Leto X, &t. 245
LJubljana, sobota 19. oktobra 1929
Cena 2 Din
40 Dia.
3122, »133, HH SU5 k 3136. hlmiihiin omU tt.
it m
Al T«Mm I
Prdenm «L H T«Wh tt >123, »123, >124, >125, >12*.
oddelek i Uubtjan*. Preienmr a&sa 4. Teketoo 6t >492. Podružnica Mari bori Aleksandrova acal
it 13. Tete ton it 45& PodraMca Cd]«) Kooeoon rfica fe S.
Tedefoa 6t. 190 Rataai pri po it Sek. »anodihi Ljubljana R. 11-842; Praha čisto 78-180i Wlea Hr, 1 OS-241
LJubljana, 18. oktobra.
Francija ta Kalija sta sporočili angleški vladi, da se udeležita konference, ki jo je Henderson sklical v London ea drugo polovico januarja. S tem pristankom je zagotovljeno, da se konferenca za znižanje in omejitev pomorskega oboroževanja ne bo vršila v ozkih mejah kakor leta 1927., ko so se je udeležile saimo Zedinjene države. Anglija in Japonska, marveč ob sodelovanju vseh petih glavnih pomorskih siL To je vsekakor temeljni pogoj za njen uspeh.
Iz raznih Macdonaldovih Izjav v Zedinjenih državah in Kanadi, kakor tudi iz izjav uradnih ameriških krogov, bi izhajalo, da sklicuje londonska vlada pomorsko konferenco s trdnim prepričanjem v srečen izid ter v prepričanju, da jo bo Washington v njenem stremljenju učinkovito podipiral. V teh izjavah se poudarja, da dogovor med Hoo-verjem in Macdomaldom ni končnove-ijaven pakt, ki ga morajo ostale tri sile ali sprejeti ali pa odbiti, marveč bo služil le kot temelj razgovorom in predstavlja le skupni teren, na katerem sta se znašli obe anglosaški velesili in na katerega bosta skušali privesti tudi ostale tri sile. Pomorska konferenca v Londonu naj bo nekaka logična posledica Briand-Kelloggovega pakta in naj podpre prizadevanje Društva narodov za splošno zmanjšanje oboroževanja v vseh področjih.
Po vseh teh lepih vesteh bi bilo upravičeno upanje, da se bo januarska konferenca posrečila in da si bosta Macdonald in njegova vlada stekla veliko zaslugo za svetovni mir. Seveda oa bo treba premagati še velikanske težkoče. Čeprav je z zbližanjem ameriškega in angleškega stališča odstranjena poglavitna ovira, ki je doslej ni bilo mogoče premostiti in so se ob njej razbijali vsi poizkusi za sporazum glede pomorske razorožitve. Da je v stvari zmagala ameriška teza m je Velika Britanija popustila skoro na celi črti, to je z mednarodnega vidika irelevantno in bo Macdonaklova vlada za svoj čin odgovarjala samo pred svojim parlamentom in pred zgodovino svoje dežele. Ostali narodi morejo sporazum med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo samo pozdraviti, ker je ž njim storjen velik korak v smeri zmanjšanja oboroževalnih bremen in učvrstitve svetovnega miru.
Navzlic temu pa težave, ki jih bo treba, rešiti v Londonu, niso maloštevilne in neznatne. Ce smatramo za gotovo, da bosta London in Washingtom v vseh vprašanjih nastopala skupno — kar še nikakor ni izven dvoma — se bo konferenca morala predvsem pečati z zahtevo Japonske, da se doslej veljavni ključ za razmerje med morskimi silami spremeni njej v prid. Japonska se nikakor ne mara zadovoljiti z onim ključem za lažje ladijske enote, ki je bil na prvi pomorska razorožitveni konferenci v Washingtonu določen za velike oklopnioe. Zato bo zahtevala, da se njena sedanja inferijornost napram Angliji in Ameriki zmanjša v vseh kategorijah vojnih ladij.
Druga težava bo določitev razmerja med francoskim in italijanskim bro-dovjem. Na washingtonski konferenci L 1922. je šla Francija v svoji miroljubnosti in popustljivosti tako daleč, da je pristala na izenačenje z Italijo glede velikih oklopnic in križark iznad 10.000 ton. Italija pa zahteva zdaj popolno izenačenje tudi za manjše vojne ladje. Francija na to ne more pristati, ker bi izenačenje njene bojne tonaže z italijansko dejansko pomenilo njeno inferijornost Francija mora držati svoje brodovje na dveh morjih in povrh skrbeti še za zvezo z oddaljenimi kolonijami in za obrambo njih obali. Italija pa je v glavnem omejena na Sredozemsko morje, kjer more osredotočiti vse svoje bojne sile.
Tretja težava bo v angleško-ameri-Škem predlogu, naj se podmornice popolnoma odpravijo. S tem M bilo malim morskim silam odvzeto glavno Obrambno orožje, obenem pa bi bile tudi srednje morske sile — kot Francija in Italija — popolnoma podvržene anglosaškima velesilama. Zato ni prav nič izgleda, da bi taka zahteva prodrla.
Končno se bo treba sporazumeti tudi o tem. ali naj bo pomorski sporazum, Če pride do njega, veljaven sam po sebi, ali pa naj tvori le del splošnega svetovnega razorožitvenega pakta, ki se bo tikal vseh bojnih sredstev na vodi, na kopnem rn v zralku ter vezal vse države aH pa vsaj vse one države, ki so snosobne voditi vojno. O vseh teh vprašanjih se je vnela v prizadetih državah časonisna polemika, ki često ne obeta najboljšega. Ponekod, zlasti v Angliji se skuša že vnaprej zvaliti odgovornost za eventualni polom konference na Francijo. Ta manever je čisto prozoren in gre za tem. da izsili od Francije ponuščanje od njenih pravilnih m pravičnih zahtev. Upati je. da bodo odgovorne vlade modrejše in bo-fck> z večjo objektivnostjo razmotrivale
Odmevi puljske tragedije
Fašistično časopisje nadaljuje z napadi na Jugoslavijo - Vznemirjenje po naših mestih ~ Inozemska sodba o
Pulju
Trst, 18. oktobra, g. O izvršitvi smrtne obsodbe nad Vladimirjem Gortanom objavljajo italijanski listi samo kratko uradno obvestilo, ki ga je izdala agencija Štefani. Zato pa vsi listi nadaljujejo s poveličevanjem krvave puljske sodbe in z besnimi napadi na Jugoslavijo. Vedno znova ponavljajo stare izmišljotine, da hodijo iz Jugoslavije četaški oddelki v Julijsko Krajino izzivat izgrede in povzročat zločine. Tudi pazinski dogodek, na katerem so Italijani utemeljili puljski proces, pripisujejo Jugoslaviji, dasi tudi puljski proces ni mogel pokazati, kdo sploh je streljal na fašistične volilce. Fašistični listi očitajo Jugoslaviji, da ogroža mir na Balkanu, in zatrjujejo, da je edino Italija ona, ki nesebično dela na pomirjenju balkanskih narodov.
Berlin, 18. oktobra, g. Skoro vsi nemški listi objavljajo kratka poročila o žalostnih dogodkih v Pulju. Dasi ne prinašajo večjih komentarjev, naznačajo že v naslovih in v načinu poročanja, da obsojajo prenagljeno fašistično justico. Nekateri listi izražajo tudi bojazen, da se bodo zaradi teh dogodkov odnošaji med Jugoslavijo in Italijo zopet poslabšali.
Puljsko razsodbo !n nje prenagljeno izvršitev so zabeležili tudi francoski in angleški listi, ki tudi ne morejo prikriti, da ne odobravajo fašističnega postopanja s slovansko narodno manjšino.
Oster češki glas
Praga, 18. oktobra AA. Listi objavljajo poročila o usmrtitvi Vladimirja Gortana v Pulju in o razpoloženju v naši državi. Soci-jalnodemokratski list «Pravo Lidu» priob-čuje pod naslovom »Fašistični umor« oster napad na Mussolinija in ugotavlja, da je sodišče razsodilo tako, kakor je bilo ukazano z višjega mesta, kar ie razvidno iz tega, da je fašistično časopisje že pred razsodbo napovedovalo, da bo Vladimir Gortan ustreljen. Fašistični režim očividno sodi, da bo z usmrtitvijo in z drakonskim ustrahovan'em preplašil slovansko prebivalstvo v Italiji. List ugotavlja nadalje, da se je hotelo z razsodbo uplivati tudi na Jugoslavijo in da je bila vsa preiskava naperjena proti Jugoslaviji. Preganjanje slovanskega prebivalstva v Italiji je doseglo vrhunec. Fašizem se ie zopet enkrat pokazal v pravi luči in izpovedal, kako pojmuje prijateljske odnošaje z Jugoslavijo.
Dunaj, 18. oiktobra. AA. Današnja »ArbeKer-
zejtfOflig« ofcfla-vflja Stenek o proces« ▼ Potjo in ugotavlja, da je bala sodba bratakia in brea vsa-koršne osnove .
Švicarska obsodba
Ženeva, 18. oktobra AA. Današnja »Tribune d' Geneve« priobčuje članek, v katerem ugotavlja, da spominja strogost in naglica, s katero ie bila izrečena smrtna obsodba nad jugoslovenskim otriadincem Vladimirjem Gortanom v Pulju. na metode in postopanje ruske Čeke. Italija, ki ne priznava manjšinskih pravic svojih manišin v Istri in Trentinu se navzlic temu neprestano pogaja za pravice svojih sorojakov v Tunisu in Franciji in se venomer meša v notranje razmere balkanskih držav.
Manifestacije v Beogradu
Beograd, 18. oktobra, p. Zvečer je priredila akademska »mladina ponovne manifestacije za puljske žrtve. Iz univerze se je razvila povorka, v kateri je korakalo poleg dijaštva tudi mnogo občinstva, ki je vzklikalo kralju, Jugoslaviji in proti fašistični krutosti. Policija si je prizadevala, da bi razgnala manifestante ter jih je tudi mnogo aretirala, vendar pa so se vedno zopet zbrali in nadaljevali z manifestacijami po ulicah. Slučajno se je v tem času vračal kralj s svojega avtomobilskega izleta. Ko so ga manifestantje spoznali, so mu priredili navdušene ovaeije. V restavracijah in gostilnah so bile v znak žalovanja ukinjenje danes vse godbe Po vsem mestu so nalepljene posmrtnice za Vladimirjem Gortanom, v katerih se obenem poziva občinstvo, naj se udeleži maše-za-dušnice, ki se bo vršila jutri ob 11. ▼ kar toliški cerkvi.
Razburjenje v Dalmaciji
Split, 18. oktobra č. Vesti o usmrtitvi Vladimirja Gortana ta obsodbe njegovih tovarišev v Pulju so vzbudile v Splitu in okolici veliko ogorčenje in žalost. Dans3 je Split ves r črnih zastavah. Sinoči 'e došlo na obali do spontanih demonstracij meščanstva, vendar pa je policija hitro intervenirala ter demonstracije onemogočila. Vsa italijanska poslopja so bila zastražena. Aretiranih je bilo šest mlajših demonstrantov. ki so bili obsojeni vsak na 10 dni zapora.
Šibenifc, 18. oktobra a. ▼ znak fafosti zaradi usmrtitve mladega Istrana V'ad:mir-ja Gortana, so danes razobesili zastive s črnimi trakovi na poslopjih raanih društev in na mnogih zasebnifl hišah. Za nocoj so bili odpovedani vsi koncerti in prireditve v javnih lokalih, kakor tudi kinematografske predstave.
Novi češkoslovaški poslanik v Beogradu
Za beograjskega poslanika ČSR bo imenovan dr. Švagrovsky — Napovedujejo se še druge važne spremembe ▼ čsL diplomaciji
Praga, 18. oktobra, d. Za češkega poslanika v Beogradu je kot naslednik poslanika Šebe določen šef personalne sekcije v zunanjem ministrstvu dr. Švagrovsky. Novi beograjski poslanik je eden izmed najodličnejših mlajših čeških diplomatov. Pred vojno je bil odvetniški koncipijent v Melniku, v svetovni vojni je na ru^ki fronti prešel na rusko stran in je kmalu igral v organizaciji češkega legijonarstva odločilno vlogo. Po evakuaciji čeških legij iz Rusije se je dr. Švagrovsky poleg dr. Gir-se osobito uveljavil v Tokiu kot diplomatski zastopnik Češkoslovaške. Leta 1919. se je vrnil v domovino, kjer je vstopil definitivno v diplomatsko službo ter je bil nekaj časa legacijski svetnik v Haagu, od tam je bil imenovan za poslanika v Tokiu. Pred dvema letoma je bil poklican naizaj v ministrstvo, kjer
si je pridobil odlično pozicijo. Kakor se čuje, je Jugoslavija že dala svoj agre-ment za njegovo imenovanje, ki bo prihodnje dni službeno objavljeno.
V zunanjem ministrstvu se pripravlja z ozirom na važnost bližajočih se novih carinskih pogajanj z Jugoslavijo in Rumunijo velika reorganizacija na-rodno-gospodarske sekcije. Za šefa te sekcije bo najbrž imenovan dosedanji dunajski češkoslovaški poslanik dr. Va-vrečka ali pa dosedanji generalni konzul v Hamburgu Matejček, ki sta oba s svojih mest poklicana v Prago. Za poslanika na Dunaju bo imenovan bivši poslanik v Atenah dr. Wellner. Ravno tako je ministrstvo vpoklicalo dosedanjega poslanika v Stockholmu dr. Flie-derja. Kakor se čuje, so nameravane še druge važne spremembe v češkoslovaški diplomaciji
Admiral Priča upokojen I Ime pravoslavne cerkve
Beograd, 18. oktobra, p. Na predlog vojnega ministra je Nj. V. kralj podpisal ukaz, s katerim je upokojen prvi kraljev adjutant in komandant vojne mornarice admiral Priča. Upokojitev je bila dovoljena admiralu na njegovo lastno prošnjo. Razen tega sta upokojena armijski general Milivoj Zečevic in sodni general Vladimir Jovanovič.
Zaprisega banov
Beograd, 18. oktobra. AA. Danes ob 10. dopoldne je bil zaprisežen ban var-darske banovine Žika Lazič. Ob pol U. je položil prisego ban zetske oblasti Krsta Smiljanic, a ob 5. popoldne je bil zaprisežen ban savske banovine dr. Josip Šilovič. Bani so polagali prisege v predsedništvu vlade pred predsednikom ministrskega sveta
vprašanje, ki se da zadovoljivo rešiti samo s pravičnim upoštevanjem potreb in položaja posameznih sil ter v okviru splošne svetovne akcije za zmanjšanje oborožitvenih bremen ood okriljem Društva narodov.
Šremski Karlove!. 18. oktobra r. 2e nekaj dni sem se vrši v tukajšnji patrijar-hiji zasedanje pravoslavnega arhijerejske-ga sabora, t. j. vseh pravoslavnih škofov. Pri tej priliki se tudi mnogo razpravlja o tem, ali nai pravoslavna cerkev svoje ime prispodobi novemu imenu naše države. To vprašanje sicer ni postavljeno na dnevni red, je pa z ozirom na novo ustavo pra-slavne cerkve aktualno. Večina pravoslavnih škofov je za to, da se pravoslavna cerkev v naši državi tudi v bodoče, kakor doslej, zave »srbska pravoslavna cerkev«. Nekateri so mišljenja, da bi z ozirom na naraščajoče število slovenskih in hrvatskih vernikov trebalo dati pravoslavni cerkvi občenarodno jugoslovensko ime, toda večina odklanja ta predlog iz verskopsiholo-ških razlogov.
Ravno tako so pravoslavni škofi po večini še vedno motivni izenačenju koledarja češ. da bi s tem odpadla stara, posvečena tradiciionalna razlika pri določitvi praznikov napram drugim cerkvam. Kakor se zatrjuje iz pravoslavnih cerkvenih kro-2 o v, je po njihovih informacijah to vprašanje znova aktualno in se v vladnih krogih zooet resno razmotriva.
Kancelar Schober o ustavni reformi
Načrt predvideva ojačenje državne avtoritete, depolitizacijo uprave in ureditev položaja Dunaja
Dunaj, 18. oktobra, s. S svečano resnostjo je sprejel parlament veliki govor, kd ga je posvetil dr. Schober predložitvi ustavne reforme. Pomena tega važnega trenutka se je zavedala vsa zbornica. S kako velikim zanimanjem so zasledovali ne samo politiki, temveč tudi široka javnost in inozemstvo obnovitev Avstrije na poti ustavne reforme, je pokazal pogled na galerije, ld so bile gosto zasedene. Tudi diplomatski zastopniki in zastopniki inozemskega tiska eo bili zbrani v velikem številu.
Kancelar dr. Schober je čital svojo izjavo z zelo močnim in razumljivim glasom. Povdarjal je nuino potrebo, da 6e ta kompleks zakonov čim prej sprejme, pri tem pa vendar temeljito prouči. Iz tega je mogoče sklepati, da bo vlada spoštovala pametne spreminjevalne predloge, pa naj jih vloži katerakoli stranka. Kljub temu pa polaga vlada veliko važnost na to, da se s čim ^prejšnjo rešitvijo ustavnih zakonov vsa dTŽava politično pomiri in naredi prosto pot za delo na gospodarskih reformah.
Zvezna ustava iz L1920 je bila uveljavljena v razmerah, ki sedanjim več ne odgovarjajo in se mora zato ugoditi zahtevi javnosti po njeni izpremembi. Glavni namen ustavne reforme se tiče zakonodajnih korporacij, ojačenja državne avtoritete, depolitizacije uprave in nove določitve položaja glavnega zveznega mesta Dunaja. Reforma zakonodajnih korporacij pušča nespremenjeno uredbo nacijonalnega sveta in deželnih zastopstvev.
Načelno obstoje še nadalje zvezne dežele. ki pa bodo po vzgledu Zedinjenih držav imele sorazmerno število zastopnikov. Ta deželna zastopstva naj bi se združila z zastopstvom posameznih stanov v zbornico, ki bi zastopala tako dežele kakor mesta in sicer namesto zveznega sveta. Izvedbe te nove reforme so pridržane poznejšemu ustavnemu zakonu. Število mandatov posameznih korporacii se zmanjša, in sicer v narodnem svetu od 165 na 120, v deželnih zborih posameznih dežel pa skupno za 130. Ojačenje državne avtoritete se bo izvršilo z razširjenjem pooblastil zveznega predsednika, ki bo postal enako veljaven činiteli poleg narodnega sveta. Predvsem bo dobil zvezni predsednik pravico sestavljati in odstavljati zvezno vlado. dalje vrhovno poveljstvo nad voi^ko, pravico do razpuščanja Narodnega sveta in pravico v slučaju, ako bi bili v nemarnosti življenski interesi splošnosti, odrediti potrebne ukrepe za obrambo.
Zveznega predsednika bo volil ves narod, dočim se bo moral od vsega naroda izvoljeni parlament odpovedati nekaterim pravicam v korist zveznega predsednika, ki sam predstavlja vtelešeno voljo naroda,
Govor zveznega kancelarja so sprejeli zastopniki večinskih strank z živahnim odobravanjem. Opozicija je bila popolnoma tiha in le nekateri socialno - demokratski poslanci so skušali z ironičnim smehom motiti vtis, ki so ga napravile kancelarjeve besede.
Hmdenburg obsoja Hugenbergovo akcijo
Predsednik republike odobrava odpor vlade proti izvedbi plebiscita - Prelat Kaas žigosa plebiscit kot zavajanje naroda
Berlin. 18. oktobra o. Predsednik republike Hindenburg je izjavil med referatom državnega kancelarja Franken-Mulerja, da smatra, da je člen Hugenbergovega predloga za ljudsko glasovanje, ki predvideva prisilno delo za vsakega ministra, ki bi podpisal in omogočil ratifikacijo Youngove pogodbe, naperjen tudi proti njegovi osebi, kliub nasprotnim izjavam desničarjev. Dalje je izrekel svoje globoko obžalovanje, da ie mogoče s takimi nestvarnimi predlogi zahtevati ijudsko glasovanje. Končno je naprosil državnega kancelarja, naj obvesti o tem njegovem mišljenju tudi ostale člane nemške vlade.
Ta izjava je izzvala veliko zanimanje, ker se je z njo predsednik Hindenburg skoro neposredno izrekel proti ljudskemu glasovanju in odobril stališče nemške vlade.
Berlin. 18. oktobra AA. Parlamentarni klub nemške nacionalne stranke je včeraj vložil pritožbo na državno sodišče proti sklepu vlade, s katerim je državnim uradnikom prepovedala sodelovanje pri plebiscitni akciji
Berta. 18, oktobra o. Policijski predsednik je prepovedal vse prireditve in mani-festacijske obhode po Berlinu, ki so jih napovedovali desničarji v svrho agitacije za vpisovanje v plebiscitne sezname. Ta korak ie pristaše desničarskih strank tako razburil, da napovedujejo velike demonstracije svojih organizacij proti vladi.
Dortmund, 18. oktobra, o. Vodja centroma prelat Kaas je govoril včeraj o nemški notranji in zunanji politiki ter je poudarjal, da ne more biti še govora o končnoveljavnem zavzetju stališča do Youngovega načrta glede na njegove posledice. Govornik se je pritoževal nad počasnostjo sporazumevanja ter naglašal, da bi pospešitev rešitve dogovorov o oosaarskem vprašanju bistveno vplivala na nadaljnji razvoj političnih razmer. Prelat Kaas je označil plebiscit o Youngovem vprašanju kot zavajanje in zastrupljevanje javnega mnenja.
Optimizem predsednika Macdonalda
Macdonald napoveduje, da bo po razorožitveni pomorski konferenci sklenjena nova pogodba za organiziranje miru
med narodi v Evropi in med državami vs&< ga eveta.
Macdonald je odvrnil e krajšim, a tem prisrčnejšim nagovrom, v katerem je izjavil, da bo po povratku v London takoj stopil v stike s predstavniki Francije, Italije in Japonske in tako pripravil tla za pogajanja, ki se bodo vršila o pomorskem razoro-žitvenem vprašanju januarja meseca 1930 v Londonu. Po teh pogajanjih bo sklenjena pogodba, ki bo pomenila največji in najvažnejši napredek na poti do svetovnega mira.
London, 18. oktobra. AAs. Ramsay Macdonald je bil snoči gost na banketu, ki ga je priredila kanadska vlada v parlamentu v OttawL Predsednik kanadske vlade Mackienzie King je v svojem pzdravnem govoru naglašal, da bi se naj organizacija in metode, ki se uporabljajo med Zedinje-nimi državami in Kanado za poravnavanje medsebojnih sporov, razširile na spore med vsemi deli angleškega imperija in Zedinje-nimi državami.
Sporazum, ki je bil sklenjen med Kanado in Zedinjenimi državami ▼ Rushbagotu, bi lahko služil kot vzorec spravne pogodbe
Poročilo dr. Walka o jesenskem zasedanju
Društva narodov
Rezervirainost do Briandovega predloga o Zedinjeniih državah Evrope — Carinsko premirje in Madžarska
Budimpešta, 18. oktobra, s. V zunanjem odboru poslanske zbornice je podal zunanji minister dr. Walko izčrpno poročilo o poteku zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi.
Glede Briandovega načrta za ožjo gospodarsko združitev evropskih narodov, je pripomnil dr. WaI'ko, da občuti vsaka država težave sedanjega položaja. Večina držav pa se zaveda tega, da bi morale nastati v sedanji politični situaciji znatne spremembe prej ko bi bilo mogoče praktično govoriti o uresničenju Briandovega načrta.
Priporočilo Društva narodov, naj bi države v prihodnjih dveh ali treh letih
Grško - jugoslovensko prijateljstvo
Stene. 18 oktobra AA. Atanatos, rav-nateli lista »Meriziios Tipos«. objavlja vrsto člankov o Jugoslaviji in ugotavlja, da je Jugoslavija vedno stremela za čim tesnejšim prijateljstvom z Grčijo. Ko je bila lani situacija najboli kritična, ie prišel kralj Aleksander in vzpostavil prisrčno prijateljsko med obema državama«
ne zvišale carinskih tarif, Madžarski ne bo dosti koristilo. Za gospodarski madžarski problem igrajo predvsem važno vlogo transportni tarifi, živinozdrav-niški ukrepi itd. Kljub temu pa zanima ideja takega carinskega premirja Madžarsko v toliki meri, da se bo teh posvetovanj udeležila. Glede manjšinskega kakor tudi razorožitvenega vprašanja v Ženevi niso bili storjeni praktični ali odločilni koraki. Da je bil kitajski predlog glede čl. 19 pakta Društva narodov sprejet, dokazuje, da ta člen v danem primeru ne more imeti praktičnega pomena.
Italija za sodelovanje s Francijo na londonski konferenci
Rim, 18. oktobra. AA. »Giornale d* Ita-Iia« poroča, da je Italija predlagala Franciji, naj bi se med obema državama vršil predhodni sestanek, na katerem bi se dolo-ile skupne smernice glede obravnavanja vseh onih vprašanj, ki bodo stavljena Da dnevni red razorožitvene konference % Londonu.
Ozadje tragedije Vladimvja Gortana
Kako so se v resnici odigrali dogodki, zaradi katerih je prišlo do puljskega procesa
Avdijence
Zagreb, 18. oktobra r. Zagrebški Jutarnji tet« objavlja naslednje informacije o oradiu in razvoju dogodkov, ki so bili tako tragično zaključeni z justifikaciio v Pulju. 23. marca 1929. so se vršile volitve v vsej Haliji, je krenila rano zjutraj skupina selja-kov iz Berma proti Pazinu, kjer je bilo za te kraje glavno volišče. Korakali so v dal ši koloni. Ko so bili približno sredi pota, je padlo iz bližnjega gozdiča več strelov, iz med katerih je eden smrtno ranil seljaka Tubtana, dočim je bil drugi seljak, Matko Brajkovič. ranjen v desno ramo. Med se-liaki je nastala velika panika, ker so bili vsi prepričani, da so jih napadli fašisti, kakor se ie to zgodilo leta 1921. in 1924. Takoj je prihitelo več legijonariev fašistične irilice, ki so poskušali pomiriti razburjene seljake ter jih nagovarjali, nai nadaljujejo svojo pot ter izvrše svojo volilno dolžnost čim so bile volitve končane, se ?e odpeljala na lice mesta v 20 avtomobilih ▼ečja skupina fašistov iz Pazina in Pulja. Ti fašisti so bili prepričani, da so napad izvršili seljaki iz Berma. Zato so se odpeljali v to vas ter vzeli s seboj več sodov bencina, da bi vas zažgali. Ko so prišli v Beram, so se razdelili v dve skupini. Ena skupina je obkolila vas, druga pa je začela od hiše do hiše vršiti 'hišno preiskavo, ho-teč na ta način najti krivca. Edini rezultat te preiskave je bil, da so aretirali tamoš-njega učitelja Marka Zlatiča. Sam policijski fef ga ie odvedel v pazinske zaoore. Razen njega so bili še aretirani Janko Bačač, ki je par dni pozneje, ko je bil izpuščen, znorel od prestanega trpljenja, nadalje Janko Vi-▼oda, njegov sin Danilo Vivoda. Janko La-davac, Peter Sirovič in njegov sin Milan Sirovič, dočim sta bila v Pazinu aretirana brata Josip in Franjo Pasarič.
Par dni pozneje so italijanske oblasti razpisale nagrado v znesku 30.000 lir za onega, kdor odkrije prave udeležence tega napada.
Kakor se to često dogaja, je obljubljena nagrada napotila seljaka Frana Tuhtana in Ivana Mišana, da sta 4 dni po napadu, to je 27. marca prijavila oblastem, da sta v napadalcih spoznala Danila Vivodo in Via. dimira Gortana. O verodostojnosti te prijave priča najbolj de;stvo. da sta oba istega dne na ulici spričo nekega Belana in več drugin prič izrazila sum. da so napadli volilce fašisti sami. Toda oblasti so njuno prijavo, ki jim je bila seveda nad vse dobrodošla, smatrale za ^°rodostojno ter so odvedle Danila Vivodo v Pulj, dočim ie bil Vladimir Gortan, ki je nameraval iz bojazni pred fašističnim terorjem pobegniti preko meje, aretiran v bližini Matulja. Vladimir Gortan, Danilo Vivoda in Franjo Stranic so bili pridržani v zanoru, dočim je bil učitelj Zlatic sicer izpuščen, toda stavljen pod strogo policijsko nadzorstvo.
Vladimir Gortan, Danilo Vivoda in Franjo Stranič, ki so bili pridržani v zaporu, so bili pozneje prepeljani v Rim. Tu je baje Danilo Vivoda, o katerem dokazujejo mnoge priče, da je bil usodnega dne med vo-iilci in torej sploh ni mogel sodelovati pri napadu, iz strahu izdal svoje namišljene tovariše pri napadu. Na podlagi te Vivodo-ve izpovedi so bili 14. maja aretirani Viktor Bačac, Živko Gortan in brata Dušan in
Vekoslav Ladavac. Vsi so bili odvedeni v rimske zapore.
Danilo Vivoda je bil pozneje meseca junija izpuščen iz zapora. Ko ie prišel iz Rima domov, je bil kratko časa v Bermu, na to pa je pobegnil preko meje ter se nahaja trenutno v Jugoslaviji. Ko je učitelj Zlatic videl, da sta aretirana n:egov svak Viktor Bačac in bratranec Živko Gortan in da je s tem padel sum tudi nanj, je zapustil svojo številno družino v Bermu ter pobegnil Preko meje.
»Jutarnji list* zaključuje svoje poročilo: »To je ozadje strašne tragedfe Vladimira Gortana in njegovih nesrečnih tovarišev, ki bržkone nikdar več ne bodo zapustili grozovitfh sardmskih ječ...«
Protest ljubljanskih akademikov
Beograjska »Politika« poroča pod tem
naslovom iz Ljubljane:
Ljubljanska akademska omladina. visoko nacionalno zavedna in globoko prevzeta zaradi obsodbe, ki Je bila izrečena v Pulju od posebnega sodišča nad Vladitniriem Gor-tanom. ki ie zapadel smrti, in nad četvo-rico ostalih omladincev. ki so bili obsojeni na 30 let teče, je oriredila danes (17. okt.) na ljubljanski univerzi žalobno zborovanje. Zbor ie sklicala za 6. uro zvečer akademska podružnica Jugoslovenske matice in udeležili so se ga vsi akademiki. Avla univerze ie bila do kraja polna in so morali mnogi akademiki ostati tudi zunaj. Dočim so se akademiki zbrali znotraj, se je tudi na trgu pred univerzo zbrala velika množica liudstva in policija je v velikem številu bila v pripravi okrog univerze.
Zbor Je otvoril akademik Iskra: v temperamentnem govoru ie opisal krivico, ki je bila storjena obsojenim omladincem. Opisal ie. kako se ie vršila razprava proti Gortanu in njegovo veliko trpljenje. Sredi govora je prosil akademike za eno minuto molka, končno pa so akademiki zapeli pesem »Hej Slovani«. Nato so govorili istrski akademik Čargo. akademik Boje in istrski duhovnik Doktorič. Vsi ti govori so globoko učinkovali na zbrane akademike.
O. Iskra ie še prečital resolucijo, nakar so se akademiki podali proti izhodu iz avle. Tu jih je pričakal tajnik ljubljanske univerze dr. Šmalc in v govoru naglasil, da se moraio akademiki zavedati svoje akademske časti in da naj mirno manifestirajo svoje čustvovanje ter izbegavajo vsake izpade. Govor dr. Šmalca so akademiki sprejeli zelo simpatično, enako tudi govor svojega kolege filozofa Iskre, ki jim je priporočil isto.
S črno zastavo na čelu so akademiki krenili proti izhodu univerzitetnega dvorišča, kjer pa iih Je sprejela policija in ni dovolila, da bi akademiki s črno zastavo krenili v. mesto. Akademiki so se torej potem podali v mesto brez sprevoda in prišli do kavarne Emona, kamor pa Je v istem momentu prispela tudi ljubljanska policija, ki je pričela akademike razganjati, ker ie pretila opasnost da bodo študenti vstopili v kavarno Emono in preprečili za ta večer igranje orkestra. Policiji Je res uspelo raz-gnati študente, ki so se polagoma razšli
Odbor, ki Je vodil današnji sestanek na univerzi, ie zaprosil ljubljanske bioskope. naj odpovedo nocoišnje predstave. To Je uspelo in kinematografi v Ljubljani so bili ta večer zaprti. Istotako sta bili v znak žalosti zaprti drama in opera.
Beograd. 18. oktobra AA. Tekom včerajšnjega dne je Nj. VeL kralj sprejel v avdijenci ministra vojske in mornarice generala Stevana Hadžiča in ministra zunanjih poslov dr. Vojo Marinkoviča, zatem Pa ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drinkovida.
Danes je sprejel kralj v poslovilni avdijenci dosedanjega poslanika grške republike v Beogradu Polihroniadesa, ki je bil premeščen v Angoro.
Tekom današnjega dopoldneva sta bila dalje v avdijenci finančni minister dr. St. Švrljuga in novo imenovani ban savske banovine prof. dr. Josip Šilovid.
Pirotski sporazum
Beograd, 18. oktobra, p. Današnje »Vreme« poroča iz -Sofije: Vlada je objavila danes komunike, v katerem pravi, da bodo pirotske konvencije v najkrajšem času objavljene z vsemi dodatnimi sporazumi in protokoli, sklenjenimi na drugi pirotski konferenci.
Napredovanje upravnika Beograda
Beograd, IS. oktobra. AA. Upravnik Beograda Maoojlo Lazarevič }e poiraatknjen k 2. v 2. a skupino I. kategorije.
Razširjenje kolodvora na Sušaku
Sušak, 18. oktobra. S. Tu so se pričela deta za razširjenje sušaškega kolodvora. Po odotrrenjn ministrstva prometa se bo postajnem« poslopju prizidalo celo novo krilo. Dela bodo končana Že letos in bodo veljala 300.000 Din.
Bolgarski listi obsojajo večne atentate
Bolgarski tisk doiži vlado, da je dgovorna za neprestane krvave spopade — Država naj vzpostavi red in mir
— Sofija, 18, oktobra. AA. Sofijski listi obsojajo soglasno medsebojne uboje, ki so
bili na Bolgarskem zadnje dni na dnevnem redu. Nekateri listi napadajo bolgarsko vlado, da je odgovorna za te uboje, ki rušijo ugled Bolgarske v inozemstvu.
»Slovo«, glasilo vladne večine, priob-čuje uvodnik, ki ugotavlja med drugim: »Nočemo več ponavljati klicev »Dosti je s temi uboji«, ker je to pozivanje koristilo samo onim, ki imajo ušesa, da slišijo in razum, da razumejo, kako ti atentati ogrožajo ne samo ugled Bolgarske temveč tudi mir in bodočnost vsega bolgarskega naroda. Mi nočemo vprašati onih, ki se prepirajo v posameznih taborih makedonske organizacije, mi vprašujemo javnost, da odloči, v čegavi službi so ti ljudje, ki vprizarjajo take atentate po bolgarskih mestih. Ali se bo končno zganila državna oblast, da nas reši pokanja bomb in ubojev po naših ulicah?«
»Zname«, glasilo demokratske stranke, ostro napada vlado, ki dopušča, da se do-
gajajo atentati sredd aaiživahnejših ulic ▼
prestolnici. Država je po naziranju tega lista dolžna, da zagotovi red in mir in prepreči zločinstva, ki izpodkopujejo temeljne osnove države Ako je imela vlada svoj čas toliko moči, da je udušila poizkuse boljševiške revolucije, zakaj se sedaj obotavlja in omejuje na vlogo nemočnega opazovalca. List apostrofira predsednika vlade Ljapčeva z naslednjimi besedami: »Gospod Ljapčev! Mi vam tudi sedaj ponavljamo: Javno mnenje smatra, da je vaša vlada odgovorna, ker noče napraviti konca tem ubojem.«
»Makedonija« smatra, da so protoge-rovci z atentatom na Vasiljeva, tajnika makedonske . revolucionarne organizacije, napovedali boj vsem makedonskim organizacijam, čeprav se doslej niso hotele vmešavati v medsebojne osebne borbe in obračune med raznimi frakcijami notranje makedonske reolucijonarne organizacije.
Afganci imajo zopet novega kralja
Popolna zmaga Nadirkana nad četami samozvanca Habibulaha
Kabul je popolnoma izropan
Usodna italijanska politika v Albaniji
Spomenica albanskih emigrantov Društvu narodov ~~ Albanija je samo še na videz samostojna - Nevarnost
italijanskih načrtov
Ženeva, 19. oktobra M. Odbor albanskih beguncev in političnih emigrantov, ki žive v inozemstvu, je poslal Društvu narodov obširno spomenico, v kateri opozarja na italijansko invazijo v Albaniji in na italijanske agresivne namene na Balkanu ter pravi imed drugim:
»Ponovno se obračamo na Društvo narodov kot najvišjo mednarodno institucijo, da opozorimo na dogodke, ki se v zadnjem času odigravajo v Albaniji. Že v svoji zadnji spomenici smo opozorili na tiranski pakt in na albansko-italijansko prijateljske pogodbo, ki v svojem bistvu ne značita ničesar drugega kakor izgubo albanske samostojnosti in spremembo v italijansko ko-loni'o. Fašistični režim hoče upropastiti našo državo, da bi na njenih razvalinah zgra di! svojo novo postojanko za prodiranje na Balkan. Boječ se slabih posledic svojega režima, si hoče italijanski fašizem na ta način zasigurati novo torišče in utrditi svojo pozicijo na Balkanu. Zato mu albanska republika z izvoljenim predsednikom ni bila dovolj sigurna. Spremeni! jo je v monarhijo in postavil Ahmeda bega Zogu za albanskega kralja proti volji naroda, ki o tem sploh ni bil vprašan. Kralj Zogu je bil progla* Sen za kralja od agentov, plačanih od Italije«.
»Narod se ne sme ganiti ter ječi pod strašnim terorjem. Beda in glad decimirata njegove vrste, a mesto zdravnikov in zdrs^ vil dovaja Ahmed beg Zogu v deželo italijanske oficirje in plačance, ki so zavzeli ▼sa važnejša mesta v vo!skj in državni upravi teT tako podredili Albanijo docela fašistični komand: iz Rima. Albanski pro račun, ki je poprej znašal 14 milijonov zlatih frankov, je poskočil sedaj na 34 milijo nov, pri čemur niti niso vštete obresti v znesku 7 milijonov, ki jih mora plačati Albanija Itali'i za poso>'ilo, ki pa ni šlo v koristi naroda in države, marveč zgolj za utrjevanje onih obmejnih in strategično važnih točk. glede katerih misli Italija, da ii bodo še potrebne za n!ene nada:;nie na črte na Balkanu. Vse, kar se je poleg tega zgradilo, je kraljev dvorec in dvo«a aa
kraljevo mater, njegovo ženo ter prince in princese. V trenutku, ko vse države na svetu zlasti pa vse velesile, znižujejo svoje oboroževanje, je Albanija tako povišala svoj vojni proračun, da znašajo izdatki za vojsko, ki je večinoma italijanska, nad 50 odstotkov proračuna. Tako početje vodi v gospodarsko in politično propast Albanije, ki bo postala vazal Italije«,
»Kam merijo italijanski načrti, je razvidno tudi po tem, da se sistematično vrši kolonizacija po Italijanih. Vsak teden prihajajo novi transporti italijanskih kolonistov, ki se jim dodehre na;boIjša zemlja, dočim se domači živeli povsod odriva in zapostavlja. Albanski narod bi že davno dvignil svoj glas, toda pod sedanjim fašistično urejenim terorjem mu ie to onemogočeno. Dejstvo je, da so vsi zapori prenapolnjeni in da krvnik na debelo opraVFa svoj posel. Zato se mi obračamo v imenu vsega albanskega naroda na Društvo narodov s prošnjo, naj vsaj v zadnjem trenutku reši albanski narod suženjstva in mu vrne svobodo in državno neodvisnost s tem, da razveljavi vse pod sedanjim režimom sklenjene pogodbe, predvsem pa tiranski pakt in prijateljsko pogodbo z Italijo. To je potrebno ne samo. da se zaščiti mir na Balkanu, ki je resno ogrožen, če se bo dopustilo, da Italija nemoteno uresniči svoje načrte, o kojih namenu in ciljih pač danes ne more biti nihče več v dvomn.«
Ustrojstvo mestne policije
V včerajšnji številki »Jutra« smo objavili kratek telegrafski izvleček iz uredbe o ustrojstvu predstojništev mestnih poiicij. V ta izvleček so se vrinile nekatere nejasnosti in tudi netočnosti zlasti glede mest, kjer je dosedai obstojala državna policija (Kranj, Kamnik nista imela drž. policije). Uredba je za mnoge naše kraje zelo važna, zato podajamo v zvezi z zakonom o notranji upravi še enkrat njene glavne določbe.
•Zakon o notranji upravi navaja tri vrste državnih policijskih oblastev: policijske uprave (direkcije), predstojni-štva mestne policije in policijske komi-sarijate (na železnicah, v kopališčih in na mejah). Policijske uprave bodo po novi uredbi samo v glavnih mestih banovin (pri nas torej v Ljubljani). V večjih mestih in sploh važnejših krajih se ustanovijo policijska predstojništva. V katerih mestih se bodo ta predstojništva osnovala, to bo notranji minister šele določil. Kar se tiče mest v dravski banovini, je predvideti, da bodo v onih, kjer je bila dosedaj državna policija (predvsem v Mariboru in Celju) ustanovljena policijska predstojništva po novi uredbi.
Razlika napram sedanjemu stanju je velika. Kjer bodo, kakor v Ljubljani, obstojale policijske uprave, bo morala občina v bodoče nositi stroške za nastanitev, za pohištvo, razsvetljavo in kurjavo, v onih mestih pa, ki dobijo predstojništva, bodo morale mestne občine nositi tudi vse personalne izdatke. Le predstojnik mestne policije je državni organ, vsi drugi policijski uradniki, zvaničniki, stražniki in agenti pa so občinski nameščenci, katere občina nastavlja in plačuje. Izjemoma pa more vlada v mestnih občinah, ki so finančno slabe, prevzeti na sebe tudi plače za vse policijsko osobje. Ravno tako lahko da država tudi pomoč za materijalne stroške. Nameščanja policijskih uradnikov in ostalih nameščencev, ki morajo imeti kvalifikacijo, kakršna je predpisana za državne policijske organe, se vrši s pristankom bana odnosno po predlogu predstojnika policije.
Po novi uredbi bo torej lokalna policija v večjih mestih (izvzemši bamska
London, 18. oktobra. AA. Usoda vstaške-ga emira Bača I. Saka, ki si je bil nadel ime Habibulah, je neznana. Njegove čete so se predale zmagovitemu Nadirkanu. Novi afganski kralj je četrti po redu, ki 90 letos zasedli afganski prestol. Amanulah, ki biva v Italiji, je lani zaradi neredov, ki eo jih uprizorila gorska plemena, zapustil Afganistan ter prepustil prestol svojemu bratu Inajetulabu. Le - tega je kmalu nato strmoglavil vstaški vodja Bača I Saka, ki si je po prevzemu celokupne oblasti v Afganistanu nadel ime Habibulah. Proti njemu, ki se je iz najnižjih slojev povspel na kraljevski prestol, se je pojavilo splošno !
nezadovoljstvo. Bivši general afganske vojske Nadir kan je trikrat poskusil srečo, da strmoglavi Habibulaha. Šele četrtič se ma je posrečil njegov poskus.
London, 18. oktobra, s. >Daily Mail« ob-javlja brzojavko francoske novinarke Viel-lie iz Kabula, v kateri javlja, da je Nadir-kan po dolgem obstreljevanju zavrel tudi notranjost mesta. Habibulah je pobegnil. Čete Habibulaha so pred predajo napadle aa-gleško poslaništvo, vendar no jih z izgubami odbili. Francosko poslaništvo je deloma izropano. Mesto samo je tudi popolnoma izropano.
Odlikovani univerzitetni profesorji
Beograd, 18. oktobra č. Na predlog ministra prosvete je kralj odlikoval * r*edom Karagjorgjeve zvezde IV. vrste univ. prof. v p. dr. Tomislava Maretiča v Zagrebu, univ. prof. v P. dr. Milana Rešetarja v Zagrebu, univ. prof. dr. Stevana Kulbakina v Beogradu, unniv. prof. dr. Dragutina Bora-nida v Zagrebu in univ. prof. dr. Frana Ramovša v Ljubljani: z redom Belega Orla V. vrste univ. prof. dr, Stjepana Ivšida v Zagrebu, z redom sv. Save I. stopnje univ. prof. dr. Aleksandra Belida v Zagrebu in sicer za zasluge pri delu za izenačenje srbsko-hrvatskega pravopisa.
Zakon o univerzah
Beograd, 18. okt. č. Rektorji naših treh univerz dr. Josip Belobrk, dt. Metod Dolenc in dr. Čeda Mitrovič so bili včeraj sprejeti od prosvetnega ministra Bože Maksimoviča, kateremu so sporočili svoje mnenje o načrtu zakona o univerzah m o posameznih njihovih določbah. Minister prosvete je priznal tehtnost njihovih predlogov in pripomb ter jih naprosil, naj izpopolnijo načrt univerzitetnega zakona in priključeno mu univerzitetno uredbo. Izrazil je željo, naj mu elaborata izroče že do nedelje. Rektorji imajo zato vsak dopoldne in popoldne konference v rektora-tu beograjske univerze.
Nova zakladna bolnica v Zagrebu
Zagreb 18. oktobra, č. Dopoldne je bila pod predsedstvom mestnega žuipana prva seja uprave nove zakladne bolnice, na katera so bili zastopani vsd delegati. Ministrstvo narod, zdravja k delesirak) v upravo naietaika dr. Andreja Štairaparja, .politična uprava je imenovala za svojega zastopnika šefa odseka za narodno zdravje dr. Beliča, mestna občina dr. Loherta, Kaptol ka-
Sovjeti zahtevajo izročitev Besedovskega
Moskva, 18. oktobra s. Namestnik komisarja za zunanjfe zadeve Litvinov je imel daljši razgovor s francoskim poslanikom v Moskvi, Herbettom. o aferi Besedovskega. Herbette si je prizadeval predočiti Litvi-novu nesprejemljivost zahteve sovjetov, nai Francija izroči Rusiji Besedovskega. ' v je kljub temu izjavil francoskemu pr. iku, da je sporočil ruskemu poslaniku v Parizu, naj v najkrajšem času izroči francoski vladi noto ▼ zadevi Besedovskega,
. - -------- ---------- -------- . non.ika dr. Lo-vra Radičevida, nadSkofitek« ordčna-
mesta) organizirana tako, da bo njen ršjat pa samega nadškofa dr. Bauerja. Odboru Šef (predstojnik) državni uradnik, osob- aačel}uje mestni župan dr. Srskič. Na današnji je pa (izvzemši Dosebne slučaje) občin- s«® 80 sprejeti sklepi o izvedbi no-vesa zako-sko. Razpolagal bo s policijo izključno I na 23 zaWadino boInico v le predstojnik (in ne morda župan) in sicer v okviru z uredbo podrobno opisanega delokroga, ki obsega približno vse one agende, katere ima n. pr. danes policijska direkcija v Ljubljani. Območje policijskega predstojništva obsega teritorij dotične mestne občine. Minister notranjih del pa lahko razširi območje tudi na neposredno okolico. V tem slučaju je pač smatrati, da morajo prispevati k vzdržavanju policije tudi okoliške občine.
V avtonomnih mestih je policijski predstojnik naravnost podrejen banu, v drugih mestih pa je organ sreskega načelnika in stoji pod njegovim nadzorstvom. Pritožbe proti njegovim aktom gredo na bana. V ostalem veljajo zanj splošni predpisi za upravna oblastva prve instance.
Uredba, ki je z objavo v »Službenih Novinah« stopila v veljavo, predpisuje, da se mora policija tam, kjer bodo ustanovljena policijska prestojništva v toku 3 mesecev od njihove ustanovitve prilagoditi novim predpisom. V katerih mestih se bodo polic, predstojništva ustanovila, to bo s posebnim aktom odredil notranji minister.
Za one občine, kjer ostane policija popolnoma občinsika, (manjša mesta, trgi, kmečke občine) bo notranji minister še posebej predpisal odredbe o policijski službi. V važnejših takih občinah sme v smislu zakona v notranji upravi ban, pooblaščen od ministra, postaviti šefa policije, »občinskega kapetana«, ki je sicer občinski uradnik, toda stoji kot organ splošne uprave pod disciplinsko oblastjo sreskega načelnika.
Pričakovati je, da bo v najkrajšem času izšla ministerijalna odredba o ustanovitvi policijskih predstojništev.
Prisilen pristanek letala pri Subotici
Subotica. 18. oktobra č.' Letalo mednarodnega zrakoplovnega prometa, ki je včeraj popoldne odletelo iz Zemuna v Budimpešto in ki ga je pilotiral Josip Kučera, se je moralo zaradi defekta v motorju spustiti na zemljo pri Pabdu poleg Subotice. Le previdnosti pilota se je zahvaliti, da se ni pripetila nesreča. Letalo je ostalo na Palidu. pilot Kučera pa je s pošto, ki jo je vozil z letalom, odpotoval v Budimpešto.
Železniška nesreča pri Beogradu
Beograd, 18. oktobra č. Davi ob 11.30 sta na postaji Resnik, nedaleč od Beograda na progi Beograd—Niš, zadela skupaj dva tovorna vlaka. Povzročena materijalna škoda je precejšnja. Obe lokomotivi in štirje vagoni enega tovornega vlaka so skočili s tira, človeških žrtev pa ni bilo. Zaradi nesreče je bil za več ur prekinjen promet. Nesreča se je pripetila, ker ni bila kretnica pravilno postavljena. Uvedena je stroga preiskava.
Iz boegrajskega bančnega sveta
Beograd, 19. oktobra, p. Generalni direktor Iz-voCTiške banke Vlada Markovič ie podal ostavko. Ostavka je bite sprejeta. Naslednik bo imenovan ▼ kratkem.
Iz Narodne banke
Beograd, 18. oktobra. AA. Prihodnja seja upravnega odbora Narodne banke se bo vršita v ponedeljek 31. t. in. dopoldne.
Hrvatski zadružni dom
Zagreb, 18. oktobra, n. Popoldne je odpotovala h Zagreba v Beograd deputacija Osrednje zveze hrvatskih seljačkih zadrug, da poroča kralju in vladi o akciji za Hrvatski zadružni dom, ki ee bo v kratkem pričel graditi. V deputnciji je okoli 50 zadružnikov in jo vodi upravni odbor zveza.
Zasedanje mednarodne konference dela
Ženneva. 18. oktobra- Včeraj je imela mednarodna konferenca dela kratko sejo, na kateri se ie imela izreči o načrtu resolucije. ki so ga predložili vladni delegati Anglije. Finske in Francije, ker je konferenca na sobotni seji odklonila načrt resolucije delodajalcev o ureditvi vprašanja nevladnih zastopnikov na zasedanjih konference dela.
Vsebina resolucije, ki jo je predložil angleški vladni delegat Smith, ima nastopno vsebino:
Konferenca le spričo raznih težkoč, ki so se pojavile na izrednih zasedanjih, posvečenih pomorskim vprašanjem, sklenila, da bo v bodoče uporabila vsa sredstva za preprečenje sličnih sporov. Po govoru nizozemskega vladnega delegata Nolensa, ki je izjavil, da bo glasoval za resolucijo v svrho omogočenja sporazuma, je francoski delavski delegat v imenu svoje skupine izjavil. da bo glasoval proti resoluciji Nato je bih resolucija odobrena s 54 glasovi proti 19. Na ta način je bil ngodno rešen spor med skupino delodajalcev na eni in skupinama vladnih delegatov in delojemalcev na drugi strani.
Turki pozdravljajo Angleže
Angora, 18. oktobra. AA. Turška vojn« mornarica, obstoječa iz 1 krizarke, 2 tor-pedovk in 2 podmornic je prispela ▼ Carigrad in pozdravila tamkaj se mudečo angleško vojno mornarico. Sestanek med poveljnikoma obeh mornaric je bil izredno prisrčen.
Poljska ustavna reforma
Varšava, 18. oktobra. AA. Predsednik vlade Svitalski je imel včeraj sestanek s poslanci in senatorji vladne večine, na katerem je obrazložil potrebo ustavne reforme, lri naj učvrsti državni ugled ter uredi državno upravo.
Obsodbe Rusov v Mandžuriji
Harbin, 18. oktobra, g. Kitajsko sodišče v Harbinu je obsodilo 37 Rusov, ki so bili aretirani v zvezi z zadnjim atentatom na sovjetski konzulat v Harbinu. na zaporne kazni od dveh do devetih let
Pedagoška centrala v Mariboru
Matica šolske reforme in predbojevnics za uvedbo aktivne ali delovne šole, ki je Pri mnogih drugih narodih že z velikim uspehom uvedena, je priredila že letos od 10. do 18. marca svoje prvo študijsko ekskurzijo na Dunaj. Tam so, kakor znano, prvaki gibanja za moderno šolo m dunajska šolska reforma služi mnogim drugim narodom za vzgled.
Drugo ekskurzijo je pripravila mariborska pedagoška centrala za čas od 30. do 28. t m. Vodil jo bo znani mariborski pedagog prof. dr. Žgeč. Prijavljenih Je zopet nad 30 osnovnih in meščansko šolskih učiteljev, priključili pa se bodo tudS za prosvetno upravo sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič. za mariborski mestni šolski svet prof. dr. Strmšek m prof. dr. Pavel Kozina iz Ljubljane. Udeleženci ekskurzije si bodo tekom tedna ogledali razne primerne šolske reforme na Dunaju, bodo hospitirali na osnovnih in meščanskih šolah in se bodo tudi udeležili pedagoško-psihološkega predavanja znanega dunajskega šolskega reformatorja dr. Alfreda Adlerja. Prosvetna oblast je tudi sedaj v polnem umevanju idealnega stremljenja šla udeležencem na roko in je mariborski prosvetni inšpektor vsem udeležencem iz mariborske oblasti dovolil 8dnevni donust Isto bo storila skoro gotovo tudi ljubljanska prosvetna oblast, čeprav so se pojavili neki zadržki.
Pedagoška centrala v Mariboru z veliko vnemo stremi za dosego postavljenih si ciljev. Njena knjižnica strogo pedagoške psihološke vsebine, obenem z revijami, se pod vodstvom vzglednega knjižničarja učitelja Habermana stalno izpopolnjuje in šteje danes že nad tisoč knjig najboljše literature. Knjige so vsem članom stalno na razpolago. član pa more postati izven učiteljstva tudi vsakdo, ki se zanima za pedagoška vprašanja. Društveni lokal s knjižnico ie r poslopju ženskega učiteljišča.
Naši Kraji in ljudje
Miss vVilson, tajnica Car-negiejeve ustanove, na obisku v Ljubljani
Kot smo včeraj poročali med dnevnimi novicami, se mudi v Ljubljani Miss Floren-ce VVilson, tajnica evropskega centra Car-neeieieve ustanove. Gospodična Wilson je že lani bila nekaj dni v Ljubljani, o priliki
Miss Fiorence Wilson
(slikal slavni ameriški portretist Violet Oaklev)
ustanovitve univerzitetnega kluba za med. narodne študije, kojega prvi fakultetski pokrovitelj je bil univerzitetni profesor g. dr. Pitamic. sedanji naš poslanik v Washing-tonu. Ta klub. ki je ustanovljen po vzorcu univerzitetnih »Carnegiejevih krožkov za mednarodne odnošaje« (Carnegie International Relations Clubs), ima namen, da vzpodbuja dijake k študiju mednarodnih problemov ter v klubu včlanjenim dijakom nudi sredstva (knjige, dokumente, nasvete) in priliko, da razpravljajo o velikih med. narodnih vprašanjih. Sedanii pokrovitelj ljubljanskega kluba je g. univ. profesor dr. Tasič. Klub je dobil od Carnegiejeve ustanove lepo knjižnico mednarodnega slovstva.
Carnegiejeva ustanova za mednarodni mir (Carnegie Endovvment for International Peace) je bila ustanovljena 1. 1910. od ameriškega bogataša Andrewa Carnegieja (izg. andru karnigi). kateri je podaril 11 in pol milijona dolarjev z namenom, da naj služijo obresti te glavnice propagandi za odpravo vojne in za okrepitev svetovnega miru. Ta ustanova, koje predsedniki so znane osebnosti iz ameriškega javnega živ. lien.ia, predvsem iz univerzitetnih krogov, deluje od takrat zelo energično na različnih poljih za vpostavitev Svetovnega miru.
Med drugim si je ta ustanova na podlagi enega člena svojih pravil stavila tudi nalogo. da podpira prijateljske odnošaie med prebivalci različnih dežel in potom medsebojnega spoznavanja in razumevanja zbliža narode ter tako skuša že v kali zadušiti nasprotujoča si in sovražna razpoloženja.
Na podlagi tega programa je sedanji predsednik ustanove g. Nicholas Murrav Butler. rektor slavne Columbia univerze v N'ewyorku. sklenil ustanavljati zgoraj omenjene univerzitetne klube. Razen na mnogih ameriških univerzah obstojajo takšni klubi tudi na naslednjih vseučiliščih. Man-chester. Exeter, Southampton, PIymouth, Madrid, Barcelona Carigrad in Ljubljana.
Organizacija teh klubov je bila poverjena gospodični Wilsonovi. Ona ie bila po. prej devet let nastavljena na Columbia univerzi, nato jo je sprejel v svoj urad znani ameriški polkovnik House, ko je pripravljal pariško mirovno konferenco. Kot edina žena. uslužbena v ameriški mirovni delegaciji, je bila s pokojnim predsednikom Wilsonom v Parizu, nato pa od leta 1919. do 1927. knjižničarka pri Ligi narodov v Ženevi, kjer je organizirala tamošnjo knjižnico. Nato je bila imenovana za tajnico evropskega centra Carnegiejeve ustanove, ki se nahaja v Parizu, med tem ko je glavni urad ustanove v Ne\vyorku. Na svojem Dotu na vzhod se bo Miss VVilson ustavila na naslednjih univerzah: Zagreb. Beograd, Bukarešta. Cluj, Carigrad, Beyrouth in Cairo.
V Ljubljani si je z velikim zanimanjem ogledala Napoleonovo razstavo, včeraj pa si ie v spremstvu ge. prof. Copelandove ogledala Gorenjsko.	Dr. Br.
Iz življenja slovenskih Korošcev
Položaj koroškega kmeta je težak. Trudi se in dela na ne preveč radodarni zemlji, za pridelke ni dobrega odjemalca in cene so le redkokdaj primerne, davki so visoki, socijalna bremena velika. Ni čuda, če so posestva zadolžena. Ponekod drži kmete na posestvu le še ljubezen do rodne grude.
Zadnia leta je bilo prodanih mnogo posestev. ki so nekoč prav dobro redila rod za rodom. Sedai razglaša Heimatbund, da je naprodaj okoli pet sto posestev!
Dolžnost oblasti bi biia. skrbeti za to, da se ohrani naše kmečko ljudstvo na svoji zemlji, treba bi bilo. iti mu na roko in pomagati. da postane kmetovanje zopet ko-ristonosno. ker bi bilo to v prid celi deželi. Včasih vzklika celovška gospoda resnega obraza »Koroška Korošcem«, v resnici pa ne stori nič tega, v kar jo obvezuje nave. deno geslo. Okoli 500 posestev je naprodaj in kdo iih bo kupil?
Doslej ie bilo potom posredovanja koroškega Heimatbunda prodanih 35 posestev na Koroškem in od teh dvajset v slovenskem delu dežele s skupnim obsegom 2116
_ Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo -uporabo PoJ kozarca naravne »Franz JoSefove vode«.
Stroko vniaktf zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa. odpravi oteklin o jeter, zviša izločevanje želodca, v stopnjuje izločevanje seči. pokrepi presnavljanje in po-sveži kri. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
oralov zemlje. Od novih lastnikov je 32 družin iz Nemčije z 80 člani. Severnim Nemcem ugajajo zlasti posestva okoli Ve-likovca in Pliberka, Blatograda in Vern. berga. pri ŽihpoUah in v Gorenjem Rožu.
Dunajska »Neue Illustrierte VVochen-schau« je priobčila za letošnjo plebiscitno proslavo članek »Karnten sucht Einvvande-rer«, v katerem vabi ljudi iz Nemčije, da naj se naselijo na Koroškem, mesto da odidejo čez morje. Na Koroškem so na raz. polago že kultivirana posestva, samo način dosedanjega kmetovanja se zdi listu zastarel.
Celovška politika, katere zastopniki so ob plebiscitu tako laskavo napovedovali slovenskim kmetom sijajno bodočnost v Avstriji, tira našega človeka v obupne razmere. ki povzročajo prodajanje posestev. Slovenski kmet se razlašča in na njegovo zemljo se priseliujejo Nemci iz Prusije in nemškega dela Poljske. Zanimivo je, da prihaja mnogo protestantov v deželo s pomočjo ponemčevalne politike, katero krepko podpirajo tudi v celovškem ordinarijatu!
Od ministrstva za poljedelstvo je dobil tudi koroški deželni kulturni svet zakonski predlog o izvrševanju naseljevanja. V eni zadnjih sej se je kulturni svet izrekel proti naseljevanju in dostavil, da treba domače kmete držati na koroški zemlji! Deželni kulturni svet je dobil od ministrstva obljubo. da bo prišla pomoč, potrebna za utrjevanje kmetij v vseh onih krajih, kjer beži ljudstvo z doma. Kdaj pride ta pomoč? Akcija Heimatbunda je hitrejša!	s
Drugo leto bo v Celovcu deželna razsta. va. o kateri razglaša deželni kulturni svet, da ne bo služila samo za ogledovanje živine. ampak bo nudila pregled vsega gospodarstva v celi pokrajini. S kmetijsko razstavo se združi gospodarska.
Gospodarska poročila iz raznih krajev naglašajo, da je imel marsikateri kmet letos tako letino, kakor že dolgo časa ne. V Št. Vidu v Podjuni so posamezniki pridelali rži po 20 stotov na hektar. Za izvoz krompirja je letos Italija mejo zaprla. Vsa gospodarska poročila priporočajo razumno in prevdarno kmetovanje. Kmet se mora prilagoditi splošnemu napredku in deželna in državna oblast mu morata nuditi izobraževanje v modernem gospodarstvu.
V Globasnici so vprizorili kmetsko igro »Prisega o polnoči« Manice Komanove. Naval je bil tak. kakršen je navadno pri pred. stavi »Miklove Zale«. Dvorana natlačena, pozornost ogromna, uspeh igre. ki ie bila podana prav dobro, je bil sijajen. Igra se vprizori tudi po drugih krajih.
Važno prosvetno delovanje med vojaštvom
Liubljana. 18. oktobra.
Razveseljivo Je dejstvo, da se naša vojaška oblast resno zavzema poleg vojaške tudi za prosvetno izobrazbo vojakov. Naj. večjo važnost polaga na odpravljanje nepismenosti. Po vseh večjih garnizijah se vršijo vo.iaški analfabetski tečaji. Pri nas so se taki tečaji zaključili začetkom tega me. seca. Vodili so jih osnovnošolski učitelji in so bili uspehi jako lepi. Trud učiteljev je bil poplačan s skoro presenetljivimi uspehi, saj so izpiti pokazali nad 75 odstotkov usposobljenih in ie le okrog 25 odstotkov ostalo nesposobnih.
Zanimiv je pregled učnih uspehov analfa-betskih tečajev v posameznih vojaških edi-nicah. Tako ie imel artiljerijski polk 145 analfabetov in se je od teh naučilo brati in Dišati 131 vojakov in ie le 14 ostalo nepis. menih. Učni uspeh beleži torei 90 odstotkov. Pri bolničarski četi je bilo 31 nepismenih. sedai jih piše in čita 26 in je le še 5 nepismenih. V enem pešoolku je bilo 413 analfabetov. v drugem 343 in je učni uspeh pri prvem 282 sposobnih (68%) in 131 nesposobnih. pri drugem pa 257 sposobnih ("6%) in_ 77 nesposobnih. Skup.al se je od 923 analfabetov potom tečajev usposobilo 696 vojakov, kar znači 75% in je ostalo 227 nesposobnih.
Poljska tekma psov ptičarjev v Ptuju
Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani je priredil tokrat svojo poljsko tekmo za pse ptičarje v gostoljubnem dravskem mestu Ptuju 13. t. m. s soudeležbo podružnic SLD v Ptuju in Mariboru.
Že na dan pred trkmo se je zbralo pri pozdravnem večeru lepo število lovcev v hotelu »Osterberger«, kjer se je razpravljalo o važnih kinoloških zadevah.
Od desetih prijavljenih ptičarjev je bilo privedenih Ie devet. Po smotri je sledilo žrebanje, nakar so bili psi posamezno izprašani iz vseh preizkusnih predmetov. Tekmo sta vodila predsednik podružnice SLD Ptuj g. dr. Franjo Šalamun iz Ptuja in ing. Friderik VVeinberger iz Ljubljane, zadnii obenem kot sodnik pripravnik. Kot sodnika sta fungirala klubova predsednika g. Franc Urbane in ravnatelj g. dr. Janko Lokar, oba iz Ljubljane.
V lovskem revirju, ki ga je dal na razpolago g. dr. Šalamun, je bilo dovolj divjačine, tako da so bili psi lahko hitro izprašani. Izid tekme je bil razglašen zvečer na prijateljskem sestanku po vodji tekme, nakar so se razdelila darila. Rezultat je naslednji:
št. 1. Greif . Weisshofen. jrrifon, JRP 1 R. lastnik in vodnik Amo Scheuchenbauer, Ptuj« Ill.e darilo s 120 točk»mi; dobil častno darilo KLP. - Št. 2. Boj - Krški. nem. kratkodl., ,IRP 22 A. lastnik in vodnik ravnatelj Dragotin Klobučar, Maribor: Ib darilo s 177 točkami; dobil častno darilo JKS. — St. 3. Bistra - Dravska, nem. krat. kod!.. JRP 22 A, lastnik in vodnik ravnatelj Dragotin Klobučar, Maribor; 130 točk-posebno darilo SLD Maribor. — št. 4 Boj II. - Dravski, nem. kratkodl., JRP 60 A
Iasini^	F™™ Pišek, Maribor]
vodnik Miha Korošec, Zupeča vas; III b darilo s 131 točkami. Lastnik dobil častno dari'o KLP, vodnik 300 Din »n 2 predmeta — Št. 5. Bessie . Laa, nem. kratkodl JRP 30 B, lastnik in vodnik Anton Schu-ster. Ljubljana: IIIa darilo s 138 točkami* častno darilo KLP. — Št 6. U1H - Mitras', nem. kratkodl.. JRP 42 B, lastnik in vodnik mag. Rudolf Molitor, Ptui: 105 točk; posebno darilo SLD Maribor. — Št 7. Freya. Rabenhorst nem. resavka. JRP 3 F, lastnik Pirich. Ptuj. vodnik Poklicni lovec Josip Vauda. Ptuj: III c darilo s 125 točk. Last-
nik častno darilo SLD Ptui, vodnik 100 Din in 2 .predmeta. — Št. 8. Pik - Krški nem. kratkodl., JRP 65 A .lastnik dr. Josip Pučnik. Slov. Bistrica, vodnik Miha Korošec, Župeča vas; III d darilo; 121 točk. Lastnik častno darilo SLD Maribor, vodnik 200 Din. — Št. 9. Doris . Krška. nem. kratkodl., JRP 26 B, lastnik in vodnik Walter Schei-bel. Ptui: I a darilo s 189 točkami: častno darilo SLD Ptuj.
Letalski dan v Ljubljani
Včeraj so prispela v Ljubljano štiri letala znane tovarne Raab-Katzenstein v Kasselu v Nemčiji. Letala so dvokril-niki, sistemov, ki veljajo za najboljše tipe nemških športnih letal. Z njimi bodo v nedeljo izvajali razne vratolomšči-ne v praksi sloviti nemški letalci Raab, Muller-Gernsteht, Knopf in Wolt. Zadnji trije so že v Ljubljani, tovarnar in letalec Raab pa prispe danes preko Jesenic
G. Raab, čegar sliko objavljamo, je po vsem svetu na glasu izredno spretnega in drznega igralca, ki ne pozna ne ovir ne nevarnosti.
Letalska prireditev se vrši v nedeljo popoldne na vojaškem vežbališču in letališču pri Ljubljani. Izvenljubljanski po-setniki imajo na železnicah polovično vožnjo. Za promet med Ljubljano in letališčem bodo skrbeli posebni vlaki in avtobusi.	_
Desetletnica zaslužnega glasbenega društva
Maribor 18. oktobra.
»Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v Mariboru proslavi jutri 19. t. m. svojo desetletnico z jubilejnim koncertom v mariborski unionski dvorani.
Društvo, ki mu predseduje postajni načelnik g. Josip Mohorko. sestoji iz treh odsekov: 30članski orkestralni odsek pod vodstvom g. kapelnika J. Koudelka, 20. čianski tamburaški zbor, vodia g. R. Pivka in 28članski moški pev. zbor pod vodstvom zborovodje g. A. Horvata. Moški zbor je nedavno nastopil z uspehom tudi v ljubljanski unionski dvorani o priliki 201etnice UJNŽB.
Uglednemu glasbenemu društvu, ki vrši uspešno poleg kulturnega tudi veliko naci-jonalno delo. ob jubileju vsa čast, priznanje in najboljše čestitke.
Športne čepice
v največji izberi na drobno in debelo, perilo, trikotaža, nogavice, kravate itd. najcenejši nakup pri
tPrestcer, Hfuhlfana
Sv. (Petra cesta
Slovaški učitelji v Novem Sadu in Beogradu
Pevski zbor slovaških učiteljev, ki ima svoi sedež v slovaški Bratislavi ob Donavi, že žanje krasne uspehe na svoji pevski tur. neii po Jugoslaviji. Najlepši sprejem so doživeli ti izredni gostje ob svojem prvem koncertu v Novem Sadu. Tam so jih pri prihodu vlaka pričakovali pod vodstvom svoiih profesorjev dijaki moškega in ženskega učiteljišča, moške in ženske gimnazije, trgovske akademije, meščanske šole, vse osnovne šole, predstavniki kulturnih društev, pevska društvft z zabavami. Sokoli s svojo godbo ter množica naroda. Slovaške pevce je navdušeno pozdravil namestnik župana g. Jovan Lakič, za žensko muzikalno udruženje ga. Milica Moč, imenom učiteljev g. Nikola Mirkov, za tamoš-nie Slovake dr. Aulik, nakar se je razvil po odpetju naših in češkoslovaških himen skozi mesto krasen sprevod z godbo na čelu do hotela, kjer so bili nastanjeni. Tam je množico pozdravil imenom pevskega zbora slovaških učiteljev z znamenitim govorom g. Štefan Krčmari, tajnik Slovaške Matice. Koncertna dvorana je bila zvečer nabito polna in ovacii ni bilo konca.
Še večji uspeh so želi slovaški učitelji s svoiim koncertom v Beogradu, ki je vendar že razvaien s takšnimi prireditvami. Tudi tam ie bila ogromna univerzitetna dvorana razprodana in vsi beograjski listi s poudarkom omenjajo visoko umetniško kvaliteto zbora slovaških učiteljev, ki ie izzval posebno s svojo Jenkovo ®Što čutiš« . . . prave salve ovacij. Znani beograjski muzi-kalni strokovnjak, skladatelj M. Milojevič, poudarja v svoji kritiki koncerta v »Politiki«. da je dirigent zbora prof. Rupelt znal vliti zboru posebno harmonijo in čustvenost s katero podaja zlasti mehke slovaške narodne pesmi.
V dneh 24. in 25. t. m. bodo slovaški učitelji koncertirali v Ljubljani in Mariboru, odkoder se odpeljejo v soboto 26. t. m., da absolvirajo koncert tudi še na Dunaju.
Zopet predrzen vlom
Ljubljana. 18. oktobra.
Včeraj na vse zgodaj zjutraj je presenetila prebivalce Ježice in Posavja sploh novica o skrajno drznem vlomu v poštni urad na Ježici, ki se nahaja v znani Štirnovi hiši tik ob glavni cesti. Vlom je izzval vsepovsod velikansko razburjenje.
»Kako ie mogoče, da se pripeti tak primer v neposredni okolici Ljubljane in ob najprometneiši cesti?« so zmajevali ljudje.
»In oa sredi vasi!« so pristavljali drugi.
Dogodek sam na sebi ie dal povod raznovrstnemu razglabljanju. Storilci so popolnoma neznani. Bržkone so izvršili tudi ta vlom zopet člani drzne vlomilske tolpe, ki neustrašeno in skrajno brezobzirno gospodari po Ljubljani sami, še bolj pridno pa se udejstvuje v okolici.
Vlom v poštni urad na Ježici ie bij izvršen nekako ob treh zjutraj. Vlomilcev ie moralo biti na delu gotovo kakih šest. Odprli so z veliko težkočo težka, s pločevino obita vrata, vodeča v poštni urad. Pri tem sc morali s krampom ali morda s kakim drugim predmetom odstraniti težki železni zunanii drog. s katerim so bila povezana vrata, nakar so odvrgli dve veliki žabnici. nakar šele so se lahko lotili ključavnice same. Njihov dostop v lokal sam pa s tem še ni bil omogočen. Morali so se lotiti notranjih vrat. ki so jih odprli tudi razmeroma težko. Tedaj so se nahajali šele v veži urada. Vendar pa so tretja vrata, za katerimi se ie nahajala blagajna, odprli z lahkoto. Tam so se lotili naiprvo velike železne blagajne. Uvidevši pa, da je s pomanjkljivim orodjem niso v stanu odpreti na mestu, so se svedrovci odločili, da jo odprejo na drugem mestu, kjer bi bili bolj nemoteni. Ko so prebrskali vso pisarno, se je eden izmed njih odločil, odhitel do hiše posestnika Totarja pod cesto in pripeljal do Štirnove hiše dvokolesni voziček. Na ta voziček so vlomilci naložili blagajno ter jo odpeljali do obrežja Save. kjer so se lotili dela in načeli blagajno najprvo s krampom, nakar so izrezali s Domočjo ostrega orodja veliko luknjo. Niihov trud pa ni bil poplačan. Mesto velikanskega plena, kakor so si ga predstavljali, so našli do mnogih naporih v blagajni le okrog 400 Din drobiža in pa za 800 Din vrednosti raznih znamk. Po tem razočaranju so vlomilci pustili prazno blagajno ležati na mestu, dočim so sami izginili v neznano smer.
Prazno blagajno ie našel na produ posestnik Bolka iz Stožic. ki ie obvestil najprej iežiškega župana g. Severja, nato pa poštno upraviteljico go. Mariio Dobnikarje-vo. ki stanuje v Stožicah. O zadevi je bilo takoj poročano orožniški komandi v Ljubljano in poštni direkciji v Ljubljani. Danes so pričele varnostne oblasti z obširno preiskavo ki Da ie ostala doslej še brez pozitivnega, rezultata. Pač ie bil aretiran že včeraj v Črnučah neki mlajši moški, ki je morda udeležen na vlomu v ježiški poštni urad. Orožništvo o zadevi še ne da podrobnejših informacij.
Brezplačno
Vsem industrijalcem in obrtnikom, kateri želijo uvoziti stroje ali aparate
l»*ez uvozne carine
sestavlja tozadevne prošnje s hitro in uspešno rešitvijo brezplačno.
J. SI KOŠEK 1-2485
carinski posrednik, Ljubljana, Slomškoma ulica I.
Vasovalčeva žalostna
D,
zgodba
Šmartno. 18. oktobra.
Na Libergi mali vasi tukajšnje občine je prišlo do obračunavanja s fantom iz druge vasi Cerovce, ki je prišel na Libergo valovat, kar so pa smatrali liberški mladeniči za kršenje njihovih pravic in so se nočnemu gostu prav pošteno osvetili.
Ze pod noč je prišel 251etni Berčiri iz Cerovc na Libergo. kjer se je sestal sredi ceste z znancem. Planinškovim Jožetoin.
Fanta sta se pozdravila in začela razgovor.
Vmee je vprašal Berčiri Pranškovega Jožeta: »Kje pa ima okno tvoja sestra Francka?«
»Ej, ti navihanee, si prišel malo povaso-vat a,< . . . je odvrnil Jože.
»I, seveda,? ... se je odrezal Berčiri. »Zakaj sem pa fant!«
»No. tisto je pa druga,« mu je začel dajati Jože prav.
»Stopiva za hišo, pa ti bom vse pokazal,« je povabil uslužni Jože gosta iz Cerovc. Pokazal mu je, kje spi njegova sestra Francka, nato pa mu je še pomagal pristaviti — leetvo. Potem pa je Jože diskretno — zginil.
Ko je Berčiri pričel stopati po klinih do okna, je nažgal žveplenko. Obrnjen z vso pozornostjo v Franckino okno, ni opazil, da so prišle tedaj pod lestvo tri temne postave.
Hip nato pa ga je udarec preko glave in ramen spodnesel z lestve. Ko je že ležal na tleh, so mu napadalci potisnili nekajkrat nož v nogo in celo med rebra.
Obupan in krvav se je Berčiri mukoma zavlekel na cesto. Tam so izza grmovja planile nanj tri postave s koli. Zaradi udarcev po glavi je mladenič omedlel. Padel pa je
'orna in na potovanju...
...se lahko dovršeno obrijete... Če boste rabili izključno samo britvice Gil* lette, vum bo gladek dofik rezila izreden užitek. Ka* dar potrebujete britvice, kupite si zavojček Gillette.
Gillette
tik cestnega roba, nakar se je še prevalil po bregu navzdol.
Fantom pa še ni bilo dovolj. Nezavestnega Berčirija so še pod cesto pretepli in obr-cali. Vso n>č je ležal pod cesto v nezavesti, prebudil ga je šele jutraaji hlad. Zaradi posledic hudesja napada se je kemaj zavlekel domov, kjer mu je bila potrebna zdravniška pomoč. S tem vasovanjem se bo sedaj bavilo sodišče.
Dopisi
Vrhnika. Danes ob 20. bo v »Mantovi* običajni sokolski članski večer. Vabijo se vsi člani in prijatelji Sokoistva.
Lož. V nedeljo 20. t. m. ob 4. popoldne bo v dvorani Hranilnice in posojilnice v Starem trgu v prid novoustanovljene godbe v Ložu koncert godbe na pihala z Vrhnike pod vodstvom kapelnika gosp. Doli-narja. Vršil se bo pri pogrnjenih mizah, ter bodo na razpolago jedila in pijače. Vse glasbo ljubeče občinstvo vljudno vabljeno!
Gorenja vas v Poljanski dolini. V nedeljo 21. t. m. popoldne ob 3. nam priredi naš Sokol zopet nekaj razvedrila. Z resno igro pisatelja Iv. Cankarja »Kralj na Bs-tajnovi« prične svoje jesensko-zimsko prosvetno delo. Vsi dobro misleči in za napredek vneti na ta dan v Sokolski dom. — Jesen imamo tudi v dolini prav prijetno. Zadnji dež je bil dobro došel, da je oživil naše potoke, ker je že občutno primanjkovalo vode. Prvi sneg se je pokazal letos ob zadnjem dežju za par d-ni na Ble-g.ošu. Ako se bodo zdaj še zadnji pridelki spravili ob ugodnem vremenu, bomo z letošnjo letino prav zadovoljni. ŽaL da za sadje v dolini letos letina ni bila ugodna.
KRESNICE. Podružnica Sadjarskega iti vrtnarskega društva v Kresnicah priredi to nedeljo v kresniški šoli ogled, odnosno razstavo sadja. Prireditev ima poučen aamen za povzdigo sadjereje v okolici.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Tukajšnja Sokolsko društvo je priredilo v nedeljo. 13. t. m. primemo manifestacijo v telovadnici v proslavo proglasitve naše države v kraljevino Jugoslavijo. Manifestacije, pri kateri je starosta br. Gregorc poročal o pomenu naziva države Jugoslavija, se je udeležilo skoro celokupno članstvo in mnogo drugega občinstva. — Sokolsko društvo se ie pričelo marljivo pripravljati za zimsko sezono. Telovadba se redno vrši, napravlja se aov gledališki oder, pa tudi načrti za prosvetno delo so izvršeni. Tako hoče tukajšnji SokoJ vsestransko vršiti 6vojo nalogo.
OBLEKE
mošfce. fantovske in deške, raglane, površnike, usnjaie suknjiče, trenchooat io dežne plašče
kupite
sigurno najceneje v kcmfekciisiki indnisfriji
JOSIP I V A N ČI Č Ljubljana	Dunajska cesta št 7
Oglejte si velika-ns^o zalogo! Lastni izdelki!
Reoertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Sobota, 19.: Grob nezuanega junaka. Pre*
mijera. C. Nedelja, 20.: Velika abeceda. Izven. Ponedeljek, 21.: Strahovi D.
LJUBLJANSKA OPERA. Sobota, 19.: Mamzelle Nitouche. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 20. ob 15.: Pri treh mladenkah. Opereta. Ljudska predstava po znižanih
cenah- Izven. _ Ob pol 20.: Tosea.
Ljudska predstava po znižanih cenah. MARIBORSKI REPERTOAR. Sobota, 19.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski. B. Kuponi. Nedelja, 20.: Župan Stilmondski. Kuponi.
I
Velika premijera!
LULU
žena greha in strasti, žena, ki živi za ljubezen in umira od nje, žena demon io angel. V glavni
Danes ob 4., %6., 1A8. in 9.
vlogi
LOUISE BROOKS
in
FRANZ LEDERER
Po sloviti pretresljivi tragediji Frank Wedek:n-da »Dle Biichse der Pandora«.
Bosna-Film. Zagreb. Predprodaja vstopnic od II. do pol 1. ure in od 2. dalje.
Mladini neprimerno!
Slitni (einc »Matica
Telefon 2124.
Domače vesti
*	Uradni Ust Dravske banovine« objavlja v 103. številki zakon o učiteljiščih, zakon o učnih knjigah za narodne in meščanske šole, učitel išča in srednje šole ter iz-premembe v okoliših oddelkov finančne kontrole v Marenbergu, Ptuju. Dravogradu in Pernicah.
*	V Imenik Zdravniške zbornice za Slove nllo sta bila vpisana dr. Ivan Harpf, prima-rii bolnice v p. v SIovenjgTadcu in dr. Aleksander Josič, zdravnik zdravilišča v Topolščici
*	Ekskurzija naših zdravnikov v Anglijo.
Večja skupina jugoslovenskih zdravnikov se je podaja na poučno ekskurzijo v Anglijo. Na povratku v domovino bodo naši zdravniki posetili tudi Pariz in druga francoska mesta. Potovanje bo trajalo štirinajst dni.
*	Ekspozitura »Avale« v LiublianL Jugo-
slovenska pooblaščena dopisniška agencija »Avala« v Beogradu ie osnovala v Ljubljani svojo ekspozituro, ki se nahaja v poslopju »Kazine«, H. nadstr. Za šefa ekspoziture je imenovan novinar g. dr. Josip Birsa. Ekspozitura ima telet št 3110 in 3120
*	Zakon o sredniih šolah. V Ljublani 1929. Založila Tiskovna zadruga. Cena s poštnino 12.75 Din. Novi zakon o srednjih šolan je izdala Tiskovna zadruga kot 34, snopič Zbirke zakonov v posebni knjižici Zakon je važen ne le za profesorje, marveč tudi za starše, ki imajo svoie otroke na sredniih šolah. Priporočamo ga tudi tem. da spoznajo ustroj novih naših sredn ih šol.
*	Izpretnenibe v državni službL Pri oblastni poštno-telegrafski upravi v Ljubljani so dosedanji odsekovi šefi Maks Svoboda, dr. Ivan Lamut, Anton Vesenjak in dr. Joško Lebar imenovani za inšpektorje. Okrajni zdravnik v Ljublani dr. Živko La-pajne je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.
*	Izprememba rodbinskega imena. Na
prošnjo Ivana Junca v Trbovljah-Retju je veliki župan ljubljanske oblasti dovolil iz-premembo njegovega rodbinskega imena y ime Gorjup.
*	Kongres Jugoslovenskih železničarjev. V Novem Sadu se bo jutri vršil kongres delegatov Udruženja jugoslovenskih železničarjev. Med drugim bo kongres razpravljal o vprašanju gradbe Železničarskega doma.
*	Zlata poroka. Gospod Franc Smajdek,
vrtnar v vili ljubi anskega trgovca g. Eme-rika Mayerja na Bledu in njegova soproga Pepca sta včeraj praznovala zlato poroke, na mnogo let!
*	Oblastna cesta Rimske Topllce-Mišjl dol bo od 23. do vštevši 26. t m. za vsak promet zaprta Obnovil se bo most med Blatnikom in Horakom.
*	Zborovanje Zveze mest Jugoslavije. Poslovni odbor Zveze mest Jugoslavije bo imel danes svoje zborovanje v Splitu. Na dnevnem redu bodo važna komunalna vprašanja, kakor komunalne finance in novi zakon o občinah. Iz Ljubljane se udeleže tega zborovanja gg. dr. M. Zarnik kot županov namestnik, občinski svetovalci Tavčar Ivan in prof. Jarc Evgen ter ravnatelj Zupan Ivan kot referent. Zborovanje bo najhrže trajalo več dni
*	Konferenca naših turističnih uradov. V Beogradu se bo jutri vršila konferenca vseh turističnih uradov v naši državi v svrno dogovora za skupno propagando tujskega prometa. Na konfeienci se bo razpravljalo o vsem onem, kar se ie po dosedanjih izkustvih pokazalo kot neobhodno potrebno za čim boljši razvoj turizma. V 5pHtu pa se bo v kratkem vršila posebna konferenca za pospeševanje turizma na Primorju od Sušaka do Bara. Na te' konferenci se bodo specijalno obravnavale potrebe za tujski promet na Jadranu.
*	Primorci, Jugosloveni! Izšla ie 16. številka »Primorskega Glasa«, ki podaja objektivno sliko iz življenja naših rojakov onstran meja Je to sploh edini jugoslovenski list, ki se bavi izkl učno z vprašanjem naše narodne manjšine pod Italijo. Prav toplo priporočamo list vsem Jugoslovenom, da ga širijo in podpirajo. Prihodnia številka lista, ki izide koncem meseca, bo posvečena zadnjim dogodkom v Pulju, ki so presunili slehernega narodno čutečega Jugoslovena. List je naprodaj po vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Naroča se ori založbi »Jug« v L'ubljani, Šelenburgova ul. 7-II.
*	Zorko Prelovec: 6 narodnih pesmJ za srednji, oziroma nizki glas s spremljeva-n!em klavirja. Samozaložba. Cena izvodu izdaje 25 Din. Dobi se v Ijublianskij knjigarnah, naroča se pa tudi lahko na naslov prireditelja v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Zr.ane, za 1 glas s klavirjem preprosto, lahko in prijetno prirejene narodne pesmi! Naročite jih!
*	Železniške legitimacije za upokojence, invalide ln nlih rodbine. Vsi upokojen-ei in njih rodbine, ki imajo žel. legitima-.«Je in ki Jim bo potekla petletna doba koncem tega leta, naj jih po možnosti vr-neo najdalje do 15. novembra 1929. finančni direkciji — oddelku za državno računovodstvo (vojaški upokojenci, invalidi in njih rodbine pa referata za vojaške miro-
Razno zimsko perilo
nogavice, rokavice, krasne vzorce v pleteninah, kakor lepo izbiro damskih oblek in plaščev po nizkih cenah priporoča tvrdka	12 460
3g. Žargi - £juMjana
Sv.'Petra cesta štev. 3 in 11.
rine) ▼ Ljubljani. Obenem naj v svrho iz-poslovanja nove želez, legitimacije predlo-že sliko in 10 Din v gotovim kakor tudi zadnji knjižni izpisek plač. nakazuice. Legitimacije pa, katerim koncem leta petletna doba še ne bo potekla, naj za podaljšanje predi ože zgoraj omenjenemu uradu do BO. novembra 1929. Prošnje za legitimacije. predložene po navedenih termiaib se bodo mogie vpoštevati še le po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za nove legitimacije se pa ne bodo predlagale posamezno direkciji državnih železnic, ampak le skupno in sicer največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele na dan, ko se žel. legitimacija že potrebuje. Upokojenci in upoko enke se končno vabijo, da v bodoče prilagajo vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižno izpisek plačilne nakaznice, ker se s tem omogoča hitrejše in lažje poslovanje.
*	Kongres knjlgotržcev. določen za to nedeljo v Zagrebu, je preložen na pozne:e.
*	»Zvonček« v novi opremi. Priljubljeni mladinski list »Zvonček« je izšel te dni v čedni novi opremi z bogato vsebino. Prva številka prinaša prizore iz mladih let velike ga francoskega cesarja Napoleona, kateremu je naša Ljubljana nedavno postavila dostojen spomenik; nadalje pripovedko o »Zelenem ptiču«, ki jo je z lesorezi opremil grafik E. Justm, črtici iz otroškega življenja »Krtača« in »Spaček« ter mnogo drugega za naše malčke zanimivega štiva. Celoletna naročnina »Zvončka« znaša 30 Din. Mladini tn staršem ga toplo priporočamo!

DANES VELEFILMj
Cigan primaš
po znani Kaknanovi opereti v glavni vlogi Ennst Verebes in I. I. Szoreghy
Sodeluje
la. eginska kapela
Danes ob %6., in 9. nri Kino Ideal
*	Na razstavi sadja na velesejmu v Ljubljani od 19. do 24. t m. bodo razstavljena jabolka, razdeljena v glavnem v dve skupini: jabolka, užitna v jesenskem, odnosno zgodnje-zimskem času. in ona prava zimska. Med prvimi bi imenovali te-le vrste: razni kosmači, car Aleksander, pisani kardinal, rumeni in rdeči belefleur. Herbertova laneberška reneta, jesenski kalviL gdanski robač, zlata parmena itd. Za zimo pa bi bile tel vrste: mošanegar, voščenke. Damaso-nov kosmač. Baumanova reneta. kaselska reneta, kanadka, prinčevo jabolko, boskop-ski kosmač, londonski peping. Boikovo jabolko, rdeči in zeleni ščetinec. tafelček, zeleni knežak, bobovec. ontario in šam. panjska reneta. Svtujemo, da si interesenti ogledajo to sadno razstavo.
*	Ogrevanje železniških vozov. Po odredbi železniške uprave se je te dni na vseh progah naših državnih železnic pričelo z ogrevanjem potniških vagonov. Prometno ministrstvo je nabavilo še šestnajst novin parnih kodov, ki so bili izdelani v naši domači delavnici v Slavonskem Bro-du.
*	Zrele Jagode v pozni Jeseni Prijateljica našega lista Milojka Šušteršičeva nam je iz Dravograda poslala duhteč šopek zrelih jagod, ki jih je nabrala v tamkajšnji okolici. Sredi oktobra je to vsekakor redek pojav in to tembolj, ker se poleg zrelih jagod nahaj tudi lepo razvit ovet
" Obilen ribji lov na dalmatinski obali Na ribji trg v Splitu so pripeljali pred-včera šnjim velike množine raznovrstnih rib. Na zagrebški trg je bilo odposlanih tri kviltale rib. Cene so se gibale tako-le: male ribe 6 do 12 Din kg, ribe boi.iše vrste 16 do 25 Din za kilogram.
*	Drag kruh v Dalmaciji. V Splitu se js. pričela živahna akcija za znižanje cene kruhu in mesu. Cene kruha v Dalmaciji se drže še vedno na 4 do 5 dinarjev za kilogram.
*	Pri kuhanju žganja. V vasi Prekopi pri Glini je prišlo te dni pri kuhanju žganja do krvavega poboja med kmeti, ki so se zbrali pri kuhanju in pili močno pijačo. Na mestu sta obležali mrtvi dve žrtvi: Petar Lipak In Stjepan Sitarič. Slednjemu so s sekiro razbili glavo ter težko ranili tudi njegovo ženo. Krivci so bili aretirani in izročeni sodišču v Glini.
*	Zvit slepar. 38 letni delavec Lojze Raušl iz Rucmancev se Je seznanil z raznimi ženskami v okolici Slatine Radencev in izvabil trem večje zneske denarja, nakar je izginil iz tamošnie okolice. Skupno jih je ogoljufal pod raznimi pretvezami za nad 7000 Din. Raušla zasledujejo orožniki tudi zaradi raznLi tatvin, vendar se nrevejanec dobro skriva in ga ne morejo prijeti.
*	Zasledovan vlomilec. Orožniki, pridelani postajam pod Ljubljano zasledujejo že nekaj časa 20 letnega Jožeta Omejca, prl-stonega v Medvode, ki je na glasu kot izredno spreten vlomilec v kmečke domove. Pred par dnevi se je splazil Omejc v hišo Josipa Kastelica v Hrastiu št. 14. ter ukradel za 556 Din gotovine, več zlatih zaponk in verižic, več prstanov ter nekaj drugih predmetov. Nekaj dni zatem je ukradel iz zaklenjene kašče posestnika Ja-
neza Ovna v Mali Žalni okrog 1000 Din gotovine, nikljasto uro z verižico, gasilsko trobko, razno zlatnino in nekaj prekajene-ga mesa.
*	»Die Erde und Ihre Vfilker«. ie naslov
knjigi, ki jo je spisal univ. prof. dr. \V. Ule. Knjiga opisuje z vso natančnostjo našo zemljo in njene prebivalce ter njiaove šege in navade. Vsebina knjige je nadvse zanimiva. Pri prebiranju knjige ne potrebuješ ne atlasa in ne drugih pomožnih kn ig, ker ti delo samo kot tako popolnoma zadostuje. Vsa oprema knjige je zelo bogata, saj obsega 1300 strani, katere krasi do 700 slik. Poleg tega ima knuga še 41 umetniških prilog in 15 večbarvnih zemljevidov. Delo obsega dve elegantno v celo platno vezani knjigi, katerih cena je 760 Din. Zaradi svoje zanimive vsebine je neobhodno potrebna v vsako knjižnico kakor tudi za vsakega izobraženca. Naroča se v kn igar-ni Tiskovne zadruge, Ljubljana. Prešernova ulica 54 in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Knjiga se dobi tudi na obroke.	1298
*	Obleke kemično čisti, barva, plislra ln lika tovarna Jos. Relch.
*	Mal temnoriav pes z belim koncem repa je ušel iz Dolnjega Logatca. Pes čuie na ime »Poluks«. Odda naj se proti dobri nagradi na Vidovdanski cesti 1 v Ljubljani.
Iz Liubliane
n— Maša zadušnica za Vladimlriem Gor-tanom se bo darovala v nedeljo ob pol 11. dopoldne pri oltarju Svetogorske Marije v novi šišenski cerkvi
u— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi na mesečno zborovanje, ki bo v torek 22. t m. ob pol 18. na kirurškem oddelku splošne bolnice. Predaval bo spe-cijalist g dr. O. Haus o pljučni tuberkulozi doraslih. Analiza klinični«! in rentgenolo-škfh slik. Rentgenolog g. dr. I. Hebeiu bo demonstriral zanimive rentgenološke primere. Odbor prosi polnoštevilne udeležbe.
u— Československa Obec v Lublanl P?a-telsky večer na rozloučenou s našim zž-služnym členem a pfedsedou panem fedi-telem Chvatalem konž se v sobotu. dne 19. fiina o osme hodine večerni ve Zvezde. -u— Občni zbor SJSV Preporoda bo danes ob po! 5. v društveni sobi Udeležba za člane obvezna.
n— Verdun. Danes ob 14.30 se bo pred-va'al v Elitnem kinu Matica veliki film, ki predočuje gigantsko borbo Francozov in Nemcev v svetovni vojni. Film nam kaže v velezanimiviii slikah krvavo bojišče pred Verdunom, trdnjavo, ki je igrala med vojno naiodločilnejšo vlogo. Naj nihče ne izostane!
u— Velika gasilska vaja. Jutri v nedeljo bo naše mesto zopet imelo priliko videti izvežbanost onih mož, ki brez ozira na priznani ali plačilo prostovoljno stoje v službi človekoljubja. Vršila se bo ob 14. velika gasilska vaja na vsca obsežnih prostorih pivovarne »Union«. Pri vaji bo sodelovalo 11 gasilnih društev in bo to ena največih vaj, kar se jih je do sedaj vršilo v Ljubljani. Točno ob določeni uri bo tovarniška sirena opozorila na nevarnost, nakar bo gra:ski čuvaj z dvema topovskima streloma alarmiral gasilce. Vodo bo oddajalo pet motornih in dve ročni brizgalni. in sicer na 16 cevi, od katerih bo napeljanih 6 na visoke prosto stoječe lestve. Va'a bo velikega praktičnega pomena za gasilstvo, ki pride v poštev za požarno varnost mesta Ljubljane in bližnje okolice ter bo nedvomno zanimala tudi občinstvo, predvsem pa hišne posestnike, trgovce in obrtnike ter vse one, ki se zavedajo vrednosti svojega imetja.
u— Iz gledališča. »Mamzelle Nitouche« opereta, se uprizori drevi v operi Predstava ljudska po znižanih cenan. Kot prva popoldanska predstava v tej sezoni se uprizori v nedeljo priljubljena opereta »Pri treh mladenkah.« V večjih Partijah nastopijo Poličeva, Strniševa, Mohorič. Dreno-vec, Povhe, Peček. Dirigent ravnatelj Polič Zvečer v nedeljo ho »Tosca« z gospo Vil-fan-Kunčevo v naslovni vlogi. Scarpio bo pel Primožič. Cavaradosija Marčec, cerkovnika Križaj. Dirigent Neffat. Obe predstavi Iudski pri znižanih cenah za izven abonmana. — V drami bo v soboto premijera pretresljive vojne tragedije »Grob neznanega vojaka« za C abonma. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi in zvečer pred predstavo v dramskem gledališču po običajnih cenah. Opozarjamo na »Gledališki list« z naslovom »Grob neznanega vojaka« ki se dobi pri blagajni ter pri biTeterjih. Sodelujejo gospa Šaričeva, g. Skrbinšek in g. C. Debevec. ki ima tudi režijo. — V nedeljo repriza priljubljene francoske komedije »Velika abeceda«. Predstava bo izven, po običajnih cenah.
n— Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni je umrl g. Ivo § t e p i n a c. maturant tecnn. sredn e šole. Danes ob 10. ga polože k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnemu blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
u— DrugI družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v sredo 23. t m. ob pol 9. zvečer v restavraciji »Zvezda« v Ljubliani Poleg drugega razporeda pride na vrsto predavanje našega znamenitega znanstvenika gospoda pro-rektorja ljubljanske univerze dr. Milana Vidmarja o predmetu: Od potoka do žarnice. Vstop brezplačen. Gostje dobrodošli.
o— Poziv na občni zbor Trgovskega bolniškega ln podpornega društva v Ljubljani. Trgo* sfei in drugi zasebn! nameščenci člani gornjega društva, udeležite se v polnem številu občnega zbora društva, ki bo v nedeljo 20. t m. ob 10. dopoldne v palači Delavske zbornice! Gre za vaše pomembno stanovsko vprašanje, za izvedbo višjega za varovanja, ki naj dobi odobritev kar največjega števila članov! V Informativne svrhe pa priredi Federacija društev zaseb-
nih nameščencev v soboto 19. t m. ob 8. zvečer v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani sestanek članstva, na katerem se bo razpravljalo o načinu in smernicah izvedbe višjega zavarovanja. Nameščenci, posetite torej ta sestanek in občni zbor v čim lepšem številu.
n— Revna družina — oče, mati in 4 otroci — je na cesti — deložirana. On je videl nekdaj boljše čase, bil je kot privatni uradnik v dobrih službah, pred meseci pa je ostal brez kruha in sedaj padajo po revni rodbini nezasluženo najokrutnejši udarci. Pomoč za reveže, ki so v največji bedi, se hvaležno sprejema pri naši upravi (blagajna).
u— K petju v spomin pokojnih na praznik vseh svetih na pokpališču pri Sv. Križu so vabljeni vsi ljubi anski moški zbori in pevci. Naštudirajo naj naslednie nagrob-nice: E. Adamič: Slovo (V tihi noči utrnila) F. Ferjančič: Slovo mrtvim (O. Gospod), J. Pavčič: Pomladi vse se veseli. O Dr/: Vigred. Z. Prelovec: Oj, Doberdob. Skupne vaje se bodo vršile v Glasbeni Matici. Dan in uro objavimo v listin. — P.
n— Ogenj v Mostah. Na dvorišču hiše v Mostah, v kateri se nahaja vodmatska stražnica, se je včeraj popoldne okrog 16. nenadoma vnela lesena baraka, zabasana s senom. Ogenj je ogražal tudi sosednja poslopja. Spričo nevarnosti večjega ognja je bila takoj obveščena gasilska postaja in so prihiteli na mesto gasilci z motorno brizgalno. Senik je pogorel skoro do tal vendar so gasilci požar kmalu lokalizirali in odstranili vsako nevarnost Lastnica barake ga. Čenčičeva trpi dokajšnjo škodo. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Baje si je v senu uredil nekdo ležišče in je prišlo do požara po neprevidnosti do-tičnika.
o— Zbiranje sumljivih tipov v parku na Kralja Petra trgu. V imenovanem parku posedajo od jutra do večera, največkrat pa tudi ponoči sumljivi ljudje, ki prav gotovo ne spadajo v vrste navadnin brezposelni-kov. Navadno se gibljejo med njimi tudi malopridne ženske, ki niso nič drugega kakor zaupnice raznih vlomilcev in tatov, te so včasi prav spretne izvidnice, ki informirajo svoje »fante«, kje bi bilo mogoča izvršiti kak vlom ali sicer priti do plena. Pred par dnevi je neki slučajni sprehajalec, ki se je za trenutek vsedel na eno izmed klopic posluša] zanimiv razgovor med neko sumljivo žensko in še suml.iivejšem moškim. On ji je zaupal, da nosi pri sebi vedno samokres in da bi v primeru, da ga lovi stražnik enostavno streljal. Ona mu je zopet pripovedovala, da bi kazalo vlomiti v kako trgovino v predmestju. Moški ji je živahno pritrjeval. Slednjič sta oba umolknila in se čez čas tudi odstranila, kajti na klopici za grmom sta bržkone opazila prisluškovalca, ki jima ni bil nič kai všeč.
n— Tatvine koles. Lastnik hotela Belle-vue g. Peter šterk je bil včeraj zjutraj po svojih uslužbencih opozorjen, da je bil tekom noči izvršen v njegovo garažo drzen vlom. Iz garaže poleg hotela so neznani storilci odpelali dve kolesi znamke Multi-plex, eno moško, drugo Pa žensko. Žabico na vratih so vlomilci odstranili s pomočjo močnega železnega droga. Oškodovanec je tatvino prijavil policiji, ki storilce zasleduje. — V četrtek popoldne je bilo ukradeno še eno kolo, in sicer na škodo delavca Karla Korenčana. — Kolo, ki ie bilo ukradeno iz veže Kolizeja na Gosposvetski cesti, pa je storilec pripeljal pozneje na večer nazaj ter ga pustil na istem mestu, kjer ga je našel.
a— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ bo zaradi nastalih zaprek drevi v veliki dvorani hotela »Unionac.
u— Današnja plesna vaja maturantov tehnične srednje šole odpade, prinodnja bo v soboto 26. t m. — Odbor.	130(2
u— Sestanek članic Organizacije diplomiranih zaščitnih sester v Ljubliani bo 20. t. m. v prostorih zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubliani. 1304 n— Sokolsko društvo Moste otvori v soboto 19. t m. plesno šolo ob 8. v Sokolskem domu. Vaje vsako soboto, priglasi se sprejemajo istočasno.	2193
JC^TJUBLJANftfl- ^
§jf	Premrlera vročekrvne
CIGANSKE LJUBEZNI
Mihajlo Varkony;
Znižane cene 1 4-,- 6--, 8-- Din
Ob 4.. četrt na 7.. pol 8.. in 9.
Iz Celja
t— Ljudsko vseučilišče ▼ Celju bo imelo svoj izredni občni zbor v ponedeljek 21. t m. ob 20. v meščanski šoli v Vodnikovi ulici. Dnevni red: sprememba pravil in slučajnosti.
e— Društvo »Soča« v Celju vabi narod-no-ku!turna društva v Celju na nujen sestanek, ki bo ob 20. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Društva se napro-
DrTlior Mor
zdravnik za notranje bolezni
ne ordintra i2573
do 1. novembra. Breg 8 Pletene vestje
io jvokeverje za dani«, gospode in deco r veKki izbiri priporoča L U R B A N CI Č, Miklošičeva olica 20 Cene konkurenčne!
90 »»lažja pot, po kateri prihajajo kHce bo-temi r nage teto. V gledališču ln na koncertu vas obvarujejo zelo mučnega pokašljevanja okusne ANACOT-PASTILE dra. Wandera.
Doforvajo se v vse ti lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Ana-cot-pastBew
šajo, da pošljejo na ta sestanek predsednika oziroma namestnika ter po možnosti tudi tajnika.
e— Anketa o pomoči savinjskim hmeljarjem. Za torek 22. t m. dopoldne je sklicana na sresko načelstvo v Celiu anketa zaradi sklepa nujnih odredb, ki so potrebne za omiljenje hude gospodarske krize v Savinjski dolini, nastale zaradi slabe prodaje letošn ega hmeljskega pridelka. Na anketo so povabljeni vsi večji denarni zavodi v Celju in v Savinjski dolini dalie zastopniki zadružništva ter razni gospodarski strokovnjaki. Anketo sklicuje celjsko sresko načelstvo in so vabila že razposlana.
e— Ukinjenje električnega toka v Celjn ln okolici Celjska mestna elektrarna je prejela včeraj obvestilo od vodstva falske elektrarne, da bo električni tok v nedeljo 21 t m. dopoldne v mestu Celju in v okolici ukinjen od 9. do 12. ure na kar se opozarjajo vsi odjemalci električnega toka.
e— V celjski Javni bolnici sta umrli 56 letna kočarica Uršula Žagar jeva iz Viršta-nja pri Šmarju in 33 letna brezposelna služkinja Alojzija Zupančeva iz Celja, Aškerčeva ulica 7. V Gaberju ie umrla v starosti 63 let zasebnica Julija Stegemannova, rojena Starčeva.
e— Smrtna nesreča pri delu. V četrtek dopoldne se je na Čaterjevi žagi v Spodnji Hudinji ponesrečil komaj 20 letni delavec Jože Riček, doma iz vasi Harie, občina Marija Gradec pri Laškem. Pri tvrdki Ivo Čater je bil zaposlen šele dober teden. Usodnega dne je zlezel pod žago, 'aoteč odstraniti žaganje in manjše lesene odrez-ke, ki so se nakopičili okrog žagine osi.. Zaradi neprevidnosti je zašel preblizu vrteče se osi, ki ga je nenadoma zgrabila in m e stisnila prsni koš. Nezavestnega in s hudimi notranjimi poškodbami so prepeljali Rička z avtomobilom v celjsko iavno bolnico, kjer je siromak kmalu umrl. Njegovo truplo je bilo prepeljano k Sv. Miklavžu nad Laškim.
e— Posledica fantovskega pretepa. V celjsko javno bolnico je bil predvčerajšnjim prepeljan 19 letni rudar Jože Gaberšek iz Šešč, občina St. Pavel pri Preboldu. Gaberšek, ki je bil zaposlen v premogovniku Zabukovci, je sedel preteklo nedeljo s tovariši v neki tamkajšnji gostilni. Iz neznanega vzroka so se fantje sprli in stepli, končno pa ie obležal na bojišču z nevarno rano na levi prsni strani mladi rudar Gaberšek. Rana je bila prizadejana z nožem Napadalca zasleduje orožništvo.
e— Sleparstvo s potnim listom. K tukajšnjemu trgovcu Ivanu Honigmannu v Prešernovi ulici je prišel nedavno neki starejši, dobro oblečeni moški in se mu predstavil kod nekdanji vojaški tovariš, sedaj pa trgovec na Dunaju Franc Galle. rodom iz Trebelieva v litijskem okraiu. Naprosil sa je za posojilo 2000 Din, katere ie baje potreboval v kupčijske svrhe. V zastavo ma je ponudil svoj potni list. Trgovec Honig-mann mu je posodil proti založitvi potnega lista znesek 500 Din pod pogojem, da dozdevni Galle vrne posojilo najpozneje do L oktobra. Galle se pa še do danes ni javi! in se najbrže tudi ne bo. Skoro gotovo se skriva pod imenom Galle kak slepar, ki slepari za denar proti zastavitvi ponarejenih potnih listov.
e— Ukradeno orodje. Policiji ie prijavS Franc Grajžel, tesar pri stavbeniku Golo-grancu, da je pustil v noči med 15. in 16. t m. v zgradbi nove tovarne na Spodnjem Lanovžu večjo množino raznega tesarskega orodja. Naslednie jutro je po prihoda na delo opazil, da je neznan tat ponoči večino orodja odnesel.
Iz Maribora
a— »Napredek« prelaga zaradi puljskih dogodkov svojo interno akademijo, ki bi se morala vršiti danes, 19. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma« na drugo soboto to je 26. t m. — Odbor.
a— Koncert »Drave«. Narodno železni-čarsko glasbeno društvo »Drava« v Mariboru priredi danes 19. t m. v veliki dvorani Uniona jubilejni koncert v proslavo desetletnice svojega obstoja. Nastopili bodo: društveni orkester, tamburaški zbor in moški pev. zbor pod vodstvom pevovodje g. A. Horvata. Orkester bo dirigiral g. J. Kou-delka. tamburaški zbor pa g. R. Pivka. Na sporedu so komadi iz svetovne glasbene literature in narodne pesmi
a— Nedelja v gledališču. Da se omogoč? tudi širšim slojem poset predstave »Stil-mondskega župana«, ene najvernejših in najpretresljiveiših slik vojnih grozot jo je uprava gledališča stavila na repertoar v nedeljo zvečer. Opozarjamo na letošnje izredno nizke dramske cene, ki omogočajo tudi manj hnovitim slojem poset gledališča.
-	GozdovnikH Danes 19. i m. bo rodov zbor ob 4. popoldne v realki. Za gozdov-nike, ki ste včlanjeni v prvem rodu, je udeležba obvezna. Treba je. da si izmed svojih vrst izberete glavarja ter ostale voditelje, da se ozrete nazaj na pot. ki ste jo v petih letih prehodili bok ob boku in da pogledate v bodočnost, da si roiščete novih poti In možnosti, da se čimbolj pribil žate relikemu ognju gozdov ške idsje. Odzovite se vsi! Mir z Vami! — Samotni volk.
-	Elektrarna Fala sporoča, da bo v
nedeljo, 20. t. m. med 10 in 11.30 dobava toka za vse mesto prekinjena. Omrežje je smatrati pod tokom.
'^iJOTRO« ?f. 24S
5
So&rta, 19. X. 1929
a— Kmetflsko-fladaflevalna šola ▼ LaJ-
teršperku-Krčevinl se prične v nedeljo, 3. novembra, ob 8.30. Pouk se bo vršil, kakor lansko zimo, ob nedeliaa od 8.30 do 12.30 do konca meseca marca. Fanta e iz Lajter-šperka in Krčevine, bodisi posestniški, vi-ničarski ali delavski sinovi, ki so dopolnili 16. leto starosti naj se osebno ali pismena prijavijo za vpis do 31. oktobra pri šolskem upravitelju. Povabljeni so tudi oni, ki so obiskovali nadaljevalno šolo lansko zimo; uvrščeni bodo v II. letnik. Starost navzgor ni ome ena. Pouk bo brezplačen.
a— Sprememba posesti. Trgovec Jurše Anton, Kolodvorska ulica 3. je kupil hišo št 21. v Strossmaierjevi ulici za 300.000 Din od lastnikov: Budefeldt Marije, Sorko Franca, Prischauf Leopoldine in Berte Bo-scher. — Jurij Medved Aleksandrova c. 79. je prodal Francu Vogrinu posestniku v Sv. Jakobu za 550.000 Din hišo št. 79 na Aleksandrovi cesti. — Ana Krajnc, Koroška c. ■41 je prodala Adamu Crešnariu, plačilnemu natakarju v Orožnovi ulici 3. hišo št. 41 na Koroški cesti za 170.000 Din. — Terezija Bauerle, Kopitarjeva ul. 11- ie prodala Adolfu in Emiliji Jurca vilo v Kopitarjevi ulici 11, za 785.000 Din.
a— Cestna ograja na Aleksandrovi cesti ▼ Studencih ie v skrajno zanemarjenem stanju. Deloma je polomljena, deloma v razpadanju. Ker ie ta cesta izredno fre. kventirana in se vrši po njej tudi avtobusni promet ie res že skrajni čas, da se sedanji trhli hlodi in izjedeni železni drogi odstranijo in napravi nova ograja. Ali nai se res zgodi poprej kaka nesreča, predno bo ta karikatura odpravljena?
s— Izlet avstrijskih obrtnikov na Jesenice in Bled. V nedeljo 13. t. m. je prispelo na Jesenice 20 vodilnih osebnosti avstrijskega »Hagebunda«. Na kolodvoru so jih pričakali in pozdravili odborniki hi člani tukajšnjega Obrtniškega društva, jim priredili v kolodvorski restavraciji zaku-sko ter se nato z njimi z avtomobili podali na izlet na Bled. Bila je krasna jesenska nedelja ter se gostje, ki šo po vojni prvikrat prispeli na Bled, niso mogli dosti na-čuditi napredku Bleda, osobito pa njegovi jesenski krasoti. Zavidali so nas za lepoto naših krajev in obljubili, da bodo v bodoče v svojih krajih razvijali čim večjo propagando za obisk naših letovišč in s tem navezali čim tesnejše stike med našim in avstrijskim obrtništvom.
s— Nesrečno naključje, ki je v nedeljo zadelo znanega rezbarja g. Vižnarja med vožnjo z motociklom skozi Hrušico, bo — kakor vsi upamo in želimo — brez usodnih posledic. G. Vižnar, Izredno podjeten ra čislan obrtnik, se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Zavozil je že v jarek, ko je zapazil, da mu vozi nasproti nek avto iz smeri Kranjska gora, ter je pripisati njegove poškodbe samo nesreči.
Res dobro blago za jesenske in zimske obleke, suknje ter perilo dobite najugodnejše pri OBLAČILNICI ZA SLOVENIJO, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Državni uradniki s predložitvijo legitimacije dobijo ugodne plačilne pogoje.	#	241
Iz Zagorja
T— Večja tatvina. V sredo zvečer je bila pri g. Korbarju v Zagorju zopet izvršena večja tatvina. To pot je tat okradel Korbarjevega hlapca Toneta 2ibreta in delavca Franceta Andrliča. Tatinskemu rokomalhu so morale biti domače razmere znane, ker je s ključem odprl stanovanje, pobral, kar se mu je zdelo vredno, nakaT je zopet zaprl in spravil ključ nazaj na svoje mesto. Hlapcu Žiferetu je ukradel 2 obleki, 4 srajce, 4 spodnje hlače, robce, klobuk, zimsko suknjo, kratek suknjič, srebrno uro ter 17 dinarjev, delavou An-dTliču pa 2 srajci, robce in 226 dinarjev. Težko je prizadet Žibret, ki mu je ostalo samo tisto, kar je imel na sebi. Ukradene
stvari »o cenjene na 4000 dinarjev. Tatvina je bila izvršena med 21.—22. uro, to je baš v času, ko sta se imenovana mudila na postaji, kjer sta bila zaposlena z vožnjo cementa. Tat je gotovo njuno odsotnost opazil in porabil, da ju je okradel. Tatvina je biLa še tisti večer naznanjena orožnikom, ki pa doslej kljub takojšnjemu zasledovanju še niso mogli ničesar dognati. Sumi se, da je izvršil tatvino neki bivši Korbarjev uslužbenec, ki je pred 3 leti ukradel g. Korbarju iz pisalne mize 140.000 dinarjev.
z— Komunistični letaki. Po Koloniji in tudi drugod je nekdo raztresel veliko število letakov, ki pozivajo delavce na stavko. Pred 10 dnevi so se razmetavali prav tako pisani plakati. Prebivalstvo se dosti ne zmeni za tako agitacijo, ker ima žalostne izkušnje od zadnje stavke.
Iz Trbovelj
t— Zahvala. Podpisana si štejeva za največjo dolžnost, da se najprisrčnejše zahvaliva g. dr. Antonu Ci-zlju, primariju rud. bolnice v Trbovljah, ki nama je s srečno operacijo v zadnjem trenotku rešil smrti najino hčerko Vikico. Gospod doktor, najprisrčnejša Vam hvala! Franc in Marija Perme.
t— Prašna nadloea. Sedaj, ko se sestav, lja nov proračun, bi bilo zelo potrebno, da se razmišlja o tem. kako bi se v prihodnjem letu odpomoglo neznosni prašni nadlogi. Škropilni voz, ki je v rabi sedaj, se ni obnesel. Na Vodah skrbi za škropljenje cest rudnik. Kako pridejo prebivalci gornjega trga. ki imajo svoja stanovanja ob cesti, do tega, da jim prah uničuje stanovanje in vrtove ter da požro ves prah, ki ga dvigajo avtomobili in motorna vozila.
Iz Ptuja
p— Gledališki abonma v Ptuju. Kakor lani razpisuje tudi letos mariborsko gledališče gledališki abonma, ki bo obsegal 10 dramskih in 5 glasbenih predstav. Abo-nentje naj se zglase pri g. M. Plevniku v Mestni hranilnici vsak dan od 15.—16. te-vzemši nedelje. Cene abonmaju so: lože, pet obrokov, po 420, 340, 280 Din; parteroi sedeži, pet obrokov, po 60, 46, 36; balkonski, pet obrokov, po 52, 36; ložni sedeži, petkrat po 36, 30; galerijski, petkrat po 20 Din. Lanski sedeži ostanejo rezervirani do 26. t. m. Vpisuje se do 30 t m.
p— Francoski krožek v Ptuju vabi vse, ki se zanimajo za francoščino, da se tudi v letošnjem pasi. letu pridno udeležujejo tečajev francoščine. Krožek bo vodil in vzdrževal 4 tečaje: poseben tečaj za ljud-sko-šolske učence (pričetek prihodnji teden), tečaj za začetnike (se prične v ponedeljek, 21. t m. ob 6.), nadaljevalni tečaj (pričetek v torek, 22. t m.), konverza-cijski tečaj (pričetek v petek, 25. t. m. ob 6.). Vsi tečaji se bodo po možnosti vršili v društvenem lokalu na realni gimnaziji. — Tajništvo.
Iz Prekmurja
pm— »Edinstvo«. V nedeljo se je vršil občni zbor dijaške organizacije »Edinstvo«, na katerem se je izvolil nov odbor. Na predlog prof. g. Muršiča se je ime »Edinstvo* prekrstilo v »Stražo«, ker ta naziv bolj odgovarja nalogi društva. Novoizvoljeni odbor si bo prizadeval, da se bo članstvo kolikor mogoče mnogo udejstvovalo na kulturno - prosvetnem polju, v kolikor je to dostopno dijakom. Društvo bo prirejalo dramske nastope in interna predavanja.
pm— Tatvine grozdja. V Dolnji Lendavi so se tatovi spravili nad grozdje g. Baše in ga potrgali za 500 Dn. Slična tatvina se je izvršila v Čentibi na posestvu g. Lebašiča Štefana, kjer eo spravili neznana tatovi v malhe 25 kg grozdja.
pm— Sejem. V torek se je vršil v Murski Soboti sejem. Ker je bilo vreme ugodno, se je steklo v mesto vse polno sejmarjev iz bližnje pa tudi iz oddaljene okolice. Tudi ljudi je bilo nenavadno število, da 6e je človek težko prerinil skozi Aleksandrovo cesto. Trgovanje je bilo živahno; posebno se je prodalo mnogo eksemplarjev živine. Odjemanje bi bilo še v znatni meri pospešeno, če ne bi bilo žepne tuberkuloze.
Šport
Jutrišnji nogomet
Hermes : Jadran, Primorje : Svoboda Slavija : Grafika, Reka : Natakar. Jutrišnja nedelja je za I. razred predzadnja prvenstvena nedelja Drugo nedeljo se odigrajo zadnje jesenske prvenstvene tekme, vrše se samo še drugorazredne prvenstvene tekme. Na igrišču Ilirije se srečata ob 8.30 Slavija in Grafika. Ta tekma bo skoro gotovo odločilna za drugo mesto tabele. Oba nasprotnika sta si enakovredna, radi česar je pričakovati ostre borbe. Popoldne ob 14. nastopita rezervi Hermesa in Jadrana, ob 15.45 pa I. moštvi obeh klubov. Hermes je preteklo nedeljo precej srečno zmagal nad Svobodo Ln se ni pokazal v dobri lučL Nasprotno pa je Jadran napram Iliriji dosegel zelo časten rezultat in se pokazal defenzivno kot jako trdovraten protivnik. Ako bo moštvo napram Hermesu ostalo na isti višini, bo imel isti obilo posla, ako bo hotel spraviti obe točki pod streho. Neodločen izid nikakor ni izključen. Jadran absolvira svojo zadnjo tekmo v jesenskem prvenstvu in ima jutri zadnjo priliko, da izboljša svoje mesto v tabeli.
Na igrišču Primorja igrata ob 9. Reka in Natakar. Obe moštvi nujno potrebujeta točk. Ob 14. se vrši tekm'a rezerv Primorja in Svobode. Nato nastopita ob 15.45 prvi garnituri. Primorje bo seveda
skuSalo doseči čim bolj® rezultat, kajti kakor vse kaže, bo igrala razlika golov še jako važno vlogo v prvenstvu. Ako bo moštvo doseglo formo, kakor v tekmi proti Iliriji, mu je visoka zmaga zasigurana. Svoboda bo seveda po nedeljskem neuspehu poskušala vse, da doseže proti prvaku najmanj isti uspeh kakor proti Iliriji. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in je seveda za Primorje velike važnosti radi razlike golov.
Prvenstvo srednjih šol v lahki atletiki
Danes popoldne ob 1430 se vrši na igrišču SK Ilirije tekmovanje srednjih šol za pokal, ki ga je darovala Športna zveza. Tekmovanje samo je izredno zanimivo že radi tega, ker pokal vsako leto preide v posest drugega zavoda; znano pa je tudi, da imata oba ljubljanska kluba, Ilirija in Primorje, mnogo svojih najboljših atletov ravno med srednješolci, od katerih starta-jo danes Režek, Slamič, Vidic, Zupančič, Hovar, Jug in drugi. Program obsega teke na 100 m, 800 m, 3000 m, skoke v vis in dalj ter mete diska, kopja in krogle. Vstopnina je z ozirom na propagandni značaj minimalna.
Gozdni tek SK Ilirije
SK Ilirija bo priredila v nedeljo 27. t. m. koodicijsfei gozdni tek na približno 6 km dolgi progi za vse verificirane ta ne verificirane smučarje, ki so člani klubov JZSS.
Proga bo vodila po najbližji okoSoi Rožnika. Start točno ob 10. na igrišču SK Ilirije, cilj in garderoba istotam. Tekmuje se v dveh kategorijah in sicer startajo v I. skupini junijorja, ki še niso dopolnili 17. leta; v II. skupini vsa ostali smučarji. Pismene prijave je nasloviti na g. Alojzija Mahkovca, Kavarna Evropa, Ljubljana, do 25. t. ra. Ta tekma obeta brti zanimiva, ■ker je pričakovati udeležbo tudi izvenljubljan-skih klubov in bo nudila priliko, da bomo videli koliko so naši smučarji vežbali v predsezoni Za smučarje SK Ilirije ]e udeležba obvezna.
Zimsko športna sekcija SK Ilirije.
Državno prvenstvo v rokoborbl. Letos se bo v Ljubljani prvič vršilo državno prvenstvo v grško-rimsM rokoborbi. Celotni aranžman prireditve je poverjen SK Iliriji. Tekmovanje se bo vršilo 9. in 10. novembra v veliki dvorani Uniona. Nastopili bodo najboljši jugoslovanska atleti
Sekcija Z. N. S. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 20. t. m. na igrišču Ilirije ob 8-30 Slavija : Grafika t- Deržaj, ob 14. nri Hermes rez. : Jadran rez g. Mahkovec, ob 15.45 Hermes : Jadran g. Pevalek. Na igrišču Primorja ob 9. trri Reka : Natakar g. Cimperman, ob 14. urj Primorje rez- : Svoboda rez. g. Marinič, ob 15.45 Primorje : Svoboda g. Schneller.
— Redna letna skupščina Z. N. S. se vrši dne 20. t. m. ob 8. uri v restavraciji »Kolo« v Zagrebu.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Za nedeljsko prvenstveno tekmo moTa biti rezerva ob 13JO in I. moštvo ob 15. na igrišču; postava v tajništvu. Reditelji Fuchs, Grbec, Kosmina, Ske-telj jim. se morajo javiti ob 13JO službujočemu odbornik« na igrišču. — Načelnik.
SK IHrija (nogometna sekcija). Kombinirano juniorssko moštvo igra jutri ob 10.15 prijateljsko tekmo s SK Rakovnikom. Načelstvo opozarja, da se vrši nogometni trening do preklica samo na igrišču; vporaba telovadnice za enkrat še ne pride v poštev. — Načelstvo.
ŽSK Hermes: Za prv. tekmo v nedeljo na igrišču Ilirije proti Jadranu so določeni naslednji igrači: Za I. moštvo: Burja, Sernec, Marinko, Draksler, Klančnik. Košenina, Puha, Svetsc, Bine, Moko, Trobevšek in Kos. — Za rezervoi Hahroh; Fr., Umek, Miklošič, Kopač, Glavač, Vlah, Kremžar, Orehek, Pleš II., Glavič. Bajde in Ložar. Pričetek rezervne tekme ob 13.45, I. moštva pa ob 15.30. Vsi imenovani igrači moTajo bit sigurno na mestu. Rediteljstvo g. Lukanc. Opremo za rezervo preskrbita gg. Kopač in Lukanc.
SK Svoboda. Jutri v nedeljo prvenstvena trftma rezerve m I moštva z ASK Primorjem — Rezervno moštvo naj bo ob pod 14., I. moštvo pa do 15. v naši garderobi. Postavi v garderobi. Reditelji Rado, Franc, Igo in K-aa morajo biti ob pol 14. na igrišču ASK Primorja. — Načelnik.
SK Jadran: V nedeljo prvenstvena tetama s Hermesora na igršču SK Ilirije. Na igrišču naj bodo ob pol 14. sledeči igrallci: Pele, Logar II-, Čemažar I., Sever, Šaus, Huda.les, Heine, Masle Januš II., Kocjan, Januš I — Ob 15.15: Logar L Brcar. Steiner, Kosmač, Rogač, Jernač, Zadel, Zor, Macarol, Rape, Zajec. Reditelji: Goli, Kiier, Pavlin. Oven, Bezlaj.
SK Natakar. K odigran ju prvenstvene tekme z Reko v nedeljo ob 8.30 na igrišču ASK Primorja uro pred začetkom tekme se pozivajo -naslednji igralen radi razdelitve opreme h Kačiču: Oze-bek, Jelniikar, Dolinar. Strnad, Ralnliold, Novak, Zupane, Kastel"C, WoMfart, čiro, Zajec. Herman«, Pip I. Točnost! Reditelji: Petaros, Bonča Milan Sare, Kulkec.
SK Slavija. Redna seja upravnega odbora se vrši danes ob 20. v gostilni KorniMar (prej Štor) v Novem Vodmatu. Na sejo se vabijo sledeči gg.: Zupančič, Potikat, Kaimnlkar. Petrič, Zupan, Sorn. Ga le, Muelovič, ŠlambergeT I. m II., Ja-nežič, Srebotejak. Vsi navedeni, kakor g. odborniki se naprošajo, da seji sigurno prisostvujejo. — Tajnik.
SK Ilirija flahkoatletska sekcija). Naprošam gospode, da pridejo danes ob 14. na naše igrišče, da poimagaio pri srednješolskem mitingu: kap. Vizrak, major Koprivec, Mahkovec, FroIMi, Banko, Stepišniik. prof. Cop. Točna in potoošte-v.ilna udeležba je potrebna zlasti zato, ker moremo ves meeting izvršiti tekom poqx>ldneva.
SK Ilirija (plavalna sekcija). Danes ob 18.30 tselo važen plenarni setanefk plavalne sekcije. Udeležba stroao obvezna za vse člane in članice. Dnevni red: Konstituiranje sekciiskega načelstva, zimski trening, slučajnosti Načelstvo.
== Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 60 kg sečnikov in 90 komadov mrež za gramoz; do 25. t. m. glede dobave 20.000 kg plinskega kovaškega koksa, 3000 komadov brezovih metelj, 2000 komadov slamnatih podnožni<^ 30 komadov e renski h telefonskih desk, 70 komadov lesenih samokolnic, 1000 kg karbida. 30 doz sidola, 30 kg usnja, 300 kg mizarskega kleja, 30.000 kg bukovega oglja, 1000 kg kristalne sode, 300 kg denaturira-nega špirita, 2 progovr.ih štirikolesnih koles, 28 komadov Lutzovih peči, 1400 komadov nalučnikov, 65 komadov rašpelj za les in ca 1200 komadov različnih pik 20 cepinov, 20 tesel. 50 sekir, 20 bradev, 100 še-kačev, 40 kladiv, 80 vil za gramoz, 50 grabelj za gramoz. 50 motik, 50 kos za travo, 110 različnih klešč, 50 škarij, 30 primožev, kotnega železa, obročkov za zakovice, lamel ter glede dobave napisnih tablic za kretniške nastavke; prometno - komercijel-ni oddelek sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave 210 komadov steklenih zvoncev k svetilnim armaturam, 40 prizmatičnih stekel, 200 senčnikov in 25 komadov vlažnih svetiljk; strojni oddelek pa do 90. t. m. ponudbe glede dobave 185 kg bakrene žice. (Pogojii so na ogled pri omenjenih oddelkih.)
=. Prodaja starega stekla. Uprava delavnice državnih železnic v Zagrebu sprejema do 26. t m. ponudbe glede prodaje 5000 kg starega stekla. (Pogoji so na vpogled v ekonomskem oddelku gori omenjene delavnice.)
Borze
18. oktobra.
Na ljubljanski borzi tudi danes promet ni bil znaten. Le v devizi na Curih je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na New-vork je popustila od 56.56 na 56.545. deviza na Berlin pa se je okrepila od 13.52 na 13.5275. Med efekti so bile zaključene Tobačne srečke iz 1. 1888. po 45.
Na zagrebškem efektnem tržišču 90 tečaji Vojne škode 06tali v glavnem nespremenjeni. Za aranžma se je Vojna škoda trgovala po 415 in 417, za kaso po 417 in 418 in za december po 425 (v Beogradu so bili tečajfi višji)). Investicijsko posojilo je za malenkost popustilo na 84.25 — 84.50 brez prometa. Med bančnimi vrednotami je bila Praštediona dalje čvrsta ter se je trgovala po 880. V ostalem so bili zaključki v Union-banki po 202, v Narodni po 8250 in v Ze-maljski po 127. Med industrijskimi papirji je Drava precej popustila. Prvotno je bila zaključena po 370, j»zneje po 360 in 350, ob sklepu borze pa se je nudil denar po 300. V ostalem so bili zaključki še v Lje-vaonici po 215 in v Trboveljski jk> 475.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.81, Berlin 13.5125 do 13.5425 (13.5275). Bruselj 7.9123, Budimpešta 9.743—9.943 (9.893). Curih 1094.4 do 1097.4 (1095.9). Dunai 7.9494—7.9744 (7.9644). London 275.93. Nevvvork 56.545. Pariz 221.69—223.69 (222.69), Praga 167.33 do 168.13 (167.73). Trst 296.60.
Zagreb. London 275.53 — 276.33. New-vork 56.445 — 56.645, Pariz 221.69—223.69, Milan 295 57 — 297-97. Curih 1094.4—1097.4, Berlin 13.5325 — 13.5625. Dunaj 7.944 do 7.974. Praga 167.33 — 168.13.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.1775, Newvork 516.75, Pariz 20 325. Milan 27-065, Berlin 123.42, Dunaj 72.67, Praga 1531, Bukarešta 3.07875. Budimpešta 90.25, Sofija 3.7575, Varšava 58.
Efekti.
Ljubljana. Tobačne srečke h 1. 1888. 45 zakij., Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 880, Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den-, Kranjska industrijska 300 den., Ruše 250 — 260-
Zagreb Državne vrednote: Voina Skoda aranžma 415 — 417, k asa 415 — 417, za december 420 — 424, investicijsko, 84.25 do 84.5, agrarne 53.5: bančne vrednote: Praštediona 880 — 890, Union 201—202, Srp-ska 155 den., Jugo 81.5 _ 84, Narodna 8100 do 8300, Zemaljska 125 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 45 — 46, Našička 1618 blago, G.utmann 190 — 193, Slaveks 96 _ 100, Slavonija 125 — 140, Drava 300 — 375. Šečerana 410 — 415, Lje-vaonica 210 — 220, Union 140 — 145, Isis 21.5 den.. Dubrovačka 420 _ 430, Trbovlje 47O — 480.
Beograd Vojna škoda 419 — 423, za december 428, investicijsko 84.5, agrarne 53.25 — 54, Narodna 8230.
Diagovna tržišča
Les
-f Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena. Eksekutivno je bilo prodanih 300 m3 desk, smreka - jelka, I., II, III., gnilo, razbito in razpokano blago izključeno (deb. 42 mm. širina 14 in 19 cm, dolžina 2.2, 2.4, 2.8, 3.2 in 4.1 m) po 310.
Žito
+ Chicngo (18. t m.) Pri komaj vztrajni tendenci notira pšenica za december 129% centa, za marc 137 in pet osmink in za maj 141 in ena osminka centa.
-f Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona koruze 'in 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80/81 kg.po 245 — 247.5, baška, 79 kg po 242.5 — 245. baška uzančna po 230 — 232.5, sremska 80 kg no 240 do 242.5, sremska 77 kg 235 — 237.5; ri: baška, 72/73 kg po 210 — 212,5; moka: »0« fco Ljubljana, plač. po prejemu po 355 do 365; koruza: baška. nova, umetno sušena, mlevska tarifa po 197.5 — 200, navadna tarifa po 202.5 — 205; finkvantin: umetno sušeni po 255—260: oves: baški, 63/64 kg, navadna tarifa po 205 — 207.5.
+ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet: 76 vagonov pšenice, 87 vagonov koruze, 12 vagonov moke in 2 vagona otrobov. — Pšenica: baška, 77 kg 190—192.5; 78 k? 192.5 — 195; banaška 187.5 — 192.5. Ječmen: baški 125 — 127.50. Oves: baški in sremski 145 — 150. Koruza: baška v storžih 70 — 75; baška in sremska nova 107.50 do 112.5; za december - januar 127o — 130; za marc, ladja Dunav 140 — 145, umetno sušena za oktober Dunav 147-5 — 155. — Moka: »0g< 295 — 305; »2< 270 — 280; »5< 245 — 255; »6t 210 - 220; >7« 175 — 185. Otrobi:'baski in banaiki 105 — 110.
+ Dunajska borza sa kmetijske proizvode (17. t m.) Tečajne spremembe v inozemstvu so le malo vplivale na dunajski trg. Ponudbe so se držale na višini zadnjih dni, kupčije pa so 6e gibale v ožjih mejah. Uradni tečaji so ostali povsem nespremenjeni.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki larod v Ljubljani. 18. oktobra 1929.	Višina barometra 30S8 m
Kraj	Cas			-*	Smer vetra
		Basom.	Tempar.		ta brzina
Opazovanja				> 3 ca	v m. in
Ljubljana		765*8	6	90	E 2
Maribor			8	9 •	NW 2
Zagreb		764-5	6	IDO	SW 2
Beograd	8.	7642	12	80	SE 2
Sarajevo					
Dobro vnlb					
SkoplJe	7.	767-2	I	90	mirno
Split		765-4	14	70	NE 4
1°
U
10 10 10
Padavtne
Vrši«
▼ trm dO 7. «we
Gospodarstvo
Zahteve hmeljarjev
Najvišja temperatura v Ljubljani 17.0 C, najnižja 6.0 C.
Solnce vzhaja ob 6.20, zahaja ob 17.10, hina vzhaja ob 17.35, zahaja ob 721.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, vedno več možnosti za padavine.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo je te dni poslalo finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri opozarja na skrajno kritičen položaj našega hmeljarstva. Do sedaj je prodanih komaj tri četrtine letošnjega pridelka r« cenah, ki se gibljejo med 2—6 Din. Že danes je sigurno, da bo oetala precejšnja množina neprodana. Z današnjo prodajno ceno ni mogoče kriti niti stroškov za obiraje in sušenje, zato je položaj naših hmeljarjev obupen. Ker moramo 98 % našega pridelka izvoziti, je državna in oblastna pomoč hmeljarjem neobhodno potrebna. Pri tem je treba upoštevati, da imajo hmeljarji mnogo kapitala investiranega v modernih sušilnicah, v hme-ljskih drogih in drugih pripravah in da so za povzdigo kakovosti uporabili kakor vsako leto znatne množine umetnega gnojila, ki so ga kupovali večinoma na kredit Poleg tega je mnogo letošnjega hmelja porjavelo na drogih in je tak hmelj v letih z obilnim pridelkom za trgovino nesposoben. Zato prosi društvo, da bi ministrstvo ukrenilo potrebno, da za I. 1929. odpiše zcmljarino za hmeljske nar sade.
V spomenici, naslovljeni na kmetijsko ministrstvo, prosi hmeljarsko društvo, da bi se pri reviziji carinske tarife upoštevale željo hmeljarjev glede carine na tuji hmelj in na juto za vreče. Uvozna carina za hmelj znaša pri nas 770 Din za 1000 kg, dočim znaša v Angliji 2400 Din. v Češkoslovaški 1180 Din, v Nemčiji 812 Din, v Avstriji 20 zlatih kron in v Franciji 125 frankov za 100 kg. Kr naša pivovarniška industrija rabi le dve petini domačega hmelja, je upravičena zahteva, da se pri nas postavi uvozna carina za tuj, posebno češki hmelj al pari.
Carina za juto znaša sedaj 35 zlatih Din, to je 385 Din za lcO kg, za iuto z modrim trakom pa še 40 % več. torej 539 Din. Ker je težka juta za hmeljske bale poseben izdelek, ki 6e ne rabi v druge namene in ker se v naši državi sploh ne iEdeluje, temveč se mora uvažati, nakar se zopet v obliki embalaže izvozi, je upravičena zahteva, da se carina za težko juto v širini 123 do 126 cm in pri teži 1200 — 1600 gr na m', novsem ukine. Tudi carina na lahko juto (težko 300 — 350 gr ma) naj se zniža od 35 na 20 zlatih Din, ki je za zaščito domače produkcije povsem zadostna. Carinski predpisi za povrnitev carine se glede ua posebnosti hmeljske trgovine ne morejo uporabljati, ker morajo izvozniki hmelja imeti vedno pripravljene večje množine tega blaga Carina na juto je pri sedanjih nizkih cenah zelo občutna, ker podraži lOOkilo-gramske vreče za okrog 25 Din, kar predstavlja 3.5 do 8 % vrednosti hmelja.
Naše državne finance
Po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni zadnje dni, se naši državni dohodki priiično ugodno razvijajo. Znatno višje dohodke na-pram lani opažamo pri taksah in trošarinah (zadnje v zvezi z rajširjenjem trošarine na vimo in žganje na vso državo). Tudi monopolski dohodki kažejo nekoliko ugodnejši uspeh kakor lani, čeprav «0 dohodki od tobačnega monopola nazadovali. Dohodki od carin so nekoliko manjši, kar pa je iz narodno - gospodarskega vidika ugodno znamenje, ker pomeni nazadovanje uvoza blaga, katerega uvoz je obremenjen s carinami, to je predvsem knsumnega blaga Edino pri nejiosrednih davkih opažamo večji primanjkljaj, ki pa je v zvezi z okol-nostjo, da je z letošnjim letom stopil v veljavo novi davčni zakon. Izvedba te reforme je bila zvezana z velikimi administrativnimi težkočami, poleg tega pa je v znatni meri vplivala tudi okolnost, da se po novem zakonu plačuje zemljarina šele v drugem
polletju. Toda že v avgustu 60 bili dohodki od neposrednih davkov večji kakor lani in je pričakovati, da bo v naslednjih mesecih ta primanjkljaj zopet krit z večjimi dohodki.
V prvih petih mesecih tek. proračunskega leta (april - avgust) so bili glede posameznih državnih davčnih dohodkov doseženi naslednji rezultati (v milijonih Din):
april - avgust trošarine takse carine monopoli neposred. davki
1929. 370.0 507.5 637.5 992.8 619.0
1928. 347-3
453.6
655.7 9S9.5 697.2
+ 22.7 -f 53.9 — 18.2 + 3.3 — 78.2
•16.5
3126.8 3143.3
Če pri teh rezultatih upoštevamo, da smo imeli zaporedoma dve slabi letini in da je letošnja letina v vsakem pogledu zadovoljiva, tedaj je doseženi uspeh vsekakor zadovoljiv.
= Privilegirana agrarna banka in zadružništvo. Upravni in nadzorstveni odbor Privilegirane agrarne banke sta imela v sredo in četrtek skupne seje, na katerih se je razpravljato o pripravah banke za redno poslovanje. Po daljši razpravi o bančnem poslovnem pravilniku eo vsi člani enoduš-no osvojili načelo, da se mora poslovanje banke predvsem nasloniti na obstoječe zadružne organizacije in da si mora banka postaviti cilj, pospeševati in širiti zadružništvo v vseh krajih Jugoslavije. Zadruge same se lahko poslužujejo bančnega kredita preko svojih centralnih organizacij. Glede obrestne mere je bilo sklenjeno, ia bo banka zaenkrat dajala kredite zadružnim in drugim kmetijskim organizacijam po 8 % letno, pri čemer pa te organizacije pri nadaljnjem kreditiranju ne smejo za režijo dodati k tej obrestni meri več nego 2 %. Dolgoročni hipotekami krediti se bodo dajali po 9 kratkoročni individualni krediti pa po 10 % letno. Upravni odbor je tudi odobril pravilnik o bančnem uradništvu ter sklepal o drugih vprašanjih, ki so v zvezi z reševanjem prošenj za kredite, ki jih je banka že prejela.
= Znižanje izvoznih carinskih dajatev na kosti in kože. V zvezi z uveljavljenjem mednarodne konvencije o izvozu kosti in mednarodne konvencije o izvozu kož, je finančni minister izdal carinarnicam razpis, po katerem se z veljavnostjo od 1 t m. zniža izvozna carina na kosti in rogove na 3 zl Din od 100 kg, izvozna carina na kože pa se ukine. Poleg tega se pri izvozu kosti in rogov kakor tudi pri izvozu kož ukinejo vse sporedne takse.
= Italijanski uvoi lesa. V zvezi z nazadovanjem stavbne delavnosti je uvoz lesa v Italijo v zadnjih letih precej nazadoval. Leta 1926. je Italija uvozila še L796.000 ton lesa, leta 1927. samo še 1.684.000 ton, lani pa je uvoz padel na 1,545.000 ton. Med uvoznimi državami stoji, kako vsa zadnja leta, naša država na prvem mestu. Iz Jugoslavije je Italija lani uvozila (v oklepajih podatki za leta 1927. in 1926.1: 757-860 ton lesa (821.280, 778.130), iz Avstrije 523.750 ton (602.800, 677.500), iz Zedinienih držav 100 tisoč 500 ton (107.900. 96 300), iz Rumunije 50.770 ton (81.400. 126.800), iz Francije 15 tisoč 500 ton (14 800, 25.300) in iz Švice 13.500 ton (13.100, 12.500). Navzlic absolutnemu izvozu iz Jugoslavije, se je delež naše države v skupnem italijanskem uvozu lesa za malenkost dvignil na 49 %, dočim je delež Rumunije v zadnjih dveh letih nazadoval od 7 % na 3.3 %.
= Otvoritev sadnega sejma bo danes ob 9. dopoldne v paviljonu »G« ljubljanskega velesejma. Razstavljenih je skoro 2000 zabojev krasnega sadja. Ker je videti veliko zanimanja kupcev, je pričakovati, da bo blago razprodano pred zaključkom razstave.
Koncert „Drave4<
▼ proslavo desetletnice v soboto dne 19. oktoora 1929 ob 20. uri v dvorani Union._12585
a— Težka nesreča pri delu. Danes popoldne so pripeljali z vlakom v Maribor 25 letnega Tomaža Božičeviča nameščenca parne žage premogovnika Podlož-Hrasto-vec pri Pragerskem. Pri delu mu je težak hrastov hlod občutno ranil gornji del desne r.oge. Poklicani rešilni avtomobil je ponesrečenca odpeljal s kolodvora v splošno bolnico. Njegove poškodbe so zelo resne.
Iz Škofje Loke
g— Vodnjak v Stari Loki. Pred leti je oblastvena zdravniška komisija dognala, da se je tifus v Stari Loki razširil le zaradi nehigijenične vode, ki so jo zajemali Staroločani iz zastarelo urejenega vodnjaka sredi vasi. Da se zlo za vselej odpravi, je higijenski zavod v L 1927 vodnjak preuredil po francoskem sistemu in ga popolnoma prezidaL V globino 4 metrov so se zgradile betonske stene, a ostalo nižino so varovale skale, da je bil dotok kužnih materij nemogoč in voda zdrava Zadnje mesece pa prebivalce Stare Loke ponovno vznemirja misel, da skozi razpoke med skalovjem in betonom pronica gnojnica, ki grozi okužiti vodo Bilo bi torej umestno, da se vodnjak pregleda, voda kemično preišče in poškodbe popravijo,
Z Jesenic
Mfiuroo
Vika Podgorska in njena 10-letna umetnost
Obisk pri naši umetnici v Zagrebu
Prve dni oktobra je poteklo 10 let, kar je stopila v Mariboru prvič na deske, »ki pomenijo življenje« danes stavljena umetnica ga. Viika Podgorska. Za njo pomenijo »deske« v pravem pomenu besede življenje; brez odra bi bila nesrečna. Zašla je popolnoma slučajno v naročje Talije: vabilo v listih — dramatična šola — prvi nastop — uspeh! Že dve leti kasneje je bila angažirana v Zagreb, kjer doseza uspeh za uspehom; Zagrebčani se po pravici postavljajo z njo kot eno izmed najboljših umetniških moči svojega teatra-. Še posebno popularna je postala z izvrstno kreirano vlogo Laure Lenbahove v drami M. Krleže »V agoniji«, ki je bila več ko leto dni v repertoarju.
Naprosil sem našo roj akta jo-unjetnico, da mi odgovori na nekaj vprašani, ki se tičejo njenega umetniškega razvoja.
Kakšne okolnosti so Vas pred desetimi leti napotile k mariborskemu gledališču?
Ga. Vika Podgorska
kot Latira Lernbahova v Krležovl »Agoniji*.
—	V Maribor sem prišla leta 1919. kot goriška begunka. Postala sem uradnica okrajnega glavarstva. Slučaj je hotel, da je ravno takrat Hinko Nučič snoval in gradil stalno slovensko gledališče v Mariboru. Čitala sem v dnevnikih njegovo vabilo, in ker me je gledališče mikalo že od mladih nog, sem se vpisala v njegovo dramatično šolo. Ta šola je bila ot varjen a koncem avgusta 1919; poslej so .se vrstili dogodki s tako naglico, da še danes ne morem prav razumeti, kako je vse to tako nagloma prišlo. Izpit — prvi uspeh. Ploskanje vse šole Ravnateljev glas: »Vi ste talent, Vi morate postati igralka«... 13. septembra sem že podpisala prvo pogodbo in 9. oktobra sem prvič nastopila kot Pavla v »Ugrabljenih Sabinkah«. Tako sem torej postala dramska igralka, a da se nisem niti prav zavedala.
Kako in koliko so leta Vašega mariborskega delovanja vplivala na Všš umetniški razvoj?
—	Močno. Imela sem mnogo dela, neizmerno voljo in dobrega učitelja. Igrala sem vse od kraja. Poleg najmanjših tudi velike, največje in najtežje vlogo. Napredovala sem toliko, da me je Zagreb, po dveh letih mojega mariborskega delovanja, ob priliki mojega prvega gostovanja takoj angažiral. —
Ko ste se preselili v Zagreb, ali ste se kmalu vživeli v nove razmere? Pričeli ste umetniško zelo napredovati. Kakšni in kateri činitelji so najbolj pripomogli k temu? S katerimi kreacijami ste imeli največ uspeha?
—	Z novega začenjati je povsod in vedno težavno. V začetku mi je bilo malo nerodno v novih razmerah. Nova publika. Morala sem jo najprej osvojiti — Poleg H. Nučiča, ki je bil moj pravi učitelj in svetovalec, sem našla v Zagrebu dva režiserja-ravnatelja, ki sta bistveno zelo pospešila moj napredek: gg. dr. B. Gavella in Ivo Raiča, ki sta se oba zavzela za moj talent in mu pripomogla v veliki meri k njegovemu dosedanjemu razvoju. Pozabiti ne smem tudi režiserja g. Tita Strozzija, s katerim sem veliko in uspešno delovala. — Zdi se mi, da sem najuspešnejše nastopila v »Izgubljenih dušah«, »Sveti Ivani«, »Agoniji«, wDybokuw in »Na tri kralja«. (Viola.)
Pridobili ste si lep umetniški sloves in spoznali v kulturnem centru, kakor je Zagreb, mnoge probleme sodobnega teatra. Kaj mislite o drami? Ali smatrate, da je njena vsebinska in oblikovna (literarna) plat manj važna od čisto teaterske, igralske?
—	Literarna plat drame je absolutno ražnejša. Vsaj morala bi biti. žal, da mi
igralci v tem pogledu večkrat grešimo, da mislimo v svojih kreacijah vse preveč nase, samo nase, a premalo na avtorja. A končno je to stvar režiserja, da retušira in napravi ravnotežje med igralci in avtorjem. —
Ali občutite v starejših komadih večji razmah svojih kreativnih sil kakor v novejših, ali obratno?
—	Igram večinoma novejši repertoar. Vsak resničen umotvor, bodisi starejšega ali pa novejšega kova, daje resničnemu igralcu novih idej, novih pobud in novih kreativnih sil. V čisti umetnosti ne poznam razlik. Manj vredne stvari pa ubijajo voljo in polet. —
Kakšne in (le nekaj primerov) katere drame Vam najbolj ugajajo?
—	Zelo mnogo smisla imam za drame Strindberga, Ibsena, Shawa, \Vedekmtla, Krleže itd. —
—	Ali smatrate, da Vam nič drugega ne more nadomestiti igralskega poklica? Kdaj ste najbolj zadovoljni s svojim uspehom? Ali ga merite po priznanju, ki ga kaže občinstvo?
_ Vsemu na svetu se človek lahko odreče Toda mislim, da bi bila brez gledališča nesrečna. Zadovoljna sem s svojim nastopom samo tedaj, kadar mi moj notranji jaz pravi, da je bilo dobro. Spominjam se, da sem bila po neki premijeri tako deprimdrana, kakor da sem doživela največji neuspeh. Io vendar je bil uspeh pri občinstvu velik, a kritike drugi dan izvrstne. —
Kaj mislite o gledališki kritiki? AH pričakujete od nje kaj za svoje notranje izpopolnjevanje?
—	Od gledališke kritike pričakujem mnogo, toda biti mora pred vsem iskrena, stvarna in niti najmanj osebna. Tako kritiko sprejemam vedno z odprtimi rokami in se tudi ravnam po njenih nasvetih. Učim se od nje. —
Ne pozabimo, da ste Slovenka; Vaša zagrebška Jacinta je ogreta tudi zaradi krasne slovenščine. Ali čutite idealne in intim-nejše vezi s slovenskim gledališčem? Ljubljanska drama bi Vas lahko pridobila vsaj za serijo gostovanj, če že ne morete stopiti popolnoma v njen krog. Kaj pravite k temu? In kako so Vas zadovoljili zadnji nastopi v Ljubljani in Mariboru?
Ali dvomite? — Kadarkoli me je vabilo slovensko gledališče v svoj krog, vedno sem z veseljem sprejela gostovanja v Ljubljani in v Mariboru. Z nastopi sem bila v obeh mestih zelo zadovoljna, kakor tudi s prisrčnimi sprejemi. — A intimnej-še vezi s slovenskim gledališčem? Bodite preverjeni: če bo uprava ljubljanske drame kdaj želela serijo mojih gostovanj, storim vse, kar je v moji moči, da ugodim njeni želji. —
Kaj čitate in kateri avtorji so Vaša simpatija?
Citam vse, kar mi pride pod roko. ČS-tam mnogo. Ako se ne učim, potem citam,, čitam. Včasi po dve-tri knjige na dan. A avtorji? To je težko reči. Zanimajo me prav vsi, ki niso dolgočasni in b rezpom embni
Kaj še pričakujete od bodočnosti? Kakšne cilje še stavite svojemu razvoju?
Veliko in — nič. Zveni paradoksno, ali tako je. Kaj hočemo. A cilji? Imam samo en cilj. Izpopolniti se do meje mogočnosti. Ako mi uspe. A ako ne? — Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.
Tako gospa Vika Podgorska. Mi ji pa kličemo ob desetletnici njenega prvega nastopa tja v bratski Zagreb: Poklicani ste bili, a tudi izvoljeni! Maribor Vas je poklical, Zagreb izvolil!	M. F.
Ali so Slovenci religijozen narod?
V »Jutru« od 30. marca t L je izšel članek »K vprašanju: Ali so Slovenci religiozen narod. Na ta članek odgovarja v »Domu in svetu« od 15. septembra F. Vodnik na način, kakor smo ga od gotove strani že vajeni. Vsa izvajanja tega članka proglaša kratkomalo za abotnosti, z vso odločnostjo pa še posebej protestira proti nameri, predstaviti ga kot nekaj, kar ni, in pa proti poskusu, izmaličiti pravo podobo njegovega dela z lažmi in zavijanjem. Kajti nič drugega kot laž in zavijanje mu ni naslednji stavek iz »Jutra«: »Protireformacij-sko dobo, v kateri nad pol stoletja ni izšla nobena slovenska knjiga, šteti med .najsvetlejše dobe naše zgodovine', kakor to dela avtor vsaj indirektno (!), je stvar okusa .. .« Takole pisanje zavrača F. V. kot
neokusno in brezvestno. Nato sledi dolg citat, pa ne iz kmjige, na katero se nanaša ono mesto o stvari okusa, ampak iz tega, kar je napisal F. V. nekje popolnoma drugod. Za sklep pa se še obregne na liberalizem.
Naše besede, ki so ga tako razburile, se nanašajo na tale njegova izvajanja: »Ta ideja (namreč ideja našega naroda) je bila v najsvetlejših dobah naše zgodovine, kljub polariteti duhovnih prizadevanj, religiozna. Tostransko, areligiozno lice nam odkrivata Ie obdobji preromantičflega, racionalistič-nega humanizma in pa pozitivističnega realizma preteklega stoletja.« (Slov. rel. lirika str. 6.) Sedaj pa vprašamo, ali ni s temi besedami, vsaj indirektno, kakor smo rekli, doba protireformacije, ki je bila očividno religiozna, prišteta k najsvetlejšim dobam naše zgodovine, saj sta izrecno izvzeta iz svetlih dob naše zgodovine samo humanizem XVIII. in realizem XIX. stoletja. Pri čitanju navedenih Vodnikovih stavkov se tudi najvestneišemu čitatelju naravnost vsiljuje enačba: religiozno — svetlo, areligiozno = temno.
Ce pa vendarle izvze/na protireformacij-sko dobo iz najsvetlejših dob naše zgodovine. dasi to iz njegovih besed, ki smo jih navedli, nikakor ne sledi, potem se bo od njega (Slov. rel. livka str. 5) tako energično zahtevana »rekonstrukcija« zgodovine slovenskega duha, vsaj kar se tiče pro. tireformacijske dobe, popolnoma strinjala z običajno sodbo in vsaj v tej točki ne bo kazala nobene originalnosti.
Sodbo o tem, ali ie bilo naše pisanje vestno ali ne, prepuščamo z mirno dušo či-tateljem in pripominjamo samo tole:
F. V. pravi: »Nedvomno je, da je odnos slovenskega človeka d_<? sveta religiozne resničnosti individualen, demonično-religi-ozen, pesimističen, bogoiskateljski skoraj v večji meri nego kolektiven, religiozno-idili-čem, optimističen, bogonajditeljski.« (Slov. rel. lirika str. 7.) S tem samo potrjuje naše mnenje, da ima o slovenski religioznosti pretirane pojme. Kajti kdor je bogoiskateljski, kdor išče Boga, ta ga še nima, ta še ni religiozen, ampak šele stremi po religioznosti. Kakor prei religiozno s svetlim, prav tako napačno enači F. V. tukaj religiozno z bogoiskateljskim, ne glede na to, da projicira s svoio antitezo bogoiskateljski: bogonajditeljski na vso slovensko preteklost in sedanjost nekaj, kar je značilno za nekatere Ruse in morda tudi zanj osebno, za slovenske razmere pa popolnoma neporab-no.
Samo mimogrede naj omenimo, da je Vodnikova raba besede tragos (Slov. rel. lirika str. 7. 8) pač po analogiji z besedo ethos napačna, ker je ethos v grščini s-os-nova srednjega spola, tragos pa o-osnova moškega spola Ln pomeni toliko kot »kozel.«
Kar pa se tiče liberalizma, mu povemo samo toliko: liberalizem v smislu zahteve po svobodi mišljenja je imel, ima in bo imel svoje pristaše tudi pri Slovencih, dokler se od gotove strani skuša ta svoboda dušiti. In k takim poskusom spada tudi to, kar je napisal on v »Domu in svetu« od 15. septembra t 1., ko proglaša mnenje, ki se ne sklada z njegovim, za brezvestnost Tako se je izkazalo, da je to, kar je napisal o svobodi mišljenja (str. 5) in o ljubezni (str. 8), kakor za mnoge druge njegovega kroga, tudi zanj — prazna beseda.
_ »Mali —b—«
Jesenska razstava likovnih umetnikov v Beograda
Najznačilnejša karakteristika: popolna ustaljenost v smislu »stare« estetike-Beograd, 14. oktobra
Pred nekaj dnevi je bila otvorjena II. jesenska razstava slikarskih in kiparskih del beograjskih umetnikov. Razstavilo je 56 slikarjev (191 slik) in 11 kiparjev (26 skulp-tur).
Nasproti nekemu tendencioznemtr glasu v beograjski javnosti (»Pravda«, članek g. P. Odaviča) je treba naglasiti, da je ta razstava zelo uspela. Med razstavljenimi deli je cela vrsta jako dobrih umetnin; nekatere so naravnost prvovrstne. V splošnem kaže razstava nekako pomirjenost, samo tu in tam občutiš sledove nemirnega iskanja in akutnega boja za izraz.
Skoraj vsi udeleženi slikarji posvečajo resno skrb risanju. Le redki še zapuščajo risanje in bolj ali manj anarhistično izražajo svoje slikarske vizije. Omeniti Pa bi bilo treba skoraj vsakega, zakaj sleherni ima kakšno značilno potezo. Celo pri Milanu Butozanu, čigar manira (sodeč po edini razstavljeni sliki »Sramežljive sina-he«) nam nič preveč ne ugaja in čigar delo boli nalikuje karikaturi, opaziš sigurne poteze slikarske vidovitosti. Razstavila je cela vrsta slikarjev, ki so še malo znani, po-
Prapodoba „Bratov Karamazovih"
V založništvu Piper & Co., Monakovo, je izšel nov zvezek iz Dostojevskega zapuščine. Knjiga obsega 600 strani in prinaša razno gradivo, članke, komentarje in pisma; poleg drugega tudi osnutke in odlomke za pozneje nastali' roman »Bratje Karani azovi«.
Pri čitanju knjige se uveriš, da je Piper tedal kaotično kopo gradiva, v kateri ne prevladuje irikaka urejenost*. Prispevki predstavljajo namreč dolgo borbo Dostojevskega z gTadivom, ki ga je pripravljal in zbiral za svoje delo. Nastavki so stari do dvajset let (pred končnoveljavno obliko romana). Tri leta je porabil pisatelj sa,-. mo za razporejanje snovi. To delo ni bilo kaj lahko. Dostojevskij je neprestano iskal, fiksiral duševna stanja svojih junakov, kar navdaja čitatelja prej z občutkom tesnobe nego občudovanja. Zdi se, kakor da je pisatelj delal v vročici in da ga je pri tem venomer zasledoval strah, da ga ne bi pustila inspiracija na cedilu. To gradivo še enkrat potrjuje, da je ustvarjal Dostojevskij ▼ stanju nekakšnega transa in opoja. Pri tem prevzame človeka tudi spoznanje da ni bila Dostojevskega epilepsija m igralska strast slučajen pojav v življenju pisatelja, ampak da je bilo njegovo zunanje življenje krepko povezano z njegovim ustvarjanjem.
Dostojevskij je ponovno povdarjal v svoji korespondenci, da izhaja od resničnosti in da niso njegove postave nikaki izrodki
domišljije. Tako priča tudi ta zvezek o pisatelju, ki se je skregal s časom, katerega bi bil rad preobrazil. In tako nastane paradoksalno naziranje, da je bil ta mož na-zadnjak, čeprav je podiral svet z revoluci-jonamim zanosom.
Vojna književnost v Franciji
Pariz, v oktotmj.
Francoska publika ne kaže na Remarque-ovo senzacionalno knjigo »Na zapadu nič novega« manjšega zanimanja nego nemška. Prevod je presegel 350.000 izvodov. Tudi kritiki se živahno oglašajo. Nekateri gredo celo tako daleč, da smatrajo Remarqueovo knjigo za pomembnejše delo nego je Barbusse-ov »Ogenj«. To je, kaj pa da, precej pretirano. Barbusse je bil brez dvoma prvi, ki je opisal vojno tako, kakor se je v resnici dogajala. Imel je hvalevreden pogum, da pove resnico o vojni v dneh, ko je še vedno divjala in zahtevala milijone človeških žrtev.
Pri najnovejših knjigah o svetovni vojni ni v toliki meri značilno to, kako obravnavajo zapleteni problem, ki se označuje z eno samo tehtno besedo »vojna«, kakor je značilno to. da taki spisi zanimajo množice bolj kot kedaj poprej. To pričuje, da ima ljudstvo že svoj pojem o vojni (ki ga n. pr. 1. 1914. ni imelo!). Široko občinstvo danes očitno aplavdira vsem onim, ki obsojajo vojno, kakor se je odigravala v usodnih letih, ko so narodi izgubili zdravo
človeško pamet in obvladovanje samega sebe. Danes ne bi nihče ugovarjal, če bi razpisali ogromno nagrado za onega pisatelja, ki bo napisal najzanimivejšo knjigo o vojni in jo prikazal kot najgroznejše izmed vseh barbarstev.
To nastrojenje, ki ga zaznavamo v vseh boljših sipisih o vojni, preveva milijone ljudi v tako zivanih »zmagovitih« in »premaganih« deželah. Posebno značilno je v Franciji Ali je to krstna molitev novega človeštva?
Lucio d' Ambra
Med najplodovitejše sodobne italijanske pisatelje spada brezdvomno 481etni Lucio d'Ambra, ki poleg 20 romanov in 30 dramskih del prinaša mnogo snovi tudi v zgodovino italijanske literarne kritike. Kot Pirandello je tudi L. d'Ambra južnjak. Njegovo življensko veselje je pisati velik roman v razsežnostih trilogije, ki jo piše na 1500 straneh in s tremi naslovi: Fantazija cvetočih madeljnor, Usoda na mostu, Pogovori o polnoči. V drugem delu (La Sorte) nastopa nad 200 oseb, ki dožive triumf zvestobe in vere. Njegovi junaki so dobrota, duhovna in nravna lepota, s katerimi očarajo tudi najnovejša njegova dela posebno pa roman Dva načina dvajsetletnosti D'Ambro je sentimentalen pripovednik in nekak pesimizem veje iz njegove modrosti: »Edino važno je, zdaj in vedno, da pridemo vsi, po katerikoli poti skozi življenje in bolest, do priprostega človeka.« V romanu »Mi s ter Whisky, moj rival« pravi: >Uverjen sem,
lez takih, ki že imajo svoie mesto v naši likovni umetnosti Med slednje štejemo gg. Jovana Bijeliča, Ignjata Joba, Živorada Nastasiieviča, Mihajla Petrova, Vaso Po-morišca, Ivana Radoviča, Marina Tartaljo in Petra Tiješiča. Nekateri manj znani slikarji so razstavili izborna dela. Gjorgje An-drejevič Kun. ki nas spominja nekoliko na BLieliča. ie n. pr. razstavil tri zelo dobra olja: za njim ne zaostajata Milica in Nikola Beševič. čijih olja in akvareli so izvrstni tudi v pogledu barvne ubranosti in v risarskem oziru. Portret g. Petra Konjoviča in avtoričin avtoportret dajeta slikarki Mileni Barili.Pavlovič značaj pridne in korektne delavke na področju niene umetnosti. Značilni so nadalje portreti Pavla Vasica. Ga. Beta Vukasovič se s svojimi pej-saži predstavUa kot že ustaljena slikarka. Poleg dražestne »Lutkice« razodevata »Ba. natska krčma« in »Pančevski trg« Miloša Vuškoviča kot slikarja, ki se ie dovolj vživel v okolje, ki ga slika. Nasičenost, pijanost in dolgočasje brez želj — to uprav presenetljivo izhaja iz dveh zadnjih slik. Miloš Golubovič se s svoiim ubranim in finim portretom deklice, s pejsaži in tihožitji afirmira čedalje lepše. Lep ženski temperament in nežnost odsevata v štirih risbah z ogljem (Otroška glava) Rokande Zu-runič. Slike Mladena Josiča nas prijetno presenečajo. Dela skrbno in jasno. Tudi v kompozicijah z več figurami nobene ne zanemarja m s tem. kakor tudi z risarsko izdelavo spominja svojih vzorov — klasičnih mojstrov Korektno slikano je tudi lepo »Tihožitie« Radmile Milojkovič.
In tako dalje. Med številnimi razstavljal-ci je precej takih, o katerih se bo v naši umetnosti kedaj še govorilo. Na tej razstavi boš zaman iskal izrednih posebnosti in originalnosti; ne krčijo se nova pota, ne razodevajo nova odkritja in ne kažejo radikalne tendence. Pretežni del razstavljenih umetnin očituje mimo ustaljenost; njih tvorci razodevajo to, česar so se doslej naučili. Ponekod je tudi nekaj kompromisov s splošnim okusom.
Kiparji so razstavili skulpture v marmorju ali v drugem kamenju, potem v lesu in bronu. Tudi tu se povsod kaže ustaljenost. Med slikarji najdeš vsai tu in tam kakšno reč. ob katero se splošni okus spodtika, med tem ko med kiparji sploh ni sledu o »revolucionarcih«. Ali je to utrujenost ali pa spoznanje, da obstoji neka večna estetika forme in linij in da je odvisno vsako eksperimentiranje, ki samo izčrpuje in ne dopušča, da bi se ustvarjala definitivna dela? Ali je v tem slabost ali moč? Ne odgovarjamo na to vprašanje; naj odgovore nanj prihodnje razstave.	Dd.
nove revije
(»Odmevi«)
Napoveduje se nam vrsta novih revij. Pridržujoč si da o tem vpiašanju še izpTe-govorimo, registriramo danes prvi zvezek literarno-kulturne revije »Odmevi«, ki io je začel izdajati Radivoj Peterlin-Petruška. Izdajatelj, ki je obenem urednik, upravnik in založnik, si je zastavil težko in za današnje ekonomske razmere odgovorno nalogo: dati Slovencem lepo opremljeni tro-mesečnik, ki naj bi bil knjiga in revija hkrati. Knjižni značaj daje temu »tolstemu žurnalu« to, da bo vsaka številka zaključena; potem takem predstavlja zvezek »Odmevov« nekak literarni almanah. Kot revija pa noče konkurirati že izhajajočim mesečnikom, zato bo izhajala četrtletno ali — kar jo simpatično označuje — po letnih časih: kot jesenski, zimski, pomladni in poletni zvezki. Prvi zvezek obsega 110 strani na dobrem papirju in v ličnem tisku. Ima kot prilogo portret pokojnega pisatelja Milana Pugtja, med tekstom pa več ilustracij; nekatere so izvirni prispevki (Justin, Maleš, Santel, Subic, Sterle).
Vsebinsko sem nam predstavlja kot odmev idiličnega miru v slovenski književnosti. Zastopani so »stari« poleg »mladih«, katoliški poleg liberalnih — široka vrata za vse struje in vse, ki so »dobre volje«. Tako so se oglasili nekateri starejši književniki (Dr. Zbašnik, E. Gangl, Fr. Gove-kar,_ Jože Kostanje vec, Ksaver Meško, Fr. Milčinski), srednjo generacijo zastopajo Vida Jerajeva, Ivan Lah, Cv. Golar, Siivin Saidenko, P. Golia, G. Koritnik, R. Peterlin-Petruška in drugi, dalje najdeš v tem zvezku nekaj mlajših in najmlajših lepo-slovcev; med njimi so nekateri, ki so kaj neenake vrednosti kar je sploh značilno za ves zvezek. Objavljena so tudi nekatera pisma Antona Aškerca in dr. Josipa Vošnjaka, iz ostaline I. Murna-Aleksan-drova je izšel ciklus »Šmarna idila«, iz ostaline Fr. Zbašnika tri pesmi; iz ostaline Milana Puglja krepki satirični verzi »Ja-grovi — JugosJovani«. Poleg leposlovcev so zastopani esejisti Fr. Veber je prispeval »Nekaj misli o kulturi in civilizaciji«, Janko Lavrin članek »Ruska moderna do velikega prevrata« in B. Borko članek »Drhtenje v duši«. Da je vsebina še pestrejša, kramlja Ante Beg o gobah, L Su-chy pripoveduje o svojem prihodu v Bom-bay, slikar Fran Tratnik pa se oglaša z
aforizmom. Na zadnjih straneh najdeš a. pr. Glaserjevo polemiko z Vidmarjem in anekdote o pokojnem Puglju. Njemu je sploh posvečen ta zvezek: pesmi so mu napisali v spomin Ivan Albreht, Cvetko Golar, Ljuba D. Jurkovič, Gustav Strniša, J. Kostanjevec in zlasti J. Vandot pa sta prispevala zanimiv materijal k Pugljevi biografiji. Slednjič naj omenimo še »goste«: Dragutin M Domjanič opeva v kaj-kavščini naš slovenski Ljutomer, dočim se hrvatski slikar M. Krušlin oglaša s sonetom »Turopolje 1916«. Niso našteta vsa imena, toda ne pozabimo, da jih je 47, dovolj, če ne preveč za zvezek.
»Odmevi« t?e zastopajo nikakega določenega pravca v našem slovstvu, ker so brez borbenosti brez enotne hrbtenice, miroljuben in strpen časopis, ki naj bi bil vez med literaturo in širšimi vrstami naroda. Sotrudniški krog ni izbran, kakor tudi prispevki niso strogo odbrani. Urednik ima med literati mnogo znancev in prijateljev, tako da je lažje nego kdo drug ustvaril to idilično slogaštvo med generacijami in nasprotujočimi si nazori. Med sotrudniki pa je tudi vrsta oficielno »nepriznanih«. Da ne bi bilo odvisnih zamer, je urednik razvrstil prispevke po abecednem redu avtorjev. V vsem torej: nepretencijoznost, slogaštvo, idila. Za »Odmevi« ne stoji močna, umetniško ali intelektualno avtoritativna osebnost, marveč dober, simpatičen idealist, pesnik, umerjen in skoraj že soliden bohem Petruška. Če mu bo uspelo, da zainteresira s to revijo za našo literaturo one, ki so na njo že pozabili, da zanese njene »odmeve« v najširše vrste — bo storil dobro delo. Pri tem mu je le želeti obilo uspeha in srečnejše izbire med sotrudniki.
(Knjiga stane pri upravi Din 30, v knjigarnah in drugod pa Din 40. Uprava je v Ljubljani poštni predal 263.)
Knjiga aforizmov
Današnji svet ne da mnogo na poklicane in nepoklicane modrece, ki imajo najboljše recepte za srečo, kakor ne veruje v preroke. Zato nimamo toliko piscev afoaiz-mov, maksim, filozofskih sentenc, kakor so jih imele nekdanje generacije. Vzlic temu, da se zdi, kakor da je bila povedana že vsa modrost, skuša Ante Dukič, avto® pravkar izišle knjige »Pogledi na život l svijet«■ (Zagreb 1929) zvabiti čitatelja v aforistično kuhinjo, kjer mu nudi življensko filozofijo v majhnih in lahko prebavljivih porcijah. Ante Dukič je postal znan s svojo knjigo »Iz dnevnika jednog magar-ca«, kjer je povedal marsikaj klenega o ljudeh — s stališča preziranega osla. V svoji novi knjigi pa ne nudi življenskih nazorov v testu leposlovnega pripovedovac nja, marveč govori človeku, ki hoče pri čitanju misliti, naravnost in brez ovinkov. Na 70 straneh Lepo opremljene knjige najdeš marsikako dragoceno zrnce, precaj ostrih slik, duhovitih misli zdrave ironije in uspelih metafor. Knjiga zrelega, izkušenega človeka, ki ni tako globok kot B. Kneževič, da ne omenjamo francoskih klasikov maksim in afcrizmov, ki pa mu ne manjka originalnosti in pristnosti. Vse seveda ni enako vredno; tu in tam se nedu-hovito premlevajo že zdavnaj premlefce misli. Aforizmi so razdeljeni po snovi ki jo obravnavajo. Knjiga stane 20 Din in te naroča tudi preko »Tiskovne zadruge« v Ljubljani.
Arno Holz
Nemčija kandidira že petič za Noblovo nagrado Arna Holza. Letos je podpisalo predlog čez 460 prominentnih oseb in kor-poracij. Ce bo literarna nagrada podeljena letos Nemčiji, tedaj bo Arno Holz skoraj gotovo stopil med Noblove laureate, dasi nekateri krogi bolj zagovarjajo kandidaturo Thomasa Manna.
Holz ni v inozemstvu kdo ve koliko znan, čeprav ga sodobna nemška književnost šteje med svoje najboljše. Zato nekaj informacij o njem: Prva knjiga A. Holza (»Das Buch der Zeit«) je izšla 1. 1386. S svojim originalnim slogom in novo pisateljsko tehniko ie Holz že takrat uplival na G. Haupt-manna. Kritik Fomtane je odkril v Holze-vih spisih prve brazde »konsekventnesa realizma«. V tej fazi je njegovo najzrelejše delo komedija »Sozialaristokraten« (1896). Drugo stopnjo označuje prehod od strogega realizma h kultu besedne umetnosti: Holz goji lirično formo. Postal je eden največjih mojstrov nemškega jezika, pisatelj z ogromnim besediščem in s tan_ kočutnim posluhom za najfinejši zvok besede in najsubtilnejši ritem stavkov. Leta 1902. je izdal literarno satiro »Die Blech-schmiede«, naslednje leto lirični portret »Dafnis«. i 1908. veliko dramo »Sonnenfin-stermis« in pet let pozneje dramo »j&».<ora. bimus«. V »Phantasu« je 1. 1906. ustvaril eno najmogočnejših satiričnih del našega časa, ki ga še vedno izpopolnjuje, dasi sicer več ne ustvarja. Holz je uplival s svojimi deli na cele generacije. Njegovi zbrani spisi (10 zvezkov) so izšli 1925 pri Dietzu.
da za umetnika ni duševnega miru in da ne more živeti ter pripovedovati o nevihtah človeških zmot, če se sam ne postavi pred valove.« Tako se je v njem združil s humoristom skeptik in mogoče zato postal družabno - centralni pisec, pri katerem se zbira peresna elita. Med odrskimi deli je d'Ambra najkrepkejši v »Portretu« in v >Via Basento, lanterna rossa«, kjer gospodari usoda. Novele so navadno pri njem študije za romane in jih pošilja dnevnikom. V vseh delih se zrcali pisateljev južni temperament, ki mu razbija slog večjih del. S tega vidika si lahko razlagamo dejstvo, da je Lucio d'Ambra v inozemstvu sicer znan, a ne prodira v tuje literature.
Cvetnik italijanske književnosti
Pietro Gorgolini, ravnatelj lista H Na-zionale v Turinu, je izdal »Italica«, najpopolnejšo antologijo italijanske literature — pesem, roiaan, gledališče, kritika, filozofija — od 1870 do 1929 v 4 zvezkih na 2400 straneh. Pet sto piscev se brati tu v nepristranskem abecednem redu. Zbiratelj je svobodoumen eklektik in je dal besedo tako futuristom kakor najvernejšim pre-teklašem. Akoprav je delo postavljeno pod znamenje fašizma, so zastopani tudi pro-timiki nove vladavine, n. pr. B. Croce, G. Amendola, G. Ferrero. P. Gobetti — kadar so res nadarjeni. Tu sosedujeta P. Re-galdi (* 1809) in L. Piazza (* 1904), to se pravi, da se cvetober pričenja s pokole-
njem iz 1830—1840: Carducci, Rapisardi Verga, Capuana, de Amicis, preko d'Anun-zia in vrstnikov: Pascoli, Pirandello, Pan-zini, preko rodu okoli 1880: Mussolini, Ma-rinetti, Bontempelli, Papini, do poslednjih novincev: Bacchelli, Auro dAJoa, Mala-parte, Villaroch itd. Vse to z bio- in bibliografijo ter sliko. Odlomki so splošno prikladni avtorjevemu pomenu, le Guido Gozzano je prepičlo prikazan, neznatni Brochetti pa preveč. Doslejšnji zborniki so bili delni, n. pr. Olindo Giacobbe (pesniki), Tito Rosa (pripovedniki). Arnoldo Santelli je nedavno poskusil napraviti vsestransko antologijo, toda šele Gorgolini je zares uspel.
Sondavev naslednik. Kulturno - UterarnJ
del pariškega dnevnika »Tempe« je že zaradi svojih odličnih tradicij celo danes, ko je opešalo zanimanje za literaturo, silno eitan v Franciji in v inozemstvu. Urednik te rubrike je zelo vpliven gospod i v literarnem svetu i na knjižnem trgu. Po smrti kritika Pavla Soudava. ki je urejeval to rubriko, se je francoska javnost zanimala za novega urednika vsaj tako, kot se zanima za izpraznjeno veleposlaniško mesto. Kandidatov je bilo več, zmagal pa je Andre Therive, fa bo jsoslej vez med francosko literaturo in širokim krogom »Tempsovihc čitateljev. TheriVe je izdal več romanov, pesniških zbirk in esejev. Slovi tudi kot tankočuten poznavalec francoskega jezika in zagovornik humanistične kulture. Ni nezanimivo, da pozna tudi srednje-evropske kulturne razmere; sodeluje v prašVj reviji »L' Europe Centrale«.
Tetn&d de} nabrjfce nreduž« avtatebrj&id oddelek Vaouum 041 Compuv D, D.
Na kaj moramo paziti pri poskusni vožnji
Še do pred nekaj leti se je priznavalo, da so železnica in parobro-di dvignili pridobitveno kapaciteto iz gotovih zgodovinskih in geografskih razlogov. Danes se tudi avtomobilu priznava ta funkcija. Današnja motorna vozila imajo nedvomno veliko produktivno vlogo. Zato ni čudno, *da se to prometno sredstvo čim bolj udomačuje, da se zani zanimajo najširši sloji. To je napotilo berlinsko radio-postajo, da je priredila celo vrsto predavanj o avtomobilizmu. Naš članek je deloma posnet po predavanjih berlinske radio-postaje. Začnimo s praktičnim primerom! Vzemi-£io, da nam pokažejo avtomobil, ki ga želimo kupiti. V prisotnosti elegantnega, zgovornega prodajalca si bomo ogledali vozilo od vseh strani. Naše zanimanje se bo osredotočilo predvsem na zunanjost: na veli. kost, proporcije, poteze, barvo itd., nakar si bomo ogledali njegovo notranjost: sedeže in tako dalje. Šele nazadnje bomo pogledali pod okrov motorja.
Sledi važen moment, sedemo za volan. Najprej hočemo videti kako se tam sedi. Seveda bomo takoj nato vprašali, zakaj so g&zni gumbi, razne kljuke in stikala, instrumenti, aparati in tako dalje.
Na kaj pa moramo že takoj sedaj paziti? Predvsem si daite sedež za vozača, ki je pri vseh modernih vozovih premičen, naravnati tako, da ste lahko popolnoma naslonjeni na hrbet in udobno držite z obema rokama krmilo. Komolci morajo pri tem ležati ob životu, prav tako na udobnem naj bodo noge. Noge naj bedo v stanju popolnoma pritisniti na pedale, ne da bi jih bilo treba čisto iztegniti. Sedeževa blazina naj sega po možnosti do pod kolena. Taka lega telesa: trdno naslonjen hrbet, udobno držanje rok in nog je nujno potrebno za temeljito preizkušnjo vozilne sposobnosti. Končno je treba, da prMaki legi telesa lahko vidite na cesto neposredno pred voz. ne da bi posebej iztezali glavo.
Sedaj poženite motor. Pazite predvsem na prazni tek. Če že ne sedite v prav posebno cenenem majhnem avtomobilu, naj se skoraj ne pozna, da motor dela. Pri vsakem močnejšem šest ali osemcilinder-skem kvalitetnem vozu moramo takoj nato, ko smo ga pognali, dobiti občutek, kakor da je motor spet obstal. Samo manometer za oljni tlak in kontrolna svetiljka na armaturni deski sme pokazati, da motor v resnici še dela. Dajte nato nekaj plina! Sedaj boste slišali motor, toda to je samo sesalno šumenie upliniača. Napačno bi bilo. če bi slišali šumenje ventila ali cilin-drskega zobnika. Pazite, da tudi pri povečanem številu okretov ne začutite kake vibraciie. To lahko najbolje konstatirate, ce se s prsti čisto narahlo dotaknete volana. Odvzemite nato motorju plin. Motor mora takoi utihniti. Spet morate misliti,da. je obstaL
Sedai se bomo vozili. Stopite na sklopni pedal. Pri tem ne smete občutiti skoro nobenega odpora. Vse sklopke, ki rabijo precejšen pritisk z nogo, so konstruktivno zastarele. Odpeljite! Avto s trostopnim go-nilom mora na ravni cesti z drugo stopnjo dobro vleči. Pri štiristopnem gonilu pa se odpeljemo najbolje z drugo stoonjo ter takoj nato pretaknemo na četrto. Če sedaj hočemo premeniti na direktno stopnjo In, če pred tem napravimo potrebni pretikalni odmor, se morajo dati stopnje pretikati brez vsakega napora in praskanja. Nikdar ne smemo imeti vtisa, da se med preti-kanjem kolesje spoprijema. Prav tako mora biti šumenje gonila v začetku vožnje samo rahlo V začetku vozite počasi v direktnem hodu.
Pazite za sedaj samo na volan! Imeti morate občutek, kakor da vozi avtomobil sam od sebe naravnost. To tudi mora delati. če za nekaj trenutkov izpustite volan iz rok. Majhne korekture z volanom ki so vedno potrebne, naj se dajo izvršiti vedno brez najmanjšega napora. Voz mora reagirati kakor na migljaj. To se oravi da mora poslušati na najmanjši pritisk s prstom, pri čemer je popolnoma vseeno, ali imamo 8-cilindrsko vozilo, ki tehta nad 2000 kg. aii pa čisto lahak štiricilindrski voz. Vozili bomo nekoliko ostrih zavojev in nekolikokrat bomo obrnili avtomobil, tako da temeljito preizkusimo vodilo. Vodilo se mora namreč tudi v ostrih zavojih in pri obračanju lahko in enakomerno vrteti. Seveda le toliko časa, dokler se vozimo. Kadar vozilo stoji. Pa ne smemo, kakor je znano, rabiti krmila.
Razen lahkega obračanja moramo paziti še na sledeče. Na volanu ne smemo opaziti. če vozimo po dobrem aH slabem tlaku. Volan ne sme v rokah tresti, čeprav vozite po luknjah na cesti. Dalje je velika prednost, če se volan sam od sebe povrne v normalno lego. kakor hitro pridete iz zavoja spet na ravno cesto. Glavne odlike dobrega volana so torej: da se da z lahkoto obačati in da kljubuje sunkom in tresljajem. To pa ne glede na to, če vozimo hitro ali počasi. Čeludi bi vozili s hitrostjo 100 km po dobri cesti, se mora dati voditi z dvema prstoma. Preizkusili smo volan. Sedaj bomo obrnili pozornost na sam motor. Njegove lastnosti smo že deloma spoznali, ko ie delal na mestu. Sedaj ga bomo preizkusili med vožnjo. Najprej njegova elastičnost. Vozili bomo v to svrho kolikor mogoče počasi v direktnem hodu. Tahometer ne sme pokazati več kakor štiri do šest kilometrov. Pri tem moramo paziti, ali dela motor tudi pri tei hitrosti enakomerno. Ne sme suvati in se ne sme ustavljati. Motor mora delati enakomerno in ne sme povzročati niti najmanjšega šuma. Nato bomo dali polagoma spet piin. Njegova hitrost se bo povečala v istem tempu oziroma v istem razmerju, kakor boste dajali plin. To pospeševanje hitrosti pa se ne sme vršiti sunkoma. Pazite pri tem na šumenje. Če polagoma pospešujete hitrost, smete slikati samo lahno sikanje in šumenje uplinjača. Pospešimo njegovo hitrost polagoma na največjo stopnjo! Pri tem se bo že omenjenemu šumenju
uplirtiača pridružilo še lahno mrmranje, ki nastane zaradi večjega napora, potrebnega za povečanje hitrosti. Kakor hitro pa bi se pri gotovem številu okretov pojavile vibracije ali sploh neprijeten šum, je to znak, da dela motor še s tako zvanim kritičnim številom okretov. To število pomeni na vsak način nepopolnost. Pri res dobrem motorju namreč se ne sme slišati nič o tako zvanem kritičnem številu okretov.
Kakor hitro gremo s plinskim pedalom nazaj, da dosežemo hitrost 60 do 70 ali SO km na uro, mora šum od pospeševanja prenehati. Avto mora obdržati hitrost, ki jo želimo, in motor mora z zelo malo plina mirno delati če bi pa začuli kako šumenje, je to nastalo vsled trenja po tlaku oziroma cesti in vsled vetra. Samo po sebi se razume, da niti karoserija, blatniki in peresa ne smejo povzročati nikakega klopotanja. Prav tako neslišno nai dela tudi gonilo in zadnja prema. Avto naj se pomika enakomerno, kakor da ga žene nevidna sila. Kakor hitro izpustimo plinski pedal, ker hočemo ustaviti, mora motor tako hitro pridržati vozilo, da se pri normalnih prilikah ne bo freba poslužiti nožne zavore.	(Dalje prihodnjič.)
Koliko avtomobilov imajo države Male antante? Poljska ima danes v prometu 17.289 osebnih, 5.978 tovornih avtomobilov, 6.800 taksijev in okrog 3.500 avtobusov in 300 traktorjev. V Češkoslovaški republiki imajo okoli 40.000 osebnih avtomobilov, okoli 16.000 tovornih. 5000 taksijev, 3.500 avtobusov in nad 4000 traktorjev. Rumunija ima okoli 25.000 osebnih avtomobilov, okoli 4000 tovornih in nad 4000 avtobusov, traktorjev pa okrog 3000. V naši državi imamo okrog 10.000 osebnih avtomobilov, nad 2500 tovornih in okoli 500 avtobusov. In-teresantno je pri tem, da ima Češkoslovaška skorai 40.000 motornih koles, med tem ko jih imajo vse ostale tri države skupaj nekaj nad 10.000.
Nova avtomobilska tovarna v Italiji. Kakor poročajo listi, je sklenil Ford z italijansko vlado posebno pogodbo, ki mu zagotavlja razne ugodnosti pri graditvi montažnih delavnic za niegove avtomobile v Livornu. Nam se zdi ta vest komaj verjetna. kajti, kakor znano, je Ford pred kratkim ustanovil večjo tovarno v Čari gradu in prenesel tja tudi del svoie tržaške tovarne. Mogoče ie pa tudi. da si je Ford med tem premislil in da bo Livorno zanj ugodnejša pozicija za prodiranje na italijansko tržišče.
Na Angleškem je nastala v zadnjem času zelo huda konkurenca med železnico in raznimi omnibusnimi podjetii. Konkurenčni boi je tako hud. da se je sedaj neka železniška družba odločila za združitev z velikim avtobusnim podjetjem, ker upa doseči z razdelitvijo delovanja velike dobičke.
Novi rekordi na vidiku. Angleški dirkač Kavn Don je naročil pri tovarni Sunbeam poseben dirkalni avtomobil s 4000 ks. S tem hoče potolči svetovni rekord maiorja Segravea. ki je znašal 3371,679 km na uro. Grand Prix Evrope 1930. Velike nagrade Evrope se bodo drugo leto izvojevale v Belgiji. Športna komisija je sporazumna s tem. da se bo dirka za grad prix Nemčije vršila 13. julija 1930 na dirkališču Nurburg Ring.
Pariški salon. Te dni so zaključili veliko razstavo avtomobilov v Parizu. V krasnih prostorih ie razstavilo nič manj kakor 113 avtomobilskih tovarn. Seveda je nad polovico koi zavzela domača industrija Zanimivo je. da je v tem francoskem salonu sodelovalo poleg velikih avtomobil, skih producentov. kakor Anglija. Italija, Nemčija, tudi Češka Nemčija ni bila videti posebno zadovoljna, ker so Francozi sicer z laskavimi besedami priznavali njen napredek v konstrukciji avtomobilov, vendar pa jo ne smatrajo nevarnim trgovskim tekmecem. Nevarnejši tekmec pa je ameriški avtomobilski producent. ki dobavlja cenene avtomobile, ki jim niti zelo visoka carina ne more priti v okom. Carina namreč znaša nič manj kakor 45 %, vendar pa je na pariških cest?h videti poleg domačih proizvodov kot Renault Citroen in Peugeot tudi Forde in Chevrolete.
Evropske držav« z največ bencinskimi
sesalkami. Roko v roki z razvojem avtomobilizma je šla tudi graditev bencinskih sesalk. Države, ki so v tem oziru na prvem mestu, so: Anglija, ki ima 70.000 bencinskih sesalk. Francija s 50.000 in Nemčija s 40.000.
General Motors Corporation je znan kot
eden največjih avtomobilskih koncernov. Ta družba, ki proizvaja tudi Chevroletove avtomobile, ie izdelala do konca avgusta tega leta prvi milijon novega modela Chevrolet. Njeno velikost ilustrira še naslednja podrobnost: koncern vkrcuje na razne ladje za 1.260 milijonov dinarjev raznih avtomobilov in sestavnih delov na dan.
Pismo iz Julijske Krajine
Trst, 17. oktobra.
Koncem septembra mo poročali, da je imel tržaški škof dr. Fogar s papežem obsežen razgovor o cerkvenih razmerah v Julijski krajini in o dispozicijah lateran-skega konkordata. Fašistični listi so pisali o tem podrobno, kakor da bi bili o 6tvari najboljše podučeni z avtoritativne strani. Glede na to je priobčil tržaški katoliški list »Vita nuova« dne 5. t. m. to-le objavo: »Pooblaščeni 6mo izjaviti, da so poročila v nekaterih listih pokrajine, ki bi se lahko smatrale za sad avtoriziranih pojasnil k rimskim pogovorom našega škofijskega pastirja s sv. očetom in vladnam načelnikom, le osebna mnenja, vzeta iz fantazije piscev omenjenih člankov.«
Dvanajsto leto svoje starosti 90 dokončali slovenski otroci na deželi, ki 90 obiskovali od 1923 dalje čisto italijansko ljudsko šolo. Mnogi so sedai že ostali doma, kajti po malih kmečkih šolah sta na sploh zadnja dva tečaja malo obiskana, nekateri samo kakšno uro na teden, drugi pa nič. Pa kaj bo sedaj s temi otroki? Fašisti se boje, da bi se pri njih ne ustavilo potujče-vanje, pričeto v šoli. Nasvetujejo intenzivno delovanje »dopolavora«, ali kdo bo zbiral mladino iz vseh sem in tja raztresenih sel? Priporočajo ustanovitev pevskih zborov, da bi 6e slovenska mladina privadila italijanskih popevk, povsod i hočejo imeti knjižnice in slovenski deželani ne smejo biti nikjer brez italijanskega duhovnega stika. Učitelji bi morali sodelovati, pa so preslabo plačani, zato se bodo branili izven-šolskega dela. Po »Piccolovi« pameti bi moralo prispevati k poitalijančevanju celo povsodi priljubljeno balinanje, katero toplo priporoča.
Italijani so našli v novembru 1918 med vojnim plenom v Puli tudi lep, devet metrov visok spomenik iz marmorja s kipom, predstavljajoč™ pomorsko zmago. Na spomeniku je bilo doprsje nadvojvode Maksimilijana. Spomenik so biLi dali uapraviti avstrijski mornariški častniki leta 1867. Italijanski poveljnik je odredil, da so spomenik prenesli v beneški arzenal, kjer je stal med vojnimi trofejami. Sedaj je pa občinski komisar Zorzi izposloval pri vojaški oblasti, da so ta spomenik postavili ob vhodu v javne vrtove v Benetkah. Na mestu Maksimilijanovega doprsja tiči beneški lev, na zadnji strani spomenika pa se čita Diazovo poročilo o zmagi pri Vittoriu Venetu.
Sredi februarja t. 1. je bik železniška proga pri Divači tako silno zasnežena, da je bila naprošena vojaška pomoč iz Trsla, da se sneg odkida in vzpostavi promet. Pni delu ponoči so pomagali že tudi vojaki. Do njih je imel priti železniški voz, da jim prinese hrane in jim nudi priliko, da se nekoliko ogrejejo. Določeno je bilo, kje se ima vlak ustaviti ali as:stent Vizentin baje ni strojnika na to opozoril in zaradi tega se .je stroj, ki je tekel s hitrostjo 28 km na uro, zaril v nakopičeni sneg in zadel tri vojake, ki so obležali mrtvi. Krivda za nezgodo je padla na Vuzentina, kateremu so tržaški sodniki te dni prisodili 4 mesece in 5 dni zapora ter globo 834 lir.
MOGAVtC£ lilGOM
Najboljše, najtrajnejše, zato
13
Senzacijo je povzročil nastop fašistov proti trgovcu Antonu Orzanu v Gorici. Stari Or-zan je vetvaril veliko podjetje in vžival je ugled v deželi. Orzani so bili vedno odločni Italijani. Sedanji šef tvrdke Anton Or-zan je služil v avstrijski armadi v vojnem času kot nadporočnik. Kot veljaven in na-obražen trgovec je bil po vojni v prejšnji trgovski zbornici in v sedanjem deželnem gospodarskem svetu vedno na vodilnih mestih- Da je bil avstrijski oficir, so vedeli v Gorici ves ta čas vsi, ki ga poznajo. Sedaj pa je priobčila tržaška »La Fiamma«, fašistična sindikalni tednik, fotografijo Antona Orzana kot avstrijskega oficirja in ironično je vpraševala, če ga kdo pozna na Goriškem. V Gorici je bil takoj sestavljen odbor, ki preišče »Orzanov slučaje. »La Fiamma« pravi, da človek, ki je bil avstrijski oficir, ne tiče na visoka javna mesta v Italiji, kar naj Orzan vpošteva.
Jan Kubelik se je vrnil e svoje turneje po južni Afriki v svojo vilo v Opatiji, kjer ostane čez zimo. Po novem letu namerava prirediti nekaj koncertov po večjih italijanskih mestih.	I
S parmikom »Belvedere« je odpotovaft) iz Tista v Buenos Aires okoli tristo naših domačinov. Pripravljajo se na odhod skupine po vseh straneh Julijske krajine. Slovenske vasi se praznijo . . .
V Gorici je umrl vpokojeni nadučitelj g. Fran Cicero, ki je dosegel visoko starost 82 let
Potmi listi, veljavni za celo leto, stanejo odslej L 93.05 (prej L 98.05), veljavni za pol leta pa L 53.05 (prej L 58.05).
Vol je pobodel 491etnega Bizjaka na Gradišču nad Prvačino. Poškodbe so bile tako težke, da jim je Bizjak kmalu podlegel.,
391etni Ivan Tuljak iz Koprske doline jje dne 20. septembra t. L umoril svojega strica Ivana Vilarja. Vilarjev oče je bil zapustil svoje posestvo sinu Ivanu in nečaku Tuljaku. Iz tega so nastali sponi, ker je Tuljak vedno bolj kazal svoje stremljenje po polastitvi vsega posestva. Oni dan sta se kregala zaradi delitve nekega polja. Tuljak je zdivjal, ko se je stric branil, in izvršil je umor. Pred poroto v Trstu je bil obsojen na osem let ječe.
Sokol
Zbor župnib načelnikov. Načelništvo JSS sklicuje za soboto 2. novembra t 1. ob 8. sejo zbora župnih načelnikov v Zagreb, Bogovičeva ulica 7. Na dnevnem redu so:
I.	poročilo načelnika JSS: 2. priprave za
II.	jugoslovenski vsešokolski zlet v Beogradu j. 1930; 3. mednarodne tekme leta 1930 v Luksemburgu; 4. vprašanje izvršu-jočega in podpornega članstva; 5. skija-štvo v Sokolstvu; 6. slučajnosti. — Istega dne s pričetkom ob 11. je v iste prostore sklicana seja odbora JSS. o čemer smo že poročali.
Sokoiska župa Zagreb se pripravlja na svečano proslavo desetletnice obstoja JSS, ki se bo vršila dne 3. novembra t I. v Malem gledališču ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu so glasbene točke, govori (bratje Gangl, Dušan M. Bogunovid in H. Macanovič). najznačilnejše deklaracije izza L 1919 in telovadne vaje, ki bodo pokazale razvoj telesne kulture v JSS v zadnjem desetletju.
Nova sokolska društva. Snujejo se so-kolska društva: Monte Video v Argentini in Beograd IV. (Čukarica).
Predniak. Številka 10. glasila JSS pred. njaštva objavlja na uvodnem mestu članek načelnika dr. V. Murnika »Na nadaljnje, še krepkejše delo!« — Na drugem mestu je izčrpno obrazloženo »Postopanje pri vadbi tekmovalnih vaj na orodju«. V raznoterostih so priobčene vesti o tekmah ČOS za prvenstvo v igrah, o letošnjih ho-landskih rekordih žen v lahki atletiki, o telovadbi kot temi maturitetne naloge na bavarskih gimnazijah in o zletnih vajah seljaških sokolskih čet. Na prvi strani ie celostranska slika sklonke z droga, številko pa zaključuje slika razovke v vzpori.
Naša Radost št 10. V vezani besedi nadaljuje brat Albin s sokolskimi gesli in z aforizmi iz življenja sokolske mladine. Objavljen je konec povesti Marije Jezerni-kove »Nacek« s 3 podobami. Brat Igor Vi-dic zaključuje pravljico »Vineta« z 1 podobo. Daljnje članke so prispevali Julij Nardin (Boj za stan) in J. B. (Šola za risanje, stojalo za cvetice, oboje s slikami.) V kočitku so naloge in rešitve.
Veslarstvo v Sokolu. Praška sokolska župa je priredila letos v septembru svoje prve veslaške tekme ki se jih je v glavnem udeležilo sokolsko društvo Smichov II. tn iih ie vodil župni načelnik Hajek ter župni vodnik veslaških odsekov br. Hrou-da. Tekma je obsegala 9 točk sporeda in
Dan Bergtnain:
Telefonska celica
Ves nervozen sem stopical pred zasedeno telefonsko oelico v stranskem prostoru majhne restavracije.
Poklicati sem hotel svojega starega prijatelja Edvarda,' ki ga že več let nisem bil videl. Povabiti sem ga nameraval na večerjo, da se porazgovorim z njim o neki nujni zadevi.
Nikogar ni bilo v bližini razen mene in moža v celici. Neverjeten čvekač! Kar nehati ni mogel.
. Obstal srni in prisluškoval. Pravijo sicer, da je grdo. če človek posluša tuje pogovore, ki njega ne zadevajo. Meni je to vse eno — hotel sem le dognati, ali bo pogovor kmalu končal. Konca ni bilo. Mož v celici je veselo ■rezgetal in pripovedoval:
»Sedaj boš slišal imeniten dovtip.«
Potem je pravil tisti dovtip, — bil je že pogret in plehek tudi — in vsak trenutek prenehal, da se oddahne od smeha, ki ga je duši!, tako da se je dovtip raztezal v brezkončnost. Nazadnje je vendar prišel do konca, toda mož na onem koncu žice ga gotovo .ni razumel, zakaj čul sem, da je dovtip še večkrat ponovil itd.
Nato je bilo v celici nekaj časa vse mirno in boječ se. da ne bil bil možak morda zaspal, sem hitro odprl vrata. Toda sprejeli me je sila neprijazno. Ne da hi se bil obrnil, je brcnil nazaj in udarec bi me bil zadel v trebuh, če se ne bi bil pravočasno umaknil. Najbrže m<u je pripovedoval mož na drugem koncu drugii dovtip. In potem je »moj
mož« povedal »onemu« enega in še enega. Dovtip je dal dovtip in meni se je skoro že mešalo.
Končno je mož v celici obesil sfluša-
Io. Oddahnil sem se, a žal prezgodaj. Ni prišel ven, zahteval je novo številko, M napačno zvezan, pozvonil še enkrat, nI dobil odgovora, rjovel, obkladal telefo-mstko z izrazi, ki jih v slovarjih ni, in dobil končno pravo zvezo.
Potem se ie spet pričel neskončen razgovor... Cul sem, da nekaj Sta. Besen, ker nisem mogel govoriti s prijateljem Edvardom, sem še enkrat odprl vrata. Mož je zopet divje sunil proti •meni, da sem se komaj umaknil. Res — v celici je stal mož in na gSas čital šale iz časopisa.
Tedaj je v meni zavreto.
Obrnil sem ključ in tako zaktenil moža v celico, ki ni imela strehe. Ničesar ni opazHl. Nadaljeval je s črtanjem. In kako je čital!
Vrgell sem možu ključ v oefiito. Ključ je bil precej velik in težak in čul sem, da je padel možu na glavo. Zakričal je od bolečin in presenečenja.
Obesil je slu šal o, sunil v vrata m hotel skočiti iz celice. Toda mi š&o.
Bil je osupel, zakaj nekaj časa je miroval. Potem se je z vso silo zaletel v vrata, a ključavnica je dobro držala. Od smeha sem se držal za trebuh.
»Odprite vendar!« je vpil mož v celici.
»Sami si odprite! Sag' imate ključ!«, sem od smeha komaj spravil iz sebe.
Vrat seveda od znotraj ni mogel odpreti.
Še enkrat se je z vso silo zaletel v vrata, nato je postal ves zmešan, za-
kaj rjovel je:
»■Odprite v imenu zakona!«
Poskušal je tudi vreči ključ ven, toda celica je bila visoka in ozka. Roke ni mogel iztegniti, le sunil je nekajkrat s ključem navzgor. Ključ se je pokazal nad celico in padefl nazaj. Iz votlega odmeva sem sklepal, da mi je vsaki-krat priletel na glavo..
Zdajci pa je postal mož v celliici dfivji. Jel je skakati. Dober telovadec je moral biti. Kmalu sam opazil, da so se njegovi prsti oprijeli gornjega roba celice. Ali je hotel priplezata ven? Tresel sem se ob misli, da bom morda že v naslednjem trenutku videl njegov od jeze spačeni obraz.
Jaz nisem utegnil razmišlijati, kaj naj ukrenem. Pograbil sem svojo palico, se vspel na prste in ga krepko kresnil po roki. Spustil je in zdrknil nazaj. Jokal je — prav dobro sem ga čul.
»Zdaj pojdem k svoji mizi,« sem rekel hfadno. »Vi lahko med tem še telefonirate, ker vidim, da vas to zelo veseli.«
Tega ne bi bil smel reči. Mož je imel moje besede m resne in je poklical blržmjo policijsko stražnico.
Vendar sem tudi sedaj našel primeren izhod iz zagate.
»Ali je kdo notri?«, sem vprašal s spremenjenim gfosom.
Mož v cel5ci je z jokavim glasom-pojasnil svoj nerodni položaj.
Stopil sem na stol, iztegnil roko in mu podal svojo palico. Nanjo je obesil ključ. Potem sem mu odklenil vrata.
In veste, kdo je stopili iz celice?
Moj stari prijatelj Edvard.
(Pievel B. R.)
sicer: Četvorice žen, moškega naraščaja, canoe dvojic članov, četvorice članov, ca-noe članstva itd. Rezultati so z ozirom na daljino prog povsem zadovoljivi. Tekmam je prisostvovalo zelo mnogo občinstva in tudi športnih krogov ter seveda tudi vsi tehnični organi praške župe. Vršile so se na Vltavi.
Sokolska društva ▼ Afriki. Povsod, kjes so slovanski naseljenci, zlasti pa Čehoslo-vaki. kaj kmalu vzklije tudi sokolsko društvo. Tako javljajo češki listi, da se j« ustanovilo dvoje sokolskih društev na jug« Afrike, v Durbanu in Johannesburgu. Dru. štvi sicer še nista priglašeni niti v Zamej-no župo niti direktno v ČOS, vendar je sigurno, da bosta iskali stikov z organizacijo v domovini Tudi jugoslovensko So-kolstvo ima nekai društev raztresenih po vsem svetu, ki nimajo rednih stikov z or_ ganizacijo v Jugoslaviji.
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m). BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANOENBERO (473 m), STUTTGART (360 m). BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m). RLM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Sobota, 19. oktobra LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napovgd časa, borza, reprod. glasba- _
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Delavska ura. — 19-30: Nemščina. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: J2ziba rud.
Nedelja, 20. oktobra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Religiozno predavanje. — 10.30: Kmetiško gospodarsko predavanje. — 11: Koncert radio-orkestra — 15: Predavanje o mlekarstvu. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16: Ljudska igra »Kje je meja?« — 16.30: Koncert radio-orkestra — 17: Bohu. slavovi gledališki in življenjski spomini (E. Gregorin). — 17.30: Nadaljevanje koncerta.
—	20: Prenos programa iz Zagreba — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba.
ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert — 17: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča — BEOGRAD 12.2'): Bizet: »Carmen«. — 17: Narodne pesmi s cigansko godbo. — 20: Veliki koncert' jugoslo-venske glasbe. — 22.10: Poročila. — 22.20-Ruske pesmi. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 18.05: Pevski koncert — 19.10: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20: Program iz Brna — 21: Koncert — 22.15: Lahka glasba — BRNO 16: Popoldanski koncert. — 18. Ariie in pesmi. — 19: Koncert orkestra — 20: Kabaretni program. — 21: Godba za ples. — 22.15: Lahka glasba.
ZEMLJA daje dobre sadeže, ako uporabljate žlahtna semena. Vaš radio-aparat vam dobro sprejema, če se posfažite TUNGSRAM barijevih cevi
—	VARŠAVA 17.40: Popoldanski koncert
—	20.05- Koncert orkestra — 22: »Bled«, otok čudežev (predavanje). — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Rheinbergerjeva maša. — 11.20: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 16: Popoldanski koncert — 18.35: Komorna glasba. — 20: Veseloigra.
—	Večerni koncert orkestra. — BERLIN 20: Večerni koncert. — 21.15: Literaren program. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.30:- Koncert iz Stuttgarta — 18: Zborovsko petie. — 19.30: Večer Richarda Straussa. — 22.45: Godba za ples. — LAN-GENBERG 16.30: Koncert iz Stuttgarta — 20: Corneliusova opera »Bagdadski brivec«.
—	Lahka godba in ples. — STUTTGART 16: Koncert operne glasbe. — 19.30: Program iz Frankfurta. — 23: Godba za ples.
—	BUDIMPEŠTA 12.25: Orkestralen koncert. — 16: Madžarske nar. pesmi. — 17.15: Orkestralen koncert. — 19.30: Dramski večer. — 31.50: Ciganska godba — LONDON 21: Prenos večernic. — 22.05: Orkestralen in pevski koncert — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Koncert Mnlčjeve glasbe.
Kožuho-vioaste izdelke
vseh vrst posebno velika izbira plasčev pri
li. ISOT
LJUBLJANA Mestni trg 9
kurjih očes »CHOME«
MiljonkTat najboljše preizkušen nemški fa.br ifcat. Knrja očesa, roženi ca, .	bradavice, bule izginejo
*	brez sledn. Nikak ofcliž,
nikaka obveza, torej tudi nobeno spolze-nje obloge! Nikaiko rezanje! Nikaikšno vnetje! Nikak pritisk! Nikako kspljenje na nogavice! (Tudi v najhujših slučajih brezpogojno zanesljiv učinek!)
Tuba Din 10.— (predplačilo). Po povzetju najmanj 1 tubo »CHOME«, pet nožnih koipeilji in pršiln.i puder (proti potenju nog) ra dva meseca, vse skupaj 54 Din in porto. »AURORA« sekt 1«. Novi Sad, Železnička 38.
Hvaležen predmet za vsakega trgovca, brivca, čevljarja, prodajalca ia okrajnega zastopnika itd.
Avtomobil — tekmec kamel v Egiptu
Egiptovski brali Fnad Je nedavno naroči! r Evropi prvi avtom obfl za svoj dvor. VoccSo |e ci-Bnderskl avto, k] ga vidimo med tdečečo ta korakajočo kamelo
Na levt: Japonsko posodi b srebra, fino cizeMraao, Id ga |e pokloaH cesar Viljem . za srebrno poroko Itron-prioca Frideriku Viljema In princesi Viktoriji — V srwfl egoraf: Bivia Jabataica v palači Schaumburg — V sredj spodaj: Velika baročna posoda s pokrovom — Na desni: Kamin Loulsa XV. lz marmorja.
Največja telefonska centrala na svetu
V Newyorku pričnejo v kratkem * gradbo 22 nadstropij visokega nebo tičnika, v katerem se bo nastani'a tamošnja Telefonska družba. Poslopje se bo dvigalo ob Brooklynski cesti in bo zavzemalo ves Longislandski okraj. Dovršeno bo jeseni 1931. in bo naj» večja telefonska centrala na svetu.
Čudno sredstvo proti kašlfu
19 letna Pavla Niegl je bila za pe» stunjo pri neki družini v Lincu. Pred nekoliko dnevi je zbolela dveletna de« klica, ki ji je bila izročena v varstvo. Kašljala je venomer in ponoči ni mo» gla spati. Čez nekaj dni pa je opazila njena mati, da se otrok vije v bole* činah in bljuje. Poklicala je zdravni* ka, ki je ugotovil precej težko za« strupljenje. Pestunja je končno pri* mala, da je otroku dala ponoči kave, v katero je pomešala nekoliko kapljic nekega zdravila za oči. To je storila, da bi otroka omamila, da bi ne kaš« Ijal in da bi ona lahko spala. Nieglo* vo, ki je nekoliko omejena, so areti* rali, otroka pa so še pravočasno rešili«
lz življenja in
Največji ameriški hidroplan za prevažanje potnikov
V Ameriki so pravkar spiaviD največji ameriški hidroplan »Buenos Alres«, letalo za 32 potnikov, ki bo prevažalo pasažirje na progi New York-Rio de Janelro-Bnenos Alres. Velika množica gledalcev na naši sliki živo priča, da »e Američani za stvar silno zanimajo.
Pojedina s strupeno kačo med gosti
Mučen doživljaj pri banketu na gostiteljice« — Skleda mleka
Angleški list »Evening News« poro« Ča o jako dramatični pojedini v Trin« comaliju na otoku Ceylonu. Soproga nekega ondotnega višjega pristaniške« ga uradnika je priredila banket za po« vabljene goste. Ko so gospodje in da« me sedeli za mizo ter veselo nosili v usta jed in pijačo, so opazili, da je gospodinja hipoma prebledela. Z drh« tečim glasom je prosila goste, naj ostanejo negibno mirni in je poklica« la strežaja ter mu naročila, naj takoj prinese v jedilnico skledo mleka.
Strežaj je urno izvršil naročilo in položil skledo mleka na preprogo sredi sobe. Ni trajalo dolgo, že je ka« ča zavohala mleko in se približala skledi. Toda gostje so osupnili, ko so videli, da je plazivec — strupena ko« bra. Medtem, ko je kača začela lokati mleko, so gostje vstali s stolov in na« glo zapustili jedilnico. Gostiteljica se je pred vrati zgrudila na tla, tako jo je pretresel doživljaj, ki mu je bila s svojimi živci vsi j toliko kos. da je re« šila povablience in sebe sigurne smrti.
Ko je prišla zopet k sebi, je prinove« Hovala, kako je opazila kačo. Kobra
Ceylonu, — Kobra pod stolom odvrnila smrtno opasnost
se je bila morala že pred pojedino vtihotapiti v sobo. Ležala je gotovo kje skrita, kajti gospodinja jo je op a« žila šele, ko je bila že v svitku pod njenim stolom. Da bo groza še večja, je z repom ovila tudi njeno nogo.
Kobra je silno plašijiva kača in na« pade svojo žrtev r»ri najmanjšem gi« bu. Zato je morala gostiteljica v smrt« nem strahu mirovati in prositi goste, naj se ne ganejo, da ne pride do ka« tastrofe. Z junaško prisotnostjo duha je velela prinesti mleka, ki je kačo izvabilo k sledi, nakar so se ogroženi gostje lahko umaknili. Ko je bila so« ba prazna, so strežaji kačo ustrelili.
Podobne stvari se večkrat primeri« jo v tropskih deželah. Kače prilezejo v hiše in se poskrijejo v kote ter pri« lezejo na dan, ko se prebivalci tega najmanj nadejajo. Posebno nevarna kača strupenica te vrste je tik palon« ga, ki rada huškne celo v predale in odprtine vobče. Zato v Tndiji z naj« večjo opreznostjo odpirajo miznice, kajti neredkoma s '-neri, da plane iz njih na človeka kača in ga vseka s strupenimi zobmi do sl rti.
Hudiča je izganjal
V Oetztalskih Alpah je ljudstvo praznoverno, kakor povsod v goratih krajih, kjer žive patrijarhalne šege in navade z ljudsko tradicijo in izro« čilom. Tako so n. pr. ljudje preverje« ni, da se je hudič v zadnjem času na« selil v Nederju pri Soldenu na pose« stvu bratov Reinstadlerjev. »Hudič« je razgrajal in ker so se ga bali, ni hotel odnehati.
To je izvedel neki moški, ki se je pred dnevi javil na posestvu imeno« vanih bratov. Predstavil se jima je za detektiva in obljubil, da bo izgnal hu« diča, če mu plačata 1600 Din. Povedal je tudi, da so ga poslale v gore obla« sti. Zastonj pa ni hotel izganjati hu« diča zategadelj, ker je dejal, da je ta« ko početje zvezano s smrtno nevarno« stjo. Za denar, je menil, pa se lahko tvega življenje.
Praznoverni ljudje so tujcu verjeli, tembolj, ko je pripovedoval, da mu je dal oblast nad hudičem tudi kaplan s Heiligenkreutza, ki ga je preskrbel z blagoslovljeno vodo in mu je zaupal izrek, s katerim se hudič izžene. Rein« stadlerja sta imela v moža polno za« upanje in sta mu obljubila izplačati zahtevano nagrado, čim peklenšček izgine.
Preden se je pa to zgodilo, so se prikazali v vasi orožniki in so dozdev* nega detektiva aretirali. Pri zasliša* nju je povedal, da je hotel kmete sa« mo potegniti Ker pa je bila potegav«
ščina v zvezi z denarjem, so ga ova« dili oblasti in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Če sedaj hudič še raz« graja ali je že utihnil, o tem ne javlja« jo od nikoder.
Fantastične vesti o ruski carski obitelji
V Kodanju in v Berlinu so se med ondi živečimi Rusi razširile fantastiČ« ne vesti, da car Nikolaj II. še živi. Vesti je razširil bivši tajnik zadnjega carja, ki je veljal od jekaterinoburške tragedije dalje za mrtvega, zdaj pa se je nenadoma pojavil. Prišel je v Ber« lin v družbi Američana Johnsona.
Po nalogu velike kneginje Olge, ki živi na Danskem v prognanstvu, je ta« koj odpotoval v Berlin predsednik kodanjske mednarodne ruske organi« zacije monarhistov major Brandt, da poizve, kaj je resnice na senzacijonal« nih poročilih. Major je našel Johnso« na in izvedel naslednje:
Sovjetske oblasti so v juniju 1918. sklenile, da se ruska carska rodbina usmrti. Ta sklep je bil izvršen pod pritiskom bližajoče se bele armade, ki je stala pod poveljstvom Kolčaka. Pripravljen je bil že oddelek vojakov, ki so imeli nalog justificirati carja, carico in otroke. Toda med vojaki je bilo nekaj takih, ki so imeli usmiljen ie z revežem Nikolajem II. in njegovo družino. Ti so orenesli v klet nekaj vojaških trupel in jih strašno snačili. Carska obitelj pa je bežala in se reši*
la ter živi še danes, izvzemši carjevi« ča, ki je 1. 1922. podlegel tuberkulozi.
Američan in bivši tajnik ruskega carja nočeta baje za nobeno ceno iz« dati skrivališča carske rodbine. Iz j a« vila pa sta, da sta pripravljena poslati carju pismo velike kneginje Olge. Ta je pismo napisala. Med ruskimi emi« granti vlada zaradi tega velikanska napetost. Major Brandt je stopil tudi v stike z voditeljem ruskih komuni« stov v Berlinu, Sergejem Betčejevim. Ruska emigracija bo sedaj skušala po« izvedovati sirom sveta, kakšna je usoda carske rodbine in če je res, kar pripoveduje zadnji carjev tajnik in Američan Johnson. Vprašanje je se« veda, če nista oba imenovana moža slenarja in če sta sploh pri zdravi pa« meti.
„Bog ohrani" z drugimi besedami
V zvezi s spremenitvijo ustave v republiki Avstriji kanijo na Dunaju spremeniti tudi dosedanjo zvezno himno, ki ji je napisal besedilo bivši kancler dr. Renner in jo je uglasbil skladatelj Viljem Kienzl. Novo bese« dilo je povzeto po pesniku Kern« stocku, a bo popolnoma predelano. Melodija pa bo ista, kakor pri znani in pri nas že pozabljeni »Bog ohrani, Bog obvari«. Tako bo nekdanja ce« sarska pesem vstala poveličana v novi ljudski obliki.
Lepota ne varuje pred tatovi
Gdč. Patino, bčerka bolivijskega poslanika ▼ Parizu, ]e doživela te dni grdo presenečenje. Neznan tat ii Je odnesel biserno ogrlico, vredno 600.000 fr. Zaman ie bil doslej ves pariški policijski aparat na nogah, da bi dobil zmikavta v svoje roke.
20.000 dolarjev za prvo tico na svetu
lepoti
Iz Pariza poročajo, da je razpisal brazilski list »A Noits« velikansko na« grado v znesku 20.000 dolarjev za pr« vo lepotico na svetu. Nagrado prejme tista dama, ki ji bo priznalo medna« rodno sodišče za lepoto prvenstvo med lepoticami vseh dežel na zemlji. Lepotna tekma se bo vršila prihodnje leto v Rio de Janeiru. Udeležile se je bodo lepotne kraljice iz Amerike, Ev« rope in iz drugih delov sveta. Za Ev« ropo se bo pred tem vršila velika tek« ma za lepoto v Parizu, kjer bo izvo« ljena miss Evropa za 1. 1930. Vsota 20.000 dolarjev predstavlja v našem denarju vrednost 1 milijon 100.000 Din.
Lovski blagor
ie predvsem tirolski nepremočljm aaitoiloden. Iz tega k>dn,a izgotav-iia tvrdka DRAGO SCHWAB suknjiče, pelerine, kroje po brezjpri-merno nizkih cenah.
Redkosti in dragocenosti gospe Zubkove na dražbi
Svetovni klub velikanov
V Ameriki se je osnoval klub veli« kanov, ki sprejema za člane samo takšne osebe, ki so visoke nad 180 cm. Pravijo, da šteje klub že 18.000 čla« nov. Predsednik organizacije je neki Benjamin Ortling iz Marshfielda. Na zadnjem sestanku kluba je bilo skle« njeno, da se organizacija razširi na ves svet in postane svetovna zveza. Poglavitni cilji kluba so: zavzemati se za daljše postelje v hotelih, ki delajo prav po prokrustovsko z velikani, de« lovati na to, da bodo avtomobili in železnica višji in da se bodo tudi ob« leke in kosi perila izdelovali nad po« vprečno mero, kar ni sedaj v navadi. Velikani se zelo srdiio, da obvladuje« jo svet »maihni« ljudie, čeprav je po njihovi sodbi na zemlji tudi 15 mili« jonov velikih.
6000 vstopnic in samo 2000 prostorov
Pri nekem koncertu berlinske fil« harmonije je prišlo pretečene dni do neverjetnih rabuk in prizorov zaradi preveč prodanih vstopnic in premalo prostorov Koncertna poslovalnica je namreč razposlala serijo vstopnic z opombo, da velja vsaka vstopnica za štiri osebe. Na ta način je prišlo v roke ljudi 6000 vstopnic. Naval pri koncertu je bil velikanski, toda dvo« rana, kjer se je vršila prireditev, je bila maihna in je moula sprejeti kveč« jemu 2000 oseb. Policija je zanrla vhod, čim so bili vsi prostori zasedeni. Zaradi tega so jeli na ulici prete« pati. Posredovati je morala policija, ki je razganjala nasilneže z orožjem, ker se drugače niso hoteli pokoriti njeni volji.
r	»
Znatno volilo za pospeševanje bračne reforme
V Chicagu je pred kratkim umrl trgovec z mesnino Wilster, ki je ostal do svoje smrti »stari stric«. Bil pa je dober trgovec :n si je s pridnostjo na« gromadil sedem milijonov dolarjev. Kam s tem denarjem? je pomislil pred smrtjo. In je sklenil to«le: Glav« niča naj se varno naloži v banko, z obrestmi pa naj se ustanovi v Ameri« ki več stolic za pospeševanje bračne reforme. Wilster je ostal samec zate« gadelj, ker po njegovi sodbi pri da« našnjih zakonih ni nič slabšega, ka« kor postati souprega v zakonskem jarmu.
Žrtev ženitvenega oglasa
57-letnega kovača Antona Neumanna So našli v njegovem stanovanju v Pragi umorjenega. Truplo je že razpadalo. Bil je pokrit z blazinami, glava mu je tičala v umivalniku in je bila vsa raztreščena. Okoli vratu je bil zadrgnjen z vrvjo. V zaboju za ptremog so našli okrvavljeno kladivo. Neu-mann je bil vdovec ki se je nameraval v drugič poročiti. Svojiim
sosedom je pripovedoval, da se je po ženitvenem oglasu seznanil z mlado damo in da bo dvignil v hranilnici svoje prihranke, s katerimi si bo kupil hišo. Pravil je. da ima tudi njegova zaročenka denar. Nekoliko dni prej so 'ga videli v družbi neke ženske. Domnevajo, da ga je ta ženska umorila in oropala.
Kraljica postane policaj
Gre le za lepotno kraljico in sicer za turško, ki so jo pred nedavnim iz* volili v Carigradu in smo tedaj priob* čili njeno sliko. Čudna je karijera te» ga lepega dekleta. Namesto da bi po* stala filmska zvezda, plesna zv-zdaj aii vsaj manekin, kakor delajo njene vrstnice v podobnem položaju po vsem božjem svetu, si je vtepla v glavo, da pojde med policaje in sicer tiste, ki uravnavajo na križiščih cestni promet. Njena najvišja želja je, da bi v tej službi napredovala vsaj do višjega stražmojstra.
Ples med roparji in oropane!
Čudno zabavo si je privoščilo šest banidiitov, ki so vdrli v neko zabavišče v Patas Gardenu blizu Chikaga. Naiprvo so z revolverji v rokah prisilili goste, da so jim oddali ves denar in vse dragocenosti v skupni vredno stil0.000 dolarjev. Nato so naročili orkestru, naj zaigra in gosti so morali plesati — najlepše dame so si izbrali roparji sami raze« poglavarja, ki ie stal z revolverjem v roki na straži.
Po plesu so izbral telovafi tri goste razsodnike, ki naj bi izvolili kraljico večera. Izvoljenfci so podarili 25 dolarjev, nato so izginiti v noč. Policija pa jih doslej mi našla.
Moja prijateljica je vedno dobre volje.
Pri glavobolu, migreni in mesečnih motnjah vzame nekaj
ki takoj pomagajo in so popolnoma neškodljive. Zato bo sedaj moj princip: Vedno morajo biti Pyra-midon - tablete v hiši!
Pristne samo v originalnem zavoju ,,jff£hkhJCucw4u.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
or ho ce
da mo mu pctf;« po pošti namtov ati tealeo drugo informacijo ticoco mo malih ogtezmov naj pritoii v snamšeah a sicer na ho prejet odgovora t * Z^MTm
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.

Sobarico
perfektno ia požteno, večletnimi spričevali ko^ sobarica, sprejmem takoj proti dobri plati Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
Brivskega
pomočnika
aprejme tik o j Stane Stran*, brivec, Šoštanj.	35872
Lesostrugar pomočnika in vajenca
sprejme takoj Fr. Rojina, Ljubliana, Kolodvorska ti.
it. a
35309
Perico
latko tndi začetnica, zdra-to in močno ižčem. Pojasnila T pekarni Hartiager. Maribor,
Pletiljo
xa nogavice »prejme® takoj. Našlo* pove oglasni oddelek »Jutra«. 36116
Pek- vajenca
z tm oskrbo, hrano stanovanjem sprejme Anton Olet, pekarna, Velenje
Spretna prodajalka
v špecerijski stroki, dobi takoj službo v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna prodajalka 81«.	36124
Kroj. pomočnika
»prejme takoj Ivan Oblak, krojaštvo, Drag o'm « r — Brezovica pri Ljubljani — Dogovor ustmen". 36136
Aleksandrova c.
36051
Akvlziteria
dobrega, za oglase sprejme dobro idos tednik. — Fo-iradbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »25% W«tij Bjo«.
Vrvar. pomočnike
ca takojSen nastop ali Se« 14 dni,	Fabrika ko-
»opije d. d., Sr^ki Miletič (Bitka). Samci dobe brezplačno stanovanje, rassvet-Ijavo in kurjavo t tovarniški kasanu.	359«
Notar, kandidata
s prakso ali tudi začetnika sprejme notar v Metliki. Plača po d-ogovoru, nastop takoj. Ponrdtie do 1. novembra t. 1. na Franceta Racta, notarja v Velikih Laščah.	33566
Izurjeno pletiljo
za nogavice sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86127
Pek. pomočnika
zmožnega in poštenega, parno pekarno takoj ali v 8 dneh sprejme Jos. Brus* r Logatcu.	36154
Učenko
sa strojno pletenje sprej mem takoj. Naslov v ogl. oddelku »jutra«. 86165
Bakro-kotlar
dobi etatno mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bakro-kotlar« 36157
Klepar, pomočnike
mlajše, samostojne sprej mem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. S6179
Slaščičarja
t najmanj triletno pomočniško dobo in ki zna »a-moštojno delati, sprejme takoj Blaievič Franc, parna pekarna, Slov. Konjice.
36096
Učenko
sa strojno pletenje sprejmem. takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v offla&nam oddelku »Jutra«.
36075
2 čevljarska
pomočnika
s hrano m stanovanjem v hiši, sprejme takoj v stalno delo Ambrož, ZagTadec pri Stični.	36083
Dobro kuharico
srednjih let, sprejmemo ta. 'koj. Pismene ponudbe na Rudarsko kantino, Velenje št 27.	36185
Pozort	Pozor!
Zastopniki, potniki!
Ce potujete kjerkoli, lahko prodaiate Se naš predmet. Dnevno 100—200 Din zaslužka mimogrede. Vzorec, naročilnice in navodila pošiljamo po povzetja 100 Din »Kosmo?«, Maribor, Sodna ulica 35.	'36170
Šteparico
s vso oskrbo sprejmem takoj ali pozneje v stalno
službo. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36076
Kuharico
dobro in zanesljivo, ki hi bila za gospodinjo, iščem za kavarniško restavracijo s 1. novembrom. Ponudbe z zahtevo plač" na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«.	36078
Dostojno dekle
c dobrimi spričevali, dfl|>ra kuharica in šivilja, iščem za Zagreb k dvema osebama. v trajno službo Ponudbe e prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev na naslov: Milan Sachs, Zagreb, Is-tarska ulica št. 10,
Prva oblaki, koncesllonlrana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana (Jogo avto), Ouaaiak* cesta 3«.
Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični uouk in praktične vožnje ns različnih moder nih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 854
Sedmošolec
realčan, daje rnstrukcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26125
vila Sachs.
Julius Wolf!
celo nepreoitano serijo prodam. Vprašanja pod šifro »Knjige« na oglasni odde-
36090 !ek »Jutra«.
36156
G. Th. Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)

i
"v

S&77,.


Fiksum in provizijo
nodlmo potnikom manufak-turn« stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani m okolica Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 33B05
Dober zaslužek
n n d i m o zastopnikom tn agentom za prodajo dobro vpeljanih domačih predmetov Visoka provizija Ponudbe poslati na poštni predal 339. Beograd. S5634
Akademik (inja)
zasluži lahko najmanj 2000 do 3000 Din v 14 dneh. — Biti mera sigurnega in zgovornega nastopa Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36008
Manufaktur. blago
sprejmem v komisijo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina z mešanim blagom«. 86007
Premog In drva
prodaja Jezeršek. Vodmat 200
Puhasto perje
kg pc 38 DiL razpošiljam po povzetje, najmanj 5 kg Potem čistu belo gosje kg po 130 Din tn čist beli puh po Din 300 kg — L Broaovii, kemička Sistic na perja. Zagreb. Ilica 82.
182
Sedlo
srednjetežko, ugodno proda Vladimir Skrabar. Višnja goia.	36020
Registrir. blagajno
»National«, dobro ohranjeno proda Vladimii Skrabar — Višnja gora. 36019
Jermenico ln zob-často kolo
premer 1 m. iz litega železa, proda Vladimir Skrabar, Višnja gora. 36018


Odvetniški uradnik
z dolgoletno prakso, zmožen v e s h solicitatorekih del. zanesljiv in trezen, išče nameščenja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Soli-citatoir 913«.	35913
Slaščičarski in me-dičarski pomočnik
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. S5890
Učenec
sirota brea staršev. H je dovršil 1 razr. meščanske šole. zelo priden, vljuden in pošten, ki ima veselje do trgovine, se želi izučiti v tej stroki Do.pi«e prosi na oglas, oddelek »Jutra«'pod šifro »Hvaležen 15«. 35838
Učenka
poštenih staršev, z dežele, 3 meščanskima Šolama, išče mesto v trgovini mešanega blaga, s stanovanjem in hrano v hiši. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	35974
Mlado dekle
zmožno kuhe in vseh hišnih 3el, z dobrim spričevalom, želi službo pri majhni boljši rodbini- — Prednost imajo primorska mesta. — Nastop e prvim novembrom Ponudbe na oe!as. oddelek »Jutra« pod »Vestna 22«
36099
Hotelska kuharica
prvovrstna, išče službo. — ijre tudi izven Ljuhijane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36081
Trgovski pomočnik
m'.ad. e 6ViIetno prakso, mešane stroke, prost vojaščine. želi službo v kaki trgovini ali kakšnem podjetju. Nastopi lahko takoj. Začetna plača lahko minimalna. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten pomočnik«.
36073
Mlajša pisarn, moč
etenografka in strojepiska v slovenščini in nemščini, išče pisarniške ali kakršnekoli službe. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cim prej«.
36120
Wertheim blagajno
ugodno proda Vladimir Skrabar, Višnja gora.
36015
Razne Jermenice
vele, konzole, ležaje, tra-verze, razne sesalke za vo do od 2—3 cole svetlobe, razne s e » a 1 k e za zrak (LuffcpumpeJ manjše in večje, motorje (Gleichst-rom) —6, 30 in 60 konj. sil. ki se lahko porabijo za dinamo. železne stopnjice, stojala -iz litega železa in razna vretena iz litesra železa prodam. — Ogledati v bivši pivovarni Laško pri Celju.
Za valjčni mlin
sov, na j ako prometnem kraju ter
žago venecijanko
vse na vodni ia strojni pogon, traven gospodarsko poslepje, iščem družabnika (strokovnjaka) e srednjo vsoto denarja — odnosno dam tudi v najem aH prodam za Din 300.000. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Novi mlin«.
36004
Pekarna
lepo opremljena, v Dravski
dolini takoj naprodaj. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36085
Trodružinsko vilo
ravno dograjeno, na periferiji mesta Ljubljane prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Redka Prilika!
Radi smrtnega »lučaja gospodarja naprodaj preko 70 let v isti hiši obstoječa usnjama. opremljena z vsemi potrebnimi stroji «a izdelavo vseh vrst kože. — Lao*na elektrarična razsvetljava. vodovod, mlin. prodaja na malo in veliko itd. Prevzame se lahko taltoi. cena 350 000 Din. Pojasnila daje Draea Gretrurovič — Krapina, hotel Central, T. k 36111
Enonadstropno hišo
z vpeljano mesarijo, na zelo prometni cesti v mestu, radi bolezni prodam. Pi* mene ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod 5'f-o »Mesarija S5«.	38135
Gostilno
oddam v najem s svojo koncesijo, inventarjem in V6emi potrebnimi pritikli-namij pod zelo ugodnimi pogoji, na lepem prostoru. Ponudbe na oglJs. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna«.	36072
Trgovino
s v»em inventarjem, na prometnem kraju v Grahovem pri Rakeku oddam v najem e 1. februarjem 1930 Ponudbe na naslov: Fran čiška Oblak, Grahova 73, 36128
Pridelki
Ala Liptavskl sir
mastni, Burenee 10 kg hrut-to Din 184. franko po povzetju pošilja Iva Vrane^ič. sirarna, Sunja	36107
Asparagus
velik in lep naprodaj Ce lovška cesta 88. 36130
Več postelj
z blazinam* in odejami, več omar in družinski šivalni stro.i poceni prodam iz proste roke. Na ogled vsaki dan. — J. Potočnik, Stara pot 1, gost. pri Ma-jarončku. Istotam naprodaj
več praznih sodov.
36143
Kopirno prešo
srednjeveltko, decimal tehtr nico, mani« citre in majhno pečico (gašperček) prodam v Z&errtovi ulici 29 — pritličje.	86159
Avtomobile:
Chevrolet Touring, model 1928, vožen 8500 km, v brezhibnem stanju, skoraj nov, 32 000 Din; Peugeot, 24 HP, štirisede-žen. uporaben tudi kot poltovorni. s plačano takso, 15.000 Din; Peugeot, 24 HP, štirisede-žen, v brezhibnem stanju s skoraj novo pnevmatiko. 25.000 Din: Peugeot. 4/15 HP, poltovorni, generalno repari-ran, nove gume. 18.000 D Rolland PHlaln. 35 HP, štirisedežen. Šport Touring, 35 000 Din; Ersklne Touring, petsede-žen, v izvrstnem stanju. Din 88.000 — proda V. M. BAHE8IC* Co., Ljubljana, Dunajska e. 17.
196
Oskrbnik
strokovno naobražen, s ve8-tetno prakso v vseh panogah kmetijstva, išče primernega mesta. — Ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrbnik 22«. S6122
»Čuj, ti, kako pa . . .« je pričel bratec Branko, ki se mu mahoma ni zdelo nič več lepo, da je tako majhen. Toda palček ga ni čakal; zajahal je svojo paličico in s porogljivim smehom odletel. Zdaj je bil Branko v lepi kaši! Vse ptičke in cvetlice je vpraševal, kje je sestrica, toda ptički go čivkali: »Nam se mndi! Nam se mudi!« _ in cvetlice niso rekle vobče ničesar. Iskal je in iskal in tekel dalje, zmerom dalje, dokler ni naposled začul človeških glasov . . . Dospel je bil na polje, kjer sta delala ofe in mati: glej. tam sta sedela, čisto blizu njega, in počivala.
Učenka
žeE v trgovino mešanega blaga, kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Se 8 mesecev do učne dobe«.	36137
Kot blagajničarka
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, iščem primerno mesto. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod »Blagajničarka« 36181
Krojaški mojster
z lastno obrtjo in prvorazrednim, dobro preizkušenim damsfcim krojem ter večletno prakso, išče mesta pri kalem podjetju ali salonu. Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Takojšen nastop«.
36172
»i«!*1
Na obroke
kupite po originalnih cenah vse predmete, ako te obrnete na Kreditno ca drugo detajlnih trgovcev, Ljubljana. Cigaletova nI. 1 83496
3 iežarinske sode
eca 90 hI, dobro ohranjene ugodno proda Vladimir Skrabar, Višnja gora.
36031
%upiiift
Banjo
(Sitnvanne) kupim. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
35996
Štedilnik ~
srednjevelik, dobro ohranjen kupim. Albertova ulica št. 29, pritličje. 36158
Sani
štirisedežna, lahke in elegantne kupi uprava graščine Ruda, p. Loka pri Zid. mostu.	36146
Pletene steklenice
5—30Titerne kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletenke«.
36183

3000 Din posojila
išče za takoj mlada dama, proti obrestim. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
36143
Žago
a polnojarmenikom tn dragimi »troji ter skladiščem, v izmeri 8000 m», tik ob železnici, na Gorenjskem prodam Vprašanja na ogl oddelek »Jutira« pod šifro »Žaga«.	85883
Hišo
eno- ali dvodruž-insko, proti takojšnjemu plačilu 1 v pim v Ljubljani ali neposredni bližini. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom 82«.	36033
Vilo »Viseko«
na Golovcu, s 7 jofei zemlje h> Vsemi pritiklinami, povsem renovirano, krajevno pravico takoj oddam v najem solidn«mu res+av. raterju. ali dobri eVarki kot stanovanje. Ponu-Ibe na upravo graščine Ruda pošta Loka pri Zid. mostu 36147
Hiša
enonadstropna, novozidana, 3 dvosobni stanovanji, parket, elektrika in vodovod. 19 let davka prosta, z 800 m' vrta. ugodno naprodaj Ljubljana, Levčeva ulica 8 36182
S5SS5Z
20% ne kron. bone
kupuje Pučka Stadiona. Osijek.	235
Srebrne krone
vsakovrstno zlato in zlatnike kupuje F. Čuden, Prešernova ulica 1. 243
Trg. opremo
za špecerijo s tehtnicami in vsemi potrebščinami, kupim Ponudbe z opUom in navedbo cene pod šifro »Mata cena« na oglasni oddelek »Jutra«.	35981
Jedilnica i
iz češnjevega lesa, skoro' nova, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
86117
Otroško posteljo
3 mali izložbeni okni in 8 krojaška likala prodam, — Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«.	36181
77/
Damski plaši
iz črne seal kožuhovine, zelo dobro ohranjen, za močno damo ugodno naprodaj na Mestnem trgu štev. 9/1.
36163
Kožuh
se je izgubil 14. t. m. na oesti St. Janž do Verwega pri Velenju. Franc KedI, Zavodna štev. 73, p. Celje.
36180
Trgovski lokal
sposoten za vsako obrt. na prometni cesti, površine 100 m*, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35936
Skladišče
lepo, suho in svetlo, primerno za delavnico, kakor n. pr. pletiljstvo ali kaj sličnega, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35854
Mesnico
dobro vpeljano, radi bolezni takoi oddam. Naslov v oglasnem oddtfku »Jutra«.
36049
Salon ženskih klobukov
(trgovino in delavnico), v najpromeitnejši ulici središča Zasreba prodam. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Modni salon«.
Namizna Jabolka
kakor jabolka za prešanjp po zmerni ceni v vsaki množini nudi Franc Mast-nak, trgovec. Sv. Jurij ob juž. žel.	36094
Bukova drva
iuha in polsuha kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe e cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bukev«.	36100
Orehovih plohov
1 vagen. debeline od 35—55 cm. dolžint od 2—4 m, takoj prodam. Cena po dogovoru. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 36098
Stanovanje
E 3 sobama, mirno, ne daleč od centra iščem za november, proti primerni najemnini. — Ponudbe na ogia»s. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — november«.	35927
Stanovanje
3—8 sob, sobe za služkinjo kuhinjo in vsemi pritiklinami iščem « 1 novembrom v sredi ali blizu centra mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden plačnik«. 35622
Stanovanje
S sob, kuhinje in pritiklin. z vrtom, v novi vili v Sp Šiški oddam po zmerni ceni mirni stranki brez otrok Ponudbe z navedbo števila družinskih članov na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 36105
Stanovanje
eno- ali dvosobno išče družina treh oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«. 86067
Stanovanje
r sredi mesta, solnčno tn zračno, obstoječe a 3 »ob. kopalnice, kuhinje in otta^ lih pritiklin, oddam e 1. novembrom. — ponudbe na •la« oddelek »Jntra« pod lega 32«. -----
<4 C
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam k 250 Din me-seSno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35915
Lepo, prazno sobo
s eiektr. razsvetljavo, v 'olnčni legi oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35865
Sobo s telefonom
v sredini mesta išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Telefon«.	35993
Opremljeno sobo
mrSo^a prosto, s eeparira nim vhodem. pri boljši rodbini v centru mesta išče značajen, stalno v Ljubljani bivajoč, miren, samski gospod Cenjene ponudbe pod »Točer« na ogias. oddelek »Jutra«.	35947
Zračno s<>bo
elektriko in posebnim vhodom oddam dvema gospodoma Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36066
Sostanovalko
sprejmem na hrano in stanovanj® v lepo sobo. Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«	35737
Sobo
solnčno in zračno, s separi-ranim vhodom o d d a m v najem v nailer>šem dplu Pod rožnika. Naslov v oil. 36091 oddelku »Jutra«. 36079
Sobo
-parketiiano in z eJektrrko
s štedilnikom tako] oddam
najraje šivilji, ali največ 2 osebama za 200 Din. — Vprašati na Kodeljevem. Slomškova 17.	36102
Sostanovalca
sprejmem na Poljanski cesti 51, vrata 34. 36087
Krasno sobo
veBko takoj oddam solidnemu gospodu t Goruuovi ulici 18.	36084
Dve veliki sobi
solnčni, lepo opremljeni, s posebnim vhodom m uporabo klavirja, v sredini mesta oddam e 1. novpm-bram eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36080
Opremljeno sobo
lapo in veliko, v sredi mesta oddam enemu ali dvema stanovalcema s 1. nov. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra«.	36113
Samski gospod
mirnega značaja, staln« bivajoč v Ljubi jar^ išče ne-opremljeno, mrčesa prosto sobo, s separiranim vhodom pri boljši rodbini ter v centru mesta. Cenj. ponudbe nod »Točen« na oglasni- oddelek »Jutra«.	35947
Sostanovalca
sprejmem. Naslov Vv ogfcs. oddelku »Jutra«. 36141
Solidnega
sostanovalca
sprejmem. Naslov v c?las. oddelku »Jutra«. 36161
Prijazno sobico
z opremljeno kuhinjo takoj oddam mirni gospodični — Snlnčna lega. ob vrtu! Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	316(5
Prazno sobo
blizu gorenjskega kolodvora oddam gospodični, ki je ve« dan odsotna Na='ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36184
Ti
Stotine tisočev bolnih In slabih
so zopet pridobili svoje zdravje, moč in delovno sposobnost po kurzu zdravljenja z znamenitim »Kal-«-fuidom«. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo »Prenorodjaj«. Pisati na: Miloš Markovi č. Beograd. Molerova 27. »Kalefluid« se dobiva v lekarnah po vsem svetu.	12272

Gospod jicu
u plavoj opravi, koja je dne 16. oktobra putovala vlakom Karlovac—Ljubljana, moli gospodin, e kojim je izmjenila par pogleda, za adresu, ako poznanstvo moguče, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifrom »Blond«
Mlad gentleman
premožen in diskreten, želi spoznati simpatičnega dekleta, za preganjanje meglene puščobe. — Do-pise s sliko prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko Ilirija«.	36145
»Špička« -
nate misli Buorkca. 36152
1nf
Trgovec in
gostilničar
inteligenten, srednjih let, vdovec, z t otrokom, v bližini večjega mesta, se želi seznaniti v 6VTho že nitve z gospodično ali vdovo, katera poseduje vsa; 100.000 Din gotovine. Ozira se samo na resne ponudbe s sliko. Tajnost zajamčena Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča in harmonija«. 86040

di 4 Ltme f.
Klavir
(Konzertflflgel) naprodaj na Glinca-h, Tržaška cesta 28.
35728
Dolg klavir
radi selitve prodam. — Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	36104
Psa volčjaka
izvrstnega čuvaja, 2 leti starega proda Vladimir Skrabar, Višnja gora.
36022
Prepeličarta
mladega, čistokrvnega poceni prodam. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36978
Pes volčje pasme
se je zatekel. Lastnik naj se zglasi v pekarni Vinko Vidmar, Zelena jama.
3600S
Dva lepa psa
dobra čuvaja, nemški do-gi prodam. N^jlov v o<4. oddelku »Jutra«. 33975
Kobilica
čistokrvne amerika. pasme, 3 leta stara, naprodaj za 10.000 Din. Naslov v oelas. oddelku »Jutra«. 38068
Kokoš In 5 Pišk
mesece stare za 100 Din roda Podgorški. Vif-Glince XIU/5 — Ljubljana.
36123
Pisalni stroj AEG
malo rabljen, ugodno proda Vladimir Skrabar, Višnja gora.	36016
Črna Jedilnica
v modernem slogu, zelo lepo izdelana, je po jako ugodni ceni naprodaj pri
ALOJZIJ ANDLOVIC
MIZAR. SODARSKA CESTA št. 2
Nad cerkvijo Sv. Florijana 12506
Dynamo
1.5 k. e., 220 Volt 5.9 Amp. 1 leto v obratu, z vsemi pritiklinami proda Vladimir Skrabar, Višnja gora.
36017
Pletilni stroj
Wederman 8/50 prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36108
Pletilni stroj
8/30 predam. — Oddam pa delo telovnikov in »ogavic Naslov v oglasnem oddelkn »Jatra«.	36106
Družin, šivalni stroj
močan, maio rabljen Sving-šif, dve lutki (pupe), visečo medeninasto petrolejsko svetiljko in kuhalnik na petrolej prodam v Rožni ulici 41/H, levo.
med 9.
Vprašati in 1L uro. " 36144
Prvovrstne
gojzerlce
smuSke tn vsakovrstne luksuzne čevlje izdeluje ofl-znana čevljarna Jože Mo-korel, Mirje St. 2. 35431
Foto-amaterji!
Najcenejše razvijanje filmov in plošč, kopije 6x9 1 Din, razglednice 3 Din. Tvornica fotografskih razglednic in slik
Brata Šmuc
Ljubljana, Wolfova ul 12.
242
fTi
Stolarsko orodje
kompletno, pripravno tudi ta mizarsko obrt. radi smrti proda Vinko Tabor, P.a-<ieče pri Zid. mostu. 36149
Naznanjamo vsem
ki so vložili prošnje pod »Vratar z naturalnlm stanovanjem«, da j« mesto že zasedeno. Oni. ki so priložili dokumente ali slike, se jim iste po pošti vrnejo.
36070
Osrlas.
12558
V zapuščino g. Ivana Globočnika iz Trške gore pri Krškem spadajoč travnik »Cezelo* v davčni občini Kostanjevica se bo na dražbi po parcelah prodajal dne 22. t. m/ ob pol 10 uri na licu mesta. Dražbeni pogoji v notarski pisarni v Krškem. _T 4 _
Notar Završnik.
pa hočemo naročiti 12560
knjigoveška dela, da so hitro ter solidno izdelana in po nizkih cenah ? Le
pri MIROSLAVU BIVIC Ljnbl jana, Sv. Petra c. 7 (Hotel Lloyd)
Generalno zastopstvo avtomobilov STUDEBAKER išče
podzastopnika
s sedežem v Ljubljani. KapitaJ m potreben, strokovno znanje pogoj. Dobro uvedeni serijozni avto mehaniki z lastno delavnico imajo prednost. Ponudbe pod »Studeba-ker« na osi. odd. »Jiutra-«.	12539
Prazno sobo
s posebnim vhodom ki eiektr. razsvetljavo najamem direktno od hišnega lastnika s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko: »Soliden trgovski potnik«.	12552a
lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete lz gradeVna se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj • Slovenija
Tel. Interurb. 32
4	.

7/ t,?*/
Jka
Trgovino
k mešanim blagom
na prometnem kraju v mariborski oblasti vzamem takoj v najem. Ponudbe na »C. P.« podružnica »Jutra« v Celju.
Naročajte
JAKOPIČEV ZBORNIK
Firma JUNKER & RUH, O. m. b. H. Kailsrulie (Njemačka), lastnica jugoslovensko« paterota br. 4765.
Papučice šffvačih mašina za cipele i kožu
želi prodati ta patent aii dati licenco istega.
Informacije daje Dr. Janko OOp, advokat n Beograda, Kralia Milana 48.
ERNST PLAMiMER I DR. CHRISTIAN KELBER, Heiltbromi a. N., lastnika juigostovensfco« patenta br. 4305
Fostupak i sprava za izradu sapuna sa jedinjenjima koja sadrže kfSeonik
želata prodat« ta patent ali dati licenco is teza.
Informacije dale Dr. Janko Olip, advokat n Beogradu, Kralja Milana 48.
Kdor ima §oteko deco ki želi od nje vztrajnega nčen-ja, naj nudi otrofcu nadvse praktično
otroško pfoaCno ntijico
katera je vporabljiva ob 6. do 18. leta in ki prisifi otroka k pravilnemu drža-nfn telesa, nog m rok, ter imu obenem rnidi vso komodnost. Mizico, ki je tudi shramba za šolske potrebščine, izdeluje
Ignac Rcpše
tvornica ki zaloga pohištva
Ljubljana. Dvorni trg 1.
Z&HVALA.
Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob izgubi naše srdnoljubljene mame in stare mame, gospe
Josipine Jahn
se tem potom vsem najsrčnejše zahvalij<u.iemo.
Dolžnost nas veže zahvaliti se tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in končno vsem onim, ki so našo preblago pokojnico v tako častntem številu spremili v prerarai grob. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1929;
Žalujoči ostali.
Donald Keyhoe:
Gnsar t oblakih"
99
Letalski roman
»Bolje bo, da gresteje spravila iz sebe. »Bolje bo — rada bi ostala tarna.«
Tedaj pa je mahoma vzdignila glavo in ga zagledala. »Bolje bo, <ia greste,« je spravila iz sebe. »Bolje bo — rada bi ostala sama. Zdaj moram biti sama, da premislim. Saj vadite, da mu moram pomagati...«
Dick se je spogledali s Tomom. »Oglasim se jutri zjutraj. Ce je kaj, kar morem storiti zanj — zanesite se name!«
Zaprl je vrata za seboj in odšel po cesti V glavi se mu je kair jnrtiio od dogodkov tega dne.
12. poglavje.
Ko se je drugo jutro zbudi v baraki, ga je strahovito bolela glava. Spat je bil legel takoj, ko je prišel na letališče, ne meneč se za gručo ljudi, ki je stala ob njegovem prihodu pred letalsko pisarno.
Njih oči so iskale njegovega pogleda. Vsi so tesnobno pričakovali novic. Toda Dick se ni čtfta zmožnega, da bti jim povedal
kaj se je zgodilo.
»Se prekmalu bodo zvedeli!« je vzdShnfl sam pri sebi
Zaspal je globoiko spanje človeka, ki je do skrajnosti izmučen; a vso noč so ga tlačile strašne, čeprav brezoblične sanje. Ko je vstal, je sijalo solnce; radost je kaikor živa pesem trepetala nad ravnino in v višavi Radost v vsej praodfi! Toda v njegovem srcu je ni bilo, zaikaj včerajšnji dogodki so se počasi obnavljali v njegovem spomina.
Dopoldne je bilo obik> hrupa. Novica o aretaciji starega Randa je bila za dnevnike prava gostija. Zastran denarja je bilo veliko ugibanja. Na letališču je hilo vse glasno od razburjenih in ogorčenih razgovorov.
Stari Rand, veliki junak zračne pošte, pa obtožen takega dejanja! Letalci, mehaniki in delavci, še tisti, ki so drugače kritikovaK Ramda zaradi njegove drzne podjetnosti, so se zdaj etnodušno oglašali v njegovo obrambo. Na letališču je bilo danes takšno razpoloženje, kakor da je vnanji svet vsem skupen sovražnik.
»On ni storil tega! Stari Rand da bi bil storiti kaj takega? Pravi storilci so se potuhnili zanj! Da, tako je, podtaknili so mu zločin!«
Take in podobne opazke so z vseh strani udarjate Dicku na uho.
Ko je gledal nazaj, tehtaje prepričevafoost dokazov in pomen Randovega lastnega priznanja, da je kriv, si Dick še vedno ni mogel kaj, da ne bd bil dvomil o tem, kar je vendar moralo biti resnica. Prodajalci časopisov, ki so klicali: »Rand je priznal!« so imeli vso logiko na svoji sitrani. Toda čuvstvo jim je oporekalo; vsem neutajljivim dejstvom na kljub se je Dick vendarle oklepal nekakšne trmaste, brezumne vere v nedolžnost svojega delodajalca.
Tisti dan je prinesel mnogo novih dogodkov. Izvrši se je sodini ogled trupla ubogega Lawsona, oblast je brzojavno obvestila njegove sorodnike in Dick je dopoldne nekaj doživel, kar mu je neizbrisno ostalo v spominu.
Mnogo ljudi je prišlo tisti dan na letališče, fotografov, iskalcev senzacij in drugih. Med njimi je biio majhno, šibko, plavolaso dekle, ki je vprašalo po Dicku.
Ko ga je našla, ga je ogovorila:
»Vi ste bili tisti ki ste našli pištolo, jeKte? Saj ste ga prvi vfdefi.«
Dick ni bil nič kaj voljan, da bi se dal zasliševati. Na njeno vprašanje je samo kratko pokimal.
»Ali mi ne bi mogli kaj povedati?« je poprosila. Njene oči so bile široke in pokojne, čisto mirno je stala pred njim.
Mislil je, da je novinarka, ki išče snovi za članek. Prav nič se mu ni moglo poročati o svojih doživljajih.
»Ničesar vam ne morem povedati«, je dejal in se že zganil, da bi » obrnil hrbet
Toda ona se nI premaknila z mesta. Molče je strmela vami z obrazom, kl je bil zdajci poln neizrekljive bolesti
»Kaj pa je?« je zajecljal in tesnobna slutnja je vstala v njem. Še trenutek in slutnja se je izpremenila v gotovost »Midva bi se bila čez mesec dni poročila,« je rekla ona in Dicku se je zazdelo, da je s tema besedami ponovila nekaj, kar si je rekla že tesoč in tisočkrat
»Midva bi se bila čez mesec dni poročila.«
»Oh — tega nisem vedel, oprostite. Šele včeraj mi je nekaj omenil o vas.«
Mimo, mirno je zrla vanj, a bilo je, kakor da ga njene oči ne vidijo iu kakor da njena ušesa ne slišijo, kaj govori. In med tem, ko je brezupno iskal besed, da bi jo utešil, se je obrnila ter odšla po cesti s korakom Človeka, ki je zanj na veke umrl sleherni up.
Tedaj je Dick v svoji žalosti telefonično poklical Mary. Povedali so mu, da je ni doma. V duhu jo je zagledal, kako se pregovarja s policijskimi oficirji in skuša priti k očetu v njegovo jet-niško celico, jalovo se boreč z ogromnim strojem Pravice.
Opoldne so se pokazali na pozorišču poslednji ostanki tragedija Prispel je velik tovorni avtomobil s skrivljeno in ožgano podrtim® Lawsonovega letala. Po nalogu poštnega nadzornika Rielyja so jo prenesE v eno izmed praznih lop ter jo zaklenili
J)anet> °d v ftoteCu »(faeCCevue* čajanka & vt^m
po čajanki običajna sobotna zabava. Danes in jutri fine domače -koline, krvave in jetrne klobase, pečenice itd. pristen sladek mošt po Din 12*—. Izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Pripraven prostor za razne prireditve. — Priporočata se
(Vino ce« u/ico Din f— ceneje	12575	(Pero tt» Mati Steric
dan
bolj popularen
Za zimske suknje
H
najmodernejša angleška in češka sukna
PRI lOVAK-u K
LJUBLJAM — Kongresni trg 15.
Največja izbera in najceneje.
Chevrolet Six 1929 je dosegel število milijon!
"JITflijontl Chevrolet j« pri-J-Vl §el iz tvornice 5. avgusta 1929.
Tako se je napoved, da bo Chevrolet Six potolkel vse rekorde in si pridobil tolikšno naklonjenost publike, kakor še noben voz pred njim, popolnoma uresničila.
^ Še bolj pomembno, nego kažejo zgoraj navedene številke, dela to popularnost njen vsesplošni značaj. Tako na Javi kakor v Zedinjenih
državah, na Holandskem in v Braziliji, na Švedskem in v Rumuniji zastopnike Che-vroleta z naročili kar zasipajo.
Opremljen s šestcilindr-skim motorjem, ki se je odlično obnesel po vsem svetu ne glede na cestne prilike, s Fisherjevo karoserijo in v Ducovih barvah, ki so poslednja novost v avtomobilski modi in lepoti, nudi Chevrolet milijonom priliko za
nakup voza, ki so si ga še pred nekaj leti lahko privoščili samo res imoviti ljudje.
Tudi vi se lahko poslužite ugodnosti, ki vam jo daje nakup tega luksusnega šest-cilindrskega voza. Obiščite najbližjega zastopnika Che-vroleta, oglejte si voz in preizkusite ga na vožnji
I njegova vnanjost 1 razkošna notranja oprema postavlja Chevrolet v vrsto »luksusnih« voz.
CHEVROLET SIX
CHEVROLET — PONTIAC — OLDSMOBILE — OAKLAND — MARQUETTE - BUICK — VAUXHALL" —
LA SALLE CADILLAC
CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI FISHERJEVE KAROSERIJE
PrR O LZ V O D 1 GENERAL MOTORS
H
Oglejte si zalogo na vsak način!
Staro železo
lito (Guss) in drugo, star baker, medenino, nikel, aluminij, cink, svinec, cin, bronco in dr. Vam plačuje najbolje
FRANC STUPICA, železnina
Ljubljana. Gosposvetska cesta 1
NESTLE-ova
otiolfca meka
i$vanredno ktaniino &redsivof ii476	$eto tiogato na vitaminih•
Tredtiine in klinu pasove
najceneje pri
A. BESEDNIK
Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Malinovec
2 najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi. Carantirano naraven,
se dobi v lekarni dr. O. Plccol! Ljubljana I lit M Din Pri večjem ' odjema oe-neje — Razpošilja se po poštf bi železnici
12568
't'
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno>-ljubljeni sin, brat in nečak, gospod
Ivo Stepinac
maturant tehn. srednje šole
v četrtek, dne 17. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb-dTagega pokojnika bo v soboto 19. oktobra 1929 ob 10. uri dopoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1929. M Mitu. oogrpbn) ta vod Globoko žalujoči ostali.