FoStnhtt plačana v tgotofliit Leto XIX., št« 102 Ljubljana, sreda 4. maja 1938. Cena 2 D? Upravništvo; Ljubljana, KjaaflJeva C — Telefon St 8122. 8123. 8124, 8125, 8126. EnseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon 8L 2455. Podružnica Celje: Kocenova nttca 2. — Telefon St 190. Račun) pri poŠt ček zavodih: LJubljana St 11842, Praga Oslo 78 180 Wlen St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje. Stro8smayerjeva ulica Stev. 1 telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. Nova cerkvena doklada Te dni je v Zagrebu konferenca katoliških škofov iz Jugoslavije. Med važnimi zadevami, ki jih bodo na tem sestanku obravnavali, je tudi nov način kritja cerkvenih denarnih potreb. V konkordatu je bilo predvideno, da bo država na predlog škofov tudi v prilog katoliške cerkve odredila posebne do-klade, kakor so že odrejene v prilog drugih veroizpovedi. Konkordat sicer ni bil uveljavljen toda vlada je vendar izpolnila to obvezo in v finančnem zakonu za 1. 1938-1939 je uvedena posebna doklada na neposredne davke, ki jo imajo pravico razoisati katoliške cerkvene oblasti v škofijah in župnijah v duhu organizacije katoliške cerkve, vsaka za svoje potrebe. To cerkveno doklado bodo plačevali davčni obvezan-ci rimsko-katoliške vere. Cerkvena doklada v župnijah bo znašala do 10 odstotkov, v kolikor pa bi bila potreba večja, mora višjo doklado odobriti finančni minister v snorazumu z ministrom pravde. Morebitna škofijska doklada potrebuje odobritve vlade brez ozira na višino. Doklade bodo pobirali državni davčni uradi in izročale se bodo v trimesečnih obrokih oni cerkveni oblasti, ki jih je razpisala. Ukinjene so tudi vse državne takse, ki jih je bilo do sedaj plačevati za dokumente, izdane od cerkvenih oblasti (za poročne liste, krstne liste itd.), in se v bodoče pobirajo za službene opravke katoliških cerkvenih uradov le cerkvene takse, kakršne bo odredila škofovska konferenca. Cerkvena doklada v Jugoslaviji ni nikakšna novotarija. Večina veroizpovedi dobiva materialna sredstva za svoje potrebe na isti način in plačujejo zlasti tudi pravoslavni verniki svoje cerkvene doklada Načelno se torej temu cerkvenemu davku ne da ugovarjati Navzlic temu je bila katoliška cerkvena doklada v senatu predmet resnega razpravljanja. Z uvedbo novega cerkvenega davka finančno vprašanje katoliške cerkve namreč ni rešeno, temveč je še bol^ komplicirano Poleg nove doklade so ostala vsa stara bremena in je zlasti problem bire še vedno odprt. Nove doklade naj služijo cerkvenim potrebam sploh, zlasti v župnijah naj se z njimi krijejo materielni izdatki in tudi osebni prejemki duhovnikov, v kolikor niso osigurani iz drugih izvorov. Nastane vprašanje, ali bo poleg nove župnijske doklade za cerkvena popravila ostalo v veljavi n. pr. tudi sedanje tako zvano konkurenčno postopanje, v katerem se ugotovljeni stroški razdelijo na vernike po njihovi davčni moči. Parlamentarne razprave so se sukale tudi okrog tega. kdo naj ugotovi potrebe župnij in kako je s kontrolo izdatkov na račun novega cerkvenega davka. Davek razpisati je upravičen pristojni žuonik. Dočim je pri škofovskem davku, katerega višina v zakonu ni določena, predpisana odobritev po pristojnih ministrstvih, župnijski davek, ako ne presega 10 odstotkov, take odobritve ne potrebuje. Iz vsega tega bi mogle nastati nevšečne posledice za samo cerkev in njen odnos napram vernikom. Kjer gre za denar, je treba točnih in čistih računov in povsem naravna je želja davčnih obvezancev, da so točno poučeni o stvarnih potrebah, za katere naj plačujejo, in o pravilni uporabi plačanega davka. Zagovorniki nove zakonske odredbe so skušali prikazati v senatu in v javnosti iznešene pomisleke kot izlive načelnega nasprotstva proti materialni enakopravnosti katoliške cerkve v državi. Kako malo prav so imeli, dokazuje sedaj glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, »Katolički tjednik«, ki obširno razpravlja o vprašanju duhovniških plač. Avtor članka je po znani šifri sam sarajevski nadškof. * Posebno pomembno je svarilo sarajevskega cerkvenega lista pred enostranskim reševanjem cerkvenega finančnega vprašanja, o katerem pravi: »Vsako reguliranje finančnega vprašanja cerkve in kongrualnega zavarovanja klera je treba izvesti v miru z narodom in po dobrovoljnem pristanku ljudskih množic. Vernikom se ne sme ničesar vsiliti. To bi bil žalosten dobiček za cerkev in za duhovništvo, ako bi ga morali plačati z ljudskim nezadovoljstvom in odporom napram cerkvi in duhovščini.« »Katolički tjednik« se nato zavzema za to, da mora biti novi finančni sistem zgrajen v neposrednem stiku z verniki in smatra, da bi tudi nadalje morala ostati osnova duhovniških prejemkov dohodek iz beneficij in od cerkvenih taks. Akoravno se z nekaterimi načelnimi pogledi, ki jih iznaša glasilo sarajevskega nadškofa v pogledu finančnih odnošajev med cerkvijo in državo, ne strinjamo, moramo vendar priznati, da je njegovo stališče glede cerkvenih doklad popolnoma upravičeno ne le s cerkvenega, temveč tudi z moralnega vidika. Isti list smatra v ostalem, da z nagim državnim zakomom vprašanje novih ADOLF HITLER V RIMU Vodji Nemčije, ki je snoči prispel v Rim, so bile izkazane vse časti, ki mu gredo kot suverenu Rim, 3. maja. AA. Posebni vlak z nemškim kancelarjem Hitlerjem je prispel ob 8.01 zjutraj na Brenner. Na obmejni postaji je Hitlerja v imenu italijanskega kralja in abesinskega cesarja pozdravil Pistojski vojvoda, v imenu fašistične stranke in ministrskega predsednika Mussolinija pa tajnik stranke Starace. Hitlerju je bil povsod po Italiji prirejen prisrčen sprejem ter so mu bile izkazane vse časti, ki mu gredo kot suverenu. Ob vsej progi so bili postavljeni mlaji z italijanskimi in nemškimi zastavami. Kolone fašističnih organizacij so delale ob progi špalir, poleg njih pa množice italijanskega naroda. Obmejna postaja je bila okrašena z zelenjem in zastavami. Tudi kmetske hiše ob progi so razobesile nemške in italijanske zastave, da izrazijo vodji rajha svoie spoštovanje in ljubezen. Vlak se je po Brenner ju najprej ustavil v Veroni, kjer je nemškega ni. Vojaške vaje italijanske mornarice bodo trajale dopoldne m popoldne, nakar se bo Hitler v spremstvu italijanskega kralja iin cesarja vrnil v Napoh, kjer se bo ustavil v kraljevski palači Zvečer bo v Napo-liju velika manifestacija na čast visokemu gostu. Po večerji v kraljevski palači bo Hitler prisostvoval svečani gledališki predstavi v gledališču San Carlo. Ponoči se bo Hitler vrnil v Rim. Dopoldne 6. maja bo veličasten sprevod po rimskih ulicah. Popoldne bo velik sprejem na Kvirinalu in Kapitolu io veličastna večerna prireditev z narodnimi igrami in glasbenim sporedom, nastopom pevskih zborov in sprevoc'om italijanskih ka-rabinjerjev na konjih Dne 7 maja bo Hitler prisostvoval velikim letalskim vajam v Santa Marineli pri Rimu. Popoldne bo visoki gost obisikal za- kancelarja sprejela nepregledna množica : seb k . kjh m(UZejev v sp^stvu T^Tifl QT- -ia ,»7c+nnil iv -trlalrn tpr ac nriTiiravil .. - 3 * . . .F. . . Hitler je izstopil iz vlaka ter se pozdravil z navzočnimi funkcionarji, nakar je vlak nadalieval vožnjo. Tstotako prisrčen je bil sprejem v Bolo-gni, kjer se je vlak ustavil za 10 minut. Tudi tukaj je Hitler izstopil iz svojega vagona, se pozdravil s prefektom in ostalimi funkcionarji ter nato pregledal častno četo Na vsei progi proti Rimu so bile na vseh lršah razobešene nemške zastave. Prihod in sprejem v Rimu Prihod vlaka z Adolfom Hitlerjem v Rim je bil najavljen za 19.25. Na kolodvoru so pričakovali vodjo rajha italijanski kralj in abesinski cesar Viktor Ema-nuel, ministrski predsednik Mussolini, zunanji minister grof Ciano in vsi ostali člani italijanske vlade. Na obširnem trgu pred kolodvorskim poslopjem je valovila množica rimskega prebivalstva. Večno mesto Rim je storilo vse. da dostojno sprejme svojega gosta. Točno ob 20.25 je pri-vozil posebni vlak Adolfa Hitlerja na kolodvor. Električna lokomotiva ki jo je vodil eden od prvih in najožjih sodelavcev Mussolinija pri pohodu na Rim. je bila v zelenju. Ko je Hitler izstopil, se mu je takoj približal italiianski kralj ter ga prisrčno pozdravil. Takoj nato je pozdravil svojega prijatelja in gosta ministrski predsednik Mussolini, nakar je zunanji minister grof Ciano predstavil spremstvo Hitlerja, med njimi propagandnega ministra dr. Gobbelsa, vodjo SA oddelkov Himmler-ja in druge. Godba je zatem zaigrala nemško himno, množica pa je vzklikala vodji rajha. V spremstvu italijanskega kralja, Mussolinija, grofa Ciana in ostalih italijanskih dostojanstvenikov je Hitler potem obšel častno četo drugega grenadirskega polka, nakar se je ob strani italijanskega kralja v krasni kočiji odpeljal v mesto. Dolga kolona avtomobilov je krenila najprej na Novi trg ki je bil imenovan po Adolfu Hitlerju, nato skozi stari rimski Konstantinov slavolok. Pri Porta San Pa-olo je Hitlerja pozdravil rimski guverner. Hitler se mu je z nekaj besedami zahvalil. Sprevod se je pomikal potem počasi proti Beneški palači ter po Via Africa, ki vodi do Cirkusa Maksima. Tu je nad 150.000 ljudi z italijanskimi in nemškimi zastavicami mahalo firerju v pozdrav. Ob navdušenih ovacijah je Hitler končno prispel v srce Rima, pred spomenik kralja Viktorija Emanuela H., ki je bil bajno razsvetljen. Sprevod se je končal pred Beneško palačo, kjer so se italijanski kralj, Hitler in Mussolini, obdani od ostalih dostojanstvenikov morali ponovno pokazati narodu na balkonu. Manifestacije so trajale še pozno v noč. Spored šestdnevnega bivanja v Italiji Danes opoldne je bil objavljen nadaljnji spored Hitlerjevega bivanja v Italiji. Jutri ponoči bo Hitler odpotoval iz Rima v Na-poli v spremstvu nemških ministrom, kamor bo prispel 5. maja zjutraj. Na postaji ga bodo pozdravili italiiansk! kralj in cesar s piemontskim princem in ministri. Od postaje bo sprevod krenil proti pristanišču, kjeT se bosta kraJj Viktor Emanuel in Hitler vtkrcala na križarko »Cavour«. na kateri bosta prisostvovala vojaškim vajam italijanske mornarice, ki bodo prirejene na čast vodji rajha V njunem spremstvu bo tudi italijanski predsednik vlade Mussoli- Mussolinija Zvečer bo predsednik vlade Mussolini priredil svečano večerjo v Beneški palači, nakar bo velik sprejem. Za 8 maja predvideva spored zasebni obisk starih rimskih spomenikov v Osrtiji in okolici, za zvečer pa veliko predstavo na Mussolinijevem forumu, pr kateri bo sodelovala vojska, in gojenci fašistične akademije, ki bodo izvajali telovadne vaje. Za to predstavo bo na vrsti drugo dejanje Wagnerjevega dela Lohengnn. Svečanost bo ta dan končana z veličastno umetno razsvetljavo Dne 9 maja bo Hitler odšel iz Rima proti Firenci. do kamor ga bo spremljal predsednik vlade Mussolini V Firenci bo Hitler počastil spomin na junake ki so padli v svetovni vojni. Popoldne bo velika narodna svečanost, katere se bo ljudstvo udeležilo v zgodovinskih toscar.-stkih narodnih nošah. Po ogledu mesta se bo Hitler zvečer vrnil v Nemčijo. Odmev sestanka v angleškem tisku London, 3. maja. o. »News Chronicle« poročajo na osnovi svojih rimskih informacij, da nikakor ni pričakovati sklenitve vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Mussolini namreč noče vznemiriti svojih novih prijateljev na evropskem zapadu in tudi ne namerava zapraviti prednosti, ki si jih je pridobil na osnovi rimskega pakta in ki si jih obeta tudi od sporazuma s Francijo. Vpoštev bi prišla le tajna vojaška pogodba, za katero bi pa končno v Londonu in Parizu le zvedeli. List opozarja nato, da so angleška pogajanja z Zedi-njenimi državami za dobavljanje letal, izredno pospešeno angleško oboroževanje vobče, angleško-francoska vojaška zveza, odločna namera angleške vlade, da po diplomatski poti intervenira v Berlinu v korist Češkoslovaške, sami dokazi, da v Londonu vsaki novi akciji Berlina ali Rima posvečajo največjo pozornost »Evening Standard« objavlja vesti lz Berlina, po katerih bodo rimski razgovori Hitlerja in Mussolinija velikega pomena. Predvsem naj bi si Italija in Nemčija ločno razdelili svoji interesni sferi v Podu-navju. Hitler bi rad, da bi se Madžarska uvrstila v nemško interesno sfero, ker je Nemčiji potrebno madžarsko žito. Madžarska je bila doslej v najtesnejši zvezi z Rimom, bolj kakor Avstrija, zato se mora Hitler brezpogojno zagotoviti italijanski pristanek za ta svoj načrt, kar mu v avstrijskem primeru ni bilo nujno potrebno. London, 3 maja b Berlinski poročevalec oficioznih »Times« doznava kot zelo verjetno, da bo kancelar Hitler v svojih razgovorih z Mussolini jem sam sprožil tudi češkoslovaški problem, ker si bo hotel biti na jasnem o nadaljnjem zadržanju Italije za primer nadaljevanja spora o rešitvi sudetsko nemškega vprašanja Rimski dopisniki nekaterih tukajšnjih listov doznava j o istočasno, da bo Mussolini na-svetoval Hitlerju ugoditev angleškim nasvetom za mirno likvidacijo visečih zadev. Ni izključeno, ugotavljajo ti dopisniki, da se utegnejo po Hitlerjevem povratku iz Italije izgledi za sporazum med Nemčijo in CSR povečati. „Temps" o pomenu obiska Pariz, 3. maja. h. »Temps« piše, da bodo Francozi Hitlerjevemu obisku v Italiji in rimskim razgovorom posvetil pravta-ko vso pozornost ,kakor londonskim razgovorom. Os Rim-Berlin Je dejstvo, a katerim se mora od sedaj računati kakor s cerkvenih dohodkov še ni rešeno, ker »predstavniki cerkve, sveta stolica in škofje napram novim odredbam še niso zavzeli svojega stališča.« Ta trditev ni povsem točna, ker je znano, da je kr. vlada ravno na željo in v sporazumu z merodajsnimi cerkvenimi krogi uzakonila novo cerkveno doklado. Toliko pa ima sarajevski list prav, da je potrebno sedaj v širokem okvirju zakonske odredbe izdelati podrobne predpise o pogojih, pod katerimi se bodo smele cerkvene doklade razpisovati, in o kontroli, pod katero se bodo uporabljale. Zakonska odredba, da se ima razpisati novi davek v duhu organizacije katoliške cerkve, daje jugosiovenskim škofom možnost, da podrobno predpišejo ix>goje ne samo škofijskega davka, ako se zanj odločijo, temveč predvsem tudi župnijske cerkvene doklade. Glavni pogoj je, da se zagotovi sodelovanje venndkov, ki naj bodo v stanju, da me- rodajno sodelujejo pri ugotovitvi cerkvenih potreb v župniji, pri odmeri višine doklade in pri trošenju novega cerkvenega dohodka. Ako se bo to uvedlo potem, bo marsikatera nevšeč-na posledica nove obremenitve izostala. Seveda današnji težki časi niso ravno ugodni za nova bremena. Javnost bi gotovo z zadoščenjem pozdravila, ako bi škofijska konferenca vprašanje cerkvenih doklad odgodila. Medtem bi se mogle izvršiti priprave, da se bira ukine ter temeljiteje revidirajo razne odredbe glede kritja cerkvenih potreb, ki niso več v skladu z današnjimi prilikami, a predvsem ne morejo obstati, kadar se uvede enotna cerkvena doklada. In v cerkvi sami bi bilo potrebno, da se izvrši v duhu socijalne pravičnosti izenačenje med duhovniki z bogatimi beneficiji in svečeniki, ki morajo živeti v najskromnejših, dostikrat kar bednih razmerah. sodelovanjem med Veliko Britanijo ln Francijo. RimSki poročevalec »Tempsa« ne pričakuje nobenih vidnih ta otipljivih rezultatov od rimskih razgovorov. Gre za manifestacijo vljudnosti, z eno besedo, slavili se bodo rezultati italijandko-nem-škega sodelovanja. Jules Sauerwein nezaželen v Italiji Pariz, 8. maja. h. Urednik zunanjepolitične rubrike lista »Parls Soir« Jules Sau-ervvein, Je hotel zaradi pogajanj med Francijo in Italijo odpotovati v Rim, ter obenem tudi poročati o Hitlerjevem prihodu. Italijanska vlada pa Je dala razumeti, da ji ni zaželjen obisk Sauerwedna. Italija pristopila k dardanelski pogodbi Rim, 3. maja. b. Včeraj se je italijanska vlada pridružila znani konvenciji o zopetni oborožitvi Dardanel, podpisani med Turčijo in zainteresiranimi državami dne 20. julija 1936 v Montreuxu. Italija izraža svoje pridržke le v pogledu Društva narodov, v kolikor prihaja to v navedeni konvenciji v poštev, ker je med tem izstopila iz ženevske ustanove. Italija se vrče v ženevo? Ženeva, 3. maja b. Kakor znano. Je dosedanji ravnatelj mednarodnega urada dela, Anglež Butler, odstopil. O njegovem nasledniku bo govora na prihodnjem zasedanju Mednarodnega urada dela koncem maja Govori se, da je odstop Butlera bil dogovorjen med Anglijo in Italijo v njunem velikonočnem sporazumu in da bo na Butlerjevo mesto izvoljen Italijan de Mi-chelis. Italija bi se s tem vrnila ▼ mednarodni urad dela. Blondel odpotoval zopet v Pariz Pariz, 3. maja. o. Jutri zjutraj prispe v Pariz odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu BloodeL, ki je davi odpofco-vaJ iz Rima. V Pariz prinaša nove predloge italijanske vlade, po katerih naj bi se odstranile zadnje ovire za pričetek službenih pogajanja med obema državama. Blondel bo ostal v Parizu, dokler Hitler ne bo zapustil Rima ki bo imel Ciano spet čas za razgovore. Sinajska konferenca Danes se bo pričelo v Slnajl zasedanje stalnega sveta Male antante Beograd, 3. maja. h. Dan&s ob 1407 je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojali i novič odpotoval s svojim spremstvom iz Beograda na konferenco stalnega sveta Male antante v Simaji Na postaji so 6e poslovili od njega člani vlade, odpravnik posla Češkoslovaškega poslaništva Spaček odpravnik poslov rumunskega poslaništva Ocrusanu in mnogo drugih dostojanstvenikov. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kiofta je odpotoval v Simajo že sinoči. Današnja jutranji rumunski listi poudarjajo velik pomen sedanje konference stalnega 6veta Male antante- ki se bo pričela jutri v Sinaji. »Universuk izjavlja, da je današnji mednarodni položaj postavil na dnevni red konference vprašanja največje važnosti za države Maie antante. Tudi to pot se bo zopet pokazala solidarnost Male antante ter bo doprinešen nov dokaz, da je enotnost te organizacije pdodonosna in koristna. »CuveotuU poudarja, da se Nemčija, Italija in Francija zanimajo zlasti za orientacijo Male antante v sedanjih okoliščinah. »VitoruJ« piše, da bo imel predsednik romunske vlade, patriarh Maroo Chrietea, jutri razgovore i jugosiovenskim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovidesm m zunanjim ministrom dr. Krofto. Dželal in Ruždi Aras prideta v Beograd Beograd., 3. maja. o. Predsednik turške vlade Dželal in zunanji minister Ruždi Aras prideta 8. maja v Beograd, kjer ostaneta tri dni. Med potjo se bosta ustavila v Sofiji ki se sestala z bolgarskim ministrskim predsednikom dr. Kjuseivanovim ter razpravljala ž njim o možnosti, da Bolgarija vstopi v Balkansko zvezo. Očitno pa bo dr. Kjuseivainov spet odklonil ta predlog in vztrajal pri stai!ih 6.8 milijonov pa za nove investicije, predvsem za obnovo dolenjske proge, ki v sedanjem stanju ne more več obratovati, in pa za zgraditev nove proge do pokopališča pri Sv. Križu. Mestni svet je posojilo soglasno odobril. Ravno tako je bil soglasno odobren ra-čimiaki zaključek Mestne hranilnice za leto 1937. Zaključek izkazuje 1.145.113 din čistega dobička. Potem je mestni svet odobril pogoje za pobiranje cerkvene do-klade na področju župne cerkve srv Petra v Ljubljani. Doklada se bo pobiraJa za leta 1937 do 1941 in znaša 10%. Družba Vkucencija Pavlanskega je darovala Občini parcelo v Trnovem s pogojem, da o«> čina zgradi na njej dečje zavetišče. Daritev in pogoji »o bili sprejeti. Sklenjeno je bilo ustanoviti posebne fonde za ureditev prostora ob bodočem sšpomeniku kralja Aleksandra, za ureditev kolodvorskega vprašanja, za ustanovitev gozdne šole in za zgradbo hiše naj-bedmejših. Predlog za znižanje mestnih gradbenih taks je bil odklonjen in ostanejo še naprej dosedanje takse. Za povečanje vodovodnega omrežja je na razpolago 360.000 din še iz lansikaga ki 500.000 din iz letošnjega proračuna. Za napravo kopališča na Ljubljanici se dovoli 5000 din, za ureditev prometa na križiščih še naknadno 4500 din. Rešenih je bilo več pritožb proti predpisom raznih mestnih pristojbin in odobreni dogovori za odkup potrebnega sveta, da se bodo lahko regulirala pota na Grad. Kopališču Iliriji se dovoli izredna podpora 50 000 din, ki pa se bo poračunala za dolgove kopališča mestu za elektriko, vodo in koks. Obrtniškemu društvu v Ljubljani se prizna odškodnina 8000 din za investicije trajne vrednosti v ukinjenem Vajeniškem domu v žontpetrski vojašnici. Po izčrpanju poročil finančnega odbora. ki jih je bilo na dnevnem redu rekordno število 98 in 2 nujna predloga, torej skupno ravno 100 točk, je župan ob 20.1O prekinil sejo za kratek odmor- Ob 21. se j« seja nadaljevala Mestni svet je najprej odobril večje število parcelacij, nato še sprejel nekaj pravilnikov, odnosno sprememb pravilnikov, večinoma internega značaja, rešil več pritožb proti odločbam trošarinskega odbora in več prošenj za sprejem v domovinsko zvezo, odnosno za zagotovilo domovinske zveze, nakar jo sledila tajna seja. »Sporazum s Poljsko je mogoč" Zanimive ugotovitve češkoslovaškega lista o možnostih sporazuma med obema državama Praga, 3. maja. b. Pisanje nekaterih poljskih listov, ki so se te zavzeli za spo-razurr» s Češkoslovaško, je naletelo na najboljši odmev v vsej češkoslovaški javnosti, čemur so dali mnogi češkoslovaški listi poudarjen izraz. Da pobuda, ki je prišla s poljske strani, in to prav z one, ki je doslej zastopala glede Češkoslovaške'povsem drugačno stališče ni ostala brez odziva na češkoslovaški strani, najbolj zgovorno dokazujejo vsi današnji čsl. listi, ki posvečajo današnjemu prazniku poljske republike kot zgodovinski obletnici poljske majske ustave iz leta 1791 izredno pozornost. Za presojo vidnega izboljšanja ozračja med obema slovanskima državama je posebno značilen članek, ki ga objavljajo pod naslovom: »Sporazum s Poljsko je mogoč« napol uradne »Lidove novi-ny« izpod peresa Ripke, katerega dobri stiki s čsl. zunamjim ministrstvom in pre-zidentom republike dr. Benešem so dobro znani. Ripka piše med drugim: Poljski narodni praznik nas spominja na velike idejne povezanosti obeh narodov v borbi za osvoboditev. Četudi so šla pota obeh narodov tu in tam narazen, je cilj obeh ostal vendarle isti. V spomin nam prav te dni prihaja tudi znani Masarykov izrek, da brez svobodne Češkoslovaške ni svobodne Poljske. Razvoj odnošajev pa je šel po vojni svoja pota. Danes nima smisla, da se prepiramo o tem, kdo je za ta razvoj bolj odgovoren. Danes gre za to, da poskušamo odstraniti vse, kar ovira sporazum med obema narodoma, da vzpostavimo nekdanje sodelovanje. Ako bo na obeh straneh dovolj dobre volje, smo prepričani, da pot do sporazuma ne bo težka. Ako objektivno presodimo položaj, lahko ugotovimo, da nas prav za prav nič ne razdvaja, niti vprašanje poljske manjšine, niti naša politika do Moskve, ki so nam jo diktirale izključno samo narodnoobramb-ne potrebe. Verujemo tedaj v možnost če-škoslovaško-poljskega sporazuma, pod pogojem seveda, da bo tudi Poljska, kakor naša država, pokazala dovolj razumevanja za naše potrebe. Današnji položaj je tak, da sili obe državi k sporazumu, ne pa k nadaljevanju dosedanje razdvojenosti. Francoski program nacionalne obrambe Pariz, 3. maja. h. Prva serija dekretov, ki je bila danes objavljena v uradnem listu, se deli razen onih, ki se tičejo nadzorstva tujcev, v tri skupine ter se tičejo vzpostavitve proračunskega ravnovesja, pospešitve produkcije in kreditnih operacij. Dočim se na javljajo bistveni ukrepi druge in tretje skupine šele v nadaljnjih dekretih, vsebuje prva serija dekretov vse, kar je vlada predvidela na polju obdavčenja, ko je predložila zakon o pooblastilih. Zvišanje davkov za 8% se nanaša na vse državne, direktne in indirektne davke. Pričakujejo, da bo vlada s tem zvišanjem davkov dobila 3200 milijonov frankov. Izvedena je tudi splošna revizija carinske tarife, ki bo prinesla vladi 200 milijonov frankov. Dalje se uvede nova pristojbina od 31. maja dalje, ki se nanaša na dobičke vseh podjetij, ki delajo za narodno obrambo ali ki izvajajo javna dela. Zanimivo je, da danes objavisenih sedem dekretov vsebuje tudi izvršilne odredbe za finančni program nacionalne obrambe. Dodatno se stavlja nacionalni obrambi na razpolago 4976 milijonov frankov. Glavni del bo odpadel na ministrstvo za zrakoplov-stvo in za mornarico. 217 milijonov bo dobilo notranje ministrstvo za izgraditev zračne obrambe. Dekret pooblašča mornariško ministrstvo, naj pred 31 decembrom 1939 prične graditi dve no^ križarki po 35.000 ton, eno križarko od 10.000 ton, 7 podmornic, več manjših ladij in eno pefero-lejsko ladjo. Novi zakon o nadzorstvu aad tujci je zelo strog, vendar pa je dokaj naklonjen emigrantom, ki se pošteno obnašajo. Nov kitajski sunek v južnem santungu Hankov, 3. maja. AA. (Reuter) V južnem Santungu so Kitajci začeli novo splošno ofenzivo in danes dopoldne napadli japonske postojanke. Prodrli so 11 km daleč. Vsi protinapadi Japoncev so bili odbiti. Lepe uspehe so imele kitajske čete tudi v Šansiju. Tokio, 3. maja. AA (DNB) Japonska vlada je poslala nov zelo oster protest moskovski vladi proti podpiranju Cangkaj-škove vlade. Protest navaja, da je kitajska vlada dobila zadnjih 6 mesecev iz Rusije najmanj 500 letal in 200 pilotov. Tokio, 3. maja A A. Predsednik vlade knez Konoje je imel danes konferenoo s predsednikom nove pekinške vlade Vang-kominom, ki je pri tej priložnosti prosil novo podporo japonske vlade. Knez Konoje je izjavili, da se sme pekinška vlada zmerom zanesti na pomoč japonske vlade in da japonska vlada nima namena pogajati se za sklenitev miru s Čangkajškovo vlado. Beležke Službeno glasilo JRZ o svečanosti na Rakeku Znano je, kaj so pisala glasila Kopitarjeve ulice o poklonitvi Sokolstva pred spomenikom kralja Zedinitelja na Rakeku. Kot zaključno besedo v tej stvari objavljamo ponatis poročila o poteku sokoiske svečanosti na Rakeku iz glavnega glasila JRZ, beograjske »Samouprave«. V tem listu, torej v službenem glasilu iste stranke, ki ji pripada tudi »Slovenec«, čitamo: »Sokolstvo iz žup dravske banovine je priredilo na Rakeku veličastno svečanost pred spomenikom blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Poklonilo se je z najglobljo pieteto in hvaležnostjo spominu našega kralja Mučenika. Veličastna povorka, v kateri je bilo 5.259 Sokolov in Sokolic s preko 60 sokolskimi zastavami, je krenila skozi svečano okrašeni Rakek na trg pred spomenikom, kjer je bilo zbranih nekaj tisoč ljudi z Rakeka in okolice. Na pokloni tvi so imeli pomembne govore bratje dr. Pipenbacher, Gangl in dr. Gav-rančič Poklonitev je bila zaključena v najlepšem redu s pesmijo »Hej Slovani«. Nato objavlja »Samouprava« besedilo pozdravne brzojavke Sokolstva, zbranega na Rakeku, Nj. Vel. kralju Petru II. Institut za narodno obrambo »Službani vojni list« objavlja uredbo ministra vojske in mornarice o osnovanju Instituta za narodno obrambo v Beogradu. Institut bo dajal svoje mišljenje ministrstvu vojske in mornarice v vseh znanstvenih vprašanjih, ki so v zvezi z vojaško obrambno pripravljenostjo naše države. Prav tako bo vodil pregled institucij in organizacij, ki lahko koristijo s svojim delom narodni obrambi. Bavil se bo tudi s problemi vzgoje k moralni obrambni pripravljenosti. Institut bodo tvorili redni in dopisujoči člani, ki bodo izbrani iz vrst naših znanstvenikov in drugih javnih delavcev. Člani se bodo imenovali s kraljevskim ukazom. Predsednik instituta bo vsakokratni inšpektor državne obrambe. „Slovenčeve" modrosti V nedeljski številki sta se oglasila v »Slovencu« zopet s tehtnimi besedami njegova dva najodličnejša sotrudnika, Fr-tavčkov Gustl in Kotičkov striček. Prvi se je posvetil premišljevanju o zunanji politiki, drugi se je zadovoljil kar z ljubljansko bolnico. Frtavčkov Gustl ne bi bil vreden svoje reputacije, če ne bi v teh resnih časih povedal nekaj krepkih o zunanji politiki. Ker je podkovan o vseh vprašanjih, je razumljivo, da tokrat govori o »anšlusu«. Globoko je potegnil svojo viržinko in dejal: »Poglejte naše sosede, kako pametno so storili. Nobena kaplja krvi ni zavoljo tega pretekla. Celo državo je dobil komandant tako. kakršna je bila popreje. Rekel je samo: Alo iz mojega gradu doli, pa so mu takoj napravili prostor.« Kotičkov striček pa toži, da leži že nekaj mesecev v ljubljanski bolnici, ki jo opisuje svojim mladim čitateljem s sledečim nazornim opisom: »Za droben las je manjkalo, da se ni vsa stara, trhla bolnišnica porušila do tal. Hvala Bogu, da se je vse srečno končalo. Splezal sem na streho novega oddelka, ki je do polovice že dozidan, drugo polovico pa bodo že dozidali nemara v kakih desetih letih, če pojde vse po sreči.« Z navdušenjem vabi svoje mlade prijateljčke na obisk v ljubljanski bolnišnici, o kateri pravi, »da je dika in ponos ju-goslovenačkog naroda«, kjer dajejo bolnikom namesto »piščancev in krofov — repo in krompir«. Zopet en pogreb Sušaške »Primorske novine«, ki podpirajo politiko JRZ, pokopavajo v uvodniku bivšo Srbsko zemljoradniško stranko. Očitajo ji, da se ni znašla v jugoslovenskem političnem življenju, čeprav tvorijo kmetje ogromno večino prebivalstva v Jugoslaviji. Med drugim pravi list: »Voditelji zemljoradniške stranke niso stremeli za tem, da bi pomagali kmečkemu ljudstvu, nego so samo mislili, kako bi prišli preko njega do moči in oblasti. Zemljoradniška stranka ni ničesar prispevala k rešitvi naših kmetskih vprašanj. Njeni voditelji so vodili neprestano destruktivno politiko in se prepirali med seboj, akoravno ie bila njihova stranka že itak brez političnega pomena. Danes je zemljoradniška stranka samo še skupina nekaterih ljudi, ki sami ne vedo ne kod, ne kam.« Končno pravno »Primorske novine«. da je v Jugoslaviji kmečko vprašanje že rešeno in da je tudi zato že zadnii čas za likvidacijo zemljoradniške stranke. Nasveti glasila JRZ dr. Mačku »Slovenski jug«, glasilo omladine JRZ, na široko razpravlja o prestopanju Hrvatov iz HSS v JRZ List svari dr. Mačka in njegove prijatelje, naj »ne zapirajo svojih oči pred stvarnimi dejstvi«. Priporoča jim, naj se vsaj ob 12. uri iztreznijo in sporazumejo, saj se jim že »izmikajo tla pod nogami. Ljudstvo je izgubilo potrpljenje. Dovolj mu je že pripovedk in obljub. Pričelo je zapuščati vrste HSS, akoravno trdijo njihovi voditelji, da niso bile hrvatske množice še nikoli tako složne, kakor so danes. Hrvatsko vprašanje je doseglo že svoj višek. Živo srebro v termometru hrvatskega vprašanja stalno pada«. Pričakujemo sedaj, da bo ovrgel trditve »Slovenskega juga« zagrebški »Obzor«, ki se je zadnjič tako razburil, ko smo objavili v »Jutru« nekaj objektivnih opazovanj o razvoju političnih razmer onkraj Sotle. Pri tem mu ne bomo zamerili niti, če bo v svojem odgovoru mnogo bolj ponižen, kakor pa je v napadih na tako neprijetne in osovražene mu jugoslovenske nacionaliste Prvomajsko zborovanje zagrebškega Kroma Kakor posnemamo iz zagrebške »Hrvatske straže«, so tamošnje delavske mladinske organizacije katoliške akcije, znane pod imenom Krom (Katolička radnička omladina), priredile v proslavo 1. maja skupno zborovanje. Člani in članice so s« zbrali na 12 mestih Zagreba ter korpora-tivno šli v frančiškansko cerkev, kjer so Novi reis nI nlema zaprisežen Beograd. S. maja. A A Danes ob 12.45 je novi reis ul nlema Fehion Spaho prisegel v Belem dvoru na Ded in ju pred Nj. Vis. knezom namestnikom. Svečanemu dejanju je prisostvoval pravosodni minister Milan Simonovič. Po izvršeni zaprisegi je Nj. Vis. knez namestnik čestital Fehimu Sp&hi k njegovemu novemu visokemu položaju in pozdravili preko njega vse Jugoslovane muslimanske vere. Nato je Nj. kr. Vis. knez na-mesitnik priredil v Belem dvoru kosilo na čast novemu reis tri ulemu. Na kosilu so bili Nj. Vis. knez namestnik, reis ul ulema. prometni minister dr. Mehmed Spaho. pravosodni minister dr. Milan Simomovič, maršal dvora Boško Oolak-Antič. prvi adjutarat Nj. VeL kralja Nikola Hristič. glavni tajnik reis ul ulema Sadži Ašija Aganoviič in popolnejši je sedaj Trllysfn, ker ma Je dodana posebna substanca, ki varuje teme m lase pred drobnimi, glivicam sllftniml organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo Je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker IBEL7-SLN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trflysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. Letošnja konferenca jugoslovenskife školov Sestala se Je včeraj v Zagrebu — Trajala bo več dni Navzoči so vsi nadškcfje in škofje Zagreb, 3. maja. o. Danes dopoldne se je v nadškofijskem dvorcu pričela konferenca jugoslovenskega katoliškega episko-pata, ki bo tudi letos trajala več dni. Ob zaključku bo objavljen, tako vsaj je napovedano, komunike o sprejetih sklepih. Na konferenco je prišlo vseh 19 članov episkopata, 4 nadškofi in 15 škofov: nad-škofje zagrebški dr. Stepinac, beograjski dr. Ujčič, sarajevski dr. šarič in barski dr. Dobrečič, oba slovenska škofa dr. Rož-man in dr. Tomažič, hrvatska škofa senj-ski Burič in krški dr. Srebrnič, grško-ka-toliški škof dr. Nyaradi. djakovski dr. Ak-šamovič. bosanska škofa frančiškana Ga-dič iz Banjaluke in Mušič iz Mostara, dal- matinski škofje šibeniškl MUeta, splitski Bonefačič, dubrovniškl Carevič, kotorski Butorac, pred ratkim imenovani naslednik pokojnega Uccellinija, hvarski Pušič, skopeljski škof dr. Gnidovec ta subotiflkl Budanovič. Predsedstvo je prvič prevzel mladi hrvatski metropolit dr. Stepinac. Zbrani škofje bodo razpravljali predvsem o splošnem položaju katoliške cerkve v državi po definitivni odstavitvi koo-kordata z dnevnega reda, nadalje o položaju cerkvenega šolstva, o določbi finančnega zakona glede uredbe cerkvene do-klade za katoličane, o enotni ureditvi vseh organizacij katoliške akcije v državi ttdL Ltfcovni umetniki pri knezu namestniku Beograd< 3. maja. A A. Nj. Vis. knez na-mestmik Pavle je danes ob 18. sprejel v av-dienci v Belem dvoru predsedstvo drugega državnega kongresa likovnih umetnikov ki 6e je vršil v Ljubljani: Ivana Vavpotiča. IJjuro Tiljka, in Mihaila Petrova ter delegate društva likovnih umetnikov iz Ljubljane. Zagreba in Beograda- Sašo Šantlja. Iva Režeka in Miodraga Petroviča. Nj. Vis. knez namestnik je izrazil svoje simpatije za stremljenja umetniškega stanu treh likovnih središč in mu obljubil svojo pomoč. Umetniki so bili v avdienci več ko pod ure. Premestitev Beograd, 3. maja. p. Premeščen je bil železniški upravni uradnik Leopold Toplak iz Subotice v Ljubljano. Odlikovanje Beograd, 3 maja p. Z redom Jug. krone III. stopnje je bil odlikovan Fran Lhotka, rektor državne glasbene akademije v Zagrebu. Sklicanje sobranja Sofija. 3. maja. AA. Bolgarski kralj je podpisal odlok, s katerim je novo sobranje sklicano na zasedanje 22. maja. imeli skupno mašo. Po maši so imeli zborovanje v dvorani hrvatske katoliške akcije. Tam jim je bilo med drugim sporočeno, da bodo člani Kroma odslej vsako leto slavili prvi majnik kot delavski praznik. Kongres Gospodarske sloge V soboto in nedeljo se bodo sestali v Zagrebu delegati Gospodarske sloge, gospodarske organizacije dr. Mačkovega tabora. Pred skupščino bodo posvetovanja, na katerih bodo razpravljali o programu za bodoče delo Gospodarske sloge. V nedeljo dopoldne bodo slovesno položili temeljni kamen za dom Gospodarske sloge. Popoldne bo velika ljudska zabava, na kateri bodo predvajali razne narodne običaje člani prosvetne organizacije dr. Mačkovega tabora, »Seljačke Sloge«. Načrti g. Milana Baniča Na napade v »Primorskih novinah«, ki so izšli tudi v posebni brošuri, je odgovoril narodni poslanec Milan Banič z letakom, v katerem poskuša opravičiti svoje metamorfoze v političnem opredeljevanju. Zanimiv je argument, ki ga navaja v utemeljitev svojega pristopa v JRZ. Pravi, da je bil proti tej stranki vse dotlej, »dokler se nista dr. Milan Stojadinovič in njegov režim odločno jasno izrekla proti koncepciji neki trialistične ureditve naše države.« O svojih bodočih političnih načrtih pa pravi g. poslanec, da bo »kandidiral pri prihodnjih volitvah, če bodo s tem zadovoljni njegovi volilci, ki so unitaristi, in pa dr. Milan Stojadinovič.« »Slovencu« se torej obetajo še lepi časi, ko bo priporočal kandidaturo Milana Baniča. katerega je svoje dni proglašal za enega glavnih voditeljev pofovstva. Večerja pri banjaluškem škofu V beograjskem »Vremenu« čitamo: »Ba-njaluški škof fra Jožo Garič je priredil snoči (v petek) v svojem dvorcu večerjo, na kateri sta bila tudi poslanec in predstavnik dr. Mačka za Bosansko Krajino dr. Njko Ljubičič ter,poslanec in prvak bivše zemljoradniške stranke dr. Branko Cubri-lovič«. Glasilo dr. Mačka o gospodarskem položaju V »Hrvatskem dnevniku« čitamo: »Pri nas se mnogo govori o nekem ogromnem gospodarskem napredku, resnica pa je, da se ni življenski standard našega človeka prav nič povečal. Dnine in plače so se res nekaj dvignile, toda v istem razmerju so se dvignile tudi cene življenjskih potrebščin Morda se je nekoliko zmanjšala brezposelnost, vendar še vedno vidimo po ulicah veliko število zdravih ljudi, ki iščejo zaman dela in kruha.« Nato popisuje »Hrvatski dnevnik« težko stanje, v katerem žive obrtniki, ki so preobremenjeni z raznimi javnimi dajatvami in izpostavljeni brezobzirni konkurenci s tujim kapitalom finansirane industrije. Karuškk drobiž Celovec, 30. aprila V Svetni vasi je bil pred kratkim imenovan za župana g. Aleksander Schnrtzer. Do tega imenovanja je vodil svetno vaško občino dolgo vrsto let g Valentin Slemic, p. d. Pirman iz Svetne vasi. G. Slemic ima M seboj 40 let javnega udejsrvovanja kot občinski odbornik in župan. V vsem tem času si je iskreno prizadeval, da bi se pokazal vrednega zaupanja, ki so mu ga ukazovali njegovi občani. Novi občinski odbor je zaslužnemu možu v zahvalo za njegovo dolgoletno nesebično javno delovanje priredil s sodelovanjem gasilske godbe pod-oknico. Pri tej priliki se je novi župan g. Schnitzer v lepem nagovoru zahvalil svojemu predniku za ves njegov trud in mu v imenu občanov izrekel iavno priznanje za njegovo delo. V imenu Slovencev se je zahvalil g. Slemiču predsednik slovenske Zadružne zveze g. Florija-n Lapu«. — Na severnem obrežju Baškega jezera se bo v kratkem začel graditi mladinski dom. v katerem bo prostora za 150 letoviščarjev. Dom bo moderno opremljen in bo služS v oddih mestni mladini iz Nemčije, ki bo zlasti v počitnicah prihajala v velikem številu na Koroško, da se seznani z lepotami be zemlje. Dom bo stal na obrežju med Br-dom in Dobrolami. Denar za njegovo zgraditev je podarilo Posarje kot glasovalno ozemlje na skrajnem zapadu glasovalnemu ozemlju na skrajnem jugu Velike Nemčije. Na Radišah je te dni umrl najstarejši prebivalec Radiške planote Jakob Herman, p. d. Horej. Dosegel je lepo starost 91 let. Bil je vse svoje življenje zaveden Slovenec in velik prijatelj slovenskega časopisja še v dobi, ko preprosti ljudie še niso veliko brali. Dolga leta je bil odbornik in predsednik slovenskega izobraževalnega društva na Radišah in eden najbolj naprednih občanov. Vodja velike narodne-socialistične orga-nizacijeKdF (Kraft d ure h Freude«) za Koroško dT. Fr. Koschier poziva v časopisju vse dosedanje nemške narodne delavce, v prvi vršiti pa koroško učiteljstvo, naj združijo srvoja stremljenja v okvirju KdF. kjeff bodo lahko smotreno gojili nemško narodno petje in narodne plese. Na posestvu Jožeta Ibovnika, p. d. Bo-beja v Galiciji, je požar uničil gospodarsko poslopje in hišo. Pri tem je zgorelo tudi šest goved in več svinj. — V Plibeiku je umrla ugledna žena Marija KomaT. — Tečaj za slovenska dekleta, določen za 8. maj v Celovcu, je preložen na jesen — V nedeljo, 24. m m., je imel v Št. Janžu v Rožu novo mašo tamo.šnji domačin dr. Janko Hornbock. K svečanosti so se zbrali v velikem številu prebivalci iz vsega Roža. Nov nemški poslanik v Londonu London. 3. maja. A A. Novi nemški veleposlanik Dirksen je prispel danes v Lom-don. Takoj po prihodu je sprejel predstavnike tiska, katerim je izjavil, da se bo prizadeval, da se dosežejo čim boljši odnošaji med Veliko Britanijo m Nemčijo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Mrzli polarni zrak pokriva severni in severnozahod-ni del Evrope ter povzroča jasno vreme. Njegov vpliv sega deloma tudii v srednjo Evropo in v alpske predele, prodira pa tudi še dalje v smeri proti jugu in jugovzhodu, kjer povzroča pooblačenje ter ponekod tudi dež. Nad Biskajskim zalivom prevladuje nizek zračni pritisk, kar ima za posledico dviganje temperature in pooblačenje. Ponekod v zapadni Evropi tudi dežuje. V Jugoslaviji je oblačno vreme v dežjem v srednjih predelih države, deloma je oblačno tudi na severu in jugu ter na zahodu. Toplina 9e ni dosti spremenila. Najnižja temperatura Mrzlle Vodice 2. najvišja Koviljača 13 stopinj. Zemnnska vremenska napoved: Na zahodu se bo zjasnilo, v vzhodnih pokrajinah pa bo še dalje oblačno ter bodo ponekod tudi večji nalivi- V severnih pokrajinah bo čez dan jasno. Toplina bo padla. Zagrebška: Deževno, ponekod nevihte. Dunajska: Menjajoče se oblačno, temperatura bo nekoliko padla, severni vetrovi. 3 Sreda, 1 V. 1938. grajske Slovence, ki so se — od visokih predstavnikov državne hierarhije, od članov narodnega predstavništvi in od vidnih gospodarstvenikov do naših akademikov in preprostih uslužbencev — res iskreno trudili, da bi bili rojakom na uslugo. Poslovilni sestanek v ponedeljek zvečer je do polnoči in še čez združil v prostrani dvorani v »Petrogradu« izletnike in beograjske ožje rojake v prijateljskih pomen-kih Ko je nato ob 130 krenil dolgi br-zec z beograjskega kolcti^ra. se je oglašalo burno in toplo postavljanje. Noč je kmalu minila. Izletniki. precej uttujem od vtisov, vožnje in hoje, so si v vlaku vsaj malo odpočili in je vožnja do Ljubljane kar hitro potekla Ob slovesu so vsi izražali svoje zadovoljstvo z udeležbo na izletu, ki je bil v zadnjih letih nedvomno ena največjih prireditev te vrste. To in ono podrobnost o izletu in o doživljajih naših izletnikov pa prihranimo za nedeljo Letošnje Jurjevanje na Bojancih bo kakor običajno na pravoslavno Jurjevo 6. maja in obeta biti prav prijetno in dobro obiskano. Kdor želi spoznati ta neznan, a N "II.iiiihih« * Vse dele štedilnika, če so umazani ali pa zarjaveli, boste lahko in hitro očistili z Vi m o m. Bojanska cerkvica. V sredini bojanskl paroh g. iguman Mihajlo Popovic lep košček naše ožje domovine, naj v pomladnem jutru pohiti v Belo krajino — v Bojance, vrnil se bo kakor prerojen, vesel in zadovoljen. Najdba predmetov iz kamene dobe Žužemberk, 3. maja Dolenjska je bila že v najstarodavnejši dobi obljudena. O tem nam pričajo razne dragocene izkopanine. Predmeti iz raznih najstarodavnejših dob so shranjeni v mnogih muzejih, zlasti v tujini, kamor jih je odnesla vojvodka Meklenburška. ki je kopala po raznih krajih po Dolenjskem. Vendar ljudje še vedno nalete tu in tam na zgodovinske znamenitosti. »Jutro« je že v jeseni poročalo o izkopaninah v Kapli vasi pri Mokronogu ter poudarjalo upravičeno domnevo, da utegnejo biti v dotičnem gro-blju še mnogi spomeniki iz rimske ali pa tudi starejše dobe. Groblje bo najbrže še letos strokovno pregledano. Te dni so naleteli na stare predmete iz kamene in poznejše bronaste dobe v bližini Žužemberka. Tu so izkopali razne posode, kamenite sulice in drugo. Nekaj teh predmetov je menda že v ljubljanskem muzeju, vendar utegne biti tu še več starih zanimivosti. Zato bi bilo priporočati, da veščaki preiščejo tudi ta kraj, da se dragocene najdbe ne porazgube ali ne pokončajo zaradi neveščega kopanja. Skladatelji snujejo svojo zadrugo Ljubljana. 3 maja. UJMA (Udrtrženje juigosk>vens3dh tmi-zlčkih avtora) je imelo včeraj v Glasbeni Matici redno sejo svojega upravnega odbora. Predsedoval ji je dirigent zagrebške j opere g. Baranovič. Seje so se udeležili beo-i grajski m zagrebški odborniki, rt Ljubljane pa so bili gg- Osterc, PreJovec in Stri-tof. Na dnevnem redu seje so bfle važne zadeve, predvsem izvršitev reparticije tan-tijem za lansko poslovno leto. Dalje se je razpravljalo o raznih vlogah ter o izplačilu posmrtnin iz posebnega fonda. Nedavno sta umrla dva člana, skladatelja Marko Ne-šid in Franjo Mačejovski in prejmejo pravni nasledniki za vsakega po 10.000 din po-smrtnme. Najvažnejše je bilo posvetovanje o izdajateljski zadrugi jugoslovenskih skladateljev. Član zadruige lahko postane vsak olam UJMA. ki plača en delež. Znesek bo nak- IfTfelft VTM1AN Briljanten siže, sijajna igra, interesantni in zabavni za-b 16., 19.15 in 21.15. nadno določen. Cilj zadruge je, tiskati čim več jugoslovenskih skladb. Dohodki zadrege bi bili donosi od reparacij m razne podpore, izdatki pa bi bili efektivni stroški za izdajanje skladb ter za razmnoževanje not Od reparticije bi zadrugi pripadalo za vsako delo 50 odstotkov, ostalih 50 odstotkov pa skladatelju, v primeru zborov in samospevov tudi avtorju besedila. Triletni proračun izdaj bi znašal 350.000 din. V treh letih bi se lahko izdalo 72 zvezkov (300 skladb) za salonski orkester, 36 zborovskih skladb, 72 originalnih skladb za salonski orkester im 6 originalnih del za simfonični orkester. Pri teh izdajah bi bilo lahko v treh letih zastopanih 70 skladateljev. Zadružna pravila bodo Icrnaki »zdelana in predložena oblasti v odobritev. Ta ustanovitev bo velikega pomena za razvoj naše glasbe ter za njeno propagando doma in na tujem Mnogo skladb leži v miznioah naših skladateljev, ker ne najdejo založnika. Sedaj bo to lahko prišlo na dan ter bodo godbam m zborom vse, razen velikih simfoničnih deL brezplačno na razpolago. Z. P. KOPALIŠČE LUHAČOVICE C S. R. Odlični zdravilni vrelci, najmoderneje urejen inhalatorij v Evropi — Naravne ogljikovokisle kopeli. — Odlične vodne kure z muljnimi in žveplenimi kopelmL Informacijske prospekte razpošilja direkcija kopališča Luhačovice C. S. R. Predavanje iz ljubljanske zgodovine Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj praznuje letos tridesetletnico svojega obstoja V ta namen priredi d revi ob 20. v dvorani Kazine predavanje: Dvorski okraj v prejšnjih stoletjih. Predavatelj Alojzij Potočnik ima mnogo zaslug za dvorski okraj. Petindvajset let je bil učitelj na Grabnu. Ni bilo prireditve brez njegovega vodstva petja. Ob petdesetletnici grabenske šole je napisal rmčno igrico »Ma-tevžev stric pripoveduje«, kjer je v lepo Cirilmetodarji so se vrnili z Oplenca Velika skupina Cirilmetodarjev s prvomestrnkom inž. Jankom filačkovškom, (ki drži v rokah srebrni poklonitveni venec za grobnico viteškega kralja) na stopnišča kraljevske zadužbine na Oplenca ©ce naše pesmi Matej Hubad Pred enim letom je umrl, njegovo delo pa živi Ko so dne 28 avgusta 1866. v hiši št. 5. vasi Povodje pri Skaručni v vodiškj občini kamniškega okraja položile rojenice v zibelko Matejčka, so ga sojenice obsodile na veliko kulturno poslanstvo med malim narodom. In njih sodba je bila nad vse posrečena, blagodejna za rast slovenske glasbene kulture, ki so jo v tistih časih z vnemo gojili glasbeniki iz bratske Češke. V službo Glasbene Matice kot učitelj, za klavir petje, glasbeno teorijo, harmonij kontrapunkt in glasbeno zgodovino je stopil Hutad 1. 1891. Istočasno je prevzel vodstvo Matičnega zbora in društvenih koncertov ter artistično pedaroško vodstvo glasbene šole. Po lepih šolskih in Koncertnih uspehih si je izprosil pri odboru Glasoene Matice dve leti dopusta (od 1896 do 1898.) v svrho nadaljevanja študij na dunajskem konservatoriju, ki ga je dovršil z izvrstnim zrelostnim izpitom 1. 1898 kot odlično usposobljen učitelj petja. Po šestih mesecih študijskega potovanja v svrho proučevanja glasbenih razni t na gledališčih, glasbenih šolah, za študije literatur in knjižnic v Pragi, Mo-nakovem, Draždanih Lipskem. Berlinu, Varšavi in Krakovu se je vrnil zopet k Glasbeni Matici, kjer se pravzaprav šele začenja njegovo nadvse pomembno življenjsko delo. Hubad je najprej zastavi] vse svoje sile v podvig Matične glasbene šole iz nižje na dobro srednjo strokovno šolo. L. 1891. je znašalo število učencev okoli 120. po 28 službenih letih je pa naraslo na 1200 in 1. 1919. se je mogel baš na Hubadovo pobudo otvoriti jugoslovanski konservatorij. Ureditev konservatorij-skega štatuta. učnega načrta in upeljavo študij za operno in dramatično šolo kon-servatorija so nemalo njegova zasluga V njegovo pedagoško področje spada predvsem odgoja naših priznanih opernih ter Koncertnih pevcev in pevk. Hubadovi učenci in učenke iz solopetja so bili: + Mira Dev-Costaperaria. Pavla Lovšetova, t Irma Polakova Marica Peršlova. Rezi-ka Thalerjeva. Brina Povšetova, + Jelica Sadarjeva, Josip Rijavec. Liubiši Iličič. Leopold Kovač Ivan Levar Julij Betetto. Josip Križaj, Svetozar Banovec in še drugi Hubad je bil dalje 28 let glavni urednik vseh matičnih glasbenih izdaj in zanimivo je, da je Glasbena Matica na njegovo iniciativo tiskala St. Mokranjčeve skladbe prej kot Srbi. (Rukoveti. Kožar). Višek Hubadovega umetniškega dela pa zna-či 26 let njegovega vodstva priznanega društvenega pevskega zbora, ki ga je iz-vežbal v eno najprominentnejših pevskih udruženi že v Avstriji po*em pa v Jugoslaviji Izvajal je svetovna, večja glasbena dela skladateljev Havdna, Mozarta. Beethovna, Dvofaka Brucknerja. p. Hart-manna, Verdija. Bossija itd Največjo paž-njo pa je posvečal izvajanju sdovanških domačih večjih del umetnih zborovskih skladb in narodnih pesmi Kumoval je vsem oratorijskim delom in kantatam p. Hugolina Sattnerja, Parmovemu »Povodnemu možu«, skladbam Gallusa, mimo Nedveda in Foersterja do Lajovica. dr. G. Kreka, Adamiča, Premrla, dr. Schvvaba. Pavčiča itd. Vsake skladbe se je lotil z otroško ljubeznijo Bil je suveren nad Ma^ tičnim zborom. Kot rutiniran pevovodja. ki je do potankosti prisluhnil utripom naše narodne duše. im kot izvrsten pevec-solist krasnega gromkega glasu je z veliko pedantnostjo prenesel svoje izredne reprodukcijske zmožnosti v zbor, ki mu je zvenel kot vlit iz enega kova, izcizeliran v tematiki v zvenečih harmonijah, v izrazitih ritmih, v blagoglasno zvenečih harmonijah in v pro?nantnih dinamičnih gradacijah. Neverjetno pozornost je pri vsaki skladbi obračal na pravilno dekla-macijo besedila in na poglobitev v vsebino pesmi Odtod so izvirali vsi velikanski Hubadovi koncertni uspehi doma, po Jugoslaviji in v daljni tujini. Pomenili so velik triumf slovenske pesmi in še danes si upam trditi, da če bi se bil Matični zbor mogel takoj po prevratu predstaviti na koncertnem odru Angležem v Londonu in Francozom v Parizu, bi naše meje dokaj drugače izgledale kot izgledajo danes. Pa zato so žrtvovali le bratje Cehi pri nas se ni nihče zmenil, denarja ni bilo in Slovencev nihče nI poznal! Hubadova zasluga je tudi, da je s svojimi harmo-I nizacijah naših narodnih pesmi, te spravil v dostojni harmonični obleki na koncertni oder. V dobi 271etnega bivanja v Ljubljani je bil Hubad trikrat v intendand slovenskega gledališča, pozneje tudi intendamt narodnega gledališča, po smrti skladatelja Fr. Gerbiča ravnatelj šole Glasbene Matice, od leta 1919. do upokojitve pa ravnatelj jugoslovenskega konservatorija Glasbene Matice. Kot »slovenski pevski očec je ustanovil Zvezo slovenskih pevskih Zborov. L 1924. je bil prvi med ustanovztild vsedržavne pevske organizacije Južnoslo-venskega pevskega saveza (bil je tudi njegov častni član), ustanovil je in bil dolgo let predsednik in prvi častni pevovodja Ljubljanske župe JPS, ki nosi danes njegovo ime In še ko je zbolel ter bil priklenjen na bolniško posteljo, je z izrednim zanimanjem spremljal delovanje naših pevskih društev, njih koncerte poslušal pri radiu, potem jih pa pohvalil ali tudi pograjal Lani osoraj *> »e Hubadu iztekle ure, mirno je zatisnil oči in se preselil med zbore angelov. — Z globoko hvaležnostjo v srcu za vse, kar nam je ta slovenski že-nij ,sin slovenske kmetske matere iz svoje bogate pevske duše podaril, smo stali zlasti slovenski pevci Ob njegovem grobu in v naših grlih je zastajal glas, ko smo mu zapeli v slovo njegovo najlepšo har-monizacijo koroške narodne »Gor čez iza-ro« Za vedno se je telesno poslovil od nas nele zaveden Slovenec, tudi zaveden Jugoslovan, ln večno se ga bodo spominjali pevci ln pevke od Triglava do Var-darja. saj jih je s pesmijo učil ljubezni do rodne zemlje in do domovine. Slava njegovemu apominul Z. P, | zasnovanem razgovoru x dečki očrtal življenje v stari LJubljani. Petnajst let Je opravljal posle okrajnega načelnika in marsikateremu revežu nepristransko pomagal iz zadrege. Več let je bil tudi občinski svetnik. Velike so pa njegove zasluge za Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj. Ze od leta 1914 je zaposlen pri knjižnici. Prvotno je pomagal pokojnemu knjižničarju Avgustu Petriču. dokler ni leta 1923 sam prevzel vodstva knjižnice, katero ie dandanes brezpiačno opravlja. Več let je vodil tudi pevski zbor Za te usluge mu je občinski svet podelil leta 1934. ljubljansko meščanstvo. Alojzij Potočnik je pa tudi dober poznavalec zgodovine svojega rojstnega mesta. Marsikateri članek v našem listu priča o tem. U dejstvu je se tudi Icot vodič tujcev po Ljubljani Zato Je naša dolžnost. da se v plačilo za ves predavateljev trud predavanja vsi udeležimo. Ljubljana, 3. maja Danes točno opoldne je prispel v Ljubljano posebni brzovlak, s katerim so se naši Cirilmetodarji vrnili s svojega velikega romanja na Oplenac Ze prej na progi od Zagreba do Zidanega mosta in do Ljubljane so se poslovili izletniki iz posameznih krajev ob progi kakor tudi Mariborčani in ostali Štajerci, ki so imeli kar tri svoje vagone. Ob burnem postavljanju na posameznih kolodvorih se je zlasti videlo, kako je to veliko skupinsko romanje na Oplenac po močnih vtisih iz kraljevske zadužbine in iz prestolnice povezalo izletnike z nepozabnimi skupnimi spomini. V Ljubljani so izletnike pričakati številni svojci. Prav posebno pa so bili Cirilmetodarji prijetno presenečeni, ko jim je v pozdrav zaigrala naša vrla vojaška godba. »Jutro« je med svojimi brzojavkami že kratko poročalo, kako so se Cirilmetodar- ji poklonili na svetem kraju v zadužbM Karadjordjevičev, dalje v avdienci velike deputacije CMD pri Nj. Vel kraljici Mariji, kakor tudi o številnih ogledih, ki so jih bili izletniki deležni v Beogradu. V teku ponedeljka so si zlasti z velikim zanimanjem ogledali muzej kneza Pavla in razstavo italijanskega portreta. Nadalje so obiskali vojni muzej na Kalemegdanu Tu je zlasti ogled pretresljive zapuščine, ki je združena s tragično smrtjo Viteškega kralja, silno izpopolnil vtise z Optenca. Izletniki so v skupinah in posamič spoznali prestolnico z njenimi številnimi starinskimi zanimivostmi in še številnejšimi pridobitvami nove dobe Mnogi so pohiteli tudi v okolico, na velesejem m v Zemun, kakor tudi na Avalo in še prav posebno v vabljivo okolico kraljevskega Dedinja Izlet 530 zavednih .rojakov iz ožje domovine je seveda posebno razgibal tudi beo- Prvi jugoslovenski cestni kongres Vršil se bo 3. do 5. junija v Ljubljani Ljubljana, 3. maja. Kakor znano, se bo v začetku junija 1.1. vršil v Ljubljani I. jugoslovenski cestni kongres, na katerem se bodo v prisotnosti državnih oblasti in zastopnikov gospodarskih in prometnih organizacij obravnavala važna vprašanja naših cest in cestnega prometa. Pobudo za to prireditev je dalo Društvo za ceste v Ljubljani in tudi prevzelo njeno organizacijo. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel Nj. Vis knez namestnik Pavle, a častno predsedništvo predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič. 1. maja t. 1. je bila v Beogradu seja glavne uprave Jugoslovenskega društva za ceste, na kateri se je končno določil program kongresa. Kongres se bo pričel že 3 junija s predkonferencami posameznih društev za ceste. V soboto, 4. junija bo ob 10 dopoldan ob priliki otvoritve ljubljanskega velesejma tudi slovesna otvoritev razstave »Cesta«, ki jo priredi ljubljansko društvo za ceste. Na to bo slovesna predaja javnemu prometu moderniziranega cestnega odseka Št. Vid— Jeperca Ob 16 istega dne bo skupščina Jugoslovenskega društva za ceste, na kateri bodo tudi prečitani posamezni referati o važnih cestnih vprašanjih, ki bodo obravnavali tako gradbeni kakor tudi finančni načrt za izgraditev in modernizacijo naše cestne mreže V nedeljo, 5. junija bo ob 10 dopoldan v dvorani Trgovskega doma slovesna javna seja cestnega kongresa, na kateri bo tudi predstavnik vlade podal važne izjave. Vsi zaključki kongresa bodo vsebovani v resoluciji, ki bo ob koncu zasedanja predložena kongresu Kongresu bodo tudi prisostvovali predstavniki društev za ceste slovanskih držav in držav Male antante. Svečani del kongresa zlasti govori predstavnikov vlade, bodo prenašani po radiu. Sfaraznano jurjevanje na Bojancih Praznična nedelja pravoslavnih bratov v Beli krajini Dobri dve uri pešhoje od Črnomlja preko Tribuč leži v idilični pokrajini vas Bojanci, ki jo pozna skoro vsak Belokranjec, pa tudi drugod. Bojanci so znani po svoji vsakoletni prireditvi Djurdjevdana in imajo zanimivo preteklost. Prebivalci vasi so Srbi, potomci nekdanjih Uskokov, ki so se naselili v sedanjih Bojancih pred več ko 300 leti. V treh stoletjih so se popolnoma zbližali s Slovenci, ohranili pa so svoj jezik, vero. noše in narodne običaje, katerih lepota in zanimivost pride do izraza zlasti na Jurjevo. Ta dan je namreč dan cerkvene slave, a tudi večina vaščanov slavi Sv. Jurija kot svojega krstnega patrona. Praznovanje se pričenja ob 10 dopoldne s službo božjo v bojanski pravoslavni cerkvici. Po starem srbskem običaju sledi nato sekanje kolača. Po maši se zbero prebivalci na prostoru pred cerkvijo, sredi vasi. Mladina, fantje in dekleta v slikovitih nošah plešejo kolo in prepevajo pesmi, starejši vaščani pa jih gledajo v krogu, spominjajoč se pri tem svojih mladih let Na ražnjih cvro tridicionalna jagnjeta. prijeten duh opozarja ljubitelje dobre pečenke na okusen prigrizek. Tako mineva dopoldan. Popoldne se gostoljubni domačini pomešajo med izletnike, ter si v petju in rajanju dajejo duška svoji dobri volji. Na večer, ko se bliža čas odhoda, se gostje živahno poslavljajo z obljubami, da bodo drugo leto spet prišli. Bojanci so bili že od nekdaj priljubljena izletniška točka Be-lokranjcev in izletniki iz Črnomlja, Metlike in celo iz Karlovca radi pohitijo tja na Jurjev dan, zlasti letos, ko bo na razpolago poltovorni avto, ki bo za nizko odškodnino oskrbel prevoz. Bojančani so vsestransko napredni ljudje. Od društev deluje Sokol že dolgo vrsto let, skoraj vsi vaščani brez izjeme so Sokoli. Pred tremi leti so iz lastnih sredstev postavili sicer skromen, a vendar dostojen spomenik pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru. Ob tej priliki je bila lepa svečanost, o kateri je »Jutro« svoj čas že poročalo. f / [domače vesti Minister piše malemu učencu češki Usti m nedavno zabeležili junaško dejanje mladega učenca IV. razreda osnovne šole Jana Hohnerja. Deček je ob požaru sosedove hiše planil v ogenj in o tel iz gorečega doma dete, na katero so bili odrasli v zmedi pozabili. To junaško dejanje bi se lahko zgodilo kje drugje, saj se povsod najde kak vrl ln hraber deček, toda kar se je zgodilo kasneje, bi se zgodilo le v malokaterl drugi državi. Sam prosvetni minister se je namreč potrudil, napisal mlademu Janu prav prisrčno pismo in ga pohvalil za njegovo junaško dejanje s poudarkom, da ravno takih vrlih ljudi domovina najbolj potrebuje. Obenem so iz ministrstva dečku poslali v dar nekoliko lepih knjig. * Obisk uglednega francoskega zdravnika in prijatelja Jugoslovenov. V Bitolju se mudi že nekaj dni profeeor pariške medicinske fakultete dr. Tudier. Med svetovno vojno je bul ta ugledai zdravnik in znansitvenik bojevnik na solunski fronti in blizu Bitolja je bil ranjen. Zdaj po dolgih letih je prišel, da obišče kraje, kjer je sodeloval v borbah za naše osvobojenje. * Poziv. Zveza obrtnih društev bo T okvira svojega občnega zbora 15 t m. proslavila 40 letnico organizacijskega dela svojega častnega predsednika g. Jakoba Zadravca ii Središča ob DravL Vse njegove ožje prijatelje in sodelavce prosimo, da sporoče Zveri obrtnih društev svoje naslove v svrho nadaljnjih obvestil. * Razpisana zdravniška služba. Centralni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za zasedbo mesta pomožnega zdravnika zdravilišča Brestovac na Sljemenn pri Zagrebu po pogodbi z mesečnim honorarjem 1.500 dan, z brezplačnim stanovanje m- kurjavo, razsvetljavo in postrežbo. Po enem letu službe se honorar zviša na 2.000 din mesečno. Prošnje naj se izrxx-čijo Centralnemu uradu za zavarovanje delavcev na i pozneje do 31. t m. Podrobnejše podatke dobijo interesenti pri SUZORju v Zaerebu. Mihanovičeva 3/TII. soba št. 324. VZOBČASTA 90 cm šir. Din -36. 83. SOOČAJ* ' 50, CK- MAISUFAMTUEA F.KS. MESTNI TI IG 24 * Raapis likovnih nagrad banske uprave. Ser je pri nas veliko pomanjkanje umetnin z motivi iz domače zgodovinr razpisuje kraljevska bonska uprava nagrade v znesku 20.000 um za najboljše likovne umetnine, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine. Za nagrade pridejo v poštev Je kipi, slike in risbe na tali v dobi od 1. aprila L 1938. do 31. marca 1. 1^39., odnosno, ki še ni^o bili pred tem Časom javno razstavljeni ali reproducirani. Najboljše nagrajene umetnine se po možnosti tudi odkupijo, pa tudi v nasprotnem primeru so avtorji vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno b&nski upravi. Umetnine oceni posebno razsodišče, ki to določilo tudi višino nagrad. To razsodišče bo sestavljeno iz zastopnikov Društva slovenskih likovnih umetnikov in članov ki jih določi fcanska uprava Konkurenti naj pošljejo svoja dela do 31. marca L 1939. v Narodno galerijo v Ljubljani. Vsako delo mora biti opremljeno z geslom" pridejana mu mora biti tudi zapečatena kuverta, ki vsebuje geslo. naslov in ime natečajnika. * V spomin gospe Franje Tavčarjeve daruje Kolo jugoelovenskih sester v Kamniku ra internat FVanje Tavčarjeve 150 din' gospa Vida Krisperjeva, Radeče, pa 200 din. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl reg S br. ™ 481-55 * Novi cestni odbor v Ormožu. Zadnja leta je bil ormoški sodni okraj pod sreskim cestnim odborom v Ptuju. Ker pa je v ormoškem okraju poprej nad 70 let obstojal okrajni zastop, je banska uprava zdaj vz{*>- s svojim bratom Antonom pripeljal pred Luličevo hišo ter začel podirati plot s katerim je nasprotnik ogriddl njegovo njivo. Seveda so Luličevi takoj nastopili in razvila se je krvava borba. Med pretepom so razkačeni borca popadali v potok in še predan so mogli poseči v borbo sosedje, sta prišla i® potoka kmet Lulič ln njegov sin. trata Galoviča pa sta v vodi obiležala mrtva. Luličevi so položili mrliča na Gailcvričev voz ter pognali konje, da so žalostno breme sami pripeljali domov. Oba Galoviča sta bila oaenjena in eden je zapustil šest malih otrok. * Strašen zločin v okolici Petrin je. V Sibinah pri Petrin ji je bil Izvršen strašen zločin, kakršnega ne pomnijo v teh krajih. Okrog polnoči so bili alarmirani va-ščani zaradi ognja v gostilni in trgovini Sime Dijakoviča, ki je ob cesti proti Glini. VašČani so prihiteli, da bi rešili stanovalce, in v svoje veliko začudenje so našli vrata zaklenjena, pred hišo pa razbito blagajno iz trgovine in zibel, v kateri je bilo sedemmesečno trgovčevo dete. Ko so razbijali vrata, je v hiši nekaj eksplodiralo. Tvegajoč življenje so nekateri možje vdrli v hišo ter našli v trgovini Dijakovičevo ženo, ki je imela razbito glavo. V trgovini je bilo vse razmetano. Ko so ogenj zadušili, so našli v neld sobi domačo deklo Že mrtvo, napol sežgano. Orožniki so takoj uvedli preiskavo ter zaprli trgovca Dijakoviča in njegovega očeta, ki ima gostilno v Glini. Trgovec Dijakovlč se je že dolgo prepiral s svojo ženo. Dan pred zločinom je zapustil dom ter sosedom pripovedoval, da gre kupovat koruzo. Izkazalo pa se je, da je takrat, ko je doma gorelo, popival v Glini. Govorijo tudi, da je mož nedavno visoko zavaroval svojo ženo in posest, kar da sumiti da je najel morilce in požigalce. Iz Llubljane u— Umetnina kot spominsko darilo. Sokol L Tabor je poklonil svojemu zaslužnemu in iniciativnemu odborniku g. Franu Vrečarju, blagajniku »Jutra«, častno diplomo. To spominsko darilo je v slogu starih spominskih listin umetniško izdelal 6(likair-grafik E. Justin. Umetnina je razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge, kjer 06tane do nedelje. a— Za prvi ljubljanski nastop »Slovenske scene mladih« so vstopnice v prodaji od danes zanaprej pri blagajni Delavske zbornic« od 10. do 12. Prireditev bo v petek 6. t. m. ob 20. in sicer z Mrafocrvo dramo »Čajkovski«, ki je v celjskem mestnem gledališču pri krstni predstavi vplivala na gledalce — po poročilih kritike — zeio močno in enovito v interpretaciji mladih igralcev. u— Sreda — dan zbiranja obleke, perila ln obntve. Ne pozabite, da zbira ob sredah mestni socialni urad obleke, perilo, obutev in posteljnino za mestne reveže. Na Vodnikovem trgu pred spomenikom je stojnica, kjer more vsakdo oddati blago, ki ga ne potrebuje in ga je namenil ubogim- u— Za dijaško kuhinjo »Domovina« j« daroval g. Albin Zeleznfk 100 din, namesto cvetja na krsto blagopokoj nemu dr. Bo-jdsu Krištofu. Ho L maja je mestna občim priredila v srebrni dvorani hotela Umiooa skromno počastitev 86 materam, ki ao dale življenje rekordnemu številu sinov in hčera. Na preprosto pojedino so bile povabljene žene, izmed katerih je slednja rodila najmanj po štirinajstkrat, a med njimi je bila tudi mati, ki je rodil« 20 oinok. Skupno je teh 36 žena darovalo življenje več ko 500 sinovom sn hčeram. Ztrane žene je nagovoril predsednik mestne ot&ne dr. Adlešii, nato pa sta sledila pevska nastopa prof. Ljudmile Veri raJove in Poldke Zupanove, Adenčica S vete lova pa je recitirala Pregljevo himno materi »Naše najvišje« in materam razdelila svetnnjice kot nekakšna odlikovanja za spomin. V imenu žena se je zahvalila Gabrijela Luni bar jeva, ki je dola življenje 16 otrokom, načeAnik mestnega soci^o-političnega odbora arhidijakon dr. Klin ar pa je imel nagovor o poslanstvu materinstva Na koncu je šef mestnega socialno-poli tičnega urada Svetefl sedel b kdavirju in vsa družba je zapeka v vzboru »Slovensko deklec Bas za Vas imamo na zalogi krasne vzorce blaga za obleke in kostume! Kvaliteta in cena Vam bosta ustrezali! BRATA VLAJ WOLFOVA ULICA 5 u— javni telovadni nastop učencev ln očenk srednjih in učiteljskih «<4 t LJubljani na Stadionu v soboto 7. maja L m. ob 15. uri bo po temle sporedu: državna himna; prosta vaje učenk višjih razredov gimnazij in učiteljskih doi; vaje in igre učencev nižjih razredov klasične gimnazije pod vodstvom teL .učiteljev Miloševi-ča in Pirnata; vaje in igre učencev nižjih razredov L državne realne gimnazije pod vodstvom teL učiteljev Capa, Kozaka in Zaletela; vaje in igre učenk L in H razreda vseh gimnazij pod vodstvom telov. učiteljic« Slibarjeve, teL učiteljev Vazza-za, Ognjanoviča in Trdinove, prof. Dobov-ška in tel, učiteljice Plandnove; vaje in igre učencev nižjih razredov EEL državne realne gimnazije pod vodstvom teL učiteljev Kovaljskega in Trošta; štafeta med moškimi gimnazijami; narodni plesi učenk UL razredov gimnazij (tri srbska koln in dva češka plesa); proste vaje učencev višjih razredov gimnazij in učiteljske šole. Pri vajah in nastopih bo sodelovala vojaška godba. Vstopnina- stojišča po 2 din, sedeži po 5 din. SMUČARJI čez poletje Vam pravilno shranimo Vaše smuči jih mažemo, popravimo in uredimo tako, da so za prihodnjo sezono pripravljene. • KOLB & PREDALIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4. Telefonirajte na 35-61 ln pošljemo ponje. a— Da je basist Frane Sehilfrer v resnici pravi umetni k-pevee, dokazuje tudi skrbna postava njegovega koncertnega sporeda. Ker ve, da se njegovemu izredno mehkemu, bla-godonečemu besu najbolj prilegajo lirične pesmi in arije, sd je izbral prav b tovrstne literature največ ded za koncert 9. L m. ob 20.30 v veliki Filharmon&čni dvorani 4 glasbene literature so zastopane na sporedu in sicer slovenska, ruska, nemška in italijanska Pravi biseri, Id nudijo pevcu-umetniku vso priložnost, da pokaže lepoto glasu in svojo glasbeno izobrazbo. Spremljal bo na klavirju kapeinik Niko štritof. Na koncert opozarjamo vse prijaitelje lepega petja, vstopnice pa se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Vsled preselitve ugoden nakup ca birmo. 10—15% popusta. — Ure, zlatnina, jedilni pribor pri A. FUCHS, zlatar 6ELENBURGOVA 4. n— Diski si je druStva »Pravnika« o predhodnem načrtu občega državljanskega zakonika se todo vršile v mesecu maju v dneh 5., 12. in 19., vsakokrat ob 16. v prostorih advokatske zbornice v Dvofakovi ulici. Predmet: Skupnost stvarnih pravic, dedno Dravo. a— Cenjeno občinstvo! Se je čas ta teden, da si preskrbite karte poštne tombole. Dobitki so krasni! Ogledate jih lahko vsaki dan v znanih ljubljanskih trgovinah, pri E. Mayer. Urbane, Ig. Vofc v Tavčarjevi uL. tvrdkj Goreč v palači »Kreditne banke«. Zadovoljili bodo vse športnike, neveste, Šivilje in tudi vaše malčke. Saj poštarji vedo. s čim bodo posamezniki imeli največje veselje in česa si kdo želi. Tablice vam lahko proda vsak dan vaš pismonoša. v nedeljo pa jih dobite ob vseh važnejših mestnih križiščih. Čisti dobiček te tombole je namenjen bolnim in onemoglim članom poštnih t. in t zvaničnikov in služiteljev. kakor tudi v pomoč njihovim prosvetnim ustanovam. Odbor. u— Otroci nastopijo na velezanimivi akademiji v četrtek 5. t m. v frančiškanski dvorani pod geslom »Otrok za otroka«. Dohodek akademije, ki jo priredi mestna občina, je namenjen izključno pomoči revnim otrokom. V šolah dobivajo revni otroci zajtrk, na počitnice jih bo treba poslati, da se okrepe. Vse to bo akademija podprla z dohodkom vstopnine. Vstopnice prodaja v frančiškanski pasaži pisarna »Pax et bonum«, na razpolago bodo pa tudi na večer prireditve pri blagajni Pričetek akademije je ob pol 20. Odličen in pester spored izvajajo dovršeno učenci ljubljanskih ljudskih šol in otroških vrtcev Spored navaja imena naših najboljših pisateljev in skladateljev. u— Protituberknlozna zveza sporoča, da bo otvorila letošnji protituberkulozni teden z otvoritveno svečanostjo, ki bo v soboto 7. t m. ob 19.30 v sejni dvorani mestnega poglavarstva Poleg otvoritvenega govora g. bana dr. Natlačena in predsednika mestne občine ljubljanske g. dr. Ad-leiiča se bo izvajal program, ki bo kulturno na višini, saj bo poleg članov ljubljanske drame sodeloval tudi ljubljanski godalni kvartet (gg. Pfeifer, Stanič, Sušter-šič in Milller). u— Zdravnik dr. Frane Novak je dne 30. aprila t L položil z odličnim uspehom izpit za specialista za ženske bolezni in porodništvo, pred komisijo v LJubljani. u— J. N. A. D. »Jugoslavija«. Članstvu javljamo, da so od danes dalje odprti društveni prostori v Areni Narodnega dama (Tomanova ulica 3). — Drevi ob 20 bo tam cflntrataaga odbora. JEAHnETTE MAC" DONALD tn NELSON EDDT zopet v LJubljani t triumfalnem glasbenem velefUmu majske pesmi bi ljubezni BELI JORGOVAN Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16^ 19. in 21-15 uri ! b— Jagoslovensk« nacionalno akademsko društvo »Jugoslavija«. Na ustanovnem občnem zboru dne 29 aprila je bil izvoljen naslednji odbor Jugosdovenskega nacionalnega akademskega društva »Jugoslavija«: predsednik: Fettich Mirko. cand. iur.. podpredsednik L: Svajgar Rasto, stud. teohru, podpredsednik IL: Vedernjak Marija, cand. phib tajnik I.: ZidariČ Boris. stud. iur., tajnik IL: Hrašovec Aleksander, stud. iur., blagajnik: Grohar Ervin, stud. techn^ zapisnikar: Vadnal Branko, stud. iur., knjižničar: Jeretm Mirko, stud. phii, gospodar: Gole Jože, stud. iur., odborniki: Bregant Ju-gosdava. stud. med., Urankar Feliks, stud. iur., Gaberlčik Midan, cand. iur.. in Ahčan Rudolf- stud. techn. Nadzorni odbor: predsednik: Zun Anton, cand. iur., člana: Raič Dragan, cand. iur., Drnovšek Bogdan, cand. iur. b— Na sredi Sv. Jakoba trga so opravili včeraj popoldne delavci tvrdke Feliks lo-man znamenito, a težko delo. Dober teden so pripravdjadi okoli spomenika Matere Božje kakih 20 m visoko ogrodje, zdaj pa so dvignili soho Matere Božje in jo po škripcih spustili da tal. Bili pa je pač že skrajni čas saj je bil steber na vrhu že tako oslabel, da so morali dati v obroč. Pred kratkim je ta obroč popustil in bSlo je na tem, da ee bo zgodila nesreča, to je, da bo padla soha. delo Valvasorjevo, s svojega 18 m visokega stojišča na tla in 9e razbila. Zdaj je ta nevarnost pri kraju. Zelo masivni spomenik je iz brona, težak okoli 850 kg, visok 2.20 m. sama Mati Božja pa je visoka 1.80 m. V notranjosti zemeljske krogle so bivale ose. Spomenik so prepeljali na dvorišče g. Jan-koviča Rožna ulica 21. kjer bo čakaL, da se mu napravi nov podstavek in da pride zopet na svoje mesto po načrtih mojjstra Plečnika. u— Znižan« cene v fcinu Slogi Uprava kina Sloge se je odločila, z današnjim dnem znižati cene vstopnicam ln pomnožiti število cenejših sedežev po din 2.50, din 4.50 in din 6.50 taka da je odslej omogočeno tudi najširšim slojem občin-<»tva redno posečamje kina Sloge. Pri tem pa moramo omenit i t da bo ostal program kina Sloge na isti dosedanji višini, ker prinese kino Sloga baš v maju in juniju znamenite filmske premiere, kakor film »Beli tovor«, Golem, Maternelle, (film odlikovan z najvišjim predikatom francoske akademije umetnosti) Beli vrag ali Hadži Murat, (po Tolstojevi istoimenski noveli), »Lukrecija Borgla«, itd. Ves ta najizbranejši program bo ljubljansko publiko nedvomno močno zanimaL n— Za dobavo sortirnega bobna ea gramoz razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani v Službenem listu z dne i t. a licitacijo ne dan 20. t m. ob 11. v tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra- II. nadstropje, kjer se dobe tudi razpfcni pogoji proti plačilu nabavnih stroškov. b— Naknadni pregled avtomobilov in mo-tociklov bo v Ljubljani 6. t. m. od 8. do 12. na Bregu št. 20. (dohod z Novega trga). Komisija bo izdajala istoča-sno dovoljenja za uporabo vozil v smislu taksnega in pristoj-bintkega pravilnika. K pregledu je pripeljati vBa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen 'n se jim bo prepovedalo obratovati z noodobruaimi vozili n— Spet nesreča na cesti. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljala 6-letnega livarje-vega sina Franceta Ogrinca s Cankarjevega nabrežja 3. Mudil se je na Pogačarjevem trgu- pa ga je podrl neki motociklist da je dobiil nevarne notranje poškodbe. Iz Kranja pa je moral v bolnico 31-l«tni skladiščni de-kavec Karel Udir, zaposlen na kolodvoru. V skladišču mu je padel težek tovor na nogo, da mu jo je zlomilo. VSAKA GOSPODINJA SE BOJI SELITVE Ves strah Je nepotreben, če Vam selitev izvrše strokovnjaki Id jih ima t v r d k a Špedicija Turk — Ljubljana, MASARYKOVA 9. Telefon 21-57. Tudi premog Vam hitro tn za mal denar pripelje na dom. B— Vdovo je »kradel. Te dni je policija v nekem lokalu aretirala bivšega hlapca Lojzeta B„ ki je po rodu od nekod t Gorenjskega, pa je ostal na cesti in je zadnji čas živel od potepušbva in od priložnostne kraje Nedavno se je udomil nekje blizu Brezovice. odkoder je poizkušal ponoči svojo srečo, kakor je že nanesla prilika. Mimogrede se je tu in tam spoprijateljil z domačimi fanti in z njihovo pomočjo navezal stike z družinami. Tako se je nedavno seznanil z neko premožnejšo vdovo, ki ji je bid ob večerih drag gost. Ko ee je malo razgledal po hiši, pa so ga zasrbeli prsti Ko je nekega dne izvedel, da je Sla gospodinja zdoma, ee je na tihem prikradel, poiskal ključ od vežnih vrat. napravil majhno hišno preiskavo in odnesel dve zlati uri z verižico, več prstanov, nekaj broš in nekaj etotakov. S plenom je pohitel v Ljubljano, si nabral nekaj vesele druščine in razsipno dajal za pijačo. Ni se pa mogel premagati, da ne bi nekajkrat iz žepa privlekel zlato uro in se na skrivaj pobahad. Tako so ljudje postali pozorni nanj in kmalu je od nekod prišel stražnik da je Lojzeta povabil s seboj. Iz Celja e— Literarni večer bo daoes ob 20. v mestnem gdedališču. Za to pomembno prireditev v okviru Celjskega kulturnega tedna vlada živahno zanimanje. KINO METROPOL »IZGUBLJENO MESTO«. e— Tragična smrt starega posestnika. Ko je šel 76 letni posestnik Jurij Paušek e Črnega vrha pri 5t. Juriju ob Taboru v ponedeljek zjutraj e škafom k potoku Ojstrici v bližini svoje hiše po vodo aa živino, se je pri zajemanju preveč nagnil in padel v deroči potok. Pni tem je udaril z glavo ob kamen. Dobfi je 4 cm dolgo rano na temenu, se onesvestil in utonil. Ko se je hčerka Pavla okrog 8. vrnila domov, je takoj pogrešila očeta in ga končno našla v potoku. Poklicala ie soseda Henrika Blaznika. ki je hitro potegnil Pauška iz vode in ga skušal z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. Bič© pa je ie prepozno. Pauška bodo položili danes v St Julija ob Taboru k zadnjem«, po- e— Umrla je včeraj zjutraj v Vojjiiku pri Celju v starosti 83 let zasebnica ga* Marija Jostova. V celjski bolnišnici sta umrla v ponedeljek 57 letni posestnik Valentin Jakop iz Hebenštrajta pri Konjicah in 8 letna posestni kov a hčerka Silva Turnškova iz Medlo-ga pri Celju. Iz Maribora a— Pozdravni večer odličnim gostom. Včeraj so prispeli v Maribor odlični gostje, predstavniki inozemskih ter naših potovalnih pisarn, ki se udeleže študijskega potovanja od 3. do 14. maja po Sloveniji Predstavniki Norveške ao prispeli že v ponedeljek ponoči, predstavniki Nemčije, Češkoslovaške, Danske in Švice s popoldanskim brzovlakom ob 13.34, zastopniki Italije, Grčije in naših Putnikovih poslovalnic pa z brzovlakom ob 16.09. Predstavniki mariborske Tujskoprometne zveze so jih prisrčno sprejeli Mestni župan dr. Juvan pa je na čast odličnim udeležencem priredil saoči v Kazini pozdravni večer, ki so se ga poleg gostov udeležili tudi predstavniki mariborskega Javnega življenja. a— Premiera »Dalibora«, znamenite Smetanove opere, bo v soboto 7. t m. a— Vsem tovarnam in večjim obratom! Na sestanku industrij cev dne 21. aprila so delodajeilci iznesli željo, da bi se delavstvu po tovarnah predavalo o važnosti obrambe proti jetiki Protituberkulozna liga v Mariboru hoče dogovorno z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev organizirati po tovarnah taka predavanja, ki Jih bodo vodili zdravniki delavskega zavarovanja in lige Predavanja bodo ves teden od 9. do 14. maja Vljudno se prosijo vsa večja podjetja, da sporoče dan, uro in kraj predavanja pismeno ali telefonično na naslov poslovalnice OUZD v Mariboru, telefon št 21-65, najkasneje do sobote 7. maja do 12. ure. Predavanja naj bodo v kakem večjem prostoru delavnice neposredno pred ali po zaključku dela, da bo prisotnih čim več poslušalcev. Podjetja izven Maribora, v srezih Maribor levi in desni breg naj prijavijo predavanja direktno pristojnemu uradovemu zdravniku. a— Maribor dobi avtobusni kolodvor. Včeraj so pričeli graditi na Glavnem trgu avtobusni kolodvor. Gradbeni stroški se predvidevajo na 250.000 din. Ob podolgovatem otoku, ob katerem postajajo avtobusi za Pobrežje, Tezno in Studence, bodo uredili pokrit peron, ki bo imel podobo pravega kolodvora. Peronska streha bo iz železobetona ter bo segala preko pločnika V lični hišici na koncu perona, v smeri proti Vetrinjski ulici bosta pisarna in delavnica Tukaj bodo tudi prostori za šoferje in se bodo lahko popravljali tudi manjši defekti na avtobusih. Gradbena dela je prevzela gradbena tvrdka inž. šlajmer & inž. Jelenec in bo avtobusni kolodvor dograjen do Mariborskega tedna. a— Mariborski frizerji so se sporazumeli. Na predsnočnjem zborovanju mariborskih in okoliških frizerjev, ki ga je sklicalo Združenje frizerjev, brivcev in lasničn rjev se Je sklenila obvezna pogodba. V smislu te pogodbe so se frizerji pod častno besedo in pretnjo precejšnje denarne kazni obvezali, da se bodo držali minimalnih cen v frizerski stroki, zlasti v trajnem kodranju in sicer v okolici Maribora 60 din, na periferiji 70, v mestu pa 80 din. Mariborsko Združenje frizerjev, brivcev in lasničarjev je prva organizacija v državi, ki se ji je posrečilo, da je s uvedbo obveznega minimalnega cenika v frizerski stroki preprečila propadanje frizerske obrti Glede načrta kolektivne pogodbe, ki so ga predložili mariborski frizerski pomočniki se je izvolil poseben odbor v katerem so Fran Novak, Juratič, Valesova, Dobošič in Kocbek, ki se bo pogajal s pomočniki glede nekaterih točk v načrtu kolektivne pogodbe, ki jih mojstri smatrajo kot nespremenlj!ve. a— Ali naj se mtaoritska cerkev poruši? Na ponedeljkovi anketi, na kateri so razpravljali o novi tržnici na Vojašniškem trgu, je bila v ospredju, razgovorov tudi bivša minoritska cerkev. Po mnenju gradbenega urada naj bi se pri zazidanem delu nove tržnice po možnosti izrabili že obstoječi objekti, vsaj minoritska cerkev, ki je zaščitena Tržni odsek pa je na svoji nedavni seji 18. marca t L sklenil med drugam, naj se bivša minoritska cerkev poruši. O zadevi bo moral sedaj odločati mestni svet Po načrtu gradbenega urada bi se mesarji in prekajevalci namestili v zazidanem delu tržnice, kjer bi bila tudi primerna gostilna in stražnica, dočim naj bi bih zgolj prekriti deli tržnice namenjeni malemu kmečkemu prodajalcu. Ti deH tržnice naj bi bili zgrajeni z malimi stroški in tako da bi ščitili prodajalce ln ku-povalke pred vremenskimi neprilikami Ob velikih tržnih dneh pa se bodo morali prodajalci razvrstiti tudi na prostem ob Vodnikovem trgu, Strossmajerjevem drevoredu ali kje drugje. a— Mrtev starček v potoku. V potoku Velka so našli blizu železniške postaje Brezno—Ribnica truplo 70—80-letnega starčka. Obleka je ležaila trifc potoka in zaradi tega sodi jo, da si je hotel starček najbrž oprati perilo. p»a je paidel v vodo in utoar3L Vremenska poročila Dozdevno vreme v maju po stoletnem koledarju — Dan je dolg 14 ur 30 minut in naraste do konca meseca za 1 uro 15 rninnt S. 4. Florijan Cvetko C. 5. Irenej Desirad P. 6. Janez p. L. P. krajec ob 6.22.24 S. 7. Stanislav Priskoslav N. 8. Prik. Mihaela, Budislav P. 9. Gregorij Nic Ervinica T. 10. Antonln Dvo.ja S. 11. FrančlSek H., Ljerka C. 12. Pankracij Stojmir P. 13. Servadj Jasna S. 14. Bonifacij sončno, topleje, ponekod dež ln nevihte krajevni nalivi precej hladno >JUTRO« gt 102. 4, Xi 2938, Gospodarstvo Računski Mestne hranilnice ljubljanske Mestna hranilnica ljubljanska je pravkar izdala tiskano poročilo o računskem zaključku za leto 1937. KakoT znano, se je hranilnica s 4. aprilom t. 1. odrekla zaščiti I>o uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Do danes, to je približno v teku enega meseca, je izplačala na oproščenih starih vilogah le 8.8 milijona din, medtem ko je v istem času znašal čisti dotok novih vloe 11.2 milijona din. Bilanca za preteklo leto nam kaže ugoden zaključek. Posilovni prebitek je za lan-eko leto izkazan v višini 1.145.000 din (prejšnje leto 1,124.000 din). Ta uspeh je ugodnejši nego prejšnja leta, ker je hranilnica poleg izkazanega poslovnega prebitka uporabila 4.9 milijona din za dotacije fondom flani 3.8). in sicer pokojninskemu skladu nameščencev 1.3 milijona din in posebnemu rezervnemu zakladu za tečajno razliko pri vrednostnih papirjih 3.597.000 din- to je ves tečajni dobiček, ki ga je imela hranilnica lani pri vrednostnih papirjih. Izdatki za obresti na hranilne vloge so lani znašali 14.8 milijona din nasproti 15.7, 16.1 in 18.9 milijona din v prejšnjih treh letih. Upravni stroški pa so nekoliko narasli na 2.87 milijona din nasproti 2.54 2.62 in 2.55 milijona dan v prejšnjih treh letih. Davki so b® le za malenkost manjši nego lani, namreč 0.66 milijona din (prejšnje leto 0.68), odpisi pa 3.38 milijona din (lani 3.02), od tega 2.94 milijona din (lani 1.6) na tekočem računu. Hranilni čni dohodki od obresti so zadnja leta zaradi znižanja obrestne mere za posojila prav tako nazadovali m so znašali lani 23.5 milijona din nasproti 25.3, 27.6 in 29.7 milijona din / prejšnjih treh letih. Navzlic temu zmanjšanju dohodkov cd obresti pa je bil končni uspeh zadovoljiv. Kosmati dobiček je še v primeri s prejšnjim letom narasel, ker se je tečajni dobiček pri vrednostnih papirjih povečal na 3.6 milijona din (prejšnje leto 0.9). Kakor rečeno je ta znesek v celoti porabljen za dotacijo posebnega rezervnega zaklada za tečajno razliko pri vrednostnih papirjih. Končno je izkazan še donos nepremičnin v višini 0.55 milijona din (prejšnje leto 0.58). V bilanci je gotovina v blagajni izka- Nedovoljene reklamne prodaje Poročali smo že, da je trgovinsko ministrstvo izdalo vsem banskim upravam razpis, v katerem ugotavlja, da oglašajo posamezni trgovci prodajo blaga za 10, 15 pa tudi za 20°/e ceneje od običajnih dnevnih cen za dotično blago im da je ugotovljeno, da taki oglasi ne ustrezajo resnici in imajo le namen, da se dotično blago čim prej razproda. Na ta način se pri konsumentih ustvarja prepričanje, da se vrši v obratu razprodaja. Tak postopek pa je v nasprotju s § 168. obrtnega zakona in se kaznuje po § 399. toaka 15. istega zakona. Postopek trgovcev pa je tudi v nasprotju z določbami zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Ker se take rekla rime prodaje nemoteno vršijo na škodo solidnih trgovcev ixi tudi konsumentov, }e trgovinsko ministrstvo pozvalo banske uprave, da naročijo podrejenim prvostopnim oblastvom, naj v vseh takih primerih najenergičneje postopajo proti takim trgovcem po navedenih trgovskih predpisih. Na podlagi tega razpisa je banska uprava dravske banovine izdala okrožnico, v kateri navaja vsebino ministrskega razpisa ter dodaja še naslednje: Po ugotovitvi zbornice za trgovino, obrt im industrijo v Ljubljani in interesiranih združenj se krši označeno zakonsko določilo tudi s tem, da 6e pogosto oglaša razprodaja pod označbami: »odprodaja«, »opustitev zaloge«, »izpraznitev zaloge«, »inventurna odprodaja«, »delna odprodaja«. kar vse predstavlja kršitev omenjenega določila, če tudi se popust pri ceni izrecno ne omenja. Kar se tiče obetanja popusta 10 ali več odstotkov, vezanega na določen čas, je banska uprava že v nekaterih primerih potrdila kazemske razsodbe, ki so takšno dejanje podvajale pod § 32 zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Upravno sodišče se je pridružilo stališču banske uprave in je torej stališče banske uprave smatrati kot pravno veljavno. Mariborski gostilničarji so zborovali Maribor, 3. maja. V hotelu »Meran« je bil danes dopoldne redni občni zbor Združenja gostilniških podjetij v Mariboru. Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Alojzij Klesič, ki je v uvodu pozdravil g Serca kot zastopnika Zbornice za TOl, zastopnika Tuj-sko-prometne zveze g. Pfeiferja, predsednika Zveze gostinskih združenj v Ljubljani g. Cirila Majcna in druge. Predsednik je nato orisal delovanje združenja v preteklem leta Obširno se je zlasti pečal z vprašanjem tujskega prometa, avtorskih taks in trošarine, poudarjajoč, da davščine in takse iz dneva v dan rasejo. Razne takse so previsoke in neznosne Pogoj dobrega in uspešnega tujskega prometa je dobro gostinstvo. Nato je govoril o bodočih nalogah združenja. Za časa Mariborskega tedna bodo imeli člani združenja vsak svojo posebno prireditev v svojih lokalih. Združenje bo priredilo tudi kuharski tečaj za moške in ženske ter angleški in češki tečaj. Nato je spregovoril predsednik gostinskih združenj za dravsko banovino g. Ciril Majcen, ki se je dotaknil vseh perečih problemov gospodarstva in gostinstva. Podčrtal je zlasti zahtevo gostilničarjev, da se pri novelizaciji obrtnega zakona upošteva gostinski stan kot samostojen stan. Nadalje zahtevajo gostilničarji na področju dravske banovine, da se v obrtni zakon vnese zahteva, da smejo alkoholne pijače prodajati izključno le gostilničarji, ne pa tudi trgovci, kakor se je dozdaj praktici-ralo. Poleg tega zahtevajo gostilničarji, da se omejijo točilnice in da se ne izdajajo nove koncesije, kjer nI dana krajevna potreba. Podčrtal je važnost tujskega prometa v dravski banovini, ki je tako ogromna, da z njo stoji in pade gostinski stan. zana v višini 57.4 milijona din nasproti 52.0 milijona din ob koncu prejšnjega leta in 2.0 milijona din ob koncu leta 1935. Naložbe pri denarnih zavodih so se v teku leta zmanjšale od 26.8 na 17.4 milijona din, vrednostni papirji so narasli od 31.7 na 36.2 milijona din in menice od 3.2 na 8.4 din. Hipotečna posojila so se nadalje precej zmanjšala in so znašala ob koncu leta le 15.1 milijona din nasproti 21.8, 28.1 in 32.3 milijona din v zadnjih treh letih. Občinska posojila, ki so ob koncu leta 1935 znašala 123.3 milijona din, so v zvezi s sanacijsko akcijo mestne občine ob koncu leta 1936 nazadovala na 75.4 milijona din, lani pa so zopet nekoliko narasla na 80.9 milijona din. Skoro nespremenjena je ostala postavka dolžnikov v tekočih računih, ki je znašala 168.1 milijona din nasproti 167.7, 187.7 in 198.9 milijona din v prejšnjih štirih letih. Malenkostno povečanje te postavke je v zvezi z okolnostjo, da je hranilnica zaradi d otoka novih vlog pričela dajati v okviru novega poslovanja nova posojila, seveda le kratkoročna. Ta postavka je narasla v teku leta za 20.9 na 42.3 milijona din. Hranilne vloge so znašale lani Ob koncu leta 379.0 milijona din nassproti 373.2, 392.7 in 407.5 milijona din v prejšnjih treh letih. Vloge so torej lami po večletnem nazadovanju prvikrat nekoliko narasle V teku letošnjega leta pa je, kakor znano, nastopilo prav naglo naraščanje novih vlog Reeskompt pri Narodni banki je hranilnica zmanjšala v tefcu leta 8.7 na 3.1 milijona din. Iz splošnega rezervnega zaJklada je hranilnica lani dvignila 0.4 milijona dim im je s tem pokrila vso izgubo zaradi likvidacije kmečkih dolgov. Kakor vidimo, je ta izguba v primeri s poslovanjem malenkostna. Z novo dotacijo se je navzlic temu splošna rezerva povečala od 13.9 na 14.7 milijona din. Poleg te splošne rezerve ima hranilnica še posebne rezerve v višini 4.4 milijona din, pokojninski ^klad pa znaša 6.9 milijona dim. Skupna vsota vseh zakladov znaša sedaj 26.0 milijona dim in se je v primeri s prejšnjim letom povečala za 2.1 milijona din. Kar se tiče obdavčenja, naj se enako obdavčijo tudi drugi gospodarski stanovi in ne samo gostilničarji. Za zbornico za TOI je nato pozdravil zborovalce g. Šerec, za njim pa so spregovorili še v imenu Zveze za tujski promet g. Pfeifer, dr. Senkovič in drugi. V imenu nadzornega odbora je sporočil gosp. Franc Majcen, da so znašali dohodki din 77.386, izdatki pa din 74.297 Društveno premoženje znaša 103.306 din, proračun za tekoče leto pa predvideva 109.121 din dohodkov ter 97.900 din izdatkov. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta na znanje, nato pa je še spregovoril vodja strokovne šole za gostinske vajence ravnatelj g. Modic. Zborovanje je bilo zatem zaključeno. Gospodarske vesti — Nova železniška blagovna tarifa. S 1. junijem bo stopila v veljavo nova železniška blagovna tarifa. Poročali smo že, da je tarifni odbor po zaključni seji dne 8. aprila t. 1. predložil svoj elaborat generalni direkciji državnih železnic, ki je v končni redakciji nove tarife del predlogov gospodarskih korporacij upoštevala. Kolikor pa predlogi niso bili upoštevani, je generalna direkcija odklonilno stališče utemeljila s tem, da vrednost dotičnega blaga prenese predvideni višji razred. Nova tarifa bo izdana sredi tekočega meseca. Nasproti prvotnemu načrtu generalne direkcije je glavna sprememba v tem, da je prvotni načrt predvidel samo 21 tarifnih razredov, sedaj pa je to število povišano na 25, ker so bili uvedeni posebni bar§mi za moko. pšenico, koruzo in za premog za Vojvodino. S to preureditvijo se bare-mi prvotnih 21 razredov niso spremenili. V pogledu razlike med lokalno m luško tarifo je železniška uprava upoštevala in je luške tarife znižala nasproti lokalni tarifi za 20 do 30%. Glede prevoza moke in žita se je uprava državnih železnic odločila v tem smislu, da se tarifne postavke do 75 km znižajo, od 75 do 300 km se neznatno zvišajo, a od 300 km naprej se zopet znižajo. Medtem ko je bilo prvotno nameravano, da nastopi znižanje šele od 600 km naprej. = Uradni tečaji za maj. Finančni minister je za mesec maj določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.20, 1 kanadski dolar 43, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.15, 1 avstrijski šiling 8.50, 1 belga 7.40, 1 madžarski pengo 8.60, 1 brazilski milrajs 2.55, 1 egiptski funt 240, 1 palestinski funt 337, 1 urugvajski pezos 15.50, 1 argentinski pezos 12, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34, 100 albanskih frankov 1410. 100 francoskih frankov 150, 100 italijanskih lir 227, 100 holandskih goldinarjev 2400, 100 švicarskih frankov 1000, 100 bolgarskih levov 45, 100 rumumskih lejev 32.30, 100 danskih kron 961, 100 švedskih kron 1110, 100 norveških kron 1082, 100 španskih pezet 235, 100 grških drahem 39, 100 češkoslovaških kron 151.40, 100 finskih mark 95, 100 letonskih latov 815, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100. Borze 3. maja Na ljubljanska borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.64. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5950 (v Beogradu po 8.5908). v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.50, za 15. september pa v Zagrebu 14.40. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 482 (v Beogradu po 482.50). Nadalje je bii! promet v 4% agrarnih obveznicah po 62.25- v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 93 — 94 (v Beogradu po 92.75), v 7% investicijskem posojilu po 100 (v Beogradu po 100.25) in v 7% BLairovem posojilu po 93 (v Beogradu po 94 — 9125)* Ljubljana. Amsterdam 241108 — MASK, Berlin 1741.03 — 1754.91 Bruselj 720.45 — 734.51, Cnrih 996.45 — 1003.52, London 215.77 — 217.83, New York 4900.38 — 4336.69, Pariz 132.31 — 133.75, Prag* 151X8 — 152.14 Tret 227.20 — 280.2& Cnrih. Beograd 10, Pariz 13-17, 21.7075, New Tork 435.125, Bruselj 73.34, Milan 22.88, Amsterdam 242.25, Berlin 175, Dunaj 47, Stockholm 111.8750, Oslo 109.0750, Kobenhavn 96.90, Praga 15.17, Varšava 82.20, Budimpešta 86-25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 482.50 — 483 (482), za maj, junij, julij 481 dem., 4% agrarne 62 — 63, 4% severne agrarne 62.25 den., 6% begluške 93 — 94.25, 6% dalmatinske agrarne 93 — 93.75, 7% stabilizacijsko 98.50 dem., 7% invest. 99 — 100, 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 93.50 — 94, 8% Blair 97 — 99; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 224 — 228, Trboveljska 195 — 220, Gutmann 60 — 65, šečerana Osijek 110 den., Dubrovačka 370 — 400, Jadranska 375 — 405. Beograd. Vojna Skoda 482.50 — 483 (482.50), za maj — (482.50 — 483), 4% agrarne 62.75 den., 6% begluške 94 — 94.25 (94 — 94.25), 6% dalm. agrarne 92.50 — 92.75 (92.75), 7% stabiliz. 99.25 — 100 (99.50), 7% invest. 100 — 100.50 (100.25), 7% Blair 94 — 94.25 (94 — 94.25) 8% Blair 98.75 — 100, Narodna banka — (7350), PAB 230 den. Blagovna tržišča ŽITO +Chieago, 3. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 78.75. za julij 77.385, za sept. 78.25; koruza: za maj 57, za julij 58.50. + Winnipeg. 3. maja Začetni tečaji: pšenica: za maj 119. za julij 109.25, za okt 88. + Novosadska blagovna borza (3. t m.). Tendenca stalna- Pšenica: (78/79 kg): baška 210 — 212.50; sremska 210 — 212; banatska 205 — 211; baška potiska 212 — 216. Koruza: baška 104 — 105: banatska 100 — 101. Oves: baški 157.50 — 160; slavonski 160 — 162.50. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 147.50 — 150. Moka: baska *>< in >0gg< 310 — 320; >2« 290 — 300; >5« 270 — 2S0; »6« 250 - 260; >7« 220 — 230; »8< 125 — 130. Otrobi: baški in sremski 100 — 107.50 BOMBA2 4- Liverpool, 2 maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za april 4.63 (prejšnji dan 4.64). za julij 4.76 (478), za okt. 4.87 (4.89). + New York, 2. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 8.66 (8.75), za okt. 8.75 (8.86). Iz Zagorja i— Hoda nezgoda mlade kolesarke. V nedeljo zvečer so k banovinskemu zdravniku g. dr. Slavku Gramu odpeljala 19-letmo Slavko Jevmikarjevo. hčerko rudarja iz Podlipov-ce. Po znanem Trojanskemu klancu m je peljala s svojim kolesom, pa je na hudem ovinku padla s kolesa in obležala nezavestna s hudima poškodbami na glavi Šele čez nekaj časa so jo našli in jo prepeljali v Zagorje. Njene poškodbe so hude, vendar je upanje« da bo okrevala. z— Obnovitev bivših Tauferjevih apne-nic. Kakor se čuje, se neki zagrebški de-narniki zanimajo za bivše Tauferjeve ap-nenice, katerih lastnica je zdaj Posojilnica v Zagorju. Dva interesenta sta si jih že ogledala. Zgasili pa so se še drugi interesenti, zato do zaključitve kupčije še ni prišlo. Čudno je, da se naši slovenski denar-niki ne zanimajo za to podjetje, katerega dobičkanosnost je nedvomna. Apnenice so ob cesti in v bližini postaje in, kar je največjega pomena, kamen je prvovrsten. Vsa javnost pričakuje obnove obratovanja, da bo spet prišlo večje število ljudi do zaslužka. Iz Gornje Radgone gr— Velika umrljivost. Večkratne nenadne izprememibe vremena v letošnji pomladi so bile usodne za bolehme ljudi V tukajšnjem okolišu je zlasti v mesecih marcu in aprilu smrtna kosa neusmiljeno kosila. Samo na področju župnije Sv. Petra pri Gornji Radgoni je bdlo do komca aprila 47 smrtnih primerov, kar je tako izredno visoko število, da ga ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Največ smrtnih primerov je bilo za pljučnico gr— Ukinjen je garaizije v Radgon'. Zaradi nedavne priključitve Avstrije k Nemčiji so nastale tudi v obmejni Radgoni spremembe. Med drugim bo v najkrajšem času ukinjena komaj pred poldrugim letom ustanovljena vojaška gamizija. Namesto vojaštva napovedujejo prihod močnejšega oddelKa policistov, ki bodo nasta-njeni v vojašnicah, dokler ne bodo zanje zgrajene posebne hiše z udobnimi stanovanji. Za vse finančne in policijske organe, ki službujejo v obmejnih krajih, kakor v Radgoni, Gederovcih, Zenkovcih, bodo namreč še to leto zgrajene stanovanj sike hiše v vseh navedenih krajih. gr— Nova tržnica. Občina je sklenila odpraviti od obmejnega murskega mosta vse barake branja rjev katerim je določen nov prostor na Spodnjem Grisu med carinarnico in hišo Konrada Sprangerja. Ta prostor bo preurejen za novo tržnico, katere naš obmejni trg doslej ni imeL Na prostoru, kjer so doslej stale barake, pa bo zgrajen ličen zidam paviljon za naše obmejne organe, ki bo izpodrinil dosedanjo leseno barako Pod tem paviljonom bo ob bregu Mure zgrajeno javno stranišče. NAJSLABŠE Pepe ima ženo, ki je zmerom slabe volje m z njim nezadovoljna. Za veliko noč je imel goste v hiši in pred njimi ji je izročil svoj velikonočni dar — lepo blago za obleko. Ko ga je pogledala, pa je rekla: »Ali ni tole čudno? Moj mož ima srečo, da zna zmerom Izbrati najslabše!« »Res,« je odvrnil Pepe in ee žalostno posmejaL »In s teboj sem začel.« PARKETE dobavlja in poklada nove, struži stare, poceni, vestno, solidno! FR. VERTAČNIK prodaja parketov m park. ostankov Ljubljana, M aRa ry kova 28. Nenadna smrt marljive Sokolice ma^ni most, S. maja Preteklo nedeljo je preminila ▼ celjski bolnišnici lSletna Boža StrniSeva, hčerka traflkantke na zldanmoSki postaji, vdove po železniškem uradniku. Pokojnica se je bala morala v celjski bohil&nicl podvreči operaciji na slepiču, katero je srečno prestala, toda dobila je pljučnico, ki ji je pretrgala nit življenja. Z avtofurgonom so jo Se isti dan prepeljali na Zidani most, kjer so jo položili na mrtvaški oder ▼ Sokol-skem domu, odkoder so jo danes popoldne nesli k večnemu počitku na loško župnijsko pokopališče. Sestra Boža StrniSeva je Mla delavna Sokoli ca. Vodila je z veliko vnemo deoo in ženski naraščaj. Vsi jo imamo Be v živem spomiiJu, ko je nastopila z deoo in naraščajem pa tudi sama v skupinskih vajah na lanski prvodecembrskl akademiji. Rajnka je bila v veliko oporo svoji materi pri gospodinjstvu in delu na postaji Bila je splošno priljubljena, saj Je bila veselega in dobrodušnega značaja. Zapušča poleg matere sestro Jožo, učiteljico na Blancl, Maco, trgovsko sotrud-nico in brata Marjana, orožniškega oficirja v Sarajevu, ki so vsj odločni pripadniki Sokola. Bodi dobri mladenki, ki jo je ▼ cvetu mladosti ugrabila smrt, blag spomin. Njenim svojcem naše iskreno sožalje! Divji prašiči v Loški dolini Kmetje imajo škodo, lovci pa — smolo Stari trg, 3. maja. Ste od lanske spomladi se klati po tukajšnjih lovskih revirjih krdelo divjih prašičev Mnogo pogonov so priredili lovski upravičenci na to zverjad, a vedno brezuspešno. Prašiči so pokazali kljub okornemu svojemu truplu večjo lokavost in sigurnost v gibanju kakor lovčeva krogla. Poletje, jesen in zimo so pretoOl v prostoru med državno mejo in Križno goro, v revirju, kjer je btto mnogo Siri in želoda. Pa tudi žitnih in krompirjevih njiv se niso Izogibali, v zadnjem času so se pa preselili v okolje Knežje njive, kjer delajo kmetovalcem mnogo škode in skrbi. Posebno novonasajen krompir jim gre dobro v slast. Ker so bili vsi pogoni, organizirani od lovskih upravičencev brez uspeha, ter Je politična Oblast bila o teh škodljivcih obveščena, je bil nedavno na brzojavni ukaz sreskega načelstva v Logatcu zaukazan večji pogon. Tukajšnje županstvo Je ukrenilo v naglici, upoštevajoč vremenske razmere — po vrhovih je namreč ležala nekaj centimetrov debela snežna plast — vse potrebno, da se je zbralo 24 gomjačev tn večje število lovcev. Lovski upravičenci so preskrbeli, da so čuvaji ta dam že v ranih Jutranjih urah pregledali ves teren od Gornjega jezera preko Križne gore <3o Racne gore ter našli Sled za prašiči. Ob 9. dopoldne je krenila te Starega trga dolga vrsta lovcev in gonjačev ter orožniška patrulja proti Knežji njivi kjer so zjutraj čuvaji opazili sled. Po navodilih lovovodje so se lovci ln gonjači razvrstili v prvi pogon — Markov hrib, kjer Je Obiskalo lovce le nekaj Hale in večje število srnjadi Dovoljen Je bil strel samo na prašiča in volka. Drugi pogon — Velika Ribčevka — je bil leglo zverjadL Lovci so zastali ob po- ti od KnežJBi vnet do Vrbanovega tetza, konec katerega se Je postavil na prežo tekušerri tovovodja Jaka. Cez dol in hrib se je razlegalo vpitje gonjačev. Po žilah Je zakipela kri, ko Je zadonel pok puške tam od Urbanovega laza. Prvi lovci so zapustili svoja stojišča ln se vepenjsU proti vrhu. Ustavil jih Je glas gonjača »Merkajte« tn že Je pasiia-la velika stara, svinja, lomeč dračje, od vrha navzdol. Izstreljena krogla Ji je bila le v pozdrav — na beg preko Knežjega vrha. V nacfl, da bodo lovski tovariši srcčnejSi, Je prva skupina lovcev zanetila ogenj ter razvezala svoje nahrbtnike. Počasi so k ognju prihajali drag za drugim lovci in gonjači. Modrovanja ni bilo ne konca ne kraja. Drug drugemu so očitali pogrefike, kar pri tako »na brzo roko« organiziranem lovu m nič čudnega. Zvedelo se je tudi, da so štiri mrcine zdrave, bnrih nog odkurfle po gostem lesu v smer Bloške planote. Jaka Je potem pripovedoval: — Hudlmama, Štirje so drveli preko skal tako naglo, da nisem mogel ugotoviti kaj Je. Pri zadnjem sem šele zagledal rilec, pa VTgel puško k licu in sprožil — meriti ni bilo časa Kroglo, ki ni zadela, sem našeL Takrat Je za menoj nekaj zašumelo. Ozrem se in nekaj korakov za mano stoji velik medved, ki se je pred gonjači umikal po isti poti kakor prašiči Ustrašila sva se drug drugega in za-vpfla. Medved Je odskočil preko skale, od koder me je še enkrat zvedavo pogledal.. Lovci šo napravili še tri pogone. V Knežjem vrhu so bffi trije prašiči, ki so pa pravočasno odkurilL V celem so prepodili 8 prašičev, a Štirje so zapustili lovski revir že v Jutranjih urah. Iz tega števila lahko sklepamo, koliko škode bodo tmeU to pomlad kmetovalci in tovona-Jemnikl Skrbeti bo treba, da se prašičja zalega na kakršenkoli način zatre. Tragedija revnega kmeta Pri Sv. Trojici v Slovensk: ^orioah se je pripetila pretresljiva družinska tragedija. 581etni viničar Martin Fajs je bil povabljen na sodno razpravo k sodišču v Mariboru. Povabilo pa je moža tako potrto m spravilo iz ravnotežja, da se je v hipni duševni zmedenosti obesil Ko se Je njegov 191etni sin Jože vrnil in našel očeta obešenega, se ga je lotilo matodušje in sklenil je, da mu sledi v smrt. Zavžil je večjo količino mišnice. Domačini so ga takoj našli in pozvali zdravnika, ki Je fanta rešil smrti Pokojni Martin Fajs je bil reven posestnik in močno zadolžen. Zanimivi običaji Bitolja in okolice Bitolj 3. maja. Dva dni je imela vas svoj praznik v mestu Bitolju. Tja so prišli vaščani celo iz prilepskega sreza ter uživali gostoljubnost bitoljskega prebivalstva. Po starem običaju obiskujejo prvi četrtek in petek po pravoslavni velilri noči vaščani meščane. V mesto pridejo tudi naj siromašne j ši in Bitoljčani delijo z njimi vse kar imajo. Na djurdjev dan se pa obisk vrne. Takrat pohitijo prebivalci mesta ▼ okoliške vasi in so tam pogoščeni z vsem, kar premorejo seljaki. Letos je bilo v četrtek in petek po pravoslavnih velikonočnih praznikih v Bitolju nad 5.000 vaščanov od blizu ln daleč. Menda ni bilo hiše, ki ne bi imela kakega gosta iz vasi. Prvi četrtek po pravoslavni veliki noči pa je tudi dan drugih nenavadnih običajev. Okrog »Krive vodenice« (mlina) se je zbralo v četrtek več tisoč meščanov in vaščanov. Okrog starega mlina, ki so ga zgradili še pred turško oblastjo, je prebila množica ves dan v pričakovanju sreče. »Kriva vodenica« je zatočišče vseh, ki jih tare bolezen ali pa kaka skrb. Tja prihajajo nesrečni v življenju, bolniki, nerodovitne žene in oni ki nimajo sreče v ljubezni. V mlinu Je velik kamen in na njem sedijo po ves dan bolniki ter pestra družba v življenju nesrečnih in nezadovoljnih ljudi. Vodi, ki teče skozi mlin, pripisujejo na ta dan čudodelne moči. Bolniki jo pijejo in se z njo umivajo. V čutarah Jo nosijo domov. Dekleta, ki žele moža, pobirajo iz vode kamenčke, odnašajo pa tudi deščice s krova starega mlina. Ker ima prvi četrtek po praznikih ob »Krivi vodenici« toliko čudodelnih moči, Je seveda ve® dan tam tudi živahna borza za sklepanje zarok in porok SOKOL Sokol v Metliki priredi v četrtek ob 90. v kinematografski dvorani filmsko predavamo o CeSkosJovrfM. Predavaj bo predavatelj ZED g. Bučar VabosJtar« Iz iivljenja na deželi Iz Tržiča i— Velepodjetje barona Borita si je nabavilo za prevoz hlodov veUk voz z gumijevimi kolesi Vsak dan se pomika ta ogromni koks, visoko naložen z lesom, skozi tesne afcee našega mesta. Baje lahko naloži naenkrat skoro pol vagona. Govori se, da bo podjetje naročilo le več takih vozov in 6 tem vzelo ves prevoz v lastno režijo. Ali se bo podjetju to izplačalo ali ne, ne vemo. Vemo pa. da bo izgubilo zaslužek večje število pre-TOeuikoT v vsej okolici. Udarec za prizadete bo gotovo neprimerno večji od prihranka za podjetje, ki je vrh tega še zelo negotov. Apeliramo zato na lastnike in upravnike podjetja ter na njihov socialni čut, naj dobro pretehtajo, predem bodo svojo namero res izvedli — Opazovalec. h Litije S— Uspelo sfcioptlčno predavanje o r®jl matih žtvaH Tukajšnje Društvo rejcev malih živali Je priredilo skioptično predavanje, Predaval Je tajnik zveze šolski upravitelj g. Alfonz Inkret iz šemkovega turna. S podatki tn tudi s slikami je dokazal dobičkonosnost posameznih živali Predavatelj je dosegel da se bo reja ma-Hh živali, zlasti koz, ki so »krave-: malega človeka, pri nas še bofrj razširila. Uspelo predavanje je zaključil predsednik g. Ignac Kifner, ki nam je ob začetku tudi predstavil predavatelja. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev. Nase gledališče DRAMA 9reda, 4"- Pokojnik. Izven, znižane ceaa. Četrtek- 5.: Nočna služba. Red Četrtek. Petek, 6.: ob 15. Na ledeni plošči Dijaška predstava. Globoko znižane oeme. Skrarkinova komedija »Izpit « žirije-■je«. Na resen, prisrčen, često žaljiv način deA&jo različni stari in mladi ljudje izpit za življenje, to je, doživljajo usodne trenutke, v katerih pokažejo na podlagi svojega mačaja, mišljenja in čustvovanja svojo člo-ve&o vrednost Čudovito prikupna, z resnično umetnoetja. prežeta igra. Valo Brati«*, San naše drame, bo proslavil 13. maja 25 letnico gledališkega dela v Snuderlovih enodejanjkah »Lopovščine«. Njegova soigralca bosta ga. Mira Danilova in s. Jan. Delo režira Bralko Kicft OPERA Sreda, 4: Madame Sam Gene. Red Sreda. Četrtek 5.: Don Juan. Red B. Petek, 6.: Zaprto. Grttnova »Madame San« Gene« s Poliče-vo. Jankom, Zupanom, PeSkom, Smerkokrvo in Japljevo v glavnih partijah. Nenavadno zanimiva zgodbe izza Napoleonovih časov je podčrtane • prav prikupno im lahkotno glasbo. Zgodovinska vsebina daje delu po- MAKIBOB8BO ttl.KPAUftOB BmaAm i. . »JUTRO« BL 102, Sreda, 4, V. 1938. Politična razsvetljava v Rimu Italijanska vlada je odredila za časa bi vanja Hitlerja v Rimi bajno okrasitev ii razsvetljavo vseh večjih ulic in trgov Zmešani meseci Na glavo postavljene vremenske razmere — Letošnji april je bil najslabši v zadnjem četrtstoletju Pomlad 1933, ki jo bo človeštvo pomnilo še dolgo zavoljo teh in onih zgodovin--skih dogodkov, se bo obranila kakor zgodo vinska pomlad 1848. v spomin« ljudi tudi zavoljo svojih anormahiih, naravnost na glavo postavljenih vremenskih prilik. Nenavadno toplemu, na koncu že popolnoma poletnemu marcu je sledil april, ki iga, če izvzamemo neke poedine osamljene dneve, ne moremo imenovati nič drugače nego pozimskega. Pogosti snežni meteži in pogosti nočni mrazovi, ki so v širnih predelih Srednje Evrope do Italije in na evropskem zapadu povzročili silno škodo, označujejo ta mesec kot najslabši v celem zadnjem četrtstoletju. Od L 1913.. ni bilo nobenega aprila več, ki bi bil povzročil toliko škode s svojim mrazom. Tudi pred 25 leti so imeli pred aprilom abnormalno topel marec, letošnji marec pa. je rekordne temperature tedanjega marca še- prekosil Bil je najtoplejši v več nego sto letih. Odlikovan le so ga visoke temperature in mnogo sonca. Povprečno je bil za več nego štiri stopinje pretepel. To pomeni, da je bil topel, kakor je drugače topel april. To pa velja za vso severno poluto do meje tropskih dežsL V tem pogledu lahko govo- rimo o meteorološkem svetovnem fenomenu. V aprilu se je ta pojav prevrnil v svoje nasprotje, vsaj kar se tiče Zapadne, Srednje in Južne Evrope Prvi dnevi so bili seveda še lepi, potem pa je prišel nenaden preobrat, ki nas je vrnil zimi. v velikem delu naše celine, pred vsem pa v vsej Srednji in Zapadni Evropi, je bil april zavoljo tega po svoji srednji temperaturi hladnejši nego normalen marec. Takšna zamenjava ulog med obema mesecema je izredno redka, v takšni meri so jo opazovali sploh samo dva- ali trikrat, od kar se lahko ponašamo z natančnimi vremenoslovnimi zapiski, to je kakšnih 200 let Na zadnije se je zgodilo v severnejšem delu Srednje Evrope L 1903., da je bil marec povprečno toplejši nego april. Isto se je zgodilo v južnejšem delu Srednje Evrope 1. 1896 Potem naletimo na podobne temperaturne zamenjave med obema mesecema šele 1. 1780., in še prej. to je L 1719., so nekaj sličnega zabeležili v Berlinu. Najizrazitejša pa je bila letošnja prevrnitev. Pomlad, ki jo pravkar uživamo oziroma, ki bi jo morali uživati, je torej res v marsikaterem pogledu zgodovinska. Detektivi ugrabili mlado damo Pustolovska dogodivščina v Budimpešti Na budimpeštanski vzhodni postaji je prišlo v soboto do pravega ameriškega prizora Ko je prispel pariški brzovlak, je stopila iz njega mlada daima, ki jo je nenadno obkolilo pet mož. Pozvali so jo, naj jim neopazno sledi. Ker so bili možje civilno oblečeni, se je mlada ženska uprla in je na zadnje stekla preko tiirov proti cesti. Pred nekim plotom pa so jo zasledovalci ujeli, jo posadili v taksi in jo odpeljali v neki hotel Tam se je izkazalo, da so bili moški detektivi, ki jiih je bil najel oče mlade dame, ameriški milijonar Anton Gellin iz Kansas Cityja, da bi pozvedovali za njo. Mlada, toda po vsej priliki zelo samostojna dama, je namreč že v svojem 15. letu ušla z nekim filmskim igralcem z doma in Je doslej niso mogli dobiti Preživljala se je kot pevka v raznih velikih varietejih ,na zadnje v Parizu. Tam so jo detektivi njenega očeta izsledili. Zvedela je za to in je pobegnila v Budimpešto. Toda detektivi so bili hitrejši in so z letalom prispeli v madžarsko prestolnico. Benetke brez gondol Ena najstarejših beneških izadelovalnic gondol, ki je bila last družine Chieti, je te dni baš ob 500-letnici svojega obstoja, zaprla svoj obrat. Večina beneških gondol. ki so vozile pet stoletij zaljubljene dvojice v mesečine pod Mostom zdihova-nja, je bila izdelek družine Chieti Lastniki tovarne utemeljujejo konec svojega podjetja s tem, da se obratovanje ne izplača več, ker postaja gondola čedalje bolj netmoderna. Motorke so prodajanje gondol potisnile popolnoma v ozadje. Tako so jo mogli na postaji prijeti. Nje oče zahteva namreč slej ko prej, da se mora neubogljiva hči vrniti domov. Nova polarna odprava Danski raziskovalec dr. Lauge Koeh (slika) je odletel te dni v predele Severne Grenlandije, bjer bo raziskoval, če je v teh krajih še kaj neznane kopnine Težavna operacija Martama krokodilu z tandoaskaro živalskem vrtu fcdirajo zob Spopad med štorkljami Nad krajem Riickenwaldau v nemški šleziji je prišlo do nenavadnega spopada med štorkljami V gnezdo za štorklje, ki so ga imeli na postajnem poslopju se je veselila pred nekoliko dnevi dvojica štorkelj, ki se je bila pravkar vrnila z juga. Nekoliko dni pozneje je prispela jata 35 štorkelj, med katerimi je bila dvojica, ki je že prejšnja leta stanovala v tem gnezdu. Ta je oba vsiljivca takoj napadla. V boj so posegle tudi vse ostale štorklje. Po dolgi bitki sta morala napadenca, ki sta se branila z velikim pogumom, na zadnje vendarle osta-viti gnezdo. Bila sta precej zmršena in ranjena. če hočeš, verjemi, če nočeš, pa ne. •. ... da je v zadnjih sto letih izumrlo več nego sto živalskih vrst ... da obstoji v Mehiki »strokovna organizacija beračev«, ki šteje 100.000 članov in ki zahteva uradno priznanje s strani delovnega ministrstva. ... da je število ljudi na zemlji, ki so ga ob začetku tega stoletja cenili še na poldrugo milijardo, med tem daleč prekoračilo 2 milijardi. Po zadnji cenitvi znaša namreč 2,,110,000.000. Več nego polovica zemljanov živi v Aziji. ... da je največja grobnica na svetu v indijskem mestu Bidžapuru, in to je grobnica šaha Mohameda Alija. Njena talna površina znaša 50 X 50 m. ... da pridobivajo v Kebri v Afriki maslo iz nekega drevesa. To maslo ima boljši okus nego tisto, ki ga nam dobavljajo krave Koliko stane ljubezen Angleški igralec MarshaH bo vložil energični priziv, če ga bo sodišče obsodilo na plačilo kakšnih devet milijonov dinarjev, ker je ameriškemu skladatelju šlagerjev Eddyju Brandtu »ukradel naklonjenost žene«, kakor pravi obtožnica. Brandtov zakon z neko igralko se je 5>-čil v novembru lanskega leta in vzrok za to ločitev je bil, kalor je navedel Brandt, v tem, da mu je Marshall ženo odtujil. Duševno muko, ki jo je trpel zavoljo tega, je Brandt potem preračunal v funte in tako je zahteval 50.000 funtov šterlingov odškodnine. Koliko mu jih bodo priznali pa je drugo vprašanje. Srebrna poroka v Holfywoodu V ameriškem filmskem raju so imeli nedavno dogodek, kajti drugače se pač ne more imenovati pet in dvajsetletnica poroke filmske zvezdnice, ki je še vedno aktivna! Zvezdnica, ki je učakala ta jubilej, se piše Joan Hersholt ter je kakor nje mož, angažirana pri filmu. Odkar je omožena, je odigrala z uspehom 440 filmskih vlog. Električni robot V Preravi na Češkoslovaškem so uvedli mehanično napravo, ki avtomatično regulira prižiganje ln ugašanje luči Robot sestoji iz dveh celic. Prva je v poslopju mestne elektrarne, druga pa na transformatorju. čim se zmoči, reagirata obe celici na spremembo svetlobe s tem, da zažari jo povsod električne luči Madžarski milijonarji V zvezi z uvedbo nove oddaje imetja so madžarske oblasti izdale statistiko, iz katere je razvidno, da je v tej deželi 263 milijonarjev. Petnajst Madžarov ima imetje po več nego 5 milijonov pengov, eden med njimi celo več nego 50 milijonov pengov. Samo ta davkoplačevalec plačuje državi okrog 7,5 odstotka vsega imovinskega davka, ki ga plačujejo na Madžarskem. Prve morske ladje v Moskvi Minuli teden so 9e prvič pojavile v Moskvi ruske pomorske ladje. Prispele so po prekopu, ki veže Moskvo in Volgo. Flotilja obsega devet enot, tri velike motorne ladje Stalin, Molotov in Kalinin ter šest manjših ladij Sonja Henie si gradi palačo Kakor poročajo iz Osla si Sonja Henie, bivša svetovna prvakinja v drsanju in sedanja (nič preveč uspešna) filmska igralka, na starem deželskem posestvu svoje rodbine na Norveškem gradi majhno palačo v klasicističnem slogu. V kletnih prostorih bo imela Sonja bar in telovadnico. V kopalnice je mogoče stalno dovajati svežo vodo iz morja. človekovo rojstvo v filmu Predvajanje prepovedano — iz nravstvenih razlogov V Zetttnjenih državah se ta čas srdito prepirajo zavoljo nekega novega filma. Prepir Je postal sedaj še hujši, ker je vanj posegla žena državnega predsednika, ga. Rooeeveltova FIlm ae Imenuje »Rojstvo deteta«, posneli so ga pod nadzorstvom ameriške zdravniške zveze in kaže na naturalističen način dogodke ob rojstvih. Javnost se je s tem delom prvič seznanila, ko je ilustrirani časopis »Life« priobčil nekoliko posnetkov ia njega. V nekfli delih Zetfinjenih držav so film £z nravstvenih razlogov prepovedali a le za nekaj časa. Tudi aretacije mnogih kol-porterjev »Lifea« so razveljavili ker so pristaši filma seveda takoj začeli dokazovati da gre za popolnoma znanstveno delo z vzgojnim namenom. Konservativni krogi pa so s svojimi napadi nadaljevali in so zahtevali, naj bi predvajanje splošno prepovedali. Ga Rooseveltova, ki se bavi kakor znano zelo odločno z vsemi vprašanji ameriškega javnega življenja, posebno pa tudi z ženskimi vprašanji, se je začela zanimati tudi za ta film. Ogledala si ga je in je podala nato izjavo, da se ji vidi delo izvrstno, posebno za zakonce Seveda pa ne priporoča predvajanj, ki se jih lahko udeleži vsak. Ta izjava »prve dame v deželi« je izzvalo ostre kritike s strani zveze katoliških žena, ki je dejala, da je pričakovala od »prve dame« več okusa. Nevarno je baje in slabo, če žena državnega predsednika izjavlja nekaj, kar je v nasprotju z občutki velikega dela prebivalstva... S talijem je morila Afera Marte Marekove pred dunajskim sodiščem Zločinka bo najbrže obsojena na smrt Pred dunajskim porotnim sodiščem se je začela razpirava proiti eni najslabših morilk in slepark, kar £h pozna kriminalna zgodovina. Njena afera se bo uvrstila nekoč v zbirke velikih razprav, ki zanimajo ljudi eš po mnogih desetletjih. To je afera Marte Marekove, o kateri smo poročali ponovno v našem listu štiridesetletna zločinka je bila že pred desetimi leti v isti razpravni dvorani v središču senzaciijskega procesa. Takrat so njo in njenega moža, tehnika Emila Ma-reka, obtožili zavarovalnega sleparstva. Državno tožilstvo je trdilo, da si je Emil Marek sam odsekal nogo, da bi se polastil zavarovalne vsote v znesku 400.000 dolarjev, žena mu je pri tera pomagala. V splošno presenečenje Se je razprava končala tedaj s tem, da so Marekova obsodili samo zavoljo obrekovanja in navajanja k napačnemu pričevanju. Zavarovalnega slepa rstva so ju oprostili Emil Marek je dobil le štiri mesece težke ječe, njegova žena pa tri mesece, na priziv so jima potem zvišali kazen na sedem mesecev. Zavarovalna družha je nato z Marokom sklenila poravnavo, po kateri mu je plačala 180.000 šilingov. Od tega so spravili samo zagovornik} 100.000 šilingov v svoje žepe in ko je Marek poplačal še neke dolgove, mu je ostalo samo 20.000 šilingov. Njegova žena se ni mogla sprijazniti s skromnim življenjem. Njeno razmerje do moža je postajalo navzlic temu, da mu je rodila v tem času dva otroka, čedalje bolj napeto. Tudi otroka sta ji bila na poti L. 1932 sta Emil Marek in hčerka In-geborg nenadno umrla, sinček Alfonz je težko obolel že tedaj so sumili, da je Marekova posegla po najbolj za vratnem izmed zločinov, po umoru 3 strupom, da bi se rešila vseh skrbi. A šele po šestih letih se je ta sum nato tako zgostil, da so oblasti ženo spravile na zatožno klop. Preiskava je namreč ugotovila, da je morala Marekova poleg moža in hčerke odstraniti tudi svojo staro teto, Suzano Lowensteinovo, in svojo podnajemnico, Felicito Kittenbergerjevo. Pregled vseh štirih trupel je ugotovil sledove enega najhujših kovinskih strupov, talija. Tudi mali Alfonz je bil obolel za istimi znaki kakor ostale osebe, ki so umrle. Razprava bo trajala okrog dva tedna in povabili so nanjo nad sto prič. Ker govori obtožba o štirih umorih s strupom in o dveh novih zavarovalnih slepanstvili, se bo obsodba glasila na smrt. Knez dirigira V Berlina so imeli te dni filharmoničen koncert, na katerem je dirigiral Hidemaro Konoje, brat japonskega ministrskega predsednika Bela polja so oživela Ameriška teniška prvakinja Helen VVills na tenišču v VVlmbledonu Poročno potovanje s podmornico V njuyorškem pristanišču so pred kratkim krstili nekega otroka 15 m pod površino morja, namreč v neki podmornici. Papirničar Wri(gigs si je pred časom kupil zastarelo podmornico in je s to podmornico odphil na Dvoje poročno potovanje Krst prvorojenca zakoncev Wriggsovih se je izvršil v prostoru za posadko in mu je prisostvovalo nekoliko znancev ter več zastopnikov tiska. Tudi neki filmski operater je moral biti seveda navzoč in prizor, ki ga je posnel 15 m pod vodo, teče sedaj po ameriških kinematografih. Abesinska cesarica potuje v Evropo Kakor poročajo iz Jeruzalema, se je vkrcala na ladjo, ki odpotuje v Evropo, abesinska cesarica. Prinesla bo s seboj ves svoj nakit, s katerim še razpolaga negiuševa rodbina. ANEKDOTA Ko je bil šaljapin še mlad ln neznan mož, je vzel s svoje police starinsko knjigo ter jo nesel k starinarju. Ta ga je zavrnil: »Bratec, če misliš, da boš to meni prodal, se motiš. Jaz kupujem samo cele biblioteke!« — »Nu«, je odvrnil šaljapin, »saj je to cela moja biblioteka.« VSAK DAN ENA Rešena posadka ruskih ledolomilcev Iz Moskve javljajo, da so ruska letala rešila 184 člansko posadko ledolomilcev »Maljigin« in »Sadko«. Obe ladji sta že dalj časa jetnlci ledu in ju nikakor ne morejo osvoboditi lednega oklepa. »Kje pa je brivski mojster? Ali me boš ti obril namesto njega?« »Da, gospod, mojster mi je naročil, Če kdo pride, ki ne bo jezno gledal, naj ga kar namilim in obrijem.,x (»Politiken«) % Breda, 4 X. 2838. , i K oltarni pregled Iz hrvatskega glasbenega življenja Domača opera O glasbenem življenju v gledališču smo nekoliko poročali že v naših rednih poročilih. Naj ta poročila sedaj še izpopolnimo. Ugotoviti je treba, da zagrebška opera ni izvajala v tej sezoni nič kapitalnega, razen sijajnega Verdijevega »FaLztaffa«. V glavnem je potekla do sedaj sezona v znamenju manj pomembnih repriz, in sicer baje zaradi nekih posebnih ozirov. Tako pravijo, da ni bilo niti umetniške, niti nacionalne potrebe, da se vnovič naštudira Safranko-va »Medvedgradska kraljica«. Od ostalih obljubljenih domačih premier ni izvajano doslej niti eno in ničesar ne napovedujejo. Napovedani so bili namreč na začetku sezone Dobroničev »Rkač«, Papandopulova »Sunčanica« in novi Lhotkin balet »Srednjeveška ljubezen«, ki je bil že izvajan v inozemstvu v koreografiji Mlakarjevih. Zato torej letošnja sezona ni bog ve kako zanimiva. Dvofakov »Jakobin«, dasi ima gla-sbeno-zgodovinsko vrednost zlasti za češko publiko, ne more danes navdušiti s svojo zastarelo vsebino in delno celo ne-ustrezajočo glasbo. Od vnovič uvežbanih del je treba omeniti »Bogorodičin nakit«, ki je vsaj scensko dobro uspel. Vendar so od domačih del stalno na repertoarju opere: Ero (Gotovac), Zrinjski (Zaje), Po-rin (Lisinski), Licitarsko srce in Imbrek z nosom (Baranovičevi), Dorica pleše (Odak). Tudi iz sodobne operne literature ni prišlo na oder nobeno delo. Balet se kot samostojna umetnost že več let ne goji, oikar namreč baletni mojster ga. Froma-nova več ne pleše in odkar je velika hrvatska plesalka Mia Corakova emigrirala v Pariz, kjer je dosegla izredne uspehe. Produktivni in reproduktlvnl Med hrvatskimi skladatelji vladajo hudi spori; v sporih so pa tudi s skladatelji in reproduktivnimi umetniki. Zato ni lahko dognati resnice in najti primerne osebnosti za pojasnila. Samo težko se je odločil predsednik Kluba hrv. komponistov g. Jakob Gotovac, da nam kaj pove o teh sporih, potem ko nam je skladtelj g. Ivo Br-kanovič, kritik »Hrvatskega dnevnika«, tolmačil umetniške smernice hrvatske glasbe in njene manifestacije, kar so naknadno izpopolnili še nekateri drugi komponisti. Vendar je Klubu hrv. komponistov uspelo zbrati v svojih vrstah vse komponiste, ki so doslej dali hrvatski glasbi značilna dela, kakor Božidar širola, Krsto Odak, Zlat-ko Grgoševič, Boris Papandopulo, Josip Vr-hovski, Milo Cipra, Oskar Jozefovič, Fran Dugan, Ivo Brkanovič. V klubu so se zbrali v namenu, da ustvarjajo in propagirajo hrvatski glasbeni stil, ki je pognal in se oplodil v hrv. glasbenem življenju na podlagi narodnih motivov, ter da kritizirajo vse ono, kar se jim zdi škodljivo za razvoj avtohtone hrv. glasbene kulture. V istem cilju odelujejo tudi z Društvom hrv. repro-duktivnih glasbenih umetnikov. Klub je priredil v oktobru veliki manifestacijski simfonični koncert, Id je krasno uspel. V aprilu je priredil skupno z omenjenim društvom koncert komorne glasbe. Večkrat prireja tudi na radiu dela svojih članov. Razen dela na čisto umetniškem polju se je moral klub tudi odlično boriti s svojimi nasprotniki. Tako je prišel v hudo nasprotje z upravo zagrebške filharmonije. Do nasprotja med komponisti in repro-duktivnim korpusom je prišlo zato, ker slednjega vodijo ljudje brez čuta za umetnost naroda, od katerega žive. Klub je zahteval, da se umetniške ustanove vodijo pod kontrolo domačih umetnikov, da bi se lahko hrvatska glasba nemoteno razvijala. Vodstvo filharmonije je pa vse svoje delo usmerilo na gospodarsko-spekulativni podlagi, ne oziraje se na vitalne potrebe hrv. glasbe in hrv. komponistov. Filharmonija išče sicer pomoči od države in samoupravnih teles, vendar ne propagira v prvi vrsti domače glasbe. Po mnenju kluba je filharmonija kakršna je danes glede na svoje delo, samo filiala dunajskih in peštanskih koncertnih poslovalnic, katerim gre samo za korist. Zato bi bilo potrebno postaviti najvažnejši glasbeni korpus v Zagrebu na širšo podlago. V tem cilju je klub poslal spomenico gledališki upravi, da naj prevzame v svoje roke organizacijo koncertov. To spomenico je gledališče odklonilo, ne da bi se spuščalo v kritiko dela filharmonije, katero tudi nadalje podpira. V tej borbi je klub izgubil svoja dva ugledna člana (Ba-ranovič, Kune), vendar se bo tudi nadalje odločno boril za uresničitev svojih nacionalnih in umetniških smotrov. Glasba in politika Ob priliki svojega konstituiranja ni bil klub prijateljsko sprejet pri oni skupini hrv. komponistov, ki so se zbrali okoli zadruge »Sklad«, katero vodi znani nacionalni komponist Rudolf Matz; le ti so celo odrekli klubu legitimacijo, da bi predstavljal hrvatske komponiste, ki naj bodo sa-m<5 v »Skladu«. Ti gospodje so torej hoteli nekako »vistosmeriti« hrvatske komponiste. Nedvomno deluje »Sklad« skupno s Hrvatsko pevsko zvezo, ki jo vodijo iste osebe, in je storil marsikaj koristnega s svojo propagando in spretno organizacijo za hrvatski narodni pokret. Toda umetniško vrednost tega dela bo gotovo nepristransko ocenila šele zgodovina naše glasbe. Počasi pa so celo najbolj pomembni člani »Sklada« pristopili h klubu, ker smatrajo, da bodo za napredek hrvatske glasbe več storili v sodelovanju s svojimi tovariši v klubu. V zadnjem času se vendar nasprotni zrelišči nekoliko približujeta, ko že itak hočeta umetniško-ideološko isto. Klub čaka po programu še veliko dela, a glavni smoter je ta: Zaščititi in propagirati umetniške in stanovske interese svojih članov v upanju na čas, ko bo hrv. skladatelj bolj čislan kakor je danes in ko bo v svoji domovini užival toliko pravic in priznanja kakor v kulturnem svetu. O. A. a Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik, BOHORIČEVA fi, Telet. 20-68 Parne stroje, kotle, turbine, vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak ln olje DOAIZALE Zapiski »INTERNACIONALNE KNJIŽEVNE NOVOSTI« Tako s« imenuje list, ki je pravkar pričel izhajati v Zagrebu (uredništvo in uprava v Ilici 47). List ima namen, da nudi našim intelektualcem Ln prijateljem knjige bibliografski pregled domačih in tujih izdaj. Obenem pa vodi literarno krotniko. V pravkar izlšli 2. številki prinaša med drugim pravila novega društva »Prijatelji svjetske literature u ZagretRevue des Livres«- nadaljnji francoski tekst v glavi novega lista pa je celo napačen (redaktion namesto: rčdacti-on). — »Misel to delo«. Uredništvo revije >M5sal in delo« nam sporoča, da bo zaradi aktualnega gradiva, kd je med tem dospelo, izšla namesto enojne dvojna številka za april in maj in sicer sredi tega meseca. K sporu za esperantski prevod »Krsta pri Savici«. V zvezi s člankom, ki ga je objavil ▼ »Slov. Narodu« g. DezLderij Mizerit, nam jfe pnart g, rumjan Yaheo, dadjsi prtrmifai k odgovor iz katerega posnemamo zaradi pomanjkanja prostora samo najvažnejše: G. Vahen vprašuje: 1. Ali je v prevodu kakšne pesnitve važnejša rima aili je važnejši besedni red, ritem, podajanje misli po izvirniku? 2. Ali je prevajalec upravičen žrtvovati rimo zato, da se približa kolikor mogoče izvirniku? 3. Ali je upravičen nekdo, ki jezika povsem ne obvlada, pisati o »nesposobnosti« prevajalca? Nadalje pravi: Ce bi hotel pre-prvotno »KRST..« prevedeJ v rimah, a sem končavali ali na —as, ali pa na —ante, aiLi —anta, kar bi pač pisano morda lepo izgledalo. a kako bi zvenelo, vem. ker sem prvotno »KRST..« prevel v rimah, a sem 100 uspehov \ohko dobile* pome*1 *e L * Vf©Vo tfpo* •KSS^I "lTrnmmi^^r ftvrtfb hW??Trl> na en oglas » „ JUTRU" r f v 1|l| mrzlo RADION pere sam pere prizanesljivo prevod v rimah zavrgel in sem se naje držal izvirnika oziroma ritma in besednega reda izvirnika. Če pa bd prevajaj prosto po izvirniku, kakršne prevode imenuje g. Mizerit »mojstrske« in bi uporabljal natj-raznovrstnejša ločila, ki jih v izvirniku ni. nebroj apostrofov v »blagor blažene rime«, potem bd mogoče g. Mizerit smatral moj prevod »KRSTA..« za mojstrovina Naposled pravti prevajalec »Krsta pri Savici«, da to g. Mizeritu najbolje odgovoril z novimi prevodi iz slovenske literature, ki jih pripravlja. — S tem je potlenrika za nas zaključena. Slorenica ▼ »Slavisehe Rundschau«. Najnovejši (3.) zvezek »Slavisehe Rundschau«, ki prtiobčuje med drugim daljši, ilustrirani članek Ladislava Jandaska »Der Sokol einst und jetet«, je odmeril slovenski kulturi dva uvaževanja vredna Sanka: Bt. Oton Ber-kopec pri kanuje v preglednem sestavku razvoj slovenske bibliografije od Trubarja do Šlebingerja, prof. dr. Karel Ozvald pa glede na novo izdajo Milčinskega, »Ptičkov brez gnezda« ocenjuje to delo, ki sega iz literature v pedagogiko in o katerem upravičeno pravi, da kiLiče po prevajalcu. P O R T Kolesarji bodo slavili SO letnico V nedeljo 29« maja bodo naši kolesarji obhajali zlati jubilej športnega kolesarstva v Sloveniji Ze nekaj časa se mrzlično stopnjujejo priprave za proslavo 501etnice ene naših najstarejših športnih panog. Kolesarska podzveza Ljubljana si s pomočjo še redkih preostalih stebrov iz začetkov našega kolesarstva zelo prizadeva, da bi jubilej proslavila kar se da dostojno in tako v pravi luči pokazala naše kolesarstvo. Tudi razne ustanove, športne organizacije in ostale zasebne kolesarstvu naklonjene osebnosti so stopile na plan, da bi proslava, ki bo v nedeljo 29. t. m., uspela čim sijajne-je. Pokroviteljstvo nad to kolesarsko proslavo je prevzel ban dravske banovine g. dr. Natlačen, častno predsedstvo komandant dravske divizijske oblasti general g. L. Tonič in župan mesta Ljubljane g. dr. Adlešič; v častni odbor pa so vstopili gospodje: podpredsednik mestne občin% ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar, blag. ravnatelj v p. Rudolf Vesel, primarij dr. J. Jenko, direktor pošte in telegrafa v p. dr. Al. Gregorič, minister dr. Fr. Novak in trgovec Leopold Fursager. Proslava tega jubileja bo obsegala celodnevno kolesarsko prireditev, ki bo sesto-jala iz cestnih in dirkališčnih dirk. Cestne dirke bodo za glavno skupino ob 8. zjutraj izpred Nar. doma na Bleiweisovi cesti skozi Vrhniko, Logatec, Planino, Rakek in od tam nazaj po isti progi spet v Ljubljano, kamor bodo dirkači prispeli okoli 11.30 na cilj, ki bo tudi na Bleiweisovi cesti. Juni-orska skupina bo pa startala ob 8.30 in vozila skozi Vrhniko, Logatec in odtod nazaj v Ljubljano, kamor bo prispela okrog 10.30. Proga prve skupine bo dolga 108 km, druge pa 60 km. Da bo spomin na ustanovitev prvega slovenskega kolesarskega kluba, t. j. Kluba slovenskih bicl-klistov »Ljubljana« še bolj poudarjen, je prireditelj preskrbel še za skupino kolesarjev na starinskih visokih kolesih, ki bodo na cilj privozili približno 10 minut za juniorji. Popoldanski spored prireditve, ki se bo razvijal od 14.30 dalje na »Hermesovem« dirkalifiču, bo tudi zelo pester in bo brez dvoma zadovoljil vse gledalce. Razen drugih točk bo na sporedu tudi vožnja na visokih kolesih, dalje vožnja na tandemih jaMOfledežnih kolesih), vožnja. » motornim, vodstvom itd. Zvečer ob 20. bo slavnostna razdelitev nagrad v restavraciji »Zvezdi«. Ljubljanska kolesarska podzveza bo ob tej priliki izdala tudi posebno Jubilejno izdajo »Slovenskega kolesarja«, ki bo vsebovala zanimive zgodovinske podatke in mnoge zanimivosti iz razvoja kolesarstva v Sloveniji. V neka] vrstah V petek, soboto in nedeljo bo na glavnih igriščih ATK na Salati v Zagrebu odigrana meddržavna teniška tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško v I. kolu za Davisov pokal 1938. Zreb je nanesel, da se bosta baš v tem kolu sestali dve reprezentanci, ki sta zaradi oslabitve Nemčije, Anglije in Francije po splošnem mnenju najboljši v evropskem pasu in je zato precej verjetno, da bo zagrebški zmagovalec pozneje tudi zmagovalec v evropskem pasu. Češkoslovaški igralci Menzel, Cejnar in Hecht so že prispeli v Zagreb in začeli trenirati na Salati. Glavno naše orožje v tem srečanju bosta Punčec in Mi-tič, ki sta tudi najbolj v treningu. Ceho-slovaki sami so trdno prepričani, da bodo to pot zmagali. V nedeljo bo ▼ Bukarešti 17. srečanje nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Romunije Nedeljska tekma šteje v konkurenci za pokal prezidenta češkoslovaške republike dr. Beneša, v kateri igrajo razen Cehov in naših še Rumuni. V tem tekmovanju, ki se je začelo pred dvema letoma, so bile dosedaj odigrane naslednje tri tekme: Češkoslovaška - Rumuni j a 1:1 ▼ Bukarešti, Jugoslavija - Rumunija 2:1 ▼ Beogradu in Češkoslovaška - Jugoslavija 5:4 v Pragi. Po točkah vodi torej dozdaj Češkoslovaška pred nami in Rumuni j o. Letos bo to tekmovanje zaključeno, in sicer je treba v njem razen nedeljske igre odigrati še dve tekmi, v Pragi med Češkoslovaško in Rumuni j o ter v Beogradu med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Z Rumunijo smo dosedaj igrali 17krat in od tega zmagali Sokrat, izgubili sta. Tkrat ter dosegli razliko golov 33 : 28. Za to tekmo, ki Je za nas še posebno važna, je savezni kapetan Popovič nekoliko »pomladil« našo reprezentanco in je zdaj v njej 5 igralcev Gradjanskega, ter po dva iz BSKa in Baska, eden je Haškovec, Sipoš pa še ni v nobenem našem klubu. Glavne spremembe so bile izvršene torej v napadalni vrsti; upajmo, da samo v korist vse enajstorice! O letošnjem tekmovanju za srednjeevropski pokal smo nekaj zabeležili na tem mestu že ▼ zadnji številki. Na sobotni seji ▼ Milanu so bili razdeljeni razen terminov tudi posamezni pari in bodo po dosedanji razdelitvi igrali v L kolu naslednji nasprotniki: Italija III-CSR I, Madžarska II-Rumunija II, Jugoslavija n-CSR n, Italija I - Madžarska IV, Madžarska m - Italija II, CSR IV - Jugoslavija I, Rumunija I-Italija IV in CSR III - Madžarska L Po gornjem razporedu bo imel torej naš prvak (BSK?) za nasprotnika četrto češkoslovaško moštvo (Prostjejov?), naš drugo-plasirani klub v prvenstvu (Hašk?) pa drugo češkoslovaško enajstorico iz prvenstva (Slavijo?). Ta razporeditev prav za prav še ni prav dokončna, ker je bil Nemcem kot naslednikom Avstrijcev v tem tekmovanju določen enomesečni rok, da lahko še s tremi moštvi pristopijo v konkurenco, vsekakor s pogojem, da bodo postavili koj; najmočnejšega nogometnega predstavnika — državnega prvaka, ne pa prvaka kateregakoli okrožja. V norveški prestolnici je te dni umrl znani pionir smučarskega športa Fr. Huit-feldt, ki so ga po vsem svetu poznali kot izumitelja tako zvanih Huitfeldovih stremen. Mož je dosegel visoko starost 83 let _ Prva jugoslovanska splošna plavalna šola ▼ Ljubljani. Razpis mladinsko-vaditelj-skega tečaja v času od 16. do 25. maja 1938. Tečaj bo v večernih urah v zimskem kopališču Ilirije, določen za učiteljsbvo, učitelji-ščn ;e in one člane plavalnih sekcij, ki ždle vaditi plavalne tečaje mladine. Prijave je poslati na naslov šole, Tyrševa 1 — Goreč do 10. maja. Prijavnine ni. Tečaj obsega: A. I. Osnovni pojmi o človeškem telesu in funkcijah poedinaih organov. 2. Funkcije organov pri plavanju. 3. Higijena kopanja. B. 4. Razmerje vaditelja do otroka. C. 5. Navajanje otroka na vodo. 6. Vodne igre (za otroke). 7. Prvi pouk v plavanju. 8. Posamezni olavalni stili, osnove skoka v vodo in potapljanja. C. 9. Splošno o kopanju in o plavanju v prosti vodi in v bazenu. 10. Prva pomoč. V prijavah je treba naveeti ime, poklic, rojstno leto in stanovanje. Število udeležencev je omejeno. Uprava pLavaine šole. — Ilustrovane športne novosti št. 19 so izšle. Na prvih mestih objavlja ta številka obširne članke o teniškem srečanju za Davisov pokal s Cehoslovaki, nato pa je na dolgo in široko obravnana zadnja ligaška prvenstvena nedelja, ki je prinesla toliko senzacij in razočaranj. Tudi ostalo gradivo v tej številki je večinoma posvečeno nogometu, kolikor ni prepreženo z raznim zanimivim drobižem iz ostalih športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. — SK Svoboda (Ljubljana). Vse aktivno in podporno članstvo ponovno opozarjamo na redni občni zbor, ki bo v petek 6. t m ob 19 v mali dvorani Delavske zbornice. SK Adria. V četrtek zvečer strogo obvezen trening na igrišču v Zalogu. Po treningu kratek sestanek, važen zaradi popoldanske nedeljske tekme. Iz Ptuja J— Sirovo«. Na državni cesti v Slovenji vasi proti Mariboru so v aaJujem času neznanci spet populili večje števflono-vozasajenih sadnih dreves, škoda Je znatna. Orožniki kriarat RADIO Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ln obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL &. Sreda, 4 maja Ljubljana 12e Po domače (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi, — 13^0: Plošče. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar). — 18.40: Do-lenjska mesta v dobi merkantOizma (prof. JanJ&o Jarc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Letošnji dečji dnevi (g. Vojko Jagodič). — 20: Prenos koncertnega večera in Maribora. Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Orkestralna koncert in plošče. — 20: Pesmi. — 20.30: Humor. — 21.30: Narodne pesmi. — 22.15: Klavirske skladbe. — Zagreb 17.1&: Otroška ura. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.30: Radijski film. — 2L15a Koncert »listov, pevskega zbora in orkestra. — 22.15: Ravelove klavirske skladbe. — 22.40: Lahka glasbe s plošč. — Sofija 13: Prenos Wagnerjeve opere »Tanjihamse«. — 22: Zabaven spored. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Koncertna ura. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Plošče. — 20: Večer francoske glasbe. — 21.30: Lahka is plesna muzika. — 22.20: V dunajskem stilu. — Berlin 19.10: Godalni kvintet — 20: Orkestralni koncert. — 21.30: ValSkova ura (plošče). — 22.30: Zabaven spored. — Mnn-chen 19.10: Lahka godba orkestra in sofistov. — 21.30: Zvočna igra. — 22.30: Prenos z Dunaja. — Stuttgart 19.45: Arije in pesmi — 20: Urica humorja. — 21.30: Odlomki iz novih zvočnih filmov. — 22JSO: Izmen jalni koncert Nemčija — Portogatefka. —' 23: Prenos z Dunaja. — 24: Nočni koncert iz Fnankfurta. Četrtek 5. maja Ljubljana 12: Mojstri lahke glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncertne suite (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). —t 19: Napovedi, poročila. — 19-30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos Mozartove opere »Don Juan« iz opernega gled. v Ljubljani. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 17.30: Narodne pesmi, klavirske skladbe in plošče. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 21.50: Plošče. — 22.15: Komorne skladbe. — Zagreb 17.15; Orkestralni koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.35: Lahka glasba. — 20.25: Zvočna igra. — 21: Ura slovaške glasbe. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.40: Klavirske skladbe. — 20.10: Lahka glasba in klavirski duetL — 22: Komorne skladbe. — Sofija 17.30: Vojaška godba in narodne pesmi. — 19.30: Orkestralni koncert — 20.45: Pesmi. — 21.15: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 10.30: Vedra muzika. — 12: Lahka godba orkestra. — 15.30: Komorna glasba. — 16: Popoldanski koncert — 18; Nove plošče. — 20: Pester spored. — 21.10: Koncert Pfitznerjeve glasbe. — 22.20: Vedra muzika. ^ Berlin 19.10: Koncert godalnega kvinteta. — 20: Veliki plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta — Munchen 19.10: Odlomki iz operet ln zvočnih filmov. — 21: Munchenske skice. — 22.20: Pevski in klavirski koncert — Stuttgart 19.15; Vedra glasba za delopust. — 20: Zvočna igra. — 21: Plesni komadi na ploščah. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — 24: Nočni koncert Pol stoletja Se deluje CMD, HRPOLEOHOUR TfflHR CJUBEZEN Zgodovinski roman »Madame, slišali smo o vas. Nismo pa vedeli, da ste v Parizu. Ne dvomimo, da vas bo še videti.« To rekši odvrne oči in gre dalje. Marija Walewska je vsa prepadena in malo ji manjka do omedlevice, a cesarjevi sestri, lepa gospa Maretova in Fouch§ jo obstopdjo in jo skušajo pomiriti. Dostojanstveniki in dvorne dame prosijo, da bi ji bili predstavljeni V svesti si, da je s svojo navzočnostjo ustregla Napoleonovi želji, se z dražestnim ženskim junaštvom ohrabri; spet govori, giblje z izrezljano slonovinasto pahljačo in se smehlja. Ta mah odpro sluge pri vhodu z obrednim hrupom obe krili velikih vrat: x—--cesar!« Popolna tišina leže na zbrano družbo. Na marmornem tlaku v predsobju se oglašajo krepki, hitri koraki. On se prikaže. Glave vseh se sklonijo. On pa stopa naravnost in z očmi išče po dvorani. Neki obraz išče. In ko ga najde, se trdi izraz njegovega obličja zjasni. Napoleon nosi, kakor po navadi, lovsko uniformo svoje garde: frak iz zelenega sukna z rdečim ovratnikom prav takšnimi obšivi L* majhnimi naramnicami telovnikom in hlače iz najfinejšega 1 ZANESLJIV VODIČ belega volnenega blaga, svflene nogavice in Čevlje z zlatimi zaponkami Na prsih mu viša. križ častne legije. Ko nameri korake proti cesarid, d& znamenje, in ženske, ki spadajo k cesarski rodbini, sedejo. Ko jih pa pozneje ogovarja, vstajajo druga za drugo. »Nu, draga...« reče JožefinL Toda prekine se in odvrne na dobro naučeni pozdrav višjega kancelarja: »Cambaceres, pridite jutri zjutraj k meni Rad bi govoril z vami o rimskih zadevah.« Nato se znova obrne k ženi in nadaljuje: »Podoba je, da se tu hudo dolgočasijo; kakSni dolgi in pusti obrazi!« »To je zato, ker so toliko časa čakali nate«, reče orna. »Ali veš, da bo kmalu polnoči, Bonaparte?« Navade, da ga še vedno tako imenuje in tika, se drži kakor posebne pravice. Samo pri uradnih prilikah je obzirna in se izraža po cesarsko. »Tako pozno že? — Imel sem toliko opravkov. Ženske! Vaše edino opravilo je, da se napravljate in sprejemate obiske. Niti pojma nimate o tem, kaj je delo. — Nu, vendarle sem si utrgal trenutek, da pozdravim svoje prijatelje.« Ko se cesar zdaj pripravi na obhod, vstane Jo-žefina in ga hoče spremiti, kakor rada dela. »Ne, ostani,« ji reče. »Trudna si videti; le počivaj. Saj se kmalu vrnem.« In v tem ko ona spet sede, krene cesar s svojo nekam nerodno, mahedravo hojo, z eno roko na hrbtu, proti dvojni vrsti gospodov v večbarvnih žametastih oblekah ali izvezenih uniformah ter bogato In dragoceno oblečenih dam t visokimi, razgaljenimi prsi Generalom, ministrom, kneginjam in vojvodinjam s slavnimi starimi ali novimi imeni, ki jim jih je podelil Napoleon za zmagovite bitke, je ob bližanju malega lovskega častnika tesno pri srcih, in vse moči duha morajo zbrati za tisti bore »da, sire« in »ne, sire«, ki ga bodo komaj še spravili iz sebe, kadar jim zada svoje osorno, vsekako pa nepričakovano in neprijetno vprašanje. Nocoj si je izbral za tarčo generalko Junotovo. A Napoleon je to pot zelo dobre volje. 2e dolgo ga niso videli takšnega. »Ste se vrnili s Portugalskega, madame Junot? Potovanje omika človeka. Priklek vam gre zdaj že dosti bolje. Kaj ne, Hortenza«, se obrne h kraljici holandski, ki stoji tik zraven nje, »kaj ne, da je zdaj kar čedna videti Nič več ni majhno dekletce. Zdaj je poslanikova soproga in kmalu utegne biti še kaj več.« Gospa Junotova kar žari. Njen dolgi, maslinovo-temni obraz, ki je s svojim dolgim nosom in ognje-nočrnimi očmi prava arabska krinka, je videti ves izpremenjen, skoraj zala je na oko. »In vaš soprog? Kaj dela? Dobil sem poročila od njega. Upam, da je zdaj pameten. A najbrže ste tudi vi pridni in ga ne mučite več? Žene ne smejo mučiti svojih mož, drugače ga ti še huje poganjajo.« — To utegne biti namenjeno Jožefinl ki s svojega mesta gotovo vse sliši. — Generalka ne ve, ali naj se smeje ali joče, in se ne upa odgovoriti na ta namig, ki meri na ljubezenske spletke njenega velikega nepridiprava s Karolino Muratovo, zaradi katere so bili Junota nenadoma izgnali na Portugalsko. Majhen gibljaj z glavo, in Napoleon gre dalja Ustavi se pred mršavo ženo z rdečkastoplavimi lasmi ki ima na sebi krasno vodnozeleno obleko. »Dober večer, gospa de Chevreuse«, reče cesar. To je njegova »sovražnica«. Cesar, ki mu je veliko do starega plemstva, je po vsej sili hotel, da je prišla na dvor in nastopila službo dvorne dame. Svojeglava vojvodinja se pa le slabo prilagaja okolici Ne boji se kljubovati Napoleonu, ki jo pogosto skuša ugnati v besednem dvoboju. Toda posreči se mu le malokdaj. Časih jo zapusti in meni: »Premagal sem mržnjo gospe de Chevreuse.« V resnici si pa ne verjame, in z njim vred ne verjame tega nihče. Nocoj hvali njeno toaleto. — Domišlja si da razume, kaj je lišp. — Vojvodinji pa ne gre nič do živega, in njeno obličje ima čudno ošaben izraz, ki vznemirja njene prijatelje. »Vsaj neokusno načičkani niste, kakor toliko drugih. Ta zelena barva se vam lepo prilega. Veselje vas je pogledati Škoda, da imate rdeče lase.« Gospa de Chevreuse se pahlja, mirno pogleda cesarja in odgovori: »Res, sdre? Ali je mogoče? Noben moški mi še ni rekel tega.« Napoleon nagrbanči obrvi Vsa okolica pridržuje sapo in čaka bliska... A cesar se zasmeje, skomigne z rameni stori nekaj korakov naprej in se obrne k svoji materi. »Kako se ima signora Leticija? AH je zadovoljna?« Mati odgovori nekaj besed, ki jih komaj razumejo: filij Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Dtn Najmanj §1 znesek 17 Din Sprejmem šiviljo na dom za obleke, piašče in perilo. Cesta na. Loko, it. 28. gostilna. 11171-1 Brivskega pomočnika sprejme Koflei, Železniki nad Skofjo Loko. 11107-1 Krojaškega pomočnika hi male kose ali praktikan-ta. za boljše delo, pridnega m poštenega, sprejmem takoj. Krefl Viktor, Braslov-ie, Savinj. dolina. 11150-1 Praktikanta S znanjem nemščine in strojepisja, iščem. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo referenc in prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Baska«. 11120-1 Več slikarskih in plesk. pomočnikov »prejmem takoj. Tomazin Viktor, Novo mesto. 11152-1 Močnega fanta zdravega od 14 do 16 let starega, poštenega, sprejme za postavljanje kegljev in razna hišna dela restavracija Narodni dom v Kranju. 11156-1 Brivski pomočnik dober delavec, vojaščine prost, dobi stalno službo. 1'lača po dogovoru. Godnov Franc, brivec, Tržič, Cerkvena 22. 11154-1 Model za friziranje izrazito blondinko, iščem proti dobri nagradi. Salon Mary, Mestni trg 3. 11182-1 Žensko osebje kuharico, priktikantko za pisarno in dekle za pomoč kuharici, sprejme hotel Ro-kan. Selce, Hrv. -Primorje. 11166-1 Frizerko mlajšo, verzirano ▼ trajni in železni ondulaciji, sprejmem takoj proti dobri plači v stalno službo Martulaš. Marjan, Ljubljana, Tržaška cesta 42. 11191-1 Brivski pomočnik in pertektna tr zerka dobita službo. Frizerss: salon Ftajle, Celje. 11229-1 Mizarskega pomočnika in rajenca, sprejme mizarstvo Cimermat kom. družba, D. M. y Polju. 11179-1 Gradbeni tehnik dobi takoj zaposlitev za pr-ložnostno delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11204-1 Plačilni natakar s lravciii. zmožen nemščine, dobi mesto za hotelsko restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotelska restavracija«. Jutra. 11028-1 Prodajalca in prodajalko sprejme takoj trgovina z zdravniškimi potrebščinami. Slovenščina ;n nemščina pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »444«. 11233-1 -1 Slufbe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Trgovski pomočnik mešane stroke, ki je že vodil podružnico z večjo garancijo, išče mesto pomočnika, zastopnika ali potnika. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mlad, a vendar podjeten«. 11224-2 Trgovski potnik Kolonialne stroke z več .etno prakso, dobro vpe ijan želi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd •Jutra pod »Soliden« 196 2 NE SAMO CENEJŠI, TEMVEČ MNOGO PRAKTICNEJŠI JE »PREMIER" PATENTIRANI, TEHNIČNO DOVRŠENI ŠOTOR. OGLEJTE SI RAZSTAVO PRI »ENTERPROMET«, FLORJANSKA 26. JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF V presenečenju izpuste siromaki še kapitana, da kaj nemilo telebne na tla. Ker je dobil vrhu tega nekaj stolov na glavo, mu kmalu zrasto debeli robovi. »Marš!« se srdito zadere na očeta. »S svojo opico vred se mi pri tej priči spravita z ladje!« Pisarniška praktikantka z malo maturo >n trgovskim tečajem, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Knjigovodstvo«. 11153-2 Izučen železninar in špecerist, z znanjem nemščine, želi dobio službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Cel ju pod značko »Mlad v Celiu«. 11228-2 Pridna ženska vajena vseh del, išče službe za dopoldne ali popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11196-2 Brivski pomočnik star 25 let, dober delavec, želi s 15. majem premeniti službo. Grem tudi na deželo. Metod černetič, brivski salon »Angeli«, Tržič. 11201-2 Moderni risar išče službo. Ponudbe na podružnico iutra Maribor r i šifro »X. L. M.« 11220-2 Vajenci (ke) !iiHiiiinitimii«iinHflmitmiHnm(i[(jimitnn trgov, rodbini. Poslovnica Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 144. 11160-19 Poslovni lokal obstoječ iz treh prostorov na Gosposvetski c. h. št, 4, pritličje, levo oddam v najem. Vpraianja na »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba v Ljubljani. 11151-1? Svetovno znano restavracijo najprometneišega zagrebškega središča in križišča, tik Jelačičevega trga, z velikim vinskim, pivskim in kuhinjskim prometom, izvrstno idočo, obstoječo že 80 let, prodamo zaradi smrtnega primera z velikimi prostori, prekrasnim vrtom, celotnim inventarjem, veliko pivnico, nujno resnemu kupcu. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 11159-19 Dvoriščno pisarno oddam tadi za delavnico. Poizve se: Kolodvorska ul. 18, pri hišniku. 11202-19 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 trisobni stanovanji solnčni, z vsemi pritiklinami in centralno kurjavo, oddam v Dvorakovi ul. št. 10 Ogled od pol 10. do pol 12 ure. Vselitev l. avgusta 1938. 11231-21 Enosob. stanovanje pri Sv Jožefu, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11170-21 Enosob. stanovanje prostorno, oddam za lunij. ; Tržaška cesta 24, pri hišniku. 11172-21 4-sobno stanovanje oddam avgusta za 850 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11180-21 4-sobno stanovanje s kopalnico, oddam boljši stranki za avgust. Več se poizve: Bleiweisova cesta 5, I. nadstropje. 11197-21 Dvosob. stanovanje Lokal vpeljana trafika, galanterija, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11198-19 Nov lokal oddam za mesnico. Pobrelj« pri Maribora, Aleksandrova cesta 31. 11225-19 11 kabinetom, kopalnico, I oddam 1. lunija. Ogledati od 10,—2. Zg. Šiška 235 (blizu gostilne Čarman). 11157-21 Dvosob. stanovanje _ v podpritličju, oddam Z ' avgustom. Bolgarska 26. 11189-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, vse pod enim ključem oddam 1. junija 1938 mirni stranki brez otrok in točni plačnici. V novi vili Poljska pot št. 31. p. Ljubljana, Moste. Ogled stanovanja vsak dan popoldne od 5. ure dalje. 11192-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, za 1. avgust, blizu centra, išče uradniška rodbina 3 odraslih oseb. — Ponudbe pod »Poletje 38« na ogl. odd. Jutra. 11218-21 Dvosob. stanovanje suho, »nlnčno, i vrtom, oddam 1. junija. Vipavska 8, Koiezija. 11089-21 Udobno 4-sobno stanovanje ves komfort in pritikline, oddam za avgustov termin. Kersnikova 7. Ogled od 11. do 15. ure » prvem nadstropju. 11116-21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dalanle naslova 5 Din Na1mn.nl šj znesek 17 Din Manjše stanovanje tudi podstrešno, išče gospa s hčerko. Ponudbe pod ogl. odd. lllll-21a »Skromno« na Jutra. Lepa vila dvostanovanjska, r obsežnim gosp. poslopjem, 130 kv. m bet. skladiščem, vrtom, v celotni izmeri 2300 kv. m na Kodeljevem, v bližini tramv. ugodno naprodaj — radi smrti. Primerno za večjo obrt ali manjšo industrijo. Ponudbe pod šifro »Ugodno 500.000« na ogl. Jutra. 11176-20 Nova hiša moderna, vogalna, enonad-stropna, naprodaj za gotovino. Ogled od 10. do 2. Zg. Šiška 235. (blizu gostilne Čarman). 11158-20 Nova hiša trostanovanjska, na najlepšem kraju mesta, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11149-20 Tridružinska hiša novozidana, v vrtom naprodaj. Cena Din 48.000. Potrebno 38.000 gotovine. Kolarič, mizarstvo, Tezno Ptujska 187 pri Mariboru. 11222-20 Stanovanje sobe in kuhinie, takoj oddam. Lajovic, Kamniška ulica 20. 11212-21 Dvosob. stanovanje a prtiklinami, oddam. Rožna dolina, C. V. 30. 11209-21 Trisobno stanovanje s kopalnico in balkonom nad kavarno »Tabor«, II. nadstropje, mesečno 1000 din, odda 1. avgusta upravitelj, Novi trg 3. 11205-21 Dvosb. stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11200-21 Stanovanje z lokalom za kroiaštvo ali trisobno stanovanje, po možnosti v sredini mesta, išče točen plačnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ill74-21a Starejši zakonski par išče 3-sobno stanovanje za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo dva«. Stanovanje enosobno ali majhno dvosobno, čisto in snažno, išče mirna in snažna mlajša uradniška stranka (2 osebi) za takoj ali kasneje. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod šfbro »Plačam evn. tri mesece v naprej«. 11112-21a Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Dve prazni sobi pripravni za pisarno event. tudi za stanovanje, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11165-23 Veliko prazno sobo ulično, bližina magistrata, pripravno za vsako obrt, pisarno, stanovanje, oddam ugodno. Mestni trg 11-1. 11175-23 Solnčno sobo lepo, zračno, okno na Aleksandrovo cesto, z vso oskrbo in dobro hrano, souporaba kopalnice, oddam 1. junija 1938 dvema solidnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11177-23 Sobo z vso oskrbo, oddam 15. maja. Tyrševa c. 6-1., levo. 11181-23 Za Bežigradom oddam takoi elegantno, sončno, mirno sobo s Kopalnico eni ali dvema osebama. — Bežigrad 7-1. 11168-23 11119-21a Iščem stanovanje enosobno ali dvosobno za junij, najraje Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mladoporočenca«. 11188-21« Enosob. stanovanje suho in solnčno, iščem v centru. Plačam dve leti naprej. Ponudbe pod »Tri odrasle osebe«. 11169-21a Stanovanje dveh sob s kabinetom ali treh sob, išče za 1. junij v mestu ali na periferiji ob tramvajski progi stalna boljša stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. junij«. 11203-21a Opremljeno sobico oddam takoj za din 110. — Tržaška cesta 81-1. 11195-23 Opremljeno sobo v mestu, oddam gospodu 15. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11213-23 Oddam sobo s posebnim vbodom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11206-23 Solnčno sobo oddam takoj z vhodom s stopnic. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 11214-23 Opremljeno sobico zračno, lepo, oddam. Hrenova 14-L 11217-23 Danes nas je za vedno zapustila naša dragu PAVLINA ARKO POSTNA URADNICA NA MIRNI v 29. letu mladosti. Na zadnji poti k Sv. Heleni jo spremimo v četrtek ob 10. uri. Mirna, Zamostec, 3. maja 1938. Žalujoči rodbini ARKO, ŽGAJNAR in ostalo sorodstvo. 0 Brez posebnega obvestila. Za vedno je dne 3. maja odšel od nas naš dobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod Peter Loparnik UČITELJ V POKOJU IN IMEJITELJ REDA SV. SAVE V. STOPNJE po mučni bolezni, vdan v voljo božjo v 65. letu starosti. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v četrtek, dne 5. maja t. L ob 15. uri popoldne, izpred mrtvaške veže na Pobrežju. MARIBOR, LJUBLJANA, dne 3. maja 1938. žalnjoči: Marija, soproga; Lea por. Konjedič, Vlado, otroka; Albin Konjedič, zet; Zora roj. Macarol, snaha; Marjan in Borut, vnuka. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, kopalnico z vso oskrbo, oddam v bližini sv. Jožefa. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 11145-23 Mala papiga f zelena), ki sliši na ime Miko, je ušla. Najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov, ki ga pove ogl. odd. Jutra. 11232-27 Izgubljeno Moški prstan zlat, z rujavim kamnom, izgubljen, spominske vrednosti, naj se vrne proti nagradi. Nemec, Medvedova cesta 7-L 11210-28 f^MMI/lt Ženitve in možitve boljših slojev, posredu;emo naivestneje. Velika izbira odličnih partij. Prvovrstne zveze z najboljšimi rodbinami. Informacije proti poslanim Din 10 v poštnih znamkah, diskretno. Rezor, Zagreb, pošta J. 11161-25 JU l Vsafca beseda 2 Dtn. davey 5 Din za datanje naslova 5 Din nalmanj-61 snesefr 20 Din. »V.« I gre h konec. Hvala? Koo-čano za vselej. Mnogo sreče! 11162-24 Informacije Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanj® naslova 5 Din Najmanjša znesek 17 Din. Gospod v spremstvu dame, ki te «fn» 30. IV. ob priliki veselic« nižjih mestnih uslužbencev v dvorani Miklič zamenjal siv površnik, naj ga odda pri vratarju hotela Metro. pol, da se izogne aa daljnih posledic, ker ga dob to poznamo. 11193-M Opozorilo! Nisem plačnik za dolgom, ki jih naredi kdorkoli na moie ime. Gustav KLraievec, učitelj, Uršna seLa pri Novem mestu. 11230-M KOLESA znamke „AXO" kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri H. SUTTNER, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji! Pohištvo! Ob prenovitvi tvrdke, nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madrac, preprog itd. Obrnite se z zaupanjem na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. DOBITE pa tmfi vse na obroke, posebne solidni izdelavi. E. ZELENKA, tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR — ULICA X. OKTOBRA 5L j „ACZOL" j najidealnejše sredstvo | za impregnacijo in konserviranje lesa. f | Nenadkriljiva in najsignrnejša zaščita. 1 Zahtevajte prospekte in vzorec. | >FERROSTTT«, Zagreb, Račkoga uL S. j .............- .......J Tisoče zahval prejema »MORANA« DEM-'UMMn c______________mestu; MSTRANI KHLX7k«3)EA M hranu t\USNE VCRENINE. WJ!i7AMQJ0 MORANA1 JLirejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribniku*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — j jfrihfor^