Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedei)»ka Izdalo celole.no vJugo-slavlji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sloip. petlt-vrsta mali oglasi po 1 50 ln 2D,veCll oglasi nad 45 mm viftlne po Din £-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pr veciern □ naročilu popust Izide, ob 4 zjutraj razen pondelike In dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopllar/evl ulici SI. 6:111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328

Političen lisi sza slo^en&lcf narodi
SZmSSSfM
Uprava le vKopiiarlevl ul.Si.b Čekovni račun: Cluhljana štev. tO.bSO ln I0..T40 za Insetale, Saralcvošl.7!i63. Sar/n it št. 39.011, Praga In llunai št. 24.797

BBMBBBp
Kriza
Mučen in negotov razvoj krize je silno oslabil vse argumente, ki jih je navedel g. Davidovič za otvoritev krize. Da je po celem tednu posvetovanj ostala situacija skoraj stalno na isti točki, dokazuje jasno, da so bili predlogi in zahteve g. Davidoviča mnogo prešibke, da bi mogle dati dogodkom novo smer Slej kakor prej je ostalo Ie eno vprašanje, ali četvorna ali trojna koalicija in tudi pri najboljši volji ni mogoče najti drugega izhoda. Zlasti pa ne sedaj, ko je vedno bolj pereče vprašanje proračuna, ki ga je treba rešiti pravočasno, da ne zasta-nejo vsi državni posli.
Druga bi bila seveda stvar, če bi mogel nuditi g. Davidovič le količkaj jamstva, da je v kratkem času ustvarljiv sporazum z Zagrebom. To bi pa pač bil argument, ki bi mahoma spremenil situacijo in ki bi dovolil ne samo takojšnjo denrsijo vlade, temveč tudi mnogo težje spremembe. Žal pa še dolgo nismo^tako daleč in žal jc vsled trdovratnosti Zagreba situacija natančno na isti točki, kakor jc bila tedaj, ko je g. Davidovič zahteval četvorno koalicijo, ki ji je nadel celo ponosen naslov trdega gradu. Baš zaradi Zagreba je nadel g, Davidovič vladi ta naslov in baš glede Zagreba nc more podati g. Davidovič nič novega. Če pravi, da si želi sporazum, to vendar ne zadostuje. Ni to prav noben argument, to si žele vsi. Toda za sporazum sta potrebna dva. Kje pa ima g. Davidovič jamstvo, da je tudi oni drugi za sporazum, kaj more konkretnega navesti, da je v ekstremnosti Zagreba nastala iz-prememba.
Čemu torej kriza? G. Davidovič navaja tudi druge razloge, da jc treba otvoriti krizo. Žal pa so tudi ti vzroki brez vsake prepričevalne sile. Uprava jc bila ob ustvaritvi četvorne koalicije dokaj slabša, ko sedaj. In vendar ni bil za g. Davidoviča noben vzrok, da nc bi sezidal trdega gradu. Pa tudi vsi drugi vzroki ne drže. Predvsem ni niti eden od zakonov, ki jih zahteva g. Davidovič, tako nujen, kakor je proračun, ne glede na to, da so nekateri od njih tehnično tako nepopolni, ca je že zaradi tega njih sprejem več ko problematične vrednosti.
Zakaj torej kriza? Saj ne moremo reči niti to, da bi sc demokratska stranka v četvorni koaliciji slabo počutila. Imela je v vladi močan vpliv in ministrstva, ki so bila pomembna.
Zlasti pa je treba vprašati z ozirom na državni interes, zakaj jc bila potrebna vsa ta kriza. Po 20. juniju jc bilo vendar ves čas jasno, da je v skrajni nevarnosti državna avtoriteta, če pokažejo slabost volje oni, ki so poklicani, da varujejo ugled države. In med te može spada brez dvoma tudi g. Davidovič. Saj je bilo jasno, da je baš iz tega vzroka kot rešitev krize mogoča le vlada četvorne ali trojne koalicije. Da bi na zunaj vlada četvorne koalicije boljše vplivala, je jasno, ker ima vlada štirih koaliranih strank vedno večjo veljavo, ko vlada treh. A ne samo to. Vlada četvorne koalicije je imela za seboj močno večino skupščine in je že zato bila njena vlada močna. Vlada trojne koalicije tc večine ne bo imela in bo zato tudi njen ugled manjši. Ali je mar hotel g. Davidovič prav v tem oziru oslabiti ugled osrednje vlade? Me moremo si misliti, da bi to mogla biti namera g. Davidoviča, ker poznamo njegov preizkušen patriotizem. Zato pa tudi še bolj začudeno sprašujemo, zakaj vsa ta kriza.
Vemo vendar vsi brez izjeme, kako veliko škode jc prineslo državni misli to naše večno krizarenje. Narod je pričel izgubljati vero, da sc velike stranke v resnici zavedajo svoje dolžnosti do države. Ko je nastala četvorna koalicija in prevzela vlado, se je vse oddahnilo v prepričanju, da jc tega krizarenja konec in da dobimo vlado, ki bo imela čas, da svoj program tudi izvede, ln naj bo sedaj to upanje prevarano? Naj se začne sedaj krizarenje in to v času, ko je odprto vprašanje nadaljnjih odnoša-jev med Belgradom in Zagrebom?
Zato pravimo, da je v interesu države in naroda, da je kriza rešena čim prej in da bo v pravem času sprejet proračun in s tem dana podlaga za otvoritev razgovorov z Zagrebom. To je bil program četvorne koalicije in to mora biti program vsake vlade, ki nastane iz sedanje nepotrebne krize,
T skovni proces v Zagrebu
Zagreb, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) V Za'i'sbu se je nadaljevala razprava proti odgovornemu uredniku »Narodnega vala«. Proglasila se je za tajno, ker jc na dnevnem redu obtožba radi žalitve kralja. Razprava bo trajala več dni,
Dr. ICorošec ie ni odHočil o demlsšji ySade
Konference m razgovori — Šefe ministrskega sveta - Radikali smatra o vi? do trojke kot edini izhod - Demokrati razdvojeni
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.« 12) V pozni večerni uri se je snoči razširila vest, da jc motivacija ostavke vlade že spisana in da je treba čakati le še sobote, če bo vlada ostavko končnovcljavno pedala. Razlcgi za razširitev te vesti so bili predvsem različne konference, zlasti pa je vplivala na vest konferenca Vukičevič-Spaho, pozneje pa Spaho-Ko-rošec. Tej konferenci se je pridružil dr. Beh-nen. Govorilo se jc, da je bil dr. Behnien pozvan radi tega, ker se ime muslimanskemu kluba v novi vladi trojice podeliti še en re-scr. Te številne konference ter zlasti neupogljivo stališče nekaterih demokratskih prvakov ekstremistov so potrjevale kombinacije, da je vlada tako rekoč v permanentni ostavki.
Danes dopoldne je predsednik vlade dr. Korošec prebil nekij časa sam v notranjem ministrstvu. Nato ga je iakoj obiskal predsednik radikalnega kluba Velja Vukičevič. V predsedništvu vlade se je nato vršila najprej kcnfercnca trojke dr. Korošec, Velja Vukičevič, dr. Snaho. Gb iO pa je bil od predsednika vlade pozvan v predsedništvo vlade še! DS Ljuba Davidovič. Na tej seji četvorke Korošec, Vukičevič, Davidovič, Spaho, ki je trajala do tri četrt na 11, se je še enkrat pregledal ves program četvorke in se je iskala možnost, kako nadaljevati delo četvorne koalicije. Seja je bila mestoma precej burna. Zlasti Davidovič je kazal v mnogih točkah žejo energičen ton.
Konference Davidovima
Od seje je najprej odšel Ljuba Davidovič. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj jim ima sporočiti, jim je dejal samo to, da je on energično vztrajal pri svojih znanih zahtevah in nikakor ni popustil. Ko jc prišel Davidovič v demokratski klub v narodni skupščini, je izjavil, da je ponovil svojo izjavo novinarjem in dejai, da je dopoldne pričakovati ostavke vlade.
O seji ni hotel dati noben voditelj konkretnih podatkov. Velja Vukičevič je napotil Vašega dopisnika na dr. Korošca. Ko pa se je Vaš dopisnk obrni! na dr. Spaha v kabinetu predsedništva vlade, je dejal dr, Spaho: »Sporočite slovenskim volivcem, da smo delali in še delamo na tem vsi, da ohranimo četvorno koalicijo, toda...« Nato je skomizgnil z rameni. O tem, ali je prišlo do soglasja z Davi-dovičem, ali so sklenili ostavko, pa dr. Spaho r«i hotel dali nobenih podatkov.
Ob 11.25 jc odšel predsednik vlade v dvor. Kot po navadi ni hotel dati nobenih podatkov, ali ima ostavko v žepu, ali gre poročati vladarju o dansšsji seji četvorne koalicije.
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.« ob 12.30.) Pred 12 jc prišel z dvora predsednik vlade dr. Korošec, nakar je imel kratko konferenco v predsedništvu vlade z ministrom Stjepanom Baričem in voditeljem muslimanov dr. Spa-hom. Da bi se politični položaj popo!noma razčistil in da bi se našla pravilna motivacija za ostavko vlade in da bi se dala prilika demokratskim ministrom, da izvajajo konsekvence s stališča voditelja Davidoviča, je nato predsednik vlade sklical ob 6 popoldne sejo ministrskega sveta.
Pričakovanje ostavke
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Današnji popoldan jo minil v pričakovanju ostavke vlado- Dočim 6e je v radikalnem klubu smatralo tudi splošno mod poslanci za gotovo dejstvo, da jo vladna demisija gotova stvar, da so razmero med vladnimi strankami toliko prečiščeno, da sta Vukičevič in minister Cvetkovič danes zvečer odšla na lov v Vinkovce, je vladala v klubu DS velika kcnstcrnacija in nervoznost. Vendar so so tudi ostali člani kluba RS zadržali, kot da jc stvar resnica, čudili pa so so misterioznemu obnašanju dr. Korošca. Trdili so, da ni drugačne rešitve, kot da se predloži ostavka.
Težavo pa so bilo v klubu DS. Demo-kratski ministri so žc snoči računali, da pride ilo ostavko vlado in so hoteli na zunaj s svojim obnašanjem pokazati nekak desinterese-ment. To sc jo videlo ob priliki debate o proračunu prosvetnega, ministrstva v finimčnont odboru iu pri ministru Grolu, ki je na razna
vprašanja odgovarjal z desinteresomontom. Splošno so jo trdilo v demokratskih vrstah, da so njihovi poslanci na ožjih sestankih danes popoldne očitali Davidovifovim okstremistom, da j» Davidovič nasedel Pribifcvifcvim sirenam iz Zagreba.
Ti poslanci so hoteli drugim poslanccm proiločiti, da jo treba v politiki realnosti. Co misli Davidovič, da jo treba padca vlade i* razpusta, narodno skupščino, nato pa da bi pri-šli v Bolgrad Pribičovičovi in Mačkovi poslanci, inora pomisliti, da so lahko zgodi, da spravi s tem samo DS y opozicijo, kajti Pribičevič in Maček bi po ostavki vlado lahko rekla, da tudi sedaj no gresta v Belgrad. Demokrati bi bili | potisnjeni v opozicijo. Bolj politično bi bilo, j f > trdili, da prideta dr. Maček in Pribičevič | tfiajprej v Belgrad, potem so lahko dogovarja-| rno in obravnavamo medsebojno razmerje- De-I lali so daljo račune, čo prido do eventuelnih ; volitev. Ti demokratski poslanci so trdili, da ; računajo radikali sigurno s tom, da pride v ! slučaju opozicijo pri bodočih volitvah DS v parlament največ s 25 mandati. To volja zlasti za demokratsko ministro iz prečanslcih krajev.
Posvetovanj demokratov
Pod to psihozo so se vršila danes med demokrati na zasebnih stanovanjih, pa tudi v skupščini stalna posvetovanja. Pred sejo ministrskega sveta so jo ponovno zbralo vodstvo
z ministri DS. O toj konferenci so ie trdilo, da so je zbrali radi tega, da bi se motivacija o-st&vko vlade stilizirala tako, da no bi demokrate zadela nobena krivda, oziroma so razpravljali o tem, ali naj demokratski ministri glasujejo za predlog vladno motivacije. Člani vlado, ki so so udeležili današnjo sojo vladno večine finančnega odbora, so pustili mnogo vprašanj v prosvetnih postavkah nerešenih. Tudi to se jo komentiralo na ta način, da jc razdor mod radikali in doniokrati popoln ter da no gre, da bi so en ali drugi dol v krizi vezal na sklepe, ki najbrž ne bodo držali. Mod tem ko so demokrati radikalom očitali vso mogočo, zlasti manevriranje s trojko, jo nastopil čas za težko pričakovano vladno sojo.
Pričela so |je kmalu po šesti. Bila jo kratka. Ob pol 7 se jc končala, O toj seji jo izšlo iz ministrskega predsedstva obvestilo:
Komunike
»Na današnji soji ministrskega sveta jc predsednik dr. Korošec obrazložil najprej zgodovino in vsebino razgovorov mod šoli vladnih skupin. Nato jo izjavil, da jo na podlagi toh razgovorov prišel do prepričanja, da jo v koaliciji današnjih vladnih strank prišlo do takih potresov, ki jih jo treba razčistiti na način, kot to odgovarja parlamentarnim običajem.«
Nato jc predsednik vlado odšel iz predsedništva vlado. Med tem, ko jo predsednik odšel, nc da bi bil dal kako obvestilo, so žc krožilo novo vesti o bodeči vladi. Predsednik vlado naj bi bil zopet dr. Korošec. Namesto notranjega ministrstva bi provzol ministrstvo za vero. Notranji minister naj bi postal Andrič. Minister za javna dola Dragiša Cvetkovič, minister za gozdarstvo Scrnec ali pa musliman Kulcnovič, minister za finance Stojadinovič, minister za žolcznico Milosavljcvič. Ponavljamo, da so vse to bilo kombinacijo.
Nič novega
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Demokratski ministri so na vprašanja časnikarjev izjavljali, da naj so obračajo na ministra Grola, | ki ima za demokratski klub nalogo, da javnost pouči o položaju in razmerah v DS, vendar pa se je vsak minister, kakor tudi predsednik vlado, izognil vsakemu odgovoru, bodisi na to, ali jo ostavka vlado isvršeno dejstvo, ali pa, da bo vlada podala ostavko jutri ali pojutrišnjem ali sploh v doglcdni bodočnosti in kaki momenti so nastopili.
V javnosti danes izgleda, da jo političen puložaj povsem nejasen. Gotovo jo samo, da jc položaj tako zapleten, kakor redko dosedaj v naši parlamentarni zgodovini. Vsi politiki trdovratno molčijo.
Tudi v finančnem odbaru se čuti kriza
Belgrad, 29. dec. (Tel. »Slov...) Na današnji seji fina.ičnega odbora, ki se je pričela ob 9, se jc pod S-ierovovim predsedstvom nadaljevala razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Prvi je govoril Gavran beg Kape-tanovič (JMO) in razložil prosvetne razmere v Bosni in Hercegovini. Čubrovič (DS) jc ostro napadel ministra Grola in njegovo prosvetno politiko. Splošno začudenje jc izzvala njegova izjava, da bo glasoval proti, da dosedanji prosvetni sistem ustvarja golo birokracijo. 21mi-lijonska vsota za gledališče je luksus, jc škandal, če se vzamejo prosvetne razmere po vaseh. Behmen (JMO) je govoril o težkem prosvetnem stanju v bihaški oblasti. Med govorom ga je stalno napadal Kokanovič (zemlj.). Alič mu jc odgovarjal, da so njegovi volivci najbolj nepismeni in naj svojim volivccm ne dela takih očitkov.
Milan Kostič (RS), predsednik odbora za ljudskošolski zakon, je dejal, da se razvidi važnost prosvetnega ministrstva iz tega, ker se je oglasilo k besedi toliko govornikov. To jc znak, da sc posveča prosveti več pozornosti. Potreben bi bil večji proračun. Treba ga bi bilo sprejeti tako kot proračun vojnega ministrstva. Naše šole nam dozdaj niso dale tistega uspeha, ki bi bil potreben. Našim šolam se ni posrečilo, da bi ljudstvu gotovo stopnjo pro-svete dale. Predvsem je treba sprejeti zakon o ljudskem in srednjem šolstvu, s čemer sc bodo dale prosveti nove smernice. Oba zakona sta pred skupščino. V zvezi s tem je treba proračun preurediti, da se zboljša matcrielno stanje profesorjev. Nihče ni v materielnem oziru tako na slabem kakor profesorji. Obžaluje, da minister Grol ni posvetil tem vprašanjem več pozornosti. To sc mora na vsak način urediti, kajti profesorjem gre velika zasluga za našo državo
Gjura Jankovič (RS) se strinja s predgo-vorniki. Zavzema se pa tudi za zboljšanje stanja vseučiliških profesorjev. Če se njih položaj izenači z onim sodnikov, bi to državo stalo 2 milijona. Vseučiliški profesorji imajo mnogo potreb, da se predavanja vzdržijo na višini, tako glede knjig kakor glede knjižnic.
Radovan Obradovič (RS) kritizira proračun. Zahteva povišanje nekaterih postavk, zlasti za zidanje novih šol. Ljudske šole ne morejo biti dobre. Kdor nima dobre ljudske šole za seboj, sc cd njega ne more zahtevati na višjih šolah kaj posebnega. Za proračun prosvetnega ministrstva naj bi veljalo sledeče načelo: Na prosvetnem polju naj se obdrži vse, kar obstoja, ničesar naj sc nc uničuje, ampak naj se gradi dalje.
Ob tri četrt na eno se je seja zaključila in se jc nadaljevala popoldne ob 5. Dr. Štefan Krast (nem.) se jc pritoževal, da nemška manjšina nima takih šol, kot bi si jih želela, posebno v Sremu. Zahteva šole v vseh tistih krajih, kjer so za to zakoniti pogoji. Na srednjih šolah zahteva vzporednice. Gimnazija v Novem Vrbasu naj postane nemška.
Ker je minister Grol izjavil, da bi rad odgovoril na vse očitke, da pa mora danes iti na ministrsko mejo, in je danes to nemogoče, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je odgovor prosvetnega ministra. Nato sc bo debatiralo o zakonskem tolmačenju finančnega zakona, nato o uredbi o pokojninskem skladu, nato pa o proračunu pokojnin in invalidnin.
BeEoraSske vesti
»Službene Novine« prinašajo zakon, s katerim se prizna Francu Vrečku, šolskemu ravnatelju v pokoju v Slovenjgradcu pravica na pokojnino po novem zakonu. — »Službene Novine« prinašajo uredbo o spremembi studijskih skupin na filozofski fakulteti. 11 (an-tropogeografska) skupina vsebuje: 1. geografijo, 2. etnologijo z etnografijo ali splošno zgodovino, 3. narodno zgodovino s sociologijo. — »Službene Novinec prinašajo novo uredbo o dnevnicah za državne uradnike.
Danes jc izšla prva številka velikosrbske-ga lista »Balkan«, ki piše v velikosrbskem duhu. Prva številka je bila zaplenjena.
Razprava o agrarju je preložena od srede na četrtek.
Knez Pavle, kneginja Olga, knez Aleksander in knez Nikola so danes odpotovali v London, kjer bodo ostali dva meseca.
Trgovska zbornica v Belgrudu je imela danes sejo, na kateri je državni podtajnik dr. Dušan Letica poročal o proračunu in o finančnem efektu v naši trgovini.
Preiadoiienie kmetov i Zatiranje Slouenceo na KoroSkem
Ljuba Davidovič je v svojem pismu na dr. Korošca naštel kakih pet zakonov, glede katerih je zahteval, da jih mora vlada takoj predložiti skupščini in jih uzakoniti še pred sprejetjem proračuna.
Dr. Korošec jc odgovoril, da ravno ti zakonski načrti še niso godni za zakonodajni odbor, da glede njih šc.ni sporazuma v vladni večini in da nimamo ogromnih finančnih sredstev, ki jih izvedba zakonov, ki jih hoče g. Davidovič, potrebuje. Zato teh zakonov ni mogoče vezati na proračun. Kajti proračun je izdelan, v glavnim predelan v vladni večini in je sedaj za državo najbolj nujen in najbolj važen. Mi si moramo varovati kredit, zato za nobeno ceno ne smemo zamuditi roka, v katerem mora biti proračun sprejet. Vse drugo je postranska stvar.
Vsled takega stališča dr. Korošca, ki je edino stvarno, je pa g. Davidovič začel delati krizo. Prestar je g. Davidovič, da bi mu mogli verjeti, da na takih vprašanjih usmerja svojo 'taktiko. Le drugih, boljših sredstev morda g. i Davidovič ni mogel dobiti, lomiti pa je hotel a priori, zato je segel po taki zahtevi.
Zahtev« g. Davidoviča so navidez za široke sloje privlačne, od bliže pogledam pa kritike ne zdrže. Posebno zakon o ra: dolžitvi kmetov, ki ga demokratska stranka že dolgo nosi na svojem ščitu, vzbuja splošen in popo-len odpor.
Pribijemo pred vsem, da so proti sedanjemu načrtu zakola o razdolžitvi kmetov prav vse politične skupine v Sloveniji in vsi Hsti so se izjavili proti. Gola demagogija je, če kak list SDS blati SLS, ker tega zakona ne uveljavi, oziroma je proti njemu, kajti isti liberalni listi so se tudi izjavili proti.
V srbski javnosti je o razdolžitvi kmetov nastala že cela literatura.
Narodni gospodarji ugotavljajo, da preza-dolžitve kmeta ni. Kajti kmetski dolgovi še daleč ne dosegajo kmetske produkcije. Res je, da je v tem oziru med srb»kimi kmeti v nekaterih pokrajinah dezolatno stanje. Toda na ta način kot mislita rešiti to vprašanje gg. Davidovič in Timotijevič, ki je izdelal zakonski predlog, se kmeta ne rešuje, ampak ubija in kerumpira.
Zakonski načrt zahteva nekak petletni moratorij za kmetske dolgove. Moratorij je tako izjemna odredba v gospodarskem življenju, da jo opravičuje samo kaka splošna na velik del sveta se raztezajoča strašna, izredna katastrofa. Kdor pa to institucijo skuša uporabiti ob drugih prilikah, si ubija ves kredit. Anglija niti po svetovni vojni ni segla po moratoriju.
Ta moratorij bi težko vplival tudi na presojo splošne kreditne zmožnosti naše države in varnosti zasebnih posojil pri nas. Kajti po statistiki imamo 78% kmetov. Za vse kmetske dolgove bi proglasili petletni moratorij. To se pravi, da je v državi 78% prebivalstva insol-vcntr.ega. Kako naj inozemstvo gleda na tako državo.
In končno kdo bi imel korist od tega. Dolgove bi moral kmet le plačati, če ne danes pa jutri. Tak ukrep bi bil pa najlepša priložnost za špekulante in take poslovne ljudi, da bi na račun tega nesolidnega ukrepa mastno zaslužili. In tudi ta njihov zaslužek bi šel na račun kmeta.
Drugih posebnosti tega zakonskega načrta se za danes niti ne dotikamo. Ta prva nam dovolj pove, da dr. Korošec ni mogel storiti drugega kot tak predlog zavrniti. Korist kmeta
je zahtevala to.
K doIožs u na Češkem
Rezultati volitev v okrajne zastope, ki sicer niso imele političnega značaja, so vendar zeio razburili javnost. Gpozicija že od volitev dalje vodi ogorčeno kampanjo proti vladi, češ, da mora podati ostavko, ker je pri volitvah zgubila na glasovih. Posebno živahni so narodni socialisti, za katere se zdi, da bi radi na vsak način prišli v vlado.
Časopisje narodnih socialistov posebno napada ljudsko stranko in njenega voditelja dr, Šrameka. Zahteva od agrarcev, da naj prekinejo vsako zvezo z »reakcionarnimi strankami«. »Venkov«, glasilo predsednika vlade g. švehle in »Lidove Listy«, glasilo ljudske stranke, so odgovorili na te napade s tem, da zahtevajo de-misijo zunanjega ministra dr. Beneša. Njega do'že, da je inspirator takega pisanja. Ker pa dr. Beneš uživa pcpolno zaupanje odgovornih faktorjev in ker bi bila njegova odstepitev precejšen udarec ugledu mlade republike v tujini, je gotovo, da bedo ti napadi ostali brez vsa-, kega vpliva.
Istotako pa ni pričakovati spremembe vladne koalicije, ki ima veliko večino v parlamentu. Gotovo pa pride do osebnih sprememb. Po ča-, sepisnih vesteh bo že prihodnje dni rešeno, ali bo sedanji predsednik vlade še ostal ali pa poda ostavko, da bi s tem napravil mesto kakemu drugemu uglednemu človeku iz svoje stranke. , Imenuje se posl. Viškowsky, ki postane vsaj njegov zastopnik, če bi g. Švehla ne podal ostav-i ke. Ljudska stranka je namreč že sklenila, da naj dr. šramek, ki je ves' čas bolezni g. švehle vodil kabinet, izroči te funkcije enemu od članov , kabineta, ki popada agrarni stranki. Širijo se vesti, da bo clr. šramek v tem slučaju postal , notranji minister na mesto clr. černya, ki bi imel biti imenovan za deželnega predsednika na Moravskcm. V vsakem slučaju pa bo sedanja meščanska koalicija ostala in nespremenjena
t... AS n-lifil/fi volani iuui i'uniiKa.
Slovenci brez zastopnikov v šolskem in gospodarskem svetu — „Heim®tsbund" ima odločilno besedo — Slovenski otroci brez pouka v matemem Jeziku
Poslanci nemške stranke v Jugoslaviji so zadnji čas zelo agilni. V vseh nemških časnikih lahko čitamo te dni članke o »zatiranju« nemške manjšine v Jugoslaviji. Eden od teh gospodov gre celo tako daleč, da trdi v tujem časopisju, da Nemci v Jugoslaviji nimajo niti ene ljudske šole. Odločno protestiramo proti takemu pisanju in opozarjamo nemške poslance, da naj svoje zveze v inozemstvu uporabijo raje zato, da ublažijo neznosno stanje slovanskih manjšin v Avstriji in Nemčiji kakor pa da jih izkoriščajo zato, da škodujejo državi. Kajti Ncmci pri nas imajo daleko več pravic, daleko več možnosti mirnega gospodarskega in kulturnega razvoja kakor naši ljudje n. pr. na Koroškem.
Priobčujemo v kratkih izvodih izvajanja poslancev dr. Petka in g. Starca v celovškem deželnem zboru. Ze samo to kratko poročilo priča dovolj, kako gre Slovencem na Koroškem. Njihov položaj je žalosten in težak in se niti zdaleka ne da primerjati s položajem nemške manjšine v Jugoslaviji.
Govor poslanca Petka
Celovec, 29. decembra. Včeraj popoldne je v proračunski razpravi koroškega deželnega zbora govoril tudi slovenski poslanec dr. Petek, ki je med drugim izvajal: »Če pregledujemo proračun, najdemo dve veliki postavki, šolstvo in kmetijstvo, na kateri Slovenci nimamo nobenega vpliva, ker imata pri uporabi teh velikih vsot odločilno besedo deželni šolski svet in deželni kulturni svet. Ti dve organizaciji pa sta sestavljeni po nedemokratičnih načelih in zato smo v svojih pravicah prikrajšani. Neznosno jo, da Slovenci, ki tvorimo močno in izrazito manjšino, v deželnem šolskem svetu nimamo svojega zastopnika. Mi smo pričakovali od demokratične republike, da se sestavita deželni kulturni svet in deželni šolski svet po ljudski volji, pa smo se prevarali. Ti dve organizaciji nosita glavno krivdo na politiki proti Slovencem. Po plebiscitu se je v organizacijah ustalil duh Heimatsbunda. Da je gospodarski položaj v slovenskem delu Koroške žalosten, dokazujejo klici na pomoč iz Pliberka in kon-kurzi v drugih središčih Spodnje Koroške. Potrebno bi bilo, ako bi se skušalo nasprotje med mesti in podeželjem ublažiti. Kaj bi bilo, če bi se za spodnji del Koroške naenkrat napravila gospodarska anketa, pri kateri bi. biji^ zastopani tudi Slovenci? Seveda je za naW težko govoriti o gospodarstvu, če se nam vedno zopet očita iredenta. Mi smo sroječasno v deželnem zboru izjavili, da se postavljamo r.a stališče danih razmer in mednarodno smo se zavzeli za lojalnost manjšin. Tisti krogi, ki nam zmirom očitajo iredento, naj pomislijo, da so ravno isto lahko obrne enkrat proti nemškim manjšinam, kakor smo to videli zadnjič v Lngann. Če je Stresemann občutljiv, smo tudi mi lahko.. Drugo vprašanje, ki se ga hočemo dotakniti, vsebuje kulturne stike manjšin s svojim ljudstvom. Govornik je prečital v pojasnilo resolucijo manjšinskega kongresa v Ženevi. Ker so tako zvani Nemcem prijazni Slovenci ovira uresničenju kulturne avtonomije, smo poskusili spoznati realnost kulturnih stremljenj leh ljudi. Nobena zahteva, ki so jo manjšinski kongresi zahte-. vali cd narodnih skupin, ne obvelja pri teh ljudeh. Politična prepričanja ne morejo biti odločilna za kulturno priznanje. Dr. Wutte
Pariz, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Francoski senat je včeraj ponoči sprejel dr-j žavni proračun z 273 glasovi provi 17 glasovom. Dohodki so preračunani na 45.45 mi-• lijard, izdatki pa na 45.82 milijard. Modifici-! rani proračun se danes zopet vrne poslanski zbornici in bo v par dneh odpravljen. Členi zakona o pripustitvi verskih redov v Francijo so izpuščeni, pač pa se nahaja v zakonskem predlogu kompromisna formula o zvišanju poslanskih dijet, ki jo je sprejel senat s 140 glasovi proti 107 glasovom, pri čemer se je več kot 50 poslancev odtegnilo glasovanju. Sprejem te formule v poslanski zbornici ni zagotovljen. Ker je ob priliki razprave o proračunu vladalo med strankami premirje, je ! verjetno, da se bo takoj po sprejemu proračuna razvil med strankami hud boj, posebno ker so se radikali soglasno izjavili proti pripustitvi verskih družb v Francijo in so zahtevali obširno razpravo o splošni politiki vlade.
Zv?šan'e poslanskih dnevnic
Pariz, 29. decembra. Padi zvišanja poslanskih dnevnic jc prišlo med finančnim ministrom Cheronom in Pcincarejcm do ostrega konflikta in so se v zvezi s tem pojavile tudi vesti o možnosti vladne krize. Vendar jc konečno prišlo do sporazuma in zakonski predlog o povišanju poslanskih dnevnic za 1250 frankov mesečno je bil v razpravi na sinočnji seji senata. Pred razpravo je Poincare oslentativno zapustil dvorano. Senat pa je zakonski predlog pozno v noči sprejel s 140 proti 107 glasovi.
piše v svoji brošuri »Deutsch,windiscli-slove-niseh«, da ti ljudje niso bili narodno zavedni in da zato prosto priznanje pri njih ni mogoče. Dr. Wutte išče izhoda 's tem, da namesto narodne zavednosti postavlja »Karntner Hei-matstreue«. Ne moremo ničesar začeti. Pri nas večina noče biti nemška, ampak »Hei-matstreuc. Obžalovanja vredno je, da so nemške stranko pod pritiskom Heimatsbunda umaknile § 51. in se s tem izognile razpravi o teh vprašanjih. S tem so pokopale tudi avtonomijo. Mi bomo, kakor prejšnja leta, glasovali za nekatere postavke. Vobče pa smo proti proračunu, ker Slovencem ničesar no nudi.
Govor posl Starca isti dan
V proračunski debati v koroškem deželnem zboru je pri razpravi o ljudskošolskih proračunskih postavkah govoril o razmerju učiteljstva do slovenskega ljudstva in zavrnil summičenja Landsbunda o slovenski duhovščini posl. gesp. Stare. V glavnem je izvajal sledeče:
I. Učiteljstvo je slovenskemu ljudstvu neprijazno. Učni načrt zahteva vzgojo, ki je v skladu z domom. Pri nas pa la vzgoja otroke domu odtujuje. Nemci imajo od nemškega učiteljstva narodno vzgojo. Nemci imajo za svoj denar narodu zvesto učiteljstvo, mi pa imamo od učiteljstva raznarodovalno vzgojo med nami, imamo učiteljstvo, ki mu je vsaka slovenska zadeva zoprna, ki niti dveh slovenskih učiteljev ne trpi in še vedno sklepa rosolucije proti njima.
Način pouka je za slovenske otroke v prvih letih muka. In če kak učitelj iz usmiljenja daje otroku pouk v domačem jeziku, ga šolski nadzornik za to posvari, kakor se ie to zgodilo v velikovškem okraju. Vse dosedanje obravnave kulturne avtonomije kažejo, da hoče večina sedanji način pouka ohraniti za veHno slovenskih otrok, da, celo poslabšati ga, samo da se pospešuje raznarodovanje.
Nato govori o raznih poskusih v teku leta giede Šolskih počitnic cd šolskega začetka proti podaljšanju obiska šolskega pouka po 14 letu. o zadržanju učiteljstva proti šolski molitvi, proti raztegovanju učnih ur na nadaljevalnih šolah na pozno zvečer, kar fante ■navaja na nočno pohajkovanje. Končno goveri o gonji proti slovenski duhovščini, ki se ji očita veleizdaja in da stoji cela na felu vcVr-izdalalcev.'" "
Stavljam vprašanje, ali je zvestoba rlo lastnega ljudstva že veleizdaja? Ali je zavzemanje za pravice lastnega naroda že veleizdaja? Ali je odpor proti raznarodovanja že veleizdaja? Ali smo Slovenci skozi šestdeset let vcleizdajalci, ker se šestdeset let borimo proti raznarodovanju? Za katero državo pa je tedaj bila veleizdaja naroda ko še ni bilo nacionalne države? Če nemška večina obsoja naše delovanje, potem mora z isto logiko obsojati tudi delo vseh nemških manjšin. Mi priznavamo tisto oblast, ki je. To smo tudi storili, ko smo izjavili, da priznavamo d*na dejstva. Tudi med narodom smo to stališče zagovarjali. Pošteno smo se trudili, da se je ljudstvo mirno udalo v svojo usodo. Odločno pa smo proti temu, da bi se naši otroci od-tujevali, protestiramo proti razuarodovalni politiki, ki se izvršuje na Koroškem. Za pravico našega slovenskega naroda pa se bomo slej ko preje pošteno in odkrito borili.
Proti alkoholi?
Praga, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Dozdaj sta se pripetila samo dva primera, da se je predsednik republike Masaryk poslužil svoje pravice veta. Tretjič pa je predsednik Masaryk porabil to svojo pravico pri zakonu z dne 1. novembra 1928, s katerim je češkoslovaška narodna skupščina odklonila določbe o prepovedi točenja alkohla na dan pred volitvami in na dan volitev v narodno skupščino, v občinske in okrajne zastope. Predsednik Masa-ryk je svojo odklonitev utemeljil nastopno: »Zakonski načrt vračam narodni skupščini iz sledečih razlogov: Ukinjenje prepovedi točenja alkoholnih pijač na dan pred volitvami smatram zato za nedopustno, ker se razmere od 1. 1919. niso spremenile tako, da ne bi prosto točenje alkoholnih pijač neugodno vplivalo na izid volitev. Razen tega bi gotovo nastale velike administrativne težkoče, če bi si hotelo preprečiti, da se ne bi točenje podalj-j šalo preko polnoči, torej na dan volitev samih.« — Kakor znano, sta predsednik Masa-ryk, kakor tudi zunanji minister dr. Beneš, popolna abstinenta.
Amne^iia na Bolgarskem
Solija, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Na novega leta dan se bo izdala na Bolgarskem amnestija, s katero bo poiniloščcnih 109 političnih kaznjenccv, med katerimi je 60 kaznjencev takih, ki so bili obsojeni po izrednem vojnem sodišču.
Dunajska vremenska napoved: Izpremen-Ijivo vreme, temperatura nad ničlo.
Uradniške razlike bodo izplačane
Belgrad, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Subotič je Vašemu dopisniku odločno zanikal vest belgrajske »Politike« in nekaterih slovenskih listov, da bodo uradniki dobili bone. Razlike se bodo iz< plačale efektivno.
Oboroževanje Italije
Milan, 29. decembra. (Tel. »Slov.«) Mus-solinijev ^Popolo d' Italia« napoveduje nove davke za gradnjo italijanske mornarice, ki da je neobhodno potrebna za varstvo italijanske neodvisnosti in preskrbo s sirovinami. List se sklicuje na to, da se države vedno bolj oboro-žujejo, dočim je bila Italija pripravljena, da v sorazmerju z drugimi državami omeji svoje oboroževanje. Italija je obkrožena v zaprtem morju, v katerem vse druge države lahiko kontrolirajo njen uvoz. Bitka za žito je torej obenem tudi za Italijo narodni osvobodilni boj. Italija je glele železa, premoga in petroleja navezana na uvoz in mora na leto po morju uvažati 18,000.000 ton tega blaga. Var-sl\ 'o pomorskih potov je torej življenski pogoj za pomorsko neodvisnost Italije.
Trgovska pogodba s Francijo
Pariz, 29. dec. (Tel. »Slov.«) V Parizu se vodijo že več tednov trgovinska pogajanja med Francijo iti Jugoslavijo. Kakor doznava vaš dopisnik, se bodo pogajanja zaključila v najkrajšem času. Obe delegaciji sta se včeraj sporazumeli o besedilu bodoče trgovinske in paro-plovr.e pogedbe, katera se bo po odobritvi obeh vlad podpisala najbrže že v prvih dneh meseca januarja. Jugoslavija dobi z novo pogodbo vse največje ugodnosti, ki se dajejo med državami s trgovinskimi pogodbami, proti temu, da Jugoslavija da gotove koncesije za francoski izvoz. Nova trgovinska pogodba, ki se bo izpopolnila s posebnimi dogovori o pravici naseljevanja in ustanavljanja konzulatov, bo nadomeščala gospodarsko pogodbo, ki je bila 1907 sklenjena med Francijo in kraljevino Srbijo.
Angleški kralj.
London, 29. dcc. (Tel. »Slov.«) Današnje opoldansko zdravniško poročilo pravi, da je imel kralj mirno noč in da se je njegovo stanje nekoliko zboljšalo. Angleška porcčevalna agentura demantira vesti londonskih jutranjih listov, da je kralj predvčerajšnjim več ur bil nezavesten, in pravi, da se mora talca vest v sedanjem stanju bolezni smatrati za zlohotno zavajanje. Uradni list ugotavlja, da zdravniki ne nameravajo izvesti pri kralju prenes krvi in tla se sprememba pri zdravilih, katera so zapisali zdravniki, ne nanaša na prenes krvi.
Bolivija zagotavlja miroljubnost
Pariz, 29. dec. (Tel. »Slov«) Briand je sprejel daner, poslanika Bolivije, ki je v imenu svoje vlade odločno demautiral vesti o novih sovražnih dejanjih Bolivije proti Paragvaju in zagotavljal, da sc je Bolivija strogo držala obveznosti, ki jih je prevzela nasproti Briandu ket predsedniku Sveta Društva narodov.
Velika podkupnina
Pariz, 29. dec. (Tel. »Slov.«) Družbeni agent lista »Gazette du Franc« Amarod je kot priča zaslišan povedal preiskovalnemu sodniku, da je po naročilu ge. Hannau ponudil listu »Journal«, ki je kot prvi pariški list napadel ^Gazelto«, za molčanje znesek 1,000.000 frankov v gotovini ali pa 15,000.000 v nakaznicah. Glavni urednik lista »Journal« in njegovo ravnateljstvo sta to izpoved potrdila s pristavkom, da sta podkupnino odklonila.
KAKO SE NE POROČA.
To hoče menda dokazati tudi ljubljanski dopisnik »Vremena«. Kakor mnogi drugi novinarji, zlasli belgrajski je najbrže mnenja, da obstoji sposobnost novinarja samo v tem, da dobi izjavo. Lov za izjavo je dejansko ludi ves ponos nekaterih novinarjev in ambicija dobiti tudi v najbolj neprikladnem trenutku izjavo, gre tako daleč, da se ti novinarji niti najmanj ne ženirajo, če postanejo pri tem od sile vsiljivi.
Le tako si moremo razlagati težko napako, ki jo je zagrešil ljubljanski dopisnik »Vremena«. O seji izvršilnega odbera SLS jo moral na vsak način dati poročilo. Ker mu pa oficielni komunike ni zadostoval in ker jo hotel imeti izjavo, ki je ni mogel dobiti, si je pomagal na la način, da je priobčil kot izjavo nekega našega ministra SLS »Sloven-čev« uvodnik. In pri tem se ne obotavlja pohvaliti sebe še s temi besedami: Po seji so bili člani glavnega odbora SLS zelo zapiti. (A dopisnik je izvedel za sejo šele drugi dan.) Vašemu dopisniku pa je uspelo, da je izvedel od člana glavnega odbora in bivšega ministra te podrobnosti o stališču glavnega odbora SLS: In nato g. dopisnik brez sramu citira »Slovenčev« uvodnik. Torej docela neresnično stvar, ki je vedoma zagrešena.
Gosp. dopisniku »Vremena« povemo čisto resno, da v Sloveniji ni tal za takšno poročanje in naj si zapomni, da je zadnjič, da so zadovoljimo samo z opominom. Vedoma neresničnega poročanja namreč nočemo in tudi ne moremo trpeli.
Naj si lorej ljubljanski dopisnik »Vremena« stvar dobro premisli.
Sf(a
/ /
aj/e novega
Koledar
Nedelja, 30. decembra. Evgenij, Liberij, David, Nicefor. — Solnce vzide ob 7.48 in zaide ob 419.
Ponedeljek, 31. decembra. Silvester, Pavlina, Melanija, Kolumba.
Osebne vesti
-k Upokojena sta sluga pri okrajnem sodišču na Brdu Josip Jakšc in kaznilniški paznik v moški kaznilnici v Mariboru Franc Roje.
•A Izpit za rezerv, sanitetnega poročnika je položil v Zagrebu dr. Rudolf Lovrec iz Maribora.
-k Komisija za pregledovanje motornih vozil in izpite šoferjev v mariborski oblasti.
Veliki župan mariborske oblasti je imenoval v komisijo za pregledovanje motornih vozil kot člane vladnega svetnika pri velikem županu Maksa Wrischerja, inž. Bogomirja Wol-fa, strojnega inž. v delavnici državnih železnic in viš. polic, svetnika Vekoslava Kerše-vana, kot namestnike pa vladnega svetnika dr, Bronislava Fišerja, strojno-mehaniškega mojstra Ludovika Mlakarja in polic, svetnika Karla Pestevška. V komisiji za izpite šoferjev so kot člani vladni svetnik Maks Wrischer, inž. Bogomir Wolf in zastopnik mariborske avtomobilske sekcije Avtokluba Rudolf Ser-tič, kot namestniki pa višji policijski svetnik Vekoslav Kerševan, strojno-mehaniški mojster Ludovik Mlakar in inženjer pri oblastnem odboru Anton Dolcnc.
Ostale vesti
•k Položnice smo priložili današnji številki »Slovcnca« brez izjeme vsem naročnikom dnevne izdaje. Kdor bi je ne rabil, naj jo shrani za poznejšo priliko ali pa odda novemu naročniku.
•k V današnjem >Ilustriranem Slovencu«
je na naslovni strani in pri notranji seriji pomotoma izostala označba, da je vse slike, nanašajoče se na pišešlci grad, posnel g. Vladimir Merhar iz Brežic.
•k Gibanje SLS na Štajerskem. Spodnja Peljskava. Slicd SLS v nedeljo 23. decembra jo izbomo uspel. Narodni poslanec Falež je žel mnogo odobravanja. Jugoslovanskemu klubu gre vsa zahvala in polno priznanje. — Gorenja Peljskava. Na Štefanovo je bil tu lep shod SLS. Govorniki: narodni poslanec Falež ter oblastna .poslanca, dr. Schaubach in Kores so s svojimi poročili popolnoma uspeli. Izrečena je bila Jugoslovanskemu klubu, posebej pa še domačemu poslancu zahvala in zaupnica. — Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Na dan Sv. treh kraljev po rani sv. maši je pri nas shod SLS. Govorijo narodni poslanec Falež ter oblastmi poslanca dr. Schaubach in Kores.
•k Opozorilo tvrdkam, ki zaposlujejo ino-jcince. Inšpekcija dela v Ljubljani javlja, da ee vsa dovolila za zaposlenje inozemeov, izdana do 31. dec. 1928, najsibo od ministrstva za socijalno politiko ali od inšpekcije dela, podaljšajo avtomatično do 31. januarja ,1929. Po-slcdavci, kateri za podaljšanje dovolila za zaposlenje inozemcev niso vložili prošnje po predpisu t; 8 pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev z dne 24. XI. 1025, imajo prošnjo za nadaljnja zaposlen ja inozemcev takoj vložiti, če na zaposlenje istih še reflek-firajo.
•k Dodatek k telefonskemu imeniku direkcije Ljubljana. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani jc izdala »Dodatek k telefonskemu imeniku«, ki vsebuje vse izpremembe (nove postaje, centrale, relacije in odstranjene postaje), ki so nastale do oktobra t. i. Dodatek se prodaja po 3 Din pri javnih telefonskih govorilnicah vseh večjih pošt v Sloveniji in Me-djimurju. Kjer se ne prodaja, se lahko naroči s posredovanjem pošte dotičnega kraja pri kaki drugi sosedni pošti, ali pa naravnost pri ckonomatu direkcije v Ljubljani.
•k Delomržneži, ki izrabljajo podpore. Veliki župan ljubljanske oblasti proglaša za izkoriščevalce občinskih podpor sledeče dclo-mržneže: Ivan Wcber, pristojen v Sent Lenart nad Laškim, Leopold Pfeifer, pristojen v isto občino, Ana Cajlinger, pristojna v Trbovlje, Fride-ik Toplikar, pristojen v Ljubljano, Teodor Budna, pristojen v Negovo, srez Ljutomer, Herman Kožar, pristojen v Žice, Katarina Fevž, pristojna v Cezanjevce, Alojzij Schwab, pristojen.v Maribor, Ciril Štravs, pristojen v Teharje, Josip Rotter, pristojen v Zgornje Žerjavce, Jurij Sitar, pristojen v Cir-kovce, Karel Konig, pristojen v Smolnik, Eli-
zabeta Škof, pristojna v Šetnrovo-Radeliovo, Franc Rieser, pristojen v Maribor, Filip Golob, pristojen v Mošnico, Gjuro Mije Matokek, pristojen v Koloribo, Gjuro Knežcvič, pristojen v Hrgar, Rudolf Gojmcrac, pristojen v Ribnik, Vinko Rogič, pristojen v Sv. Jurij in Josip Mudri, pristojen v Vukovar,
10 letnica „3ugos!. katoliškega akad. društva „Krek(> v Pragi
Svetovna vojna jo razbila v svojem nenasitnem imperializmu mnogo lepili idej in uničila premnogo mladih idealnih življenj. Tudi v ?Slov. kat. akad. društvo Dan:, ki je od svojo ustanovitve 24. maja 1904 pa do " leta 1914 vršilo plodonosno svojo misijo, tudi vanj je posegla njena mrzla roka in mu razdejala ognjišče iu pogasila ves ogenj. Ko pa jo bil strt napihnjen imperialistični ponos in smo si zgradili svoj narodni dom, so se znova razži-vele mlado moči.
Obnovile so se zvezo med Slovani, ki so bilo prej nasilno pretrgane, iu v Prago je zopet prihajalo vse polno jugoslovanskih študentov. Pa jih je bilo le malo med celo množico, ki so se spomnili zamrlega »Dana: in začeli zbirati njegove raztreseno ude. Toda čas je nujno zahteval širše društvene orientacije, kot jo je imel »Dan« in je bila brezpogojna potreba popolna reorganizacija prejšnjega dru-tva ali pa ustanovitev novega na isti katoliški osnovi, pa z novimi iu širšimi vidiki. In
bo znašala naklada
S posebnim notarskim aktom bo ta naklada ugotovljena, s posebnim notarskim aktom pa bo tudi ugotovljeno, tla je bila vsa ta ogromna naklada v resnici razposlana. Kdor hoče dvigniti sivo je podjetje, kdor hoče razširiti krog svojih odjemalcev, ta bo zato inserirai v novoletni številki »Slovenca«, ki izide v povečanem obsegu in
hiserate (ima mm m
brez vsakega poviška do pondeljka do dvanajstih opoldne!
tako se je nuino rodilo »Jugoslovansko katoliško akademsko društvo Krek% ki ni zbiralo v svoje vrste samo Slovencev, temveč tudi Hrvate in Srbe, kakor je tudi veliki Krek, čigar ime si jo društvo nadelo, mislil na vse: na Slovence, Hrvate in Srbe in jo bila poslednja in najvišja njegova želja, ki jo je zapustil v oporoki svojemu narodu, jugoslovanska država. '
Mnogo bojev je imelo društvo, preden je vzraslo v vodilno med katoliškimi društvi v Pragi. Društvo pa je prestalo trdo preskušnjo in raslo na ugledu, moči in vplivu-
Vse važnejše dogodke je zasledovalo z mladostnim navdušenjem in s pozitivnim delom. Proslavilo jo obletnico Krekove smrti, udeležilo se in javno nastopilo na unionistič-nem kongresu v Velehradu, sestanka v Mariboru ter bilo sploh kot nekak most mod domačo in češko katoliško inteligenco.
S samostojnim nastopom jo društvo slovesno proslavilo svojo petletnico, katere so se udeležile različne odlične osebnosti in zastopstva čeških društev, kakor ČL A, Ust. Osi. St. in drugi. Društvo je bilo osnovni faktor pri propagandi vzvišene ciril-metodijake ideje ter je zavzemalo skoraj vedno vodilne funkcije v meddruštvenih korporacijah.
Zdaj je društvo tudi v odboru za prireditev svetovaclavskih slavnosti v Pragi in je možno tozadevnih informacij iskati pri njeni. Društvo pripravlja tudi prevod slavnostne brošure v slovenskem in srbohrvatskem jeziku.
In prihodnje leto, dne 17. maja 1929, bo desetletnica društvenega obstoja. S ponosom gledamo v desetletno preteklost. Dasi nas je le majhno število, pa je dovolj moči za težko nalogo v nas, ki nosimo v svojih srcih zapisano oporoko našega velikega očeta Kreka in gledamo polni najlepših nad v bodočnost, ki. si jo bomo kovali vse dotlej, dokler ne bomo vsi eno: v veri in ljubezni.
Zato pa hočemo, da čim lepše proslavimo svojo desetletnico, ki naj bo svetal poounik idealnega dela, in bi želeli, da bi se je udeležili vsi njegovi borci, Id so se borili za društvo in še vedno aktivno čutijo z njim in tako pripomorejo k uspehu vsi častni in ustanovni člani ter starešine.
Prilika je zelo ugodna, ker se bo proslava vršila od dneh svetovaclavskih slavnosti in še mi ob tistih dneh, ko bo v Pragi že itak vse slavnostno, pridenenio svoj obolus. Razen tegai bo še prve dni v juliju vseslovanski orlovski tabor.
Iu zato bi želeli, da bi nam zlasti starešine podali svojo naslove, da se o tem pomenimo še medsebojno, čisto odkrito, kakor kolegi.
Spomnite se nas mladih, ki hodimo po potih, ki ste jih nam pokaaali vi starejši, in pojdimo vsi na delo:
Z Bogom za narod!
Jug. kat. akad. društvo Krek prosi vse spodaj imenovane gg. starešine in uistanovnik© ter vse one, ki so morda pomoloma izostali, da blagovolijo poslali svoje naslove do G. januarja 1929 na naslov društvenega tajnika: Jaka Kaučič, Ivanjci pri Gor. Radgoni; ali eventu-elno pozneje na Jug. kat. akad. društvo Krek, Praha II, Voršilska 1.
Dr. Čepulič Avatiii, dr. Dukič Baldo. dr. Dujmovič Drago, dr. Batušič Franjo, dr. Fle-ger Josip, dr. Fister Valentin, dr. Godnič Jože, ing. Herakovič Vlado, dr. Junežič Pavel, dr. Jošt Zoran, dr. KrcnGevič Juro, dr. Kovačec Jani«), dr. Kuharič An!e, Leskovec Anton, dr. Meršolj Valentin, dr. Oblak Ivan, ing. Pegam France, prof. Porenta Gašper, dr. Šimec Mal-ka, dr. šercer Nino, dr. Vrandešič Mate, ing.
Janko Mlakar:
i3ad!0«r!cet
Veliki izuajditelji prejšnjih dob so prišli pogosto do svojih iznajdb po golem naključju. Nekaj podobnega se je pripetilo zadnje dni tudi meni na polju radic-telefonike. Prišel sem namreč čisto slučajno do povsem novega pojava, katerega še niso — vsaj kolikor je meni znano — dognali niti največji radio-strokovnjaki. Moram pa resnici na ljubo poudariti, da pravzaprav nisem jaz pravi iznajditelj, ampak moja sestra.
Stara je že nekaj nad šestdeset let, a se vkljub temu njen značaj še ni ustalil. Spremenljiva je, kakor marčevo vreme. Kar se ji je še včeraj dopadlo, to danes že sovraži, in obratno. Tako je tudi nekaj časa rada poslušala radio, zdaj ga pa tako črti, da ga še videti ne more. In prav to sovraštvo jo je privedlo do epohalne iznajdbe.
Prva žrlev te iznajdbo sem bil seveda
jaz.
Bilo je še v oktobru. Nekega dne pridem precej pozno domov. Sedem k radiu v prijetnem upanju, da vjamem še zadnje dejanje opere »Karmen«, ki so jo tisti večer igrali v Rimu. Toda mesto »Karmen« se mi oglasi — mačka z zategnjenim mijavkanjem. »Kaj pa je to?« se začudim. -Saj vendar nikjer ne oddajajo mačje godbe! Kanarčke sem pač siišal z Dunaja, toda mačke ...«
Nekaj časa čakam, kaj bo iz tega, toda mijavkanje je bilo vedno hujše. Bilo je. kakor bi bil imel polno mačk v sobi, iu zavijale so, da so so mi kar lasje jezili.
»No, v Rimu imajo poseben okus. — Na
vspored postavijo opero, dajo pa nato mačjo godbo.«
V teh mislih grem naprej v Langenberg, nato v Berlin, potem v Daventr.v in na Dunaj, skratka, oblezel sem vse postaje na normalnih in dolgih valovih, a povsod sem dobil le — mačjo godbo. To mi ie bila velika uganka. »Povsod vendar ne oddajajo isti večer mačjih koncertov! : Od kod torej to mijavkanje? »Pa se mi vendar naposled ni kaka mačka skriia v aparat?«
In res sem odprl in pogledal noter. Priznam, da je bilo to početje nespametno; toda odkar sem po vseh omarah in stolih iskal telovnik, ki sem ga imel že na sebi, iščem stvari tudi lam. kjer gotovo ne morejo bili.
Seveda nisem v radiu našel mačk, a slišal sem jih še vedno. Utihnile so šele, ko sem odldopil anteuo.
Drugo jutro grem takoj h gospodu Kaj-bizu in mu opišem ves dogodek. Nekaj časa me gleda nezaupljivo, če ga morda nisem potegnil, nato pa pravi:
»Morda ste pa slišali le tistega mačka, ki ste ga s seboj prinesli? Saj pravite, da ste prišli precej pozno domov. Sicer imajo ljudje v podobnih slučajih mačka navadno šc le zjutraj, vi ste ga pa že zvečer imeli.
»Prosim gospod,« zavrnem ga ogorčeno, »to si pa prepovem. Bil sem v jako dični družbi, pri Suknjarjevih, kjer smo tarokirali. Izpil sem pa cel večer kozarec kisle vode z vinom in čašo limonade s čajem. Od kod bo torej maček? Ako bi bil slišal v radiu, kako je škis monda vjel, oba pa pagat, bi sc po listi vroči turokarski bitki — dvakrat so mi vjeli monda, enkrat sem pa izgubil ultimo — ne čudil; toda mačke, to mi je pa docela nerazumljivo.^
»Dobro, gospod profesor, pa pridem zvečer k vam poslušat mačjo godbo.«
In prišel je in jo slišal.
No,:: zbodel sem ga, »ali sle Iudi vi prinesli že zvečer mačka s seboj?
. To je pa čudno, več ko čudno. Odkod li glasovi? In sicer povsod, tudi v Ljubljani, kjer prav to uro poučuje v študiju nemščino dr. Piskernikova.«
Tako se je čudil gospod Kajbiz, majal z glavo, vrtil koleščke, odklopil in zopet prildo-pil okvirno anteno. Slednjič pa pravi: : V aparatu ni napake, torej mora biti v anteni- Pri-klopiva za poskušnjo I učno anteno!'
Komaj jo je priklopil, se je že oglasila mesto mačkov dr. Piskernikova. In tudi na drugih postajah sva slišala deloma predavanja, deloma pa godbo. Ko pa priklopiva zopet okvirno anteno, je bilo nekaj časa tiho, potem so se pa oglasili zopet muci, in na vseh postajah ni bilo nič drugega, kakor samo mijavkanje.
Napaka jc torej v anteni, ki sprejema le mačje glasove, : prav i prepričevalno gospod Kajbiz.
Kako si pa lo razlagale?, vprašani ga jaz. Saj vendar do včeraj nisem nikdar slišal v radiu mijavkanja.:
: Jaz si sploh tega pojava ne razlagam, ker ga ne morem razložiti. Da ta antena sprejema te mačje glasove, ste se sami prepričali. Zakaj jih sprejema, pa ne vem. Mislite na Shakespearja, ki je rekel: : Med nebom iu zemljo je več stvari iu tako dalje.« Prosim vas pa, da ne poveste nikomur, da ste pri nas kupili to okvirno anteno, sicer ne prodamo nobene več. Da vam jo zamenjamo, se razume samo ob sebi.«
Jaz je pa nisem hotel zamenjali, marveč
sem kupil drugo, »mačjo« anteno sem si pa ohranil kot neko posebnost.
Pred dobrim tednom se pa oglasi pri meni radio-amater v osebi krepkega gorjanca.
»Jaz sem Kozorepec iz Kozjega brda,« je začel, potem ko je sedel, »po domače se pa pravi pri hiši pri Kozoglavu :. S svojimi podlistki v »Slovencu.? ste me navdušili, dn sem prodaj najlepšo kravo in kupil radio. Napeljal sem visoko anteno, a ne slišim drugega, kakor samo svinjsko kruljenje. Zdaj sem pa prišel k vam, da mi lo razložite in mi poveste, kaj naj storim, da bom slišal tudi predavanja, petje in godbo. Kajti svinje poslušam tudi brez radia, če hočem. Pa mi ni zanje.« x
Lahko si mislite, kako sem se zavzel, ko sem lo zvedel. Jaz mačke, Kozorepec pa svinje! Izpraševal sem ga natančneje, in povedal mi je, cla je njegov najmlajši sin, slišal celo neko jutro v radiu, kako je cvilila svinja, ki so jo v sosednji vasi prav isto uro klali.
»Vidite, oče Kozorepec, pravim naposled po dolgem umetnem odmoru — delal sem se, kakor bi globoko premišljeval — »na-paku je v anteni. Napeljite drugo anteno, pa bo kruljenje prenehalo.«
: Saj sem že tudi jaz mislil, da bo antena vzrok, pa sem se holel prepričati, preden jo zamenjam. S tako stvarjo je, kakor veste, veliko dela; nevarno je pa Iudi. Dobro, da imamo pri hiši še staro, pošteno rdečo marelo. S to vsaj na hvalo vašemu nasvetu v »Slovencu-, brez skrbi zlezem na streho. Pa Se nekaj bi vam rad povedal, če ne boste zamerili. Sestri, ki vam gospodinji, recite, da ne sme imeti ljudi za norca, če so tudi kmetje iu i t. hribov. Najbrže vam ni nič povedala. Bil sem namreč že enkrat pri vas, pa vas nisem dobii doma, ker sie menda šli v Kamnik pre-
Avlomobllisll!
Avtomobil t stl
to i 6 cylinderski ,Wanderer'
ki je v:'.bnj;il največjo pozornost ua letošuji berlinski l-uzslnvi, dospei. Na ogled pri Klavnem zastopniku Pavel Štele, L|ubl|ana, Kapiteljska ulica štev. .'I
Zobec Ivo, Zmazek Franjo, dr. Drobnič Ivan, dr. Pire Ivo, dr. Slivnik Anton, dr. Logar France, dr. Hribar France, ing. Manda Franjo, ing. Belančič Otokar, ing. Majce Lojze, ing. cand. Majce .Tože Valentin in ustanovna člana župnika Vondrašek I. in Zakrajšek Janko.
..Narodna Politika" dnevnik
D asi je hrvatski narod, zlasti po deželi v dvojem bistvu veren, po svojem verskem prepričanju katoliški, vendar se kot politični faktor druži in naslanja ob ljudi, ki so vse prej, kot prijatelji katoliških idej. To vse pa zato, ker do zadnjega časa voditelji katoliškega gibanja na Hrvatskem niso imeli v sebi dovolj aktivne sile in podjetnosti. Zlasti pa je hrvatskim katolikom manjkalo lastno dnevno gla-; silo, ki naj bi bilo vodnik v političnih vprašanjih, obenem pa zagovornik verskih idej iu bran i te lj vseh tistih misli in idej, ki so v bistveni zveza, s katoličanstvom. Zdaj je tudi ta vrzel v vrstah hrvatskih katolikov zamašena. »Narodna Politika«, ki je doslej izhajala trikrat, zadnji čas štirikrat na teden, postane s 1. januarjem 1929 dnevnik.
Za nas Slovence je ta dogodek važen zato, ker so z novim dnevnikom napravili pomemben korak naprej naši hrvatski somišljeniki, borci tistih idej in načel, ki jih v politiki zastopa naša SLS. In želja Slovencev, kot zavednih in krepko združenih katoličanov je, da pride tudi na Hrvatskem skoro do istega razvoja in napredka katoliške misli, kakor se je to na Slovenskem zgodilo v zadnjih treh desetletjih. Zakaj jasno je, da bomo katoličani v Jugoslaviji kot celota le tedaj pomenili nezlomljivo moč, kadar bomo krepko združeni složno korakali v vseh pokrajinah. Zato pozdravljamo borbo iu uspeh hrvatskih katolikov z zavestjo, da bo »Narodna Pol i lika - kol dnevnik še bolj uspešno širila prepotrebno misel združenja vseh katoličanov Jugoslavije.
-k Masarykova potresna slanica v Strugah prične s 1. januarjem 1929 redno registrirati. Aparati - seizmometri so pod Belarjcvim vodstvom konstruirani od najboljših mehanikov in stanejo približno 10.000 Din; te dni so biii montirani na ljudski šoli v Strugah. Imenovala se bo stanica po predsedniku ČSR v zahvalo, ker je on največ pripomogel, da so Belarjevi seizmometri zasloveli v inozemstvu. Poslovala bo kot podružnica triglavskega observatorija.
•k Nesreča. V petek, 27. decembra 1928, se je hudo ponesrečil v Radovljici elektrikar Franc Soklič. Napeljaval je elektriko v prenovljeno hišo in delavnico tvrdke Vurnik & Vidic, pri tem pa ga je po nesreči stresel električni tok, vsled česar je zgubil zavest in | je padci z višine drugega nadstropja na ka-menita tla in sc močno poškodoval. K sreči se je pri padcu lovil za lestvo, na kateri je sta!, in vsled tega udarec na tla ni bil tako silen; sicer bi se bil gotovo ubil. Ponesrečenec ima na glavi veliko rano, vendar smrtna nevarnost zaenkrat ne obstoji, če ni notranjih poškodb. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v bolnišnico v Ljubljano. Bil je silno vesten v svoji službi; še po nesreči, ko je ležal v mlaki krvi, ga je skrbelo le to, kako bo sklenil električni tok, da ljudje v hiši ne bodo ostali brez luči.
k: Spor radi otrok črnogorskega princa Mirka. Iz Podgorice v Črni gori poročajo, da je bivši črnogorski polkovnik Konstantinovič, tast pokojnega princa Mirka, zahteval od zet-ske oblastne skupščine, naj postavi njegovim vnukom, sinovom princa Mirka, varuha, ker se je njegova žena, vdova princa Mirka, poročila vdrugič z nekim belgijskim plemičem in sedaj zapravlja dedščino otrok. Polkovnik lvonstantinovič naglaša, da so ti otroci jugoslovanski državljani in da je dolžnost jugoslovanske države, skrbeti zanje. Ta korak polkovnika Konstantinoviča je vzbudil v delu belgrajskega časopisja veliko nevoljo. V Belgradu navajajo, da se je bivša črnogorska princezinja poročila z uglednim belgijskim diplomatom grofom Didzele, ki je bil v diplomatski službi tudi v Belgradu in j,v znan prijatelj Jugoslavije. Neki črnogorski politik trdi celo, da nima korale polkovnika Konstantinoviča prav nič patriotičnega značaja. V Belgradu vlada za ta spor radi otrok princa Mirka prav živahno zanimanje in javnost z napetostjo čaka, kaj bo sklenila zetska oblastna skupščina.
Učiteljiščniki v Osijeku groze s stavko. Gojenci četrtega letnika učiteljišča v Osijeku so poslali prosvetnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo premestitev ruskega profesorja Vasilija Masinenka. V nasprotnem slučaju groze, da stopijo v stavko. Tudi ostali letniki učiteljišča so se izjavili, da so solidarni s četrtim letnikom.
-k Požar v belgrajski tovarni. Komaj se je v Belgradu poleglo razburjenje radi po-' žara v Kazini, že poročajo od tam o drugem j velikem požaru, ki je uničil tovarno trikotaže I bratov Almuli in tovarno torbic tvrdke Sto-j jadinevič in Nešič. Obe tovarni sta se nahaja i i v skupnem poslopju na robu mesta ter pogoreli do tal. Vzrok požara ni znan. Škodo cenijo nad 2 milijona Din.
•k Belgrajski literati mod seboj. Svoj čas je v Belgradu dvignila mnogo prahu tako-
je največja in najstarejša strokovna tvrdka, ima najnižje cene, najboljše Radio-aparate, nov cenik.
LjuhSmna, Mastni trg S
brezplačna dostava.
davat. Tako mi je vsaj povedala vaša sestra, ko mi je odprla.«
»Kaj bi pa radi od brata?« vprašala je prijazno, »morda vam lahko tudi jaz v tem postrežem.«
»O nič posebnega, samo vprašati sem Iiotel gospoda, če naj res vzamem za anteno bodečo žico, kakor je priporočal v »Slovencu,« rekel sem jaz.
»Nikakor ne,« zasmejala se je vaša sestra. »bodeče pa že ne. Veste, brat je precej navihan, in večkrat rad koga potegne. Tako je storil tudi z bodečo žico. Glede antene vas lahko kar jaz podučim. Vzemite gladko' bakreno žico; čim bolj gladka je, tem bolje sprejema. Zato jo še dobro namažite s svinjsko mastjo, preden jo napnete!«
»In vi &:e jo namazali?« sežem mu v besedo.
-Seveda sem jo, pa še kako, in to z najboljšo zaseko, tisto, s katero belimo, žgance.c
»Vidite, oče,« povzamem zopet jaz besedo, seveda važno, kakor se spodobi takrat, kadar se razvozi ja kaka težkoča, »zdaj je pa stvar jasna.« Ker ste namazali žico s svinjsko mastjo, slišite kruljenje, če bi jo bili pa namazali z mačjo mastjo, bi pa slišali mijavka-lije; kdor jo namaže s pasjo mastjo sliši lajanje, kdor pa s koštrunovim lojem, pa meke-tanje. zakaj kakoršna je mast, taki so glasovi, ".i bi sestre ne smeli ubogati in bi morali žico pustiti tako, kakor ste jo kupili. Kar so mene liče, bom že poskrbel, da ne bo več dajala takih nasvetov.«
: Kaj naj pa storim z anteno? Ali naj ku-
jiiui liuvu Z ICO i
»Ne, tega ni treba. Anteno denite v ričet kuhat. Te vrste jed se imenuje »radio-ričet«
in je zelo okusna, samo kuhati se mora tako dolgo, da vzame ričet vso mast z antene nase. Potem žico dobro obrišite in zdrgnite, nato jo pa napnite.«
Mož je storil, kakor sem mu nasvetoval, in ni mu bilo žal. Kajti radiu-ričet mu je jako dobro teknil, »radione« mu pa, odkar je anteno skuhal, tako lepo poje, da ima vsak večer polno hišo gostov.
Ko je Kozorepec odšel, sem stopil v kuhinjo, da sem obračunal s sestro.
»Zakaj si mi anteno namazala z mačjo mastjo?« začel sem s pozo preiskovalnega sodnika-
* Ja z, jaz ...«
Ti, ti, kdo pa drug?«
Izprva je skušala tajiti, slednjič je pa priznala. Vsa togotna, ker ni mogla zaradi mojega radia do ene po polnoči zaspati, je drugo jutro šla in mi namazala anteno. Ker je brala, da gredo elektroni najrajši na bodečo žico. je popolnoma logično sklepala, da na gladko z mastjo zdrgnjeno sploh ne bodo šli. Varčna, kakor je, je vzela rajši mačjo mast mesto svinjske.
Lani jo je namreč ugriznila mačka, in neka žena ji jc dala za rano mačje masti, češ da se rane od mačk najrajši celijo z njihovo mastjo. Te masti ji je nekoliko ostalo in porabila jo je kot zdravilo« za anteno. Tako sem bil jaz deležen mačje godbe, sicer bi bil pa svinjske.
Kakor imajo samo na sebi slaba dejanja včasih dobre posledice, tako je tudi tu rodila jeza nekaj novega na polju radio-telefonije. Posledice te iznajdbe so nedosledne. Vzemite le mesto živalske masti človeško in sklepajte dalje...
zvana Shakespearjeva literarna afera. Dr. Sve-tislav Stepanovič je prevedel neko Shakespe-arejevo delo v srbščino in Velimir Živojino-vič je o tem prevodu napisal skrajno neugodno kritiko. Dr. Stepanovič je tožil Zivojinoviča po tiskovnem zakonu, toda prva instanca je Živojinoviča oprostila in to razsodbo je potrdilo tudi kasacijsko sodišče z razlogom, da v Živojtnovičevl kritiki ni nobene žalitve.
•k Skrivnost umorjenega armenskega trgovca. Preiskava ob priliki groznega umora armenskega trgovca Torquana Torquijana v Alipašinem mostu pri Sarajevu se z vso vnemo nadaljuje. Spočetka je bila napravljena tu napaka, ker je orožništvo obvestilo policijo šele 30 ur po odkritju zločina in so bili v tem času zabrisani skoro vsi sledovi za zločincem. Motivi tega zločina še niso popolnoma razjasnjeni. Zločinec se ni dotaknil elegantnih kovčegov, s katerimi je Torquan dopotoval v Sarajevo. Celo denarnica, v kateri je bilo več sto dinarjev in ki jo je imel Tor-quan v žepu, je bila nedotaknjena. Morilec je iskal le nekaj v žepih svoje žrtve. Tudi o Torquanu ni preiskava ugotovila še nič jasnega. Ugotovljeno je le to, da ima družino v Hamburgu, njen naslov pa ni znan. Ni znano niti to, katere vere je umorjeni Armenec.
-k Cinizem Škorjančevega morilca. Veko-slav Šlock, ki ga je zagrebška policija prijela kot Škorjančevega morilca iu ki je takoj priznal, da je res umoril Škorjanca, se skuša sedaj izviti iz zanke, ki se mu ovija okrog vrata. Trdil je, da je bil v noči, ko je bil Škorjnnec umorjen, v Ljubljani pri svoji znanki, ki ie poročena žena z otroci. Zagrebška iu ljubljanska policija sta to Stockovo izjavo kontrolirali in ugotovili, da je bil S točk res v Ljubljani, toda ne tedaj, ko je bil Skorjanec umorjen. Stock je nato izjavil: »Če ne dokažem alibija, potem bom zopet priznal, da sem jaz morilec! ' Zanimivo je, da je bila prva Stockova žrtev, kmet blizu Požege, umorjen 1. .1906. na isti način, kot Škorjanec, namreč da mu je Stock s sekiro razbil žrepinjo.
•k Dober sin. Neki splošno znani pretepač v Osijeku se je spri z materjo in jo v prepiru tako hudo pretepel, da je uboga slarka omedlela Prt padcu si je zlomila nogo. Močno poškodovano so prepeljali v bolnišnico, surovega sina pa je policija izrceila sodišču.
Tajno zdravljenje alkoholikov.
V zadnjem času jc vzbudila občo pozornost neka nova znanstvena metoda za pobijanja alkoholizma, katera jo pokazala izvrstne in trajne rezultate. Neki za človeški organizem popolnoma neškodljivi preparati se primešajo tajno v hrano alkoholikov, kateri tega ne občutijo ne po vonju ne po <*tusu. pa tudi čc bi sumili, da se jih hoče ozdraviti. Postopno delovanje preparata »Arcko I« po-vzročujc čiščenje organizma od alkohola in obenem odvzema vsako željo po njem. Bolnik že dva tedna po tem ne mere več piti alkohola, a v 3—4 tednu je končana ta Maga in ugodna kura in alkoholičar ostane za vedno trezen. Tvrdka Arome Corrpany (dep 3). Zagreb, Rcčkoga produžena ul. 20, pošlje pojasnila in cenik brezplačno in diskretno v zaprtih zavojih. Preparati gornje tvrdke po pravici zaslužijo, dn se na nje obrne v prvi vrsti pozornost vseh erih, ki imajo v hiši alkoholika, toda širša javnost bo odobrila delovanje navedene tvrdke za pobijanje alkoholizma v naši državi.
★	NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI (Kongresni trg in podružnica na Mestnem trgu) opozarja ob novem letu DRUŠTVA IN TRGOVSKE DRUŽBE na bogato zalogo trgovskih knjig; ima blagajniške knjige, štrace, amerikanske Žurnale, sejne zapisnike, kuverte in pisma s firmo, kakor tudi vse ostale pisarniške potrebščine v vsaki izbiri in po konkurenčnih cenah.
•k DAVČNA PRI J A V A ZA VR1DOBNI-NO. Za napoved dohodkov, ki so zavezani davku od podjetij, obratov iu samostalnik poklicev je predpisana nova tiskovina, Ici je pravkar izšla v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani na finem papirju po 75 par za izvod, To prijavo morajo vložiti obrtniki, trgovci itd., ki so podvrženi pridobninskemu, davku v mestu in na deželi.
★	»KO VAČE V ŠTUDENTKomična spevoigra s klavirjem v 3 dejanjih, zložil Vinko Vodopivec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 32 Din. Vprizorilev te nad vse šaljive spevoigre bo nudila poslušalcem obilo neprhijene zabave in smeha; pregnala bo vsako čmernosl. in otožnost.
■ -k OPOZARJAMO na oglas Spodnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista,
■k OPOZARJAMO na današnjo prilogo najsrečnejiie prodajalne srečk državne razred-ve loterije L. M. Konjovič v Beogradu.
-k Na Dr. KREKOVI GOSPODINJSKI SOLI se prične tromesečni gospodinjski kuharski tečaj, ki traja od 2. januarja do 30. marca 1929. — Me sečnina za notranje gojen-ke 900 Din, za zunanje 550 Din, — Vri glase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani.
★	NAŠIM DOBROTNIKOM! Ob zaključku leta 1928 se zahvalili jemo vsem dobrotnikom, ki so se spomnili nas najbednejših slepih s kakršnimkoli darom, in tako omogočili, da smo lažje prenašali naše bedno stanje. Prosimo, da ostanete še nadalje naklonjeni nam najhednejšim slepim. — Podporno društvo slepih.
k LOVCI! Cj/anik v ampulah jc najučinkovitejši strup proti lisicam. Zahtevajte ga v i drogerijah in lekarnah. Glavna zaloga v dro-gariji Sttnitas, Celje.
★	VRI GLAVOBOLU, OMOTICI, ŠUMENJU V UŠESIH, slabem spanju, slabem raz-
LETOS GREMO N H
SILVESTROV VEČER
V UNION
položenju, razdražljivosli posezite takoj po staropreizlcušeni »Franz-Josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »FRANZ-JOSEF« voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah,
ic LAJŠAJTE našo neizmerno bedo in se često spominjajte Podpornega društva slepih,
•k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
-k Ia REMSCHEID.SKE ŽAGE: jarmenicc, mlinske, krožne in druge v vsaki dimenziji, zajamčene, dobite najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg, Ljubljana.
■fr KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana.
•k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, IV olj o ca 12, prosi vljudno mitodarov.
Slovenci, pomagajte!
Med nami prebiva več tisoč delavcev iz Primerja, ki so tekom letošnjega poletja pri-bežali preko meje in si tu s poštenim delom služili vsakdanji kruh. Z nasiopom zime je delo, ki so ga opravljali kot sezijski delavci, prenehalo in ogromna večina vseh teh nesreč-nežev se nahaja sedaj na cesti brez sredstev in brez strehe. Vsi bedni in gladni, slabo oblečeni in prezebli tavajo iz kraja v kraj, iščoč dela in pomoči. Nimajo svojcev, kjer bi kot večina domačih brezposelnih delavcev našli zatočišče črez zimo. K svojim družinam onstran meje, ki same gladujejo, se iz bojazni pred preganjanjem in zaporno kaznijo radi bega čez mejo ne upajo vrniti. Pri naših javnih in zasebnih dobrodelnih ustanovah in podpornih institucijah kot tuji državljani ne najdejo pomoči. Njih edina nada in opora jim je Ju-goslovenska Matica, ki pa danes sama ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi jim vsaj v najhujši stiski dovoljno priskočila na pomoč. Prizori, ki se dnevno odigravajo v uradu Ju-goslovenake Matice, kjer li bedni nesrečneži iščejo usmiljenja in pomoči, so naravnost pretresljivi. Solze, ki rosijo oko tem trdega dela vajenim in dela željnim mladeničem in možem, so izraz njih dolgo zatajevane bede in obupa.
Slovenci! Jugoslovenska Matica je doslej, kolikor je bilo v njeni moči, podpirala te uboge trpine. Danes so njena sredstva izčrpana. Zato je primoraua obrniti se z javno prošnjo za pomoč na ves naš narod. Pravkar bomo jemali slovo od starega leta ter na raznih javnih Silvestrovih večerih in v domačih intimnih krožkih zabavajoč se pričakovali prihod novega lela. Ali se bomo v takem veselem razpoloženju vsaj za hip spomnili onih, ki jih je usoda pregnala izpod domače strehe in ki bodo lačni in prezebajoči pričakovali in pričakali prihod novega lela, prihod novega gorja in še hujše bede?
Slo venci I Vedno ste bili pripravljeni pomagati raznim nesrečnežem in trpinom, pa naj si je klic na pomoč prišel od kjerkoli. S hvalevredno človekoljubnostjo ste nudili še pred nedavnim svojo dokaj irdutno pomoč tudi bratskemu bolgarskemu narodu, ko ga jo zadela huda potresna ka'astrofa. Danes prihaja tak klic na pomoč od vaših bratov Slovencev. Ne preslišite ga! Pokažite svojo človekoljubnost tudi napram njim. Na raznih Silvestrovih in drugih zabavali se jih spomnite s prostovoljnimi zbirkami. Iniciativo za take zbirke naj dajo slavnostni govorniki, ki naj se v svojih govorih spomnijo teh najbednejših med nami in onih naših rojakov onstran meje. Vse zbirke naj se pošljejo na naslov: Jugoslovenska Matica v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7, II ki jih bo objavila v časopisih. l<d:>r ima le trohico sočutja do sočloveka, naj ne preslisi naše prošnje.
Jugoslovenska Matica.
Ob novem letu opozorite svoje prijatelje, da se naroče na to našo naj-odličneišo književno in umetnostno revijo. - Stane za celo leto 100 Din, plačale jo lahko tudi v dveh obrokih.
Hočna služba lekarn
Dnevno in nočno službo bosta opravljali lekarni Ranior na Miklošičevi cesti in Trnko-czy na Mestnem trgu. — V noči na torek: Bohinc na Rimsik cesti in Levstek na Resljevi cesti.
*
O Ponovno opozarjamo na kiparsko razstavo Karle Bulovčeve, Iti vzbuja vedno večjo pozornost. Da je umetnica velik kiparski talent, o tem ni nobenega dvoma. Naše občinstvo željno čaka močne besede o njeni umetnosti.
© Sestanek železničarjev »Prometne zveze«, skupina Ljubljana. Dne 27. decembra t. 1. se je vršil v Rokodelskem domu sestanek članov in prijateljev »Prometne zveze«, ki je v vsakem oziru uspel nad vsako pričakovanje, Udeležba sama je pokazala, kako veliko zanimanje je vladalo med železničarji za ta sestanek, katerega je priredila »Prometna zveza« v svrho točne informacije svojih članov o vseh aktualnih vprašanjih železničarskega stanu. Povabilu sta se odzvala poslanca gg. Zebot in Kremžar. Oba sta pojasnila navzočim železničarjem, kako stoji zadeva glede izplačila »razlik«, glede novele k pragmatiki, prevedbe kronskih vpokojencev bivše južne železnice in glede pomanjkanja kreditev vseh vrst za tekoče proračunsko leto, in tflede borbe za zboljšanje kreditov in gmotnega položaja želzničarjev v bodočem budžetu. Poročili, ki sta bili stvarni in temeljiti, so vzeli navzoči z odobravanjem in z zahvalo na znanje. Po govorih je sledila živahna in stvarna debata, ki je pojasnila še marsikatero krivico in težkoče, v katerih vrše danes železničarji svojo težko službo. Poslanec g. Zebot si je zabeležil vse izražene stvarne prošnje in predloge ter je obljubil pomoč. Na koncu sestanka je bil sprejet soglasno in z odobravanjem sklep, da se naj enaki informativni sestanki vrše po možnosti vsak mesec. Želeti je, da sc bodo i prihodnji slični sestanki vršili in končali tako živahno, stvarno in prijateljsko.
O Novi rešilni avto dospel. Ljubljanska rešilna postaja je že dolgo potrebovala nov rešilni avto, kajti dosedanji je bil spričo ogromnega prometa, ki ga je moral opravljati, večkrat odpovedal in je bil pogosto v popravilu. Dočim je pred leti še zadostoval en rešilni avto, saj je bilo tedaj le okrog 1000 voženj letno, sedaj ne zmaguje več, kajti samo letos je bilo nad 2300 voženj. Mestna občina je končno uvidela potrebo po novem rešilnem avtu in ga naročila. Novi rešilni avto je včeraj dospel v Ljubljano. Je to krasen izdelek tvrdke Avstro-Fiat. Motor ima 40 HP, šasija je specialno zgrajena s posebnim vhodom za zdravnika in posebnim za bolnike. Ima troje sedežev in eno ležišče, ki jc na štirih vzmeteh. Tudi zveza med šasijo in zadnjimi kolesi p zgrajena tako, da občuti bolnik kar najmanj tresenja med vožnjo. Voz je kurjen in razsvetljen električno. Avto tudi po svoji zunanjosti napravi kar najugodnejši vtis. Prepleskan je temnomodro, ob straneh pa ima embleme mestne občine. Z novim rešilnim avtom bo ustreženo ne samo prebivalstvu Ljubljane, temveč prav gotovo tudi vsej Sloveniji, kajti ljubljanskega rešilnega avtomobila se poslužujejo in ga kličejo v najoddaljenejše kraje. Letno naraste število voženj za okrog 300. Stari rešilni avto jc sedaj v popravilu in prihodnje dni pride zopet v promet. Z dvema rešilnima avtomobiloma bo ljubljanska rešilna postaja shajala dolgo časa in je vsaj za do-gledno dobo ta problem rešen.
© Koncert učiteljskega zbora. V ponedeljek, dne 7. januarja 1929 se bo vršil v Unionu v Ljubljani koncert učiteljskega zbora. Obsegal bo samo najnovejše pesmi slov. in hrv. skladateljev, večinoma rokopisne skladbe, ki jih sploh še ni pel noben zbor. Na sporedu bodo skladatelji Škrjanc, Kogoj, Adamič, Grgo-ževič in Stolzer-Slavenski. Pel bo mešani in ženski zbor a capella, ženski s klavirjem in orkestrom. Vstopnice bodo na razpolago v unionski trafiki od srede 2. januarja dalje. Cene običajne. — Pevski zbor se bori z največjimi težavami, a pripravlja poleg tega še turnejo po glavnih mestih našega juga, bo imel nekaj koncertov po naših mestih po deželi in drugi koncert s popolnoma novim sporedom v aprilu. Naj bi prijatelji lepe pesmi in idealnega prosvetnega dela pomogli zboru in ga podprli z razprodano dvoranol
© Ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne opozarja občinstvo, da ni nihče uslužbencev mestnega vodovoda in elektrarne upravičen pobirati po hišah novoletne darove. Baje so se pojavili nepoklicanci, ki prosjačijo v imenu omenjenih uslužbencev.
© Nn izrednem občnem zboru Jugoslovanskega društva za proučavanje angleškega jezika je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Leonid Pitamic, univ. profesor: glavni ta jnik dr. Ferd. Majaron, odvetniški kandidat; tajnica Fan-ny S. Copclnnd, lektorica; namestnik tajnikov Alojzij Lenarčič, vladni konc.; blagajnik Zdenko švigelj, odv. kandidat; gospodar dr. Mnrius Rcbek, univ. prof.; odborniki: gospa Astn Vo-dopivec, soproga velikega župana; dr. Pavel
Silvestrovvečer
Restavracija ★ Hotel Union Godba	K. Rist
Breznik, prosvetni referent in dr. Minarž, pri-marij. Društvena čitalnica je članom na razpolago vsak dan izvzemši ob sobotah od 7 do 8 zvečer; društveni sestanki pu sc vrše redno vsako sredo ob 9 zvečer istotum.
© Božičnica v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12, bo na Novega leta dan t. jami- , a rja ob pol 8 zvečer. Spored: I. Beethoven: 1 Sveta noč, moški zbor. 2. Dr. Kimovec: Zaročenka, moški zbor. 3. Svctek: Pod noč, moški zbor. 4. Hajdrih: Slovo od lastovke, moški zbor. 5. Tamburaške točke. 6. Božična igra v treh dejanjih: Pastirji in kralji. Priredil Fr. Rihar. Režiser B. Pengov. Predprodaja vstopnic bo na Novega leta dan od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu in zvečer eno uro pred pričet-kom prireditve pri blagajni.
© Sv. maša po pokojnem Fr. Keršiču iz Vod-mata se bo darovala na novega leta dan ob 7 v cerkvi sv. Petra. Odbor Šentpetrskega prosvetnega društva vabi člane, dn se te sv. maše udeleže in so spominjajo pokojnega tovariša.
© Tradicijonalna prireditev »Jadranske Straže« v Ljubljani v slovanskih nošah 12. januarja ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Uniona bo, kakor vse kaže, tudi letos ena najbolj zanimivih in najbolj prisrčnih zabav v sezoni. Med vsemi našimi prijatelji ter ljubitelji prelepega Jadrana vlada veliko zanimanje zu prireditev. Posebej še opozarjamo na smiselno dekoracijo dvorane po načrtu slovenskega umetnika.
© Po svetu brez nog. Včeraj dopoldne so radovedni Ljubljančani obkolili pred magistratom čudnega moža v cowboyski obleki, s širokim skavtskim klobukom na glavi in vsega pokritega z medaljami. Mož je imel mesto nog proteze, napol zakrite v širokih hlačah. Bil je sloviti svetovni potnik mr. Pernot, bivši francoski letalski častnik, ki je med svetovno vojno zbil na tla nešteto nemških letal, končno pa je v Dobrudži padel z letalom na tla in prišel težko ranjen v nemško ujetništvo. Tu so mu amputirali obe nogi. Pred leti se je mož odpravil na potovanje peš po svetu — s protezami in leseno palico, ki mu služi za oporo Prehodil je že vse celine razen Afrike ter odhaja sedaj preko Ljubljane v ftalijo, odkoder odide v Al-žir in nazaj v Francijo. V Jugoslavijo je prišel iz Romunije, k jer je obiskal svojo nekdan je bojišče ter je nato odšel v Jugoslavijo, kjer je. obiskal več mest, nazadnje Zagreb in Ljubljano. Dasi so naši ljudje svetovnih potnikov že siti. vendar so napravili pri tem izjemo in ga obilno obdarovali in mu odkupili precej razglednic. Mož ne zna niti besede kakega slovanskega jezika, njegovo ime in namen potovanja pojasnjujejo tablice v več jezikih, ki jih drži kot prapor pred seboj. Za dane mu darove le pokima v zahvalo. S seboj nosi debelo knjigo s podpisi odličnikov. ki jih zbira po vseh mestih. Na ljubljanskih ulicah je, kakor rečeno, vzbudil mnogo pozornosti in so nekatere ženske eelo joknle ob pogledu na tega lepega fanta, ki je. brez nog, pa se le upa peš po svetu.
© Vlom v mesarsko bnrnko. V mesarsko stojnico Ivana Starina v Rožni dolini je v noči na soboto vlomil neznan ljubitelj pečenke. Mož je odnesel le za okrog 50 Din drobiža in nekaj suhega mesa v vrednosti 20 Din. V stojnici je bilo tudi precej svežega mesa, katerega pa se vlomilec ni dotaknil.
© Pokvarjena mladina. K nekemu kleparskemu mojstru sredi mesta sta prišla dva mlada fantiča in sta prosila mojstra, naj jima izstavi potrdilo, češ, da prodajata zanj kovine. Imata namreč, sta pripovedovala mojstru, več bakra, pa bi ga rada spravila v denar. Mojstru se ji . to čudno zdelo in je poslal skrivaj po stražnika,; ki je oba fantiča aretiral. Dečka, ki sta se seznanila pri gledanju detektivskih filmov v kinematografih in se tam navdušila za tatinski posel, sta priznala, da sta baker ukradla v vojašnici vojvode Mišica. Oba sta tudi kradla po cele vreče premoga na kolodvoru in ga proda- ; jala. Za enkrat bosta morala s tatvinami pre- j nehati, ker so ju mulo »zašili*.
© VESELO NOVO LETO želi gostilna pri »Tilku na gričku«. Na novega leta dan zjutraj svež golaš. Na svidenje!
© »SILVESTROV VEČER« priredi pevsko društvo »SLAVECt v Mestnem domu ob i 20. Petje, godba, komični nastopi, alegorija. j
© PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in , vse perilo, kemično snaženje oblek: Šimenc, j Kolodvorska S.
•c&v veeer '
v novem salonu pti JERNEJU na Sv. Petra cesti Godba!	Prosta zabaval
Pristna vi> a Dobra kuhinja
.....
T6L- 3190.
iJJi
□	K volitvam v mariborski okrajni za-stop. Poročali smo že, da je okrajno glavarstvo potrdilo obe kandidatni listi SLS — za levi in desni dravski breg. Tudi socialistična lista je potrjena. Pač pa obstoja, kakor izvemo, velika nevarnost za kandidatno listo KDK, ki je okrajno glavarstvo radi nekega ponarejenega podpisa najbrže nc bo moglo potrditi.
□	Oblastni denarni zavod jc dobil primerne prostore na Trgu svobode 3, v Pugelj-Rossmanovi hiši. S poslovanjem prične takoj, čim se bodo uredili poslovni lokali.
□	Akademska maša s pridigo za izobražence se danes vrši ob običajni uri; na Novega leta dan akademske maše ne bo.
□	Silvestrov večer ima jutri v dvorani Zadružne gospodarske banke slov. pevsko društvo Maribor. Spored je zelo pester. Pri-četek ob 20. Poskrbljeno bo za vse. Vstopnina
5 Din.
□	Silvestrovali bodo letos naši nižji poštni in brzojavni uslužbenci v restavraciji pri Treh ribnikih. Za Silvestrovo naših vrlih poštarjev vlada med občinstvom veliko zanimanje. Vstopnine ni.
□	In to naj bi bili zastopniki delavcev? V predvčerajšnji tajni seji občinskega sveta so predlagali zastopniki SLS, naj bi se vozne olajšave pri mestnem avtobusnem podjetju, ki so predvidene za delavstvo in dijaštvo, uvedejo že s 1. januarjem. Po tem predlogu bi imeli dclavci in dijaki 50% znižanje za vožnjo pred osmo uro, če vzamejo vsaj 25 kart me-
sečno. Tedaj pa eo vstali naši sociji, ki pravijo, da so zastopniki delavstva, in izjavili, da sc ta zadeva še nc more rešiti, ker sc mora obravnavati v javni seji. Tako sc je radi kaprice socijalistov morala rešitev te zadeve za nekaj časa odložiti, na škodo dijaštva in predvsem — delavstva.
□	Nikdar več ne pojdejo ljudje našim socijern na led. Se prav dobro imamo v spominu kak silovit hrup so dvignili, ko so sc pričele gradili hišice v obeh delavskih kolonijah. Nič jim ni bilo prav. Šuntali so preko svojih lističev neprestano in z gnjusnim po-tvarjanjem dejstev. Nekateri so res nasedli in niso marali pristati na podpis pogodbe z mestno občino. Sedaj pa se je zgodilo, da so nekaterim izmed teh hišni posestniki lako občutno zvišali najemnino za Novo leto, da v znatni meri presegajo tozadevne odplačilne obveznosti interesentov, ki so podpisali pogodbo z mestno občino glede delavskih hišic v obeh kolonijah in ki se niso dali zapeljati po naših socijih. In še pred nedavnim so se oglasile nekatere stranke pri merodajnih či-niteljih in zaprosile za hišico, češ, da so se svojčas prijavile, samo podpisale niso. Hišice pa so se seveda oddale drugim interesentom, ki si tako rekoč v mesečnih oz. letnih obrokih odplačujejo hišico. Zapeljani reveži pa bodo z novim letom plačevali še višjo najemnino, za mnogo, mnogo slabša stanovanja, kjer ne bodo nikdar gospodarji. In zato čisto po pravici kolnejo naše socije, ki jim je blagobit ljudstva deseta briga. Nikdar več na led, pravijo in se rotijo, ko so prebridko spoznali uso-depolnost hujskaške pisarije naših socijev.
□	Katoliškim akademikom, članom kat. akad. kluba Panonije. Na Novega leta dan ob 10 dopoldne sestanek v banki. Razpravljale se bodo nekatere važne društvene zadeve. Obvezno.
□	Božičnico ima na Novega leta dan Katoliška ©mladina. Prireditev se vrši v Omladinskem domu ob 17. Na sporedu tudi božična igra: Na Be-tleliemskih poljanah!
□	Ljudsko gibanje v stolni župniji izkazuje za leto 1928 sledečo sliko: rojenih 4'28 oseb (lansko leto 134), umrlo 161 oseb (lani 119), porok pa 97 (lani 81). Prirastek na rojenih in umrlih gTe na račun porodišnice, ki se jo otvorila pred letom dni.
□	Nočno službo ima tekoči teden Konigova lekarna pri Mariji Pomngaj na Aleksandrovi cesti.
□	Iz krogov hišnih najemnikov smo zvedeli, da nameravajo nekateri hišni posestniki zvišati z Novim letom najemnino, ki presega v mnogih slučajih že sedaj zlato pariteto. Opozarjamo rnero-dajne činitelje na ta pojav, ker posamezne akcije proti povišanju najemnine v teh slučajih itak ne znležejo ničesar; apeliramo pa obenem tudi na uvidevnost hišnih posestnikov s pohvalnim priznanjem tistim hišnim posestnikom, ki jih pri določanju najeannine vodijo socialni in človekoljubni oziri.
□	Policijsko za<kv3čine. V času cd 22. do 28. decembra 1928 beleži situacijsko poročilo poveljstva tukajšnje varnostne straže 22 aretacij in sieer radi suma tatvine 1. goljufije 1. telesne poškodbe 1. tajne prostitucije 1. potepustva 7, vlnču-garstva 1, prepovedanega povratka 2, beračenja
oj)
1, razgrajanja in pretepa C, nevarno grožnje 1. Kazen tega se je nakopičilo 72 prijav radi cbi-čajnih prestopkov.	r.voo
□	Večer humorja in komike priredi v petek, dne -1. januarja, tukajšnja Ljudska univerza. Predava 7iinni humeristični pis telj dr. H611er.
□	Poroke. V zadnjem tednu so s" poročili: Rudolf Zitterschlnger, žel. uradnik, z gdč. iiMleno Žolnirjevo, uradnico; Ivan Osoinik. kovač, z gdč. Frančiško Škerbinekovo, pesi stnikovo hčerko; Franc Rebemik, pek,-z gdč. Vladislrtvo Vilherjevo, učiteljico; Franc S nnemvald, z gospo Antonijo Vrhovo, zasebnico; .losip Kaluder, čevljar, z gdč. Margareto Severjevo, zasebnico; Josip Černelič, trgovec,, z gdč. Marijo Lesjakovo. bančno uradnico; Ivan Scss, trgovec, z gdč. Dragico Tintovo, zasebnico; Mihael Rc/man, šofer, z gdč. Ano Ulerjevo, šiviljo; Herman Wutli, lovec« z gdč. Alojzijo Po-heinovo, šiviljo; Anton Videčnik, paznik, z gdč. Amalijo Olupovo, kuharico; Karel Jovič, mizar, z gdč. Ireno Glihovo. zasebnico; Josip Arndstat-ter, brivec, z gdč. Štefanijo Bizjakovo, šiviljo ter Ivan škorc., zasebni uradnik, 7, gdč. Josipino Se-nekovičevo, šiviljo.
□	Ure, zlatnino, srebrnino, NA OBROKE IIREZ PO VIŠKA, samo pri M. ILGERJEV sin, vrar, Maribor, Gosposka ulica,
□	PRI PRESTOPU V NOVO LETO želimo vsem cenjenim odjemalcem obilo sreče, zdravje in zadovoljstvo. KARO, Maribor.
S3 Silvestrov večer priredi v ponedeljek 31. decembra ob 8. zvečer celjska Krekova mladina v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Za zabavo je poskrbljeno. Opolnoči novoletna alegorija. Ves večer svira celjska železničarska godba. Vstopnina je Din 5. Preskrbljeno je za dobro in ceneno postrežbo.
Gledališki abonma. Priglasilo se je že lepo število abonentov, kar vsekakor priča o zaupanju, ki so ga dobi i Celjani do marib. gostovanj. Vendar so vsi priglasniki reriektanti le na parterne sedeže, dočim se za lože ni priglasil doslej nihče. Stavlja se do znanja, da pride do akenmana farno tedaj, če se priglasi tudi za lože vsaj še toliko abonentov. Poboji so zelo ugodni.
13 Solopevski tečaj gosp. učitelja Josi|)a še-gule na Glasbeni matici v Celju se z novim letom zopet nadaljuje. Prijave sprejema ravnateljstvo šole.
es Plačilo občinskih davščin in naklad. Mestni magistrat celjski naznanja, da zapade dne 1. ja-
OOdS©© O ©O©©© (3)0)00©.
U praznikih
naj si cenjeno občinstvo ogleda krasno prenovljeno gostilno
P. Košak, Krekov trg.
Posebno pa priporočam ceniene-mu občinstvu izvrstna domača vina priznano prvih vinogradnikov. Kegljišče še nekaj dni v tednu na razpolago.
^BiBiOOfsJiOOOOOraira) ii!!;
nuarja 1029 v plačilo prvi obrok občinskih davščin ua vozila in naklad (8% najemninski vinar, 2% kanalska pristojbina in 12% vodni vinar) za leto 1929. Stranke se pozivljejo, da poravnajo zapadle zneske najkasneje do 15. lebruarja 1929 v izogib eksekutivneniu postopanju.
& Cerkvena miš. Ko je na Šentjanževo okoli 4. popoldne prišel v Marijino cerkev ondotni cerkovnik iMartin Tratnik, je zapazil že od daleč ne-rednost pri nabiralni puščici na levi strani pod koroni. Pri natančnejšem ogledu je ugotovil, da je skušal nekdo puščico s silo odpreti in se kajpak lolastiti milodarov. Pa nepridipravu ni šlo po sre-i. Puščica je namreč tako mcčno zaklenjena, da ni mogel, čeprav je otividr.o imel na razpolago kovi-nasto pripravo, odstraniti pokrova puščice. Pač je odstranil žabnico, a pckrov se zaklepa z angleškim ključem in tu se je njegov zločinski posel očividno ustavil ali pa ga je kdo pregnal. Kljub temu jc pa na puščici sami povzročil okoli 100 Din škode.
& Kdo je našel? Zasebnik V. K. je šel na Šentjanževo ria veselico mestnih prostovoljnih gasilcev v gostilno pri »Zelenem travniku«. Okoli tri četrt na 12. ponoči ie zapazil, da mu je izginila njegova listnica z Din'920 in še nekaterimi manj vrednimi papirji. Ce mu je ni kdo sunil, jo je gotovo izgubil in nekdo io je moral najti. Ce jo je, naj jo vrne celjski policiji.
g

Moste pri Ljubljani
Prelaz čez tir dolenjske železnice na Zaloški cesti je nujno potreben razširitve. Takrat, ko se je gradila železnica, je morda prelaz v tej širini zadostoval, a od tedaj se je [»množilo prebivalstvo na moščanski strani železnice za nekaj tisočev, ki imajo vsak dan opravek v mestu in se je zaradi tega promet na cesti izredno pomnožil. Zlasti v jutranjih in večernih urah ter ob tržnih dnevih se guetejo skozi prelaz ljudje, živali, biciklisti, vozovi in avtomobili, da je vsak hip mogoča kakšna nesreča. Promet je oviran tudi po mestni mitnici, ob kateri se morajo ustavljati vozila. Zato je treba prelaz razširiti na tako širino, kakor jo ima cesta s hodniki. Tako se ne bo treba pešcem gibati med vozili ter bodo v smeri hodnikov hitreje in varne-je prehajali preko tira. Pravijo, da je občina že večkrat zahtevala razširitev, pa brez uspeha. Stvarna potreba za razširitev je očitna, o tem se pač ni treba šele razgovarjati; ako pn kdo namenoma ovira, je treba tako objestnost streli. Ker je v interesu prebivalstva naše občine kakor tudi ljubljanske, ni dvoma, da je razširitev v kratkem času mogoča, ako se le naše županstvo in pa ljubljanski magistrat za to zadevo zares zavzameta.
Popravite cesto s hodniki! — Res je, da je glavna cesta takoj ob železniškem prelazu s hodniki vred, v dolžini nekdanje Prusnll.ove hiše, skrajno slaba. Tega seveda ne čutijo oni, ki razpolagajo z vozevi in r.Atomobili, pač pa ubogi pešci, ki hodijo po blatu in lužah. Vemo. da ne bo še tako kmalu asfalta in granita na naših cestah, pomagano bi pa nam bilo, ako bi se cesta večkrat in dovolj nasula in ravno tako hodniki. Napačno je, ako se na hodnik nasuje samo drobnega peska, ki takoj zgine v blatu, temveč je tam treba najprej dovolj debelega gramoza, na katerega se napelje šele drobni pesek. Le tako bomo dobili hodnike, ki bodo tudi ob slabem vremenu vporab-Ijivi.
Več luči! — V Vodmatski in Društveni ulici jjrli samo po ena žarnica, v Poljski pa celo nobena. -Ali bi pri~el proračun res iz ravnovesja, ako bi se oskrbelo v teh treh ulicah uekoliko več luči?
Ježlca pri Ljubljani
Silvestrov večer bo jutri, v ponedeljek priredil tukajšnji Orel. Na sporedu je šaljiva igra, več pesmi, deklamacij, telovadba, govor iu kuplcti. Prireditev se prične ob 8 zvečer v Društvenem domu ter se vstopnice dobe že danes popoldne v domu.	. .
Tele/on na občini smo pretekli teden dobili. S tem je občinska pisarna laliko vsak čas tele-fonično zvezana z Ljubljano, kar je precejšnje važnosti in koristi za naš kraj, pa tudi za različne ljubljanske urade.
Danes se poslavlja od farne cerkve, faranov in cerkvenih orgel tukajšnji organist Tone Ma-zovnik. Letos bi bil sicer praznoval lOlelnico svojega orglanja na koru in svojega cerkvenega pevskega zbora, ki ga je izvežba! po splošnem priznanju do največje popolnosti, ki jo nv>re podeželski zbor doseči. Za razvoj pevske umetnosti na Ježici ima odhajajoči organist lepe zasluge, ki mu jih vsakdo rad priznava. Svoj čas je zelo vneto vodil poleg cerkvenega zbora še zbor pevskega odseka prosvetnega društva in še prej moški pevski zbor Orla. Šele zadnji čas so ga razmere prisilile, da je pustil vse in se posvetil le cerkveni glasbi in svojemu cerkvenemu zboru. Priredil je z njim celo lepo uspeli cerkveni koncert.
Jesenice
Silvestrov večer bomo praznovali v društvu. Na sporedu so kupleti, burka, šaljivi prizor, orkester itd. Preski bi eno bo tudi za topla iu mrzla jedila in dobro pijačo.
Grozilna pi-nia še vedno prihajajo. Orožniška postaja jih ima že cel kup. Pisma so večinoma oddana na ambulančno pošto v vlaku. Ljudje so v
»»
m XLON
KAVARNA CENTRAL"
na Silves rovo olj 4 url isfuSra! odp.'ta Priporoča se vinoioč in domače koline
Poslovne knjige ^SZ^Z
vrste
' koledarjev priporoča M ličar
Ljubljana, Helenburgova ul. 1, in Se. Petra e. 26.
velika izbira
volnenega blaga, barhen'a in baržuna v trgovini J SIP ŠblBAR, LJUBLJANA, Stari trg 21
Vsakovrstne ure, /lataina in grebrnina po nizki ceni pri
trajnem strahu, dn ne bi zločinec izvršil svojih groženj. Nn sveti večer so mnogi, ki bi šli radi k poluočuici, ostali doma in stražili.
TržiS
Shod zaupnikov, somišljenikov SLS se je vršil preteklo nedeljo. Dvorana Rokodelskega doma in še obo predsobi sta bili polni poslušalcev. G. nar. poslanec Brodar nam je podal sliko politike v državi, g. oblastni predsednik dr Natlačen pa nam je očrtal dela in načrte oblastnega odbora. Takih sestankov si še želimo. Zaupnice našim voditeljem so bile soglasne in prisrčne.
Radio. Ta beseda je bila letošnje božične praznike neštetokrat izgovorjena v Tržiču. To pa zato, ker so člani našega prosvetnega društva oskrbeli večerni program na Štefanovo za ljubljansko postajo. Menimo, da so jo dobro odrezali. Vsaj taka je splošna sodba Tržičanov, ki so sedeli ta večer kar na gosto pri vseh radijih Tržiča in okolice.
Nov radio-aparat dobi v teh dneh dvorana Rokodelskega doma. Aparat bo prvovrsten in bo pač mnogim ustrezal.
Pokopali smo ob velikanski udeležbi na Štefanovo najstarejšega Tržičana g. Janeza Mehleta. Neštete je izučil čevljarske obrti. Godba in pevci prosv. društva sv. Jožefa so ga častno spremljali. Rodil se je g. Mehle leta 1839.
SK Triii sklicuje z ozirom na sestanek zim-skošportne sekcije SKT z dne 22. dec. t. 1. in na podlagi pravil SKT čl. 9 izredni občni zbor na četrtek 3. jan. 1929 točno ob 8 zvečer v kavarni Ja-
vornik s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročila načelnikov sekcij. 3. Slučajnosti. Glasovalno pravico ima vsak, ki je poravnal članarino za lelo .1929 v znesku 12 Din. Članarina se bo pobirala tudi pred začetkom občnega zbora. Prosi so obilne udeležbe vseh prijateljev SKT, posebno pridejo v pošlev oni faktorji, ki imajo smisel in ki žele, da bo športni klub z njih pomočjo in nesebičnim delom oživel, uspeval in na la način dosegel ono mesto v Sloveniji, ki mu pritiče.
Žužemberk
Naš zdravnik g. dr. Pavločič nas z novimi letom zapusti, ker se preseli v Ljubljono, kjer bo v družbi z dr. Vrčonom in dr. Furlanom izvrševal privatno zobozdravniško prakso. Teako ga bomo pogrešali. S svojo veliko spretnostjo in ljubeznivostjo si jo tekom let tukajšnjega bivanja tako osvojil srca ljudi, kakor doslej še noben zdravnik. Zlasti so ga bili ljudje veseli, odkar se je na Dunaju specijallzlral za zobe, ker je ravno v tem oziru pri nas, ki smo tako daleč od železnice, velikanska dobrota domač zobozdravnik. Dal Bog, da dobimo kmalu njega vrednega namestnika!
Vič. V Društvenem domu na Glincah se vrši Silvestrov zabaveu večer v ponedeljek dne 31. decembra pri pogrnjenih mizah s sledečim sporedom: godba, petje, komičen film in dramatični prizori. Začetek ob pol 8 zvečer.
Univ. prof. dr. Kušej:
Neka; pripomb k zakonskem o srbski pravoslavni cerkvi
L.Vi!&ar,urar
H^Jj	Ljubljana
•Sv. Petra cesta St. 3G
AftGINOL-TABLETE
so najboljše sredstvo proti prehlajenju in kašlju. — Dobi se v vsaki lekarni
Prvotni osnutek zakona o srbski pravoslavni cerkvi, ki ]e bil že 1.1926 narodni skupščini predložen, potem pa zopet umaknjen, je bil tudi v krogih katoliškega duhovništva v Sloveniji in na Hrvatskem dobro znan. Njegova glavna določila so prikazana v 2. izdaji mojega Cerkvenega prava sir. 678 ss. Ta načrt je sedaj izimenjen po novem zakonskem predlogu, vstvarjenem po zatrdilu belgraj-skih novin v sporazumu med cerkvenim predstavništvom in kraljevo vlado.
S podrobnostmi novega csnutka se danes ne nameravani baviti, nego se hočem dotaknili samo dveh, danes v ospredju javnega zanimanja stoječih točk, namreč 1. cerkvene imovine in 2. verskega pouka v šolah.
1. Čl. 2 veli: Srbska pravoslavna cerkev izpoveduje javno svoje versko učenje in vrši javno svoje bogoslužje. — Ona samostojno upravlja in urejuje svoje cerkveno-verske posle, upravlja svobodno svojo imovino in razpolaga z njo, s fondi in ustanovami, v mejah tega zakona in cerkvene ustave.1 — Imovina srbske pravoslavne cerkve služi samo cerkvenim svrbani in se ne sme pod nika-kim vidikom odvzemati in tudi ne v druge svrhe uporabljati. — Razlaščenje cerkvene imovine v občem interesu je dopuščeno samo na osnovi zakona proti polni odškodnini.
Nekoliko dni. prodno sem'prejel načrt iz Belgrada, je izšla v Slovenskem Pravniku (1928. štev. 11 12, str. 246 ss.) moja razprava z naslovom: Ustavne nteje agrarne reforme s sledečimi zaključki:
a)	Razlaslitev v smislu čl. 37 drugi odstavek (eksprcpriacija v javnem interesu,"" kakor pri gradnji železnic in cest, regulaciji mestnih ulic i. p.) in čl. 42 ustave (kolonat v Dalmaciji) zadene tudi cerkveno imovino. Ker je pa cerkvena imovina ustanovna imovina in ker so občekoristne ustanove po čl. 38 drugi odstavek ustavno priznane, mora v primeru razlastitve po cl 42 odškodnino cerkvi dati država.
b)	Čl. 43 ustave, ki načelno ureja razlastitev v socialne svrhe (aorarna reforma), se nanaša samo na kapitalistično veleposest. Ker so cerkvena posestva it-lanove z obee-kr rv!nim namenom, se morajo iz agrarne reforme izločiti.
c)	Po ?1.41 so cerkveni grozdni kompleksi kot last samoupravnih teles od razlastitve ustavno izvzeti.
V osnutku je torej za pravoslavno cerkev priznano vse to, kar sem jaz trdil slede cerkvene imovine v obče. Ker pravoslavna cerkvena imovina nima kolonov, je mogoče njena posestva razlaščali samo v interesu javne uprave, t. j. v obsegu nujne potrebe na podlagi zakona in pro-i polni odškodnini. Eks-propriacija v interesu poedincev potom agrarne reforme jc nedopustna.
Srbski pravoslavni cerkvi je v osnutku slovesno priznano svojstvo samoupravnega telesa. Iz tega sledi, da njene šume niso »privatni gozdni kompleksi c v smislu čl. 41 ustave in da se ji vsled tega ne smejo odvzeti.
To pa, kar velja za pravoslavno, mora veljati ravno tako za katoliško cerkev. Tudi glede nje je agrarna reforma protiustavna, tudi njeni gozdni kompleksi morajo ostali neokrnjeni, ker so last samoupravnega telesa.5
Po gl. 10 pokriva cerkev svoje potrebe: z dohodki iz skupne imovine ter iz imovine po-edinih cerkvenih institucij; s cerkvenimi davki in taksami; s posebnim obdačenjem samostanskih in cerkveno-občinskih posestev; z drmrimi prihodi kakor volili in darili: končno z državno pripomočjo po Čl. 12 ustave.
1 Cerkveno ustavo bo po čl. 27. sklenil sv.
arhijerejski sabor, potr'ena bo s kraljevim ukazom na predlog ministrskega sveta in bo imela zakonsko moč. Obsegala bo predpise o organizaciji in bo izdana najdaije v roku treh mesecev računanih od dneva, ko stopi ta (osnovni) zakon v moč.
3 Glej v tem oziru mojo prej citirano razpravo
v SI. Pravniku.
vršijo to dolžnost posebni veroučitelji, učitelji ali druge sposobne osebe, vsi pravoslavne vere, katere postavlja na predlog eparhij-skega arhijereja (episkopa) pristojni minister (čl. 19).
Tudi ta določila ne potrebujejo nikakega podrobnega komentarja in je dovolj, da jih javnost pozna. Naši poslanci jih bodo lahko primerjali z osnutkom zakona o osnovnih šolah.
Tehnika
Tako celotni cerkvi kakor tudi. eparhi-jam (škofijam) in cerkvenim občinam je prignana pravica do obdačenja cerkvenih članov v obliki doklad na neposredne davke, ki jih plačujejo državi. S časom se ima cerkev o.i državnega budžeta, razun pavšalne pomoči, popolnoma osvoboditi. To se naj zgodi tekom dveh let, računši cd dneva, ko stopi ta zakon v moč.
Ker bo pa za gmotno osamosvojitev cerkve treba med njo in državo poravnati iz-vestne zahteve in dolžnosti, je predvideno v to svrho v čl. 25, da bo kraljevska vlada v dogovoru s sv. arhijerejskim saborom ugotovila vse, kar sme cerkev od nje upravičeno terjati, osobito vse pridobljene pravice cerkvenih ustanov in oseb, proti katerim ima država obveze gmotne narave. Vse to bo naloga posebne komisije, v katero pošlje arlii-jerejs-ka sinoda 5 in ministrski svet istotako 5 delegatov. Ta komisija si izbere 11. člana za predsednika in sicer z večino glasov. Pri enakem številu glasov odloča žreb. Vse mora biti izvršeno dve leti potem, ko stopi ta zakon v veljavo. Do Ija bo država skrbela za cerkvene potrebe z državnim budžetom na isti način kakor doslej.
Tega <3ena ui mogoče razumeti drugače, kakor da se vlada zaveda, da je s svojim postopanjem napravila cerkvi škodo, katero je treba popraviti. Izrazi >opravdana potraži-vanja«, »sva stečena prava crkvenih ustanova i lica«, 'komisija če odrediti način i vreme naknade, za koju je država obavezna pri pre-vodjenju crkvenih nadleštava, ustanove i lica sa državnog budžeta na budžet srbske pravoslavne crkve« so na sebi tako jasni, da ne potrebujejo nikakega podrobnega komentarja.
Za me ni niti najmanje dvomljivo, da je la člen v zvezi s čl. 2. in da je vlada odgovorna cerkvi za škodo, ki jo je napravila s kršitvijo tam formuliranih r.ačel. Kar je cerkev po agrarni reformi na imovini izgubila, ji mora država povrniti.
Človeku, ki spoštuje ustavo in zakone, je v zadoščenje konstatirati, da je prodrlo v osnutku glede cerkvene imovine pravilno stališče tako v pravnem kakor v gospodarskem oziru. Vidiki, ki se odpirajo za katoliško cerkev, ki mora in sme že po načelu ravnoprav-nosti zahtevati napram sebi enako postopanje, niso neugodni, posebno, ako ji uspe, dobiti od države nazaj to, kar ji je bilo koncem 18. stolelja vzeto in kar je bilo pozneje slovesno označeno kot njena lastnina, namreč verski zaklad.
Skupna dolžnost obeh cerkva pa bi bila, da napneta vse sile, da rešita svojo imovino že sedaj pred ekspropriacijo potom agrarne reforme, dokler/ta ni še dokončno završena. To je ugodnejše in bolj sigurno, nego poznejše razračunavanje z državo, ki na žalost dostikrat niti tekočim obveznostim ne zadošča. Toda ubrati primerne korake v to svrho so poklicani drugi, meni se je zdelo samo umestno opozorili na vzgled in lep uspeh pravoslavne cerkve.
2. V vseh državnih in zasebnih šolah se vrši pravoslavni verski pouk pod nadzorstvom pristojnega cerkvenega oblastva. Načrt za verski pouk predpisuje pristojni minister po predlogu in v sporazumu z arliijerejskim saborom. Učbenike za veronauk pripravlja in odobruje arhijerejska sinoda in na njen predlog jih potrjuje pristojni minister.
Veroučitelji na vseh srednjih, strokovnih in po potrebi tudi na osnovnih šolah poslavlja pristojni minister po predhodnem sporazumu s pristojnim episkopom. Eparhijski ar-hijerej nadzira veronauk sam in po svojih organih, vodi preiskavo proti veroučiteljem, katerih pouk ni v skladu z učenjem pravoslavne cerkve ali ki s svojim delom in vedenjem kršijo dolžnosti veroučilelja in pred-larra ministru njih razrašenje od službe.
Na državnih osnovnih Šolali delijo verski pouk kvalificirani župnijski duhovniki. Kjer je to po mnenju episkopa ueniogoče izvesti.
Tabelo in primeri za presojo in dintcnzijoui-ranjc železobetonskih konstrukcij. Sestavil inž. Rudolf škof, oblastveno avtorizirani gradb. Inzenjer in profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani. Založba in tisk tiskarne Maksa Hrovatina. Ljubljana, 1928, 40 strani, Cena 36 Din. Naroča se pri avtorju. Pod tein naslovom je izšla pravkar knjižica, ki bo brez dvoma zelo dobro došla vsem, ki se pečajo v gradbeni praksi z dimenzioniranjem in z izvršitvijo vsakdanjih železobetonskih konstrukcij. Kakor avtor sam navaja v svojem predgovoru, je knjižica namenjena predvsem stavbnikom, zidarskim mojstrom in tehnikom za prakso ter tudi kot učni pripomoček za šolo. Delo vsebuje tabele za računanje plošč in nosilcev, rebnistih plošč, navadno armiranih stebrov, spiralno armiranih s'ebrov ter tabelo za ploščine okroglega železja. Med temi so zbrane vse one tabele, ki zadoščajo za presojo in dimenzi-joniranje teh konstrukcij, brez katerih se ne gradi danes že skoraj najprimitlvnejša zgradba. Tabelam so priključena navodila in primeri, ki na raznih konkretnih slučajih pojasnjujejo uporabo tabel; za mnoge primere so izdelani tudi armaturni načrti, tako da tudi v tem oziru nudijo navodila za vse ono, kar je potrebno za pravilno izvršitev s konstruktivne strani. Ob koncu so še podana načelna pravila za izvršitev železobetonskih stropov kakor tudi dopustne napetesti betona. Ker tabele upoštevajo že osnutek novih predpisov za betonske in železobetonske konstrukcije, kateri osnutek je bil odobren od Udruženjn jugoslovenskih inženje-rov in arhitektov, bi bilo želeti, da bi segli vsi stavbniki in zidarski mojstri čimprej po tej knjižici, ki jim bo prihranila pri konstruiranju železobetonskih konstrukcij mnogo truda in časa. Vsakdo, ki se bo hotel okoristiti s tem delom, bo hvaležen neumornemu avtorju za njegov trud in stremljenje, da je potoni te knjižice napravil računanje enostavnih železobetonskih konstrukcij dostopno tudi širšemu krogu naših domačih stavbnih obrtnikov.
Za 8 Dira 4 Dni
(Izpred sodišča.)
Špricnikov Janez je čuden birt. Za Krimom nekje ima go3tiino, še dosti dobro mu cvete kupčija, ie denarja Janez hraniti no zna. Poleti je nelc C dal večjo vsoto v malo škatljtco ter jo položil v klet. Sicer je klet ponoči zaklenil, toda kljub temu se je nekdo polakomnil denarja. Bil je lo navihani Boleslav, ki je prejšnji dan navrial zadnja vrata kleti in na zapiralo napeljal vrvico. Ko ie Janez hišo in klel zaprl, je Boleslav na lin način odprl vrata, potegnil za pripravljeno vrvico ter tako prišel do škatljice z denarjem. Tistikrat je bilo v škatljici 858 Din in glejte: Boleslav jih je vzel samo — osem ... Drugo je vse pustil in odšel. Pa še za teh osem dinaičkov je šele čez dolga priznal in dodal, da je tudi te koj zgubil Ker mu niso megli dokazati tatvine za vso vsoto, ampak le za'8 Din, je dobil Boleslav le 4 dni zapora.
S „pa!Cko" po glavi .
(Izpred sedišča.)
Frntje iz ribičevega in iz Slivnice so si prišli navzkriž. Čisto enostavna zadeva: fanlje iz Mla-čevega hodijo v Slivnico k dekletom v vas in sliv-niškim fantom to ni všeč. Za malo se jim zdi, ker jih dekleta sploh marajo, za domačine se na ne zmenijo. Pa so se nekega večera fantje srečali za vasjo. Že prej v gostilni so se biii prepirali in spoprijeli, pa jih je gostilničar pomiril. Zdaj pa ni bilo nobenega zadržka več in France, ki je znan pretepač in nasilnež, je zbil z enim zamahom Kenetovega Vladka na tla. Vladko pa je uren in se je ročno pobral s tal in skočil v Franceta. Zgrabil je klaftersko poleno s kupa ob cesti in je ž njini Franceta oplazil po glavi, da je ta padel nezavesten na tla. Ko so videli nasprotnika na tleh, so priskočili še drugi trije in udrihali z vso močjo po ubogem, nezavestnem Francetu. Videl jih je pa skozi okno svoje hiše sosed Nace in njegova žena Šnela. Pod težo teh dokazov govori Vladko o »palčki«, ki jo je vzel še od doma v gostilno; Z njo je pobožal Franceta in je nemogoče, da bi se bil od tega onesvestil. Ker na je Vladko tak možak, da je bila njegova palčka« v preiskavi po njem priznan »majhen iclcnčekt, dejansko pa resničen kol, oziroma bat precejšnje teža in velikosti, je moral Vladko v ječo. Sedel bo 6 tednov, ter plačal vse stroške in 150 Din talese.
Nik»i6	Hfeje.pa o ja. R bje olje k van žo
itak občutljivi želodec slabih otrok
po-
je prašek s prijetnim okusom U/.ijete ga suhega ali raztopljenega v mlel u. Pr.rejen je s sla niiit eksiraktom dr. Wa .dera in z garant ranimi 30°/, ribjega olja. V njem pa se ne občuti neprijeten I okus in tudi ne duh po ribjem olju. Junait e ugo-' den za vse tiste, Ui ne morejo zauživati ribjega
I o'ja. _ Dobite ga v vseli lekarnah v velikih o in >•
' tih po Din 42"— in v malih omotih no Din 25' —
Pristne francoske pastiije
V Al. D A
prsti preh!«du, glai'Ol'Olu, ejp'oi?clu
Proilajajo vse lekarno in tlrogeriie.
ROBORIN
čaj za želodec ln čiš enje krvi. uspešno sredstvo proti odebelilvi, slabi prebavi, trajne nu zaprtju. Dobiva se v v-eh lekarnah. Proizvaja lekarna A«KO. ZAGREB. Ilica 12
Brezžični odmev z Marsa?
Teorija Hoavisidejove plasti. — Planeti kot valovno malo. — Večni radiolonski koncert
Pred nedavnim so angleški in razni nemški listi poročali o poskusih s kratkimi valovi, ki so vzbudili splošno pozornost in katerih uspehi se nam zde nekako avanturistični. Daje se ni posrečilo le pošiljati liratke valove na ogromne daljave v vse mir je, temveč jih po izvršeni refleksiji na zemlji zopet sprejemati. Že dalje časa je od tega, ko je baje opazil neki norveški inženir, da jo •sprejel pri oddajanjih nizozemske oddajne postaje na kratke valove Eimlhoven nekaj čisa po sprejemu signala isti zniak še enkrat, četudi z jako zmanjšano jakostjo. To opazovanje ne bi bilo samo na sebi nič čudnega, kajti tak, večkrat se ponavljajoči prejem so popolnoma neoporečno opazovali že prej, o čemer so že pisali radijski časopisi. Pri poskusih prejema s kratkimi valovi iz Rio do Ja-neiro so opazili v GeItowu, da je dospel raziven pravega sprejemnega signala približno eno sedmino sekunde pozneje nov znak, in sicer so izračunali, da medtem, ko je prvi znak dospel po najkrajši peti okoli zemlje od Rio <le Janciro v Gcltovv, cia •je drugi znak pretekel daljšo pot in v nasprotni .smeri okoli zemlje. Še malo kasneje cirka eno tretjino sekunde po prvem je dospel še en znak, ki je napravil dvakratno pot okoli zemlje, kar je pokazal račun.
Ta čudni pojav razlagamo po teoriji Heavisi-dejeve plasti,, ki jo dobimo kot verjetnostno teorijo tudi po drugih meteoroloških opazovanjih. Ta plast se nahaja v silnih višinah atmosfere, ki vpliva vsled svojih posebnih fizika ličnih lastnosti na električne valove kot na krogelnem zrcalu, ki obdaja vso zemeljsko kroglo tako, da ovira električne valove pri svojem premočrtnem razširjanju in jih sili, da se na zemeljski površini in Heavisidejevi plasti ponovno odbijejo in tolikokrat napravijo pot okoli zemlje, da uniči absorbeija njih energijo. Na to znane pojave pa ne moremo opirati opazovanj norveškega, inženirja, ker je označil časovne razlike med posameznimi ponavljajočimi se znaki kol znatno večje.
Norveški profesor S t o r m e r je ponovno raziskal opazovanja in je cdredil sistematične sprejemne poskuse na različnih mestih pri pošiljanju jake energije oddajne po.-taje na kratke valove v Eindhovnu. Faktičen rezultat je bil, da so dospeli po normalnem signalu še nadaljnji znaki in sicer z zamudo 3—17 sek. Tega rezultata ni mogoče več razlagati z večkratnim potem valov okoli zemlje,, golovo pa bi morali razven omenjenih ponovitev opazovati še celo vrsto vmesnih ponovitev. Sklepali so, da so prodrli valov; globoko v vsemirje in sicer na progah do 5 milijonov km in da so se povrnili naio po izvršeni refleksiji nn drugi Heavisidejevi plasti:- recimo zemlji po* dobnega nebesnega telesa. Nj treba, <la se je izvršila refleksija na kakšnem drugem nebesnem telesu, temveč megli bi tudi misliti, da se nahajajo v vtemirju provedne plasti, ki se pomikajo in te valove odbijajo. Postanek teh plasti bi si mogli razlagati na razi ime načine. Podatki, ki so jih faktično objavili časopisi, so zelo skromni, in bilo bi dobro jih momenta.no sprejeli z neko rezervo. Vsekakor pa se pojavljajo vesti, ki trdijo, da je predaval profesor S t S r m e r o teh poizkusih v norveški akademiji znanosti, kar je baje vzbudilo ogromno zanimanje. Trditev, da je profesor znan strokovnjak na polju visokofrekvenčnih tokov, najbrž ne bo odgovarjala resnici. Pač pa je raziskovalec na meteorološkem polju istega imena že dolgo poznan. Ta se je mnogo pečal z ekstiem-mimi visokimi atmosferičnimi plastmi in pojavi severnega sija. Po mnenju profesorja Stormerja bi mogli baš ti poskusi podati t cenejša razlago o kakovosti vsemirja in pojavih v njem.
Ti poskusi se zde v popolnem protislovju z dosedaj veljavnim mnenjem o razmerju elektro-imaCTetičnih valov napram Heavisidejevi plasti, •kajti mislili so. da je ta plast neposredna, torej odbija valove. Ni pa bilo znano, kako dolge valove so uporabljali pri teh poizkusih. Kot, pod katerim se vračajo valovi, ki so prodrli do Heavisidejeve plasti, na zemljo, zavisi cd dolžine dotičnih valov in domnevajo, da se zelo kratki valovi (ca 10 m ali še krapi) sploh ne vrnejo, temveč da prodro ■plast, torej^ predirajo faktično v vsemirje. Za valove te dolžine torej ne velja omenjeno protislovje.
Ne moremo se čuditi, če so novice o teh dobljenih čudnih rezultatih s kratkimi valovi učinkovale pozitivno na fant-stične narave. Potemtakem ne pozna brezžična zveza z drugimi planeti nobenih ovir več. Iz povratka valov" iz prostora sledi, da izžarjeno oddajanje traja večno; moramo si namreč poiskati le primerno nebesno telo kot valovni reflektor, da moremo sprejeti današnji ra-diofonski koncert spet v enem ali desetih ali sto letih. Neglede na odprto vprašanje, ali moremo smatrati možnost takega večnega povratka kot brezpogojno razveseljivo, se zde take špekulacije gotovo preraue.	Dr. Fr. K.
Radio v šoli
Kakor so obširno poročali radijski časopisi So jo pred kratkim vršila v Londonu konferenca mednarodne radijske zvezo (Union Internationale de Radiophonie š sedežem v Ženevi). V glavnem se zveza bavi s programi. Na Icj konferenci je. posebno pažnjo posvetila vprašanju uvedbe šolskega pouka potoni radija. Prav zato so udeleženci posetili tudi londonsko predmestno šolo, kjer se podaja šolski pouk v glasbi potom radija. Člani zvezne konfernce so bili z doseženimi uspehi silno zadovoljni.
. Ali bi morda bilo prezgodaj ludi pri nas začeti misliti na to, da bi se vsaj nekatera šolska
predavanja podajala potom radija? Veliko večja enotnost bi sa s tem dosegla, delo bi se učitelj-stvu olajšalo. Nc maramo s tem ničesar vsiljevati, le želeli bi, da merodajni faktorji tudi pri nas začno o tem razmišljati. Možje prakse, z.tasti učitelji na deželi, naj pa povedo svoje mnenje, kako bi se to dalo izvesti in ali bi kazalo tovrsten pouk zaoeti uvajati ludi pri nas.
Valovne dolžine in antenska energija posameznih postaj.
Ljubljana 566 m, 2.5 kw. Zagreb 309.2 m, 0.7 kw. Praga 348.9 m, 5 kw. Varšava 1111 m, 10 kw. Kato-vice 422 m, 10 kw. Dunaj 517.2 m, 15 kw. Budapest 555.6 m, 20 kw. Toulouse 392 m, 3 kw. Berlin 434 m, 4 kw. Leipzig 365.8 m, 4 kw. Munchen 535.7 m, 4 kw. Stuttgart 379.7 m, 4 kw. Be.-n 411 m, 1.5 kw.
Milan 550 m, 7 kw. Rim 447.8 m, 3 kw.
Programi Hadio-£fublfana
Nedelja, 30. decembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 8: Kmetijsko-gospodar-sko predavanje, ing. Rado Lah. — 11: Radio-kvar-tet. — 15: Poskusno cddajanje petja na razstavi nagrajenih kanarčkov žlahtnih vrvivcev. — 15.30: Silvester-radio, predava pisatelj Milčinski. — 16: Tercet Šiška. — 16.30: Reproducirana glasba. — 17: Vlomilec, komedija, izvajajo člani narodnega gledališča. — 20: Zbor UJU v Ljubljani poje: Adamič: Svatcvske. Adamič: Vragova nevesia. Dr. Krek: Srbska narodna. Dr. Krek: Idila. Adamič: Narodna: Kaj delajo ptičke. Žgane: Cin, cin. Žgane: Didelduda. Lajovic: Žabe. Lajovic: Veseli lcoledniki. — 21: Radio-orke9ter. — 22: Poročilu.
Ponedeljek, 31. decembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Radio-or-kester. — 20: Silvestrov večer, recitacije, petje, godba, kupleti. — 22: Radio-orkester. — 23. Poročila. —
Novo loto. — 1. jan. 0.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 11: Radio-orkester. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Planinski spomini prof. Mlakar. — 16: Radio-orkester. — 17: Komedija: Univerzalni genij, izvajajo člani narodnega gledališča. — 20: Zbor Balalajek • Kremelj: poje ruske narodne pesmi. Šaljivi kupleti. Radio-orkester. — 22: Poročila.
Sreda, 2. jan.: 12.30: Reproducirana glasba iu borzna poročila. — 17: Radio orkester. — 18.30: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. — 10: Srbohrvaščina, poučujo prof. Mazovee. — 19.30 Značaj grške znanosti, predava vseuč. prof. dr. Bradač. — '20. Mandolina in mandola. igrajo ruski akademiki. — Radio-orkester. — 22: Poročila.
Četrtek, 3. januarja: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — IS češčina, poučuje konzul, uradnik g. Novak. — 18.30: Odbira plemenske živine, predava ing. Rado Luh. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30: Zgodovina Slovencev,, predava prof. Kranjec. — 20: Slovenske narodne pesmi, poje g. Banovec. člen nar. glerl. v Ljubljani. — Radio-orkester. — 22: Poročila.
Peiek, 4. jan.: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova. — 19: Francoščina, poučuje dr. Loben. — 19.30: Varstvo spomenikov, predava dr. Stole. — 20: Citraški večer. — Radio-orkester. — 22: Poročila.
Sobota, 5. jan.: 12.30: Repreducirana glasba in borzna poročila. — 17: Koncert Radio-orkestra,
—	18.30: Delavska ura. — 19: Nemščina,, poučuje ga. dr. Piskemik. — 19.30: Masarvk, vzgojitelj svojega naroda, predava vseučiliški profesor dr. Karo! Ozwald. — 20: Klavir iu harmonij. — Vmesne točke poje kvartet s-Ljubljane«. — 22: Poročila.
Nedelja, 6. jan.: 9.30: Prenos cerkvene glasbe. -- 11: Radio-orkester. — 15: Lahka glasba. — 15.30: Planinski spomini prof. Janko Mlakar. — 16: Reproducirana glasba. — 17: Drama. — 20: Prenos opero. — 22: Poročila.
Drugi programi
Nedelja, 30. decembra.
Zagreb: 11 Koncert zagrebške filharmonije.
—	17 Plesna glasba. — 20.35 Scliuberiov komorni večer. ~ 22 Prenosi iz inozemstva. — Praga: 13 Predavanja. — 10.30 Popoldanski koncert. — 19 Prenos Dvorakove opere »Arinida:. — Varšava: 12.10 Simfonična matineja. — 17.20 Zgodovinsko predavanje. — 18 Koncert. — 20.30 Lahka glasb:;.
—	Katovice: 10.15 Služba božja. 12.15 Kvartet. — 15.15 Koncert varšavske filharmonije. — 20.30 Prenos iz Varšave. — Builapesf: 10 Cerkvena glafba. — 12.15 Simfonični orkester. — 17.25 Vojaška godba. — 19 Drama. — 22 Ciganska godba. — Dunaj: 11 .Simfonični orkester. — 16 Popoldanski koncert. — 18.10 Veseli terceti. — 20.20 »Musi« dialogi, petje. — Nato jazz. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 21.30 Iz Bizelove opere "Car-men.% — Bern: 10.30 Pridiga. — 15.30 Orkester.
—	20 Pravljična glasba. — 21.30 Orkester. — Berlin: 11.30 Orkester. — 15.30 Pravljice. — 16.30 Lahka glasba. — 20 Ruski teater. — 21 Narodne pesmi. — Leipzig: 8.30 Orgle. — 16 Minna von Barnhelm. — 17 Mešana glasba. — 19.30 Bachov božični oratorij. — 22.80 Plesna glasba. — Miin-chiin: 15 Recitacije. — 17 Kavarniška glasba. — 18.45 Koncert. — 20.05 Opereta »Lepa Helena«. — Stnttgart: 15.30 Nordijski popoldan. — 20 Evropska plesna glasba. — Nato parodije. — .Milan: 10.30 Cerkvena glasba. — 12.30 Kvartet. — 17.30 Orkester. — 20.30 Opera. — Rim: 10 Religiozna glasba. — 13 Trio. — 17 Koncert. — 20.45 Opereta -Deviška Suzana:.
RADIO-VAI
specijalna radio trgovina
KONGRESNI TRG 3
Priznano najkulantnejsa postrežba Najmodernejši aparati
Zahtevajte ponudbe in neobvezno predvajanje
Silvester doma
Vesel zaključek in upanja poln začetek pri Ra-dio-godbi iz vsega sveta. —• S TELEFUNKEN 9 sprejmete vse evropske postaje v zvočniku. Samo en prijem — in Evropa igra /.a Vas!
VI.w
Pustite si predvajati od Vašega Radio-trgovca nove Telefunken sprejemne aparate na izmenični tfk in zahtevajte prospekte o Tclefunkcn-cevch in Telefunken-zvočnikihl

Telefunken 9 za baterijski obrat velja 7100 Din. Stavek zraven spadajočih Telelunken-ccvi velja 500 Din. Telc-iunken-koncertni zvočnik Arcophon 3 velja 1385 Din.
TELEFUNICE
Najstarejša fckuinja. — Najmodernejša sestava.
Ponedeljek 31. decembra.
Zagreb: 13.15 Reproducirana glasba. — 17.30 Kavarniška glasba. — 2050 Stare in nove hrvatske božične in novoletne popevke. — 21.30 Kabaret aki večer. — Preji: 12.30 Opoklnski koncert. — 17.30 Srbohrvaščina. — 20 Komedija. — 22 Silvestrovanje. — 24 Polnočno zvenenje. — Varšava: 16.KO Program za deco. — 18 Plesna glasba. — 20.30 Večerni koncert. — 22.45 Skupen program poljskih postaj. — Katovice: 16.30 Program za deco. — 18 Koncert. — 20.30 Kvartet. — 22.45 Združeno oddajanje poljskih posiaj. — Bmlapest: 12.20 Klavir. — 17.45 Ciganska godba. — 19.80 Opereta. — Nato silvestrovanje. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16.15 Popoldanski koncert. — 18.20 Silvestrovanje starega Dunaja. — 19.30 Komična opera. — 22.15 Silvestrovanje. — 24 Zvonovi. — Bern: 16 Orkester. — 20 Predavanje za zadnji dan 'eia. — 20.30 Skupni program švicarskih postaj. — Berlin: 16.30 Lahka glasbi. — 20 Orkester na pihala. — 22.30 Plesna glasba. — 23.30 Silvestrovanje. — Leipzig: 16.30 Koncert. — 20 Simfonični orkester. — 22 Božična pesem. — 24.30 Kabaret. — .Miinrheii: 16 Recitacije iz moderne švedske literature. — 21.15 Komorni kvartet. —22,45 Silvestrovanje. — 21 Zvonovi. — Sfutl-gart: 16.50 Popoldanski koncert. — 20 Protestantski sklep leta. — 21 Silvestrova drama. — 24 Zvo-uenje. — Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. _ 17.30 Angleška glasba. — 20.30 Opereta. — 23.20 Jazz. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Violina in klavir.


* Slov. glasb, društvo »Ljubljana« priredi dne 31. decembra t. 1. v vseh dvoranah hotela »Unicnc svoj običajni : Silvestrov večer". V veliki dvorani bo nastopil celotni društveni zbor, s posebnim, za ta večer določenim sporedom, svirala bo godba dravske divizije, vrstili se bodo solo-nastopi, četverospevi itd. Veranda je namenjena vinski pokušnji, iz-bernemu prigrizku, po zelo zmernih cenah. Za zabavo pa bodo skrbeli potujoči pevci in Radio orkester. Mladini je določena zelena dvorana in prvovrsten Jazz band. Bela dvorana bo spremenjena v prvovrstno kavarno, ki bo nudila dovolj utehe tudi najbolj razvajenemu želodcu. Preskrbljeno je torej vsestransko za najboljšo zabavo. Prijatelji naše agilne : Ljubljane« bodo prehod v novo lelo najbolje iu najveseleje preživeli v Unionu . Vstopnina za esebo Din 10.—. Začetek ob 8 zvečer.
Nasznanila
CjublfansUo gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Nedelja, 3o. decembra ob 15 popoldne: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Mladinska predstava po enotnih cenah (od 8 Din navzdol). Ponedeljek. 31. dec. ob 21. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljudska predstava pri znižanih conah. Izven.
Torek, 1. januarja ob 15. uri: BETLE11EMSKA LEGENDA. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: KROG S KREDO. Izven. Znižane cene. Sreda, 2. januarja: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red B.
OPERA: Začetek ob pol 20.
Nedelja, 30. dec.: J0NNY SVIRA (Primožič). Pre-
mijerski abonma. Ponedeljek, 31. decembra ob 16. uri: BOCCACCIO, opereta. Ljudska predstava po zelo zni.žauih cenah. Izveu.
Torek, 1. januarja ob 15. uri: NI KOLA ŠUBIC ZRINJSKI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.' — Ob pol 20.: ČARDASKA KNEGINJA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Na novega leta dan sc poje v operi ob 15. uri popularna Zajčeva opera »Nikola Subic Zrinjskk, zvečer pa Kalmanova opereta čardaška kneginja*-. Obe predstavi sta pri znižanih cenah. V sredo 2. januarja jc opera zaprla.
Modri osiiček Miško* po enotnih znižanih cenah v nedeljo 30. t. m. ob 15. uri pop. Cene so vsakomur dostopne, cd 8 Din navzdol.
Novo leto v drami. Na ^Jovo leto igra drama pop. ob 15. uri novo izvirno igro > Betlchcmska legenda« z gg. Rogovom, Levarjent. I.ipahoni, Skrbniškem in gospo šaričevo v glavnih vlogah. Cene so znižane. — Isti dan zvečer sc igra tudi po znižanih cenah zanimiva kitajska pravljica »Krog s kredo«.
Dobri vojak švejk'. Opozarjamo na predstavo, ki bo na Silvestrov večer ob devetih zvečer v dramskem gledališču. Vojaka švejka igra s priznanim humorjem g. Cesar, r ostalih vlogah skoro ves dramski ansambel.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 30. dec. ob 20. uri: DOVER-CALA1S. Kuponi.
Ponedeljek, 31. decembra. Zaprto. Torek. 1. januarja ob 16. uri JANKO IN METKA Otroška predstava. Kuponi. Znižane cene. • -Ob 20. uri BAJADLRA«. Prvič v sezoni. Gostovanje g. Nerata.
CerTtveni vesfnilc
STO lAl CA. Aa fiil centrov večer — 31. dec. — lin ah li zvečer škofom prtdifio, nato slovesne J i lani jo z zahvalnico To Deuni . — Novo lelo. Ob tO slovesna pcntifikalna sv. maša. izvajala se bo Fil-kejeva Missa Oriens exaIlo .
Prireditve £n društvene vesii
Pravljice, sc bodo pripovedovale v torek: na novega leta dan ob 4 v Akademskem domu. Na svidenje! Kršč. ž. dr.
ta« priredi v ponedel
gosi
Keršič na Celovški cesti »SILVESTROV VEČER . Spored je zelo pester. Vstopnina za osebo 5 Din. Člani in prijatelji, najvljudneje vabljeni!
Ljubljanska žapa .Tngosl. pevske zveze. Včlanjene pevske zbore obveščamo, da se vrši letna redna skupščina Ljubljanske župe na Svečnico dne 2. februarja I. I. ob treh popoldne v Glasbeni Matici, naslednji dan, v nedeljo dne 3. februarja, pa župni koncert oh treh popoldne v dvorani Uniona v Ljubljani. — Odbor.
»Zveza državnih nameščencev za Slovenijo« vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dno 20. januarja 19?29 ob 9 dopoldne v -Beli dvoranic hotela .Union . Poleg oficljelnih delegatov se smo občnega zbora udeležiti vsak organiziran državni nameščenec. /,a odbor: M. Paternoster, I. C. načelnik; J. Rekš. t. č. tajnik.
Katoliško prosvetno društvo Grosuplje gostuje; v nedeljo i), januarja 1929 v Prosvetnem domu v Šmarju z V. Balickijovo burko Težke ribe«: Vabimo vse prijatelje, da so udeleže predstave, popoldne ob 3. in zvečer ob 8. uri.
Prosvetno društvo v Sv. Jakobu ob Sivi vpri-zori na Silvestrovo ob 30. uri in na Novega leta dan ob 15. uri igro »Skopuh«.
Osrednje društvo nitjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani priredi dne 5. januarja 1929 zabavni večer v vseh prostorih hotela • Union", pod pokroviteljstvom g. poštnega ravnatelja A. Gregoriča. Sodeluje železničarskn godba. Čisti dobiček pripade bolnim, vdovam in sirotam. Odbor.
»Katerega izmed obeh romanov mi priporočate?«
»Vsak ima svoje prednosti. Eden orje globoko, je silen, zaouoiv, drugi pa je — cenejši «
»nje ;>Si
išenska prosveta priredi v ponedeljek, due HI. decembra cb 8 zvečer v novem srtlonu gostilne
Zgodovinsko dejstvo
Kristusovega rojstva
Natančnega dneva Kristusovega rojstva ne poznamo. Kristus pa je vendar največja osebnost v zgodovini človeštva. Njegov rojstni dau bi se bil vendar ohranil v spominu? Kaj, če Kristus sploh ni živel in bil rojen, tako morda dvomeče vprašuje duh brez vere.
Da je Kristus zgodovinska oseba, da je res živel in bil zato tudi resnično rojen, je zgodovinska resnica — po virih in dejstvih izpričana tako močno, da presto j i tudi najhujšo zgodovinsko kritiko. Komaj dobro desetletje po Kristusovi smrti je njegovo življenje in delo v Palestini že popisano v knjigi, ki jo imamo prav tako še daues ohranjeno, v evangeliju. Celo nevera je prisiljena k umiku. Drznila se je podvomiti, da, tajiti histeričnost Kristusove csebe, ne upa si več, saj tarna mora priznati, da evangelske knjige segajo v apostolski čas prvega stoletja. Priznana rimska zgodovinarja-pogana Taeit in Svetcnij pričata, da je Kristus živel. Tudi judovski viri izpričujejo Kristusa. Jožef Flavij — zgodovinar in Talmud — rabinski zbornik judovske tradicije in nauka govorita o Kristusu.
Krščanstvo je dejstvo. Kot tako je že s samim svojim imenom stoletna zgodovinska priča za Kristusa. Revolucije in obnove izvirajo od velikih, jakih osebnosti, ki so res živele. Fantomi, tvorbe domišljije ne pre-obrazujejo sveta. Krščanstvo je bilo revolucionarno v najplemenitejšem smislu. Ne h krvjo in mečem, tiho in v trpljenju je rimsko-grški svet preobrazilo miselno in živ-ljensko. Prvi graditelji krščanstva — apostoli so bili duševno preustrojeni po Kristusu, za Kristusa so živeli, delali in umirali zaradi Kristusa nasilne smrti. Pavel — genij, znanstveno naobražen v helnistični vedi in judovski znanosti je ves gorel za Kristusa še bolj kakor drugi. Krščanstvo in vse njegovo velikansko delo naj bi bilo od nekoga, ki ga sploh ne bi bilo?
Ker natančni dan Kristusovega rojstva ni znan, tudi obhajanje istega v starih časih ni bilo enotno po v-em krščanskem svetu. Na zapadu so praznovali Kristusovo rojstvo na poseben praznik 25. decembra. Za rimsko cerkev je po zgodovinskih virih vsaj za leio 354. dognano, da so obhajali 25. decembra praznik Kristusovega rojstva. Pač pa se gotovo praznovanje božiča to leto ni šele začelo. Po zgledu rimske cerkve so se ravnale tudi ostale zapadne cerkve. Na vzhodu so praznovali začetkoma le praznik razglašenja Gospodovega 6. januarja. Vzhodne cerkve so pa ta dan vecinoma*praznovale tudi rojstvo Gospodovo. Poseben praznik Kristusovega rojstva so na vzhodu začeli uvajati šele proti koncu četrtega stoletja in to po zgledu zapada.
Možno je, da so vplivali na določitev božičnega praznika na dan 25. decembra simbolični in znnanjezgodovinski razlogi.
Furius Dionnysius Philocalus, lepopisec papeža Damasa, je sestavil civilni (poganski) prazniški koledar za leto 5554. Ta koledar označuje 25. december za Dius Natalis Soliš invieti. Ta dan naj bi bil torei poganom praznik nepremagljivega solnčnega bega. Br/. ko po 21. decembru začenja rasti moč sohica, bi bili pogani slavili zmago solnčnega boga. Sklicevaie se na Philocalov koledar nekateri zato trdijo: cerkev je pridržala obstoječi poganski praznik, a pretvorila ga je v krščanski praznik, dala mu je krščansko vsebino. Praznik nepremagljivega solnčnega boga bi bil po vplivu cerkve postal praznik rojstva Kristusa — nepremagljivega soinca nadnaravnega sveta in pravega Boga. Primerjanje Kristusa s solncem in z lučjo ne bi bilo nič novega. Ze sv. pismo označuje Kristusa za luč z višave, za veliko luč, za luč v razsvetljenje nevernikov. Prav tako ta primera ni inja cerkvenim pisateljem. :>Ta je naše novo solnce,;: piše Ambrozij in Ciprijan, imenuje Kristusa resnično solnce. Tudi liturgija uporablja to podobo. Ze blesti novo ozvezdje, poje cerkev v himni svetega večera in v hvalnicah vzklika: Vzšel bo kakor solnce Odrešenik sveta.
Resnični rojstni dan Kristusa se ne da določiti. Razlaga, da se je začel božič praznovati 25. decembra zato, ker so ta dan pogani že praznovali kot praznik zmage solnčnega boga, se opira edino na Philocalov koledar. Je podmena. Ako bi bila ta podmena resnična, bi bil pa zmoten sklep, da se je krščanski božič razvil iz poganske miselnosti. Cerkev je prihajala poganom prinašati blagcvcst Kristusa. V svoji veliki modrosti ni uničevala obstoječih navad in običajev. Kar je bilo združljivega z njenim lastnim naukom, je pridržala in vlila obstoječim običajem svojega krščanskega duha, dala svojo lastno idejno vsebino. Prav tako bi bilo z božičem. Če so res 25. decembra pogani že praznovali, cerkev tega praznovanja ne bi bila odpravila. V cerkvi bi bil ta praznik ostal praznik še dalje, a ne več stari praznik, pač pa nov krščanski praznik s cisto novo vsebino: praznik rojstva Kristusa, ki je kot Bog stvarnik ve-soljstva, zato Bog vesoljska in tudi resnični Bog-Stvarnilc soinca.
Podpirajte „S!ov. Stražo"
Katoliški mož
: Katoličan sem v' prsti vrsti, voljo imam, da \edno ostanem, kakršnihkoli žrtev bi to zahtevalo od mene. V veliki bolesti, ki jo čutim, imam zalo tolažbo, da Vam morem dati dokaz sinovske pokorščine.
Niste se brezuspešno obrnili do mene •/. zaupanjem očeta, ki govori svojim otrokom. Umevno je, da nam more bili težko pustiti vodstvo vseh teh skupin, ki smo jim posvetili najboljše moči svojega življenja in srca in ki so se nam zdele orodje, ki se ga je poslu-žil Bog, da pripelje k čednosti in verskemu življenju toliko izgubljenih mladih duš. A grenkost te žrtve zelo slajša upanje, da Vam pokažemo, kako velika je naša sprejemljivost za Vaš nauk in naša dobra volja.
Zato odstopim iz osrednjih odborov obeh sillondstičnih organizacij: Zveze za državljansko vzgojo in Demokratičnega odbora za" socialno akcijo. Prepričan sem, da bodo tudi moji prijatelji posnemali moj zgled. Izročili bomo škofom vzgojo katoliških sillonistov.
Prijetno bi nam bilo, če bi se odpovedali javnemu delovanju in vživali mir, daleč stran od polja boja, na katerem smo dobivali udarce cd najbolj nasprotnih strani. A vest nam jasno pravi, cla ne smemo svojih sil, časa in sredstev, ki jih še imamo, porabiti v nedelavnosti. Je sicer vabljiva, a bila bi grešna. Vzbujala bi pri nasprotnikih vere v Franciji zmotno in pogubno mnenje, da katoličan ne more biti k prepričanjem republikanec in demokrat. Moglo bi pa tudi izgledati, da je naša pokorščina le navidezna in zunanja.
Zato bcino poskusili delati na polju, ki nam je odprto še vnaprej za dobrobit lia.-e domovine. Vedno pa se bomo spominjali, da nimamo pravice pozabiti, da smo katoličani, tudi kadar delamo kot državljani.
Vemo, da to pismo ne bo razorožilo katoličanov, ki so nam nasprotni. Vemo. da bo to pismo razdiažilo čete sovražnih brezvercev, ki nam najbolj zamerijo našo neomahljivo zvestobo do papeža. Vse to nas ne zbega. 'Ponosni borno, če bomo vredni trpeti za Jezusa Kristusa. In če bi Bog dopustil najhujša preizkušnjo, da bi božji namestnik lia zemlji zdvomil tudi nad našo iskrenostjo in dobro voljo, bomo prav tako z božjo pomočjo ohranili pokorščino in udauost sicer krvavečega, a vedno zvestega srca.
To so odstavki iz pisma Marc Sangier-ja, ki ga je Piju X. ]>os!al takoj, ko je bil obveščen o papeževi sodbi o Sillonu. Uvidel je lakoj nevarnost teženj in miselnosti, v katero je ' išel Sillon in odgovoril takoj s sinov-sko pokorščino, ki je razodevala heroično plemenitost navdušenega socialnega delavca. In danes še uživa župan v Binrvillu pri Parizu Marc Sangnier po svojem delovanju za pravo demokracijo in za svetovni mir — mednaroden sloves.
L'uhezen ln sovraštvo
Preroki človečanstva: Čisto olovečamtvo c znan jujemo, bratstvo vseh ljudi. Tudi Kristus je sočutje za vso človeško bedo kazal, bratstvo vseh. ljudi oznanjaj.
Pastirji oh jaslicah: Naš Odrešenik Kristus ni samo človek, jo ludi Bog. Zakaj Vi preroki človečanetva govorite samo• o človeku in čiovečanski ljubezni ter bratstvu, Boga pa prezirate, na božjo ljubezen pozabljate; ljubezen do bližnjega oznanjate, a zamolčite, da je Kristus oznanil: Ljub! Gospoda, svojega Boga in Ljubi svojega bližnjega.
Preroki elovcfanstva: Kristus je izvrševal ljubezen do vseh ljudi, zakaj pa Vi, ki &te njegovi učenci, oznajate nestrpnost nasproti ljudem, ki so drugačnih misli kakor vi, zakaj preganjate svoje nasprotnike, svarite pred njihovo dražbo, napovedujete boj in bojkot njihovim drutšvom, njihovemu časopisju. Kje je ljubezen? Vi širite sovraštvo!
Prijatelji Kristusovi: Vemo in verujemo
v	božjfečloveško ljubezen Kristusovo, zavedamo se, da moramo, kolikor le more človek, hoditi za njim predvsem v tej ljubezni. Vemo pa tudi, da. ta njegova ljubezen zahteva z l;ožjo avktcriteto, da smo v družbi, Ivi jo je On ustanovil, da sprejemamo nauk, ki ga je On učil, da čednosti izvršujemo, ki jih je On pokazal, da sc damo poučiti po Petru in njegovih naslednikih, ki jih je On postavil. Zakaj
vi	oznanjevalci »človečr irskega bratstva« govorite samo o tem bratstvu -, molčite in se norčujete pa iz Kristusovega nauka, napadate sv. cerkev, skušate uničiti čednosti, odtujiti od Petra in njegovih naslednikov. Govorite o Njegovi ljubezni in ostanete Njegovi sovražniki.
Preroki »Slovečauatvac: Kristus je bil dober nasproti izgubljenim sinovom, grešnikom. Tolažil je vse, ki trpijo in klical gorje neusmiljenim. Vi pa, ki pravite, da sle njegovi učenci, preganjate vse, ki so drugega prepričanja in za ubogega imate samo besede ali tupatam kako malo pomoč.
Kristusovi prijatelji: Res smo daleč še od lega, da bi bili popolni Kristusovi prijatelji. Vemo pa, da je bil Jezus dober nasprot onim, ki so v zmoti in grehu. A zato jih ravno ni pustil v zmoti, ni spoštoval zmote in bil ] ravnodušen za greli. Ljubezen ga je nagibala. ! da jih pouči, spreobrne in resi zmot. Tolažil je ponižane in razžaljene :, zahtevni pravičnost nasproti njim, a ni jim obetal, da si bodo s sovraštvom priborili popolno, splošno
d enakost ali pa nadvladje sdie nad drugimi
stanovi.
Povišal je ponižne do zavesti otrok božjih, a ne do prevzetnega čuvstva o dostojanstvu človeške csebe, ki bi bila neodvisna in nasprotna pokorščini. Bil je krotek za vse, a bil je tudi poln svete jeze proti skrunilcem hiše božje. Bil je mil, a bil je ludi odločen, karal, grozil, kaznoval je; učil je, da je pogosto strah začetek modrosti, da je treba včasi celo odsekati ud, da se reši celo telo.
Vi preroki človečanske rahločutnosti, ki govorite, vedno o ljubezni in mislite pri tem na vso fcmote in strasti, ki jih širite po časopisju, knjigah, z besedo in vabili, zakaj delite Kristusa? Ne bi ga ljubili mi, če bi se ne borili zoper vaše zmoto in zablode, ne bi ljubili našega ljudstva, če bi pustili, da ga varljivo zastrupljate naprej. Vprav zapoved ljubezni nas sili, da nismo ravnodušni za zlo, ki ga širite.
Kal nam oomenšlo klasiku?
Odkod zajema angleški ministrski predsednik Baldvvin svojo moč in svoj mir v političnih bojih? Iz starih grških in latinskih klasikov! Baldvvin je tudi predsednik družbe Classical As-sociation ter je imel letos na njenem občnem zbo-ru nagovor, ki ga je ponatisnil veliki dnevnik Manchester Guardian«. Baldvvin pravi:
V okrilju našega društva vidim učenjake in neučenjake, bogate in uboge. Samo eno se zahteva od tistega, ki hoče postati član; da ima ljubezen do klasikov. Ta ljubezen ne pomeni nujno tudi umevanja (če bi ga, kdo izmed nas bi mogel reči, da kako žensko ljubi?, pač pa pomeni, da dotiČnik ljubi lepo. dobro, da ljubi vzor. O tem lahko govorim iz skušnje kot nestrokovnjak. Če tudi sem predsednik te družbe, za to čast mi manjka vsake sposobnosti, a daje mi pogum misel, da morajo svetilko klasičnih študij sr'er strokovnjaki čistiti in skrbeti, da vedno gori, toda luč, ki lije o<i nje, je ponekod odvisna tudi od goriva, katero pa dobavlja cela armada neučenili ljudi z navdušenjem v srcu. Klasiki ne bodo izginili iz naše dežele, dokler bodo ljubi in dragi navadnim ljudem.
Rad bi vam povedal, kaj dolgujem jaz klasikom kot neučen mož, ki se je več let trudil na polju politike. Angleži smo rojeni v deželi, ki je bila bistven del rimskega imperija tako dolgo dobo kakor od reformacije do nocoj. No poznati zgodovine tega imperija bi pomenilo bili brez vsakega smisla za celotni zgodovinski razvoj našega narodnega življenja. Ni zaman zapadne Evrope koval Rim, in kdo bi mogel povedati, koliko dolgujemo dolgim letom, ko smo bili pod rimskim pravom in strogim redom? V prvih štirih stoletjih našega časoštetja sla si rimska misel in rimski običaj podvrgla na.š otok in se na njeni udomačila.
Tisti, ki f>*> nehali na klasike misliti z dnevom, ko so šolo dovršili, se spominjajo po večini samo. kako so se borili z oblikami. Vsebino omenijo lo mimogrede, zalo pa se spominjajo na čudne okorne bosedc: nobene končnice niso smeli prezreti, ne da bi zjnis?l trpel in celo mesto besede jo bilo pomenljivo. A prav la neukbnljivost prisili neopaž"uo mladega duha k spoznanju, da imajo besede določeno vrednost, še več: prav rabljene izrazijo to besede misel tako, kakor ne bi naša materinščina zmogla! Preteklo je že mnogo stoletij od časa, ko so so rabile to besedo v vsakdanjem govoru, in imajo menda zato šc danes svo-žost pa izrazitost, ki jc ne zabriše vsakdanja raba. Nam ohranjena grška in rimska literarna dela imajo večnostim ceno, kajti davno je izginilo v prepadu stoletij vse drugovrstno.
Kako jasen in strnjen je tudi starodavni slog! Ne bo škodovalo, če tudi mi svojnmu govorjenju tesneje zadrgnemo pas. Rimljanom stavki leto strumno, pripravljeni za udar kakor atleti, dočim vidimo v našem jeziku toliko ohlapnih in zanikrnih postav. Iz klasikov sem pridobil zmisel za sorazmernost, merilo za vrednote in globoko spoštovanje do resnice mojih vsakdanjih besed. Dodam še trajno radost nad čisio lepoto grščine in latinščine. Priznati moram, da soli več dolgujem, kakor morem povrniti. Spominjam so prvega volivuega boja. Kot kandidat sem moral vsaj tri večere v tednu poslušati in odobravati gostilniške govore. Kadar sem se povrnil domov, so mi bili Odiseja, Fneida ali Horacijevo odo očiščenje in pomirjevalno sredstvo. Kot poslancu mi je. bila klasična književnost neprecenljiva pomoč za presojanje v politiki. Smisel za sorazmerje mi je določil osebno vrednost govornikov Stroga cenitev vsake besede me ni pustila pasti na kolena pred maliki ulice. Spoštovanje do resnice mi je vedno odkrilo prevaro ali dvoumnost. Vedno sem se trudil, da bi bi! moj govor preprost. Politični voditelj mora na pamet znati Aristofanove Konjenike , ker ni je globlje resnice, da prekriči vsakega Kleona prodajalec klobas!
• leo^oSd Tursič, TiSio vesel!©
Mohorjeva družba v Celju (Mohorjeve knjižnice 24. zvezek).
Franc Koblar je napisal vse potrebno o življenju prezgodaj umrlega pesnika in o njegovem pesniškem značaju, kako je njegova poezija pravzaprav zatajitev iaslnega življenja in je le tipično človeška stran njegove duhovske službe. Pred duhovnikom so vsi enaki, on se ne bavi toliko z osebnostjo ampak bolj s tipičnim, kolektivnim človekom, kakor tudi cerkvena pesem budi čustva, ki so vsem enaka, čustva za tipičnega člana družbe, zato mora pesnik svojo osebnost zatajili. Pod tem vplivom se je oblikoval tudi pesniški duh Turšiča, ki ne išče v sebi lastno individualnosti, ampak splošnega človeka tiho veselje.
Pri njem ni kako posebne pokrajine ampak stilizirana slika naše zemlje, v kateri išče bolj ubranost in štinumgo nego novo razodetje; samotni učitelj, ki mu harmonij in pesmarica nadomestu-jeta vse glasbene užitke meslnih koncertov in umetnih virtuozov z novo tehniko in novimi pogledi. Najbolj se to vidi ob pesmi ,Kot drevo- . •., kjer so ne vglobi v skrivnostno rast drevesa in svojega bitja, ampak preide v običajno mišljenje starejših pesnikov, ki so videli naravo v otroški naivnosti in posnemali olroško govorico. Narava ne govori le v otroškem jeziku, ampak ravnotako v jeziku odraslega moža ali zamišljenega starca.
Pri Turšiču je poezija narave največkrat istovetna •/, neko otroško naivnostjo, ki sicer odkriva sveže nove pogled«*, a no neposrednega \ globljenja v svet. Največkrat vlada poosebljeiije narave, da prenese človeške razmere in človeško
govorico vanjo, kar jo zelo lahko, a večkrat je dospel ludi do neposrednih vživetij, da se vidi novo razodetje čustva in narave, flz pisma. Vrt spomladi, Zamera, Jesenska, Žalostinka, Pričakovanje.) Toda ?e vedno stopa s svojimi razodetji navzdol ined ljudi, ne zove jih k sebi navzgor, na samotni vrh. Kar ljudje vidijo in čutijo, to si ou ogreje s toploto, z blagoslovom.
V mnogih pesmih opazimo pogled narodne pesmi, 5e večkrat pa mladega Zupančiča ali Sur-denka, v romancah pa Aškerca ali Ketteja, ki so oblikovali njegovega duha in kretnjo, da mu slednjič narava sama odkrije tajno govorico (Mlin, Trpljenje). Tako pride od anakreontične igravosti (Breza in bor) in sentimentalnega hrepenenja po naravi (Popotnik) do vedro modrosti človeka v ravnovesju, iz katerega gleda prisrčnost (Zamera), dovtipnost (Potrebni, Nagajivka, Iz knjige življenja), in resnost v rezko in trpko realnost življenja. A se v slutnjah smrti, ko stoji lia zadnjem pragu, gleda v sebi le tipičnega človeka, enega med tisoči. ki ne zdihuje in ne luguje, ampak zre vdano v božjo ljubezen, ki jo je prej iskal v naravi in z ne-voljo na okove, ki ga vežejo na zemljo. (Srce, Bolnik, Sedi ine.)
-Naj rajši poslednji bom četnik v Tvoji izvoljeni četi: zadnji pastirček, zamišljen v piščal.. .< pravi v poslednji pesmi, in vendar bo še živel na zemlji kot poet.	Dr. J. Š.
konjiček grfoiček*
No smete šteti našo otroško pravljico med oni mladinski drobiž brez posebne vrednosti, ki so pozabi, čim se odloži s I ran prečitani dnevnik. V nasprotju s temi enodnevnicami, pri katerih igra besedilo zgolj podrejeno ulogo pojasnila k skromni slikarski vsebini, ima nas Konjiček stalno književno vrednost, šteje se med klasična dela rusko literalure, kmalu bo obhajal stoletnico rojstva (spisan 1831), prestavljen je zdavnaj v vse svetovne jezike in uživa tako priljubljenost pri mladini, da mu je težko najti med svetovnim slovstvom enako razširjeno delo.
Ob KonjiČkovi zibelki so stala vodilna imena rusko književnosti. Sam genialni Puškin je spisal prve štiri vrsto pravljice, o kateri mu jo pripovedoval mladi sibirski visokošolec Jeršov. Tako se jo nr-vduSil za njegov načrt! Jeršov sam je tudi znano ime. Postal je pozneje sotruduik A. Tolstega (avtorja Kneza Serebrjanega ) in v družbi bratov žemčužnikovih sia ustvarila kolektivno osebnost Kozme Prutkova, najsijajnejšega zastopnika rusko satire. Zanimivo .je, da je celo Konjiček srečal zapreke pri ruski carski cenzuri! Doživel je neštovilne izdaje, a ruska deca ga jo vedno čitala nepopolnega. Cenzura je skrbno črtala v slogu šegavih ljudskih pravljic popisano carsko življenje, pravosodne razmere lia dvoru Kita, ki vlada nad ribami i. dr.
Konjiček-Grbiček je s svojimi duhovitimi za-pletljaji, globoko ljudskim značajem in slikovitim jezikom postal najbolj priljubljena knjiga več po-kolenj ruske mladine. Prirejen jn bil tudi ket balet, ki uživa do sedaj velike uspehe, služil je za otroške predstave, in še revolucionarji so izrabili njegovo obliko za razširjenje svojih naukov med ljudstvom, kar ponovno kaže izredno razširjenost le pravljice med ljudstvom. Naj stori modri KonU-ček, ki ga veže tako tesno prijateljstvo z njegovim gospodarjem Ivanom, iskreno veselje tudi našim malčkom, ki borlo znali najbolj ceniti dobro olroško čtivo!
LJUDSKA ODRSKA DELA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE.
Jugoslovanska knjigama izdaja vzporedno z Ljudsko 'ui.jižndco tudi zbirko Ljudski o i t, ki se dosegla dozdaj 12. zvezek. S tem si jo Jugos' danska knjigarna pridobila velike zasluge za r.>-o ljudsko izobrazbo potom podeželskih odrov. Od imcnitnejšili del omenjan;.,' tu s.i.mo:
Skopuha od Molhi,:,
Zaniuvl.iivia od Ralmunda.
Luinpaei Vagahnnda od Nestreva,
Seapinovo zvijače od Moliora (vsak zvez"k velja 18 Din). Zbirko odlikujejo lepi uvodi, ki
služijo neobhodno tako režiserju kakor igralcem. «
Nova knjiga o ruski revoluciji. P. Edmumf, Walsh S. J. predsednik katoliškega velikega dobrodelnega društva Near East Wellare askoci«* lion, je prorektor Georgeto\vnske univerza v žavi Washington in večletni dekan lauuitote za inozemsko službo, ki je dala Zedlnjenim držav im neštevilo diplomatov, konzulov in irgovccv. Leta 1922. je odšel p. Walsh, kakor tudi sedanji prozi-dont lloover, na Rusko pomagat stradajoč™ in vodil katoliško pomožno akcijo. Naučil se jo ludi ruski, večkrat govoril s sovjetskimi in pozneje emigrantskimi političarji ter po šestletnem vesi-nem delovanju natisnil letos poleti globoko zanimivo knjigo »Padec ruskega imperija«. Delo temeljito obravnava zadnja leta carske vlade in podaja izčrpno sliko vzrokov, ki so boljševikom omogočili zmago. Za zgodovinarje so posebno dra-gocfttie do sedaj nepoznane podrobnosti umora carsko rodbine. Izgleda, da so boljševiki pospešili klanje, ker so so bali, da bo zmagovalna Nemčija zrpot vposlavila monarhijo ter odstavila Lenina in Troc.kcga. Zdaj je izšla že četrta izdaja dela p. VValsha, in lo najbolj govori o velikem zanimanju. s katerim je bila knjiga sprejeta.
* K otroški pravljici, katero prinaša . Slovc-ncc<: vsako nedeljo.
o konjičkih in pijači
in o čudežni igrači.
*
Čas ne čaka, gre naprej. Dan hiti za dnevom, glej — niiue teden. Brata zvita v stolno mesto že hitita, da konjiča bi prodala, zraven poizvedovala, če so Nemci že prispeli, da bi l ladjo Iau prevzeli, in čo pride car Saltau, ki boji se ga kristjan. Pred ikono postojita, se od očka poslovita, konja vzameta skrivaj in na tihem gresta zdaj...
Za večerom noč se javlja, Ivan — brat se odpravlja in po cesti sani gredoč košček kruha jč, pojoč. Že prispel je tja na polje, v bek se ziblje dobre volje, kot kozliček dela skok,
važno stopi v svoj brlog. *
Ni so nič tu spremenilo, a dveh konj le več ni bilo, siun konjiček bistrih nog v hlevu suče se okrog, radostno z ušesi miga, kot l>i plesal noge dviga. Ivan gleda, se zgrozi in tako spregovori: vJoj mi, konja, lepa siva, dobra konja zlatogriva! Nisem vaju negoval, pa vrag vaju je pobral? Da bi ga pri priči strela, da bi lakota ga vzela, da bi zvrnil drzni tat še nocoj se kje v prepadi Joj mi, konja lepa siva, dobra konja zlatogriva k »Ne žaluj,« kriči konjič, »ne pomaga žalost nič. Jaz vso bedo cenim tvojo, pa pomoč ti nudim svojo! Vrag ni kriv, no kregaj ga: brata konja ukradla sta. E, pa kaj bi govorili, le miruj, moj Ivan mili! Hitro name splazi so: toda dobro pazi se:
majčken sem sicer konjiček, toda uren kakor ptiček! Veš, če v dir se ti spustim, tudi besa dohitiin.c Gtej — že uleže se konjiček, pa zajaha ga fantiček, za ušesa ga drži, na ves glas na njem kriči. Konjič urno, Kot bi mignil, s tal se je na noge dvignil, stresel grivo, zahropel in ko strela odletel... Pod nogami prah se vije, se v oblaku cesta skrije, in v dva miga ali v en
Ivan že ima svoj plen. *
Sta v zadregi naša brata, pa še velik strah imntn, ko nad njima brat kriči: da le vaju nič sram ni!
»Vso to noč jaz nisem spal, zvezde sem ogledoval. Tudi luna je svetila, pa ne vem, če res je bila. Se prikaže neki škrat: v dolgih brkih in bradat, usta sikajo po kačje, a oči blišče po mačje! Skakati je škrat začel, žito z repom je pomel. Jaz pa mislim: »Stoj, nesnaga k pa zajahal koj sem vraga. Metal me iz vseh je sil, da bi bučo mi zdrobil! Toda tudi jaz sem ptiček, v kleščah te držim, tatiček! Dolgo bije še lisjak, končno je postal krotak:
Pusti vsaj življenje meni! Dam besedo: niti eni duši celo leto zdaj ne storim na škodo kaj.« — Da on laže, nisem vedel in hudiču sem nasedel.« Pravljičar zdaj poniolči, zehne in že zasmrči. Brata se sicer jezita, a za trebuh se držita in bi padla skoro znak, ker presmešen je bedak Še očeta ni držati, ko pričel se je smejati. A za starčke takšen smeh
pravzaprav je vendar greh J *
AH mnogo dni al malo od takrat je v večnost palo, nisem slišal nič o tem ne poprej in ne potem. Eno leto ali dve, nam to čisto nič ne dč... Zamudimo kaj, povej? —
Pravljica naj gre naprej! *
Torej ko nekoč Danilo (v praznik, mislim, to je bilo in je silno bil pijan) v hlev prilezel je zaspan. Kaj uzre? — Dva krnja lepa, zlati grivi, zlata repa in igračica — konjič, na tri pednje, toda ptič. grbi dve ima la škratelj in ušesa — dolga vatel. »Hm! sedaj pa sem spoznal, čemu je bedak tu spal,< zase govori Danilo... Čudo ga je koj streznilo.
V	dom Dauilo odbeži in Gavrilu govori:
»Le poglej si — konia lepa, zlate grive, zlata repa, tega nisi videl še, kar bedak pridobil je!« Zdaj Danilo in Gavrilo, kar v nogah je sile bilo, se spustita v dir in skok čez koprive bosih nog. Trikrat sta se spotaknila, sta oči si vse razbila, se počešeta najprej iu h konjičkom gresta. Glej: konji hrzajo, liropijo, s plamenom oči grrijo, v drobnih kodrčkih, prelep, kakor zlato sije rep. Demantna so jim kopita in še z biseri nabita ... Njun pogled je pravi čar' Lahko jahal bi ju car! Brata gledata vsa bleda, od zavisti krivogleda. •>Kje jo nrki konja vzel? (brat starejši je začel), je že res, da na bedaka kar na cesti sreča čoka. Ti pa delai kakor konj, pa bo vendar vse zastonj.
V	mesto, brat, se naootiva, konja na semenj peljiva, izkupiček pa takoj razdeliva med seboj!
Za denarce dobro žiješ — dobro ješ in dobro piješ. kadarkoli žep odpreš. A bedak, saj vendar ves, ne pomisli, kam koniička sta zletela kakor ptička. Naj ju išče, knkor ve ... Kar sezfva si v rrkč!« Enih misli in vesela sta se brata koj objela in nazaj domov grede pogovarjala sta se
Tudi mi se drsamo
Silvester
Zadnji dan v letu se poslavlja. Mrzel veter brije goste snežinke potnikom v obraz. Stemnilo se je. Po hišah zagore luči. Po cesti, kjer je ta dan le malo potnikov — saj se vsak boji snega in mraza, — tava bosonoga, slabo oblečena deklica. V starem, za-krpanem predpasniku drži škatlico vžigalic. Eno izmed škatlic stiska v rdeeo-modrikasti ročici in jo ponuja mimoidočim v nakup. Pa ubožica danes zastonj ponuja žveplenke, ker se vsakomur mudi. da se čimpreje pogreje doma pri topli peči. Niti pare ne dobi.
pet prižge Lizika žveplenko. Tedaj pa prihaja v svetlem sijaju lepa žena — babica. Vsa lepša in večja je, kot je bila nekdaj. Ljubeznivo se smehlja vnukinja in jo vabi.
»Ljubljena babica!« vzklikne deklica. : Kako si lepa! Prosim te, vzemi me k sebi v nebesa! Veni, če ugasne žveplenka, izgineš zopet, kot so izginile vse prejšnje slike; zato hočem kar naprej prižigati žveplenke, da ostaneš dalje časa tu pri meni. O, kako rada bi šla s teboj v nebesa, da bi bil konec tega trpljenja!«
Babica pa se deklici vedno bolj približuje ter jo končno vzame v naročje in odnese nialo dušico v nebesa. In le svetel žarek kaže pot, po kateri sta odhiteli v nebo.
Naslednjega jutra najdejo v zasneženem kotu mrtvo deklico, ki je zmrznila. Poleg nje leži prazna škatlica in okrog njej je raztresenih polno požganih žveplenk.
Vsem, ki vidijo mrtvo deklico, se v srce zasmili in pom ilujejo jo, nihče pa ne sluti, kako srečna je pohitela z babico v nebesa. Le rahel smehljaj na Lizikinili ustnih kaže odsev njene sedanje sreče.
Mali zcSravrcik In mlada mamica
Tresoč se mraaz in lakote stopica po snegu, da se bi morala vsakemu zasmiliti, kdor jo vidi. Bele snežinke padajo lia kodrasto glavico, da jo še bolj mrazi.
Ko pogleda Lizika skozi razsvetljena okna sosednje hiše, vidi otroke, ki veselo skačejo okoli razsvetljenega božičnega dre-veščka. Saj je danes zadnji dan v letu in božično drevo zadnjič razsvetlijo.
Lizika pa nima nikogar, ki bi ji prižigal drevesce in skuhal topel čaj. Mamice še poznala ni, ker je umrla, ko je bila hčerka še v pleničkah, babica pa, katere se je mala deklica z vso ljubeznijo oklenila, je šla pred kratkim za mamico v nebesa. Tako je ostala deklica sama z očetom, ki je zelo grdo ravnal s hčerko. Gorje ji, če pride brez denarja domov!
Vsa žalostna se stisne Lizika v kot med dvema hišama. Noge skrije ped tanko krilce, v rokah pa še vedno krčevito drži škatlico Evepleijk. Ali, ko bi so smela ob prižgani ižveplenki malo pogreti!
Prižge jo! Kako topel je plamen! — Zdi se ji, da sedi v lopli sobi pred zakurjeno pečjo in si greje otrple ude. Kako je to prijetno! Ali ko stegne premrle nožice, da približa jih topli peči, ugasne plamen in v roki drži le izgorelo žveplenko. Nikjer tople sobe, nikjer blagodejne peči.
»Še eno prižgem!« si govori deklica. In že se ji zdi, da se razmaknejo stene in Lizika sedi pri lepo pogrnjeni mizi. Na njej pa stoji, o čuda, krožnik z mastno, pečeno gosko. Vilice in nož tičijo v pečenki. Iu goska se pomika vedno bliže in bliže k lačni deklici. Že hoče Lizika prijeti nož, da si odreže kos pečenke, ko ugasne žveplenka in izgine lepa miza s pečeno gosko
Še eno žveplenko prižge! Tedaj pa vidi pred seboj prekrasno razsvetljeno božično drevo. Še lepše, kot ga je občudovala preje skozi okno velike hiše. In liebroj svečic se lesketa na njem. Že vs^ne deklica, da bi pobliže občudovala to krasoto, ko zopet urrasne žveplenka in ž njo izgine čarobna slika. — Le lučke, ki so gorele na drevesu, se ji zdi. se dvigajo vedno više in više in že Jih občuduje Lizika na temnem nebu. O, in zdaj se ena teh zvezdic utrne in pada, pada ter izgine v temini. Le dolga svetla pot še kaže smer zvezd i fine poti.
»Zdaj bo šla dušica v nebesa,« modruje deklica; tako jo je učila rajna babica. — Zo-
Zdravnik : Sem moral hiteti, ste klicali me.
Mamica: Kaj punčka trpeti je morala že!
Zdravnik: Le mirno, nič bati, bo dobro še vse!
Mamica: Ne more nič spali, vrečina jo žge.
Zdravnik: Prehitra je žila, srce trepeta.
Mamica: Ah, sila je sila, že potna je vsa.
Zdravnik: En prašek na vodi, pa vse poravna.
Mamica: Če to je po medi, pa dajte kar dva.
Zdravnik: Če punčko bi dražil še kašelj močan ...
M a m i c a : Ah, kdo jo bo stražil vso noč iu ves dan!
Zdravnik: Jaz pridem kdarkoli, ponoči pa ne.
M a ni i ca: Pa punčka podnevi zboli pač, pa je!
uvImiGiD vtven/ebs
Kako živi angleški visokošolec
Življenje na angleških visokih šolah je zelo različno od življenja na drugih evropskih univerzah. Že študijsko leto je razdeljeno v tri dele, namesto na semestre, kakor drugod. Predavanja trajajo od 1. okt. do božiča, od srede januarja do konca marca in od konca aprila do začetka junija. Običaj zahteva, da pride vsak dijak profesorja osebno prosit, če sme poslušati njegovo predavanje. Pred vsakim predavanjem beležijo vse vpisane dijake ter se vračunajo dijaku le tista predavanja, pri katerih je bil navzoč najmanj v 75%
Parker Gilnert, generalni agent za reparacije, če-iiar leino porceilo bo merodajno za izpremenvbo Dawesovega načrta.
vseh ur. Dijaki so tako prisiljeni, da predavanja redno posečajo.
Studijski red je strogo določen, podobno kakor na naših srednjih šolah. Profesor in slušatelj sta v tesnih stikih; skoraj po vsakem predavanju se otvori polurna debata, katere naj se kolikor mogoče udeležujejo vsi dijaki. Ker jc število dijakov zelo omejeno, je dovolj prilike, da se učitelj in dijak dobro spoznata. V^sak oddelek ima svojo lastno knjižnico — poleg največje knjižnice na svetu v Britanskem muzeju.
Najstarejši londonski univerzi — Oxford in Cambridge sta izključljiva zavoda, pridržana sinovom visoke angleške družbe. Nista toliko znanstvena zavoda kskor vzgojevalnici. Dijaki žive v kolegijih kakor v internatih. Posebnost je še v tem, da se v vsakem posameznem kolegiju vrše vsa predavanja; kakega velikega skupnega poslopja, ki bi mu šel naslov univerza, ni.
Druge londonske univerze so nastale iz odpora proti kastovskemu duhu na Oxfordu in Cambridge-u, predvsem pa tudi zato, da se omogoči visokošolska izobrazba tudi nepre-možnim slojem. Tudi te univerze so osvojile ureditev po kolegijih, le da ti kolegiji nimajo internatov; posebne skupne vseučiliške zgradbe ni. V vsakem posameznem kolegiju se vrše vsa predavanja.
Sicer je pa za angleško pojmovanje izobrazbe značilno, da velja tam obiskovanje visoke šole še vedno kot luksus. Dejansko tudi na Angleškem za noben poklic, izvzemši zdravniškega, visokošolska izobrazba ni potrebna. Celo odvetnika nihče ne vpraša, če je obiskoval univerzo. Zato je vseučiliški študij nesporna predpravica bogatih slojev, ki se ne izobražujejo za kak pridobitni poklic, marveč predvsem vzgajajo za družabno življenje. Iz tega je tudi razumljivo, da je med angleškimi znanstveniki znatno število pripadnikov plemstva in drugih visokih krogov. Razni športi zavzemajo v življenju angleškega vi-sokošolca eno prvih mest.
Kakor ima Pariz svoj dijaški mestni okraj Montmartre, tako ima London svoj Blooms-burv, razmeščen okoli glavnih kolegijev na
Oxford-Streclu. Tu more dobiti dijak stanovanje in hrano po najrazličnejši ceni, kakor mu pač dovoljujejo sredstva Seveda ccno v Londonu tudi dijak ne more živeti. Tako stane najskromnejša sobica s posteljo in mizo 15 angleških šilingov tedensko (okrog 200 Din). Srednje čedno opremljena soba stane približno 200 šilingov na teden.
Veselega, svobodnega dijaškega življenja, ki je posebno prejšnje čase cvetelo po evropskih univerzah, angleški visokošolec ne pozna. Angleški študent je že skozi in skozi družaben človek in deli svoj čas na klub, šport in predavanja. V občevanju — če sploh pride v dotiko z inozemskimi dijaki — je zelo prijeten, izredno vljuden in ustrežljiv, toda hladen in zapet. V tem znamenju se razvija tudi vse življenje na londonskih univerzah: nekoliko učenja, nekoliko snobizma, mnogo športa, predvsem pa klub — to je angleška univerza. Kdor sc vživi v angleškega duha in ume angleške posebnosti, se bo na angleški univerzi kljub vsemu čutil domačega in bo Angležem za njihovo izbrano gostoljubje hvaležen.
Tako piše Herbart Nusko v - Reichspost«.
Genialnost v službi zločina
Londonske finančne kroge žc nekaj let vznemirja genialno organizirana zločinska druioa, kateri nobena prebrisanost londonske policije ne more do živega. Kolikokrat je že menila, da je dobila v roko pravo glavo zlo-
kos za kosom po ovinkih nakupili od nižjih nameščencev posameznih tvrdk, G. Scribbler izbere torej podpis, ki spada na ta ali oni ček ter ga ponaredi tako dovršeno, da ga nihče ne loči od pravega. Tako ponarejeni ček se proti plačilu določenega dela njegove vrednosti po istem potu vrne onemu, ki ga je bil kupil od tatu; njegova stvar je potem, da ga vnovči na lastni riziko kakor ve in zna. Ker so to vedno ljudje elegantne zunanjosti in samozavestnega nastopa, se podjetje skoraj vselej posreči. Če pa se kdaj izjalovi in člana zgrabi policija, potem to za ostalo družbo nima posebnega pomena, ker posamezen član sam ne ve veliko in nima kaj izdati; vrhu tega pa ga ostala družba enostavno žrtvuje in pretrga z njim vse stike. Na ta način vodi g. Scribbler policijo za nos že nekaj let.
Lepa umetnost...
V Berlinu niso ravno pretirano sramežljivi. Vendar je bilo tudi za njihove pojme prehudo, kar nudi na »umetnosti« komad pariške Komične opere »Hiša ljubezni«, ki so ga te
vprizorili v enem tamkajšnjih gledališč. Policija je posegla vmes in dovolila nadaljnje predstave le proti točno predpisanim izpre-membam. Vsebina revije je škandalozna: Trije občinski svetniki iz malega podeželskega mesteca pridejo v Pariz, da si ogledajo javne hiše, ker nameravajo v domačem mestu uvesti to »socialno« ustanovo. Na odru se odigravajo najnesrairmcjši bordelski prizori in ne manjka niti lesbiških in sadističnih primerov. Za tako umetnost je pač edini pristojni forum — policija.
Nomad zračnih višav
Nemški letal ec baron Koenig je te dni srečno pristal v Kalkuti. Tu ga je čakala brzojavka s prijetnim naznanilom, da so mu priznali Hindenburgovo nagrado za najboljši
Predsednik Hoover na ekvatorju. Na oMopnici, s katero poluje predsednik Hoover po Južni Ameriki, so prehod preko ekvatorja praznovali po starem mornarskem običaju, pri katerem igra
bog Neptun glavno vlogo.
činskega zmaja, toda vedno se je izkazalo, da je bila to le katera stranskih glav, namesto katere takoj zraste nova — da je to bil le kak »častnik« vrhovnega poveljnika Scribb-lerja. Ti ljudje se dajo mnogokrat nalašč ujeti, da krijejo družbo.
Organizacijski sistem je mojstrsko zamišljen in izveden. Glavno načelo je, da nižji člani vodilnih sploh ne poznajo osebno in jih zato pri policiji ne morejo izdati, četudi bi hoteli. Nadaljnji načrt je naslednji: Večje število tatov sc peča s tem, da izpraznuje pisemske skrinjice velikih londonskih trgovskih tvrdk. Pri tem dobe v roke razne menične čeke in druga nakazila, kjer manjka samo podpisa ravnatelja ali druge vodilne osebnosti, da sc morejo vnovčiti v banki. Ti dokumenti se od tatov odkupijo in priromajo skozi mnogo rok slednjič do poglavarja g. Scribb-lerja. Le-ta ima celo zbirko lastnoročnih podpisov raznih londonskih ravnateljev, ki so jih
nemški amaterski polet v znesku 500 angleških funtov. V pogovoru s časnikarji je izjavil Koenig, da ga je na poletu preko Perzije napadla jata flamingov ter ga spravila v resno nevarnost. V Indiji ga je prebivalstvo po-vsodi sprejemalo zelo prisrčno in mu nadelo priimek »nomad zračnih višav«. Koenig namerava leteti še dalje.
Skopost in ljubezen
Ob reki Vjatki v Rusiji prebivajo Vot-jaki, ki so na glasu kot največji skopuhi. Tako pride lepega dne neki Votjak k zdravniku v bližnjem mestu in mu pravi: »Očka, zvedel sem, da znaš delati oči. Tu je moja slepa žena. Mogla bi še delati, ako bi imela oči Ali jih ji moreš narediti?« Zdravnik preišče ženine oči in vidi, da je treba le majhne operacije. Obrne sc k Votjaku in izjavi, da bi mogla žena zopet spregledati. »Tak prav, prav! A koliko bi ti zahteval za njene nove oči?« — »Ali mi moreš dati deset rubljev?« — »Ne, očka, to je preveč; vzemi šest rubljev!« — »Dobro, naj pa bo.« — In ji boš naredil za šest rubljev obe oči?« — »Gotovo.« — »Ej, kako je to dobro! Veš kaj, očka, tu imaš tri rublje pa ji naredi samo eno oko; dovolj naj ji bc le eno.«
Kandidati za izvedeniško konferenco za iz-premembo Davvesovega načrta. Zgoraj od leve na desno: bivši ameriški državni tajnik Hughes in poslanik Morrow; spodaj bankir Young in podpredsednik general Da\ves.
mučno presenečena, slednjič pa je osvojila šaljivo stran dogodka in se pridružila veselemu smehu celokupne zbornice.
V €$ve£p ur /re^ vrslalJ
Plaz je zasul del arlberške proge, ki so jo pa v nekaj urah zopet oprostili za promet,
»Grafu Zeppelinu« so priznali svetovni rekord za njegovo vožnjo iz Amerike v Evropo.
Sto milijonov dolarjev zs stavbišče v Newyorku, na katerem zgrade operno gledališče, je dal Rockefeller.
Amundsenove zapiske ob katastrofi »Lat-hama« so baje našli v steklenici na Finmarški obali. Podrobnih obvestil še ni.
Finančne stiske gledišč. Odstopivši ravnatelj mestnih gledišč v Badnu in Wiener-Neu-stadtu — Hans \Veiss je napovedal konkurs. Na tantiemah, bolniških pristojbinah in davkih je dolžan 40.000 šilingov, za katere ni nobenega kritja. Obenem toži Weiss na odškodnino Nemškoavstrijsko glediško društvo, ki ga je prisililo k odstopu.
Roparski napad s strupenimi plini jo iz-, vršil neki inozemcc na tovarno Guggenberg11 brothers v Newyorku. Polastiti sc jc hotel tovarniških tajnosti pri obdelavi bakra. Načrt se mu ni posrečil. Tovarniški nočni čuvaj, ki ga jc napadalec obrizgnil s smrtonosno kislino, je umrl.
Nova prosveta v Turčiji. Carigrajski mestni guverner je odredil, da se vse prebivalstvo od 16. do 45. leta redno vsak dan skliče na posebne tečaje, kjer se poučuje novi latinski alfabet. Tečaji trajajo 4 mesece V me-
stvu otvorijo 28 posebnih šol za odrasle. •
Nesebično. Pred prazniki v trgovini: »Prosim, rada bi kupila kako praktično darilo za svojega moža; pokažite mi kaj primernega.« — »Takoj, milostljiva! ... Tu bi bil na primer izvrsten aparat za britje ...« — »Ah, da .,. samo to bi rada vedela, čc bi ga mogla po praznikih zamenjati? Silno mi namreč ugaja ta-le pušica za puder, a sedaj ne zmorem; nc smem misliti nase. Kupila bi aparat in ga položila pod božično drevesce kot dar za mojega moža; ker sc pa ta vedno brije le z britvijo, bi vam aparat po praznikih prinesla na-
zaj in r.amesto tega vzela pušico za puder.« #
Novi blagajnik se predstavi šefu in doda: »Upam, da boste z menoj zadovoljni. Moja spričevala so prvovrstna.« Šef: »To ni važno. Povejte mi raje, ali imate na sebi kake posebne znake, po katerih bi vas megla spoznati tudi policija.«
•
»Toda če ga nikakor ne nameravaš poročiti, zakaj nc prekineš z njim vseh zvez; česa še čakaš?
»Novoletnega darila.«
»""ki l'd«( ki so k« saPell podirati. Zid je star 1700 let in Je dolg 24T>0 Kltaneirev. Zid je imel namen, braniti severno in zapndne kitajsko meje proti vpadom divjih sosedov. Ob sedanjih bojnih sredstvih je sevoda izsutol vsak pomen.
George Rcnnit, nlmški me«nrski mojster, ki Je v Parizu streljal na generalnega državnega pravd-nika Fachot-a, ki je v strassburškem procesu ostro nastopal proti ajzaškim avtouoinisloui.
Rdeče je politično
Znani angleški konservativni poslanki lady Astor se je zadnjič pripetilo nekaj šaljivega, a vendar mučnega. Vedno je doslej prihajala v parlament zelo enostavno, temno oblečena; topot pa je prišla v živo rdeči obleki s prikladnim klobukom. V parlamentih je navadno zelo dolgočasno — če ni ravno viharno — zato je za poslance vsaka malenkost, ki prinaša nekoliko sveže izpremembe, dobrodošel dogodek. Tako se je sedaj ves angleški parlament zagledal v novo obleko lady Astor in začele so se na vse strani kresati šale. »O, o, o!« — so si klicali >Lady Astor pa le ni tako konservativna, kakor smo mislili k — s sedežev Delavske stranke je veselo donelo: >Oh, rdeča lady! Slednjič se je vendar izpre-
obrniln. Naj pride k nam, kamor spadal« _
Inhouristov je skočilo « sedežev, pohitelo k Avtorjevi in ji t. viteškim poklononi ponudilo svoj sedež. Lady Astor je bila najprej
Dipl. agr. A. Jainnilc:
O) fcniigovGdsfvu v km^ižsivu
Razne navedbo Sujenio o vzrokih nerentabil-noaii in kritičnega stanja našega kmetijstva. Predvsem se po vdor ja, da jo zemlje premalo, da je radi majhnih parcel obdelovanje nesorazmerno drago, da jo strokovna sposobnost kmeta premajhna, prevelika pa so razna davčna bremena in pa dolgovi.
Preveč zaostalo je našo gospodarjenje, preveč se drži tradicije, premalo ali nič se ne ozira na obstoječe ožje, še manj na svetovne tržno razmere in na stanje kmetijstva ter kmetijskega trga tudi v tietih državah, ki korakajo s časom.
Glavni vir teh neuspehov je popolno nepo-znanje najbolj osnovnih ' kmetijsko-obr&toslovnih pojmov, kar ravno dela našega kmeta tako nesrečno okorelega. Kako naj bo produkcija rentabilna, če gospodar ne pozjia vseli proizvajalnih či-uiteljcv šo manj pa jih zna spravljati v pravi sklad.
Gojiti bi se moralo znanstveno raziskavanje vseh činiteljev kmetijskega obrata in konjunkture ter nuditi gospodarjem ne samo strokovno tehnični, marveč v prvi vrsti obratoslovni in trgovski
kmetij. Računski zaključki so omogočali točen vpogled prav v drobovje posameznega obrata in je le škoda, da je urad moral vsled vojnih razmer prenehati. Vodil sem urad jaz in sem imel biti ud 'o-žencem z obratoslovnimi in sploh gospodarsl .ii nasveti na uslugo ter gojiti z njimi najintenziv-nejše osebno in korc-spondenčne stike. Urejen jo bil' ta urad po principu moravskega in nižjeavstrij-skega »Institut fiir \V irtschaltsforschung rnid Wirt-schaflsberatuiig des Laudbaues«.
V tem poslovanju sem najobfutneie spoznal pomanjkanje obratoslovnega znanja med gospodarji. Posamezni gospodar je iz tega urada dobival potrebnih navodil in točno sliko svojega gospodarjenj:'., ob koncu leta tudi točno poročilo iu praktične primerjave uspehov in neuspehov z onimi drugih obratov, z navedbo vzrokov nerentabilnosti in in je bil še posebno opozorjen na tiste činitelje, ki so v glavnem odločali neuspeh celokupnega gospodarstva. Zlasti mu je tako poročilo izkazalo dohodek in zaslužek ter njihov izvor, označilo vrednost njegovega obrata, izdatek za posle in dninarje, podjetnikovo porabo za družino, višino stroškov dneva, prehrane za osebo v primeri z drugimi obrati, istotako strošek dneva ročnega dela in vprežuega dneva, porazdelitve in v Tino ter skladnost posameznih kapitalij v obratu v primeri z drugimi. Dalo se mu jo pregled o uspehu, o obre-stovanju obrata, o dolgovih, plačevanih obrestih, o vul.tku in drugih bremenih ter primere kako je drugod, dalje primere o vnovčevanju pridelkov napram onemu drugih obratov, o obratovnih prejemkih in izdatkih "ter n jihovi umestnosti, o mezdah, o zavarovanju, o stroških gnojenja pro ha. o pridelovalnih stroških in produkcijskih cenah pro enoto sploh ter v primeri z drugimi in posebej z naprednimi, rentabilnimi obrati, dalje o mlečnosti krav, o uspehu posameznih panog itd. Svetovala se je tudi izvršitev možnih sprememb za boljšo gospodarsko uredbo.
Vse te podatke se je podelovalo tudi v svrhe urada kot takega in po želji kmet. ministrstva šn posebej z ozirom na to, da se kmetijstvo zadostno varuje pri bodočih obnovitvah trgovinskih pogrni b z inozemstvom.
Glavna vzroka, ki sta našo proizvodnjo po-sebro podraževala, sem mogel poleg obratoslovnega neznanja in pomanjkanja obratoslovne harmonije že v začetku opaziti, in to sta: premajhna kapitalna intenzivnost pa baharija (četudi morda podzavestna) v tem, da se je nepotrebno držalo konje brez zadostne zaposlenosti v obratu zato, da se je gospodar ob gotovih prilikah imenitno vozil v koleslju. Koniski vprežni dan je vsled tega bil v gospodarstvu silno drag, mesto kakih 5 kron, nekako okoli IS kron. Ta številka je gospodarstvo skozi in skozi tako silno obremenjevala, da je odločilno in končnoveljavno uničevala vsako rentabilnost.
Priprost kmet teh stvari sam ne more računsko ugotoviti, kajti tudi knjigovodslveno ni izvež-
Moja vzgoja ni bila slaba. Kadar sem bil priden, ubogljiv otrok, so me s: are i pohvalili, v nasprotnem slučaju pa so me pošteno ošteli.
Moj oče je bil mnenja, da je strogost zelo potrebna. Malere pa je bila sama ljubezen. Rekla je: strogost otroka lahko pokvari, ker z njo le vzbujamo upornost, M tiči v otroku. Le z ljubeznjivim ravnanjem se otrok ukroti.
Moj oče je bil mogoče istega mnenja, toda on ni znal izraziti svoje ljubemi in topline. Bil je tih in resen človek. Svoj bogati humor mi je pokazal šele tedaj, ko se mu je zdelo, da sem že dovolj zrel.
V letih, ko sem raztrgal prvi ducat hlač, se ni baš mnogo pečal z menoj, razen, ako sem kaj nepravilnega napravil. V tem slučaju je nastopil z vso strogostjo. Njegova strogost in ntoja kazen je obstojala navadno v tem, da je stopil predme ter mi z jeznimi besedami označil moj pregrešek in kazen, ki bi jo zaslužil.
Ob talcem Jeznem izbruhu sem se vedno postavil pred očeta; s povešenimi rokami sem kot okamcncl stal pred njim in mu nepremično zrl v jezni obraz. V svoji notranjosti sem vedno obžaloval svoj greh, vedno sem se za-zavedal krivde, spominjam pa se tudi nekega drugega občutika, ki sem ga imel ob takih ka-zem ikih pridigah. Na nek poseben način sem trepetal, nekako ugodje me je prešinjclo. Solze so mi tekle iz oči po licu, stal sem kot drevo pred očetom, ga gledal, pri tem pa občutil nerazumljivo ugodje, ki je tem bol] naraščalo, čim huje jo grmel oče nad menoj.
Ako so nato minevali tedni, nc da bi kaj posebnega napravil in me je oče pustil popolnoma v 'miru, se je polagoma vzbujalo v meni stremljenje, da bi napravil kaj takega, kar bi očeia razjezilo. Ne zato, cla bi ga jezil, zakaj imel sem'ga zelo rad, tudi ne iz zlobe, temveč iz nekega drugega vzroka, ki se ga tedaj še nisem zavedal.
Bilo je na sveti večer. Prejšnje poletje je kupil očo na neki božji poti črn križ, na kate-
baji. Kvečjemu poračunava, koliko je v posamezno panogo vtaknil denarja (dela in naturafnega prometa ne zna kalkulirati) in koliko je dobil iz nje, zato no more najti vzroka, zakaj se mu kmetija z leta v leto bolj »zajeda«, ugotoviti more le dejstvo, a še tu neredko doživlja usodne samoprevare. Svetovati si, torej sam no zna. Pomagati bi mu morala oblaatva.
Ko bi bil omenjeni urad mogel poslovati redno nap j, bi bili iz njega imeli med vojno, zlasti pa sedaj vse potrebne eksaktne podatke, ki bi tudi omogočili Izkristaliziran je prave smeri vsem oblastvenega skrbstvenega in pospeševalnega delovanja, naše kmetijstvo gotovo ne bi bilo v tako težki krizi, kmetijski obrat bi se bil mogel pravočasno razmeram prilagoditi in bi se bilo moglo že davno pristopiti edino možnemu izhodu iz že dolcro latentne kmetijske krize, t. j. k organizaciji proizvodnje in vnovčemja. Tako bi bil kmet prišel denarno vsaj v primerno moč, da bi bil iz kapitalne eksteuzivnosti polagoma prehajal v intenzivnost ; strokovnega znanja mu v lo ne bi bilo posebno primanjkovalo.
Znan mi je pri nas kapltalno-intenziven obrat, ki se ie pravzaprav lotil posebno pridelovanja krompirja. V jeseni je pridelal menda po 700 metrskih stolov krompirja na hektar, torej več k t desetkrat več od našega kmetfikega, po statistiki izkazanega povpreeka. Takega pridelka od navadnega bmetskega obrata niti ne zahtevam, zadovoljil bi se z 250 —300 q na ha pri istočasni dosegi primerno povečanih donosov tudi pri drugih, upravičeno gojenih panogah.
BILANCA DRZ. HJPOTEKARNE BANK L
Bilanca Drž. hip. banke za november J izkazuje naslednje postavke (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki za 30. september 1938). Aktiva: blagajna S3.4 (9.5), žiro pri Narodni banki 80.7 (15.8), posojila na nepremič. 1807.9 (JG00.1), na dohodke in doklade 2P8.1 (274.4), vodnim zadrugam 80.1 (78.6). kratkoročna za gradbo 11.0 (20), lombnrdna C3.9 (56.8), akt. tek. računi 742.0 (741.4), domače menice 59.6 (08.-1), nepremičnino 27.1 (25.8), rez. fond 5 5 '4.5), amort. fond 0.4, kavcije 243 (24.0), ostal; " tiv.i 285.4- (263.5); pasiva: s:\mcst. fondi 67 .o (65.1). rc-z. fond 19.9 (19.9), amort. fond 0.8 (0.8), fondi in kapital! javnih ustanov' 850.6 (824.fi), privatni kanila t i in vloge 344.7 (85)0,2), založnice in obveznice v prometu 9R0.9 (CS0.9), predujem iz 1. 1933. 5.0 (5.0). pri Be-ligmanu 1928 118.0 (113.0). pasivni tok. računi 9-21.8 (607.7), kavcije "4.3 (24.6). razna pasiva 210.9 (211.1); bilančna vsota je nrivsla od 3183.4 na 3509.4 milj. l)ta. — Tuja sredstva (fondi in kapital!). ki stoje banki na razpolago, so se znatno povečala; novih posojil na nepremičnine ni bilo, pač pa so se povečala posojila samoupravnim korpo-raciiam (na doklade in dohodke). Velik del novih sredstev pa je porabila banka za ojnčenje likvidnosti. saj io narasla gotovina v blagajni o<! 9 5 na 33.4 in v Narodni banki od 15.8 na 39.7 milj., torej za celih 47.8 milj. Din.
Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse interesente, da cd pade radi novoletnega praznika zbornični uradni dan v Mariboru 2. januarja 1929. Prihodnja zbornična uradna dneva se vršita v torek dne 8. januarja 1929 v Celju-in v. sredo dn". 9. januarja 1P920 v Maribora.
likvidacija. Kmetijska zadruga za nakup in prodajo v Begunjah pri Cerknici, r. z.. 7, o. z., je prešla v likvidacijo; nadalje dru.ivo »Vorschuss-kassenverein fUr die Ortsgemeinde Zebnit/. an der Mur«.
Lovci si želijo snepa. Moda in vreme je muhasto. In to občutijo tudi naši lovci Moda diktira povpraševanje in ceno zn kože divjih živali. Evropa si želi lisic, kun, podlasic, torej bnš naših kož in veliko jo upanje, da so bodo doseglo na kožnem sejmu, ki se vrši dne 21. januarja 1929 na Ljubljanskem velesejmu, zelo ugodne cene. Kupci iz inozemstva se že oglašajo, istočasno pa sprašujejo, če je že zapadel sneg. Kvaliteta kože je neprimerno boljša, če je divjad ustreljena v snegu. Gorenjci ga že imajo. Upamo, da nam bo mlado novo leto že takoi v začetku naklonilo mlad sneg. Kože naj
so pošljejo do 19. januarja na Ljubljanski velese-jem, oddelek »Divja koža«.
Dr. Cernetov Poslovni koledar 1929 je porabil ugledni gospodarski list vjugosl. Lloyd« v Zagrebu ter je prinesel v svoji božični številki popolnoma prepisane narodno-gospe>darska statistično tabele, a brez navedbo vira pod naslovom: ->Bitni podaci ekonomsko-finanstjskog života 1919—1928:. Original teh, za poznanje našega gospodarstva zelo važnih tabel morejo fitatelji videti v gori navedenem Poslovnem koledarju na str. 158. Kakor hije-mo, je dr. Cernetov poslovni koledar že razprodan ter se nahaja samo še par izvodov v posameznih knjigarnah.
Mednarodni denarni trg. Dinar je v inozemstvu zelo iskan; report napram dolarju je naraste! od 2!4 na 8! i %, kar že izredno dolgo ni bil slučaj. — Zaradi približajočega se ultima je svetovni denarni trg trg bolj napet: tako znaša privatni eskont na Dunaju 66/io%. bozni denar pa slano ca 1%%. V Londonu je obrestna mera: dnevni denar 3)^95, privatni diskont 4n/8: v Ne\vyorku dnevni denar 7—8privatni diskont VA%—i.V\%\ v Parizu dnevni denar 2%—3%, privatni diskont 3K%; v Curihu dnevni denar 2%; Berlin: mesečni denar 9 do 9Ml%, privatni diskont 6a/s"', dnevni denar 6MJ
do 8>
Amsterdam dnevni denar 3>«',
Hvalevredna je delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 interesentov. -„ Slovenec "jepa še de lav-nejšt inmore pokazati še večje uspehe: vsak dan se oglasi pri 20.C00 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku „Slovenca" v paviljonu na Miklošičevi cesti poieg Uni ona.
privatni diskont 47/«>%.
MoFS&a
Dne 29. decembra 1928.
Ta teden sta so vršila radi praznikov samo dva borzna sestanka. Devizni promet je znašal v Ljubljani ta dva dni 12 milj. Din; s tem je nara-stel celokupni devizni promet ljubljansko borze v tem letu na "02 milj. Din. Svota okroglo ene milijarde romata na ljubljanski borzi jasno dokazuje potrebo te institucije, ki so je popolnoma uveljavila in popolnoma odgovarja v.išini njenega prometa našim razmeram, čeprav je znatno dejstvo, kako mnogo privatnega blaga iz Slovenije so proda še na zagrebški borzi. V deviznih tečajih je omenili nadalje splosr.o oslabitev tečajev, kar je v zvezi z nazadovanjem deviz v Curihu, torej dvigom franka.
Na tržišču vrednostnih papirjev je edino zabeležiti oslabitev vojne škode. Ker se je splošno smatralo, da bo ultimo potekel radi velikih obveznosti bolj slabo, je vojna škoda po praznikih zelo padla. Vse vesti pa so se izkazale za neresnične in v Belgradu, ki je za vojno škodo važnejši kot Zagreb, ni prišlo do nikakih pertnrbacij. Zato se ie tečaj zopet učvrstil. Ni pa dosegel stanja pred prazniki (Zagreb 21. dcc. 45:13-434.50, 28. decembra 481—132, Belgrad 21. dec. 433-431.ro. 28. dec. 428.50—431). Ostali tečaji so neizpremenjeni.
DENAR
Cnrih. Belgrad 9.1225, Berlin 123.56, Budimpešta 00."5. BukareSt 3.115, London 25.1875, Nevv-vork 518.75, Pariz 20.295, Prnm 15.3625, Trst 27.145, Sofija 3.745, Varšava 58.10, Madrid 81.05.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Pod.-savslca-jadr. 8-1.75, Živno 130.75, Alpine 43, Trbovlje 58.40, Kranjska ingustrijska 36, Slavonija 0.58.
Žito
Včeraj popoldne je zetska oblast začela nakupovati v Vojvodini močno količine pšenice. Zaključenih je bilo za dobavo v februarju-marcu 100 vagonov po 251 nakladalna postaja. Značilno je, da so vkijub dosti velikemu iskanju blaga položaj za pšenico nikakor ni izboljšal, temveč je ostala cena j^ovsem nespremenjena. Pri gornji ceni se ie v onem popoldnevu z lahkoto pokrila vsa zahtevana količina, ne da bi bilo moglo povpraševanje kakor keli vplivati na tendenco, iz dneva v dan se izraziteje kaže nervoznost producentov in trgovcev, ker je cena stalno nizka in je na trgu pri vsakem povpraševanju dovolj blaga. Dasi se pšenica letos v veliki meri vporablja tudi za krmo. vendar nikakor ni mogoče, cla bi naša država konzumirala ves ogromni pridelek. Zato so producenti in trgovci vsak dan bliže trenotku, ko bo treba poiskati ventila v izvozu, ki s "daj že de Igo popolnoma počiva radi našo nekonkurenčnosti v cenah. Izvoz pa pomeni spričo letošnjega ogromnega pridelka v Ameriki in Evropi ter spričo nižjih inozemskih cen še nadaljnje nazadovanje ceno za našo pšenico. Dokler je pa še mogoče prodajati vsaj po sedanjih cenah za terminsko ali pa za promptno dobavo, se producenti ne bodo odločili za znižanje cene v to-
liki meri, da bi mogli konkurirati v izvozu. — Promptna pšenica notira: gornjebaška 240—242, spodnjebaška 237—210. — Koruza je čvrstsjša ter notira za februar 2G0—205, za marec-april '285, za maj 2C0 franko banka nakl. posl.. Medjimurska in-zulanka zn promptno dobavo notira 255 nakl. post. — Slavonski oves velja 250, povpraševanje po tem blagu jo omejeno; ponuja se 08 kg težak krmilni ječmen po 255 baška i>osl. in rž po 2"5 medjimurska nakl. post. — Paralelno z nazadovanjem cene pšenice je nazadovala Iudi cena pšenične moke ter notira srednje dobra bi51;a znamka 345—350 nakl. post. — Otrobi iz Vojvodine in dragih kraje- ne konvenirajo za Slovenijo, naš konzum se krije ve-fiinoma iz zalogo tukajšnjih mlinov.
Novi Sad. Pšenica: bč. 235-238, par. Vršac 232—234, gbn. 232—235, sr. 287.50—240. Oves: bč. 240—245, bn. 235— 210. Koruza: bč. 247.50 - 250, L 250—255, III., VI., V. 280-285, sr. 217.50-250, II.—V. 280—285. Ječmen: bč. 252-0 -257.50, pol. 270—280. Moka: Og 340—350, št. 2 320—330, št. 5 300-810, št. 0 265—275, št. 7 255 265, št. 8 205 do 215. Otrobi: 175—180. Krompir: 115—120. — Promet: 22 in pol vagona pšenice, 1 ovsa, 17 in pol koruze, 1 sena; skupaj 42 vagonov.
Les
Ta leden je bil na lesnem trgu bolj miren. Čvrsta tendenca za cene traja še nadalje in pričakovati jo še nadaljnih učvrstitev.
Sedaj notirajo na slovenskem lesnem trgu sledeče cene (vse nakl. post., v Din za m3, oziroma 100 kg): Smreka-jelka: Hlodi L, II., monte 250 do 300, Brzojavni drogovi 240—200, Bordonnli mer-kontilni 300—330, ' Trumi merkantilni 200—300, Škorete, konične, od 16 cm naprej 6CO—620, Ško-rete, paralelne, od 16 cm naprej r>50—080, Škorete, podmerne, do 15 cm 509 540, Deske-plohi, kon.. od 10 cm naprej 500—550, Deske-plohi, par., od 16 cm naprej 550—000. Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 500—530, Deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000, Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 600—900, Deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000 do 1250, Test oni 490—530, Tavolote 1,100-1250. Hrast: Hlodi L, H. 500-700, Bordonnli 1200 do 1400, Deske-plohi, neobrobljeni boules 1400 do 1000- Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 1000 do 1200, Deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200 do 1350, Frizi 950—1150. Drva: bukova 21—23. hrastova 19—20. Železniški pragovi: 2.00 cm, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo zn 100 kg 85—90.
Kože in usnje
V Ljubljani so cene neizpremenjene. Govejo kože notirajo" 17—20 Din. Notacije v Mariboru so pa nižje. V Zagrebu notiraio: goveje 18—19 Din, oz. 19-20 Din, telečje 28—29, oz. 35—36 Din, jag-nečje 36—37 Din, kozje kom 45—46, ovčje od 2 kg debelovolnene 25—26, finovolnene 24—25 Din za kilogram.
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo


rem je viselo svinčeno mučilno orodje in svinčeni Kristus. Ta križec je bil spravljen do božičnega večera, ko ga je vzel oče iz omare in postaval na oltarček v sobi. Uporabil sem trenutek, ko so imeli moji starši in ostali ljudje opravek v kuhinji in v hlevu ter pripravljali za veliki praznik. Vzel sem s stene križec, se spravil z njim za peč in ga začel uničevati. Prav posebno ugodje sem občutil. ko_ sem s svojim žepnim nožem odstranil najprej lestvico, nato kladivo, bič in petelina in končno še Kristusa. Ko so ležali ti deli narazen pred menoj, so se mi "deli še mnogo bolj zanimivi kot preje skupaj. Ko sem hotel spraviti vse zopet skupaj, nisem mogel, in tedaj mi je postalo vroče in v grlu me je neknj stiskalo. Sicer sem si rekel: črni kriiž je sedaj lepši kot preje. In kdo potrebuje sedaj o božiču Kristusa na križu? Sedaj mora ležali v jaslicah, pravi gosped župnik.
Upognil sem svinčenemu Kristusu roke in noge 'ter ga položil v materino košarico za šivalne potrebščine ter posiavil te jaslice na olraček v kotu. Križ pa sem skril v posteljo ter pri tem prav nič pomislil, da me bo košarica izdala.
In to se jo kmalu zgodilo. Najprej je zapazila mali iii še začudila, kako pride šivalna košarica na oltarček.
s-Ko m u pa je bil napoti križ?« je vprašal hkrati oče.
Stal sem ob slrani in nekam čudno mi je bilo pri srcu.
Oče je s tonil k meni in me vprašal, ali vem, kje je križ. Že sem stal vzravnan pred njim in mu gledal v obraz. Ponovil je svoje vprašanje in z roko sem pokazal proti postelji. Solze so mi tekle iz oči, toda zdi se mi, da nisem premaknil ustnic.
Oče je poiskal skriti križ. Ni bil jezen, temveč lo začuden, ko je zapa-il razdejanje. Oče je postavil goli križ na mizo. »Sedaj pač vidim,« je rekel popolnoma mirno in snel z obešalnika svoj klobuk, »sedaj pač vidim, da te moram enkrat pošteno kaznovati. Niti Kristus na križu ni več varen pred teboj... Ostani v sobi, fant!« mi je temno ukazal in šel ven.
»Skoči za njim in ga prosi za odpuščanje!« mi je zaklicala mati. 'šel je po brezovko.«
Stal sem kat prikovan. Jasno sem se zavedal, kaj me čaka, a nisem mogel napraviti niti koraka v svojo obrambo.
Mati je odšla v kuhinjo. Čisto sam sem ostal v temačni sobi in pred menoj je ležal na mizi oropani križ. Ustrašil sem se najmanjšega šuma. Stara velika ura, ki je stala ob steni, je udarila pet. Končno sem zaslišal, kako si j nekdo zunaj snnži sneg s čevljev. Bili so to očetovi koraki. Ko je stopil z brezovko v sobo, sem izginil.
Sel je v kuhinjo in z jeznim glasom vprašal, kje je fant? Začeli so iskati po vsej hiši. V sobi so pregledali po vseh kotih in pod posteljo. Slišal sem kako so hodili po podstrešju, slišal sem ukaze, naj me iščejo v hlevu in na skednju ter me takoj pripeljejo pred očeta^ — da si bom zapomnil ta 6veti večer za vse življenje! A vsi so se vračali brez mene. Dva hlapca je poslala mati k sosedom in zdiho-vala, da bom zmrznil, ker sem odšel ven brez suknjiča in klobuka.
Skoraj vsi so odšli in hiša je bila skoraj prazna. Tičal sem v urini omarici in kukal skozi zapahe.
Koliko strahu sem prestal v tem skrivališču! Vedel sem, da ne bo dobrega konca. Hudoval sem se nad šivalno košarico, ki me je najprej izdala, jezil som se na križec — pozabil pa sem prekleti svojo lahkomiselnost. Minevale so ure in še vedno sem tičal v svoji k rs: i. Končno sta prišla oče in mati v sobo, prižgala luč in se začela radi mene prepirati.
»Nič več ne vem, kje naj bi ga še iskal,« je rekel moj oče in izčrpan sedel na stol.
»Mogoče je zašel v gozd in leži pod snegom!« je rekla mati in glasno zajokala.
»Nehaj!« je rekel oče, -.nočem poslušati
^Nočeš poslušali, pa si ga sam pregnal s svojo strogostjo.«
>-S to vejico mu ne bi odbil nobenega uda,« je odgovoril oče in položil brezovko na mizo.
zeuj
>Toda sedaj, ako ga dcbim, bom cel sve- j j zlomil nad njim.«	'
»Kar govori tako — saj ga mogoče ne boš več mogel,« je rekla mati in znova zaihtela. »Ti misliš, da imaš otroka le zato, da ga pretepaš. Zato ima Bog čisto prav, če Ii ga kmalu vzame. Otroke moramo ljubiti, če hočemo, da bo kaj iz njih.«
»Nato je rekel oče: ;.Kdo pravi, da lanta nimam rad? Zelo rad ga imam! Toda pokazali mu tega nočem; nočem in ne morem. Njega najbrž ne boli tako kot mene, ako ga moram kaznovati!«
»še enkrat ga grem iskat!« je rekla mali.
>Tudi jaz ne boni ostal tu!« je rekel oče.
»Moraš pojesti žlico tople juhe! Cas je že za večerjo,« je rekla mati.
»Nočem jesti! Ne vem, kaj naj storim?« je rekel oče, pokleknil k mizi in začel tiho moliti.
Mati je odšla v kuhinjo. V sobi je bilo zopet tiho in meni v uri je bolelo srce skoraj počiti od bolesti in tesnobe. Nenadoma je moj cče med molitvijo krčevito zaihtel. Glava mu je padla na roke in vse telo mu je trepetalo
Glasno sem zakričal. V nekaj trenutkih sta me mali in oče rešila iz skrivališča. Vrgel sem se očetu k nogam in tresoč se objel njegova kolena.
»Moj oče, moj oče!« To sta biil edini besedi, ki sem ju mogel spraviti iz sebe. Dvignil me je k sebi, me stisnil na prsi in moji lasje ■so bili mokri od njegovih solz.
V trenutku sem prišel do nekega spoznanja.
Uvidel sem, kako grozno grdo Je, ako tega očeta jezim in žalim. Toda spoznal sem tudi. zakaj sem ga hotel ujeziti. Iz hrepenenja, da bi videl pred seboj očetov obraz, da bi lahko zrl v njegove oči in slišal njegov glas. Boril sem se za očetov pogled, za očetovo besedo.
Od tega dne dalje jc bilo vse drugače. Moj oče je uvidel, kako ga imam rad, in mi je pol svetil sedaj marsikatero uro. tako, da mi nt bilo več treba z nagajivostjo doseči njegovo besedo.
IZma in sanacija rudarskega zavarovanca
Pri rudarskem zavarovanju gre za dobrine, ki so bile ustanovljene tekom več kot 40-letncga delovanja. Pri rudarskem zavarovanju gre obenem za dobrine, ki so zrastle iz žuljev, iz pritrgovanja in iz življenja delavstva. Radi tega se mora najti izhod, ki bo privedel do končne sanacije.
Pri sanaciji pridejo v poštev trije faktorji: Delavstvo, podjetniki in seveda država.
Delavstvo.
Najbolj voljno in razpoloženo za sanacijo je delavstvo in bi bilo tudi pripravljeno sodelovati. Vprašanje je, ali je v takšnem gospodarskem položaju, da bi preneslo še nadaljnje obremenitve svojih mezd. Plače delavstva so že sedaj obremenjene z 10% javnimi dajatvami. Če pomislimo, da ne dosegajo zaslužki pri veliki večini rudarjev in ostalih članov bratovskih skladnic eksistenčnega minimuma, je slika pri delavstvu glede višjih prispevkov precej jasna. Vpeljava višjih prispevkov v breme delavstva bi še bolj globoko vrezala v življenski sok delavstva.
Kaj pa podjetja?
Delodajavci se ne brigajo dosti za sanacijo, razen v toliko, da bi odvalili bremena od sebe. Po svojih zastopnikih zahtevajo sicer in tudi imajo odločivno besedo pri upravi bratovskih skladnic, dočim bi se pa radi otresli svojih dolžnosti.
Stalen boj velja pokrajinskemu pokojninskemu skladu za Slovenijo. Ne zamude prilike, da ne bi podvzeli sovražnega koraka proti njemu.
Svoje postopanje utemeljujejo s trditvijo, da otežuje ta sklad konkurenčnost premoga.
To je le izgovor. Ta trditev bi vsaj deloma držala, ako bi bila vrednost dnevne produkcije v vseh premogokopih enaka. Statistika pa nam kaže v tem oziru sledečo sliko: Vrednost dnevne produkcije enega delavca je znašala v januarju 1927 v Zabukovci 78 Din, v Trbovljah 206 Din, v Hrastniku-Ojstrem 152 Din, v Hudijami 113 Din, v Rajhenburgu 170 Din, v Velenju 104 Din, v Zagorju 155 Din, v Kočevju 110 Din, v St. Janžu 83 Din.
Obremenitev premoga — 1 tone s 5 Din — je tako malenkostna, da ne pride pri tako različni produkciji niti v poštev.
Podjetja so se okoristila tudi s predvojnimi razmerami. Ker nismo sledili zgledu drugih držav (Češkoslovaške, Nemčije, Nemške Avstrije), da bi valorizirali takoj ob ustanovitvi države prispevke, so plačevali podjetniki smešno nizke prispevke in profitirali napram prispevkom po letu 1925. več ko 20 milijonov dinarjev.
Zadr zanje podjetij je nesprejemljivo tudi radi dejstva, da imajo korist od dela delavstva v pretežni večini podjetja sama. Povrnimo se zopet k gornji statistiki.	I
Vrednost produkcije na šiht in delavca je i znašala v januarju v Zabukovci 78 Din,' plača 1 na šiht 39.5 Din; v Trbovljah 206 Din, plača i na šiht 50 Din; v Hrastniku-Ojstrem 152 Din, plača na šiht 46 Din; v Hudijami 113 Din, plača na šiht 46.50 Din; v Rajhenburgu 170 D, plača na šiht 44 Din; v Velenju 104 Din, plača na šiht 36 Din; v Zagorju 155 Din, plača na šiht 54 Din; v Kočevju 110 Din, plača na šiht 38 Din; v St. Janžu 83 Din, plača na šiht 31 Din.
Pa tudi sicer nam dejstva spričujejo, da jc delavstvo rudarskih podjetij v stalno bednem položaju, dočim podjetja vedno bolj pro-spevajo in se lahko udeležujejo raznih denarnih transakcij. Poleg tega moramo vpoštevati še to dejstvo, da so lastniki najjačjih rudarskih in premogokopnih podjetij v Sloveniji inozemci in bi bila nepojmljiva kratkovidnost, da se ne bi pritegnila k sanaciji rudarskega zavarovanja v toliki meri, ki odgovarja njihovim koristim od dela našega delavstva.
Značilno za razpoloženje delodajavcev napram temu vprašanju je tudi zadržanje direkcije državnih železnic. Ona se namreč stalno brani plačevati kot konsument doklado na premog v smislu zakona o pokrajinskem pokojninskem skladu. To zadržanje je značilno iz dveh vidikov: 1. Iz pokrajinskega pokojninskega sklada dobivajo podpore tudi starože-lezniški vpokojenci. 2. Državna ustanova gre preko zakona.
Vprašanje naj rešujejo strokovnjaki.
Največja napaka od .vsega početka je bila ta, da niso reševali tega vprašanja strokovnjaki, ampak bolj politikarji, ki so se največkrat dali voditi od agitatoričnih vidikov. Vsled lega je vladala v tem vprašanju stalna nejasnost, katere so se in se še poslužujejo s polno paro nasprotniki rudarskega zavarovanja ter informirali v tem smislu tudi mero-dajne faktorje.
Ko bi pa vzeli v roke to zadevo strokovnjaki — v juridičnem in tehnično zavarovalnem smislu — bi bila označena jasna pot in vsako izbegavanje bi bilo izključeno. Vzemimo za zgled vpeljavo dr. Zerjavovega pravilnika s 1. januarjem 1925. Ce je bila za vse obveznosti po tem pravilniku potrebna kapitalna rezerva (brez obveznosti za starovpokojence) v znesku 230—240 milijonov dinarjev in če jc znašala dejanska rezerva le ca 3 milijone Din-bi se morali zvišati prispevki na 17—18%. ako bi hoteli priti do zasiguranja vseh obvez-
nosti. Torej tako jasno vprašanje, da ne more iti pošten človek preko njega.
Ker pa ne rešujejo tega vprašanja strokovnjaki, nosijo vsi osnutki, tudi po januarju 1925, te-le bistvene hibe: Vse obveznosti naj bi se krile z rednimi prispevki (tudi obveznosti napram starovpokojencem). V resnici pa imamo v vprašanju rudarskega zavarovanja tri probleme: a) Problem starovpokojencev. b) Problem vpokojencev po 1. januarju 1925. c) Problem vpokojencev na podlagi pridobljenih pravic po 1. januarju 1925.
a) Starovpokojenci.
Najmanj, kar imajo pravico zahtevati, je, da se njihove pokojnine odnosno rente valorizirajo. Ker se ti izdatki ne morejo kriti z rednimi prispevki, je edini vir dohodkov za te obveznosti pokrajinski pokojninski sklad. Radi tega nc more M ti govora o ukinitvi tega sklada. Zakonodajalec je ime! gotovo pred očmi vse težave zbiranja takega fonda, ako bi se naprtil v breme n. pr. le podjetniku. Vsled tega je porazdelil breme na širši krog. S tem korakom je dosegel, da se to breme prav za prav nič ne čuti. Bolj pametno in bolj uvidevno se to vprašanje sploh ne more rešiti.
b) Problem upokojencev po 1. januarju 1925 na pod'- "3 prej pridobljenih pravic.
Zavedati se moramo, da ni denarja za i kritje obveznosti napram tistim, ki so ali se ' bodo upokojili po 1. januarju 1925. To kritje bi se moglo dobiti le z izvanrednimi prispevki države in podjetij.
c) Problem vpokojenccv po 1. jan. 1925
na podlagi pridobljenih pravic po tem datumu.
Obveznosti za te bi se krilc z rednimi prispevki, ki se pa morajo primerno zvišati.
Pot k rešitvi rudarskega vprašanja.
Pot k rešitvi rudarskega vprašanja bi bila sledeča:
1.	Vprašanje rudarskega zavarovanja naj se poveri strokovnjakom, v prvi vrsti zavarovalnim tehnikom, da ugotove dejanski stan in predlagajo pota in način sanacije rudarskega zavarovanja.
2.	Sanacija je nemogoča brez sodelovanja podjetij in države. Podjetja morajo prispevati, ker so bili dosedaj njih prispevki prenizki, in ker imajo glavno korist od dela delavstva. Država je moralno obvezana k prispevanju: 1. ker mora ščititi šibkejše, 2. ker je bila izvršena vsled devalvacije, še bolj pa vsled inflacije tako rekoč konfiskacija rezerv bratovskih skladnic. Priznamo, da nastopajo momenti, ko je država opravičena k takim korakom. Nasprotno je pa tudi njena dolžnost, da povrne bednim in starim škodo, ki so jo utrpeli radi takih okoliščin. Pomisliti pa moramo, da bi znašale rezerve rudarjev, ako bi bile valorizirane, 150 milijonov Din.
V polni meri se pridružujem tozadevni resoluciji na kongresu delavskih zbornic v Belgradu, da morajo namreč prispevati k sanaciji rudarskega zavarovanja podjetniki in država.
Edino zgoraj začrtana pot more voditi do sanacije tega vprašanja, vsled tega se mora odložiti uzakonitev najnovejšega osnutka pravilnika o zavarovanju rudarjev in se lotiti vprašanja rudarskega zavarovanja pod popolnoma izpremenjenimi vidiki.
PREGLED REPREZENTACIJSKIH IGER JNZ LNP IN PA MEDNARODNIH IGER NAŠIH KLUBOV. Jugoslovanska Nogometna Zveza:
V letu 1928 so se odigrale sledeče tekme: .25. marca: Jugoslavija : Madjarska 1 : 2 v
Pešti
gradu
8. aprila: Jugoslavija : Turška 2 : 1 v Zagrebu. 6. maja: Jugoslavija : Romunska 3 : 1 t Bel-
naju
ort
PRIMORJE : SVOBODA
(danes ob 14 na igrišču Primerja na Dunajski cesti)
Prvak I. razreda Primorje in prvak I.b razreda SK Svoboda sta sklenila izrabiti ugodno vreme za prireditev prijateljske nogometne training tekme. Srečanje med obema kluboma bo toliko interesant-nejše, ker nista imeli moštvi to leto še prilike srečanja v javni tekmi. — Svoboda bo Primorju opa-sen protivnik, saj je dosegla v jesenski sezoni krasne rezultate. Zmagala je nad Slovanom in Ilerme-som, proti Iliriji je igrala 3:5, proti Primorju v training tekmi 1:2. Ta tesni rezultat svednči, da bo moralo Primorje napeti vse sile, če bo hotelo doseči kolikor toliko časten rezultat. Obeta se nam
torej res napeta in zanimiva borba.
*
„ Smuški tečaji za začetnike. Nadaljn.i smuški tečaji za začetnike se vrše pri Sv. Janezu v Bohinju od dne 1. januarja do 6. ev. do 10. januarja ter se morejo interesenti prijaviti pri nastavniku v hotelu Sv. Janez; v Kranjski gori prične naslednji tečaj dne 4. januarja in bo trajal do 10. januarja. Interesenti za la tečaj naj se javijo pri zveznem nastavniku v hotelu Slavec. Opozarjamo vse one, ki se žele udeležiti enega teh tečajev, da si takoj za-sigurajo stanovanje najbolje na ta način, da pišejo na dorični hotel, ki jim preskrbi sobo sam ali v kraju.
Smuški tečaji za tekmovalce. Dne 3. januarja prične v Bohinju smuški tečaj za tekmovalce v Bohinjski dolini pod vodstvom inž. Janše. Vsi, ki se žele prijaviti, naj to javijo g. Godcu, predsedniku Smučarskega kluba v Bohinju. Tečaj bo trajal do 12. januarja. Nato prične od 14. dalje tečaj za tekmovalce na Bledu, kjer bo trajal do 23. januarja. Prijaviti sc je pri Športnem klubu, zimskosportna sekcija na Bledu II.
Smuški tečaj v skokih prične dne 2. januarja v Mojstrani, na kar opozarjamo vse interesente. Tečaj bo trajal do 12. januarja zvečer in se je prijaviti pri inž. Hanssen v Mojstrani. Naslednji nedeljski tečaj se vrši potem dne 6. januarja v Mojstrani. Udeleženci tega tečaja in tečaja v Kranjski gori na-s-topijo prvič pri otvoritvi smuških skakalnic na Bledu dne 13. januarja.
Preizkušnja smuških tekmovalcev, ki niso bili lani na olimpijadi, in ki bi prišli v poštev za inozemsko udeležbo, predvsem za smuške tekme v Davosu, se vrši v torek dne 1. januarja v Kranjski gori. Tekmovalci se javijo ob S zjutraj zveznemu delegatu g. Zdenko Šviglju v hotelu Slavec. Ob 9 startajo do Tamarja in nazaj. Udeležba dovoljena le verificiranim tekmovalcem in udeležencem dosedanjih smuških tečajev za tekmovalce.	JZSS.
Mrzli studenec Pokluka, —8° C, smuka prav dobra, snega 60 cm, restavracija odprta, za hrano in pijačo preskrbljeno. Jožef Zaje, restavracija.
Športni pregled
Vsepovsod so se vršile o božičnih praznikih nogometne gostovalne tekme in so marsikje presenetile oziroma razočarale. V Belgradu se je mudil FAC in je igral proti Sokolu 4:2 in proti Jugoslaviji 2:2. — Dunajski Admiri se je v Bolcgni slabo godilo, 0:3, proti Milanu je igrala 2:2. Rapid je igral v Montpellieru na Francoskem samo 1:2, je zmagal v CetSe 3:0 in je igral v Frankfurtu 4:3, Austria proli US Triestina 5:1 in proti Pro Gori-zia 4:1, Crickerji proti Borussii 1:1, Wacker-Fog-gia (Italija) 2:1 in proti Bari 4:3, \VAC proti Bayern v Muenchnu 1:3, proti Kiolčersom v Stutt-gartu 1:1. Graški AK je šel na Češko po dva poraza, proti Bohemians 1:2 in proti Kladnu 1:5. Viktoriji iz Žižkova se v Rimu ni dobro godilo, 2:4; Slavija so je igrala proti muenchenskemu Wackerju 4:2, Sparta proti Red Star v Parizu 1:0, Moravska Slavija proti Rennes (Francija) 5:1 in 6:5. Bratislava v Atenah 5:2 in 5:3, DFČ iz Prage v \Vormsu 1:6! in v Krefeldu 4:0, Topliški FC proti berlinski Hertlii 2:2. Na Nemškem je bila najvažnejša tekma FC Nuemberg proti Spielver-einigung Fuerth 4:3. Hungaria, letošnji ogrski jesenski prvak, je igrala proti italijanski Juventus 4:2, Ujpest proti Alessandrii 3:2. Nemzeti proti Ambrosiani 1:5, Ferenc.zvaros proti Barceloni 0:4 in 2:2, Sabaria v Havani na Kubi proti tamošnjemu prvaku Juventus v prvi igri 2:2 Torej imamo dosti snovi za premišljevanje. — V Veliki Britaniji so sedaj najboljši igravci Glasgov; Rangers; so pro-fesionall.
AngleSki igralci tenisa so se v Avstriji popravili in so premagali Južno Avstralijo 11:1. Wim-bledonski turnir se bo vršil od 24. 6. do 7. 7., in ' že začeli s pripravami. — Koieluhov Karel je • šel domov, je bil v Pragi sprejel, nagovorjen iu počaščen od župuna kot najboljši propagator za
Cehoslovaško v Ameriki, je dajal na Dunaju avdi-ence in se je odpeljal sedaj na Riviero; tam bo zadel na Ramillona. Nato bo šel za trenerja na Angleško. — 70 let je star švedski kralj Jurij, pa .je še zmeraj v prvih vrstah in je bil izvoljen sedaj za predsednika švedskega teniškega kluba.
Prav tako 70 let star je londonski Škof dr. Ingram, pa je igral te dni v napadalni vrsti hockev-skega kluba, ni imel na koncu igre prav nobene sape in je veliko pripomogel do zmage svojeca kluba.
Petdesetletnico je praznoval te dni Emanuel Lasker! svetovno šahovsko prvenstvo si je priboril leta 1896. Se sedaj je v mednarodni ekstravrsti.
44 let je star angleški avtomobilni dirkač Campbell; šel bo v Afriko po nove rekorde. — >Veliko darilo norodov« na Nuernberg-rinmi ie dotirano s 100.000 markami.
Od avtomobila do kolesa ni daleč. Znana ••sestdnevnat dirkača Wambst Lacquehay sta si po dolgem odmoru zopet priborila učinkovito zmago, m sicer v Nizzi. — Girardengo je zmagal v Bruslju proti izborni konkurenci; na pariškem zimskem dirkališču so premagali v navzočnosti francoskega športnega ministra Patheja Francozi Italijane, v Baselu pa Švicarji Francoze. — Za Tour de France je priglašenih že deset tovarniških kolesarskih znamk. — Spencer i. dr. prirejajo v Ameriki »divje« šestdnevne dirke, brez pravega nadzorstva; divji je tudi njih boj za nove dirkače, da je senzacija večja. Poslali so sedaj v Evroj>o znanega dirkača van Kempena in ponujajo kolesarjem po 450 dolarjev na dan, proti bančnemu jamstvu. Jako zapeljivo, in se v takšnih slučajih prenese tudi diskvalifikacija kolesarske zveze.
Bolj težko bo pa prenesel diskvalifikacijo znani bokser Ted Kid Levvis; sodnik ga je pokaral, pa se mu je za malo zdelo in je že pred koncem prvo runde zapustil ring. Zelo nesportno je bilo to. — Schmeling se ni boril proti Yale Okunu; vzrokov ne navajajo. — Morda se bosta Dempsey in Sharkey zopet udarila; pridno trenirata. Tun-ney je na povratku v Ameriko pri neki nogometni tekmi na Angleškem prvi pognal žogo po igrišču. — Jim Maloney, ki je šele pred kratkim premagal Riskoja, ni mogel proti Ircu O Kellyju v desetih rundah nič opraviti, in je ostal boj neodločen. Nasprotno pa je Paolino premagal kanadskega prvaka Jacka Renaulta v desetih rundah po točkah, z veliko sigurnostjo. Godfreij se je igral s svojim črnim rojakom Johnsonom 2 rundi; v 3. rundi je bil Johnson k. o. — V borbi za evropsko prvenstvo lahke teže je zmagal Francoz Raphael proti Nemcu Czirsonu v 11. rundi z k. o.; boj je bil določen na petnajst rund. — V ameriški državi Illinois (tam je Chicago) so sklenili, da smejo nositi bokserji v boju samo bele rokavice; rjava barva vsebuje strupene snovi in povzroča pri ranah zastrupljenje.
Tam v Chicago je nemški rokoborec Schikai položil Indijanca Cristopherja pred 20.000 gledalci na pleča; boj je trajal poltretjo uro. — Jaago se zelo jezi, ker se ne more meriti s Huhtanenom, ki mu zmeraj »uide«. Morda je pa Jaago na tihem vesel, da mu Huhtanen uide.
Huhtanenovi rojaki Finci, dalje Norvežani, Švedi i. dr. že zelo pridno drsajo. Christensen n. pr. 500 m 44.9, Ballangrud 44.3, B. 5000 m 8:52.5 itd. Evropske prvenstvene tekme v hitrostnem drsanju se bodo vršile 19. in 20. januarja v Amsterdamu, v slučaju neugodnega vremena pa v Davosu.
Kljub mrazu so plavali zadnjič preko Seine, 190 m; zmagal je Švicar Z\vahlen. Dane plavajo preko Vltave. — Priznan je nemški plavalni rekord Schuberla 100 m prosto v 1:00.6. — Arnc Borg je plaval v Manilli (Filipini) proti vrsti 5X 200 ni in je zmagal, v 13:47. — Holandka Brau-nova je pa plavala 400 m na hrbtu v 6:18.8. nov svetovni rekord.
Holandski olimpijski rekord se je Fincem zelo zameril; »zlate« kolajne niso zlate, temveč srebrne in pozlačene. Tistih 90 kolajn bi bili pa že lahko dali kovati iz čistega zlata 1 Enako kot Ho-landci so napravili leta 1920 Belgijci Ln leta 1924 Francozi. Samo Švedi so leta 1912 kovali kolajne iz čistega zlata. Zato je pa tudi njih stadion edink ki se splača. »Stadion svobode* si bodo zgradili Finci, v proslavo desetletnice samostojnosti. — Za Fincem Nurmijem je odpotoval v Ameriko Šved Wide. — Pri Newyorku so priredili tek cross co-untry na 6 milj ali 9638 km; zmagal je črnec Gus Iloore v izbornem času 31:20.2. — Nemške bojne igre leta 1930 se bodo vršile v Berlinu, in bo zboroval ob tej priliki tam tudi Mednarodni olimpijski odbor.
6. maja: Jugoslavija : Austria 0 : 3 na Du-
29. maja: Jugoslavija : Portugal 1 : 2 v Amsterdamu v okviru Olimpijskih iger.
1 v2Pragi°bra: JugoslavIia : Ceška (amaterji) 3
1 • 72v'Pra^bra: Jl,goslavija : Ceška (profesijonali)
2. junija se je odigrala v Parizu prijateljska tekma med našo reprezentanco in kombiniranim moštvom Pariza, ki je končala z zmago 3 • 1 , •,• Po g°™i' tabeli smo od 7 iger dobili 3, izgubili pa 4. Seore se glasi 11 : 17 v naše slabo.
JNZ je torej v primeri z drugim športnimi zvezami odigrala zelo majhno število tekem, v svojo korist beležimo pičle zmage nad slabimi nasprotniki Romunije in Turške. Proti renomiranim nasprotnikom smo pa izgubili. JNZ se je sicer trudila navezati stike z boljšimi nasprotniki, kar pa iz razumljivih razlogov ni uspelo. Šele ako se uresniči ideja balkanskih pokalnih iger, kjer je precej nade, da ostanemo zmagovalci, se bodo prilike gotovo obrnile na bolie. Zanimivo je dejstvo, da se je od 7 reprezentančnih iger odigralo 5 v inozemstvu in samo dve doma! In vseeno ni stanje tako slabo, kajti med 35 reprezentancami smo mi na 17. mestu.
Ljubljanska Nogometna Podzveza:
LNP je odigrala s svojimi mestnimi reprezentancami igre:
29. apri'a: Ljubljana : Celovec 2 : 1 v Celovcu
6. maja: Ljubljana : Gradec 5 : 2 v Ljubljani.
6.	maja: Maribor : Gradec 1 : 3 v Mariboru.
8. maja: Ljubljana : Celovec 2 : 1 v Celovcu.
19. avgusta: Maribor : Ljubljana 7 : 5 v Ljubljani.
16. septembra: Slovenija : Koroška 8 : 1 v Ljubljani.
25.	novembra: Maribor : Gradec 0 : 5 v Gradcu.
Cisto reprezentančna tekma LNP je bila samo ena z dosti slabim nasprotnikom iz Koroške. Vse druge igre so bile medmestne tekme v okrilju LNP. Dosežen je bil ugoden seore 18 : 13 v našo korist.
Naši klubi so odigrali še sledeče mednarodne prijateljske tekme:
26.	februarja: ISSK Maribor : GAK 2 : 6 v Gradcu.
1. aprila: Ilirija: Austria 1 : 1 v Celovcu.
8. aprila: Ilirija : Kispesti 5 : 8 v Ljubljani.
8.	aprila: SK Maribor : Sp. V. Villach 4 : 1 v Beljaku.
9.	aprila: Ilirija : Kispesti 3 : 4 v Ljubljani.
9. aprila SI< Maribor : Sp. V. Villach 4 : 3
v Beljaku.
1.	maja: Ilirija: Sp. V. Villach 4 : 0 v Beljaku.
13. maja: SK Maribor : Strassenbahner Graz
3 : 2 v Mariboru.
2.	junija: Ilirija : GAK 3 : 1 v Ljubljani.
3.	junija: Ilirija : GAK 1 : 1 v Ljubljani.
2. septembra: SK Maribor : Sp. V. Villach 0 : 2 v Mariboru.
16. septembra: Rapid : Leobner ASK 4 : 3 v Mariboru.
22. septembra: Rapid: GAK 0 : 2 v Mariboru.
7.	oktobra: SK Maribor : Villacher Sp. V. 2 : 1 v Beljaku.
21. oktobra: SK Maribor : Atletiki Celovec 2 : 3 v Celovcu.
Skupni seore vseh mednarodnih iger je po številkah presenetljiv in se glasi 38 : 38. In zopet ista slika kot popreje skoro sama srečanja z dokaj slabimi nasprotniki. Pogrešamo pa večjih in težjih mednarodnih srečanj, ki bi našemu sjx>rtu koristili. Ako primerjamo letošnjo tabelo s tabelo prejšnjih let, moramo žalibog ugotoviti nazadovanje in to celo občutno. Tolaži nas lahko samo to, da je nazadovanje splošno po celi državi in izgleda to leto skoro kot nekako leto krize našega nogometnega športa.
Prinašamo še skupno tabelo mednarodnih iger vodečih klubov v državi:
1.	Hajduk
2.	Jugoslavija
4.	Maribor
5.	Hašk
6.	Ilirija
7.	Concordia
8.	Gradjanski
9.	Jedinstvo
10.	Sand
igral dobil neodl. izgub.
16 12 13
10
6
5 . —
4 —
seor 46 : 19 35 : 34 32 :37 18 : 19 20 : 17 22 : 16 14 : 16 13 : 16 9 : 30 4 : 16
Sestavil Ivan Kosec.
Bštkss j cmoki
(Izpred sodišča.)
Mirno je nekega večera sedel stari Ploj v gostilni, srkal je iz svoje steklenice in se menil z goslilničarko. V takem položaju jo bil znenada doživel pravo čudo, da mu je namreč skozi okno iz sosedne sobe priletel baš na desno lice masten cmok. Stric Ploj se je zgrabil za lice, obrnil se v sobo in pogledal, kaj in kako. Ni še mogel tega ugotoviti, že je prvemu cmoku sledil drugi, ki ja Ploja zadel prav v nos. Z drugo roko je zdaj mož negoval še nos in končno je le sf>oznai, da so nesrečnih strelov krivi trije gostje v gostilni, ki so se bili radi neznatne stvari med seboj skregali in stepli. Ker so ravno večerjali in je manjkalo drugačnega pripravnega orodja, so se možje poslu žili kar cmokov in ž njimi bombardirali drug drugega. Tako je dobil svoj del tudi nedolžni Ploj v kuhinji, gospodar lokala pa je bil oškodovan za razbite šipe, skozi katere so cmoki frčali. Sodnik je vsem trem možakarjem prisodil po 300, 200 in 150 Din kazni. Skupno pa morajo gostilničarju poravnati škodo za razbite šipe, tepeni Ploj pa dobi za bolečine 120 Din.
>Ali se res v kratkem poročiš z gospodom Čelešnikom?« »Res. Seveda zaenkrat cela stvar še ni popolnoma urejena; oče ni zadovoljen z njegovimi dohodki, mati pa z njegovo družino ne; meni se tudi ne zdi posebno pri-kupljiv, razen tega pa me sploh nI zasnubil.«
»Očka, gospodje hočejo na vsak način, naj jim zapojem par pesmi, kaj naj storim?« — »Le zapoj jim — naj si pripišejo sami, kar jih čaka.<
P® 2>orM do ssmagie
Učinek konflikta med delavstvom in kovinsko industrijo v Poren u
Ko je napovedala Železna industrija v Po-renju brez tehtnega vzroka izprtje tisočim delavstva, je bilo javno mnenje v veliki večini na stran delavstva. Delavske organizacije so morale sicer nositi veliko pozo in odgovornost, pa tudi podjetniki so pošiljali pisma na svoje odjemalce in jih rotili, da jih naj ne za-puste. Ta bojazen ni bila neutemeljena. Inozemske borze za železo so se vedno bolj utrjevale, povpraševanje po blagu, zlasti angleškem, je bilo vedno češče.
Izprtje se je poznalo tudi v izvoznih lu-kah. Tako je morala rotterdamska luka svoj obrat silno skrčiti, ker ni bilo dola.
Še občutnejše so bile posledice v Nemčiji sami. Nazadovanja so bila skoraj v vseh gospodarskih panogah: V vseh industrijah, ki se pečajo s predelavo železa; v apnenicah, v premogokopih, pri železnicah, pri rečni plovbi itd.
Že v prvem tednu izpitja je nazadovala prodaja premoga za 10%. V oktobru se je skrajšalo delo v vestralskih premogokopih za 7600 šihtov dnevno; v času od 1.—8. nov. pa že za 31.000 šihtov dnevno. Za 11 dni izprtja znači ta izpad vrednost okoli 2 milijona 200 tisoč mark.
V vsem se cenijo neposredne finančne izgube tega konflikta, to je izgube na zaslužku, na dobrodelnih podporah, na praznovanju v premogokopih in sorodnih industrijah na 25—30 milijonov mark.
Radi tega se ni čudili, da se je ta konflikt končal tako hitro in na tako čuden način, da je zaprlo sapo vsem delavskim strokovnim organizacijam.
Pravilnik o de&vskfh kalorijah in plačiiskemu sistemu v
zgorajsnjim dni po raz-
Dne 16. novembra 1.1. je izšel v službenih novinah v Belgradu pravilnik z naslovom. V veljavo stopi čez -15 glasitvi t j. 1. januarja 1929.
Delavske kategorije.
Delavstvo se deli v kategorije.
V	prvo kategorijo spadajo:
a)	Nadzomištvo in pisarniško pomožno esobje;
b)	kovinski delavci (strojniki pri parnem stroju, elektriki, strojni ključavničarji, strugarji, tiskarji, črkostavci, šoferji);
' c) vsi ostali kvalificirani profesionisti (kovači, kleparji, ključavničarji, mizarji itd.).
Za kvalificranega delavca se smatra samo tisti, ki ima predpisana izpričevala o strokovni izobrazbi ter opravlja v tovarni profe-sionistovski posel.
V	drugo kategorijo spadajo polkvalifi-cirani delavci t j. delavci, ki nimajo predpi-nega spričevala o strokovni izobrazbi, ampak
so sf jo pridobili v tovarni v dolgoletnem praktičnem delu.
Taki so: Vodje strojev za izdelovanje in
zavijanje cigaret, pregledovalke, posluževale! transmisij, električnih dvigal in elektromotorjev; tehtalke in prevzemalke pri izdelovanju smotk, čuvaji, mešalci tobaka, brusilci, rezalci, raztresovalci tobaka, pavilci, pražilci, zabijala zabojev v oddelkih za vkladauje, glavne kuharice in vozniki.
V	tretjo kategorijo spadajo delavci pri izbiranju tobačnih listov, za izdelovanje in zavijanje cigaret, delavci pri strojih za zavijanje zavitkov in izdelovanje smotk ter svit-kov, zavijalke smotk, delavci za ročno izdelovanje smotk, delavci za pripravljanje smotk, zaviialke cigaret, smotk, tobaka in s vitko v; vkladalke cigaret, smotk in svitkov v zaboje tn vreče kakor tudi delavci kartonaže in tiskarne.
NaČiu plačevanja plače.
Po načinu plačevanja plače se dele delavci I. in II. kategorije v polmesečarje (dobivajo plačane vse dneve razun nedelj) in dnevničarje. (Ti imajo plačane le faktične delovne dni).
Po dobljeni stalnosti postane delavec I a) kategorije polmesečar takoj; b) in c) skupine čez tri, v II. kategoriji pa čez pet let.
Delavci III. in IV. kategorije ne morejo poslati polmesečarji.
Vsi delavci dobivajo svoje prejemke za polmesec za nazaj (§ 4).
Plačiaii sistem.
Prejemki delavcev se dele: 1. Osnovni dnevni zaslužek ali osnovna plača. 2. Osebna dravinjska doklada. 3. Začasna doklada. 4. rodbinska draginjska doklada. 5. doklada za delo.
Višina osnovne plače je v posameznih kategorijah različna.	.
V	prvi kategoriji, skupina a) in b) znaša 15 Din do 28 Din na dan.
V	drugi kategoriji od Din 12 do Din 20 dan.
V	tretji in četrti kategoriji od Din 10 do Din 18 na dan.
Višina plače raste po službenih Ietili v intervalih po 5 let do vključno 40 let.
Osebna doklada znaša v prvi kategoriji Din 20; v drugi Din 18; v tretji Din 16 in v četrti Din 15 na dan.
Začasna doklada pride le takrat v po-štev n. pr. onih delavcih, ki bi prejemali po tem pravilniku manj kakor po dosedaj veljavnem načinu. V tem slučaju se mu dodeli začasna doklada v višini diference med novim in starim zaslužkom.
Uprava državnih monopolov pa lahko zniža, zviša ali pa ukine to doklado, toda delavstvo se mora najmanj en mesec prej obvestiti o tej nameri.
Rodbinska dokiada znaša za enega rodbinskega člana na dan Din 3. Podeljuje se redno le zakonskim otrokom do 14. lela starosti in sicer največ za tri otroke.
Nezakonska mati dobiva rodbinsko pod-
od
na
poro le tedaj, če nima razun svojega zaslužka drugega dohodka.
Če delata v tovarni mož in žena, dobiva to doklado mož; le Če je mož odsoten brez plače, jo dobiva za to dobo žena. Ako je pa zaposlena v tovarni le žena, pa je mož sposoben za delo, odpade rodbinska doklada.
Ločena žena prejema le izjemoma rodbinsko doklado in sicer, če živi z otroci v skupnem gospodinjstvu in jih ne more vzdrževati ločeni mož.
Doklada na delo pripade le strokovno izobraženim delavcem na predlog ravnatelja tovarne in oblastnega monopolnega inšpektorata.
Napredovanje v višjo stopnjo.
V	višjo stopnjo napredujejo delavci po dobri oceni avtomatično. Zoper slabo oceno, ki se priobči delavcem pismeno, se smo delavec pritožiti v osmih dneh na upravo drž. monopolov, katere odločba je končnoveljavna.
Odpust iz službe radi nezadostnega izdelovanja.
Vsak delavec mora doseči predpisano minimalno storitev. Delavcem, ki tega minimuma ne dosegajo, se določi enomesečni rok, da zboljšajo svojo storitev. Ako je tudi ta rok brezuspešen, se jim mora odpovedati služba.
Prehodne odredbe.
Ako se zviša vrednost dinarja in zmanjša draginja, se sme znižati osnovna plača iii vse ostale doklade (§ 17).
Uprava državnih monopolov izda določbe, ki so potrebne za izvrševanje tega pravilnika.
Kakšne so delavne prilike v Franciji?
Fran Vesel, ki je že dve leti v Franciji, pošilja podatke o razmerah naših delavcev v Franciji. On in njegovi tovariši delajo po šu-mah. Izdelujejo železniške prage, pripravljajo drva in drug les. Dnevno zaslužijo od 35 do -U) frankov. Lesna industrija je slaba, kakor je bila pretečeno leto in delo se dobi vedno težje.
V	tovarnah zaslužijo boljši delavci od 25—28 frankov, navadni delavci pa še manj.
Tudi v tovarnah so delovne prilike vedno neugodnejše, vsled tega ne bi svetoval, da bi kdo iz domovine potoval v Francijo za delom. Še prav posebno se bodo pa urezali tisti, ki men jo, da si bodo od zaslužka kaj prihranili. Vsak je lahko vesel, če shaja in ne pride v dolg. Veliko jih je, ki bi se radi vrnili, pa ne morejo zaslužiti za povratek.
Siivo Kranfec:
SCsko smo se zedinili
Založila Družb« sv, Mohorja v Celju.
Pred letom dni smo pričakovali, da bo napisal to njigo dr. A. Korošec. Že je zbiral gradivo, ko mu je bil določen drug delokrog, kjer ni bilo mogoče na nadaljevanje tega dola niti misliti. Tedaj jo prevzel spisovanje te knjige prof. Kranjec, ki se žo od svojih vseučili-Mcih let intenzivno bavi z jugoslovansko, zlasti srbsko zgedovino, in ki je svoje znanje v tej stroki spopolnij in poglobil zl.-sti ?e lansko leto, ko je pisal za Mohorjevo družbo Zgodovino Srbov.
Podal nam je v svojem letošnjem delu pregled vseh teženj Srbov, Hrvatov in Slovencev po združitvi od srednjega veka pa do današnjih dni;
prav posebno pa se je pri teiu oziral na najnovejšo
iu v tem oziru daleč najvažnejšo dobo, namreč na dobo po letu 1914. To je važno zlasti radi tega, ker je bil v Zgodovini Srbov s podrobnejšim opisom prišel samo do 1. 1014. in je moral radi omejenega obsega knjigo obravnavati dobo po I. 1014. samo na štirih straneh. Kadi tega je Zedinjenje v mnogem oziru nadaljevanje Zgodovine Srbov.
Naš narod je tako dobil v roke prvo knjigo, ki mu pregledno kaže vso dolgo pol do samostojno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Človeka je že kar neprijetno dirnilo, če so je spomnil, koliko so se s tem zgodovinskim vprašanjem bavili drugi narodi (n. pr. Nemci) in kako pri nas široke plasti naroda nimajo nikakega priročnika, iz katerega bi so poučile o svoji neposredni preteklosti. Saj 90 dogodki dobrih zadnjih dveh desetletij komaj nekoliko bolj znani tistemu, ki jih je sam doživel in so je seveda zanimal za politično življenje. Pa tudi med temi jih boš težko dobil dosti, ki bi li vedeli točno povedati, kaj določa krfski pakt, kako je prišlo do kongresa zatiranih narodov v Itimu, kaj je z ženevsko deklaracijo itd. Sedaj pa imamo okvirno delo, ki bo slehernemu močno olajšalo, če ne sploh omogočilo proučevanje kateregakoli važnejšega odstavka iz zgodovine našega zedinjenja.
Prebiranje te knjige je prav poučno za pravilno umevanje sedanjosti. Tako n. pr. vidi bravec, da je naš spor z Italijo — starejši nego našu država. Kako se je trudila Italija, da bi bila preprečila ustanovitev Jugoslavije! Ko je po prevratu 1. 1918. hotel priti Boroevič v našo državo, mu vlada tega ni dovolila, češ, da se jo bojeval proti' zavezniku antante. Danes pa vidimo, da je bil boj proti Italiji tudi med svetovno vojno v pravem pomenu besede boj za našo zemljo, boj za domovino in da zasluži Boroevič, dn mu postavajo Slovenci in tudi Hrvatje spomenik. Iz kniige razvidiino, kako je Italijane bolelo iu kako jim je škodovalo v Parizu in Londonu, da niso mogli pokszati v svetovni vojni nika-kih večjih uspehov in da niso izpolnili nad, ki jih je staviia autanta nanje. Proti južnim Slovanom je bila Italiia tem popustljivejša, čim slabše ji je šlo na fronti! Kaj bi bilo, če bi ne bili b^š južni Slovani hrabro držnli fronte ob Soči! Zamislimo se v položaj, ki bi bil nastal zi Slovence, če bi bila odločila svetovno vojno Italija... Ako bi bila Italija prisilila Avstrijo na kolena z zmagami — recimo — kje vzbodno in severno od Ljubljane — kdo bi ji bil zopet iztrgal naše premogovno revirje iz rok'? Antanta? Saj to ni plačevala — iz svojega, radi lega je brez velikih pomislekov obljubila Italijanom slovansko zemljo v londonskem paktu.
Da, na Doberdobu so res padali naši fantje za svobodo, domovino! Tn prav je, da iira je tudi Kranjčeva knjiga potrdila zasluženo čast!
V podrobnoslih so vidi, (h je pisal knjigo zgodovinar po poklicu, ki ni Sledil fonda, da je ugotovil posamezna dejstva. Pripomnimo naj to, da dr. Žerjav ni bil tijnik .Tueoslovanskega kluba (st. 12H, ampak da je živel ob času zasedanja dunajskega parlamenta na Dunaju kot zasebnik in časnikar, zraven jo pa prostovoljno, brez k°ke obveznosti pomagal jugoslovanskemu klubu zlasti pri sestavljanju interpelacij glede političnih preganjanj med svetovno vojno.	X.
ze
»Slišal sem, da >'Ej, kaj pomaga, dolžan!«
se sijajno ko sem
oženiš?« pa pol neveste
Zdravnik (v veži): »Upam da ima vaš mož sedaj manj vročine.«
Zena: »Ne namreč umrl.«
verjamem, nocoj ponoči je
»Gotovo me imate za popolnega tepca?" ;>Oh, popolnega na svetu ni nič.«
šivalni stroj
$o$. feklinc,
blizu Prešernovega spomenika ob
KSKS
Puskar
Zdrav ali bolan
vedno treba dobro milo Slaba miia so naredila že mnogo škode. Kot res dobrim milom zdravja in I pote in v najvišjih krogih se di>ja prednost Fellerjevim Elsn-milom in to: lili-iino, rumenjakovo, gl.cerinovo, borakso* o, ka-tranovo ter milo za britje. Ta vsebujejo dobi o de'ujoče sestavine. Za poiskus 5 komadovElsa-mila po ubiri se pošilja za vnaprej poslnih 52 Din franko lekarnar FELLER, STUBICA DOXJA E sntrg št. 134 Hr>atska. Za pranje glave: Elsa-Shampoon 3 Din 30.
iilAn i iiltflfci
Sed e v gospodinjstvu.
Konzerviran e sadja in zelen adi. Spisat ("I. Humek. Cena Din 24*-.
Juros'ovansk? kn garna v L ub!;?n'.
Ljubljana, Kongresni trg štev. 9
kupuje in prodaja stare puške, samokrese ter prevzame iste v komisijsko prodajo
stalno vsako množino
Kostanjevega tooinshep lesa
smrekove Skorje, cele in drobljene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojneoa in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akrediiivno.
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini.
Inserirajte v „S!
ev.-d-.iarreorxenrkr.r -lx *.-t vk^ssuce
se zadovo^ Ijifc s drugMmf izdelki, ki so baje
ako možefe vendar povsodi dobili pravi original:
Za nakup NOVOLETNIH DARIL
se priporoča trgovina z juvelji, uruini. zlatnino in slebrnino. Vsem cenj. odj malceai želim
SREOO NO 0 LETO
in se nadalje priporočam
Ivan Pak ž. Liubijana p^d skotijo 15.
Usi i\ sto: Miunlll
Samo prvovrstni izdelki po najnižjih cen'h. Edina trgovina svetovno znanih zakonom zavar. J A. fcZtHPHON era-
mofonov. Najitfis ii-bira plošč. Cenili zastonj. Tuba jo oiaatiti irilo is-žoljtniga inslromeati. Sltogo solidna dobav, r inoieni.
S. STIASNY,W,EN, XVII.
Kalvarienberggasse 34.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA U ŠIŠKI
LJUBLJANA VII. - ČERNET5VA C. 20.
Posluje vsako nedeljo o I Vi I do 12., sredo od 7. do 9., soboto od 16. do 18. ure iz-
vzemši pr, zn'l<e. Obrestu'e vloge po 6 in 7°/0; daje posojila
pod zelo ugodnimi poboji. Za varnost vlog jamčijo vsi člani s celim svojim premoženjem.
Ljudska posojilnica
s Celju
registrovana zadruga i neomejeno zavezo
Conftarteva ulico ši. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri ojei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv In lastnih hiš vsi člani i vsem avoiim premoženjem.
Posojila in trgovski Urediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni ln invalidni davek plaluie posojilnica.
Hranilne vloge nad D n 52,000.000'-
V Mariboru se radi izselitve proda pod zelo ugodnimi pogoji
trgovska hiša
z 2 trg. in 1 ind. lokalom ter 10 stanovanji ln
rfobro voe^ana špec., troovsna
Stanovanje 5 sob takoj na razpolago. Dopisi pod: »Konjunktura« na upravo lisia.'
Radio
Nauh o radiotetuiHti
Spisal Leopold Anilred Broširan Din 60"—, ve-uii Din 76*—
Jugoslovonsha hniSgarna i LiubU&ni.
Vluibodobe
Učenca
poStenih staršev sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, Karol Cesar, čevljarski mojster, Luko-vica pri Domžalah.
Agilnega potnika
alkoholne stroke iščem za Slovenjgradec in okolico. Prednost imajo domačini. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro >Agilen«. 12633
Ženska moč
katera posodi 15.000 Din dobi stalno službo v Ljubljani, ali dobi s 1 majem brezplačno sobo - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurno« št, 12.657.
Izvrstna šivilja
mlada, dobro s ituirana, želi obilno dolo na dom, zato prosi solidne trgov, in privatne firme za dobrohotno zaupanje dela. Cene zmerne. . Naslov v upravi »Slov.« št. 12.688.
Učenka
16 let stara, zdrava in krepka, išče učnega mesta v špecerijski trgovini v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.767.
Rudarji!
Premogovnik, stoječi sloj sprejme izurjene rudarje-samce na delo; plača 50 do 60 Din na dan. Osebno javiti v premogovniku občina Breznica, železn. post Prcljina, Šumadija
Stalno službo
z mesečno plačo 1500 Din dobi takoj gospod, kateri posodi 10.000 Din proti popolni garanciji. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »S 1. januarjem št.
12.733 v Ljubljani«.
Samostojen pek
neoženjen, zanesljiv in trezen, dobi stalno službo kot skupni dclavec v večjem trgu na deželi. Pisma na upravo pod »Pošten in resen« 12.734.
Iščem delovodjo
zanesljivega, treznega, za srednje veliko mizarstvo, kateri je dobro znan pri strojih ter zmožen vsakega dela v mizarski stroki. Neoženjeni ima prednost. Naslov v upravi lista pod št. 12.722.
Kovaški pomočnik
z nekaj kapitalom - se sprejme. Naslov v upravi »Slovcnca« v Mariboru.
Naviialka (špularica)
za stroj, pletenje, spretna in pridna, se sprejme takoj. - M. Lazar, Gradišče 10,
Kuharico
prvovrstno, ki tudi vsa druga hišna dela vrši, se sprejme v fino hišo (dve osebi) v Zagrebu. Reflek-tira se samo na resno in popolnoma samostojno moč z dobrimi spričevali, ki želi dolgotrajno in dobro službo. Potni trošek v Zagreb povrnjen. - Ponudbe s sliko na naslov: »Zagreb Po-štanski pretinac 208«.
Pošteno dekle
zdrava, snažna, katera razume kako meščansko in hišno delo, za boljšo mestno hišo, sprejmem takoj. Dekleta v starosti 20 do 30 let z dobrimi izpričevali se upošteva. Naslov v upravi lista pod št. 12.776.
Išče se več pletilj
zmožnih krojenja, proti dobri plači. Krojno uči-lišče, Stari trg 19.
Služkinja
ki zna dobro kuhati in opravlja vsa hišna dela, išče službe pri kaki manj ši meščanski družini. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.790.
oglasi
Prav na Vas
smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti, Telefon 30-30.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicaEOin.Najmanjši znesejaODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -10.3^9. Telefon štev.2328. j
Mizar
gre popravljat na dom. Ponudbe na upravo lista pod »Mizar«.
A £ilne zastopnike
in akviziterje
išče svetovna zavarovalna družba, ki deluje v vseh zavarovalnih panogah za vse večje kraic mariborske oblasti. - Pri uspešnem delovanju plača poleg provizije tudi fiksum. - Ponudbe pod: »Velik zaslužek 12.740« na upravo Slovenca.
Najugodnejši mesec
zaslužka!
Dnevno zaslužite pri nas 200 Din z našim zastopstvom. Sigurna eksistenca. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Stanovanja
sc oddajo v najem za takoj, po 3 sobe s kopalnico in vsemi pritiklina-mi na Celovški cesti. Naslov pri oglasnem oddelku »Slovenca« št. 12.679.
Večjo sobo
s štedilnikom, oddam prazno ali s posteljami, z elektriko, s posebnim vhodom, odraslim osebam. Smolinsky, Zg. Šiška, Kosovo polje 148.
Hlode
Meblovan kabinet |
se odda mirnemu in so-'bukove j hrastove (hra-Iidnemu gospodu Naslov sloyc u od 2Q cm v upravi pod st. 12.782. prej)i kupuje parna žaga
V. Scagnetti, Ljubljana.
Stanovanje
za hišnika odda starejšemu zakonskemu paru »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18.
Lokal se odda
Poizve se Breg 2/11.
Reskalni stroj
(frezer), kupim. Lahko je združen s cirkularjem, elektro-motor 4 do 6 ks. za istosmerni tok 440 volt, kabel za isti tok 3 do 4 mm debela posamezna žica. Ponudbe z navedbo cene na Petrov-čič Peter, Dol. Logatec, Čevca 13.
Koks
suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. . Mestna plinarna.
Več avtomobilov
rabljenih, v popolnoma dobrem stanju, kakor: »Fiat« 501, 509, 505 (šest-sedežni), »Ohm« (6 sedež-
ni). »Opel« 2 in 4Ised' fr^vtoa""dvokoi«."'pfsaL »Renault« man,si potniški nih in šiva,ni!l strjjeV)
m yeč|i 6 sedežni, »Peu- jttsUn Gustinčič, Maribor, geot« man,si, tovorni, za- Tattenbachova ulica 14 prt, ima naproda, po ugodnih cenah Lampret
Važno za vse
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emaj-liranje in poniklovanje Shramba koles in motorjev čez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnib cc-nah mehan. dclavnica in
in drug, d. z o. z., Ljub ljana, Dunajska cesta 22.
Jahalni konji
dobri, tudi za vprego, 5 in 6 let stari, naprodaj. - Oskrbništvo Fužine, D. M. v Polju pri Ljubljani.
Kanarčki naprodaj!
Samec, dober pevec, dve parni samici in kletka, vse za 200 Din. Vič, Tržaška c. 38, Ljudska šola.
Dve harmoniki
naprodaj, 4 in 5 vrstni, dobro ohranjeni - cena solidna. - Arzenšek Štefan, peta mestna hiša za Bežigradom, Ljubljana
Perje
vsako množino, čiščeno. neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje.
Avstro - ogrske
nemške, rumunske, italijanske in vse druge vrednostne papirje, rente, prioritete, obligacije, posojila, delnice, srečke itd. vseh vrst kupuje in prodaja Banka Pehani & Ko., Ljubljana, Tavčarjeva 10
Pozor!
Pouk v krojnem risanju in prikrojevanju kakor tudi v izdelovanju dam-skih oblek daje edino strokovno izprašana učiteljica Roza Medved v Ljubljani, Mestni trg 24, III. nad., naspr. rotovža.
Zaseb. krojno učilišče
Ljubljana - Stari trg 19,
sporoča krojačem, šiviljam, nešiviljam, pletilnim industrijam in pletiljam, da je dobil iz inozemstva najnovejše modele. Priče-tek poduka po novem letu. Krojenje za pletilne garderobe, jopice, polu-verje, obleke, plašče po modi 1929. Krojačem specialen pouk o oblekah, uniformah. Šiviljam najnovejši modeli tudi za perilo. Sistem kroja je svetovno znane anglo-francoske krojne akademije. Revnejšim ugodni plačilni pogoji. Brezplačna rekomandacija služb. Ob Novem letu razstava krojev.
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in zajutrek. — Naslov v upravi pod štev. 12.788.
Učenka
Sprejme se dijakinja
krščanski družini v popolno oskrbo. Naslov v upravi pod št. 12.781.
Gostilna z mesarijo
,	v_	I na najboljšem mestu —
z abs. 3. mesc._ razred, ugodni plačilni pogoji, zdrava, krepka, zeli vsto- ker večja hipoteka, dve piti v knko trgovino na deželi. Naslov v upravi
pod št. 12646.
Mlad fant
išče službo hlapca ali kako drugo primer, službo, če mogoče na deželi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten«.
Iščem zastopstvo
Potn k za Srbijo in Makedonijo s čevlji. Sprejel bi še neko zastopstvo.
ečja hipoteka, dve žsgi z veliko vodno silo, ceno naprodaj. Posestvo 24 oral, 3 hiše, s 36 hI vina in 27 hI mošta, Din 190.000. — Vile, hiše, hišice od 20.000 Din dalje. — Najlepša vila v Mariboru ccno naprodaj. — Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wo!fova ulica
Linoleum
priznanih znamk tovarne D. L. W. Bietighcim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovnjaško polaganje. - I. ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni in vzorci na razpolago.
Mehanična delavnica
za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranje, poniklanje. Priporoča sc Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Na rodnega doma«.
Vpeljano trgovino
galanterije in dobroidočo obrt na zelo prometni cesti v Ljubljani, prodam takoj. — Cenj. ponudbe pod »Vpeljana trgovina« na ogl. oddel. Slovenca.
Gosposko hišo
s poleg proti jugu ležečim vinogradom, gozdom in sadovnjakom, ob glav-
Reference dobite na raz- ni rp<sli nrj Ljutomeru polago pod štev. 12,706.prodam. Sllvar, Ljutomer.'
Majhna soba se takoj odda čez dan odsotnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.729.	Pisarniška soba v sredini mesta, srednje velika, se odda. - Naslov v upravi Slov. št. 12.701.
	Gostilno ali vinotoč vzamem v najem. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vinotoč« št. 12.728.
Gospoda ali dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.730.	
	Išče se lokal primeren za mlekarno in živila. - Naslov v upravi Slovenca pod št, 12.717.
Stanovanje na deželi 2 minuti od žel. postaje in 10 min. od farne cerkve, se takoj odda. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.765.	
	Kavarna s stanovanjem sc odda v najem ali na račun. Vpraša sc v upravi Slovcnca Maribor.
Opremljena soba s posebnim vhodom se poceni odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.789,	
	
Sobo oddam boljšemu gospodu takoj. Vprašati Kolezijska ulica 18, Trnovo.	Kupim gostilno Popis in ccno. Posredovanja izključena. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod: Plačilo takoj 12.763.
Opremljeno sobo s hrano oddam solidni gospodični. Naslov pove ■'prava ^Slovenca« pov^i št. 12.786,	
	Bukova drva z navedbo cene in množine? — ponudito družbi Ilirija — Ljubljana,
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše. - A., Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalcc.
»Saurer« 2 tenski
rabljen, z novo pneuma-tiko, popolnoma v redu, ugodno naprodaj pri Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 22.
Polsladkega sena
prodam več vagonov po 125 Din, prešano v balah, franko vagon. - Ed. Vale, trgovec, Laško.
Hiša
Drožnika - tropinovca
izvrstnega, okrog 60 litrov, se proda po ugodni ceni, postavljeno na kolodvor Novo mesto. — Naslov sc izve v upravi Slovenca pod št. 12.746.
Na dobro hrano
sprejemam v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi pod štev. 12.787.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli pub kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb, lii ca 82
Drna
bukove in hrastovo od-
. ,	. .	padlte od parketov do-
v dobrem stan,u, oprem- (tav,ia
po nizki ceni na
Ijena z električno razsvetljavo, vodovodom —
št. 34, p, Jcžica.
dom parna žaga
V. SCAGNETTI
f Llnbljani. za gorenjski© kolodvorom,
Mozaične tlakove
stopnice, nagrobne spo menike, cementno cevi itd. Ivan Gostinčar, Pešata, p. Dol pri Ljubljani.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po D** najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4.
Priporočam
sc čč. duhovščini za izdelavo vseh delov duh. oblek, kakor tudi ostalemu občinstvu. - Vrhovnik Jurij, kroj., Ježa, Črnuče.
Gostilno in trgovino
na glavnem trgu mesta z mesnico v sredskem trgov, mestu s 5 orali prvovrstnega vinograda in vsem inventarjem prodam za okolu 380.000 Din. Letni dohodek znaša z ozirom na velik promet ob samih sejmih netto okolu 150.000 Din. Objekt se tudi zamenja za primernega v Zagrebu, tudi v okolici. Podrobna pojasnila daje »Intsrmis-sor«, Ilica 52, pod št. 278, telefon 21-64.
Proda se takoj
radi starosti in družinskih razmer lepo mizarsko podjetje z vsemi pripravnimi stroji na električen pogon, zraven stanovanje, v jako prometnem kraju na Koroškem, Slovenija, pet minut od kolodvora in pošte, tik državne ceste in velelcsne industrije, tako da jc ves lesni material poceni pri rokah. Po želji sc isto lahko poveča ali preuredi v kakšno drugo podjetje. Nadaljna pojasnila, kakor tudi ccna, se pozvedo pri L. Mačič, Prcvaljc.
„Pianlnka"
zdravilni Caj
prenavlja, fisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokračne kislino, jeter, žolča in žolCni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinku ie pri arteriosklerozi. »1'Ianlnka« faj Je pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca:
Lekarna Rahovee Ljubijana. Kongresni trs Dobi se v vseh lekarnah)
PERJE
vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano. kokošje, purje, račje in gosje prodaja
tvrdka E. Vajda
ČaHovec, Medjlmurje
Žgmnice
modroce, posteljne mreZe« želez, postelje Iztožljive), otomane, divane in drag« tapetniške izdelke dobite aajceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnilra, Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma).
OvesiiB Koruzo
kupit« najceneje pri tvrdki
A- VOLK, LJUBLJANA
Kesljeva ccsta 24. Veletrgovina 7, žlto«l
Mehanik Ivan Legat
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Telefon int. 434. špecijalist za pisarniške stroje.
Novi in rabljeni pisani stroji vedno v zaloui.
Matija Terlep
Ljubljana 7, Sv. Jerneja c.
priporoča svoje podjetje, kovanje konj, vozov in kolarstva.
Krušno oieko
najboljše vrste dobile vedao svežo pri
R. St M, Zorman
Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na lom. — Prevznmenio v mlev tudi vsako množino domače ali baua^ke pšenice — pri manjših množinah jo takoj zamenjamo za moko in otruOn.
Urarska popravila
izvršuje najccncjc in naj-prccizncje Fran WolIing, urar, Gosposvetska c. 12.
Vi joline
kitare, citrc, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
ki krepi in zdravi
želodec
Vsakovrstno
llatUknpiiie
n« fjajvieiib cenah. ČFRNE iuvelir Ljubtlana, .Wollova ulica št. 3.
Ouli^sii napir
(karbon papir) indiga papir, barone trakppe I »>«1	n*m I ■■«h1SMM«i
barua za SiampHlne, dobite vedno in najceneje pri 'm*«**« 9&8Mu	MililiIflllffl
Selenburgova ul 6/L Telefon štev 2980
Za wNovo leto"
Najprimernejša darila so: volnene in flor nogavice, rokavice, triko perSSo, puloverji, vestje, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročni torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila, športne potrebščine itd.
Le pri Josip Peteiincu, t| ublf ana
bil?,« Prešernovega spomenika za vodo.
3 leta kred:ta!
Vseh vrst
mizarski in kolarski stroji
posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez njega
Stroji prve kakovosti!
Polnoiarmenlki
Dobavlja:
Walker Werke B. Wachf*e5n, WIgsi
isxenburgeritraste 14
Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezplačen.
Silvestrov večer
Kakor vsako leto, se priredi tudi letos v hotelu MjKLIč splošno priljubljeni »SILVESTROV VEČER« s plesom. Sodeluje »Jazz«. in Salon-Orche-ster godbe »Sloga«. — Začetek ob 20. uri; traja
do 3. ure zjutraj. — Vstopnina prosta, •»(••••MMMHtMMtmtMmtMMMmtMH«
t „Speclrum" d. d. Int lfopis?a, DuDshu ln Krstit
tvornica ugledal in brušenega stekla
Ltubljiina Vil
se nahaja od 1. novembra Celovška cesta 81. - Telefon S343.
Zagreb, Osi ek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portaluo steklo mašinsko steklo ■)—t; mm, ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikah kakoi tudi brušeue orozorue šipe izbočene ploSfe, vsteklevanie
v med Fina. navarlna osledala. ...............................♦««♦♦♦♦♦«
23 H9VII lilo!
Oglejte si
najnovejša dvokolesa. m t'rje, šivalne stro,e. Otroški vozički novih modelov, muli avtomobili, pneumatika najcei eja. Ceniki fianko. Prodaja na obroke. „ i rliiuna" F.B t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Ako Vas peče v želodcu, ako imate preveč kisline v želodcu Vam isto odstrauja takoj prašek
99Magna"
na špici noža v malo vede V lekarnah 1 zavoj Din 4 —
Št. 46.512/28., ref. V.
RRZPIS
Zahvafa
Ob težki in nenadomestljivi izgubi svoje ljubljene mame, tašče, 6estre, stare mame, tete itd., gospe
Dorote e Ferfan
učiteljeve vdove
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za tako številno in častno spremstvo na njeni zadnji poti. — Posebna zahvala g. dr. Fajdigu za njegovo požrtvovalno skrb med boleznijo, častiti duhovščini, učiteljstvu in mnogobrojnim pevcem za prekrasne žalostinke, zelo častno zastopanim gasilnim društvom Stražišče, Kranj, Bitnje in Žabnica. V veliko tolažbo nam je bil izredno lep sprevod tudi z ozirom na dejstvo, da je moralo vsled praznikov izostali časopisno obvestilo.
Stražišče, dne 28. decembra 1928.
Žalujoči ostali.

Pred nakupom čevlieu si oglejte izložbe naloge če»l|e.
Celje SI. STRA§EH Hoafih«
Cevlj po meri, popravila hitri in tomul
Cene ie kol on
RAZPRODAJAH
se aobi vsakovrstno manufakiurno blago samo ori
TRPIN. MARIBOR o,„Pn, lrg *,eo. 17.
Za gg. duhovnike1
speei.ialen Strichkamgarn za »bloke, kHmgarn ali Adrija za [alarje, Marengo ali Setland za suknje, er vse druge potrebščine priporoča v nakup
manutaktura Franc Doboviinik, Celje
tig. duhovniki dobe engros ceno'
Kroiačt pozor!
Snkno, kamgarne, Uoverkote. donblne, lodne in vse krojaške potrebščine kupite najceneje v ogromni
tovarniški zalogi Franc Dobovitnik, Celje
Zahtevajte vzorce!
Za ženine in neveste t
Poročno obleke, ter vse potrebno biago za balo, posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najceneje
prt Franc Dobovičnik, Celje
,	Oglejte si veiilio zalogo
Podpisani mestni magistrat razpisuje za leto 1929., 1930. in 1931.
vožn e oziroma oriprego za rešilni, infekcijski voz ter za požarno bramho v Mestnem domu
Tozadevni pogoji so na vpogled v mestnem gospodarskem uradu v uradnih urah. Izmed pogojev opozarjamo na določilo, da jc treba založiti varščine 25.000 Din. Ponudbe je vložiti najkasneje do 3. januarja 1929 opoldne v mestnem gospodarskem uradu.
Ponudbe morajo biti v zmislu taksnih predpisov pravilno kolekovane oziroma s pristojbinami opremljene, ker bi se sicer ne oziralo nanje, kakor se tudi ne bo oziralo na zakasnele ponudbe.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 29. decembra 1928.
Župan: Dr. Dinko Puc 1. r.
Potem, ko je bil izročen domači zemlji naš soprog, predobri oče, brat, ded in tast, gospod
llliha
šol. upravitelj v pok, in posestnik
izražamo odkrito zahvalo vsem, ki so ga spremljali na njegovem povratku v večnost, prečastiti duhovščini, Gasilnemu društvu, pevcem, darovalcem vencev in vsem, ki so si prizadeli olajšati nam težko izgubo.
Bled, dne 28. decembra 1928.
Žalujoči ostali.
Izurjene pomočnike
želszmiiarie
»prejmem. Franc Stnpira, Ljublj., Gosposvetska 1.
s trgovino v prometnem, prednost v lesnem kraju, blizu železnice. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Do 200.000 Din izplačam takoj« št. 12.751.
EBSS5BS5FI
Gospodarska zveza v LJubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah :
vseh vrst špecerijsko in kolonialno b!ago, mtevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdeke, bencin, cement, modro ga-lico, žvapio, po!,ede5ske stroje itd. — Priporoča ziasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superiosfat.
Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog.
I z s t r i ž i !
32
Sir Arthur Conan Doyle:
ligubijeni svet
(The lost world.)
Roman.
Tudi to poglavje je otvoril novi nesrečni prepir, ki sta ga pričela oba naša kregarja. Od kar se nam je priključil Challenger in poslal vodja karavane, so bila njegova povelja jako malo všeč Summerleeju. Zdaj je nekaj naročil zopet profesor svojemu kolegi (moral je namreč nositi barometer-aneroid), pa je bil takoj ogenj v strehi.
»Ali smem vprašati, sir,« je rekel hudobno mirno Summerlee, »s kako pravico si dovoljujete oddajati ta povelja«?
Challenger se je vzravnal in ga besno pogledal: »Storim to, gospod profesor Summerlee, kot vodja te ekspcdicije.«
»Potem pa vam moram povedati, sir, da vam ne priznam te pravice.«
»Ah tako!« je zaklical Challenger in se zasmeho-valno priklonil. »Označite mi potem, prosim, natančno moje stališče.« »Izvolite, sir. Vi ste mož, katerega verodostojnost se zdi dvomljiva, mi pa smo odbor, ki ima nalogo ugotoviti resnico. Vi potujete z vašimi sodniki, sir.«
0, moj Bog!« je rekel Challenger in se je usedel na rob enega izmed čolnov. »V takem slučaju morate vi seveda ubrati svojo lastno pot, vam pa bom sledil jaz, če le bom hotel, če nisem jaz vodja, še ni treba misliti, da me lahko vodite.«
Hvala Bogu sta se našla med nami dva razumna Človeka, lord John Roxton in jaz, ki sta premagala zavzelnost in muhe naših učenih profesorjev, sicer bi se morali praznih rok povrniti v London. Koliko govoričenja, prošenj in pojasnil je bilo potrebno, da se je nama posrečilo oba omehčati! Naposled sva vendar pripravila Summerleeja do tega, da je odkorakal
s svojo cedro in porogljivim smehljajem naprej, in Challenger mu je sledil z mrmranjem in kletvami. Sreča nama je še bila mila: baš ob tej priliki sva odkrila, da sta bila oba naša učenjaka jako slabega mnenja o dr. Illingworihu v Edinburgu. Od tedaj je za nas postal prava rešitev. Premagala sva marsikatero nevarno napetost s tem, da sva omenjala tega škotskega zoologa, zakaj potem sla vedno sklenila oba profesorja začasno prijateljstvo in zvezo, da skupaj zaničujeta in pobijala njunega nasprotnika.
Korakali smo vedno ob bregu in kmalu ugotovili, da postane reka stalno bolj ozka ter se slednjič izgubi v velikanskem zelenem močvirju, ki ga je pokrival gobasti mah, v katerem smo se pogrezali do kolena. Nad močvirjem so letali oblaki moskitov in druge golazni tako, da smo bili veseli, ko smo zopet stali na trdnili tleh; naredili smo dolg ovinek po gozdu, kjer so nas branila debla napadov prebivalcev iz okužene mlake. Še dolgo smo čuli kakor orgle njih glasno brnenje, tako številen in glasen jo bil tam mrčes.
Drugi dan potem, ko smo zapustili čolne, se je okolica popolnoma izpremenila. Pot nas je peljala vedno navzgor, pa čim višje smo se povzpeli, lem bolj redek je postajal gozd, ki je že izgubil svojo tropsko bujnost. Namesto orjaških dreves, ki so rastla po naplavljenem svetu v nižavi ob Amazonki, smo zdaj srečali samo posamezne, z gostim grmovjem pomešane skupine feniksovih in kokosovih palm. Po vlažnih kotlinah so razprostirale svoje lepe, navzdol viseče pahljače mavricijeve palme. Potovali smo samo s pomočjo kompasa in enkrat ali dvakrat je prišlo do spora med Challengerjem ter obema Indijancema ter je ob tej priliki vsa naša družba — da se poslužim profesorjevih razkačenih besed — »rajši zaupala nezanesljivemu nagonu ubogih divjakov kakor najvišji pridobitvi sodobne evropske kulture.« Imeli pa smo prav, da smo tako storili, in to se je izkazalo na Iretji dan. ko je moral Cliallengcr priznati, da spozna po različnih znamenjih svojo nekdanjo pot; na nekem kraju smo celo našli štiri, od ognja počrnele kamne, ki so jasno kazali na nekdanje taborišče.
Pot se je še vedno dvigala, in tekom nadaljnjih
dveh dni smo lezli po skalnatem obronku. Rastlinstvo se je zopet izpremenilo; zvesti so nam ostali izmed prejšnjih rastlin samo nizka slonova palma ter ob njej neštevilne prekrasne orhideje, izmed kalerih sem se naučil spoznavati redko Nuttonia Vexil!aria pa čudovite svetlo in škrlatnordeče cvetke cattleje in odontoglossuma. Tu in lam so tekli skozi negloboke grape po hribu navzdol potoki s prodasto strugo in s praprotjo zarastiimi bregovi. S skalovjem posuli drobni zalivčki so nam nudili vsak večer pripravne prostore za prenočitev in obenem priliko za okusno večerjo, ker je mrgolelo v vodi vse polno drobnih, po hrbtu plavili ribic, ki so bile po obliki in velikosti slične angleški postrvi.
Deveti dan potem, kar smo zapustili čolna in prehodili po mojih računih kakih sto dvajset milj, smo prišli slednjič iz gozda, ki je postajal vedno bolj nizek, dokler se ni izpremenil v samo grmovje. Nadomestila ga je neskončna bambusova goščava, skozi katero smo si mukoma delali pot s pomočjo indijanskih sekir pa machete (veliki nož). Potrebovali smo cel dan od sedmih zjutraj in do osmih zvečer, da smo se prebili skozi to zapreko in počivali smo samo dvakrat po eno uro. Težko si je misliti karkoli bolj enoličnega in napornega od te poti, ker tudi ob najbolj odprtih krajih nisem mogel videti boij daleč nego kakih dvanajst yardov pred st boj, pa mi je še od spredaj zapirala pogled bombaževa suknja na lord Johnovem hrbtu, dočim sta se dvigali na obeh straneh kak čevelj daleč od mene dve rumeni steni. Od zgoraj so padali samo redki, kakor rezilo ozki solnčni žarki, in videli smo, kako se zibljejo v višini petnajstih čevljev nad našimi glavami v temnosinjem nebu posamezni bambusovi vršiči. Ne vem, katere vrste živali lahko bivajo v slični goščavi, vendar pa smo čuli večkrat, kako so se zvrnila pljuskoma v vodo prav blizu nas neka ležka, velika telesa. Lord John je sklepal jx) njih glasu, da mora biti to neka vrsta divjih goved. Prišli smo iz bambusove goščave baš takrat, ko je napočila noč in smo se takoj ustavili, da bi počivali, ker smo bili izmučeni po vseh naporih ega neskončnega dneva,
Eiilli
5n ni 'f. c
C c > o.
C
n
> fsj C
C P N
— • —i 1— </>« s r> <» t n w c co
£ "i o
- rv -i N<
, — F- C" 3
< <- ^ cr. —
E — 5 2i
sg^;
rn n £ ■ n — o
M
C|CcCo 5' ' =5 = 2
N3	3
< < | o> _ K « ' N 3
re ro
O- C"o
	Zj	N = S o N	S
.F (C			C3 n>
tK r-	K	n i |	<
O.	|	tO tr u-	r;
T		o -t -	Sr
r	rt PM ro = <■		M*
tr		N t	3
C		N 3 T	
"C	N	- x-	
>	O N	CA -r	tO JU
>	O 3T	tj 37«	N <
M " P
4
PRESillNOVA
ulica pole« frančiškanske cerkve
n. Stil INER
Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine iu srebruine
NUHE CENP-	POSTREŽBA
SAMO 49
dinarje-6) par
s; dinarjev
* 0
St. 10«. Kovlnasta »nker-toskopf.....Din 49'60
St. Ul. Kovin stn iinker-Iloskopf, /, ra-
(llutn t \ll!i ml In kn/.a c' . . . . D n 69'20 St. lOii. Iludl ka. 16 cm vi ka s prvovrstnim ankcr sti oje 11......Din 64*20
ZAHTEVAJTE boga o llustrovanl cenik s koledarjem, gratis in frani-o od
H.SUI1MS*. UDMJANA 2
lilJPUlIE samo W W f
kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri
Ltubilana. Prešernova ulico
"".....'"""■■■"Ulllllllllllllll
Jnteresantno broJuro o uspešnem
„.zdravljenju zolenih kamnov
Vjm pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PmoaM.. Vušehnadska tr
_Pršite sko/ = /
Miiiiiiiiiniiiiiiimin.niiiiiiiiiiiii
Oblastveno potrjena
PRVA JUGOSLOVANSKA
TVOBMICA HIOBUMOV l\ m (IV P B S1SAK - fiALP0(0
OTVARIA dne i. januar« 1929
v ZAGREBU Samostanska ulica 6 (dvorišči)
tovarnlSfto SHLA»l$€E vseh svojih PROIZVODOV ln sccr
MOŠKE li in ŽENSKIH KLOBUKOV in TULCEV

I. Gaberščik, Bleweisova cesta 52
za poklicne šoferje, samovozače in dame. — Na razpolago zaprt in odprt avtomobil.
PEC
ln
Telefon 3252.
„MOrcOOT" ING. GUZELJ
Ljubljana VII.. Jerneieva cesta 5.
Rnviiotam Conz-ov elektromotorji, Volthove mnl»" turbine iu Kiailsgrevee «C A l.E t1 A CTOB« (patent Šiška; ui šau;otna opeka
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo MESNICO iz dosedanjih prostorov, Krekova ul. 6
preselil n lastno li šo, Hrekoua ul. 5,
katero sem moderno in higijenično opremil ter bom slavnemu občinstvu nudil, kakor dosedaj, prvovrstno, vedno sveže meso, prekajeno meso, slanino in vse druge mesne izdelke po najnižjih cenah. — Prosim slavno občinstvo, da mi ohrani isto naklonjenost kakor dosedaj. - Zagotavljajoč naisolidnejšo in hitro postrežbo in obenem želeč vsem svoiim odjemalcem, prijateljem in znancem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1929 beležim z odličnim spoštovanjem
Vinko Pernat
mesar in prekajevalec v PTUJU.
RAZSTAVA
od 1. do 4. lanuarja
v hotelu UNSOtf Ljubljana
šestcilindetski tO 55 PS. kt ne združuje samo vseh doseoai znanin prednosti .Chrys erjevlh' avtomobilov temveč Ima še mnogo v č novih Uoooolnitev
Mirna vožnja tudi na najslabših cestah, vsled novega hidravli-čnpga blažilca (amortizatorja). Popolna sigurnost tudi pri 100 km tempu, vsled hidravlične De Soto Lockheed četverokolne notranje čeljustne zavore in vsled nizke lege težišča, ki ga imajo evropski vozovi. Nobeno zanašanje. Veletvorni motor s Strom-berg razplinjačem, torej najiz-datnejša poraba gonilnih snovi.
Carter - zračnik
k L. $ikuš - Lubljane
priporoča svojo zalogo ležnikov solnčnikov iD sprehajalnih palir Popravita ločno in solidno
Karočaite tS!ovanca*!
Gen^raSno zssfcpstvo za Slovenifc
DOLENC & TOMNIES
avtomobilna prodajna družba z o. z. UUSLIflNA, Dvoražtova uiica štev. 3 (Obn&va)
Telefon interurban 2762
PRODliCT OF CHRTSLER CORPORATION DETROIT U. S. A.
DARUJTE ZA
JANUAR
KOLEDARJE
IZ TOVARNE ZA K O I, E D A It J E kOŽHNKOW!Kl li	D. D.
GSC9&9S3C9 ZAGRSO G3<SG©S*S> SAVSKA CESTA 27 - TELEF. 14-80. 41-81
Dobivajo so v vseh trgnvinnh s papirjem in galanterijskim blagom kakor tudi pri grosistih to stroke.
OTVORITEV GOSTILNE JlBENIH"
prej hotel Kavčič na Seln št. 25 pri kemični tovarni.
Z novim letom otvoriva gostilno »Šibenik« na Selu št. 25, kjer bova točila pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov, odlikovana z zlato kolajno. Specialitete vin: opolo, belo opolo, rdeče, črno, viško, črno namizno, pečeno vino, dalje tro-p:novec in olivno olje. Mrzla in gorka jedila. — Sprejemajo sc abonenti. — Za obilen obisk sc priporočata in voščita SREČNO NOVO LETO
Rok in Marica Lasan.
Sanatorium Dr. Hansa
Graz, Korblergasse 42. Teieton 2352.
Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. —
Lesna industrija, gostilna, mesarija
ob državni cesti, farni cerkvi pri Mariboru. Žage polnojarmenik, venecijanka, krožna žaga, priprava za ameriško rezanje na električni pogon, v najboljšem obratu, velika množina razpoložljivih plohov. Gostilna 6 sob, kleti, ledenica. Mesarija s klavnico, veliko gospodarsko poslopje, se zaradi starosti posestnika ugodno proda. — Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru.
VRVICO ZA ZAVOJE'"mebKR;
izdeluje in dobavlja v vseh
barvah in širinah s tiskom in brez tiska po najnižjih cenah
ZAGREBACKA PROIZVODNJA VRPCA, L. STERN Zagreb, Matriiieva 27 - Teltf. 20S5
Spcdntešlajerska ljudska posojilnica
V Mariboru Reglstrovana zadruga
z neomejeno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje */!oge po 6°lo in h*
Veliki ilustrovani
dobite zastonj!	Zahtevajte ga od skladišč«
MEINEL IW HEROLD
TOVARNA GLASBIL. GRAMOFONOV IN HARMONIK K. LOKGEIt	MARIBOR	ŠTEV. 102
Violine od Din 1)5' . Iio.'ne harmoniko od Diu 85'—. amburice od Din 98'— Gramofoni od Din 345'- dalje
■liftu nfHi nftoi

I HH
CENIK
s I (M slikami
Zahtevajte brezplačni
Bioshop? ara Din 49 -
Ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve s kletnim jamstvom-
Din 65 -
Istn original patent preciz. Roskop ura na «idro, pravi nikelj, kolesje aeprist« pno prahu tekoče vse v rubinih. posebno točna 5 let. jamstvo
Din 98"—
Ornega, Doxa in druge ure cenejšt-kot drugod.
Budilka Din 6-4-
2 zvoncema in 3 letnim jamstvon
Din 69 -
A. KIFFMANIN, Maribor št. 40 b
specialist samo /.u boljše ure
W
Pepoinoma varno naSožete svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z, na Miklošičevi cesti po:e£ bolela »Union«.
Hranilne vloge se obrestuiejo
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše m zemljišča. Kredi 1i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vkniižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Brzp-av. naslov: Gospcbanka Lfublfana, Miklošičeva cesta tO Telefon <1,2057,2470 n 2979
Kapital in rezerve skupno nad Din 16.00Q.00© —, vloge nad Din 360,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodneižimi pogoji. Prodaja obveznic 7°/c drž. invest. posojila ter 2l/a% vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ^elo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Drašavaie raaredne SoflerSje..
SlUMMimi BBHBfflBgBnMMMMMMB
£a Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: liareJ Let.
Udajatel). di. 11. .vuiovcc.
Urednik: Franc Tcrseglav-