Leto IV., štev. 61 l«h«tm ob 4 »lutrat. Stane ■wed» lO— Din ta isoxeautro 20"— » Oglasi po tarifa. Uredništvo: fcUkk-steera cesta št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik sa gospodarstvo, prosveto in politiko. (Jpr&vništvc: Ljubljana, Prešernov* uL št 64. Telet it 36 Podružnice: Maribor, Barvarska ulic» it L Tel.it 22. Cel|e, Aieksandr. eeatii Račun pri poštn. čefcot zaveda iter. 11.842 Ljubljana, 13. marca, j ¿o smo zadnja dni čirali po raznih Ustih poročila, da so Italijani privolili i v evakuacijo Baroša in Delte, nismo j ,'iiti za trenutek dvomili, da gre tu za vest, ki naj prikrije pravo stanje stvari. Danes smo že na čistem. Posvetovalna komisija, ki sta jo gg. Pašič in Ninčič imenovala, da za njenim hrbtom lažje igrata svojo igro, se posvetuje, sklepa in obrača italijanske zahteve sem in tja, radikalski ministri pa so že zdavnaj obrnili. Vlada je pripravljena izročiti Baroš in Delto upravi mešanega konzorcija, v katerem bodo imeli Italijani -/» glasov, rni pa »¡no tretjino. Potem bodo seveda ka-rabinijeri lahkega srca odšli s pomolov ob Rečini "in «evakuirali» Baroš in Delto, saj bodo mesto njih zagrabile ia dragoceni košček naše zemlje posti italijanskih gospodarskih eksploa-ferjev. Kaj to pomeni, ni treba na dolgo Tn široko razlagati. Baroš je dsne? edino primemo in lahko dostopno pristanišče za ves severni del države. Severno ocl Šibenika nimamo nobene luke, ki bi bila zvezana, z železnico s svojim zaledjem. Ves pomorski promet iz krajev okoli Ogulina, Kari ovca. Siska. Zagreba, Varaždina. kakor »udi is Slovenije je šel dosedaj preko Bakra ali preko Trsta. Naše pristanišče v Bakru pa ima nesrečno lego vOO—iOO m visokega hribovja in železnica na Bakar je tako nesrečno speljana, da leži postaja kakih 20rt m visoko, tako da pristanišče Bakar Tiima železnice. Dosedaj sa je vršil promet tako. da so z vezovi prepeljali vso robo, ki je šla preko bakarskega pristanišča. na postajo, oziroma v pristanišče po jsko strmi, kakih 5 km dolgi cesti. Ta razmeroma kratek prevoz je dražji kakor prevoz od Ljubljane do Bakra. Končno težjih predmetov sploh ni mogoče spraviti iz pristanišča na postajo, ker je pot prestrma. Tudi ee bi se železniška zveza popravila in uredila vse do obale, je --akaisko pristanisee nezadostno, ker je preozko in mu manjka skoraj vseh pristaniških priprav. Le Baroš more biti naše severno ?okno v svet». Le tu se da organizirati izvoz bogatih pridelkov Slovenije m zapadne Hrvatske V njegovem zaledju se more razviti posebna, v naših dolenjskih krajih velika lesna industrija. ki bi moda konkurirati v svetu. Le preko Baroša je nam omogočen reden in cenen uvoz prekomorskega blaga. Le Baroš more osvoboditi gospodarsko življenje severnega dela države odvisnosti od laške ekspanziv-ue trgovine, ki preži v Trstu in na Reki na svoj bogati delež jugoslovanskega zaslužka. Vse to pada s konzorcijem. Mesto lastnega pristanišča Tobimo minoritetni votlim v komisiji, ki bo seveda imela pred očmi povsem Iruge naloge, nego gospodarske interese Jugoslavije. To bo konzorcij proti Barošu in za Trst ter Reko. Vlada išče praznih izgovorov. Gospodje besedici jo nekaj o ožjih državnih interesih ter o tem. da bi jugoslovanski Baroš bil predmet stalne napetosti z Italijo. Vse to so prazne l>e-snde. Priznati moramo, da še nismo 'ideli vlade, ki bj so čutila poklicano, ■ ia bdi nad gospodarske občutljivostmi tujca ter ji žrtvuje življenjske interese lastnega naroda. Razumljivo je «sedaj, zakaj Italijani tako iskreno žela zmage gospodu Pa-šiču in radikalom' Na vso srečo prihajajo za orratijsko konferenco velikonočne počitnice. Tram se nadejamo, ¿¡a v seji, ki bo jutri ali v četrtek, še ae pride do nobanera nepopravljive--.'3 čina. Medtem bo 18. marc razjr.sr.il sitnaetjo in ko se gospodje v Opatiji raova sestanejo. bo. upamo, druga vlada dajala našim _ opatijskim delegatom drage restrukcije . . , Nova sramotna afera radikalcev KAKO SO BiLi IZIGRANI INTERESI KOROŠKIH SLOVENCEV. —! ZAKAJ JE BIL KONZUL RAŠ!Č ODPOKLICAN. Francoska revanža za buerska umora MORILCA NA BEGU USTRELJENA. - VEC NEMCEV US.MRČEMH Dunaj, 13. marca. r. Kakor znano, bi! se imele povodom Seiplovega obiska v j Beogradu razpravljati In urediti tudi kc-! roške zadeve. Proti vsemu pričakovanju 1 ir. v globoko razočaranje koroških Slo-j vencev in vse narodne jugoslovanske Jav- j nostl pa se ni zgodilo ničesar in se je ; jugoslovanska vlada zadovoljila s plato-; nično izjavo kancelarja Seipla. Sedaj se j v gotovih nemškonacionalnih krogih šu-; §lja, da je bila koroška zadeva odstav- j Ijena z dnevnega reda radi volilnih špe- j kulacij radikalov, in namiguje se, da so s j tem v zvezi celo vprašanja materijalne-, ga značaja. Nemci smatrajo, da je Sei- ! plov nacionalni uspeh v Beogradu vre-! den za nie neštete milijone in to tem bolj ker se nadejajo, da so bila pogajanja v Beogradu takorekoč zadnja prilika za uspešno intervencijo Jugoslavije v prilog koroškim Slovencem. Vaš dopisnik je izvedel o predzgodo-vini ie aiere sledeče podrobnosti: Jugoslovanska vlada Je zahtevala od svojega dunajskega poslanika Tiče Po-poviča obširen ekspozč o razmerah koroških Slovencev, ki bi naj tvoril podlago političnih razgovorov z avstrijskim kan-celarjem. Ekspozč je sestavil celovški konzul Svetozar Rašič, kakor se zatrjuje zelo objektivno. Medtem pa je dunajski poslanik Popovič, ki nastopa tudi kot ra-dikalski kandidat, opetovano bil v Beo- gradu ter se je posvetoval o koroškem vprašanju tudi z . avstrijskimi iunkcijo-narii. V odločilnem trenutku Je Popovič poročilo konzula Rašica popolnoma des-avuiral ter se postavil glede koroškega vprašanja povsem na avstrijsko stališče. S tem je omogočil vladi, da ie cela zadevo deiansko odstranila z dnevnega reda! Sramotna komedija se igra naprej. Konzul Rašič. ki je Nemcem na Koroškem silno neljub, ker se zaveda svojih dolžnosti kot predstavnik jugoslovanske države, ie bil izpostavljen očitku, da je njegovo poročilo neresnično ter kaznovan s premestitvijo. Na njegovo mesto je bil imenovan tajnik dunajskega poslaništva Vaso Protič, ki ima očividno nalogo, da s svojimi poročili potrdi resničnost — Popovičevih navedb. To ie odločilne važnosti, ker se bliža trenutek, ko bi se moglo koroško vprašanje ponovno razpravljati, namreč povodom pogajanj za trgovinsko pogodbo. Sedaj velja ves napor nemških krogov temu, da se prepreči obnovitev koroškega poskusa. Koroška afera tvori eno naisramotnej-ših epizod radikalske politike. Kakor doznavam, so bili o teh mahina-cljah obveščeni beograjski demokratski krogi, ki bodo zahtevali takojšno odstranitev Tiče Popoviča in strogo preiskavo. kale in prepovedale izhajanje listov, so aretirali in odvedli. V noči .le prispc-ie Francozi so po nemških poročilih ubili j.iz Recklinghansen» mnogo francoskih h ^ v Buerju nemškega policijskega uradnika (belgijskih «okov. Sicer je noč poteki;, in ustrelili dva stražnika, ki sta še po j brez incidenta. Francoski zapovedujoči 7. uri zvečer hodila po mestu. Francozi j general je nekoliko omilil ostre varnosi-so zasedli mestno hišo. Preiskava glede 'ne odredbe. umora, obeh Francozov .ie pokazalo, da NOVI POBOJI. — PONESREČEN N.V je čin zakrivil član tafeozvane «zelene PAD NA VLAK. policije». Ko so zločinca in njegovega paHz, 13. marca. 1. Trije franeoski vo pomatrača obsodili in ju peljali iz mest- ^ ^ fjnoči napadeni po -Nemcih, ne hiše v zapor, sta skušala pobegniti j y ca»t-alem pretepu je bil en francoski Francoski orožniki so oba ustrelili. Nato Voiak ranjen, en Nemec ustreljen, se je pred policijskim pc»lopjem zbrala 1 pa iahko ranjena. V MChlheinra h množica Nemcev-, ki je hotela napast.: vržena proti francoski straži bom poslopje in francoski orožniki, ker so se ^a nemško-belgljskl meji so Nemci bali premoči, so oddali v množico salvo, | p0«-naf| v zrak železniški most čez Rch-ki je na mestu usmrtila pet oseb. Fran- r0< dve ministi pred prihodom vlaka r coski vojni minister Maginot je položil ; delavci. Vlak so še pravočasno obvarc-na grob obeh francoskih žrtev križ čast- j vap; nesreSe. ne S02ALJE NEMŠKEGA PREDSEDNIKA. V Gelsenkirchnn so Francozi s tanki j Berlitlj 13 Mrt8i s Državni predi? 5-obkolili poslopje premogokopne družbe nik ^ ^pos^i mestnemu magistratu v Kondominij v Barošu VLADA PRISTAJE NA MEŠAN KONZORCIJ ZA REŠKO IN BAROŠKO PRISTANIŠČE. Beograd, 13. marca. r. Navzlic protestu posvetovalnega odbora je naša vlada pristala na ustanovitev mešanega konzorcija za Baroš in Delto. Minister Nin-čič hoče vezati ustanovitev konzorcija na sledeče pogoje: 1.) Konsorcij se raztegne na celo pristaniško ozemlje reškega corpusa separatum in na luko Baroš in Delto. 2J Baroš in Delta morata imeti privi-ligiran položaj. Dr. Rybaf in Derocco odpotujeta jutri v Opatijo, kjer bo v četrtek seja paritetne komisije. Beograd, 13. marca. p. Danes dopoldne je dr. Rybaf posetil ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča, kateremu je poročal o delu naše delegacije v Opatiji. Dr. Rybar je dalje reieriral dr. Ninčicu o sklepih posvetovalne komisije, ki zboruje v Beogradu. Takoj nato je minister zunanjih poslov dr. Ninčič posetil predsednika vlade Pašiča in ga prosil, naj skliče sejo ministrskega sveta. in zahtevali vpogled v račune. Ko so jim to zahtevo odbili, so aretirali vse ravnatelje. Ta korak se smatra za zsr če tek novih represslij, na podlagi katerih se bodo sekvestrirali vsi rudniki v Porubrju. Okupacija se je razširila na tri kilometre vzhodno od Herna. V Westerholtu je bil po doslej neznani roki usmrčen neki nemški stražnik. Frankfurt, 13. marca. s. Buerju brzojavko, v kateri izraža sorodnikom v Baerjn padlih žrtev svoje ;oi ,-!je in jim zagotavlja, da bo nemška vk-da storila vse, da obvaruje prizadete tel bine matsrielnih skrbi. NEMŠKA RAZLAGA. Berlin, 1-3. marca. s. V 7-adevi nmors dveh francoskih častnikov pri Buerv; se je ugotovilo, da prideta kot morile-; «Frankfurter j v poštev dva francoska vojaka-, ki st:- fašisti so zadovoljni z opatifsko konferenco! Zeitung» poroča iz Buerja: Francoske če- i takoj po umoru pobegnila Bruseljski sklepi NEMČIJA POSTAVLJENA PRED ALTERNATIVO. Pariz, 13. marca. d. Konference v Bu- ! 30 do 40 tisoč vojakov in okrog 20 ti erju so končale sinoči v polni harmoniju soč delavcev. Obenem bo sklicana v Pa ; Sklepi sker še niso znaai, gotovo pa je. riz velika zavezniška konierenca, na ki: I da predstavljajo striktne pogoje za Nem- ! tero bo povabljena tudi AngKja. Ta kon čijo, ki bo morala naposled tui dan 6 iarenca naj deiinltivno določi reparac;?-svojo pravo barvo. Z izmikanjem si ne | ske pogoje, ki jih bo morala Nemčija bo mogla več pomagati. Bruseljski za- sprejeti. ključki jI bodo dali jasno razumeti, da si j Pariz, 13. marca. j. Poiceare se je vr-Francija in Belgija ne pustita izviti Iz j nil danes iz Bruslja. Vest o intervencij1 rok sadov dosežene zmage, ki je očivid- jdr. Beneša v ruhrskem vprašanju se osna, ker se nahaja Nemčija na skrajnih ! načuje oficielno za neverjetno. PoudarJ: mejah svojih zmožnosti. ; pa se, da bi morale Francija in Belgi;j Ako se bo Nemčija še obotavljala, poš- i odkloniti vsak posredovalni poskus, ljeta Belgija in Francija v Nemčijo še i -r- PRIHODNJA SEJA PARITETNE Opatija, 13 marca. d. Ker se nista vrnila v Opatijo še niti dr. Rybaf niti Quar-tieri, je za jutri napovedana seja parketne komisije odgedena ca četrtek. To sejo pričakuje vsa javnost z ogromno napetostjo, ker se sodi, da bodo padle r-a njej bistvene odločitve glede reškega in baroškega pristanišča. Opatija, 13. marca. 1. V pondeljek popoldne je sprejel italijanski delegat general Mazzucco, predsednika fašistovske-ga kluba v parlamentu, vodje reških fašistov ina. Besocco, dr. Stiglicha in kap. Bonsembianta, ki so izrazili zadovoljstvo nad dosedanjim zadržanjem italijanske delegacije, nakar jim je Mazzucco izjavil, da bodo on in njegovi tovariši pri pogajanjih vedno imeli pred očmi dobrobit Reke in interese Italije. NAŠA ZASTAVA ŠE VEDNO — PRO-VOKACIJA! Zadar, 13. marca. L V pondeljek popoldne je priplul jugoslovanski motorni čoln z veliko jugoslovansko zastavo in konzulom ua krovu na breg Viktorja Emanuela. Zastavo so smatrali Italijani za silno provokacijo ker se je ravno v istem času zaslišalo z Ulja pokanje to-pičev. M je pozdravljalo dohod jugoslo- KOMISIJE BO V ČETRTEK. vanskih čet. Dogodil bi se bil gotovo neprijeten incident, da ni policija razgnala fašistov, ki so se nabrali na bregu. — Včeraj so odpotovali jugoslovanski delegati. PROSTA CONA PRI KASTVU. Opatija, 13. marca. 1. Včeraj sta odpotovala po dva italijanska in dva jugoslovanska delegata (Silovič, Rašič) v Ka-etav, kjer so stopili v 6tike s lokalnimi oblastmi, s katerimi so razpravljali o modalitetah vpostavitve proste cone, kakor jo predvidevajo santamargheritske konvencije. ITALIJANI ZASEDLI OTOCIČ TRSTE-NIK. Trst, 13. marca. L Italijani so včeraj popoldne zasedli otočič Trstenik v Kvar-nerolu. Otočič, na katerem se nahaja samo svetilnik, naj bi služil istrskim ribičem kot zatočišče v viharjih. Italijanski listi se nadejajo, da se jugoslovanska delegacija v Opatiji ne bo upirala tej okupaciji. i PRIPRAVE ZA OBNOVO PROMETA ! Sušak, 13. marca. L Na Reki ee vrše i obširne priprave za vzpostavitev želez-jniškega prometa z Jugoslavijo. Cele če-i te delavcev popravljajo tir. Hribar 3it Ziraanii ¥ fGlej tudi naše poročilo na 2. strani!) Beograd, 13. marca. g. Po ir.iormaci-!ah iz verodostojne radikalske strani bo-ista namestnik Hribar in minister Zupa-fiič prihodnji teden prisiljena odstopiti. Beograd, 13. marca. g. «Tribuna» lju- *š napada Hribarja ter zahteva preiskalo virov Hribarjevega razkošnega življenja. POZIV DEMOKRATSKE STRANKE Beograd, 13. marca. p. Glavni odbor demokratske stranke je naročil vsem svo jim organizacijam v državi, naj mu pošiljajo podatke o političnih nasiljih radikalnih oblasti in o nezakonitostih povodom volitev narodnih poslancev, da se na ta način zbere zradivo o delovanju P»-šič: raznih strujah v demokratski stran-'-:!. Te siruje so obstojale in to je čisto ,:aravno, ampak različna vprašanja, ki ¿o se različno premoti ivala, so se reševala v okviru stranke» kar jc edino pravilno. Demokratska stranka je poklicana, ûa izvrši ne samo v zakonih temveč tu-rîi v dušah ujedinjene naroda. Naj se ne ¿•a nihče motiti s posameznimi pojavi v demokratski stranki, ker pri nas ni treba da bi se gojil kult posameznika, temveč raj se goji kult Ideje, Demokratska ,-irar.ka ni last kakega g. Davidoviča, sli g. Pribičeviča, ki moreta biti oba Sragocene osebnosti v stranki, ali stranka je v vsakem slučaju nad njima. Edinstvo naroda mora biti provedeno v celi državi brez kompromisa, v smislu inakosti, bratstva in enakopravnosti. Jaz sočem koncentracije s separatisti ln kom promis z «mirotvorno republiko» je nemogoč. Ko zmaga edinstvo, bomo imeli -re'lko in močno Jugoslavijo. In zmagala bo ideja edinstva, ker Hrvati, Srbi in Slovenci so cn narod in morajo Imeti ¿kupno bodočnost. Stranka mora biti borbena, ona mora fanesti svoje Ideje tudi v zunanjo politiko, ker s tem postane močnejša naša *ržava. Zato moramo imeti močno vlado In močno vojsko, ki bo branila našo do-ijtov'ss Z vsa enîreiio, Praviio nekater» iUa fco Izdatki za Vofsfo nepibrfulctfvti?, kar pa ni resnično, ker vojska je naša moč. ona pomeni integriteto naše države, ker po vojni moči se sodi moč države. Demokracija je proti vsem Izdatkom in proti vsaki reakciji, njena Ideja bo zmagala ker je resnično narodna, državna in ljudska. Ob burnem in navdušenem odobravanju je Pribičevič končal svoj govor. Za njim je polkovnik Jurišič spregovoril kot predstavnik borbenega nacionalizma ter pozval navzoče, da brezpogojno glasujejo samo za one, ki so za popolno narodno in državno edinstvo. Shod je bil ne samo triurni demokratske, temveč tudi triurni jugoslovanske misli. Manifestacije so se prenesle v Ka-stav, kjer je zavedno ljudstvo ravno tako kot na Sušaku navdušeno manifestiralo za demokratsko stranko in za misel narodnega euinstva. Eapmc^a Suisarta dr. Perila Ljubljana, 13. marca. Danes dopoldne se je v slavnostno okrašeni in razsvetljeni magi«tratni sejni dvorani vršila zaprisega ljubljanskega župana dr. Ljudevita P e r i č a. Ospredje je bilo |n>!no palm, oleandrov in cipres, v ozadju in ob straneh magistratni nastavljenci, v klopeh skoro vsi občinski svetniki, galerija polna občinstva. Klerikalci so imeli po vzoru nemških krščanskih soeijalistov v gumbnicah bele na-geljčke ... Zaprisego je opravil pokrajinski namestnik Hribar. Občo pozornost jo vzbudilo dejstvo, da je tokrat pustil zlato uniformo doma. Seja se je pričela točno ob 11. Pokrajinski numest-: ik jo sporočil županu Pcriču, da jc kralj Aleksander ¡x>trdil njegovo iz; volitev za župana in ga pozval, naj !>oloži prisego vernost' in vdanosti kralju in narodu, kakor tudi poštene-2a izvrševanja službenih dolžnosti. Po izvršeni zaprisegi jo pokrajinski namestnik imel kratek govor, v katerem je našteval gospodarske, finančno in soci.ialne naloge novecra občinskega sveta ter priporočal varčnost in pravično davčno obremenitev. Zupan dr. Perič se je uvodoma zahvalil za lepe besed-», katere .je slišal od pokrajinskega namestnika tudi_ že pri zadnjem zaprteeženju. pripominja pa. da je bilo potrebno celin 10 mesecev, da more občinski svet delovati 7or>et redno. Občina je imela v tem času veliko škodo. V prvi vrsti da «o mora svojih dolžnosti napram občini zavedati država sama. Vojaška uprava jo zajedla mestne vojašnice, ne plača na nič. Potrebna je zlasti tudi temeljita reforma stanovanjske-ra vprašanja. ker je sedanji občinski stanovanjski urad br?z moči in so njegovi ukrepi samo papirnati akti. Nato j" žnnan navedel točko za točko vsa važna vprašanja, ki jih mora urediti občina, predvsem soeilalni program in izvedbo moderne službene prasmati-keza občinske naMavljence. Obljublja, da bo dolžnosti župana vršil vestno in nepristransko in spoštoval obstoječe zakone, pričakuje pa. da se bo svojih dolžnosti zavedala tudi vlada. 'Ploskanje pri občinskih svetnikih Zveze tlelomesra ljudstva.) Ob 11-20 je bila zaprisežna ceremonija končana. mía 1© oSTefñSee Ifarrôrê je g. Makuc zaključil zbor, ni bil manifestacija proletarske enotnosti temveč rastočega malodjša. smrti, nakar T??rfjatefc» 'Atímatf. nj?g6v fompanljori] * Ta dijaško kuhinjo o končanem poslu v ku|>e tranzitnega vlaka za Maribor. V istem ča^u te nahajajo jugoslovanski nacijonalnti v Mariboru deloma v zaporih, deloma pod strogo kontrolo višjega policijskega svetnika Kerševana in njegovih detektivov, tako da še sejc svojih odborov ne morejo imeti.» — Kakor čujemo. se je poslanec dr. Kukovec v posebni depeši obrnil na kralja, da ga opozori na zgorajšuja dejstva. -f Klerikalni humbtig z avtonomijo. Nam ni treba posebej poudarjati, da gonijo klerikalci sedaj pred volitvami svojo star) lajno o avtonomiji le za slepilo kratkovidnih volllcev. Vendar je zanimivo, kako bere v tem I oglodu klerikalcem levite dr. Suster-šič. V včerajšnjem uvodniku piše njegov «Ljudski Dnevnik», da so baš klcrikalci zapravili avtonomijo. Dr. Korošec je bil kot predsednik «Narodnega veča« v Parizu in ni zahteval avtonomije. Klerikalci so v «Narodnem veču» v Zacrrebu z večino glasov zastopali Slovenijo, a avtonomije n«» zahtevali. Pač pa so klerikalci zakrivili še ukinitev deželne avtonomije in ko so bili v Beogradu na vladi, so centralizirali u| ravj Slovenije. «Seveda takrat so imeli (klerikalci) v Sloveniji vso moč in se je jim niti sanjalo ni, da jo bodo kdaj izgubili, zato tudi avtonomije potrvali niso,» piše «Ljudski Dnovnik». Omenjeni list izprašuje nadalje, kaj sta <=torila za avtonomijo dr. Korošec in Oostin-čar kot ministra in SLS takrat, ko je bila opetovano na vladi. «Ljudski Dnevnik» piše končno, da klerikalci prav nič niso storili za avtonomijo, niti je niso zahtevali, dokler so bili pri vladnih jaslih. Na mi°el avtonomije so prišli šele potom, ko «o bili iztisnjeni iz vlade in ko to avtonomijo že —- zapravili. Za avtonomijo v korist nar*la jim ni, gre samo za stran- vič. Ni dvoma, di jc ta firma najboljše jamstvo za popVm «uspeh» radikal-cev v Krškem. -j- Radikaiski odličnlki Somišljenik g. Ivana Hribarja je ostal g. F.mil Ste-fanovič. čuveni proleta-ec in izdajatelj «Delavskih Novic». Nedavno je Hribar pred sodnijo označil St^fanovi-ča za običajnega hujskača, danes si prijateljsko stiskata roke — v službi radikalska. za oba zveličavne partije. Čudovito spreobrnjenje g. Stefanoviča se jo pripravljalo že nekaj časa. Sedaj je oficijclno sprejet med radikalske odličnlko in je imenovan za direktorja Kamenarovjčevih «Jutranjih Novosti». Rezervirano pa n11' je me->to policijsk^g:! (srezkega) načelnika v Banatu. katero se že dolgo poteguje. Tako je za obči blagor vneta radikalija poskrbela, da se dvigne tudi moralični nivo slovensko žurna-iistike. Enostavnejše bi bilo, ako bi nam bili gcsjvvlje po-lali kakšnega strokovnjaka iz «Balkana» ali «Tribune». Domovina* v Tičar mesto cvetja na krsto g. Al. Schrey-a 103 Din. Nato je občinski svet potrdil «t-'. karske koristi, «topnike občine v vriilrdh komisijah,! -f Državni denar za volilno agltn-nakar je bila s.ria zaključena. cijo. «Pravda» poroča, da je finančni Zupan d*. PeriS prevzame jutri, v i minister proti sklepu glavne kontro-sredo ptisle svoietra urada. S le izplačal ministru Vujičiču T» mili;o- Po končani «eji .je r^.sebna deptita- i nov dinarje-v za |>o'.ovan,ia v svrlio cija oriranizncij mesMiih uslužbencev | aritacijc. Nedavno tega ;e bil za ena-.¿d vodstvom magistratnega ravnate- ke namene izplačan milijon dinarjev, lia d rja. Znrnika ?e i da bo crknil!» Neža Verlinšek je skesano priznala svoje dejanje. Nesrečni zakon jo je gnal v obup, vendar pa ni imela namena, moža ubiti. Trpela je silno pod njim in jc je nekoč skušal celo zadaviti. Pcritniki so z 9 proti 3 glasom potrdili vprašanje o uboju, nakar je bila Neža Verlinšek z uporabo izredne milosti obsojena na 4 leta težke ječe. Defomorilka. Popoldne je bila na zatožni klopi 18-Ictna dekla iz Leskovca, Marija Judei ki je svojega novorojenčka Izpostavili v gozdu, kjer so ga našli mrtvega. Marija Judež, doma iz Rova, Je krepko in zdravo dekle. Prlšedš: v porotn.r dvorano, se je globoko poklonila porotnikom In senatu. Pričela je že kot 16-lctno dekle ljubavno razmerje s fanti l? domače vasi, januarja 1922 pa se it seznanila z 2Sletnim rudarjem Ivanom Kovačem, s katerim je zanosila otroka, kav pa le skrbno prikrivala svojemu gospo- Lucijan Marija škerjane je brez dvoma eden prvih slovenskih kompozitor-skih talentov. Njegovi, dosedaj izvajani samospevi, so našli povsod, kjerkoli so bili še izvajani, največje priznanje in posebno zagrebška kritika se je najlaska- ^ ^ gnlullu __________ vejše izrazila o njih, ko jih je pel oper- I JjV^ Kovaču. Dne 5. dccembri ni pevec Betetto na svojem zadnjem | c) jg končno ne da bi kdo vedel, po koncertu v Zagrebu. G. Skerjane ima v ; ^ kre kega dečka Odtrgala mu je rokopisu tudi več klavirskih dcL Izmed k ¡n ga potetn odnesla v 60 ko-teh del igra 4 klavirske skladbe sloven- j ^ ^¿aUcni gozd, kjer ga Je pcpol- noma nagega položila v listje in odšla Naslednjo jutro je naše! njen gospodar v gozdu dete že mrtvo. Po zdravniški izpovedi je bil otrok pri porodu živ is je umrl le zato, ker je bil v zimskem času izpostavljen na prostem vremenskim nezgodam. Marija Judež se je zagovarjala z cn-ševno zmedenostjo. Popolnoma zapuščena, osovražena od mačehe in svojega ljubimca. ki jo je pusti! na cedilu, ni vedela, kaj naj stori. Porod jo je vrh tega prehitel in ni bila nanj čisto nič pripravljena. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede umora, potrdili pa soglasne da je Judeževa izpostavila dete v gozdu, ne da bi hotela povzročiti njegovo smrt. ki pa je potem vseeno nastopila, nakar je bila Marija Judež obsojena na 10 mesecev ječe. Kratka ljubezen med radikalci in Nemci. V nodeljo so hoteli imeti radikalci volilni shod med apaškhni Nemci. Med ljube rojake pa 'ta prihitela na bojno polie iz Maribora tudi dr. Orosel in nemški kandidat Nn«=ko in tako so Nemci radikalcem sliod razbili. -f Nedolžni pilatuži. Akcijski od- ski klavirski vlrtuoz g. Anion Trost na j svojem koncertu v četrtek dne 15. marca v Filharmoiilčni dvorani, škerjančeve 4 klavirske skladbe so štiri kratke impresije, izredno zanimive in zasnovane popolnoma v moderni smeri. Odlikujejo pa se s krasno, izrazito melodično linijo. O. Trostu moramo biti iskreno hvaležni, da nas s svojim izvajanjem seznani z najnovejšimi deli naše klavirske literature in zato tudi zagotovo pričakujemo, da bo podal g. pianist delo odličnega našega rojaka pred polno dvorano. Pred-prodala vstopnic v Matični knjigarni. Predavanje o barvni harmoniji v društvu «Soča» v Ljubl.ani je v soboto zbralo zopet številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano pri «Levu» do zadnjega kotička. G. prof. S. Sante! je tolmačil v poljudno znanstveni obliki glav. na načela o barvni harmoniji primerjajoč jih z načeli muzikalne harmonije. Pokazal je sestavo dvo-, tro- in četvero-zvokov, vse da temelju novih izkušenj znanstvenikov. Poslušalci so dobili vpogled v velike raznovrstnosti barvnih kombinacij in so spoznali, da vlada pri sestavi barv v umetnosti in v praktičnem življenju gotova zakonitost, ki jo je samo treba spoznati, da se z lahkoto odredi ona sestava barv, katero more- ne stranke delovnega ljudstva- ki se je vršil v unlonski dvorani, je pokazal, ka- hor radikalske stranke v Ljubljani rnz-ko najrlo je splahnela ljubezen, ki so si j pj.iša v svojem glasilu, da ni v nikaki jo pred 2 meseci n i istem mestu goreče ; zvezi z raznimi premestitvami držav-prisegali črni in rdeči tribuni ljubljanske- j „¡h uslužbencev. — Razumemo radikal- CELJSKA POROTA. Celje, 13. marca Mladoletni zločinec. Danes se je zagovarjal pred celjski, poroto radi hudodelstva tatvine, zavrat-nega umora, poskušenega zapeljevanja zoper zakon, oblastvo in javni red, 19-letni Mihael Dolganoč iz Svetiljke. Obdolženec kaže na prvi pogled znake roje- ča delavstva in kako sleparska je bila firma, pod katero so se v decembru polastili občinske uprave. Na slnočnjem shodu združenih Peričevcev in komunistov so pndale hude obsodbe, vredne boli pomilovanja, kakor upoštevanja. Dvorana je bila napolnjena do polovice. Predsedoval je komunist Makuc, kot prvi govornik je nastopil kandidat in župan dr. Ljudevit Perič. Izvajanja g. župana o enotni proletarski fronti so bila dovolj stvarna, tuintam pa so zadišala po govorniškem devištvu. Vsekakor je bila značilna sklepna ugotovitev g. župana. da slovenski proletarijat še nikoli ni bil tako enoten, kakor baS dandanes, ko štejemo menda 5 ali C socialističnih strank in grup... Naslednji govornik prof. Fnbljanč:č jc ostro izpadel proti proletarskim Judežem, Nachtigallom in Koienom, kar so . J;o gospodo. Ko se pctanlja hdja p?-Hribarja in Zupaničn, H sedaj radi na njihov krov naložili kar največ grehov. Pa se vse smejo nedolžnim pila-tužem. Ali gusp. Lukan tudi ni vedel za prestavitev gos p. Bručiča. da ga vprašamo «amo za ta slučaj? Kazen z zlodeKva pride sicnirno. pa prav huda. Tetra nai se slovenska radikalija dobro zaveda Komunikeji v «Jutranjih Novostih» niso nikak alibi. -f Lažnjivr» poročilo. «Jutranje Novosti» so priobčile včeraj o «obotnem Miodit -TDS v< Krškem tendenepozno in lažnjivo j*-roči!o. ki je brezdvom-no izbruh onemogle jeze znanega pustolovca. Dejstvo je le to. da so Kr-čani potihnili skozi vrata kakor golazen nadležne tri morilce shoda, med katerimi je g. Štefonovič igral vlosro ■lodpiliovnlca nenormalnega clove.nrova!ci kvitirali z glasnimi fej-klici. | ^tefanovič je tudi potegnil revolver. N\ito je posebno hudo obračunal s kleri- j katerega so mu zborovalei odvzeli kalei. Saj človek ne ve. kie bi jih prijel I Priznati se mo-i tudi. ^a je predsed-- ie menil g. Fabijančič. nato pa ob- I nik shoda g. Rihard Kngi-lsberger z sežno razložil svojo nedeljsko nezgodo j vrllko objektivnostjo voHd zhortiva-v St. Jerneju na Dolenjskem, ker so nie in da bi se mu k vcčiem 'j];;ko klerikalci napojili okrog 100 harab. da so g. Fabijančiču razbili shod in ga kamenjali ... Ko je g. FabijanSifi zaključil svoja izvajanja. je bila polovica poslušalcev že na prostem. Na kratko je zatem še komu aist Klemenoič izrekel nagovor v rdo- rčitalo. da ia predolgo potrpezluvo prenaial takrat še i.arodro - socpnlno-komunistlčno. sedaj pa že radikalsto nadlego. Radikalci si lahko č«;ita.o. la se je v Krškem Megla radikalska stranka iz tako u-rledne^a krosa._ kako* ie trireresna detcluca: «veleinilu- mo imenovati b-po. Predavatelj je svoja izva anja ilustriral z mnogimi sl;kami ,-------- ^ r^zn-ave le za- n poizkusi. Na koncu nam je demon-; nega zločinca. Ves to ^« striral svoj aparat z mjansiranim barv- baval občinstvo s pref^ nim kro-om. s pomočjo katerega se vrši , tajil vsa dejanja in tudu da ta na Vehkc sestava harmoničnih barv na mehanični nož leta 1919 ko ga ,e VVmd.sc^gratzov i0vski paznik Lovrenc Sever zalotu na 1 diviem lovu, in mu skuša! odvzeti puške nevarno grozil imenovanemu logarju. To-_ | vr ^ i ja po Severjevi ženi ie dokazano, da !£ M socialno-pedagoški krožek»i obdolženec ^ v Ljubljani priredi v sredo dne 14. marca njim krute•maščevalL OstalI e moz Oe ob 8 uri zvečer na moškem učiteljišču seda. Meseca maja istega leta je cai« OJ O. u.i ¿vtv. v družbi dveh tovarišev v nekem go^ac • «,Prosveta» (odsek C. T.) priredi na videla logarjeva zena zopet tri mos cvetno nedeljo, 25. marca v LJubljani; oborožene s puškami m takoj sumi« ^ cvetlični dan. Prispevke uporabi za usta-j prežijo na njenega moza. t ta ^^ novitev novih podeželskih knjižnic in za sc obdolžencu megovj načrti m ^ ^^ prirejanje predavanj. Prosimo društva in ; čili. Toda svoj cm je zasiro ^ druge prireditelje, da ta dan upoštevajo., dalje In leto 1921 ¡e ^ gozdu mrt. • Vsa stavbena podjetja in vsa stav-1 umora. Našli so f ^ ¡n ,)rerezanirr booddajajoča mesta sc obveščajo, naj | vega z raztato locanj ^ ^ ^ ^ vse proračune z načrtom za vodovodno- e vratom. Z.očmec pa • r_dj jn instalacijsko streko glede novih stavbnih vrsto drugih zlocm ^^ ^ ^ instalacij vpošljejo načelstvu pokrajinske bega iz jetnisnicc zadruge kleparjev, instalaterjev in kot-larjcv v Ljubljani v roke g. Jakob Bab-nika, inštalaterja. Kapiteljska ulica št. 3. Glasom zadružnega sklepa se ne bo oziralo na posameznim obrtnikom «/poslane ponudbe. • Kino Matica v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da se vsled velikega zanimanja za film «Lucrecia Borgia, vrši predprodaja vstopnic od 15. t. m. vsak dan od 10. do 12. dopoldne ter od 2. ure popoldan v blagajni Kir» na Kongresnem trsu 9. kan človek. Bil ie že v Mariboru leta ,920 cbsojen radi hudodelstva tatvine, a "ie* takoj po obsodbi pobegnil Iz joče. codni dvor je stavil poiotnikom več vprašanj. Leti so vprašanja hudodelstva tatvine in pobega potrdili soglasno, s 6 proti 6 glasovi pa zanikali krivdo glede umora, vendar pa potrdili, vprašanje oddaljene sokrivde na tem umoru, nakar je sodni dvor obsodil obdolženca na 8 let težke Ječe. S to razpravo Je bilo letošnje prve -celjsko porotno zasedanje aakliučeno. omače vestí * Jnbilej monsignora Tomo Zupana.'^ * Trgovsko bolniško in podporno i Mnes praznuje na svojem idilskem Okroglem pod Sv. Joštom monsignor omo Zupan jubilej svojega^ de-1 an t nega mašništva. Redek jubilej! • 'red 60 leti je bral prvo mašo. a »u--¿Lar je duševno čil in telesno krepak • -- je danes še vedno duhovit govor-rlk in spreten stilist. Kdo«- ga je sli- •1 lani 2 jttlija gtvoriti na Mencingerjevi slamnsti v Bohinju, je občn-•ovaJ njegovo literarno bistrt/vid-r.nst in kritičnost. Nad 41 let je bil gimnazijski prodor, vodja Alojzijevi-.'Ka in katehet ter propovrdnik dija-•va: deloval je v ljubljanskem občin-kera svetu in višjem šolskem svetu. > ,-f ji, celili 21 let vzomo agilen prvo-'. čsmik Družbe ev. Cirila in Metoda • -'t obenem neumoren književnik. Od ■ a 1859., ko je zapel za Vodnikov 3um prvo pesem, se je bavil aktiv-o s posvetno in nabožno literaturo. Hot Prešernoslovee jc objavil drago-"ne črtice v «Slov. Narodu-» in . Jublianskem Zvonu» ter v Koledar-"h DCM. Na Okroglem "i je razen be-;.:;te knjižnice ustvaril Prešernov nin-j ter je sestavil Prešernov rod ovil;. Napisal je š> neobjavljene živ-i-snjepisa Lnke Svete,i. Josipa Jur-.:ca, škofa Pogačarja in dr. Kremeni-'rnu rccloljnhu, vzornemu narodnemu daveu čestitamo k jubileju tudi mi :-?r mu kličemo: Žive! mrf-ga leta, rnožak poštenjak! 4 Prva hrvatska služba feofia v Kar-"oven. V Karloveu je prošlo nedeljo društvo v Ljubljani razmeščeno. Osrednji urad za zavarjvanje delavcev v Zagrebu j? z odlokom št. 912'23 razpustil dosedanje, žr 83 let obstoječe Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Z ozirom na to sklicuje društvo v četrtek 22. t. m. ob pol S. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma izvanredni občni zbor. Kot prva in glavna točka dnevnega reda je sklepanje o stališču članov o t»m ukrepu. Ker je ta občni zbor izredne važnosti, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. — Kakor snano. je zakon o socijalnem zavarovanju odpravil privatno bolniško zavarovanje. Le za-srrebško trgovsko 1,-o'mško društvo Merkur je bilo izvzeto. Minister Žerjav je skušal ohraniti tudi ljubljansko Trgovsko bolniško in podporno drultvo na ta način, da bi bilo tvorilo do event. nove zakonito ureditve avtonomno sekcijo v okvirju Merkurja. Po njegovem odhodu iz ministrstva je in.sta! za ljubljansko društvo neugoden preobrat, kateremu je slfidil raz-pitst to kori=tne. izvrs-.no poslujoče institucije. O tej zadevi še spregovorimo. » Protestno zborovanje železničarjev. V petek dne IG. marca ob 10. uri se vrši v veliki dvorani hotela Un:on v Ljubljani protestno zborovanje, ki ga prirede vse železničarske organizacije s sodelovanjem organizacij javnih nameščencev. Shod bo pojav solidarnosti vseh kategorij železničarjev in državnih nameščen- PovpreČnc» je v bolmet po '40 otrok na dan. A na razpolago j9 tako malo perila, da ga morajo sproti prati in sušiti. Vzroki zmanjšanega porajanja so alkoholizem, beda in spolns bo-ezni. Alkohol ubija čut materinstva in zavest» kako sve te so materinske dolžnost!. Iz bednih industrijskih krajev prihaja največ porodnic s kompliciranimi porodi, a često pre-kasno. Z bedo pa koraka roko v roki nekulturnost in nečednost, ki povzročata infekcije, otročniško vročico i. dr. Angleška bolezen (rachitis) je najbolj razširjena med bedniki. Matere morajo po porodu hitro na delo, zato telesno propadejo. Vsaka 7. mati z nepravilno medenico je iz delavskih krogov. Spolne bo- rvič vršila služba božia v hrvatskem ; cev no glede ah so aktivni a!, upokoje-•:dku. Maša bi se imela vršit! v mest-j ni. Pričakovan je vsestransko obilno dvorani, a je vsled zahteve ra.odu. Klerikalci skušajo zadnje dni povsod nastopati s terorjem na nasprotnih shndih. V por,de!jck je bil v Breznom ob Dravi ob priliki žegoanja napovedan shod samo-stojnežev, k.'er bi naj govoril kandidat Iršič. ki pa sploh ni prišel do besede. Množico kmetskega ljudstva je namreč ¡ nahtijskalo pet navzočih župnikov, da so i začeli že pri otvoritvi žvižgati, rjoveti in j končno groziti. Fantje so si že slekli suknje za ofenzivo. Situacija je postala 1 tako nevarna, da so morali priti na lice mesta orožniki ki so potem zabranili kr-voprelitje. * O razbitem ustanovnem zboru «Orju-pe» v Slovenski Bistri:! nsai poročajo iz Slov. Bistrice sledeče podrobnosti: Na- j pad je pripravil že v nedeljo Zebot ob priliki klerikalnega shoda. Podrobno organizacijo pa je izvedel bivši nemiko-ra-cionalni zagrizer.ee Heinrich Grill. bivši mesar v Slov. Bistrici, ki je 6voječasno edini zakrivil, da je prišel 6lovenjeb'stri-ški okrajni zastop v nemške roke. Grill je bil tako zagrizen German, da je na eesti napadal narodnjake, če so govorili j slovensko. Bi! je tudi med ustanovniki ptujskega «Štajerca». In tako je v pondeljek zbral slovenjebistriško nemškutar-sko tolpo nad 150 ljudi, s kojimi je pri-drl v hotel Beograd in tam tako dolgo razgraja! s svojimi pijanimi hlapci, da so morali Orjunaši končno oditi, ker bi sicer prišlo do prelivanja krvi. Med tolpo je bil tudi kaplan in tamošnji klerikalni učitelj, vodja Orlov, Bobšek (zelo priporočljiva vzgojevalna firma za nemčur-sko gnezdo kot je Slov. Bistrica). Na pretep je poslal svoje hlapce tudi trgovec Štiger, ki je ravno te dni stopil v nemško politično društvo in ki je bi! tu di pred prevratom vodja med sp^dnje-štajerskimi Nemci. Med gnečo je bilo vse polno mlečezobriih fantičev. Toipa je bila silno razjarjena posebno zato, ker so jo naščuvali s tem, da bodo baje Orjunaši po/.igali domove vsakomur, ki ne bo pri Orjuni. * Predavanje prof. dr. A!. Zalokarja v Ljubljani. V novi ženski bolnici na «tari poti so se včerai popoldne ob 5. uri zbrale članice IjubPan. žen. organizacij na predavanje ginekologa profes. dr. Zalokarja. Predavatelj je apelira! na naše ženstvo. naj se zavzame v blagor trpeče-cra. večinoma revnega ienstva za novo bolnico in naj stori vse. da se razširi in utrdi v ljudstvu potrebno zaupanje v zdravnike in bolnico. Tekom posledniih 2"> let se je v !:-ub|ianski bolniei narodi-lo 10.527 otrok. Večinoma so bili vsi ti porodi težki slučaji. Vendar je ostavilo bolnico okoli 0000 zdravih otrok ter ie v 25 letih umrlo le okoli 125 mater. Ta ko je na 85 porodnic umila le ena. Po vojni jc umrljivost na rast la tudi med no rodnicami in otroki. Vzrok je bila navadno beda, oslabelost, nečistost. Ni resnična trditev, da je današnja žena za porajanje manje sposobna. Krive so umr- j Ijivosti težke povojne socialne razmere. ¡ revščina, slaba prometna sredstva in j pomar.kanje udobnosti. Saj niti naša j ¡bolnica nima najpotrebnejšega dovolj, > vega nadškofa kotalka oblast to epovedala in se je vršila notrm v ..'.-orani «Znrinwra doma». Mašo je ira vil zs«rr*h?ki hrvatsko - katoliški :rm!& dr. Vidušic. Vtis na mnosrošte-llno občinstvo je til neir.brisljiv. V .'ariovcH se je osnova! odb-or za ustanovo hrvatsko - kat diske župnije. * Zastopniki četniške organizacije v t jubllani. V «redo se pripeljeta iz čušaka kapetan Hija Filipovič ter tnj-r.ik Udruženja jugoslovanskih četni-" yv G ra h ova c še z nekaterimi tovari- da posetita tukajšnjo Orjuno, ki priredi gostom svečan sprejem. * Orjuna in Pašič. K poročilu radi-l.jlske «Tribune», da je Orjuna prijavljala demonstracije nroti Pašieu / Ljubljani, nam izjavljajo iz vodsha Orjune: Ta trditev jo vovsem lažnjiva. T.:mi«10 si jo jp pokrajinski namestnik Hrihar. ki je v tem sm'dii telegrafiral Pa?ičn. Ko je vodstvo Orjune livfttlelo za to denuneijadjo. se je tn-*:oj obrni'o na ljubljanski odbor NRS odločnim demantiiim. Orjuna je z •tirom na vesti, da se pripravljajo >monstracije proti šefu vlade, celo Ur pripravljena, da sodeluje pri :držanju mini ir. r:da povodom bis k a geso. PašicV, ter je tudi to poročilo odboru NRS. Hribarjevo po--ičilo je čin nlzk.otjip maščevalnosti. * Srečni železničarji. Kakor znano, > radikalska vlad', k! zadnji regula-■:ji dodatkov zn državne nameščenec onolnoma nrezrla žrlezničarje. To se zgostilo Ic iz malomarnosti, temveč opolnoma zavestno. Kajti vlada je roela pred seboj takozvanj Kumanu-ijev načrt, v katerem se je nahajala -ostavka 17 milijonov Din za zvišanje žeJezničarskih dokJsd. Ta Ktima-.".tdijev načrt so gosj-odje dolgo štu->ali, dokler jim ni u=pe!o. ¡ra kore-ito poslabšati. Železničarje pa so kratkomalo vrgli ven. Zaman je v o^.-'jčilni seji finančnega odbora mesce,i februar?a pes!. RM.-ner rabteval. da povišajo doklade tudi železničar- Vlada ie to gladko odbila Sedaj : s pore pred javnostjo gospo^in Veli--ar Jankovič, č^s, da so očitki na ;:dreso vlade popolnoma ner«novani, I l aiti vlada da jp v;»rašarje žrleznič-ar-kih doklad «načelno že rešila in treba le še. da to odobri finančni odbor jjarodn^ skupščine.» Srečni železni-■arji. ki imajo dodatke «načelno» žp •- žervu! Gosp. minister iirn v ostalem o bi rublja, da se bo to «vprašanje najelo že na prvj s< ji» finančnega ol-vora. Kakor da bi «prva seia» bih že :,-o.mtrišnjem. Vršila na sp bo. ker s» ■árlament, sestane šele IG. aprila in o preteklo rnnojro dni do definitiv-ipga konstituiranj? v najboliiem lučant v prvj polovici maja' — Vesti, da vlada m> da nič. žpI-tp!-arjem. so torej «navadne izmišljoti-?», kakor pravijo radikalski dobrot- . Ikj uradnikov in železničarjev * Pokrajinski namestnik Chnle "rri •ralja. Pokrajinski namestnik Hr-atsko in Slavonijo dr. Ernest Cimič v pondeljik zvečer oilt>o'ov;il v ;W:ri?rad ter bo, kakor poročajo hco--Tajske «Novosti», sprejet od kralja " Posebni avdijenci. da mu poroča o poh>žam na Hrvatskem. „, t Kraljica Milena na smrtni postelji, •.akor olezn!jn, 20 oseb vsled drugih narav- i nih smrtnih vzrokov, ena oseba pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na infekcioz- j nih boleznih je v tem času obolelo 7 o.-eb: 3 na influenci, ? na škrlatici, 1 oseba pa na trebušnem legarju. * Čevlji domačih tovrrn Peter Kozina & Kc. z znamko «Peko» so naj- gažiranega dolga bivše Avstro-ogrske. katere mora naš/? država vzeti nase, je finančni minister izdal odtok, di se s teritorija kraljevine SRS potegnejo iz prometa obveznice predvojnih dolgov biv?e Avstro-cgrske iti t« v;c »berejo pri di-rek-iji državnih dolgov. Na podhgi tega odloka se pozivajo lastniki teb obveznic, da najdalje do zaključno 13. aprila 102i5 izročijo svo.šs obveznice finančnim n;ta-novam, ki so v to določene. Imetniki obveznic so posebej opozarjajo, da obveznice, ki «a ne izročijo, ne glede na to. da so žigosano, ne bodo prišle v obračun pri razdelitvi dolgov in so imetuki izpostavljeni nevarnosti, da se njihove obveznice ne konvertiralo v državne papirje. Nove obvezue-a morejo dobiti le lastniki, ki so izročili svoje stare obveznico. Razdelitev avstro-ogrskega dolga. Dne 10. marca se vrši na Dunaju mej predstavniki uasledstvenih držav konferenca. na kateri se bodo «tvorili končni sklepi o jszdelitvi avstro-ogrskih dolgov. Našo kraljevino bo na konferenci zastopal dr. Miroslav Ploj. = Naša trgovina preko Soluna. Tekom prošlega ted na je prispelo iz naio države v Solun: 12 vagonov fižola. 1 vagon sc-men, 1 vagon ječmena, 2 vagona čer-pelj, 1 vsgon jabolk. 4 vagone de«k, 16 boljši in najccne'št. Zahtevajte Jih po-, bombs, 6g Mboj5v karbida> 115 ^ vsod. Giavna zaloga na drobno in denelo .__n ______j. , ______ _. Ljubljana. Brea cesta št 1. št. 20 in Aleksandrova ORJUNA IN PAšIČ. Oblastni odbor Orjune za Slovenijo nas prosi za priobčitev sledeče izjave: «Z ozirom na različne vesti, ki se po-mijajo po našem časopisju, katero trdi, da je O. Ju. Na. pripravljala domon-stracije in celo atentat ra g. min. predsednika N. Pašlda, podpisani odbor iz- boiev opija. 2 vagona kož, 1 vagon vina in žganja, 4 vagoni konj, 3 vagoni volov, 2 vagona ovc in ovnov, 2e vagona sira. — Jugoslovanska trgovinska zbornica v Berlirn. Nekateri naši privredniki, ki živijo stalno v B?r!inu kakor tudi oni, ki imajo rver.e z Berlinom, «o se obrnili na na*e ministrstvo trgovine in industrije ta dovoljenje osnovanja jugoslovan sks trgovinske zbornice v Berlinu. =» Zahteve »lir-ov glede izvozne carine v privatni režiji. Driava si je zasiguralj letno odškodnino v višini dosedanjega čistega dobička. «= Za Izvoznike v Belgijo. Pri izvozu i t naše državo v Belgijo niso več potrebna izkazila o izvoru blaga. -- Znižan kontingent madžarskega pre-mega za Jugoslavija. Na prošnjo madžarske vlade, da se zniža kontingent premoga iz pečujskih premogovnikov, je re-paracijska komisija določila; da nam ima Madžarska dobaviti odslej dnevno SOft ton premoga namesto dosedanjih 1000 ton. = Dolarsko pesojiio za kanal Ren. Main-Dcnava. Iz i!i;nchena poročajo: Rhein-Main-Dor.au d. d. je razpisala dolarsko posojilo za izgradnjo gori imenovanega kanala. = Akt v;'Ost češkoslovaške trgovinske Miar.cc v jamarja znaša po vesteh časopisja 315 n.'1'ijonoT Ki iavlja sledeie: V petek dne 9. marca je naprosil član Lastniki trlirov zahtevajo, nai se izvoz-vodstva radikalno etranke dr. Ažm.-.n r.a- !na <»r!na EPlia nastopno: za 100 kg: pše -ega predsednika na razgovor. Tekom te™a razgovora mu je g. dr. Ažman ¡zavih da je bivši pokr. namestnik I. rlri-!iar brzojaril v Beograd, da pripravlja tukajšnja O. Ju. Na. atentat na g. Paši- Borza dne 13 aarea Zagreb. Na borzi je vladala danes popolnoma neopravičena hausse. Povzročena je bih rs.li vesti z Dunaja, da Je dinar v Carihu nekoliko oslabeL Vsekakor b! bil potreben devizni oddelek Narodne banke, da bi uravnaval tržišča. Notirali so: Dunaj 0.1385 — 0.14, Berlin 0.475 — 0.495, Budimpešta 3.25 — 3.30, Bukarešt 47, Milan izplačilo 478 — 481. ček 472.Č — 477.5. Lor.don 467.30 — 470. New-york ček 98 — 9S.50. Pariz 602 50 -605, Praga 297.50 — 300, Švica 1815 — 1855. valute: dolar 96 — 98. avstr. krc ne 0.139. češke 290 — 292 50, lire 470 — 475, efekti: Ljub. kreditna 220 — 230, Slavenska 102.50 — 103 50. Praštcdiona ! 117.50 — 1122. Slov. eskomptna 159 Dubrovniška pcroclovm 1400, Trb. pre rrogokopna 775 — 800. Beograd. Na borzi ie vladala nervoz. nost. Spočetka so se tečaji dvigali, vendar pa so pozneje zopet nekoliko pačil Notirali so: Bukarešta 45.50 — 45.75, Berlin 0.485 — 0.49. Dunaj 0.139 — 0.14, Pešta 3.30 — 3.40, Solun 110 — 115, So-fijn 59 — 62, Praga 295 — 2%. Zefievs 1850, Pariz 602, Newyork 97.50 — 9S, London 456.50 — 457.50, Milan 472 -475. Carib: Berlin 0.0258, Newyork 53u London 25.23, Pariz 32.40. Milan 25.62 Prana 15.95, Beograd 5.60, Budimpešta 0.17, Varšava 0.0125. Dunaj 0.00745. av. strijske žig- krone 0.007475, Sofiji 3.12 iisziifim^ „¿y?ia>Tž IIa doiSa ■velika zaloga najracatrnejših i nI nlce na 50 Din, panične moko na 20 dinarjev, korucne moka na 10 Din. Zahtevajo namreč naj booo carinske postavke za moko za 30 Din nižje nego dotič-co žito. ča in ker sam ne more prevzeti odgo- : = Nemški železniški material za Jugo-vornosti za Pašidevo živli?n:e, odločno slavijo. Strojno od»'»nje prometnega mi-odsvetuje na vsak način Pašičev prihod "'«trstra jo dobilo obvestilo, da bo na-v Liubliano. 'a država n* ra?un reparacij prejela le- Dalje j» dr. Ažman izjavil, da je ra- službenih vagonov za normalno- dikalna stranka silno razburjena, ker tirne Pro~e in 20 vagonov izključno za Hribar v svoji norosti dela take neum- Prcv07 premoga. _ _ nosti tembolj, ker te prepričana, da so = Za posefnike sejma na Lipskem. _____ ^c J • • vse vesti o napada Or. Ju. Na. na g. Pa- ! Posetniki tipskega sejma se opozarjajo, 06u3J JS «ida neutemeljene. V tem mišljenju ga '®a trgovinska agen- • - je naš predsednik okrepi! in izjavil mu cija i! NUraberga na sejmu svojo last- n3jD0!]S> C2S Z3 SSjSP;^ je celo, da je pripravljen staviti na raz- r0 stojnico, kjer je nršira trgovcem in polago akcijsko četo, katera seveda ne i industrijalcem s potrebnimi informacija-bo kl:ca!a g. Pašit-u ne «živio» ne «doli», !m' ** «zpoia-ro. Stand ss nahaja: Aus-pač pa čuvala nad varnostjo njegove si- sleilungspark, tlalle Nr. 13, Stand 2-17/48 = U!;!n;enje državnih monopolov Italiil Faiistovska vlada v Italiji je uki- S^Vlk^SrSnimS I Ni^ocepfjene moine n^sne-Se bara. Sedaj zopet poročajo, da je 'a5ka cdporne vrste Ocdsja pO D;n o'— vlada sklenila ukiniti državni monopol za kcmzd J. SreC£!j'ii'<, Ljubijar.3 lastnik In izdaiatelj Konzorcij «Jutra», na vžigalice. Vse italijanske tvorniee f i Idgovornl urednik Fr. Brozovič. vžigalic bedo osnovale od države nadzo-fisk Delniške tiskarje, d. d. v Liuhliani. rovani karte!, ki bo proizvaia! vžigalice j ve brado. G. dr. Ažman -e izjavil, da ga ta ponudba zelo veseli, da bo o tem poročal vodstvu radikalne 'tranke in o odločitvi istega poročal. Razstanek je bil popolnoma enodušen». ( I Istotam se sprejema vse vrste fclo jbnkov no naročilu kakor tndi v [r> oblikovanje, barvanje in beleDje p* ra:nižji ceni. 40' Modni salon H. STfiOLEE, tintim Sv. Fetra cesta rt. L in * • --------4 ¡vrtnic V2!. Čolnarska ulica 2!. Vrtnice se oddaja!o samo v Ljubljani. S2¿ i rrf IV iinini!!nm!in:ii:!ii!ii!i:imiiimi:i[:¡ii!ii;ii:imi!i;i staroznana trgovina z avtomobili, moto cikli, kolesi in posameznimi deli 2L poleg svojih dosedanjih prostorov NOVE F05L0VNE PFC05T0KE v petek 16.1. m. ob 8. uri zjulraj V P/ILflČ! LJUBLJANSKE KREDITNE na Dunajski cesti rite. Verdier"» mu pravi Mauluvs. «Eh, malenkost!» odgovarja "starec. «Ustavil sem se samo toliko*, da sem mu povedal, da vi nimate korajže, da bi fti prebrali to pismo . . .» . (LahUo tvidl » *--- zaaiafcaii.) Na »preäcnja :s odgovarja la, aka 1« »praäaaja prlroiap.a znamka za odgovor. ——* ! nim blagom. Ivan Trampnš, I proti visoki najemnini, ki se Metlika. i plača eveutuelno za več let |-- | naprej. NsbIov pri upravi Vzgojiteljica 853 „Jutra1. 900 se sprejme. -- Dama, od 30 do 40 let stara. Meblirano sobo Vešča mora biti v govoru in s prostim vhodom išče soliden pisavi nemščine, laščine in gospod v bližini skladišča anglešiiae, poučevanja glaso- „Balkan" in v sredini mesta, virja in drugih šolskih pred- Ponudbe na „Pomorsku Tr-metov. Hrana in stanovanje govačku Agenciju", Dunajska prosto. Plačilo po dogovoru. cesta 33. 890 Ponudbe do 25. t. m. na za trgovino z mešanim Ma-— , gom blizu mesta, v trgu ali A0"a _ _ na deželi. Naslov pod št. 400 že rabljena dobro ohranjena, pove podružuiea «Jutra» v sa kupi. Ponudbe na upravo Mariboru. 831 „.Jetra" pod Zofa. 899 «s^sKBsssassacr^aMm boš imel, če si privoščiš v restavraciji Strojnik 893 k dieselmctorju 40 KS sa prejme takoj ali s 1. aprilom 1.1. Reflsktira se samo na ¡ic-oženjeno pa samostojno uoe. Plača po dogovoru. — .'.."estna elektrarna Brejice. sprejema rimsko čašo Praktikant 894 i sli vstopiti v veletrgovino u:j,nufakt'jrnega ia špecerijskega biaga. Dovršil je trg. olo iu vojaščino. Cenjeno ponudbe pod «Priden 894s na npravo «Jutra». anončna in reklamna družba z o, z. Ljubijana, Kongresni trg 3. IIIIII I Hlillli 11 III IUI H III IMIMIIHMIHHItlBII Kupujem po ugodnih cenah Tipkarico, r,-: poluomaizvežbano, tidnosno ■.rudnika, veščega poslovanja tatarske pisarne, sprejmem. Alojzij Pegan, coiar v Radovljici. 897 Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene tranko vagon na lesno tvrdko Ernest Marine, Celje Sapnolnska nlloa 3. 371 Enonad3tropsa hiša, v dobrem stanju, z osmimi stanovanji ia velikim vrtom. t predmestja Ljubljane, se po ugodni ccni proda. Ponudbe pod šifro «Osem stanovanj» na npravo «Jutra». ©M3.SI, napodila samo na nas!ov: Mlmto opsiaraB tair in mi KrižBici p?i Lfutoineru. Naročila od bivše poslovalnice v Ljubljani se ne izvršujejo. Vplačila samo na Slovensko banko v Ljubljani, oziroma njene podružnice. 402 1000 kg siedu 890 v satovju in 700 kg čistega medu se proda. Natančno se paizve pri Franc i Mnrnn, Kandija, Novo mesto. trgovski pcmočaik, ie mešane stroke, želi se-nje mesto premeniti, naj-je na deželo. Cenjene po-dbe pod «F. J. 100». poštuo-ležače Maribor. 895 „Er v. Hatlos" broš. letnike od 1897 do 1908 prodam najvišjemu ponudniku. Gospa J. Žitkova, Novo mesto. 891 Pozor, trgovci s lesom! Prodam zemljišče tik postaje blizu Celja, pripravno za vsakega z lesom trgovca ali za stavbišče. Naslov se izve pri upravi «Jutra». 832 Kat&kariea, 892 l:i opravlja tudi draga hitna «lila, močna, zdrava in po-3na, se išče. Prednost imajo dežele. Ponudbe z navedbo -ros t i in dosedan ega služ-vanja na Val. Kosa, Bo binjska Bistrica. Zidarski poslovodja, « •¿S vsah v to stroko spada-i^cih del, se išče. Eeflek-: :ptje naj se zg! so pri Ivanu i'i4melju, zidarskemu mojstru Da Bledu. 886 Konjska oprema, doprsna, malo rabljena (medeno okovje), Din 900—; izvanreano lope enovprezne sanke, Din 1500'—; zelo velika, skoraj nova slamo-reznica, Diu 2000—; čisto malo rabljen, zelo lep voziček (zapravljeuček), z oljn. osmi, Diu 5000'—. Naslov v upravi «Jutra». 878 A. Siitaic nosi. R. Ooss5 Ljubljana, Kostni trg Ste?. 18 Dopisovanja S20 z inteligentnimi gospodičnami od starosti 16 do 24 let, želijo štirje gosoodje. Pisma naj se naslovijo poštnoležeče Pristava pod šifro «Gezor. Živko, Vardjan, B^ksan». v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah Zšosss gospodinjo, ki bi imela veselje iti ca ttezelo blizu Ljubljane. Sta-rost se zahteva od 40 let i sprej. Hraua in stauovaaje v hiši, plača po dogororu. Ponudbe pod «Poštenost» na 14i-avništvo «Jutra,». 880 Semena, 695 vrtnice iu sadna drevesa sc dobe pri «Vrt» Džamonja in drugovi. družba z o. z. Maribor, Čopova ulica. Zahtevajte eenik! Za slabotne otroke. Emulzijo ribjega olja z gli-carofosfati izdeluje lekarna Rataor v Ljubljeni pri glavnem kolodvoru. Učinkovitejše za siatiotne otroke kot samo ribje olje. Vsak tsden sveža. 807 Vrtnarja 877 '¿mca, nad 22 let starega, '■■če uprava Turnišče, Spre-jen takoj. Prošnje na npravo Tnrnišče, KouščiEa pri Zlatarju, Hrvatsko Zagorja. Sostanovaleo-akademik se sprejme. Naslov pove aprav-ništvo „Jutra". 901 Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sako in plašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. Oddaja blaga na metre; spj-ejemajo se tudi naročila na obleke. • Zajamčeno prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu! Posor! Cene nizke 1 Oglejte si veiiko zalogo otročjih vozičkov, dvokoles, motorčkov, iivaicih strojev in pnevmatike. «Tribuna» tcvarua dvoko'.es in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4- 20.000 kron nagrade onemu, ki mi preskrbi v mestu stanovanje, obstoječe iz 3 do 4 sob s pri-tiklioanii v stari ali novi hiši, Učenka 863 13 do 14 let stara, bc takoj sprejme v trgovino z meša- PODRUŽNICE: (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500 000- Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje Brzcjavi: Trgovska Telefoni: 139, 146 Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica