7	^			
L	H		
			
Jl
ASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 5. avgusta 1958
LETO V., ŠTEV. 59
STATUT OKRAJA LJUBLJANA
1 Na podlagi 1. točke 64. člena za-,.“na o okrajnih ljudskih odborih ' l' list LRS št. 1V/52) in 7. člena Plošncga zakona o ureditvi občin n okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55) JR okrajni ljudski odbor Ljubljana ,tt 8cji okrajnega zbora in na seji proizvajalcev dne 11. julija 5® sprejel sklep o spremembah in
dopolnitvah statutu okraja Ljubljana z dne 27. septembra 1957, spremenjenega in dopolnjenega na sejah okrajnega zbora in na sejah zbora proizvajalcev dne 8. novembra 1957 in dne 27. decembra 1957, tako da se prečiščeno besedilo statuta glasi:
I. Okraj Ljubljana
1.	člen
f.. (\kraj Ljubljana je politično-te-ii1 d [>r'ulna organizacija samouprave i f‘‘Ovnega ljudstva in druži:
in družbeno-
i.	-o- ljudstva ...	...... ........
ppodurska skupnost občin in prelcev na njegovem območju, .j.uj Ljubljana je v sestavu e republike Slovenije.
,. Ukrr 'JUcisku
•bS/ai
2.	člen Ljubljana
obsega tele
L borovnica ■ 2. Cerknica
3.	Dobrepolje
Dobrova pri Ljubljani l Domžale "• ” rosu pl je »• 'Iraslnik
8.	Ivančna gorica
9.	Kamnik '0. Kočevje
N. Litiju
■2. ljubijana-Bezigrad
3.	Ljubljana-Center }*• Ljubi janu-Crnuče '3. Ljubijanu-Mosle Ljubljana-Polje '• Ljubi jana-Rudnik Ljubljana-Sentvid Z Ljubijanu-Sišku L j ubija na-Vič Z Logatec £• Loška dolina „• Medvode 9." Mengeš >,* Moravče »J' Radeče »o Ribnica
20 podraži ca
S ISK*
32 ,yrhnika I Y /,aK»rje ob Savi
Ned^ir|a Ljubljana-Bežigrad z '/! ha«. il.llt>' katastrskimi občinami 'ei).' Jl: Rrinje (del) : Ljubljana Ir.N)’ , ravlje (del) : Ljubljana Mač’ ješica (del) : Ježica (del), (je M„Vav,je; Kapucinsko predme* , M) , . ; Ljubljana (del); Sp Šiška i, '*rš.. '/jddjann (del); Stožlce (del) ho1 his,, ■ L Jožica (del), Mala vas ti "U v 1" (dosedanje ime naselja: n SL Stožiee, Tomačevo; Sv. (de|, d,ncstje I. (del) : I.jublja-
Ljubljana-Center z najdalj j. 'katastrskimi občinami in l -N); KH|,radišče (del) : Ljubljana
4 l/|ll >'Uanr>lir,'nsk° predmestje (tlel) b (T. U <del>; Karlovško predme. skf)	•_Ljubiiann Meh- Krakov
i.jubljanaokrajnlH zadevah po
^.. .Ljubljana (del); Krakov« 1 ' uniestje (de!)	■	'
(del); Ljubljana mesto : Ljtildjana (del); Poljansko predmestje (tlel) : Ljubljana (del); Sp. Šiška (tlel) : Ljubljana (del); Sv. Petra predmestje I. (del) : Ljubljana (tlel); Sv. Petra predmestje 11. (tlel) : Ljubljana (del); Udmat (del) ; Ljubljana (del).
5.	Občina Ljubljana-Crnuče z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Črnuče (del) : Črnuče.
4.	Občina Ljubljana-Moste z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Bizovik (del) : Fužine. Sp. Hrušica, Zg. Hrušica; Brinje (del) : Ljubljana (del); Moste : Ljubljana (del); Poljansko predmestje (del) ; Ljubljana (del); Stožiee (del) : Jurše (tlel); Sv. Petra predmestje 1. (tlel); Šmartno ob Savi (del) : Hrastje, Obir je; Stepanja vas (del) : I.jub-ljanu (del); Udmat (del) : Ljubljana (tlel).
5.	Občina Ljubljana-Polje z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Dobrim je (del); Kašelj (del)
: Polje (del). Sp. Kašelj, Vevče, Zalog, Zg. Kašelj; Slape : Polje (del), Slape, Studenec: Zadobrova (tlel) : Sncbrje, Sp. Zadobrova, Zg. Zadobrova.
6.	Občina Ljubi jana-Rudnik z
naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:	Karlovško predmestje
(del) : Ljubljana (del).
7.	Občina Ljubljana-Sentvid z
naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Šentvid nad Ljubljano (tlel) :	Podgora. Poljane, Pržunj,
Šentvid, Trata, Vižmarje (del) : Za-puže; Tacen (del) :	lačen (del);
Vižmarje (del) : Brod. Vižmarje (tlel).
8.	Občina Ljubljana-Sentvid z naslednjimi kalastrskimi občinami in naselji: Brinje (del) : Ljubljana (del); Dravlje (del) : Ljubljana (del); Kapucinsko predmestje (del) : Ljubljana (del); Sp. Šiška (del) ; Ljubljana (del); Zg. šiška (del) : Ljubljana (tlel).
9.	Občina Ljubijana-Vič z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Gratlišče (del) : Ljubljana (del): Krakovsko predmestje (del) : Ljubljana (del); Šujica (del) : Vrhovci; Trnovsko predmestje (del) ; Ljubljana (del); Vič (del) : Ljubija- ■ na (tlel); Zg. Šiška (del) : Ljubljana (del).
3.	člen
Delovno ljudstvo v okraju izvršuje pravice samoupravljanj« v svojih pred-
stavnikih v okrajnem ljudskem odboru in po drugi organili okrajne samouprave, kakor tudi neposredno na zborih volivcev in z referendumom.
4.	člen
Okraj Ljubljana izvršuje pravice in dolžnosti pri vodstvu zadev, ki so skupnega pomena za občine in drugih splošnih družbenih zadev, za katere to določa zakon.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v okraju je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Okrajni ljudski odbor jc najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti okraju. Okrajnemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave na območju okraja, kolikor zn upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno.
Samo z zakonom st- lahko za izvrševanje zadev iz pristojnosti okrajnih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredno podrejeni okrajnim organom.
7.	člen
Okraj ima tele pravice in dolžnosti:
skrbi za uresničenje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve;
usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in gospodarstva v okraju kot celoti;
izravnava gospodarski in kulturni razvoj v okraju;
skrili za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju s splošnimi gospodarskimi interesi;
iipruvlju splošno ljudsko premoženje, ki mu je dano na podlagi zakona;
samostojno razpolaga z dohodki okraja;
ureja samostojno in po lastnem preudarku zadeve, ki Imajo skupen pomen za občine na območju okraja;
izvršuje zakone in druge predpise. če je to dano v njegovo pristojnost;
pospešuje razvoj manj razvitih občin:
skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost delu okrajnih upravnih organov;
skrbi za javno varnost; skrbi zn to, da se izvolijo organi okrajnega samoupravljanja;
določa organizacijo in poslovanje okrajnih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
organizira komunalno In drugo okrajne 'službe;
skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za izboljšanje zdravstva;
skrbi za šole in prosvetno delo, ki ima splošen pomen;
opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov;
skrbi za to, da bo delo občinskih in okrajnih uslužbencev strokovno ter skrbi za njiliovo strokovno izobraževanje;
izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju;
obravnava vprašanja iz pristojnosti republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij;
daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju;
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti.
Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbori in drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
8.	člen
Okraju pripadajo za izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti lastni ■viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
9.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstveno in socialne zavode, ki imajo pomen za okraj;
4.	odloča na drugi stopnji v upravnem in upravno-kazenskem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odlo- " ča v upravnem in upravno-kazenskem postopku na prvi stopnji v primerih. za katere je to določeno z zakoni in drugimi predpisi;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v primerih, za katere je določeno z zakonom;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarsko in' druge ustrezne ukrepe za njihovo Izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju;
8.	zagotavlja delovanje okrajnih služb;
9.	ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter njihovih zavodov, razen če so s posebnimi predpisi pristojni zanje drugi disciplinski organi;
10.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
11.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s

predpisom nli z drugim aktom višjih državnik organov kršene njegove z zakonom določene pravice.
10.	člen
Za mesto Ljubljana okrajni ljudski odbor:
1.	daje soglasje k regulacijskemu načrtu posamezne občine na enotnem mestnem območju mesta Ljubljana, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor v okviru generalnega regulacijskega načrta za območje mesta Ljubljane;
2.	daje soglasje k perspektivnemu planu komunalne graditve posamezne občine na enotnem območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor v okviru perspektivnega plana komunalne graditve za območje mesta Ljubljane;
3.	opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih nalaga zakon.
11.	člen
Okraj Ljubljana ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med okrajnim ljudskim odborom in drugimi organi okrajne samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za okraj, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Okrajni ljudski odbor se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
15.	člen
Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
16.	člen
Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz svoje pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če ni za posamezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom, izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije oziroma ljudske republike, drugače določeno.
Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu pomaga pri opravljanju posameznih upravnih in tehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje takih zadev.
17.	člen
Okrajni ljudski odbor sme sam opraviti zadeve iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, če je občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne izvrši ali ne izvrši o pravem času. V takem primeru mora občinski ljudski odbor povrniti okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške.
Zoper akt o prevzemu zadeve po prejšnjem odstavku ima občinski ljudski odbor pravico do pritožbe.
18.	člen
Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč.
19.	člen
Okraj Ljubljana je pravna oseba.
20.	člen
Sedež okrajnega ljudskega odbora je v Ljubljani.
21.	člen
Okrajni ljudski odbor ima svoj pečal: pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije ter ime ljudskega odbora.
II. Okrajni ljudski odbor
a)	Sestava ljudskega odbora
22.	člen
Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Okrajni zbor ima 80 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 80 odbornikov.
Volitve odbornikov obeli zborov se opravijo po zokonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
b)	Delo ljudskega odbora
23.	Člen
Ljudski odbor obravnava temelj-
na vprašanja, ki imajo pomen za
gospodarski, kulturni in socialni
razvoj in za življenje okraja; iz-
daja predpise in potrebne ukrepe
za njihovo reševanje.
24.	člen
Okrajni ljudski odbor izvršuje
zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora oziroma zborov, izvršilne in upri;"-'" zadeve po svojih svetih, upravne zadeve pa praviloma po svojih upravnih organih. Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odboru po lastnem preudarku ali pn. če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zboru ljudskega odbora, komisije nli svet ljudskega odbora, ali če to naroči Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
23. člen
Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na svoji seji navzočih večina odbornikov vsakega zboru.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Okrajni statut sc sprejme z večino glasov odbornikov vsakega zbora.
26.	člen
Ce obravnava ljudski odltor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red nn predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
27.	člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora nn ločenih sejali obeh zborov enakopravno sprejemata:
1.	okra jni statut in sklepe o potrditvi občinskih statutov;
2.	generalni regulacijski načrt okraja, generalni regulacijski načrt za občine na enotnem območju mesta Ljubljana in okolice in odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov;
3.	sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
4.	okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna;
5.	sklepe o razpisu referenduma in o potrditvi k razpisu občinskega referenduma;
6.	sklepe o najetju okrajnih posojil in prevzemu poroštvu za posojila gospodarskih organizacij;
7.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja okrajni ljudski odbor;
8.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in o ustanovitvi zbornic;
9.	sklepe o ustanovitvi zavodov;
10.	sklepe o sistemizaciji delovnih mest;
11.	sklepe o višini nagrade za predsednika in podpredsednike ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
12.	sklepe o vložitvi ugovora za "varstvo samoupravnih pravic okraja;
13.. akte, s katerimi dajeta soglasje k perspektivnem planu komunalne graditve in k regulacijskemu načrtu za občine na enotnem območju mesta Ljubljane;
14. sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora.
Zboru sc Inliko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročila in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, Če zbora drugače ne skleneta. Odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
28. Člen *
Okrajni ljudski odbor nn skupni seji obeli zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter Člane skupnih odborniških komisij;
2.	voli in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike okra jnih sodišč na območju okraja, sodnike porotnike okrožnega sodišča v Ljubljani in občasne sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; določi svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike okrožnega sodišču v Ljubljani in občasne sodnike, okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani;
3.	voli in razrešuje sodnike zn prekrške in njihove namestnike ter predsednika in sodnike porotnike okrajnega senata zn prekrške;
4.	voli in razrešuje člane organov družbenega upravljanja samostojnih zavodov in organizacij ter skladov;
5.	imenuje in razrešuje okrajnega javnega pravobranilca;
6.	imenuje in razrešuje predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njuna namestnika;
7.	imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora ter starešine temeljnih upravnih organov;
8.	imenuje in razrešuje predstojnike zavodov;
9.	opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve, ki so po zakonu nli na podlagi zakona izdanih predpisih v pristojnosti ljudskega odboru.
Na skupni seji obeh zboroV rešuje okrajni ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.
29.	člen
Okrajni zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in drug« akte iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, kolikor to ne .spada v pristojnost »obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja * mejah zakona predpise in druge, iz' ven upravnega postopka izdane akte občinskih ljudskih odborov, svojih svetov in upravnih organov, razeo kadar gre za predpise in druge akt« iz področja gospodarstva, dela j" socialnega zavarovanja, o katerih sklepata oba zbora enakopravno; ,,
3.	sprejema predpise o notraiij1 organizaciji temeljnih organizacij' skih enot;
4.	opravlja druge zadeve, ki so 1 zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost okrajnega zbori- 1
30.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	odloča o drugih zadevah, ki s® i z zakonom ali z drugimi predpis dane v pristojnost zbora proizvf jul cev.
31.	člen
Okrajni zbor in zbor proizvajal' cev imata pravico, da drug drugem11 predlagala izdajo predpisov in ukre pov tudi v zadevah, pri katerih r«-Sevanju eden ali drugi zbor ne s«' deluje. Zbor, ki dobi tak predlog' mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
32.	člen
Vsak zbor samostojno na svoj1 seji voli in razrešuje Člane svoji® odborniških komisij, razpisuje vm litve za posamezne odbornike, oo loča o prenehanju mandata in ® vseli drugih maiulutno-iniunitetni*1 vpraša njih.
33.	člen
Ljudski odbor odloča na svojih sejali v upravnih stvureh (v up ra*' nem postopku) samo v primerni, 1> katere je to predpisano z zakonom ali uredbo.
Ljudski odbor odloča v uprav® stvari z odločbo, ki jo podpiše taj' liik ljudskega odboru.
34.	člen	i
Okrajni ljudski odbor sme ra/vf, i
ljnvili ali odpraviti akte občinskj; j ljudskih odborov, če so neznkonda) b) * * * * * * * * * 1, * akte, ec so nepravilni pn samo v i", ? kili zadevali in v takih primerih. , 1 knlere je to v zakonu izrecno o® i 1 ločeno.
V	zadevah, ki niso urejene z 0
kimoni ali splošnimi predpisi viŠJV 11 državnih organov, ima okrajni 1 j0‘jj ski odbor pravico razveljaviti ® odpraviti tudi Inke akte občinsk®nJ ljudskega odbora, s katerimi ' j e kršen splošen interes.	j
Kršitev splošnega interesa je r, dami takrat, kadar je akt občin*® , ga ljudskega odbora v nnsprotj% 1 temeljnimi načeli pravnega r‘L , Federativne ljudske republike J J, ® gosluvije, ali p n s temeljno s me" . njenega socialističnega razvoju.
33. Člen	.
Odloki in odredbe okraj0^.! ljudskega odbora Ljubljana in S redbe njegovih svetov se objavil^ v »Glasniku«, uradnem vest''1, d 1 okraja Ljubljana, odloki pa tu" L Uradnem listu LRS.	ji	'I
V	»Glasniku« se objavljajo } p , odločbe o izvolitvi organov, o 11 y, 6] novanju in razrešitvi uslužbem^
ki jih voli, imenuje oziroma Jfjhi ,5 šuje okrajni ljudski odbor, "' id 1 o ustanovitvi podjetij in zavodu*
^ v
odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
36. člen
Odloki in odredbe ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestnika okraja Ljubljana, če ni v samem predpisu drugače določeno; no more pa biti določeno, da začne
■	veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
■	Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta bila sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
c)	Odborniške komisije
r	37. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in zn opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor oziroma zbor jz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka ' zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru oziroma zboru, 'm odloči o njej na.seji, moro biti Prej obravnavana v pristojni od-borniški komisiji, če ljudski odbor oziroma zbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
38.	člen
Okrajni ljudski odbor ima tele stulne odborniške komisije:
1.	komisijo za volitve in itneno-vanja, ki ima 7 članov;
I .	2. komisijo'za prošnje in pritož-
j “e, ki ima 3 članov.
39.	člen
A Komisija za volitve in imenovali n)a Proučuje oziroma daje predloge zn volitve in razrešitve vseh kole-l ffijskih organov, ki jih voli in htz-rpšuje ljudski odbor, izvršuje nalo-.1 Ke z zvezi z volitvami in ruzrešit-_ vami sodnikov po zakonu o sodiščih [' In zakonu o gospodarskih sodiščih, nhravnava predlog za postavitev I 'njnikn in drugih uslužbencev, ki j Idi postavi oziroma voli ljudski 7 ; 'mbor
r
40.	člen
-Komisija za prošnje in pritožbe ...>r«vnuvn prošnje in pritožbe, ki i" pošljejo ljudskemu odboru \	• j.0l|i. »rsaulzacijc- in zavodi.
? "misija za prošnje in pritožbe v z vloženo prošnjo ali pritožil 'ubko zahteva od okrajnega ozi-po"'1 občinskega organa potrebna t)rl®8Uilu. preizkusi delo upravnega bfv nQ i" predlaga pristojnemu Ozi nu» nuj odpravi nepravilnosti ,°ma reši zadeva Komisija za >1 *»ie_in pritožbe mora sporočiti t Kutelju, kaj je ukrenila v zvezi Jugovo prošnjo oziroma pritožbo.
* _	41. člen
1 bo„.k,rnini zbor ima tele stalne od-‘ 7"ske komisije:
kj ii^^nvidatno-imunitetno komisijo,
bg^^miisijo za gospodarstvo, ki lisijo
vprašanja,
42. člen
3 .elanov;
predpise in organi-l 1 ka vprašanja, ki ima 7 članov.
U	*g. cien
< 1)6 ori't1 r Proizvajalcev ima tele stal-1	I 0foiSke komisije;
Ji	^'"nndatno-imunitotno komisijo,
*c , 2 ? * Klunov;
1,1 H 7 "'nisijo za gospodarstvo, ki
k k ,l"ov;
i|K /ivRa 0rn'H'jo z« vprašanja delavci e6o>,8a,noul)i'nvljanja, ki imo 3
4.	komisijo za predpise, ki ima 7 članov.
43.	člen
Mundatno-imunitena komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odhorniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odbornišku mesta in z verifikacijo mandatov, novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področju gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
44.	člen
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja okrajnega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema okrajni zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo, obravnava "vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov, obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih in zavodih okrajnega ljudskega odbora.
Komisija zn predpise zbora proizvajalcev obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije zn gospodarstvo in o tem poroča zboru; obravnava vprašanje zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov, če je za reševanje teh vprašanj pristojen tudi zbor proizvajalcev.
Komisija zn vprašanja delavskega samoupravljanja proizvajalcev
obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
43. člen
Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije.
Okrajni ljudski odbor lahko imenuje začasne odborniške komisije, ki obravnavajo in predlagajo rešitev občinskih zadev, ki so skupne dvema ali več občinam, ki pu jih te občine v svoji pristojnosti ne morejo uspešno sporazumno rešiii. V te komisije mora biti imenovan vsaj po en ljudski odbornik z območja vsake prizadete občine.
46.	člen
Predsednik in podpredsedniki ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo bili člani stalnih odborniškili komisij.
č) Predsednik ljudskega odbora
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj deset odbornikov.
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot nravno osebo.
Predsednik sklicuje seje zborov, izvršuje priprave za sejo v sporazumu s predsednikom zbora, vodi skupne seje zborov, skrbi zn izvrševanje sklepov ljudskega odbora in vsklnjuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red seje posamezno vpraša-
nje iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora tako vprašanje obravnavati in o njem sklepati.
- Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posebnih predpisih v njegovo delovno področje.
49.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
50.	člen
Ce misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet tak predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem stališču, lahko predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev takega predpisu oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnega ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prihodnji seji.
51.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahi ko zadrži izvršitev aktu, ki ga je izdal tajnik ali drug upravni organ izven upravnega postopka in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, nnj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organu. Tako imenovanje mora predložili v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če predsednik sveta na njegovo zahtevo seje ne skliče. Predlog zn dnevni red seje da v tein primeru predsednik ljudskega odbora.
55.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja Ljudski milici naloge za zavarovanje upravne izvršbi* posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega odbora. če načelnik tajništva za notranje zadeve na ponovno zahtevo pristojnega organa ne izda naloga Ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršbo takšnega akta.
56.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora, starešine temeljnih upravnih organov, okrajnega Javnega pravobranilca in sod-
nike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal tožbo.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko sproži disciplinski postopek zoper odgovornega uslužbenca občinskega ljudskega odboru, če dolžnosti, ki so mu naložene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s predpisi okrajnega ljudskega odbora, ne izvršuje ali ne izvršuje v redu. ,.,?°J)er odločbo disciplinskega sodišča, s katero sc uvedba disciplinskega postopka odkloni ali disciplinski postopek ustavi, ima predsednik okrajnega ljudskega odbora pravico
1 ,lla višje disciplinsko sodišče.
58.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejali zborov, in akte, v katerih zastopa predsednik okraj kot pravno osebo.
Predsednik okrajnega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
59.	člen
Ljudski odbčr ima do tri podpredsednike. Ti so voljeni na enak' način kot predsednik.
Ce je predsednik začasno odsoten uli zadržan, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov.
Podpredsedniki opravljajo določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih. določi ljudski odbor.
60.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade, ki se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do 30-dnevnega plačanega letnega dopusta. Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsednikom, če stalno delajo v, odboru.
d)	Sveti ljudskega odbora Sestava in delovno področje soeioo
61.	člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima tele svete:
t. Svet za notranje zadeve in splošno upravo;
2.	Svet za družbeni plan in finance;
3.	Svet za industrijo;
4.	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
5.	Svet za tržišče;
6.	Svet za obrt;
7.	Svet za turizem in gostinstvoi
8.	Svet za komunalne zadeve;
9.	Svet za urbanizem;
10.	Svet za delo;
11.	Svet za socialno varstvo;
12.	Svet za šolstvo;
13.	Svet zn izvonšolsko izobraževanje;
14.	Svet za kulturo;
15.	Svet za telesno kulturo;
16.	Svet za zdravstvo;
17.	Svet za stanovanjske zadeve;
18.	Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala.
Vsak svet ima svojega predsednika in 6 do 12 članov.

Svet za notranje zadeve in sploš-upravo upravlja zadeve s področja varstva javnega reda In miru,
no
kriminalistične službe, varnosti prometa ter varnosti ljudi in premoženja ter zadeve s področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje drugih svetov.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določi dokončni predlog okrajnega družbenega plana okrajnega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem okrajnega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področju financ.
Svet za industrijo obravnava zadeve s področja industrije in rudarstva.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva ter lova in ribištva.	„
Svet zn tržišče opravlja zadeve s področja blagovnega 'prometa in s področja preskrbe trga zlasti s tem, da izvaja gospodarske in upravno ukrepe na trgu in zadeve na področju zagotavljanja rezerv v surovinah in živilih.
Svet za obrt opravlja zadeve s področja obrti.
Svet za turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja gostinstva in turizma.
Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve komunalnega značaja, ki imajo pomeli zn več občin ali za ves okraj, in zadeve lokalnega prometa, cestnega in vodnega gospodarstva.
Svet za urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma in zlasti regionalnega plana, okrajnega in krajevnega načrtovanju naselij ter zadeve v zvezi z uporabo zemljišč za gradbene namene.
, Svet za delo opravlja zadeve s področja dela, posredovanja dela in socialnega zavarovanja.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega skrbstva, varstva družine in skrbništvu ter s področja invalidnega varstva.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva ter predšolske in predvojaške vzgoje.
Svet za izvenšolsko izobraževanje obravnava zadeve s področja iz.ven-šolskcga izobraževanja in .vzgajanja.
Svet za kulturo obravnava zadeve s področja okrajnih kulturnih zavodov in drugega kulturnega dela.
' Svet za telesno kulturo obravnava zadeve s področja splošne telesne kulture.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet zn stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja splošne stanovanjske problematike.
Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala opravlja zadeve s področja gospodarske dejavnosti gradbene in projektantske operative ter proizvodnje in uporabe gradbenega materiala s smotrno koordinacijo vseli vej te dejavnosti v cilju ustvaritve možnosti in pogojev za povečanje proizvodnosti in ekonomske racionalnosti v gradbeništvu.
63. člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu svetu.
Za izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo svoje predloge. Predsednik sveta, ki n! od-
bornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju.
Predsednik in podpredsedniki okrajnega ljudskega odboru ter uslužbenci okrajnega in občinskih ljudskih odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih.
niče, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
pravi h kakšnemu vprašanju s pod ročja svetu poročilo za sejo svet8'
PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETOV
64. člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
I.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih dr-
žavnih organov in smernice, ki jih
edf
67.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračunu se objavita in pošljeta v obravnavo občinskim ljudskim odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združenjem, gospodarskim organizacijam in okrajni zadružni zvezi, da dajo pripombe k predlogu.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega predloga družbenega plana oziroma proračuna svet za družbeni plan in finance ni upošteval, predloži okrajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
71.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik1 podpišeta ga predsednik sveta i" zapisnikar. En izvod zapisnika najpozneje dva dni po seji dosta'1 predsedniku ljudskega odbora P6 tajniku ljudskega odboru. Tajni? ljudskega odbora določi, kalen uslužbenec bo pisal zapisnik o sej")1 sveta in opravljal druge edini«1' strativne zadeve v zvezi z del«"1 sveta.
za izvrševanje teh predpisov izdajajo za to pooblaščeni organi ter tla se izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teli predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora: odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le. če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja s svojega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanju oziroma komisiji za iislužbenske zadeve predloge za volitve, imenov/mja In razrešitve, če so za to upravičeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev ali ukinitev zavodov in pod-jetij;
7.	dajejo predpisane pritrditve oziroma pritrditve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če je to dano v izključno pristojnost zborov in drugih organov;
8.	v mejah zakona zadržijo izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razveljavljajo ali odpravijo izven upravnega postopku izdane akte svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov;
9.	izvršujejo druge iz.vrštlne in upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom in z drugimi predpisi okrajnega odbora dane v njihovo področje.
68.	člen
Ce kakšna zuileva s področja sveta spada ali posega v področje drugega svetu, mora svet, preden o njej odloči, povprašati za mnenje drugi svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet. ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, nuj o tem odloči ljudski odbor.
72.	člen	t ,
Zapisnik o delu sveta obsega p"’ dutke o številu navzočih in odso1'] nih članov sveta, dnevni red sej1’ sprejete sklepe in posebna mnenj8 posameznih članov svetu.
73.	člen
Od časa do časa, najmanj P* enkrat vsakega pol leta, mora sv1'1 v okviru svojega delovnega po"' ročja obravnavali delo ustrezne?8 upravnega organa.
DELO SVETA
69.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega področja na seji. Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi vsem članom sveta
74.	člen
Pri opravljanju zadev iz svoje?1 področja sodeluje svet z gospod#^ skinii in družbenimi organizacija"!1 ter zavodi, ki delajo na tem pO" ročja.
Te organizacije in zavodi imsf pravico dajati svetu predloge pripombe o posameznih vprašanj* iz njegovega področja.
Svet mora obravnavati take pr", loge in pripombe na svoji prvi pr* hoduji seji in obvestiti predla?11 telja o sprejetih sklepih.
najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeleže tudi
73. člen
odborniki ljudskega odboru, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico udeležiti se razprave, nimajo pa pravice glasovati. Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega tajništva oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbenca ljudskega odbora, da dajo potrebna pojasnila.
70.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oziroma šefu ustrezne organizacijske enote, naj da poročilo o delu organizacijske enote in da naj pri-
Svet daje ljudskemu odboru r<’f
-	■ i>
na poročila o opravljanju zadev; o drugih vprašanjih iz svojega p"" ročja, splošno poročilo pa mu m«’'1 predložiti najmanj enkrat letno.
76.	člen
Svet lahko sprejme svoj posl®* nik. Poslovnik svetu potrdi okraj1' zbor.
77.	člen
Svet lahko postavi komisije h proučevanje problematike iz p°', možnih področij delu ali posain"’ nih vprašanj in za pripravlja"!, predlogov za svet. Komisije sv' ne mori jo izdajati odločb.
III. Upravni organi ljudskega odbora
63. člen
V upravnem postopku odloča svet samo v zadevah, za katere je to izrecno določeno z zakonom ali z drugim na podlagi zakonskega pooblastila izdanim predpisom.
Z odlokom okrajnega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko odloči, da odloča svet v upravnem postopku.
Odločbo, ki jo izda svet,-podpiše predstojnik upravnega organu, v čigar delovno področj,e spada zadeva.
66. člen
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drugi akt sveta pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt sam spremeni po danih smernicah, razen če gre za odločbo, ki je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor. Cc ljudski odbor odpravi smer-
a)	Vrste in pravire
78.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, zn strokovno obdelovanje in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje uumillistrativno-tehničiiili zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe.
Upravni organi so lahko: tajništva. uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi, komisije in izpostave.
Temeljni upravni organi okrajnega ljudskega odbora se ustanovijo. odpravijo ali združijo s stu-tiitoin ali v mejah statutu z. odlokom Ijiidskegu odbora. Inšpektorati se lahko ustanovijo le. če je to določeno v zveznem ali republiškem predpisa.
79.	člen
upravne ukrepe, za katere so f
oolaščeni.
80.	člen
Upravni organi ljudskega od«’1’ opravljajo vse upravne zadev" , pristojnosti okrajnega Ijuds* v odbora, razen tistih zadev, k' „!i z zakonom, z drugim predpisoi® J s tein statutom dane v j»odrvA zbora, sveta ali drugega posebej organa okrajnega ljudskega od P*
81; člen
Zadeve iz svojega področja t ljajo upravni organi samostojn"., podlagi in v mejah zakonov, 1' ]i pisov višjih državnih orgunm,/ predpisov okrajnega ljudske?" fr, bora tor v skladu s splošnimi f nienmi okrajnega ljudskega 01 in njegovih svetov.	^
Eri izvrševanju posameznih nih opravil in ukrepov izven nega postopka se morajo nPViji 1 organi ravnati po navodili*1 J/ i skega odbora in njegovih "'.j,'
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov) opravljajo upravna dejanja in izvršujejo
Okrajni ljudski odbor in p 1
ni svet lahko razveljavita 1,1 f' 1
pravilu vsako izven upravne?
6
glasnik
•»tepka izdano odločbo upravnega organa okrajnega ljudskega odbora.
Pri izdaji nove odločbe se mora Upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
82.	člen
. Vsi upravni organi okrajnega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev ii svojega področja.
Tajnik ljudskega odbora vskln-juje administrativno poslovanje upravnih organov.
83.	člen
Notranje organizacijske «yiote temeljnih upravnih organov so lahko tajništva, oddelki, odseki in referati.
Notranjo organizacijo temeljnih Upravnih* organov predpiše okrajni ljudski odbor z odločbo.
b)	Tajnik ljudskega odbora
84.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeluje administraciji ljudskega odbora, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri Pripravljanju sej ljudskega odbora "i pri vsklajevanjn dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predalnikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red ?eje posamezna vprašanja iz dela •U poslovanja uprave ter personalna vprašanja iz delovnega področja "veta oziroma komisije. Ce svet ozi-r**ina komisija to odkloni, obvesti oc/l"'k ° tem predsednika ljudskega
lajnik ljudskega odbora je za *voje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega od-
nro.
83. člen
., Tajnik ljudskega odbora oprav-‘Ja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno potovanje upravnih organov Ijud-kega odbora in vsklajuje delo po-jUuicz.nih tajništev, uradov, uprav vn ocugili upravnih organov po nji* 1 0V|h starešinah;
'laje o pomembnejših vpraša-bo Rrav1° mnenje ljudskemu od-r*1 '*i njegovim svetom; ho ' ll(l'‘lp^uje se sej ljudskega f>d-l()iaj jahko pu tudi sej svetov in pra ' C *)r' obravnavi, nima pu hitVlli<‘ trbisovati: poroča predsed-kaki j"(lsk<‘ga odbora, če misli, da ko, 'n “ki sveta ni v skladu, z za-i drugim predpisom višjega bo ra''H “ti z odlokom ljudskega 00-
Posl *>oroča ljudskemu odboru o upravnih organov ljudje odbora in o ukrepih, ki jih Vostj'.lri z,lrn,li odprave pomanjklji-
tisljjv^zporeia v skladu s predpisi B“niez>enCC ljudskega odbora v pote 1 :/ll,‘ osnovne organizacijske eno-NOdske'ga odbora;
o *ja odločbe oziroma odloča za kn, “ib razmerjih uslužbencev, tega k/ V" Pr*stojen po določbah n|Cri;i “'.uta; odloča o delovnih raz-
11 delavcev;
*b>ča o kaznovanju usluž-bor6 ln delavcev ljudskega od-"Provj “ disciplinske nerednosti; ^'scii)i;'l?<]',Pruski postopek zaradi »ty in i i" prestopkov uslužben-"'dutuil' i v^ev in določi, kdo bo obtožbo; sproži disciplinski
postopek zoper uslužbenca občinskih ljudskih odborov;
8. določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
0.	opravlja druge zadeve, ki so s predpisi višjih državnih organov in ljudskega odboru done v njegovo področje.
Tajnik lahko prenese na starešine temeljnih upravnih organov pravico kaznovanju za disciplinske nerednosti.
86.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopku izdanih aklov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora v vsakem takem primeru takoj obvestiti predsedniku sveta in predsedniku ljudskega od-bo ra.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
87.	člen
Tajniku pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev if njegovega področja, vključno personalnih zadfev ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora m z delom odborniških komisij.
Tajnik ima lahko pomočniku, ki ga postavi ljudski odbor.
c)	Temeljni upravni organi
88.	člen
Okrajni ljudski odbor ima tale tajništva:
—	tajništvo za notranje zadeve,
—	taništvo za narodno obrambo,
—	tajništvo za občo upravo,
—	tajništvo za finance,
—	tajništvo za industrijo, obrt in promet,
—	tajništvo za blagovni promet,
—	tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo,
—	tajništvo za komunalne zadeve,
-- tajništvo za stanovanjske zadeve,
—	tajništvo zn urbanizem.
—	tajništvo za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala,
—	tajništvo za delo.
—	tajništvo za socialno varstvo,
—	tajništvo za šolstvo in izven-Solsko izobraževanje,
—	tajništvo za kulturo,
—	tajništvo zn zdravstvo.
89.	člen
Samostojne okrajne uprave in inšpektorati so:
—	uprava za gozdarstvo.
—	uprava za vodno gospodarstvo,
—	uprava za ceste,
—	sanitarni inšpektorat.
90.	člen
Okrajni odbor ima tele upravne zavode in urade:
—	zavod za planiranje,
—	zavod za statistiko,
—	katastrski urad I in II v Ljubljani in kataskrske urade v Kamniku. Kočevju, na Rakeku in na Grosupljem.
Ljudski odbor lahko po potrebi ustanovi še druge katastrske urade.
91.	člen
Okrajni ljudski odbor iina za Izvajanje posameznih upravnih nalog upravne komisije.
Okrajni ljudski odbor ima tudi
upravne komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih upravnih organov.
92.	člen
Ljudski odbor lahko s pritrditvijo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS ustanovi izpostavi- tajništva za notranje zadeve na območju okraju.
Krajevna in stvarna pristojnost vsake izpostave se določi z odlokom o ustanovitvi izpostave.
93.	člen
Na čelu vsakega tajništva je načelnik, na čelu drugih samostojnih upravnih organov pu šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
č) Delovno področje temeljnih upravnih organov
94.	člen
Tajništvo za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju državne varnosti in javnega reda, svobode in pravic državljanov, družbenega in osebnega premoženja, izvrševanja kazni, notranjega miru in reda ter državljanskih stanj.
93. člen
Tajništvo zn narodno obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve s področju narodne obrambe.
96.	člen
Tajništvo za občo upravo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju izvajanja predpisov o organizaciji okrajnih organov in zavodov, ki jih ustanovi okrajni ljudski odbor; na področju strokovne izobrazbe uslužbencev in sistemizacije; zboljšanja administracije in administrativnega poslovanja; opravlja računovodsko službo ter druge upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki ne spadajo v področje kakšnega drugega okrajnega upravnega organa.
V	sestavu tajništva za občo upravo je administrativna inšpekcija.
97.	člen
Tajništvo za finance spremlja finančno izvrševanje okrajnega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov: na področju pripravljanja in izvrševanja okrajnega proračuna: na področju kontrole izvrševanja okrajnega proračuna in proračunsko-rn-čunovodskega in materialnega poslovanju državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovan ja gospodarskih in družbenih organizacij; na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč in evidence in varstvo splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad in promet z zemljišči In stavbami),
V	sestavu tajništva zn finance sta okrajna uprava za dohodke in okrajni finančni Inšpektorat.
98.	člen
Tajništvo za industrijo, obrt in promet sodeluje pri sestavi okrajnega družbenega plana s področja industrije, obrti in prometa, spremlja njegovo Izvrševanje, predlaga pristojnemu svetu ukrepe za izpopolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti s področja na-
vedenih gospodarskih dejavnosti (industrije, obrti in prometu).
99.	člen
Tajništvo za blagovni promet sodeluje pri sestavi okrajnega družbenega plana s področja trgovine, gostinstva in turizma, spremlja njegovo izvrševanje, predlaga pristojnemu svetu ukrepe za izpopolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz. okrajne pristojnosti s področja navedenih gospodarskih dejavnosti (trgovine, gostinstva in turizma).
V	sestavu tajništva za blagovni promet je okrajni tržni inšpektorat.
100.	člen
Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo sodeluje pri sestavi okrajnega družbenega plana s področja kmetijstva in gozdarstva, spremlja njegovo izvrševanje, predlaga pristojnemu svetu ukrepe in izpopolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti s področja navedenih gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo).
V	sestavu tajništvu za kmetijstvo in gozdarstvo sta: okrajni kmetijski inšpektorat in okrajni veterinarski inšpektorat. Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo izvršuje nasproti okrajni upravi za gozdarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 38. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
101.	člen
Tajnišlvo za komunalne zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju komunalnih zadev.
V	sestavu tajništva zn komunalne zadeve je okrajni elektroenergetski inšpektorat.
Tajnišlvo za komunalne zadeve izvršuje nasproti okrajni upravi za ceste in okrajni upravi za vodno gospodarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 58. členu zakona o upravnh organih v Ljudski republiki Sloveniji.
102.	člen
Tajništvo za stanovanjske zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju stanovanjskih zadev ter proučuje problematiko stanovanjske izgradnje.
103.	člen
Tajništvo za urbanizem opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju urbanizma.
Tajništvo za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala opravlja gospodarske i* upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter proučuje problematiko proizvodnje gradbenega materiala.
V sestavu tajništva za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala sta uprava za investicije in okrajni gradbeni inšpektorat.
103. člen
Tajništvo za delo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovne izo* brazbv delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, inšpekcije dela, posredovanja dela, higienskega tehničnega varstva pri delu in socialnega zavarovanja.
V sestavu tajništva zn delo Je okrajni inšpektorat dela.
Pod nadzorstvom tajništva za delo je okrajna posredovalnica za delo. Tajništvo za delo opravlja strokovno in administrativno službo za okrajno komisijo za plače.
106. člen
Tajništvo za socialno varstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju splošnega skrbstva, varstva družine, skrbništva in invalidskega varstva.
107. člen
Tajništvo za šolstvo in izven-šolsko izobraževanje opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju šolstva, predšolske vzgoje, pred vojaške vzgoje, izvenšolskega izobraževanja in ljudske prosvete.
117.	člen
Direkcije sc ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave.
S statutom oziroma odlokom, s katerim se direkcija ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
4. izdajajo strokovna navodila (instrukeije) ustreznim upravnim organom občinskih ljudskih odborov za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odboru, za izvrševanje predpisov višjih državnih organov pa samo takrat, kadar so za to posebej pooblaščeni.
V zadevah, v katerih jc v upravnem postopku odločil svet ljudskega odbora, podpiše odločbo predstojnik tistega upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva.
Ljudski odbor lahko zu odločanje v upravnem postopku pooblasti
starešino notranje orgauizucijsk enote okrajnega ljudskega odbor* po potrebi pa tiftli druge upravi' in strokovne uslužbence. Tako P1’ oblastih) lahko da v skladu s P" oblastilom ljudskega odbora I"1* svet ali predsednik ljudskega odb>' ra ali pa predstojnik upravne! organa.
123. člen Načelnik oziroma Šef poroča tai’ niku ljudskega odbora o poslovanj" in o ukrepih, ki jih je storil l> zboljšanje dela.
108.	člen
Tajništvo za kulturo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju kulture in telesne vzgoje.
109.	člen
Tajništvo za zdravstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju zdravstvenega varstvu.
110.	člen
Tajništvi za socialno varstvo in za zdravstvo izvršujeta nasproti sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
118.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več uprnv-. nih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejali.
Tajništvo, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisij, opravlja strokovno in administrativno službo zn komisijo in izvršuje njene sklepe.
IV. Posebni okrajni organi
a) Okrajni javni pravobranilec
124. člen
Sodnik za prekrške vodi na pf,;
stopnji upravno-kazenski postop o prekrških, za katere je pristoj*"1
Javni pravobranilec zastopa glede premoženjskih pravic in obveznosti v skladu z zakoni okraj, občine na območju okraja, zavode, ki
jim je priznana lastnost pravne osebi
1(1. člen
• Okrajna uprava za gozdarstvo, uprava za vodno gospodarstvo in uprava za ceste opravljajo vsaka za svoje področje, za katero je ustanovljena, tiste upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki so s posebnimi predpisi dane v njeno pristojnost.
112. člen
Okra jni sanitarni inšpektor opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tetra področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
119.	člen
Za opravljanje posameznih upravnih zadev, ki jih določa zakon o javnih uslužbencih, ima okrajni ljudski odbor komisijo za uslužbcn-ska vprašanja.
Komisijo za uslnžbenska vprašanja sestavljajo: podpredsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma odbornik ljudskega odboru, ki ga določi ljudski odbor, tajnik ljudskega odbora in 3 članov, od katerih 4 imenuje ljudski odbor, 1 pa okrajni sindikalni svet. Podpredsednik oziroma določeni član ljudskega odbora je predsednik komisije.
be in se financirajo iz okrajnega oziroma občinskih proračunov in sklade, ki so jih ustanovili okrajni oziroma občinski organi in jim je priznana 1 astri ost pravne osebe.
Javni pravobranilec mora dajati okrajnemu ljudskemu odboru, občinskim ljudskim odborom ter njihovim organom in zavodom mnenja o premoženjsko pravnih žadevah.
Javni pravobranilec opravlja tudi druge z zakonom in s predpisi višjih organov določene zadeve.
c) Disciplinsko sodišče 128. člen Disciplinsko sodišče vodi disd' plinski postopek na prvi stopnji '! izreka kazni za disciplinske pr« stopke uslužbencev upravnih org1 nov okrajnega ljudskega odboru ■' občinskih ljudskih odborov, uslvj bencev (strokovnih delavcev ter a1' miuistrativnih in pomožnih uslu* bencev) okrajnih sodišč in uslužhi’11 cev zavodov in organizacij, nad k1 terimi izvršujejo nadzorstvo org«1! okrajnega oziroma občinskega lju« skegu od bo na.
125. člen
Za javnega pravobranilca je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto in sodni in odvetniški izpit.
b) Senat za prekrške in sodnik za prekrške
129. člen Disciplinsko sodišče sestavljaj predsednik in dva člana. Predse« nik in vsak član disciplinskega s« dišča iinn namestnika. P red sedi' in njegov namestnik morala im«: pravno fakulteto.
Predsedniku in enega članu J1
sci pl inskega sodišča in njuna n1; s mestnika imenuje in razrešil je'okrni' ni ljudski odbor. Predsedniku j enega člana disciplinskega sodiš® in njuna namestnika imenuje lju1 ski odbor izmed (slonov okraja® ljudskega odbora in izmed lisi«’' bencev ljudskih odborov in zavod«1 v okraju. Vsaj en član disciplinsV ga sodišča in njegov namestnik ni« rala biti člana ljudskega odbora.
Drugega člana disciplinskega *« dišča in njegovega namestniku n1 legi ra okrajni sindikalni svet.
126. člen
113.	člen
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo okrajni inšpektorji.
Inšpektorji opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom, samostojno in neposredno na celotnem območju okraja.
Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo pooblaščeni uslužbenci v okviru ustreznega tajništva. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
120.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko da upavnim komisijam, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, pravico, da vodijo upravni postopek in izvajajo upravne odločbe, vendar samo v takih zadevali, ki so določene s predpisi okrajnega ljudskega odhora in se odloča o njih po prosti presoji.
Senat za prekrške sestavljajo predsednik in dva sodniku porotnika. Predsednik senata je okrajni sodnik zu prekrške, ki ga določi ljudski odbor.
Sodniki porotniki se odrejajo po seznamu sodnikov porotnikov, ki jih
121.	člen
Upravne komisije okrajnega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
izvoli ljudski odbor.
Sodnik za prekrške mora imeti namestnika.
Zn sodnika zn prekrške ali njegovega namestnika je lahko Izvoljen samo, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se za sodnika zn prekrške lahko izvoli tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Državnega sekretariata zn notranje zadeve, če ima vsaj tri leta upravne prakse in strokovni izpit.
Obtožbo pred disciplinskim ^ d iščem zastopa tisti, ki ga za to P'r oblasti organ, ki je sprožil discipl1'1
ski postopek.
i postopen.
Disciplinsko sodišče tudi odl^j o zadevah iz 3. točke I. odšla«"
296. člena zakonu o delovnih ^ morjih.
114.	člen
Okrajni zavod zn planiranje strokovno pripravlja in obdeluje okrajni družbeni plan, opravlja druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja planiranja in strokovno pomaga občinskim ljudskim odborom pri sestavi občinskih družbenih planov.
115.	člen
Okrajni zavod zu statistiko zbira
in strokovno obdelu je statistične po' dntke za okrajni ljudski odbor in
občinske ljudske odbore na območju okrnin ter zn potrebe zveznih in republiških organov.
116.	člen
Katastrski uradi opravljaio upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področju katastra.
d)	Načelniki tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov
122.	člen
Načelniki tajništev in drugih samostojnih upravnih organov na delovnem področju upravnih organov:
1.	vodiio upravni postopek in izdajajo odločbe: kadar je zn odločanje v upravni stvari pristojen I i miški odbor ali pa zbor ali svet ljudskega odbora, vodi postopek predstojnik tistega upravnega organa, v čigar delovno področje spada ta zadeva, razen če ni s predpisi ljudskega odbora določeno, da vodi postopek kakšen drug organ;
2.	organiziram službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta:
3.	izdajajo upravna navodila za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskem odbora, če so za to izrecno pooblaščeni:
127. člen
Senat za prekrške odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške.
130. člen
Administrativne zadeve diseip^Jj. s k ega sodišča opravlja tajnik so1", ščn, ki ga določi tajnik Ijudsk«’„ odbora izmed uslužbencev ljud** ga odbora.
V. Uslužbenci ljudskega odbora
131. člen
Uslužbenci ljudskega odbora so javni uslužbenci.
Statut uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odboru delajo in odločajo po • zakonu in po drugih na zakonu temelječih predpisih. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic, ki jih imajo no zakonu; pri lem pa sc morajo držati navodil, ki jih da pristojni starešina v mejah predpisov in pravil za opravljanje služ-
be. Uslužbenec mora izvrševati 11	*
ze pristojnih starešin in se po n^:< |j ravnati. Ce uslužbenec misli, d« ukaz nezakonit ali da nedvomna	j
sprotuje splošnim družbenim	^
stim, mora na to opozoriti s svoj'|, ,,] pripombami tistega, ki je nku* (' / h Po lakih pripombah lahko počasi jj izvršitvijo ukaza. Ponoven, pi®***j/> ukaz pa je uslužbenec dolžan ^ vršili; v tem primeru je prost „ govoruosti. Uslužbenec je dolžan ' q čakati tudi z izvršitvijo ponoV' ,1 pismenega ukaza, če bi s tein kaznivo dejanje; vendar mora v ,t« kem primeru to takoj sporočiti Pr
tou višjemu starešini oziroma višjemu organu. Ce tak uku/, izvrši, je °dgovorcn skupaj s starešino, ki je Ukaz dal.
132.	člen
Delovna mesta in pogoje glede ■Irokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravnih organih ^krajnega ljudskega odbora predpise okrajni ljudski odbor.
133.	člen
7-a tajnika okrajnega ljudskega ®dbora Ljubljana je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulte-1°. strokovni izpit in najmanj 5 let ^rokovne prakse.
134.	Člen
Uslužbenci se lahko postavijo 8»nio na sistemizirana delovno mestu.
135.	člen
Uslužbenci okrajnega ljudskega °dboru se postavljajo na podlagi ,8,I>isa.
, Natečaj razpiše komisija za usluž-®enske zadeve okrajnega ljudske-68 odboru. Tisti, ki so po pogodbi 0 štipendiji dolžni stopiti v službo l>ri okrajnem ljudskem odboru, se prejemajo brez razpisa. Brez razama so lahko sprejemu tehnično j osebje in honorarni uslužbenci, če 1,1 predpisano, da je treba taka me-.8 razpisati. Razpis mora biti ol)-| l®vljen v »Glasniku«, uradnem vest-"'kn okraja Ljubljana.
J . Objava o razpisu mora obsegati ti • a*ti opis razpisanega mesta in po-jj!)lp. ki jih moro izpolnjevati kuncih' ^lstl- ki se ie potegoval za raz-'Pisano mesto, ali tisli, čigar pravna k‘*rist jo bila kršena, se lahko pri-zoPor akt o imenovanju. Če mili 1' razpis ni bil opravljen po j«PfPrl|iisimem poslopku ali da tisli, -i*1 je bil imenovan, no izpolnjuje z pakonom in razpisom predpisanih
nogojev, ali če je bil imenovan kdo, ki sc ni potegoval za razpisano mesto.'Če organ, ki odloči o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, odpravi akt o imenovanju in sam razpis, če pa imenovana oseba ne izpolnjuje pogojev, ki jih predpisuje zakon ali razpis, ali če se ni potegovala za razpisano mesto, pa odpravi samo akt o imenovanju.
136.	člen
Ce se na ponoven razpis ne zglasijo kandidati, ki bi izpolnjevali predpisane pogoje, je lahko na predlog komisije za uslužbenske zadeve imenovan tudi kdo, ki glede strokovne izobrazbe ne izpolnjuje pogojev, določenih za izpraznjeno mesto, če komisija spozna, da je po svojih strokovnih zmožnostih primeren na to mesto.
Republiška komisija za uslužbenske zadeve lahko dovoli imenovanje im prejšnjem odstavku tudi po prvem neuspelem razpisu.
137.	člen
Tajniku in starešine temeljnih upravnih organov ljudskega odbora imenuje ljudski odbor na skupni seji obeli zborov, druge uslužbence ljudskega odbora pa komisija za uslužbenske zadeve.
Odločbe o imenovanju uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, izdaja predsednik ljudskega odbora, odločbe o imenovanju drugih uslužbencev pa tajnik ljudskega odbora.
138.	člen
Mesta predstojnikov zavodov, ki jih ustanovi okrajni ljudski odbor, razpiše svet okrajnega ljudskega odbora, v čigar delovno področje spadajo naloge zavoda.
130. člen
Glede odpovedi in razrešitev uslužbencev se uporabljajo zakoniti predpisi.
VI. Mestni svet
7*tni "ril
140. člen
mestu Ljubljani se ustanovi svet za občine, naštete v člena
u' ,7.u.6cm odstavku drugega |c "hita okraju Ljubljana. l 'Umi Mestnega svetu so vsi od-htifiki, ki so izvoljeni v okrajni umski odbor v občinah na območju ,.■ > Ljubljane.
; v0i- rp,‘svdnika Mestnega sveta iz-^ Mestni svet iz svoje srede.
1 do
dd, <; predsednik zadržan, g« na-8V^ll>sbije član, ki ga določi Mestni
,v^tni svet sklicuje predsednik iiii(.a 811111 °d sebe, na predlog tret-
rs’
sebe, na predlog Članov sveta ali po sklepu •■ega ljudskega odbora.
v.	141. Člen
ti *"Mni svet	obravnava delo	ob-
I ticn^h ljudskih odborov na mest-j 0)e[j območju, ki so skupnega po-j8* in sicer:
M«*' <lajc priporočila k družbenim .»i	občin;
jilj Jlliin °”ravna'va okrajni družbeni j1 lina *, preden o njem odloča okrajni if ; 1 odbor;
<K Lij,, ' daje priporočila o ureditvi fl!1 1'Vi, "tilnih vprašanj, ki imajo sku-iii’	za	vse mesto	ali za	več
11 f'Nin *v°dovod, kanalizacija, elek-•i>'	mreža,	plinarne,	plinovodi,
V' 4 1,6 varnost, javni promet);
& » ki'„r,',[>r«v*i« ln daje priporočila / 11 m i ncm regulacijskem načrtu ■f,	$, "''ki mestno območje;
,r i l,|'i r'!zl,ravlju o perspektivnem |f' ,,lr>čj(|' komunalne graditve na ob-r,l<‘sta: razpravlja o letnem "u komunalne graditve na
območju mesta in o višini sredstev, ki bi bila potrebna za izvršitev tega programu, ter o delu sredstev, ki bi naj jih zagotovilu vsaka občina;
6.	razpravlja o ustanavljanju komunalnih podjetij in zavodov, ki imajo skupen pomen za vse mesto, in daje priporočilu glede načina poslovanja teli zavodov in določanju pravic za njihove storitve;
7.	razpravlja p ustanavljanju skladov za stanovanjsko graditev ter o drugih skladih, ki imajo pomen za vse mesto, če je za to po zakonu upravičen, daje priporočila, kako sc ti skladi oblikujejo in kako uporabljajo njihova sredstva;
8.	razpravlja tudi o drugih zadevali, ki imajo pomen za celotno mestno območje;
9.	sprejema odloke in sklepe v zadevah, za katere je pristojen po posebnih predpisih.
142.	člen
Predsednik Mestnega sveta pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red zn seje in skrbi, <lu sc izvršujejo sklepi Mestnega sveta.
Zadeve v zvezi s pripravljanjem sej Mestnega sveta opravljajo po navodilih predsednika Mestnega sveta uslužbenci okrajnega ljudskega odbora.
143.	člen
Predsednik Mestnega sveta lahko sprejemu stalno denarno nagrado, če je stalno zaposlen z opravljanjem te dolžnosti. Nagrado določi Mestni svet.
144.	člen
Mestni svet ne more izdajati odločb v upravnem postopku in tudi ne izvrševati upravnih opravil.
145.	člen
Mestni svet sprejema odloke in druge sklepe, za katere je pristojen po posebnih predpisih, na seji.
Odloke in sklepe izvršujejo občinski ljudski odbori.
Odloki in sklepi se objavljajo v »Glusniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
146.	člen
Mestni svet sprejme svoj poslovnik. Poslovnik potrdi okrajni ljudski odbor.
147.	člen
Mestni svet ima svoj predračun v sestavu okrajnega proračuna.
V mejah pravice, da izdaja predpise ter ustanavlja sklade in zavode, lahko Mestni svet obvezuje občine na območju mesta, da nosijo stroške oziroma prispevajo svoj delež.
Mestni svet določi tudi konkretni namen sredstev, ki jih je okrajni ljudski odbor določil za kritje mestnih potreb.
( * •
148.	člen
Okrajni ljudski odbor ima do Mestnega sveta enake pravice kakor do občinskih ljudskih odborov.
Mestni svet lahko daje okrajnemu ljudskemu odboru predloge in mnenja o posameznih vprašanjih iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora.
Mestni svet lahko predlaga okrajnemu ljudskemu odboru, nuj razveljavi ali odpravi akte občinskega ljudskega odbora, ki so v nasprotju z odlokom ali sklepom Mestnega sveta.
Občinski ljudski odbor ima pravico. da vloži pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS ugovor za varstvo svojih samoupravnih pravic, če misli, tla so s takšnim aktom Mestnega sveta kršene njegove z zakonom določene pravice.
VII. Zbori volivcev
140. člen
Odborniki ljudskega odbora morajo poročati zborom volivcev v svoji volilni enoti o delu ljudskega odbora in o svojem delu rtajmanj enkrat na leto, sicer pa, kadar to zahteva najmanj desetina volivcev z območja kakšnega zbora volivcev v odbornikovi volilni enoti.
150.	člen
Ljudski odbor mora obravnavati vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz svoje pristojnosti; o sklepih, ki jih je sprejel na podlagi takih predlogov, mora ljudski odbor obvestiti zbor volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
151.	člen
Ljudski odbor lahko da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zborom volivcev.
152.	člen
Zbori volivcev, ki so sklicani za obravnavanje vprašanj iz 149. in 151.
člena tega statutu, se opravijo za območja, ki so določena z občinskim statutom.
Zbori volivcev v gospodarskih organizacijah se sklicujejo za ista območja kot pri predlaganju kandidatov za volitve odbornikov zbora proizvajalcev.
Zbori volivcev, na katerih poročajo odborniki okrajnega ljudskega odbora o delu ljudskega odbora in o svojem delu, se lahko skličejo skupno za več območij. Območja, za katera se sklicujejo taki skupni zbori volivcev, določi občinski ljudski odbor na predlog okrajnega ljudskega odbora.
Zbore volivcev sklicujejo občinski ljudski odbori na zahtevo okrajnega ljudskega odbora. Odbornik okrajnega ljudskega odbora ima pravico zahtevati od občinskega ljudskega odbora, naj skliče zbor volivcev, da mu poroča o svojem delu.
Vlil. Referendum
153.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko razpiše referendum zato, da volivci potrdijo posamezne odloke in ukrc-' pe, ki imajo pomen za življenje in razvoj okraja, ali pa zato, da sc volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše ljudski odbor po .lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v okraju.
Volivci lahko postavijo zahtevo
za razpis referenduma pismeno ali na zboru volivcev.
Ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine I.R Slovenije. Ce se razpiše referendum na zahtevo volivcev, moro okrajni ljudski odbor razpisati referendum najpozneje deset dni po sprejemu pritrditve »Izvršnega svetu Ljudske skupščine LR Slovenije.
IX. Posebne določbe o pravicah In dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje zadeve In splošno upravo do tajništva za notranje zadeve
154.	člen
Določbe o pravicah in dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje zadeve in splošno upravo do tajništva za notranje zadeve v zadevali iz izključne pristojnosti federacije in v zadevali javne varnosti in varstva javnega redu: o določa-
nju uradne osebe, ki v razmerju do tajništva za notranje zadeve in njegovih uslužbencev izvršuje pravice iz 1. in 4. do 8. točke 85. člena tega statuta, ter o predlaganju poročil o delil tega tajništva so predpisane z zakonom in z drugimi predpisi višjih državnih organov.
X. prehodne In
155.	člen
Statut telja, ko ga potrdi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije.
končne določbe
Številka: 01/2-8632/1-58.
Ljubljana, 11. julija 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora; dr. Marijan Dermastia 1. r.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA DOBROVA
297
Na podlagi 29. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ, št. 26'54) v zvezi s 7. točko 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. I. FLRJ, št. 52/57), je občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 2. julija 1958 sprejel
ODREDBO
o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev
Zaradi intenzivnejšega in uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa, krompirjeve plesni, ribezljeve rje in ribezljeve pe-gavosti listov, se na območju občine Dobrova pri Ljubljani odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz prvega člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: lastnikov), kmetijskih zemljišč ter na njihov račun.
Kmetijska posestva in zavodi ter ekonomije kmetijskih zadrug so dolžni, da izvajajo zatiralne ukrepe proti škodljivcem in boleznim iz prvega člena na svojih zemljiščih, s svojimi sredstyi v času, ko se izvaja podobna akcija na sosednjih zemljiščih privatnih lastnikov.
V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
3.
Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge, kmetijska posestva, zavodi, ekonomije kmetijskih zadrug In lastniki kmetijskih zemljišč, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi, kdaj, kje in kako naj se izvršijo varstveni ukrepi za zatiranje, po zaslišanju kmetijske zadruge pa določi tudi druge predele, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
4.
Za storitve, opravljene po drugem členu, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški).
druga tem lastnikom polno ekonomsko ceno.
6.
Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco.
7.
Za kršitve predpisov iz L, 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59, člena ter 60. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
8.
Ta odredba začne veljati z dnevom objave v -Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01-82V58.
Datum: 2. julija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Stane Vrhovec 1. r.
Pooblašča se Svet za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Center, da delno ali v celoti oprosti plačevanja turistične takse predpisane po tem odloku po predlogu pristojnega sveta.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v -Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 07/1-5955/1.
Datum: 25. julija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
dr. Stefan Soba 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
RAZPIS
OBČINA DOMŽALE
298
Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Domžale je na svoji seji dne 15. julija 1958 na podlagi prvega odstavka 137. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti štev. 14 proizvajalske skupine industrije trgovine
In obrti
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora D|omžale.
V volilni enoti št. 14 proizvajalske skupine industrije, trgovine ln obrti, ki jo sestavljajo proizvajalci, zaposleni v Mlinski industriji Domžale, Tovarni olja -Sončnici« na Viru in obratu -Alko« v Domžalah, ker je prenehal mandat odbornika tega zbora Petra Kureta, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve bodo 9. avgusta 1958.
3.	člen
Ta odlok se objavi v -Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana ln na krajevno običajni način v navedeni volilni enoti.
Štev. 02/1-2517/1.
Domžale, dne 15. julija 1958, Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Franc Habjan L r.
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
299
Ce lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo sami opraviti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne Opravijo ob pravem času ali na nepravilen način, je dolžna kmetijska zadruga opraviti te varstvene ukrepe na njihov račun. V takem primeru lahko zaračuna kmetijska za-
Na podlagi 12. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19/52), 3. člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takso in prometni davek (Ur. I. FLRJ, št. 19/53), skladno s 1. in 8. členom odloka o najvišjih stopnjah turistične takse (Ur. 1. LRS, št. 43/56), 2. točke 24. člena statuta občine Ljubljana-Cen-ter, na predlog Sveta za družbeni plan in finance ObLO Ljubljama-Center z dne 16. junija 1958, izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center po sklepu seje z dne 27. Junija 1958
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Ljubljana-Center
z dne 19. aprila 1957, objavljenem v -Glasniku« št. 33, z dne 26. apr. 1957, 1. člen
Za členom 7. se doda Člen 8., ki se glasi:
Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Vič
razpisuje
na podlagi 164. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) delovno mesto
pomočnika vodje pisarne — najnižji naziv pomožni pis. referent.
Plača In položajna plača v smislu določil zakona o javnih uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z življenjepisom, se vlagajo pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7/1.
Komisija za uslužbenske zadeve.
OBČINA MEDVODE
300
Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. Ust FLRJ št. 26/54) v zvezi s 7. točko 43. člena Zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov ln njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57) je Občinski ljudski odbor Medvode na sejah Občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. junija 1958. sprejel
ODREDBO
o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni In škodljivcev
Zaradi intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni se na območju občine Medvode odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni ln škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in Izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: lastnikov) krhe-tijskih zemljišč ter za njihov račun.
V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč« pomoč v ročnih tehničnih sredstvih ln kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni In škodljivcev In nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
3.
Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se tl izvršijo, določi za -kmetijstvo pristojni svet Občinskega ljudskega odbora Medvode.
Svet za gospodarstvo Občinske-
ga ljudskega odbora Medvode določi Po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo Izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
4.
Za storitve, opravljene pod 2., zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški).
5.
Ce lastniki na območju, za katerega je določil pristojni svet, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno.
6.
Izvrševanje varstvenih ukrepov Po tej odredbi nadzoruje svet za gospodarstvo ObLO Medvode. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco.
7.
Za kršitve predpisov iz L, 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. ln 7. točke 59. člena ter 60. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
8.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v -Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 01/1-700/1.
Medvode, dne 27. junija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Franc Mravlje 1. r.
OBČINA RIBNICA
Občinski zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ribnica na Dolenjskem je na svoji seji a dne 20. julija 1958 na podlagi 137-in 139. člena Zakona o volitvah 1° odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 25-117/57) sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti SGP -Gradbenik« Ribnica
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v volilni enot> SGP -Gradbenik« Ribnica, ker J8 prenehal mandat odbornika tega zbora Ilcu Janezu, ki je bil l®-voljen v tem podjetju.
2.	člen
Volitve bodo v soboto, dne 13. seP' tembra 1950.
3.	člen
Ta odlok se objavi v -Glasniku1'' uradnem vestniku okraja Ljubija^ im na krajevno običajen način v podjetju SGP -Gradbenik« Rlbnic*'
Številka 01-2130/1-58.
. Datum: 20. julija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbo^,, Stane Ilc 1. r.
Vsebina
I)(tm>alv.	l j
299 Odlok o sprememb! in dopolnitvi
o pobiran ju turistične takse občine Ll Ijnna-Onter Razpis mesti občine Ljubljana Vič
pobiranju turistične takse občine
i |ana-Center	„#
Razpis mesta pomočnika vodje pl8*
100 Odredba o skupnem zatiranju ra»tH,,!ifl n Škodljivcev občine Medvod f
meepe
301 Odlok o razpisu nadomestnih voIi*Jf2u# volilni enoti SCI1 »Gradbeniki Ribnica
Statut okraja Ljubljana	,j|i <
297 Odredba o skupnem zatiranju rastlin8*1
bolezni in Škodljivcev občine Dobro** ^ j
........... 4
298 Odlok o razpisu nadomestnih vol ib’* .j*
volilni enoti fit. U proizvajalske	,
ne industrije, trgovino in obrti ob*1 l