1» K O L K T A K K i. J K I) K I. A V S k I l/l S T « ZA MISI Ka zver. ki se zaveda, da mu je biti ali ne biti- . V prvih mesecih nemškega prodiranja v Ukrajino in dalje v ruske stepe mi še nismo bili v vojni. Anglija pa že dve leti. In vzlic temu, da smo tu in v Angliji poudarjali neugnano želio po poražen ju nacizma in Hitlerja, so mnogi v obeh deželah še imeli čas izražati svojo drugo željo, ki je niso mogli krotiti. Izražali so nado, da bi bila tudi Rusija poražena. o Teh Rusiji neugodnih želja tam niso pozabili Niti ne tistih izrekov, da kadar opravimo z Nemci, se bomo z Rusijo udarili. Verjetno je, da je še sedaj precej takih, ki te . želje ali nakane še niso opustili, vzlic prizadevanju predsednika Roosevelta, da bi utrdil zaupnost med zavezniki. Ko je Pravda v Moskvi že po teheranski konferenci objavila "govorico v Kairu" o pogajanju dveh angleških zaupnikov s Hitlerjevimi za separaten mir, je v Angliji završalo, in v Ameriki. Poteza Moskve, s kakršnim koli namenom je bila izvršena, je povzročila sumnjo v iskrenost sovjetskih izjav. Rusiji sovražen ameriški tisk pa je hitel sklepati, da je bila tista notica le pretveza Rusije za sklenitev separatnega miru s Hitlerjem, češ, da ji ni kazalo drugega kakor Anglijo prehiteti. Moskva je objavo notice obžalovala in izjavila, da je prišla v tisk brez njene vednosti. V Angliji so se potolažili, toda sumnja -e ostala. o Na vzhodni fronti pa se je vojna nadaljevala net>*i.-aje se na jeremijade in napade ameriških časnikarjev, ki so izražali strah, da rdeča armada odloži orožje še predno bi mogla angleška in .imeriška armada invadirati Evropo. Drugim se je zdelo nepojmljivo, kako bi Rusija mogla storiti kaj takega v dneh, ko zmaguje, a je njena rdeča armada vendar .še daleč od Nemčije, NIČ tistega prerokovanja o separatnem miru med Stalinom in Hitlerjem se ni uresničilo, pač pa obratno. Moskva vztraja pri svoji besedi, da bo v vojni do zmage in se bori. Ameriški protisovjetski tisk pa Moskvo vendarle draži. V enem svojih listov so priobčili namig ameriški vladi, naj kaj stori proti tako sovražnim listom, kakor je Chicago TriSune. Tribuna je last ene najbogatejših familij v Ameriki. Izmed dnevnikov regularnega formata je tudi najbolj razširjen ameriški list. Dalje je pod njeno ekonomsko kontrolo, in tudi pod političnim vplivom, New York Daily News, ki izhaja v "tabloid" formatu. Ta dnevnik v New Yorku je najbolj razširjen v Ameriki, /zhaja v okrog dva milijona izvodov ob delavnikih, nedeljska izdaja pa v 3,850,000 izvodih. Tretji list teh ekonomskih rojalistov Times Herald v VVashingtonu je eden izmed vseh v glavnem mestu najbolj razširjen. K Rusiji sovražnim listom je treba prišteti še ves Hearstov tisk in stotine drugih dnevnikov ter revij. Rusko mnenje, da jih naša vlada lahko ustavi, je zmotno. Ona lahko zatre le časopise, ki nimajo bogastva, in pa kongresni-kov ter senatorjev za sabo Zato bodo bogataški listi izhajali dalje . in sejali nezaupnost napram Sovjetski uniji, ji očitali naše lend-časne dajatve in pozivali ameriško vlado, naj se zavzame za ogroženo Poljsko in da naj atlantski čarter v.elja tudi za baltiške dežele To hujskanje ni našlo kaj prida odmeva, dokler se ni pričela hova propaganda, ki jo je začel Berlin in tu so ji prilivali. "Ako bo Nemčija poražena, kaj bodo Zed. države in Anglija boljše na tem?" "Ce se to dogodi, bo pogažena ena najkulturnejftih dežel v Evropi in na vsem svetu. Vsa Evropa postane plen ruskega komunizma/* Ti klici iz Berlina so našli v mnogih krogih ugoden odmev. J0SK0 OVEN:. - - RAZGOVORI Ko to pišem, zunaj sneži. Zi-lLitvinov edini, ki je protestiral ma, katera pride v te kraje na-1 proti zalaganju Japonske z voj-vadno zelo zgodaj, se je zadnjo . nimi potrebščinami. Povedal je jesen, oziroma letos, zelo zapoz- že takrat, kakšen bo rezultat. A nila Se nič pravega mraza ali' Anglija, Francija in Zed drža-snega nismo imeli, z izjemo ne-' ve so ostale nevtralne. Istptako kaj dni. Tudi od drugod poroča- Belgija in Nizozemska A niso jo o nenormalnem vremenu. V 1 pa bile nevtralne z zalaganjem Californiji dežuje in v Los An- j Japonske Anglija ji je pošiljala gelesu so imeli plohe z nevihto, | 22 odstotkov potrebščin. Fran-kakršne že leta ne pomnijo. In jclja 7, in mi — 67 odstotkov — v Moskvi, namesto da bi bilo 20 i torej vse. kar je potrebovala Ja-ali 25 pod ničlo, kot je običaj, je j ponska za svoje oboroževanje in tako toplo, da nadlegujejo ljudi vojno. Ostale države pa so ji do- — komarji. Ali kot navadno, se bo menda tudi letos uresničil znani rek, da "zime volk nikdar ne požre." Če ne pride zgodaj, pa pozneje. polnile, kar ji je bilo še treba. Kitajsko je zalagala samo Rusi-ja, in pa kar so mogli Kitajci z velikimi težkocami in še z večjimi žrtvami spraviti v svojo deželo skozi Burmo. In ta pot ji je B^J1*** l bila pozneje na zahtevo Japon Glavni boji se vrše še vedno j ^_zaprta v Rusiji. Sovjetska ofenziva, ki se je pričela lanskega julija, se nadaljuje. Niti čudno abnormalno vreme je ne more ustaviti. Na južnem delu vzhodne fronte, namreč v Ukrajini, in v bližini Kavkaza ni bilo letos skoro nič snega, pač pa veliko deževja, katero je spremenilo prostrane poljane v eno samo •veliko blatno mlako. A Rusov tudi to ni u-stavilo. Oni so odločeni potisniti fašiste z ruske zemlje še to pomlad. pa če zavezniki z drugo fronto prično ali ne. V Italiji so se Nemci zelo utrdili. Izgleda, da bo vzelo precej časa in še več truda, predno se J>ri nas V februarju — ravno nekako takrat, ko smo se spominjali dunajskih delavcev, ki so bili žrtev klerofašizma. se je v Miamiju v Floridi zastrupil zloglasni Charles Eugene Bedaux. Ta človek, profesionalni fašist, je bil ameriškim delavcem zelo znan. Ne samo zaradi svojih fašističnih nazorov, ampak vsled svojega priganjaškega sistema, zvan "Bedaux Efficiency Plan". Ali pravilneje, "speed plan" Na preračunane načine je po tem načrtu, ki ga je prodajal izkori-i ščevalcem, dognal, koliko se iz jih porine do Rima Sploh je vsa j človeka lahko ožame čimveč de- SKIP1NA AMERIŠKIH VOJAKOV po prestani lahko ranjeni, drug« so odpeljali v bolnišnico. bitki ob obresju blisu Rima. Nekateri isnied njih so JOHN CHAMAZAR BOLAN Čitateljem priljubljene kolone "Nekaj o tem in onem", ki jo napolnjuje John Chamazar, ni v tej številki, ker je njen avtor zbolel Nekaj dni je bil v bolnišnici. Sedaj se zdravi doma. Želimo. da si kmalu opomore in prične spet zbirati svoje notice. ti 0 POKOJNEM J0S. LEVERJU Cleveland • Neuburgh, O- — Stalni čitatelji Proletarca so zelo pogosto videli v njemu ime Josipa Leverja. Bilo je med dopisniki, zastopniki in med pri-spevatelji v tiskovni in razne druge sklade. Zato smatram za potrebno nekoliko opisati njegovo neudobno življenje, ki je za vedno prenehalo 24. februarja Ko sem v soboto 26. febr. malo predpoldne vstal — delam namreč ponoči — me je soproga takoj vprašala, ako vem, da je Lever umrl. "Ne, ne vem," sem se začudil, Pojasnila mi je, da je poročilo' o njegovi smrti v Enakopravnosti, ki sva jo prejela že prejšnji dan, a vest o Le ver ju sva pre- j1 zrla. Prečital sem poročilo, ki pojasnuje, da je bil pokojnik 60 let star in doma iz Pregarja pri Trstu. In pa da bo pogreb 26. februarja ob 1. popoldne iz zavoda pogrebnika L. L. Ferfolia. Torej sem zvedel o pokojnikovi smrti ravno eno uro pred napovedanim pogrebom Takoj se oblečeni in se naglo napotim v omenjeni pogrebni zavod, V nadi, da pridem tja prej predno ga bodo odpeljali. K sreči sem dospel še dovolj zgodaj, da sem se od njega lahko poslednjič poslovil. Pogreba se nisem utegnil udeležiti, ker sem moral na delo. S pokojnim Lever jem sem se prvič sešel leta 1928 na otvoritveni slavnosti slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Zelo je deloval, da se je ideja za zgraditev te dvorane uresničila. Pripovedoval mi je, koliko slabega je že skusil v življenju Ko je leta 1913 prišel jz starega kraja... z ženo v Cleveland. je bila tu ve-1 J* P™*1 ur >?d*m lika brezposelnost Delo se mu dnI * lfd"1!. Tou Je bl1 VZr°k' da je posrečilo dobiti šele leta 1915. | * <*h "k°lscinah pri omenjenem Le nekaj tednov po otvoritvi | dclu ™ blk> ko* omenjene dvorane g7je zadela 1 let« etasiravno bi bil sedaj lahko brez dvoma ena najhujših ne-1 k,er sedaJ ne P°™amo sreč. ko mu je nagloma umrla brezposelnosti žena in zapustila šest še zelo italijanska slika zelo zamotana, bodisi politično kot vojaško. Od vsega početka, ko so jim Nemci Mussolinija izpred nosa izpulili, pa do kompromisa z Ba-doglijem. diši vse po darlanstvu. Kar se je delalo v Afriki, se po- lovne sile in kako se lahko prihrani ta ali oni korak in gibljaj, da čimveč producira. Z upelja-vanjem tega izžemalnega sistema si je pridobil veliko bogastvo. Ko je postal imovit, se je vrnil v Evropo. Po rodu je bil Francoz. Tam se je seznanil z raznimi nemškimi, italijanskimi in drugimi evropskimi fašisti, in kajpada, tudi duke of VVindsor ter VVallis Simpson, radi katere hal pevski zbor Delavec, ki je bil odsek kluba . tj lfM „ Včasih sem ga zelo kritiziral' navIJa v liah>1 Samo 50 radi njegove nevljudnosti na-|dru^e v- pram ljudem, če niso soglašali z | Zračna ofenziva nad "Festung njim. Sel sem mu vedno na roko Europa' dobiva .minule tedne pri razpečavanju Družinskega strahovit zamah Da to ni v do- koledarja in Majskega glasa. Te- ; broblt Nemčije ter njene indu- j je pustil angleški prestol, sta bi- žave pri tem so nastale, ko se je stnje, je jasno ha njegova prijatelja. on preselil kake tri milje od te Angleška ofenziva proti Ja-1 Leta 1937 jima je aranžiral v naselbine, jaz pa sem začel de- P°ncem v Burmi je podobna za- tej deželi veliko potniško turo. 1 vezniški ofenzivi v Italiji. To se pravi, da zaenkrat ne more nikamor. Naobratno pa so naše čete in mornarica dosegle v boju z Japonci na raznih otokih Tihega morja velike uspehe. majhnih otrok: Toliko jih sam i seveda ni mogel vzdržavati brez gospodinje in tako je bil primo-ran, da je tri mlajše otroke oddal drugim družinam, ki so jih vzele za svoje. Pravil je, da so vsi trije prišli na dobre domove. . Najslabše je bilo, ker niso ti otroci pri Slovencih. Zato se niso veliko brigali, ako jih je prišel kdo od družine obiskat. To še ni bilo konec nesreč, ki so spremljale pokojnega Leverja. Sledile so nove druga za drugo. Par let pozneje je bil tudi ob delo- Dolg je začel rasti. Ker ni bilo nikakih dohodkov za živež in druge potrebščine družine, je 1 izgubil tudi hišo, ki jo je imel že skoro plačano. Bil je član SNPJ, JSKJ (ABz) in Slovenske dobrodelne zveze. Bil je skoro vedno pri vseh društvih v odboru, a pomanjkanje gmotnih sredstev ga je primo-ralo društva opustiti. Pozneje je začel delati pri WPA in nat9 pa v vojni industriji. A nazaj v podporne organizacije ni mogel več, ker je bil že prestar. Bil je tudi ustanovitelj kluba št. 28 JSZ, ki je pred par leti prenehal, in še prej pa je prene- Da si ne bo kdo tega poročila napačno predstavljal, naj pripomnim, da so tudi drugi delali in ne pripisujem zaslug le pokojniku in sebi. Upam, da z njim ni tudi delo umrlo, in da se bo dalo še kaj napraviti, kar bo v zadoščenje ookojniku. To je moje skromno poročilo o Josipu Leverju, ki je veliko delal za zboljšanje človeške družbe. O njemu velja pregovor, "nehvaležnost je plačilo sveta." Frank Hribar. Municijsko produkcija že doseglo vrhunec Cilj vlade in vojnega poveljstva, dvigniti produkcijo do določene točke, je dosežen, ker je sedaj tolikšna, da zadostuje za vse potrebe naše in zavezniških armad, katerim pomagamo z materijalom. V nekaterih obratih je višek že prekosila in so bila nadaljna naročila, ki so znašala stotine milijonov dolarjev, že preklicana. Ameriška pomoč Rusiji Leo T. Crowley, ki načeljuje izvozu ameriškega blaga zaveznikom, je koncem februarja priobčil številke in količino raznih lend-leasnih pošiljatev Rusiji v zadnjih dveh letih. Številke in vsote so visoke. V denarju znaša vrednost Rusiji poslanega blaga $4,243.804.000 Podatki o številu letal, avtov, tankov, obuval itd. so bili objavljeni v prejšnji številki v članku na prvi strani. Ta materijalna pomoč je v tej ruski ofenzivi znatno pripomogla k uspehom A vendar, če tudi se glase številke poslanih letal, tankov itd. visoke, so v primeri z velikansko uporabo streliva in orožja, katerega taka o-fenziva dnevno požre, le malenkost. Toda tudi taka malenkost lahko odloči zmago ali pa poraz. Rusi so Zed. državam hvaležni za to pomoč — to dokazujejo njihove zmage. Pri rokah imam še druge številke, ki pa nam niso ravno v ponos. Ko se je leta 1937 v ligi narodov in pozneje v Bruslju razpravljalo o usodi Kitajske, je bil Strah jih je ob pomisli, kaj, Če se res dogodi kaj takega? . Toda nič ne pomislijo, da se sovjetska armada bori s še ne-zlomljeno nemško armado, dočim je ogromna ameriška in angleška še skoro vsa nedotaknjena. Cesa se bati? Moskva skuša dokazati, da ji ni mar drugega kot da se jo po vojni pusti v miru, zato si želi za sosede prijateljske vlade Dela v porušenih mestih, na uničenih poljih in vaseh bo neizmerno, in delati in kaj imeti od dela je mogoče le v miru. VVendell VVillkie, Henry VVallacr in marsikdo izmeni drugih na visokih mestih ji verjamejo. Tudi v Londonu se ne delajo, da dvomijo v njene izjave. Vendar pa se je kapitalistični svet boji, ne zato ker je mogočna, ampak ker se morda nekoč dogodi, da bo svoj gospodarski sistem zanesla tudi v njegove dežele. Ce so spremembe v vnanji uolitiki sovjetske vlade kako znamenje, lahko pomenijo le, da nima takih namenov. Sedaj bržkone res ne. To ni več Sovjetska unija s ciljem zanetiti svetovno revolucijo, pač pa si graditi blagostanje in mir doma. Ako se morejo te tri dežele otresti sumničenj in prepričati druga drugo, da žele v skupno dobro živeti med sabo v vzajemnosti, bo vse drugo prllično lahko in razvoj se bo potem res vršil po demokratičnem procesu, Po dolgem času spet konferenca Prosvetne matice v Pennsylvaniji Od kar so vsled vojnih vprašanj vzele ospredje v aktivnostih tiste organizacije, ki so posvečene posebnim nalogam, na primer slovenska pomožna akcija, ki zbira prispevke, da z njimi pomaga potrebnim v Sloveniji, ko bo tja mogoče poslati pomoč, in pa SANS, ki deluje za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije politično, se druge, stalne organizacije ne morejo toliko posvetiti svojim nalogam, kot so se v normalnih časih in se bodo lahko zopet, ko bo konec te krvave svetovne drame. Vendar pa so tudi društva in klubi lahko aktivni in so, namreč v sodelovanju v podružnicah omenjenih dveh skupin, in vrh tega imajo svoje redne naloge, ki se jih tudi ne sme zapostavljati. Vsled tega je na nedeljo 2«. marca ob 1. popoldne sklicana v Strabane, Pa„ konferenca društev Prosvetne matice in JSZ, da se na nji zastopniki razgovore o domačih problemih, aktivnostih društev, o priredbah, o agitaciji za Proletarca in za Majski glas in kar še spada v področje te krajevne organizacije društev Prosvetne matice in JSZ. Odbor vabi, da naj izvolijo zastopnike na to zborovanje vsa pridružena društva, pa tudi drugi člani so dobrodošli. Vršilo se bo v dvorani društva Postojnska jama št 138 SNPJ Na člane, ki to čitajo, apeliramo, da poskrbe^da bo nji^pvo društvo na konferenci gotovo zastopano. ali zaradi protestov organiziranega delavstva se ni uresničila. Med to vojno je spletkaril v Vi-chyju in v francoski Afriki. Ko je prišel v nji na površje general de Gaulle. jo je Bedaux pobrisal v Ameriko, kjer pa mu vstop ni bil takoj dovoljen. Sele ko je a-meriško oblast prepričal, da je še ameriški državljan, misleč, da bo tako na varnem pred francoskimi oblastmi v Alžiru, so mu povedali, da ker je državljan, bo moral pred našo justico na obravnavo zaradi špijonaže in ve-leizdaje. Fant se je nato rajše zastrupil, kar je bilo pametno od njega in pošteno V Detroitu Takoj ko prideš v to mesto, opaziš — še posebno če ga nisi videl par let, da se je silno razširilo. Če se pelješ po njegovem zapadnem delu, se boš gotovo izgubil Slovenci v Detroitu niso kompaktno naseljeni. Razkropljeni so po vseh krajih mesta. Tam. kjer je pred 20. in 25. leti živelo (Nadaljevanje na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da naj bi predlagani zakon za prisilno delo veljal samo za delavce v industriji, ne pa za parazite, ki lenarijo v tisočih v Floridi, na Bahami in zapravljajo dividende v nočnih klubih? Čemu se ne hi tudi njih primo-ralo delati, namesto da uživajo udobje na stroške drugih? Prukeltrec, March H, 1944 POVESTNI DEL STANLEY HAWSK: TATICA ALMIRA , Preiskava med gosti je bila seveda brez uspeha Iznenada sem opazil, da se mi je Almira spet približala. Potem me je vprašala z glasom, ki mi je zve- 'Ali se vam še zmeraj zdi. da Spoznal sem jo bil nekega je- bisere, in da teh biserov nikjer nel čisto tuje: senskega dne na dirkališču. Nje- ni bilo. i "Ali se vam na nenavadna lepota me je vse- Takoj so preiskali služinead, me ljubite?" prevzela. Saj je biia res lepo, in nadzornik Smith, star sodni Izprva sem pomišijal, potem elegantno bitje v cvetu svojih svetnik, je takoj svetoval, naj se pa sem dejal: dajo vsi gostje prostovoljno pre osemnajstih let. Da, še zmerom. Prav tako Dekle mi je čisto zmedlo gla-' ^ati. Ta predlog je bil seveda kakor prej vo. Ali sem so res vanjo zalju- neprijeten, toda nihče se mu ni —: -bil? V mojih letih, kakor mlad uPrl- učeneek! Slučajno senv jo nekoč srečal z najinimi skupnimi prijatelji v neki kavarni. Ko smo šli potem v si skupaj na i/prehod, se je meni posrečilo — ali pa se je nama posrečilo, saj ne vem —, da sva -se ločila od drugih. In tu sem Almiri razkril, da jo ljubim. Pogledala je, šegavo se mi je nasmehnila in me vprašala: "Ljubite me? Oh, ali res? Od kdaj pa?" "O, ne norčujte se, Almira! Saj veste, saj ste morali sami opaziti... že dolge mesece .. "2e dolge mesece? In šele danes mi to poveste?" "Nisem vam mogel takoj reči. Ne bi mi bili verjeli..." * Saj vam tudi zdaj ne verjamem. Moškim verjamem prav malo. vam pa sploh ne." 'Zakaj pa prav meni ne? Bodite prepričani, da vas resnično ljubim." "Ljubite me? Prav. dokažite ml to! Dajte iri neizpodbiten dokaz ljubezni, in potem vam bom verjela." "Prav. Nekaj pa mi le lahko poveste, kako prav za prav mislite? . . " "Nikakor bi od vas ne zahtevala dokaza, če . •." Kdo drugi bi bil morda s tem odgovorom zadovoljen in bi bil zelo srečen. Jaz pa sovražim negotovost, zavlačevanje in polovičarstvo. Zato sem bil razočaran Odločil sem se celo, da bom poizkusil svojo brezupno ljubezen zatreti, da se bom poizkusil izogibati temu dekletu in ga pozabiti. Toda neki večer v predpustu sem se pri neki družini spet srečal z njo. 2e v predsobju mi je prišla nasproti in me pozdravila s svojim ljubim nasmeškom. Nisem se mogel otresti občutka, da je brez srca in da se hoče iz me ne norčevati. Umaknil sem se v majhen salon, se vleknil v globok naslonjač in strmel žalostno predse. Gostje so plesali, se smejali in zabavali. Potem pa sem iznenada začul iz plesne sobe razburjene besede Pohitel sem tja in videl, da so vsi gostje strašno v zadregi. Zvedel sem, da je dobila gospa. ki je stopila za trenotek v svojo sobo, odprto omarico, kjer je shranjevala svoje dragocene Medtem ko je »mel nadzornik Smith še opravka s služabniki, sem se pridružil nekaterim gostom, ki so se pogovarjali o neprijetnem dogodku. Iznenada pa sem začutil, da sc je nekdo rahlo dotaknil moje rame. Obrnil sem se: za mano je stala Almira. Gle- Tudi po tem. kar se je pravkar zgodilo?^ "Pa bi me vzhc temi^ vzeli za ženo?" "Takoj, če le hočete." Po vročem pogledu, ki ga \e uprla vame, sem šele doumel, kako neodoljiva, nad vsemi človeškimi in prirodnimi zakoni vzvišena jc moč ženske! Skorai dala me je proseče in zmedeno, srečnega sem se čutil, skoraj po- . Nekoliko v zadregi sem šel za nosen sem bil na zločin, ki sem ^'•EDKA Itll K K v dolini Uri nad Caaino v Italiji. Na desni je raibit tank, na levi ambulanta In pa okleščena drevesa. V oiudju vojaki, ki iščejo ranjence. njo. V nekem kotu mi je šepnila: "Ce me res ljubite, glejte, di vas bodo prvega preiskali. Po em . .. stopite k meni, da bost« /zeli nekaj, kar vam bom skrivaj izročila." ga prikril. Glasno klicanje me je zbudilo z tega sanjarenja. Nadzornik mith in gospodinja sta prišla magoslavno v salon in poveda- a: • Biserno ovratnico smo dobl- "Cutil sem, kako mi jc vsa kri q«u■. A A ■ M« * V« • • ^-v V AM • I verjamem časopisje ni senzacionalno peča-In te besede je potrdila z vro- lo z njim. ker je vzel one dni počim poljubom zornost javnosti spor med pred-• sednikom Rooseveltom in kon-Dodal bi le še to, da sem dobil gresom, ter protest voditelja de- Detroit, Mich. Po (1: A Naprud-nja razlaga: Ako hočeš dognati.! nik, Chas. Gaber, Kath.v Junko, K dali je mleko pomešano z vodo, Potočnik. Katarina Kraiuz, Louis mu dodaš kapljico joda Ako za- Urban. Joe Traven, Mike Gregorich t t 1 j • .-» , in Jo?.e Menton: po 50c: Mary vzame mleko tedaj modrikasto ^neV Lia Menton, John Plachter in barvo, je zmešano z vodo. V Mo- Thom Bosenich skupaj $n. (Na. skvi je bila dodana izjava glede bra| JoSko oven); Frank Kuhovski Italije oni rczoluciji, katero je $5: Kudy Potočnik $1, skupaj $6. bil Cordell Hull prinesel s seboj,j Poslal Rudy Potočnik.) John Zor-prav tako kot kapljica joda mle- nik $3. John Plachter $2; Anna ku, da bi se pokazalo in dogna- j Travnik $1, skupaj S3 00. (Poslal !o. dali nameravajo zavezniki Math Urbas. Leo in Kathy Junko priliti vode svobodi evropskih *^^ $2 ' r r 30. Skupaj za Detroit $25.30. Fontana. Calif. John Pečnik $2 - narodov s tem. da jo pomešajo v Almirinem zavitku zlat prstan in dva koščka čokolade. Čokolado sem pojedel, prstan sem si nataknil na roko. Almiro pa sem vzel za ženo. 2,7000 protestnikov proti vojni službi v zaporih V ameriških ječah je 2.700 fantov in mož, ki niso hoteli vstopiti v armado, iz razloga ve- mokratske stranke v senatu Barkkgrja proti predsedniku. To kajpada pomena Churchil-lovih izjav za svetovno javnost ni v ničemer zmanjšalo, kajti izvedela je, in posebno pa prizadete dežele, kako mislijo tri zavezniške dežele urediti razna sporna vprašanja, namreč tista, o katerih so se že sporazumela. Donald Bell «ONAi pravi v ka treh svetovnih velesil — pod pogojem seveda, da je tudi Roo-seveit v Teheranu pristal na to. Vse to pa je več kot vtvjetno, kajti Roosevelt je izjavil, da se sklada s celokupnim Churchil-. smo naleteli na poneverbo s pla lov im govorom. vo krvjo V bistvu so se torej težkoče j Dejstvo, da Atlanski čarter ne zadnjih tednov pojavile ne mor-1 ^ veijai za Nemčijo, je spravilo da radi Rusije, temveč radi polj- la dokument, katerega sta sesta-ske vlade v zamejstvu, ki noče vija Churchill in Roosevelt, ob sprejeti odločitve Angležev, A merikancev in Rusov. Rdeča ar- vso praktično veljavo. Namen treh velesil, da store z Nemčijo mada ni vkorakala v prejšnjo \ karkoli neglede na kakršnekoli Poljsko pred, temveč nekoliko obligacije, pa je postavil v os tednov po teheranski konferen- con- ku legalnosti se imenujejo sta t scientious objeetors". Izmed omenjenih jih 1,615 v sobo. Srce* mi je obupno ra*- pripada k fanatični verski sekti L !l _ 1 - 1 __ L.!a! « --- - - 1 U I /tri Lf rt I " Iphnunh'« WitIzmpd bijalo in biti sem moral bled kakor zid. Toda potlačil sem svoje razburjenje in z glasom, ki je hotel zveneti mirno, sem prosil, da me prvega preiščejo. ,.1. j če se bi Churchill s svojo analizo re al. pacf.ma al. kakega dru-;tchpranskc k()nferenc^ ej c). gega načelnega razloga. V jez.-, ^ ^ kma y (Kjnoiajih Angležev in Američanov s Sovjetsko unijo najbrže ne bila pojavila. Dalje omenjeni avtor razlaga: Na polju mednarodne politike svojem članku z dne 29 feb , da ci. Poljska zamejna vlada se je .............poslužila te čisto vojaške prilike. da spravi v javnost vsa la-tentna sporazumljenja glede vzhodne Poljske, ter tako ovrže sklepe teheranske konference Kako težko je raztolmačiti Po in pokvarijo z reakcionarnimi in 93; Anton Cuder $1. Chas jurko. monarhističnimi načrti. In ta a- shck 2sc skupaj $4.18. (Poslal John nalitični poskus je pokazal, da pečnik.) Chisholm, Minn. Frank Klun 60c. Wal»enburs. Colo. Ed Adamiča, da javno zanika do- nika od SANSa, pišite v SAN- tično poročilo in da obenem obvesti javnost, da je prišla tista neutemeljena vest iz sovražne kovačnice. Ravno tako je bilo poročano v listih, da Louis Adamič ne bo govoril na javnem shodu, katerega sklicujejo v Garyju, India-na, ondotni Slovani, iz razloga, ker se je nekaterim srbskim šovinistom posrečilo? da je najetje mestne šolske dvorane bilo preklicano Obveščeni smo uradno, da se sho^l vrši 29. marca vseeno, če ne v eni, pa v drugi dvorani. Naslov bo pravočasno naznanjen. Tretja obletnica Dne 27. marca potečejo tri le ta. odkar je nacijski vojni vihar pridrvel nad Jugoslavijo z namenom. da zdrobi ta junaški narod, ki se je postavil po robu ne samo Hitlerjevemu vojnemu stroju, temveč tudi domačim političnim voditejem in tako preprečil njihove načrte, da izroče ves Balkan na razpolago naci-fašistom za torišče v boju proti demokratičnim narodom. Jugoslovanski narod se je dvignil in ne samo zastavil Hitlerjev časovni spored za napad na Rusijo za dva meseca, temveč je s svojim krvavim odporom pokazal pred vsem svetom, da ne kloni pod nobenim pritiskom Ljubezen do svobode, enakopravnosti in pravice mu je bila več kot pa najhujše muke, neštevilne žrtve in potoki krvi svojih najdražjih sinov in hčera. Winlton Chur ehill je tedaj dejal: Jugoslavija je našla svojo dušo! Toda Churchill se je pomotil. Ni bila Jugoslavija, ki je našla svojo dušo: temveč jugoslovanski narodi «— Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so se uprli poleg tujim napadalcem tudi svojim lastnim izdajalskim izkoriščevalcem. Uradna Jugoslavija je odnesla svoje pete v varnejše podnebje Kaira in Londona. svoje nesrečno ljudstvo pa je prepustila lastni usodi. V treh letih trpljenja, preganjanja, strašne borbe in umiranja si je jugoslovanski osvobodilni element s svojim neprimerljivim zgledom pridobil občudovanje in sočustvovanje vsega demokratičnega sveta. Toda z a to priznanje je moral plačati s potoki nedolžne krvi. Cena je bila nečloveška. Kar se je godilo in se še godi v Jugoslaviji, je nekaj groznega in strašnega, obenem pa nekaj tako veličastnega. da zgodovina kaj takega ne pomni. Da, preprosti narod je našel svojo dušo! SANSove podružnice naj proslavijo tretjo obletnico invazije stare domovine, ki pa je obenem tudi tretja obletnica narodnega prebujenja. Našim borilcem bomo izkazali največjo čast s tem, da jih v čim večji meri podpiramo potom SANSa in Združenega odbora Sov urad. Če želite govornika od Združ. odbora, pišite v urad Združenega odbora. Prosimo torej vse prizadete, da se obrnejo za govornike naravnost na SANSov urad in na urad Združenega odbora (1010 Park Ave., New York, N. Y.) in skušalo se bo stvari urediti tako, da bo ustreženo vsem, obenem pa ne bo nobene zmešnjave in nesoglasja. Publiciteta ne driave. Revolucija je popol- de letošnje volilne kampanje in{Turdio SC boii tujih »ionu* strla delavsko gibanje in s nominirala bo kandidate, ki bo- : J • tekmecev za njena oljno polja silo odgnala vse elemente opo- sta bržkone zopet Thomas in zicije v koncentracijska tabori- Kiueger, kakor v prejšnji kam šča v Patagoniji. Časopisje saje panji. Tako bo na pozorišču vsa« ena izrazito delavska politična stranka. Iti i moralo umakniti iz politične arene. Vse židovsko časopisje je moralo prenehati za nekaj časa. 1 Toda, dočim so Peron in nje-j gova klika odločno proti vojni napram osišču, trde poročila, ki prihajajo iz Montevidea, da se ne bo umesana v godljo kapitalističnih strank I>rut;a gibanja Komunisti, kol že rečeno, so se udinjali v agitacijo /a detno- 1 čisto resno pripravljajo na voj- kratsko stranko. CIO je razde-»o i Brazilijo. Eno teh poročil « vendar v glavnem deluje x>zno v mesecu januarju pravi ameriški vojak potili h. treniran v vojnih REVOLTA V ARGENTINI PROTI VNANJI POLITIKI ZED. DRŽAV Zadnji teden smo razposlali na podružnične tajnike in člane SANSovih odborov iztise tednika "Collier's, ki vsebujejo zelo dober članek o maršalu Titu. Na rokah imamo še nekaj izti-sov in kdor jih želi še kaj več. Ameriki, je doživela v I naj nam sporoči. Ta teden bo- vojne in tudi že prej, v Srd "polkovnikov" proti "kolosu s s*vero ima močno oporo v vsi latinski Ameriki n Argentina, ki se je ponašala za eno najbolj naprednih in demokratičnih deiel v latinski času te dolgo- ča v Argentini. Njegovo ime je zabeleženo v tajnem dokumentu State Departmenta — kot enega zarotnikov, ki so izvedli načrt za revolucionarno gibanjp. ki je v Boliviji spravilo na krmi- mo razposlali ponatis Churchil- trajni ekonomski krizi, precej lovega poročila o Jugoslaviji, in političnih potresov, ki so jo do lo osišču prijazne elementp. sicer v angleškem in slovenskem kraja pritirali v fašistični sistem j Prelom diplpma^Kntti odnpsa-jeziku. Priporočamo, da se ga vlade jev med Argentinijo in osiščem prečita na sejah in o njem raz- Naš državni tajnik Cordel! je prehitel publikacijo tega do-pravlja Dobili smo tudi omeje- i Hull se je zelo trudil, da bi Ar- kumenta. akoravno je bil polno število i z tiso v revije YANK gentino pridobil v skupno de- kovnik Peron in njegova skupi« od 31. januarja t za ameriške vo- klaracijo z ostalimi deželami na častnikov proti temu ukrepu, jake v Angliji), ki jo izdajajo vred v Centralni in Južni Ame-ameriške vojaške oblasti Raz- ^iki za vojno proti osišču Ni mu poslani bodo članom naših od bo- uspelo, dasi mu je pri tem pomagal zelo sposoben diplomat njegov bivši podtajnik Sumner Welles. rov in nekaterim večjim podružnicam Ne moremo jih dobiti za vse. Zdaj pa je Peron nastopil s silo, da prepreči vsaj posledico, namreč napoved vojne Nemčiji in Japonski. Se nedavno je bil Peron dejansko le podtajnik za vojno, Prispevki Meseca februarja so prispevki naših podružnic, organizacij in posameznikov znašali $2,602.76. Račun bo priobčen kasneje. Važni prispevki so bili: Detroit, Predsedniki Argentine nasta- 2(jaj pa je postal minister delav jajo in izginjajo, kakor slike na stva in socialnih ustanov, toda filmskem traku, a vendar dovolj ^il Ves čas skrit za temi i razločno, da se vidi. kako piha nedolžnimi naslovi — odločilna politični veter v tej izredno va- osebnost argentinske revolucije. I žni deželi ln niti on, niti njegovi prijatelji Argentina je na tej polobli naklonjeni Zed državam Mich., $150: Chicago. 111., (št. 2>, silno važna dežela. A ne toliko poročila, katera je prejela močna, da bi mogla tekmovati Overseas News Ag?ncy iz Mon diplomatično z Zed državami, j tevidea, trdijo, da je Peron po Zato se je odločila, da jim bo na- dplgem In trdem boju premagal gajala. pod pretvezo, da bo šci- vpi$v setjaj odstavljenega pred- tila latinske republike po svojih sednika Pedra Ramireza glede najboljših močeh "pred imperi- premestitev v armadi koncem alizmom z Wall Streeta". j lanskega leta. Ko se je vr*ila ob vstopu Zed posicdica je bila, di niso bili držav v drugo svetovno vojno imenovani generali temveč pol- konferenca ameriških dežel v kovniki za komandante vseh pe- Rio de Janeiru. so se zedimle tih argentinsRiH divizij. Rami- ... . , . .. . c vse s Hullom za preloin z osi- re2 sam je kot 7nano gene. rocil njen predsednik in Sansov razen Argentina le pred ra] odbornik Leo Jurjevec. Drugi tem se je dogodil v nji "preo- $100; Cieveland. Ohio, 'št 39». $500: La Salle, 111., $300; Mil-waukee, Wis. $100. Shod v Pitts-burghu 22. jan., ki so ga priredile podružnice SANSa iz zapadne Pennsylvanije in Federacija S N.P.J., nam je prinesel čistega $538.41. Vsoto je poslal blagajnik pittsburške podružnice rev. M Kebe. Glavni odbor Zapadne slovanske zveze je podaril SAN-Su $500. katero vsoto nam je iz- 1 celo, da je bil sklican tajen vojni ' "»vet višjih armadnih častnikov. V bistvu je baje njegovo mnenje, da je treba udariti, predno postane Brazilija premočna s ! pomočjo in s podporo Washing-tona Ta poročila trde tudi, da ■ je bila sklenjena posebna zveza !z Bolivijo, katere ozemlje leži v boku Brazilije. Druga poročila, ki tudi prihajajo iz Montevidea, pravijo, da je Juan Peron preprečil napo-, .ed vojne Nemčiji in Japonski. 1 ker se je bal, da ne bi predsednik Pedro Ramirez izkoristil nože razmere, ki bi nastale v tem tlučaju. v svrho, da potlači in *k>mi njegovo oblast in njegov j vpliv. Peronu je baje sporočil te namere predsednika Ramireza general Louis Perlinger, ki je bil tedaj minister za notranje zadeve. Peron je takoj sklical shod svojih častnikov v Campo de Mayo in uvedel svojo revolucijo. . O Ramirezu so do slednjega prevrata sodili, da je nekako politični ujetnik Peronov. V slučaju napovedi vojne bi bil mogel mobilizirati in proglasiti obsedno stanje, kar bi mu bilo omogočilo znebiti se vseh svojih političnih nasprotnikov. Ako je treba verjeti tem vestem. sporna točka prav za prav ne bi bila napoved vojne sama na sebi, temveč le vprašanje, kdo bo imel v rokah ves aparat, vojaški in politični, v trenutku, ko nastopi vojno stanje. V tem slučaju je bilo pričakovati, da bo tudi nova argentinska vlada, v kateri je dominiral Peron, prej ali slei napovedala vojno osi&ču — ako ne iz drugih razlogov, potem radi tega, da uvede vojne mere. ter na podlagi teh konso-lidira svojo politično situacijo. A nov preobrat dne 24. februarja je sliko argentinske politike spet znova popolnoma spremenil za demokratsko stranko. AFL stoji ob strani kar se njenega predsednika tiče Prcdsodnik u-nijc premogarjev J. L. Lewis je že v boju proti ponovni izvolitvi Roosevelta in zoper demokrat-, sko stranko sploh. Njegov glavni pomočnik je predsednik uni-i je tesarjev VVilliam L. Hutche-son. Oba sta za republikansko stranko. Farmarska-delavska politična : pa turški vladi stranka v Minnesoti se pridru- , Turčija se je zavzela, da ne bo postala druga Saudi Arabija, ki je dala svoja oljna bogastva, baje največja na svetu, v izrablja^ nje ameriškim oljnim družbam. Obiatovale jih bodo pod zaščito ameriškp vlade. Turčija ne želi, da bi kdaj postala žrtev katerega koli imperializma. kakor so )>ostale vsled svojih prirodnih virov druge male dežele. Zato je odklonila ponudbo ameriških oljnih družb, ki so delovale za pridobitev oljnega monopola v nji. Turški vladi so prigovarjale, da naj jim da pravico iskati olje in koncesijo, če ga najdejo, operirati vrelce 99 let. Polovico olja i bi šlo ameriški družbi in druga žuje demokratom. Eden njenih ■ glavnih bivših voditeljev, sena-i tor Shipstead, je že pred več leti | postal republikanec. Takozvana American Labor Party v New Yorku je zaigrana Služi edino politiki starih strank Priložnosti za načelno socialistično politično akcijo so torej sijajne. Tu pa se naša demokracija neha. Kajti v ameriški demokraciji moraš v borbi zanjo imeti denar, ne tisočake, ampak stoti-sočake. ako hočeš ljudstvu doka- Pogajanja je prekinila 22. februarja. Ameriški zastopniki si še prizadevajo, da vlado v Ankari omehčajo. Angleški oljni inte-| resi gledajo to ameriško prodi-, ranje v oljna bogastva na bližnjem vzhodu z veliko ljubosumnostjo. Kajti doslej je na tem delu sveta imela v izrabljanju oljnih polj Anglija glavno besedo. Ngcjjskg moč nq Atlantiku pojema Lani so nemške podmornice zati, kako ga varajo tisti, ki se potopile na Atlantiku 60 odstot- mu hlinijo za prijatelje. Socialistična stranka ga nima-A čeprav je pod sedanjim vodstvom. in enako pod prejšnjimi tudi sama veliko zagrešila, bo socialistična ideja — socialistično gibanje — vendarle edino, ki bo svet privedlo v nov red, pravičen ljudem. kov manj zavezniškega tovora kakor leto poprej. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2 strani.) DR2AVLJAN5KI PRIROČNIK nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako | »ostati AMERIŠKI DRŽAV. LJAN Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica st^ v II. delu u«kuj važnih letnic iz. zgodovine Ze-' veliko naših liudi so imrHrni ^njcuh držav, v III. Aclu po<| našlo-nasin lJuai' so naseiJenl vam RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo cZdinjcnih držav, Lincol- večinoma črnci Kljub raztrešenosti naših rojakov je med njimi šp vedno veliko družabnega življenja Seve, 1 o«a k«jitki je vojna je ustavila precej njiho- i p*.mino vred. nov govor v (»ettysbui tfu, Predsedniki edin jenih držav in Pocdinc države. ui«no SO centov i prispevki bodo razvidni iz računa. Vsem naša iskrena zahvala. • • • Čestitke Zojza ruski armadi Louis Adamič je v imenu Združenega odbora južnoslovan-skih Amerikancev, oziroma vsega naroda, ki ga ta odbor zastopa, poslal ob priliki 26. obletnice rdeče armade njenemu poveljstvu toplo čestitko, ki jo zaključuje s sledečima stavkoma: Šestindvajseta obletnica rdeče armade je obletnica zmage! Oči vsega sveta zrejo z občudovanjem na njen zmagoviti pohod. Naj živi mogočno zavezništvo Združenih držav, Sovjetske unije in Velike Britanije! Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik brat", namreč "palačna revolucija." Lanskega junija je bil z oficirskim preobratom strmoglavljen predsednik Ramon S. Castillo. Potem so se dogajali nadaljni preobrati. Pred meseci pa je fašistični predsednik Pedro Ramirez le spoznal ogromni politični ter ekonomski pritisk Zed. držav na njegovo deželo in spremenil svojo pronacijsko taktiko, saj kar se argentinske vnanje politike tiče, preko noči. Dne 24. februarja pa je moral izstopiti iz vlade pod enako na- Kadar ljudje govore o kliki polkovnikov, jih ponavadi ime-n ju jejo 'GOLT, kar more pomeniti dvoje: "G"-overnment, "0M-rder. 44U"-nity. ali pa UG" roup of "044-fficers "IT-nit-ed. Toda karkoli to pomeni, dejstvo je, da kontrolirajo garnizi-jo v Campo de Mayo blizu Bue-nos Airesa. in da so odločeni diktirati vladi njeno politiko pod grožnjo revolverjev. Vsi. ki poznajo Perona, ga slikajo kot moza, ki je skrajno častihlepen, toda pred vsem žejen resnične oblasti Do naslova mu Neznanje je delavčev najhujši sovražnik. silno akcijo, s kakršno je prišel j ni mnogo. Iv od 4 junija naprej vanjo. 80 Je govorilo o njem. da je bil le ko so se v Washingtonu gonilna sila preobrata, razveselili, da je Argentina kon- Predsednik Arturo Tavvson je čno le pristopila v zvezo združe- bil takrat obljubil, da bo pretr" nih narodov, vzlic vsemu okle- gal odnošaje z osiščem. Na pod- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE vanju, se je dne 24. februarja dogodil v nji nov oficirski preobrat. Ramirez je moral službo predsednika pustitUin nasledil ga je še bolj trden fašist, podpredsednik general Edelmiro Farrell. lagi te obljube so potem Zedi-njene države priznale novo vlado. Toda minulo je komaj par dni — in že je Peron podrl Taw-sona, Povsem jasno je danes, da je le neizbežna potreba dovedla Perona do tega. da je pretekli V Washingtonu so takoj ugo- teden pristal na to, da Argenti- Najvecja slovenska jigarnt) v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENIJE CHICAGO, 23, ILLINOIS i tovili, da je to okret proti poli-I tiki vlade Zed. držav in pa v ' prid Hitlerja in španskega diktatorja generala Franca. ' Kaj je narobe s temi preo-| brati, smo v tem lis^u že večkrat i poročali, Posebno v člankih, ki jih je pisal vanj neki slovenski žurnalist iz Južne Amerike, ki I pa se sedaj, zaradi močne cenzure tam in tukaj ne sme več oglašati. Tudi vesti, ki jih pošiljajo Overseas News Agency, na katere je Proletarec naročen, se pečajo z zadevami v latinski Ameriki V poročilu z dne 18. na pretrga diplomatične odnoša je z osiščem. V svojstvu vojnega tajnika je bil Peron v neprestanem osebnem stiku z armado. On je bil tisti, ki je izvedel vse podrobnosti revolucije. Ne morda Ramirez, ki je bil vojni minister, temveč Peron je izbral vse one, ki so sodelovali, on je vplival na one, ki so omahovali, in skrbel za stalne zveze med zarotniki. In danes ima Peron in ne morda Ramirez popolno kontrolo nad vso argentinsko armado. Na političnem polju se je Peron posluževal le onih civilnih feb piše o političnem položaju elementov, ki so mu po godu v Argentini sledeče: OZADJE PREVRATA V ARGENT1NIJI Polkovnik Juan Peron je mož, ki stoji« ozadju poslednjega pu -iS. • namreč nacionalistov. To je stranka, ki je odločno proti preklicu dekretov, ki so proglasili vse politične stranke nezakonitim — to pa radi tega, ker je njen program uvedba totalitar SOC. STRANKA BO SLA V VOLILNI BOJ S SVOJO LISTO (Nadaljevanje s 1. strani.) letos odločila agitirati za demokrate in zavreči vsaj za nedoločen čas propagiranje socializma, češ, da bi to kvarilo slogo med nami. Eksekutiva soc. stranke ne veruje v oportunizem. pa bo šla v borbo, oziroma je že v nji, kakor zmerom. Vendar pa tudi ona zasluži veliko graje, oziroma njeno vodstvo. le ko je imela najsijajnej-še prilike, da se utrdi v unijah, jih je po razkolu leta 1936 zapravila in tako mora svoje delo nadaljevati zgolj izven unij. V njih je imela posebno ob ustanovitvi CIO veliko sposobnih članov, ki pa so postali ali brezbrižni za S. P., ali pa se udinjali Levvisu, dokler je bil on glavar, pozneje pa novi "mašini", ki je sicer za delavsko politično akcijo, toda v okvirju dvostrankar-skega sistema, kar pomeni, da v področju kapitalistične politike Težave socialistov . V Debsovih časih se je moglo priti do mase najlaglje naravnost, "z obraza v obraz". Sedaj smo v dobi, ko je tudi politika "mehanizirana", ne samo vojna Govorniki na uličnih pločnikih so samo še nadlega. Če hočeš kaj pomeniti, moraš med ljudi po radiu in ob enem govoriti masi v največjih dvoranah, če želiš, da te bo tisk upošteval. Za uspešno delavsko politično kampanje je sedaj treba v Zed državah kakih 200,000 oseb, ki bi'bile pripravljene delati ala Jimmie Higgins 2al, da jih niti CIO, vzlic svojemu volilnemu fondu nima toliko. Kar ima članov soc. stranka, tudi niso vsi agitatorji, a kolikor jih je, bodo delali. Delali v veri, da prej ali slej izvojujejo drugi, kar oni propagirajo. Na konvenciji «oc. stranke, ki bo 4.-5. junija v Readingu, bodo storjeni poslednji zaključki gle- vih društvenih in družabnih ak tivnosti. kakor povsod. Prvič je vzrok pomankanje mladih moči, ki so v armadi, drugič, ljudje so vsled šestdnevnega delavnika litru jeni, in tretjič, vsled raznih drugih ovir, ki jim preprečujejo razne aktivnosti. Časih je bil v Detroitu zelo močan socialistični klub JSZ. znan vsled svojih aktivnosti vsi naši javnosti v Ameriki. A vsjed razmer se je njegovo delovanje precej zmanjšalo, kakor delo klubov drugje. A vzlic vsemu klub št. 114 J. S. Z. živi in bo živel. Ali eno je Tesnica Isti ljudje, ( ki so delali pred leti, ko sem še jaz živel v tem mestu, so aktivni še danes. Delali so v raznih ak-j cijah, na društvenem in vseh drugih poljih našega udejstvo-, vanja — in tako je še sedaj. Nikjer nisem opazil takega zanimanja kot med temi našimi ljudmi v Detroitu. Sedaj so aktivni v našem največjem gibanju, ki se je pojavilo pred dobrim letom med nami — in to je SANS (Nadaljujem o Detroitu v prihodnji številki.) Ruski relif Stari prijatelj Proletarca Fr. Klune iz Chisholma, Minn., mi je poslal $3.50 za en zavoj, ki ga dobi potrebna ruska družina. In Mitzi ter Mary Oven sta po po-setu filma "Russia Fights" ponovno prispevali še za en zavoj. Ta film. ki predvaja slike in prizore z ruskega bojišča, priporočam vsakemu, da ga gre pogledat. Louis Britz, star premogar in zvest sodrug iz Houstona, Pa., se je oglasil s prijateljskim pismom in z vsoto $10. Od tega za ruski relif $5, ki sta jo prispevala on $3.50 in John Terčel $1.50. za Proletarca pa $5 Slednja bo izkazana na drugem mestu. Vsem prispevateljem iskrena hvala Moj naslov je Jos. Oven, 211 S. Prospect Ave., Claretidon Hills, 111. Prejšnja vsota $1,215.05, dodatni prispevki $67, skupaj $1,-28205. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23. ILL. CHICACO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posteja WGFS, 1360 kilocyclev Vodi jo George Marchan MMMHIIIMMM4IHMMI PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI o NAROČITE SI DNEVNIK J - I:TAM Stane >• pol celo leto $6 00, leto $3.00 Untrtnavljajte nova društva. Deset člnnov(ic) je treba t.m novo društvo. NmsIov za "lini in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Av«. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet Tet. Crawford 22IS OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. 'Kxcept Wed. and Sun.) 6:30 to 9:30 P. M (Kvrept Wed., Sat. and 8ua ) Rr». 22l9 So. Ridfeway Av«. Tet Crawford «440 lf no an»wor — Call Aoatin 5700 Ako bi delavci a takim veaeljem podprli delavaki tlak, kakor podpi* rajo tavajalito čaaopiaje, bi bilo ka* pilalltma kmalu koaer. IBARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN. PA. ♦»»♦»♦'MM....... A YugosL.v Wcekly Devoted lo the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVK COMMON WEALTII NO. 1904. Publi.h.d W««kly at 2301 S«. L«w«d.l. Av«. CHICAGO 23, II,L., March 8, 1944. VOL. XXXIX. // Ruinous Overproduction // THE MARCH OF LABOR During the past vveek the vvords, "ruinous overproduction" have come to our attention. Thev were used by an advocate o f "free enterprise" who apparently was vvilling to have the government exercise sueh economic controls as might be necessary to prevent the produetion of goods which the public could not buy. We suspect that any really important private owners of industry who talk about control 1 ing the market have in mind that they will be given government franehises to prgduce—that competition will be limited by the government to fit their convenience. And if our suspicion is correct, that will not be "free" enterprise. but an economy controlled along fascist lines. However, the queston we now rise is— Why should overproduction be ruinous? Why must people be ruined because they have too much? To ask the question is enough to show that the system under which the vvorld is operating is anti-social. To answer it is to reveal the difference between an economy of use, as advocated by Socialists, and an ecenomy of private profit, as now exists. People do not suffer because they have too much of anything. Not if they produce for use. When we have too much food in the family pantry we certainly do not starve—because the food is ours. Neither vvould society suffer from overproduction if the surplus vvere the property of societV as a whole. However. under private capitalism surpluses are produced by the labor of society as a vvhole, but they belong to only a few people. They are not produced for use but for sale. And the owners will not permit the producers to use surpluses unless use is accompanied by private profit. The time is overdue vvhen people should reject an economy that makes surplus synonymous vvith calamity. Under Socialism surpluses vvoul mean higher living standards. greater security and more leisure Under capitalism they mean unemployment, fear and. as is novv being demonstratetf, vvar. End the private-profit c»conomy and you end the fear of the abund-ance which the apostles of "free enterprise" are novv foreseeing. Con-tinue to tolerate that system and you produce a situation under vvhich j goverment controls must be established in America no less fascist in i character than those set up for the preservation of class privilege in the I nations against whom America is contending.—Reading Labor Ad- ' vocate. i THC LAfilV OAVS C* »O HOOC 0A\ AGJTATION NtkVSPAPf RS Of TMt COUNflft fc^UUMkD HAT TM£ IOHOUR PAV HOULD U A SOUGCE Of D63AACMTICM ANO VICE FOR THE VtOftkf RS AHO THAT THC LOrtčttt THt V VVORkIP |H€ LISS TtMi THtY4ADl> CPM0 liHfUftMb ^>lMCt AUO.I9J9-MOftKlRS' 9000 COSTS in u.s. aost 47%; iN BRtMlM ONIV 20%. britain has a subsipv FROeAAM. Ykxtaeltiy$ | Octobe* 4*f*gts94J | UP 6* UP 13 Vo UP \Hf THIS union LABCL IN \OOR. HAT 15 TOUR OUARANTCE Of FOilVALUC FOR THt PRIC6 - AND U^aON-MAPf 1 Why The First? Ilarlem vvent vvild. the Mayor of Nevv York shook hands and uttered his usual political vvelcome, bands blared and parades waited and marched to greet the arrival of a flight of army planeš bearing 21 members' of the Army Air Forces' "first class of Negro aerial navi- gators." It vvas al^ to the good. as far as it vvent. It vvas doubly svvell, if the opportunities being given Negroes to fit themselves for skilled special-ized combat duty carriers over into the pursuits of peace. But, old cynic that vve aare, vve can't help asking: Why did it take so long? The United States has been at vvar over tvvo vears. It started preparing for this war long before that... Why ali the celebration because Negro Americans are being given the chance to do vvhat other, non-Negro Americans have been allovved j to do as a matter of course? It ought to be taken for granted.—The Call. Asiatics Are People # The one silver lining of the dark cloud of vvar is that it gives a vvarm human feeling tovvard the hundreds of millions fighting on our slde. It breaks dovvn some of the inherited inhibitions vvith regard to other races. nations and colors. For decades the Chinese had been askmg for simple justice. A change of the immigration law to admit them on the same basis as Europeans vvould mean opening the gates to 105 each vear. For a long, long time vve denied their plea Legislators feared the unhealty hates and fears of their constituents. But under the urge fur-nished by their heroic part in the war, vve finally did repeal the Chinese IN THE WIND From TIIE NATION Number, please! The command-ant of an army camp tried to tele-phgnc an officer at his home in a marby community. The officer's phone vvas on a three-party line, and for an hour the commandant got nothing but busy signals. Finali he called the operator and asked if something couldnt be done about it. "After aH/' he said, "it isn't sach a long distance. I could vvalk there in half an hour." "Ok«y, Bud," replied the operator, "get walkin\" The British government has taken official cognizance of the ser-vant problem. The London Daily Mail reports that Md. Bevins Office is going into the matter and vvill probably make recommenda-tions as to minimum vvages and maximum hours. Phonograph-record collectors teli j us they are no longer allovved to do any intemational swapping lt seems that some records have un-intelligible background noises vvhich the authorities fear might possiblv be code messages. Georgia's Supreme Court has declined for tlie second time to rc-vievv an examination on the basis of vvhich the State Board of Bar Examiners has refused* to recom-mend a license for peorge Elmer Hoss. a Negro. The lavv requires the board to recommend licenses for ali vvho pass its examinations. Mr. Ross, a graduate of the Univer-• si t v of Chicago Lavv School, insists that he made more than a passing grade. In refussing to look at the evidence, the court held that the board is the sole judge of grades and that there is no appeal from its decisions. We Should Break vvith Spain Sumner Welles recently analyzed vvith rcarehing honesty a grow-ing doubt that confronts the people of the vvorld. They begin to fear. he said, thai a struggle is being waged vvithin the VVestern povvers between tvvo groups: those on the one hand vvho knovv that a vvorld revolution is on the march and that i t must be turned into constructive channels for human advanccmcnt, and those vvho seek "blindly but passionately to have our victory mean nothing more than the patehing together of iho outvvorn strueture of the past." The great majority of Americans are on thc sidc of advanccmcnt. But in ali too many spheres our nationul aetion belies and undermines 3ur Intent. In no spherc is tliis truer than in our relations vvith Spain. To set those relations right, Hepresentative John M. Coffee (Dem., Wash.) is pretsing in Congress for a resolution calling for a break of lelations vvith Franco and a consistcnt policy of assisting democratu* Spaniards to supplant his Fascist government. As Mr. Coffee told a Chicago audicnco Sunday, after aH the blood vve have shed "against vvoild Fascism," we stili glve Fascism strength in Spain. \Vhether he vvill secure a congressional resolution is doubtful. lt seems patent, moreover, that the State Departmcnfs recent slapping qH Franco.i vvrists is to lead to another adjustment vvith him. If so. it is dlsgracefnl We have said before that. in the midsts of vvar, the timing of a rup tur<* is a subject on vvhich the military have the right to speak. But vve knovv no evidence indicating that true mllitarv socuritj vvill be . ser ved by another day ol appcasement. America has relatively little to fear from Franco's military or economic strength; it-has evferything to fear from the disillusionment vvhich buttressing this Fascist ineans. Why not act accordinglj ? -The Chicago Sun. Entire Town Heated by One Plant Here is something unique in the way of municipal enterprise: Vir-ginia. Minn., has a population of 12,300, and its 5,000 homes are heated by a n)unicipally-owned heating system. "VVhen the temperature drops, Virginia citizens simply turn up the thermostat a bit." The cost per home per year is about $70. VVhat vvould happen if the entire country adopted the Virginia idea? Well, one gentleman vvho likes to figure estimates that more than 15 billion dollars could be profitably expended for jobs and material and about 10,000.000 persons could be given useful employment for 10 years. The thing vvould pay for itself through tlie savings on fuel and manpovver. say those vvho have studied the Virginia experiment. — It Isn't the "Cost" of Living But the "Priče" of living iBy RAYMOND S. HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate I can remember — and so can that they have been kicking about you, regardless of the date of your vvhether they knovv it o r not. birth—that one of the first things People can do something about I ever heard vvorking people vvor- priee. That s why there is a gov-rying about vvas the "high cost of emment Office of PRIČE Admin-living " istration instead of an Office of Way back around the end of the ; COST Administration. last century men aspiring to thc presidency of the United States made the cost of living an issue of their campaign, vvith the pieture of a dinner-pail that vvas supposed to be full and the symbol of their. ideas of good government. And as • thin« COSTS to produce and i Labor. Seventeen lives vvere lost vvhen the steamer Ncjrthern vvent dovvn a ____________________________________________________________________________y**r The Steamship■ AMERICAN EQUIPMENT PROMOTES GOOD WILL fo*SnusAct' The 105 °rientals may free,y enter""no evil t^reatens trt^nu^tr^ guut^of i FOR BRAZILIAN VVITH LATIN AMERICA Novv that this great venture has been made. our minds naturally |providing insufficient lifeboat ac- RAILROADS turn to further measures in the same direetion. The people of India are | commodations The penalty was a] American equipment is helping also our fellovv-fighters. Their soldiers stood by ours through the long f'™1 of tldO. Afričan campaign and are distinguished themselves in the bitter Italian and Burma fighting. There are 350.000,006 persons in India. Many among us upraid the British for their policies tovvard them. But we ourselves are guilty of denylng them recognition as human beings. They are exc!uded from this country as though thcy had some disease. If the acts cxcluding th*m were repcaled. about 75 at them might be rrccved cach >«r ;^Vv*oV"-h.77x^n in Caaablanc. Surel> no calamity could result from sueh an addition to our popula tion. § The quality of the nevvs broad-casts of the Nazi-controlled Pariš radio is indicated by this item: "Alvarez del Vayo—typical repre-sentative of those Soviet-mindod politicians vvho led Spain to her since January 15." The staff of The Nation vvonders vvho that man is But in order to do something about PRIČE it is necessary to understand vvhat makes the difference betvveen COST and PRIČE —and to eliminate that difference. Because, if vvorkers paid only vvhat New. from Italy about the character of thc American sold.ersof whQ MmM ,n(0 ,hc o(tjce ovc Japanese ancestry leads inevitably to carrymg this thought one step4 further. Our Japanese citizens have given a good account of themselves in thi» struggle against a combination of nations including their mother-land. We shall be aeting in our best tradition if. later on vvhen Japan has jTevvon her plače among civilized democratic nations, vve should recofnize her nationals as members of the human race—The Nevv roserve officers cmployod as sup to electrify the railroads of Brazil, Nelson E. Rockefeller, U. S. coor-dinator of inter-American affairs, revealed. The first tvvo of 10 elec-tric locomotives being built in this country for Brazil have been com-pleted at^ the VVestinghouse plant In an eff<#t to build greater good vvill betvveen the workers in North and South America, the A. F. of L. began publication of a bi«weekly Spanish-language bulletin contain-ing nevvs of the United States labor movement. The bulletin vvill be sent by airmail to labor organiza-j tions, union periodicals, daily in Pittsburgh and are to be shipped ! nevvspapers. radio stations and pub-vivith svvitching equipmcnt, Rockefeller said. lic figures throughout Latin America. :« day. He looks, talks, thinks, and vvrites exactly like Alvarez del Vayo. FESTUNG EUROPA: German I fitir 'TRAIT0R"—AN D ASSOCIATE OF EXPL0ITERS only limit to be mankind's recently as the Hoover administration vve vvere told by the president of the United States that, at long last, the living problem had been solved, that America's future vvould be one or tvvo chick-ens in every pot and tvvo cars in the family garage. And novv, 11 years after the Nevv Deal vvas launched by President LABOR GIVES Roosevelt vvith heartening assur- $600,000 TO RUSS RELIEF market, then the prosperity vvould abi!ity to produce. But to arrive at PRIČE something must be added to COST. And that "somelhing" — except vvhen there are business losses— is PROFIT. ance that "vve have nothing to fear but fear itself," the problem vvhich is agitating vvorking people stili ro-mains—thc high cost of living! Organized labor contributed $600,000 to Russian War Relief during 1943, Edvvard C. Carter, president of the organization, re-It sliould be obvious by this time ported to the board of direetors that vve, and the generations vvho this vveek. This sum vvas contribut-have passed to the great beyond, cd by the CIO National War Relief union sdvisor or a Socialist, hovv It is vvorth recording that Charles E. Bedaux, vvho committed suicide recently vvhile under in-dietment for treason, vvas an as-sociate and a favorite of vvhat are sometimes called "the better people." Hc vvas an intimate of thc former king of England as vvell as of the more-frankly fascists dietators of this era. And, because he had devised a system for speeding vvorkers to the last erp of their onergy, hc vvas likewi.se the dar-ling of American labor exploiters vvhose patronage enalMed i>edaux to escape from the ranks of labor and becorne a multi-miliionaire. If Bedaux liad becni a labor have been tackling the problem in Committec the vvrong way. And, since this »8<*ncy and the AFL relief , Goods purchased vvith CIO con-tributions vvere transmitted to the All-Union Central Council of Trade Unions in Moscovv for dis- collumn is being vvritten by a Socialist, here is the plače to be set right. Why, then, has the "cost" of living continued to plague people in, spite of ali their crying about it? The ansvver is that they vvere crying about the vvrong thing. It isn't the 1 cost" of living but the "priče" of living that rcally has been bothering humankind. 'Cort" i. the amount or human,c,rter aUr,bu(ed xhe ,ncre,«. to a labor^or the length of human llfc dFoppnln(1 apprrcutlon by the DONT VVEAKEN, SENATOR PAT ! Senator Pat McCarran makes another effort to clean up Washington slum areas and asks Congress for $20.000,000 as a starter. The real-tors and the big land ovvners !m-mediately register opposition. If that sort of socialism" is tolerated, they say, it vvill turn the real estate situation in Washington "upside dovvn." They are quite right. but the real estate situation in VVashington should be turned "upside dovvn " Rich landlords are dravving enor-mous dividends from the slums. vvhile the realtors are collecting great profits from ' Jerry-built" houses in the suburbs. The sooner Congress turns that situation "upside-dovvn" the better it vvill be for VVashington, and for the nation, too. More povver to Senator Pat s strong right arm! Labor. ervisors in Belgian factorics have been rccallod to Germany for ac-tive service ... Several members of Vidkun Quisling's private body-guards have been arrested for lis-tenings to nevvs broadcasts from London ... Thc greatness of the Nazi soul vvas recently demonstrat-ed in Holland vvhen a quarrel over precedence betvveen tvvo officials of Dutch "Chamber of Culture" made it necessary to hold tvvo for-mal openings of an exhibition. tii •i/ PR0SPERITY SENI0R CITIZENS F0REG0 PENSIONS Many "senior citizens" are con-tributing their bit to the war effort. More than 100,000 vvho are entitled to claim old age pensions prefer to continue at work, the Social Secur-ity Board revealed. It said that the number of vvorkers retiring under social security has gone dovvn during the emergency. Last year the board paid out $155,000,000 in old age and sur-vivors* insurance checks to 750,000 persons, more than half of thcm vvomen and children. ARMY ASKED BILLIONS MORE THAN IT NEEDED Evidence that Congress vvas over-generous in meeting requests of military leaders for vvar funds vvas scen in announcement that the War Department has surrendered $27,-378,000,000 of its appropriation for this yoar because it vvill be unable to spend it. The navy has turned back $6,-000,000,000, making the total of unexpected appropriations in cx-cess of $33,000,000,000, or more than our share of the cost of VVorld War I. Here vve are, vve Americans. the richest people on earth, the richest in history*. in the midst of a splurge of vvar prosperity. But according to a joint statement issued by the chairman of the Senate committee on education and labor and the chairman of a Senate subeommit-tec on health and education in wartimc. twenty million Americans aren't carning enough to make both ends meet and have to borrovv money in order to live! —The Call. >EABEES GET PRAISE I To know hovv to grovv old is the Topflight officers of the U. S.! master-vvork ol vvisdom, and one of Niavy are lavish in their praise of j the most difficult chapters in the PROFJTS PLUS 50,000 VVOMEN IN the capitalist press of this nation vvould have capitalized his union and political activities! But since he vvas a foe of thc vvorkers and a friend of the parasitics of the vvorld, the fact that he vvorked Iribution among destitute union j hand |n hand vv.th the ovvn.n« had reason to believe the enemy i FROM UNION members in the Soviet Union, Car-. c\w U not considered of sufficient might ^^ our citleil go the Gov- ter said^ Nearly $7,000,000 vvorth 8ifnifleance to emphasize ornment asked the insurance com- of relief supplies vvere consigned to the Soviet Union during the the Sciibeos—construction batta-lions sparked bv union men risk-ng their aH and doing their best under fire and most adverse cir-?umstances. This sort of pick-and-shovel marine corps go in vvith toughcst assault troops and often prcccde thcm. At Salerno, the Sea-bees reached bcaches first; at Taravva they prepared the airfield for full use in four days. There are about 113.000 Seabees overseas; close to 80,000 more are ready for shipment; and about 70,000 are in the midst of their basic tralning great art of living.—Somerville Nothing is more disgraceful than for a man vvho is nothing to hold himself honered on account of his forefathers.—Plato. VVhen vve got into the vvar vve i RUSSIA GET CLOTHES year. Con tributions in 1043 vvere more Yet it frequently is a fact that "birds of a feather flock together." Bcdaux preferred death to the re- than twice greater than in 1942.! 1or" tr,,a1' —necessary for the prdduction of the things people bujft and use. There's nothing much to be done about cost except to vvork faster or to devise more efficient methods of produetion or to lovver living standards. VVhen a machine is invented that doubles the number of shoes a man can turn out in a given time. then the cost of shoes is reduced 50 per cent. But PRIČE—now, thafs a different thing again. American allies. people of their Soviet BIG NAVAL BUDGET HAS J EPS IN MIND The largest naval hudget In hls-tory — $30,780.000,000—vvas laid before Congress for the 1045 fiecal year. The items deal mainly vvith anticipated eperations against the Japanese. The capitalist mogufo of America — vvho organized cartels vvith their likes in other nations as a means of better exploiting the common people of the vvorld for their ovvn personal galn — prefer profits to patriotism. panies to provide insurance protec-rates that vvere prohibitive. Thcy agreed to do this, bu. sel premium rates that vvere prohibitive Their proposal vvas turned covvn and the Government set up the War Dsm-age Corporation vvhich took on the business at 15 cents a hundred. instead of the $1.50 demanded by the insurance companies. VVhen the War Damage Corpora- The estimate for the War De« Priče Is vvhat people pay for the j pa rt me nt is expected to be onlv things they make vvhen they vvant j $18,001,000,000, compared vvith to get those things for their ovvn [ this year's appropriation of $59,-And it is that thing ' PRICK" [035,000,000 Ali of vvhich is logical enough tion winds up its affairs It vvill to those vvho understand the vvork- turn over to the Treasur.v De par t-ings of a class society. The exploit- ment about $300,000.0Q0 in profits ers of labor have a common in-1 earned at the 15-cent rate. If this terett—whlch they recognize. seeihs a lot, Just imagine the profits The vvorkers of the vvorld have^ of ih(t private companies at $150 a common interest to—vvhich they * hundred! | fail to recognize. It is that failure " ■ vvhich causes vvorkers to think Princes are.never vvithout flatter-vvith their masters* minds and do ers to seduce them; ambition to dc-thelr masters' bldding in peace and prave them; and desires to comipt in vvar —Reading Labor Advocate. them.—Plato. Nevv York City. — More than 50,000 vvarm garments, represent-ing an espenditure of almost $800-000 in materifd and labor, will be sent to the heroic vvomen pf Russia by members of Locals 22, 10 sAd 60 of International Ladies* Gar-ment VVorkers Union through the Labor League for Human Rights. the AFL's official relief arm, according to an announcement inade by Charles S. Zlmmerman, man-ager of Local 22 for FRKE BOARD Sambo—So youairs in jail foah ueeks. What's de charge? Moe — No charge, everythings free. Paradise is open hearts.—Beranger. to ali kind AT THE PEARLY GATE A man stood at the pearly gate, His face vvas worn and old; Hc merely asked of the man of fate . Admission to the fold. What have you done. St Peter asked, To seek admission here? Why, I tried to estimate my incomc tax from novv to the end of the year. The gates svvung open aharply, As St. Peter touched the beli; Come in, he.said, and take a harp. You've had enough of hell, —From the Congressional Record WAS CRY OF "W0LF it Like many other scare stories, a report early in thc year of a serious feed shortage turns out to be another cry of "Wolf!" ^tock raiscrs and poultry men refuaed to take the vvarning seriousiy and vvent right ahead inereasing their herds and flocks, the Department of Agriculture disclosed ADAMICS NEVV B00K MY N ATI VE LAND Based upon the author's exclusive material, this ineredible story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians, the Serbians and the Slovenians — and her heroic strugle holds a signific&nt losson for the democracies Order Your Copy Novv $3.7 ft a rop v PROLETAREC BOOK SHOP 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111.