prato, od 29. junija do 1. julija). Tiskovne konference so se udeležili predsednik ARCI Arrigo Morandi, tajnika Cesare Elisei in Antonio Manca, generalni tajnik UCCA Minel-li ter Monicelli, Andrioli, Trama-cere in Senatori, ki so zastopali AACO, ANAC, ENAS-ACL1 in UISP (italijansko združenje za ljudske predstave).
V uvodnem govoru je Antonio Manca dejal, da je cilj kongresa v Pratu preučiti položaj in pripraviti načrt, s katerima doseči poseg vseh socialnih in kulturnih organizacij, ki jim je pri srcu u-soda italijanske kinematografije.
NOČNA APOKALIPSA V ŠPANSKEM GLAVNEM MESTU
Silne eksplozije na osrednji madridski ulici povzročile beg stotisočglave množice iz stanovanj
Usad zaradi okvare na vodovodu in poškodba plinovoda: eksplozije so razrvale ulični tlak in povzročile dva požara - Dva teže ranjena
MADRID, 26. — Davi med polnočjo in eno uro je na področju Avenije Joaquin Costa blizu Trga Argentinske republike' prišlo do serije močnih eksplozij, ki so povzročile pravcat preplah na področju kakih devet kvadratnih kilometrov. Prav gotovo 100.000 telefonskih naročnikov je ostalo Drez zveze in več stotisočem je zmanjkala električna razsvetljava. Mestni redarji in oboroženi oddelki policije so takoj zastražili prizadeto področje, medtem ko so začeli prihajati drug za drugim, rešilni avtomobili. Od dnevov državljanske vojne pred več kot tridesetimi leti Madrid ni doživel take katastrofe, ki se je le slučajno zaključila s
samo okoli štirideset ranjenih (od katerih dva precej hudo), delnim požarom dveh poslopij ter popoka-njem šip na številnih drugih poslopjih. Temu je treba dodati seveda še napokan asfalt na ulicah, sem ter tja vdrtine, kraterje in podobno.
Eksplozije so se začele okoli polnoči. Bilo jih je šest, a vse istočasno. Kakih deset minut pozneje je prišlo še do drugih treh eksplozij. Tričetrt ure potem so eksplodirali plinski vodi v poslopju španskega Vsedržavnega instituta za raziskave, kjer so se vnela tudi nekatera skladišča kemičnega in plastičnega materiala. Eksplozije v tem poslopju so razbile vse šipe
na poslopju samem ter povzročile precejšnje poškodbe na strukturah poslopja. Poškodovan je bil tudi cestni nadvoz, ki povezuje Avenijo Joaquin Costa z osrednjo Avenijo generalisima Franca v smeri odcepa državne ceste proti Barceloni.
Kaj je povzročilo eksplozije? Do sedaj tehnični organi španske prestolnice niso še izrekli dokončnega mnenja, čeprav so nekatere domneve zelo verjetne. Na področju, kjer je prišlo do prvih eksplozij gradijo novo madridsko podzemsko železnico. V bližini je baje počil vodovod. Voda se je izlila na bližnje področje ter povzročila zemeljski usad, ki je kmalu nato povzročil hudo okvaro na plinovodu. Plin,
Hajka s tragičnim zaključkom
IMHIII
DUNAJ, 26. — Avstrijska policija je smrtno ranila 23-letnega inženirja Ernsta Dostala v bližini kraja Altenbach, kakih 30 km zahodno od avstrijske prestolnice. Ranjenec je umrl potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico v St. Poltnu.
Z Dostalovo smrtjo se je končala večdnevna hajka avstrijske policije in orožnikov za človekom, ki je prav gotovo hudo ranil tri orožnike (četrtega nekoliko lažje) in potem še ubil dva zakonca, katerima je hotel odvzeti avto.
Vsa zadeva se je začela, ko so policijski organi povabili mladega inženirja na razgovor v zvezi s smrtjo Riharda Dvoraka, ki je baje hotel odkupiti od Dostala neko kmetijo v Obergrafendorfu pri St. Poltnu.
Pozneje so ugotovil, da je mladenič prišel na orožniško postajo z dvema revolverjema. Na ulici zunaj poslopja je bil tudi njegov oče, ki je bil prav tako oborožen. Inž. Dostal je v določenem trenutku začel streljati na orožnike ter takoj podrl na tla dva in nato v begu hudo ranil še enega in potem lažje še nekega četrtega orožnika Zgrešil je za las dva druga orožnika. Nato je zginil brez sledu
Kmalu nato je Dostal ubil dva zakonca, ko se je hotel polastiti
njunega avtomobila.
Avstrijski časopisi trdijo, da sta bila inž. Dostal in njegov oče Robert člana neke tajne organizacije.
Švicarska policija je sporočila, da je zasledila Roberta Dostala v mestecu Bienne, kjer je dvignil v neki banki 14.000 švicarskih frankov, ki so bili deponirani na osebnem računu njegovega sina. Kmalu
nato je policija izgubila za njim vsako sled. Ker je bil izdan mednarodni zaporni nalog, ga agenti vztrajno iščejo v vseh švicarskih okrožjih.
Slika pod naslovom prikazuje policiste, ki spravljajo ranjenega inž. Dostala v rešilni avtomobil, ki ga je potem odpeljal v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil.
ki je začel uhajati, se je pomešal z zrakom in zadostovala je samo iskra, da je prišlo do prvih eksplozij. Te so potem sprostile še večje količine plina, razredčile pritisk v plinovodih samih, v katerih so se na ta način ustvarili odlični pogoji za ponovne eksplozije. Vse to je imelo seveda za posledico hude poškodbe na cestišču Avenide, kjer so eksplozije ustvarile prave kraterje. Kmalu nato se je na vsem področju razširil oblak plina, tako da je bilo otežkočeno tudi dihanje. Policijske oblasti so v prvih urah iz varnostnih razlogov poskrbele za evakuacijo morda okoli 100.000 ljudi. Prebivalci so prestrašeni bežali iz hiš, nekateri od njih so imeli na sebi le spalne srajce in pižame. Pozneje je policija omejila varnostne ukrepe le na področje s 500 metri premera. Takoj so seveda prihiteli gasilci ki so se borili gotovo tri ure, da so pogasili požar v Inštitutu za raziskave ter v neki bolnišnici. V druge bolnišnice so prepeljali vsega skupaj okoli 200 ljudi, od katerih pa je večina prihajala iz bolnišnice sv. Frančiška, kjer je nastal požar.
Kot smo že dejali, sta bili pri nesreči huje ranjeni le dve osebj. Gre za dva uslužbenca madridske telefonske družbe, ki sta v tistem trenutku popravljala neke telefonske povezave v bližini kraja, kjer je prišlo do prvih eksplozij. Oba sta dobila hujše opekline. V zagati so se seveda znašli tudi številni avtomobilisti. Enemu je eksplozija odvrgla avto v steno cestnega podvoza. Moški je ostal živ, avto je bil seveda popolnoma uničen. Eksplozije so uničile tudi desetine in desetine avtomobilov, ki so bili parkirani na Aveniji Joaquin Costa ter v bližnjih ulicah.
Že v jutranjih urah Se gasilcem posrečilo zadušiti požara v omenjenih dveh poslopjih, telefonski službi pa vzpostaviti telefonske zveze.
Preiskava o protizakonitem telefonskem prisluškovanju
MILAN, 26. — Milanski preiskovalni sodnik dr. 1’atrone je danes zaslišal tivšega policijskega t.on sar-ja \Valterja Benefortija, ki je obtožen protizakonitega te'efirskega prisluškovanja. Detektiv je tudi danes zavrnil vse obtožbe, povedal pa naj bi preiskovalcem imena krivcev.
l’o zasliševanju je dr. Falrone izjavil časnikarjem, na je možen nov in nepričakovan razvoj preiskave. Možno je. da bc po ?a‘ 'kovanju Be-neforti soočen z ljudmi, ki naj bi jih danes obtožil.
program dela, ki naj bo politično in kulturno izraz ARCI -UISP.
Manca je poudaril, da je združenje na tretjem kongresu skušalo prekoračiti ozko mejo filmskega krožka in konkretno poseči v stvarnost italijanske kinematografije, cilj sedanjega kongresa pa bo združiti dosedanje delovanje na bazi z bolj široko zasnovano politično akcijo, ki naj bo učinkovita na vseh stopnjah.
«Sedanji položaj kinematografije, ki se sestoji iz proizvajalne, faze — je poudaril Manca — je tipičen proizvod kulturne industrije, v kateri je široko brezno med ustvarjalcem in gledalcem zaradi oblasti, ki jo imajo posredovalci. Moč in vloga ustvarjalcev je vedno manjša, medtem ko stopajo na površje razpečevalci in lastnik kinematografskih dvoran.D
Poleg tega — je nadaljeval tajnik ARCI — so distribucijske družbe skoraj izključno last ameriškega kapitala, ki uporablja svojo moč in razne gospodarske interese, ki prestopajo meje kinematografije, da vsili tržišču nekvalitetne proizvode. Lastniki kinematografskih dvoran so edina močna struktura italijanske kinematografije in izrabljajo svojo moč, da gradijo le prvorazredne dvorane in po večini v velikih mestih, kjer predvajajo kvalitetne filme, slabšo proizvodnjo pa prepuščajo ,bolj cenenim dvoranam. Prav zato — trdi ARCI — je položaj italijanske kinematografije zaskrbljujoč, čeprav je svetovna filmska proizvodnja v krizi.
«Dejstvo, da obstaja ustanova za kinematografijo — je poudaril Elisei — je pozitivni rezultat dosedanje politike, medtem ko sta njen način delovanja in kriza, v katero je zašla, negativni plati.
Elisei je nadalje poudaril, da državni poseg ne bo učinkovit, če se bo omejil le na proizvodno in distribucijsko področje in je pribil pomen posega delavskih gibanj za spremembo ravnovesij na področju kinematografije. «Ne mislimo, da bomo rešili krizo s 100 ob stoječimi državnimi dvoranami — trdi ARCI — lahko pa s temi pospešimo filmsko proizvodnjo, ki se vsebinsko in namensko zoperstavlja težnjam tržišča».
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI RAZSTRELJEVANJA SKAL
Razpoke v številnih hišah za pokopališčem pri Sv. Ani
Z razstreljevanjem, s katerim pripravljajo nov prostor za. pokopališče, so poškodovali hiše v Ul, Laurana
Pročelje hiše, s katere se je odkrušil omet
Veliko strahu, malo ali pa morda nobene nevarnosti v Ul. Laurana za velikim pokopališčem pri Sv. Ani. Včeraj popoldne so se namreč v nekaterih hišah te kratke ulice, ki teče vzporedno z Ul. Koštalunga, pojavile razpoke v zidovih in v neki spalnici se je tudi odkrušil kos ometa s stropa in padel na posteljo.
Po mnenju domačinov naj bi bilo vsega zla krivo podjetje ABC iz Milana, ki pod vodstvom inž. Pret-ta širi občinsko pokopališče. Za sedanjim pokopališčem so namreč z buldožerji izravnali precejšen del zemljišča, na katerem bodo uredili nove grobnice. Pred kakimi dvajsetimi dnevi pa so se delavci znašli pred trdo skalo, ki so jo načeli z eksplozivnimi naboji. Eksplozije, ki se redno vrstijo dvakrat na dan, pa so precej omajale teren, ki se dviga v rahli brežini, vsaj tako je mnenje domačinov.
Včeraj popoldne so kmalu po
skoro istočasno so se pojavile na hišah Ulice Laurana precejšnje razpoke. V hiši štev. 15, kjer biva Sergio Klančnik z družino, so se razpoke pojavile v stropu pritličja, v hiši štev. 12, ki je last Antoniette Franetičeve, so se pojavile podobne razpoke v. pritličnih sobah, s pročelja hiše štev. 8 se je okrušil velik del ometa,- v hiši štev. 14, kjer stanuje družina Angela Paolet-tija, pa se je velik kos ometa odkrušil s . stropa spalnice in padel na posteljo, v kateri na srečo ni bilo nikogar.
Na kraj so prihiteli gasilci pod vodstvom majorja Lofana in osebje občinskega tehničnega urada, ki so po daljšem pregledu ugotovili, da ni nevarnosti za stanovalce. Vsekakor bodo v prihodnjih dneh točneje ugotovili, kakšne posledice utegne imeti uporaba razstreliva in, če se ba izkazalo za potrebno, bodo tildi prenehali s. tem sistemom in se poslužili manj nevarnih načinov odstranjevanja skal.
15.30 počili izredni močni naboji in
TIK PRED VOLITVAMI V DEŽELNO ZBORNICO
Teroristi ubili v Ulstru katoliškega političnega prvaka
Zabodena z nožem tudi neka protestantska uradnica - Poskus umora unionističnega kandidata
BELFAST, 26. — Neznanci so v današnjih zgodnjih urah umorili v belfaškem predmestju bivšega katoliškega senatorja ulstrske zbornice Paddyja Wilsona in neko uradnico, ki je bil askuDaj z njim. Dvojni umor so odkrili nekaj ur pozneje in sicer potem, ko je neki neznanec telefoniral na krajevni dnevnik ter izjavil, da je za krvavi zločin odgovorna protestantska ekstremistična organizacija «Ulster freedom fighters* (borci za ulstrsko svobodo).
Spočetka so mislili da sta bila Wilson in ženska ki ga je spremljala žrtvi atentata s strelnim o-rožjem. Pozneje pa so ugotovili, da so ju zabodli z nožem. Na Wilso-novem truplu so ugotovili okoli 40 ubodov, na ženskinem več kot 20.
Wilsonova osebnost je bila v Irski precej znana, saj je bil več let član ulstrske senatne zbornice. V zadnjih časih je bil izvoljen tudi za občinskega svetovalca. V teh dneh, tik pred volitvami v novo deželno zbornico (ki ne bo imela zakonodajnih pooblastil, kot je bil primer prejšnjega «stormonta») je Paddy Wilson vodil volilno kampanjo za kandidata laburistične so-‘ cialdemokratske stranke Gerryja
....................minimumu.umil.nnmnni...imuni......„„„.immm
PO ANKETI UGLEDNEGA LISTA «NEW Y0RK TIMES»
Srhljiva brutalnost ameriške policije
NEW YORK, 26. — številne poštene ameriške družbe so oile v zadnjih treh letih žrtev nepričakovanih in brutalnih nočnih vdorov zveznih ali državnih policijskih agentov, ki pripadajo posebni ekipi za preprečevanje širjenja mamil. Ugledni list «New York Times* je v teh dneh objavil anketo, v katen prikazuje porazen položaj z intervjuji s prega-janimi, s policisti in s sodniki. Prvi in najbolj srhljiv zaključek — trdi časnik — je, da je ta sistem «po-licijskega režima* terjal vsaj štiri
smrtne žrtve. Med temi je neki a-gent. ki ga je ubila prestrašen? mati, ko so policisti vdirali v stanovanje. m družinski oče, ai ga ie zadela smrtonosna svinčenka, ki je v naslanjaču ujčkal najmanjšega sina.
Sistem, ki ga je poli. ja uporabljala in k' ga še lporaoija je sledeč: agenti se preoblečejo v hippije ali pa v vlomilce in se pozno Dor.oč' priplazijo do stanovanja, kamor nameravajo vdreti. Nato s sekirami podrejo vrata in presenetijo »osumljenca* v spanju. Z orožjem v roki prisi-
lijo stanovalce, da se pustijo vkleniti nato pa dobesedno oropajo stanovanje. Včasih imajo policisti sodnikovo pooblastilo — piše newyorski list — za pregled stanovanja najbolj pogosto pa gre za protizakonite vlome. Naj bodo pa vlomi pooblaščeni ali ne, agenti vedno zelo surovo ravnajo z nesrečneži, Ki so jih dobili v kremplje*.
Dogodki dajejo — naj bodo žrtve pri padniki Afroameričanov ali pa visoke buržoazije — srhljiv' prikaz policije, ki si je izbrala brutalnost za
običajno orožje, ki protizakonito vlamlja v stanovanja poštenih državljanov zaradi preveč površne preiskave ali ker je verjela neverodostojnim imformatorjem. Moralna načela agentov so «onesnažer.a» bodisi zaradi stikov z razpečevalci mamil, bodisi zaradi pritiska kampanje proti uživanju mamil, ki jo je začel Nixon lani istočasno z ustanovitvijo nove zvezne policijske enote za boj proti prekupčevalcem in razpečevalcem mamil. Značilno je geslo («Caveat vendar*), ki si ga je izbrala enota.
Fitta. Wilson je bil star 40 let. Nič se še ne ve o osebnosti njegove spremljevalke, ki je bila prav tako ubita. Gre za nekaj več kot 20-letno Irene Andrevvs. ki pa je protestantka po veroizpovedi in ki je bila uradnica v neki javni ustanovi.
Obstaja še vedno vprašanje, kdo je zagrešil ta zločin. Kot smo dejali, si je na eni strani prevzela odgovornost organizacija «Ulster freedom fighters*, toda ta okoliščina še ni potrjena. Med drugim tudi zato, ker v protestantskih krogih trdijo, da je ta ekstremistična organizacija pravzaprav le izrastek organizacije IRA, ki na ta način skuša likvidirati svoje • politične nasprotnike (katoliške zmerno usmerjene predstavnike) in tako skuša zvrniti krivdo na protestantske organizacije. Izjavo v tem smislu je podal tudi predstavnik protestantske ekstremistične ločine v unionistični stranki pastor Jan Paisley. V katoliških krogih pa zvračajo vso, krivdo na protestantske ekstremiste ter trdijo, da .je organizacija «Ulster freedom fighters* sporedna gverilska organizacija, ki je direktno povezana s polvojaško protestant sko formacijo UDA, ki je sicer zakonita.
Umor katoliškega prvaka je izzval v Severni Irski proteste vseh političnih strank. Zgražajo se tudi predstavniki protestantske večine. Angleška vlada pa je zelo zaskrbljena. saj bodo pojutrišnjem v Ulstru volitve v deželno zbornico. Angleški minister za ulstrske zadeve Lord Whitelaw se je v Belfastu posvetoval s predstavniki angleške vojske in policije.
Da bi bila mera polna, je prišlo tudi do poskusa umora protestantskega prvaka Cecila Walkerja, ki kandidira na listi unionistične stranke v Belfastu. Ostrostrelčeva krogla je za las zgrešila glavo unionističnega prvaka.
Z današnjim dnem se je število žrtev v Ulstru od leta 1969 povzpelo na 837. Zadnja žrtev je neki Pakistanec, ki je prodajal svoje blago v bližini neke angleške vojašnice.
Dve krogli sta ga zadeli v glavo ter ga na mesto ubili.
SPECIALIZACIJA
Kot nas vsak dan učita znanost in industrija zahteva moderno življenje predvsem specializacijo. Univerzalni geniji kot je bil Leonardo da Vinci niso danes več pojmljivi, bodisi ker je področje znanosti preobširno, da bi ga človek, čeprav genij, lahko obvladal, bodisi ker specializacija občutno poviša proizvodnjo.
Tega načela sta se strogo držala Rossella in Armando Fiat-ti iz Rima v upravljanju svoje javne hiše. Specializirala sta se v japonskih klientih in nudila svojim odjemalcem čim boljšo postrežbo, čeprav je Japoncev kot listja in trave, pa. ravno vsi ne rinejo v Rim. Zato so bile uslužbenke zakoncev Fiaro prisiljene včasih na lov... na japonskega turista.
Kaže pa, da vzhodnjaki ne cenijo preveč, da v intimnih zadevah prevzema pobudo ženska, zato so se ob povratku v domovino pritožili rimski kvesturi. Policisti so bili sicer v stiski z japonščino, končno po so le pogruntali, da gre za izkoriščanje prostitucije. Vdrli so v penzion zakoncev Fiaro in presenetili nekaj deklet na delu. Imeli pa so smolo: neki klient jih je zamenjal za roparje in se je zakadil vanje. Izurjen je bil v vseh vrstah japonske rokoborbe, da je marsikoga pošteno obrisal, preden so ga ujeli.
Ko smo že govorili o specializaciji, smo pozabili da se obnese tudi pri ceni: kje bi se lahko proizvod nespecializira-ne tvrdke lahko kosal s proizvodom specializirane, tako sta menila zakonca Fiaro in sta slano zaračunala svojim klientom, od 40 do 90 tisoč lir za poldrugo urico zabave.