Cerkvene zadeve. Konknrz ali izpit za ž.upnijsko službo napravili so sledeči častiti gospodje: Jožef Zadravec, Andrej Kraaer, Anton Slatenšek in Vekoslav Kos. Petdesetletnica dr. Bttchinger-ja, geneialnega vikarja in ravnatelja sekovakega semenišča v Gradca se je 30. avgusta res sijajno obhajala. Blizu 200 dnbovnikov je zlatomešnika spremilo pred veliki altar stolne cerkve. Tudi iz naše lavantinske škofije bilo je više 20 duhovnov uavzočib, med njimi čč. gg. kanonika Pak in Modrinjak. Celib 42 let že je dr. Blichinger ravnatelj sekovskega seineuišča in v teb letih je imel na skrbi 1100 bogoslovcev, kojih je blizu 1000 bilo v mešnike posvečenih ia v dušno pastirstvo poslanih v gračko .in mariborsko škofijo. Izmed teh gospodov je eden, grof Otokar Attems, postal knezoškof, edeu, dr. Lovro Vogrin, stolni piošt lavantinski, 2 iufuliraua prošta, 6 kanonikov, 2 častna kanonika, mnogo profesorjev, dekanov, župnikov ia kaplanov. Hvaležni nčeuci so zlatomešniku poklonili lepo latinsko zabvalno pismo s 730 podpisi, albutn s 500 fotografijami in srebrn pozlačen kelib. Težko se bo kde po katoliškem svetu našel semeuišk ravnatelj, ki bi ovo prevažno službo dr. Bttchingei-ju euako opravljal celih 42 let! Občni VI. zbor društva sv. Cecilije osnovanega za vse dežele rnemškega jezika'1 se je v Gradcu vršil 29., 30. in 31. avgusta. Zborovanja se je vdeležilo kakih 1200 ljudi iz vseh krajev Nemčije in Avstrije. Tudi iz Zagreba, iz Gorice, iz Kranjskega in Koroskega jih je nekaj došlo. Iz naše lavantinske škofije bilo je ve6 svetnih navzočih iu pa 30 duhovnikov; nied temi čč. gg. Pak, Orožen, Modrinjak, Kosar, Glazer, Stranjšak, Meško in drugi. Iz Celovca smo videli kanonika č. g. Schellander-ja. Milostljivi naš gospod knezoškof so društvenemu predsedništvu poslali pismo, v katerem pravijo: rčeravno mi ni dano vdeležiti se zanimivih in času primemih razpiav pri občnem zborovanju društva sv. Cecilije, tako vendar prosim bodite osvedočeni, da njegovim prizadevam žclim na vse strani blagoslovljenib uspehov in sem rad pripravljen jegovo delovanje tudi v moji škofiji širiti; vsaj je cerkvena godba in petje mnogovrstno popačeno ia sprideno." Društvo sv. Cecilije si prizadeva cerkveno glasbo na podlagi ceikvenih zaukazev* in koraia popraviti ter pomagati, da zopet obvelja cerkvena godba in petje, kakoršno pristaja najsvetejseniu, kar človek na zemlji glešta. Jezusu Kristusu, Sinu božjemu, kateri piebiva, se časti in uživa v svetiščih katoliške Certve. Drustvo hoče iz svetili liiš božjih zapoditi vso nespodobno, posvetno iu ucčiinerno godbo in petje in ga Dadomestiti z dostojnim, svetiiu ia pobožnim. V dosego toliko svetega namena se poslužuje mnogovrstnili sredstev, zlasti sknša osnovati poddružnice po škofijalHu župnijah z izurjeuimi pev8kimi zbori. Na Stajerskem itna take pevske zbore že v Admontu, v Lambrecht-u, v Uebelbacli-u in v Riegersburg-ti. Ti zbori so v Gradec poslali 40 pevcev, kojim se je 18 pridnižilo h Regensbarga na Bavaiskem. Združeni pevci so v stolnej cerkvi pii raznih svetih opravilib popevali, da bi tako djanski pokazali, kako bi se po namenu sv. Cerkve naj Bog častil v katoliških hišah božjih. Pokazali pa so to tako dovršeno in izvrstno, da se je vse čudilo. Marsikdo je pri tej priložnosti morebiti prvič in prav sprevidel, kamo smo 8 cerkveno muziko in petjem zašli. Lavretanske pete litanije bile so vsaka točka — peta molitev ali prošnja. Latinska peta meaa zložena od Palestiiua-ta, kralja vseh skladateljev, je storila nepopisljiv utis na poslušalce. Veličasten je bil ,,Te Deum laudamus" od dr. Witta; lepe so tudi bile pete večernice, črna meša, križev pot, najlepše pa petje pred sv. Rešnjiiu Telesom. Piesunjeneinu posluialcu se je zdelo, kakor da bi mili angelii bili prileteli iz svetih nebes, se združili z najboljšimi Adamovi otroci in zapeli Sinu božjemu, zakritemu v sv. tabruakelnu: Tui sunt coeli et tua est terra, t. j. tvoja so nebesa in tvoja je zemlja; vidi turbani magnam, t. j. videl sem veliko množico . . . stati pred trouom božjim . . . (Konec prih.)